DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE
Leto 2. štev. 215 - Cena 3,- lire
TRST, nedelja 10. februarja, 1946
Uredniitvo ln uprava, Piazza Goldoni it. 1-L Tel, it 93806 93807,93808. Rokopisi »e ne vračalo
Kako dolgo še?
*Borba* prinaša članek, v katerem je rečeno:	•
Mednarodna javnost posveča v Mdmjem času živo pozornost vpra-l&njem., ki se postavljajo v zvezi » obstojem tako imenovane poljske vojsk« v inozemstvu. Enote te voj-*ke, ki j% poveljuje znani poljski fa-ttst general Vladislav Anders, se nahajajo v Italiji, na Škotskem In v zahodni Nemčiji. Anders je eden kme<t najgorečnejiih sovražnikov danaSnje demokratične Poljske, kolikor jih jo v taboru reakcionarnih Poljskih emigrantov v inozemstvu.
Ugotovljeno je bilo, da, je Anders nePosredno odgovoren za organiziranja terorističnih napadov proti Predstavnikom demokratičnih sil Predstavnikom poljske demokra-ciJe. Divja mrinja do demokratič-*U poljskega naroda, do njegovega bratstva in prijateljstva s ve-KWfn sovjetskim ljudstvom ter o-slovanskimi narodi, odkrita telja po razdoru med velikimi sila-*** ter vztrajni poskusi, da se pov-*ri3& «tretja svetovna vojna» — to /8 vsebina politike, ki jo danes vo-® Oeneral Anders in zločinska kli-poljske emigrantske llahte. Ta-k* *voje politike pa »tcer Anders ** njegova okolica niti ne poskula-ta prikriti. Fafistični enačaj svoje vojsk« in razdiralni dl) njenega obstoja odkrito in neovirano izra-i&fo na vsakem koralni, zlasti pa v daliji, kjer uživajo poteg drugega tudl neposredno podporo tamkajš-nHh reakcionarnih in profaiističnih Cementov, katerim v povračilo po-rna3ajo v borbi proti demokratič-gibanju italijanskega ljud*
•*Ufc
Razumljivo je, da s« je takih okoliščinah moralo izbuditi v demokrat-Javnosti vzbuditi v svetu vpra-taka) se taka vojska, kot '*™*ta tolpa fašističnih sovraini-miru in demokracije, fe vedno Pusti nedotaknjena, komu je danes Potrebna ln čemu sluiiT V zvezi z *«davnimi tvelikimi manevri* An-t^sove vojske v Italiji, ki Šteje Okrog 70 do 80.000 ljudi, moskovska
'Pravda* pite;
*D®*ve» vse vojske demobilizirajo ** Bnumjfujejo tvoje sile. Kar se 9 *Poljske Andersove vojske* se n® Seli «itf demobilizirati, nSti zma-d svojega itevliinega stanja,
^Pok ostaja v vojnem stanju. Ko-99 °!trafa ta vojska?* tPravda* u-8°tavija, da naloga poljske emi~
Sfra‘^tske vojske v Italiji ne obstoja *®’n° v tem, da tkrade kokoll in ~pt90 siromašnim italijanskim rn-otom\, ter zaključuje, da An-trsovo vojsko thranljo in vzdriu-leh njeni zaščitniki v lelji, da obraslo jedro vojske tega fašističnega p0*iškega emigrantskega tipa*, ki Vo<K propagando proti miru v Ev-roP*< proti zakoniti poljski vladi in poljskemu narodu.
