Politični ogled. Avstrijske dežele. V drugem tedau meaeca juaija aaidete ae delegaciji, tokrat v Pesti. Kolikor se aluti, bode jima dovoliti večjo avoto za vtrjeaje trdajav ob vzaodajih mejab. — Drž. zbor razpravlja proračua pravoaodaega miaiateratva. Kakor je zaano, vodi le-to miaiater baroa Pražak ia bode torej akorej gotovo hudih praak. Dr. Foregger ia eaake vrate poslaaci dobe tukaj ugodao priliko prijeti ga za to, da braai pravice alov. Ijudatev. Izmed alov. poalaacev govori dr. Frjaačid, pa še more biti kateri drug, če bode treba. — Na Duaaji je bila uae dai dolga obravaava zoper aekaj cariaakib uradaikov, ki ao pomagali aekemu trgovcn, judu, ogoljafovati državo pri carini aa avilo. Vai so dobili aedaj od 6 do 12 raeaecev ječe. Škoda je državi za 20.000 gld. — V Gradci ai aapravi dae 3. juaija razaa goapoda, ki je deaaraa, cvetličai korao, t. j. vozili ae bodo aa vozih polaib cvetlic po meatu, potem pa bode razatava razaia cvetlic v ,,obrtaijaki dvoraai". To veaelje je aedolžao, deaarja pa apravi precej v roke — vrtaarjem. — Koroaki aemškutarji kujejo po alov. občiaah zabvale poal. Ghoau, češ, da ao koroški Sloveaci čisto zadovoljai z ljudakimi šolami, kakor ao aedaj. Njim je torej prav, če ao trdi Nemci za učitelje alov. otrokom, Tu ia tam ae jim ujame kak obč. zaatop za tako zabvalo, aa hvalo koroškim zastopom pa moramo reči, da le redko. — Na Tirolakem ae je uael pri vaai Jeabach gozd aa biakostao aedeljo ia ata bila grad Tratzeaberg ia vas Jeabacb v hadi aevaraoati, da jih ae vaiči grozai požar. Sedaj pa že aevaraoati meada ni več za ajiju, a akode je aila veliko. — V Ljubljaai je bilo o biakoatih 1956 birmaacev, kamice ao imele tudi letoa lepe peče aa glavab. Bila je te dai Ljubljaaa v resaici bela. — Oaepaic še po Kraajskem ai koaec ia izoataja že vedao za voljo ajih kje kak aejem, tako ae bode dae 25. t. m. sejma v Meagai. — V Poatojao 8e je o biakoštih kacib 700 tujcev pripeljalo iz Duaaja, Gradca itd. — V Gorici je valed zadajih volitev meatai zastop v rokah ,,zmerae atraake", Italijaai pa so še zmerom v večiai. — V Trata ao imeli aemški ia italijaaaki delalci aeko zborovaaje; bila pa je v ajem taka zmešajava, da še aiao vedeli, zakaj da ao se prav zbrali. Najbolj smešno pa je bilo, ko je aekdo predlagal, naj bi mesto aedelje bil kak drug dea v tedau počitek. To je pač budo zBameBJe. taki ljudje so izgubili ves verski čut, gorje državi, če bode tacib ae več. Slov. delalcev pa pri tem zborovauji bi bilo. — Iz Dalmacije se preseljuje ljudi aa Grško, toda zadeae tam le redko kateri aa arečo, večiaa poumrje žalostao pod zemljo, v rudaiaskih prekopih. — V Hercegoviuo je vdrlo 15 črnogorskih roparjev, toda žeadarji ao jim prišli k malu aa sled ia so ajih vodjo, M. Iljiča ia ajegovega brata vstrelili. Na to ao se roparji razkropili. — Nadzoraik c. kr. pehote, cesarjevic Rudolf pride dae 10. juaija v Zagreb. — Hrv. vlada pripravlja aov volilai red; vsled BJega bode maaj poalaacev, pravica voliti raztegae pa ae na maaj preoiožao ljudatvo. To bi bilo sicer dobro, toda to ljudstvo, ki