pisma bralcev
Vrtički naj ostanejo
Malokdo ne pozna skupine osTiih stanovanjskih blokov ob Centralnem stadipnu, ki se krat-ko imenuje ~Fond»
Začeli so jih graditi leta 1931. Osnovna sredstva za to zidavo so se črpala tz fonda. ki je bil zapu-ščina Južnih in pozneje Državnih železic. vendar pa gre glavna za-sluga veliki prizadevnosti in do-bri organizaciji zetezničarjev. Gradnja je sicer trajala nekaj let. to pa zato. ker je bila odvisna deloma od sproti pritekajočih sredstev. deloma pa od na/emnin prvih stanovalcev S to gradnjo so slovenski železničarji phdobili Stodvajset stanovanj in s tem osrečili prav toliko družin.
Ob vse/itv/ je bil že takrat vsaki družini dodeljen del vrta na zem-Ijišču med Koroško in Centralnim sladionom Že tedaj je bil po vsej dolžini vrtov zgrajen vodovod za zalivanje vriov, ki še danes služi svojemu namenu. Najstarejši fondovski vrtičkarji skrbno obde-lujejo odmerjeni vrtiček že pol stoletja. Na njen ne manjka po-vrtnin. sočivja. pa tudi lepega cvetja ne. To so urejsni družbeni vrtovi!
Kaj pomeni londovcem vrti-ček?
To je tisto kar druži fondovce v celoti. Čim sneg skopni, na vrto-vih zaživi Vsak skrbno in čim lepše obdela svojo ••parcelico«, kar me/i že na tekmovanje. Vrtič-karji se videvajo tudi po dva-krat na dan. Ob delu izmenjajo
marsikatero okroglo. pa tudi re-sno lovariško besedo To je kraj. kjer zlasti starejši najdejo svoje vsakodnevno razvedrjlo. kr jim pomaga odganjati fegotoe, ki jih phnaša jesen živtjenja. To je tera-pija. odnosno rehabilitacija za staro in mlado Vrtički so pljuča in srce vsafcega fondovca. zato je odveč vsaka bojazen, da vrtovi tudi v bodoče ne bi bili skrbno obdelam Končno pa iivimo v ča-su gospodarske stabilizacije in je zato vsaka povrtnina &e kako do-brodošla.
Če bi se glede fondovskih vrtov karkoli spremenilo v današnjem s/epem oboževanju modernizaci-je. bi bil to neusmitjen in brezob-ziren udarec. zdravemu življenju stodvajsetih družin. Upamo pa. da do tega ne bo prišlo.
Edino kar kvan celotno podo-bo je dotrajana ograja na Vodo-vodni in Titovi cesti. Priporočljivo bi bilo, da bi obrobek zasaditi z živo mejo (liguster), kar ne bi oredstavljalo prevelikih stroškov.
STANE TUREL ¦   Koroška 10
Kave ni bilo
Koordinacijski odbor za novo-letna srečanja starejših občanov KS Črnuče in Nadgorica je ob koncu 1982 leta organiziral že tradicionalno srečanje starejših občanov. Črnučani imamo v svoji sredi kar 124 krajanov starejših od 75 let. Članice odbora so vse obiskale na domu in jih povabile
na srečanje Kdor je le mogel je prišel.
Zbrane pri Rogovilcu je poz-dravil Peter LEŠNJAK. predsed-nik Društva upokojencev Črnuče. Predsednik sveta KS Nadgonca -Ježa tov ŠIMENC pa je v svojem nagovoru poudaril pomen takih srečanj in vsem zaželel -Srečno 1983".
Besedo so povzeli črnuški pio-nirjt. V sproščenem nagovoru ba-bicam in dedkom so se lepo zah-valili za vse njihovo delo. katere oadove uživajo danes m jih bodo še v bodočnosti terjim zažefeli še mnogo srečnih in zdravih tet -Parček« v stovenskih narodnih nošah je vsakemu udeležencu poklonil živordeč nagelj in zaže-lel vse najlepše v novem letu 1983 Sledil je pester kulturni program Ne vem. kaj je babice in dedke bolj ganilo. Morda lepeže-Ije malih recitatork, morda pa nezne melodije tlautistk. ali pa živahni napevi. k/ so jih mlad: muzikantje tako vešče izvabljali iz svojih inštrumentov Kdo ve? Povabljenci so vse nagradili z ap/avzom /n odobravanjem
Medtem so marljive Rogovilče-ve kuhahce phpravile odlično kosilo, ki je vsem povabljenim nadvse teknilo Po kosilu se je razvil sproščen in živahen razgovor, ki ga je pogosto preki-njal s poskočnimi polkami in več-no lepimi valčki Vrhovnikov Jože s svojo harmoniko. Tudi prepeva-li so. skoro tako kot v mladih le-tih. Zakaj pa ne? Bilo je prelepo.
Ampak ni sreče brez pelina, pravijo. Tudi veselje prirediteljev. še bolj pa prizadetih starejših krajanov, je skalila kaplja grenke-ga pelina. Ko so članice koordi-nacijskega odbora naslednji dan po srečanju obiskovale aa domo-vih krajane. ki se zaradi bolezni ali slabega počutja niso mogli udeležiti srečanja (teh je bilo 45). so bile v veliki zadregi. kaj naj jim nesejo za Novo leto. Posebno krajanke. ki so že mesec in več čakale in se veselile kave. ki sojo časopisi obljubljali za novo leto.
so bile razočarane V trgovini so jo dobili spet le zdravi /n mladi. ki lahko hodijo m ki lahko sto/e v Irgovini v vrstah
Ob koncu naj se v imenu ude-lezencevsiečanja in tudi vimenu organizatorjev toplo zahvalim vsem, k'\ so s svo;imi prispevki omogočili izvesti nepozabno sre-danje Še prav posebno zahvalo pa zaslužita krajevni skupnosti Črnuče - Gmajna m Nadgohca -Ježa. k/ sta pokazali največ razu-mevania.
ROZKA IEŠNJAK Tilova 383
Prehod v temi
Res je, da je potrebno čimbolj štediti z električno energijo in da so varčevalni ukrepi neljubi Ven-dar pa ne bi smeli štediti na enem področju. na drugih pa manj ali sploh nič Neosvettjenost preho-dov za pešce v mraku in temi ima lahko hude posledice Prehod za pešce pri Gospodarskem razsta-višču na Titovi cresti je že taka past.
Ph vožnji iz mesta ali v mesto gohjo -dežurne« luči lako. da prehod bolj zakrivajo kot odkh-va/o. Čez dan je tam večkrat de-/avsc milice, toda najhuje je v temnifi jutranjih urah. Nevamost je takrai največja. Kazalo bi odviti rajo kakšno žarnico med prehodi kot pa ph prehodu.
Po Titovi namreč ne vozijo sa-mo tisti -vsakdanjiki«, ki dobro vedo ali vemo k/e so takšne pasti ampak Tudi kamioni in druga vo-zila. ki jih upravljajo vozniki. ki mesta ne poznajo dovolj in opa-zijo komajda prehod. kaj šele pešca na njem... Nebi smeli do-voliti, daje temu fako. Toda često prav čakamo nesrečo, ki bo potr-di/a. da /e deloval »sptef- različ-nih dejavnikov!
B. P.
Učenciza čisto okolje
Najbrž ni Bežigrajčana. ki vsaj enkral ne bi obiskal Centralnega štadiona Prav v njegovi neposre-dni bližini pa sloji naša osnovna šola dr Vita Kraigherja
Po končanih nogomelnih tek-mah je okoli stadiona. in (ako tu-d/ okoli naše šole, vse polno pa-pitja :ti drugih odpadkov. Jo pa m nič phjetno čistiti, vendar. če želimo imeti okolico čisto. se mo-ramo potruditi In se. pa ne malo-krat.
Na šoli imartno organizirano či-ščenje okolice po posameznih oddelkih Komisija za preg/edo-vanje pregleda okolico in parce-le. jih oceni in rezultate slišimo na redni šolski oddaji v ponedelj-kih zjutraj. Tako ludi tekmujemo za najboljši razred šole
Kot sem že omenita. je papirjev mnogo; veliko jih namečemo sa-mi. mnogo tisti. k/ obiskujejo no-gometne tekme. hodijo mimo šo-le ali pa tisti. ki svoj prosti čas preživijo v parku. Zato učenci na-še šoie in prebivalci KS Stadion naprošamo. da nam prizanesete Zadovolini borno tako mi, kot vi, posebej pa še narava.
Pa še to.
Zimaje, sneg naletava, ptice pa nimajo hrane. Okoli šote so na-meščene ptičje hišice. Prav bi bi-lo. da b/ na teh mestih ostale prav do spomladi. ne pa. da bi sredi zime koščki lesa ležali in gnili. Tudi košček suhega kruha ali pr-
giiče   ptičje   hrane   ne   b/   bilo odveč
ZeUm. da bi izbo//Sa/i čistočo v našfokohci. saj gre nam vsem. da bi iiveii v lepem in zelenem oko-Iju.
Morda pa bi KS s pomočjo mestne komunale lu in tam po-stavila kakšen koš za odpadke v okoiici šole. zlasti ob Vodovodni cesti. kjer se nahaja stadion'
TINA
ODGOVOR:
»Kje naj
ustavlja
Kamničan?«
V lanski 19. šlevilki -Zbora ob-čanov.. smo objavlll pismo »Kje naj ustavlja Kamničan?«. Želez-niika transportna organizacija nam je odgovorila:
"Za ustavljan/e Kamničana, ozlroma ureditev posta/ališča prl Bralovševi ploščadi, je bllo doslej izraženih le nekaj želja posameznikov, širšega družbe-nega interesa še ni bilo zaznati. Prl tem seveda mislimo zlasti na potrebe in interese krajevnih skupnosti ter organizacij zdru-ženega dela s tega otmočja, saj morajo le-te najbolj poznati In-terese in žetje svojih delavcev in obianov tudi za ureditev toza-devne problematike.«