dobi poslej volilao pravico, ai še goduo in bode le vladi aa voljo. — Madjari čejo svoje može iaieti tudi v vrsti poslaaikov v tujih državah ia to je, meaimo, da krivo, da še ai veleposlaaika v Loadoau. Brž ko ae tiščč Madjari kakega izmed svojih mož na to imenitno mesto. Doalej je bil ondi Karolyi. Vnanje države Okrožnica av. Očeta do škofov v Braziliji izraža njib veselje, da je sreČBO sedaj koaec sužaištva v tem velikem cesarstvu, — V Bologai je razstava v spomin 8001etnice, kar obstoji oadi vseučilišče. K razstavi ste prišla kralj iu kraljica, sedaj prvokrat, odkar je zjediajeaa Italija pod žezlotn savojake kraljeve rodoviBe. Bologna pa je aicer gnjezdo republikaBcev ia socijalistov, tedaj ui prijazaa kralju. — Crispi pripravlja aov kazeaaki zakoaik, a boji se, da ga drž. zbor ae vzprejme. Pravi ae, da je celo poslancem, ki so sicer do grla liberalci, preveč zoper katol. cerkev. — Geaeral Boulaager se že Bosi, kakor da je fraacoski cesar, kajti ima v svoji palači že miaistre, t. j. može, ki pazijo vsak po svoji straui aa miaistre republike ter mu poročajo o ajib delovaaji. Tako dobi mož vgled v to delovaBJe ia tega porabi v svojem čaau gotovo za to, da jih vrže z miBisterskih atolov in prekopicne prej ali slej tudi republiko. Bog zaa, mu li obvelja vse, kakor si aapeljuje. — Aagliji ai po volji, da si trdi portugalski kralj vae pravice do trgoviae v aotraaji Afriki. Sedaj mu odreka to pravico, toda kralj se menda ne ozira preveč aa aje sebičue želje. — Irski poslaaci so aekam Bevoljai aa papeževo pismo, v katerem se obsojuje umor ia v obče sila, če se tudi izgaja to le za to, naj si pridobi irsko Ijudstvo pravice svoje. Iraki škofje pa so izrekli sv. Očetu za to pismo svojo zabvalo ia torej je gotovo, da irski možje ae umejo pisma prav. — V Belgiji aiso liberalci ediai v aobeai reči, samo v boji zoper katol. cerkev so volje podati si roke. Taki so pač vsi libe- ralci. — V Nemčiji je zopet boj ? Francoska goaposka je aecega židovskega mladeaiča pogaala aazaj aa aemška tla. češ, da ni za-aj dela ua fraacoaki zemlji; sedaj pa bi še Nemci radi fraBcoskih delalcev pogaali aazaj. ali kako? Nič jih ai v Nemčiji. — Rusija sili čedalje globlje v aredajo Azijo, to ai Aflgliji po volji, ali tam ji ne more nič kaj do kože. — Bolgarski kaez, priac Ferdiaaad, ae je vrail s avojega potovaaja v Sofijo in se hvali, da ga je aa celi poti ljudstvo lepo vzprejemalo. Major Popov dobil je 4 leta ječe, ker je goljufoval vojaško kaao. — Srbski kralj Milaa izgubiva vedao bolj ljubezen ljudstva, to pa aaj bolj za to, ker Be mara — kraljice. Na Duaaji so ju uae dui spravljali a niso ae ju spravili do cela. — Turčija Be privoli, da odstopi armeaski patrijarb, Vehabediaa, da-ai le ta sam proai za to. Tudi z Grčijo se še ai aporazumela, veadar pa ui ta razpor kaj posebao aevarea. V petek odpre se železuica, ki veže Duaaj 8 Soluuom ob Craem morji. — Dob Pedro, ceaar v Braziliji vrae se v aekaterih daeh domov iz Italije. Doma ga čaka že veaela Bovica, da se mu je želja izpolaila: v celem ceaarstvu ne aajde več sužnja.