Razni dogodki v Evropi v povojni f0** *o pokazali, da se za ohrani-emigrantske Andersove vojske ”**** prizadevajo gotovi reakcio-profašistični krogi v Angliji Ametiki, ki nudijo Andersu na ^*ofce»i koraku pomoč, ki ga podajo v tem, da se onemogoča vr-
****»» poljskim vojakom v domovi-no. tv* ,
• •*<* podpora je poleg drugega
*udi i* dejstva, da je ge-®ro* Anders po pisanju francoske-to»opisa iBumaniti* do sedaj Vernal iz Velike Britanije me-I* n° Pomoč 1.000.000 funtov Iter-in da so, kot je to izjavil i»*ti delegat Modzeleviski v Var-fen.nein *vefu organizacije Zdru-tot£*laro<tov> našle pri nekaterih ranih Andersovih teroristih na „** Poljske vsoto 1,00.000 dola-(	' pojavi so naleteli na odmev
* britanski javnosti. Britanski ««. *N«w Btatesman and Na-J* pred kratkim postavil za-*ebn ^ parlament pojasni med-odnose med britanskim ml-ylt*tVon za vojsko in armado ge-Andersa v Italiji. Časopis ^lh° f*nenJa dvoje načrte Anderso-ju- ^^nikov, ki poveljujejo na k*>lin*r*>l PVi Anconi ln odkrito iz-želijo novega spopast	Časopis ugotavlja, da
,	*UC*° mc<* Andersom in teki ^	tolpami na Poljskem,
K,, ti^nane P°d imenom tNarodo-kq,itf *brojne» ter se vprašuje, iz i9	razloga	Andersove čete
jtxt . 0 demoVUutlrane, ter poudar-navzočnost v Italiji V|r# Proteste* ter predstavlja o-18	stališča. Podobno pi-
Tjj	atWleški časopis tObserver»,
«ve^ett',*em poudarja Andersove V«„®	na	Poljskem,
h den!0 brez dv°ma dokazuje, da 0	1axrnost	P°	»vetu
‘toj	le prepričana, da je ob-
’e ti<9n<ler*W8 vojske, zlasti kar >ir9nj n^en*3'° izzivalnega mane-ln Mljanja po Italiji, v
n ’*a» na*protf'1 * stremljenjem
^<fradn!i Zdruleni* narodov, da bi ^ Utrdili flfMMJ« d
utrdili povojni mir ter
J« i„°dn° yarn04t- podlagi te-
' ^ emigrantske poljske °'lotr„,Pod PovdjKtvom fašlMtične ’)(,,( e klike ni mogoSe obratna-kakor kot orodje za ,^1« * m<ri<’ kar J« potrebno go-i\0Puttolovskim profašlstičnim \n^*la izhodu, ki jim ne gre W *• mir utrdil, nego m
to, da ohranijo in rešijo fašistične o-stanke.
8 tega stališča je prav tako treba presojati tudi vesti o pomikanju nekaterih delov Andersovih čet pro-in severu. Italije v smeri razmejitvena črte v Julijski krajini. Ako so te vesti točne, tedaj bi bilo v zvezi e znaki, ki kažejo na navzočnost oboroženih ustaških in četmških tolp v bližini razmejitvene črte, zares povsem koristno zaradi varnosti in miru opozoriti na vso nevarnost. ki jo lahko vsebuje tak položaj.
Andersova fasisticna tolpa »e v Italiji ni samo pokazala kot odkrit sovražnik italijanske demokracije. Ta tolpa je, kot vsi fasistivni o-stanki v Evropi, prav tako središče za podpihovanje divje mr’ nje proti demokratični Jugoslaviji. General Anders, kakor tudi njegovi ustaski in čitniski pobratimi, ki so pobegnili pred pravično sodbo naših narodov, vidi svojo edino rešitev iz prepada, kamor ga je vrgla zmaga svobodoljubnih narodov, v izzivanju neredov in v rušenju miru■ v Evropi. Zgrešeno bi bilo predpostavljati, da na bi poljski fasisti iz Andersove vojske poizkušali izkoristiti svoje, pa četudi najmanjše navzočnosti V ooni A Julijske krajine za to, da bi zaostrili mednarodne odnosa j e v zvezi z vprašanjem Trsta in Slovenskega Primorja. Sicer to pa z vznemirjajočimi in tendencioznimi vestmi o spopadih na razmejitveni črti v Julijski krajini, ki so s$ pojavile v italijanskem tisku in nekaterih drugih časopisih, sovražniki miru po svetu že jasno pokazali, da *i želijo neredov tudi na tem področju in da so pripravljeni, da jih Izzovejo tudi s pomočjo najpodlejših sredstev.
Demokratična javnost po svetu se je Jo prepričala o ^sposobnosti* Andersovih diverzantov, da s svojimi zločinskimi izpadi na Poljskem ustvarjajo *argument*.*, ki so potrebni gotovim reakcionarnim krogom, med katere na primer spada konservativni poslaneo v Stiod-njem domu profesor Savory, da obtožujejo terorizma poljsko demokracijo. B podobnimi obrekovanji o preganjanjih italijanskega prebivalstva v delu Julijske krajine, ki Je pod vojaško upravo Jugoslovanske armade, je poskušala italijanska reakcija ie opravičiti svoje imperialistične zahteve po naših o-zimljih. Jasno je, da M s« tudi An-dersovi fasisti in poklicni teroristi, v prmeru, ako bi se Jim omogočila navzočnost v bližini razmejitvene črte v Julijski krajini, združili s četnlskimi in ustaskimi zločinci v pripravljenosti, da služijo tudi samemu vragu, samo da bi škodovali nosi državi, da bi oteZ-koČili uresničenje upravičenih zahtev naših narodov in da bi skalili mtr v Evropi. Zaradi tega se brez dvoma lahko označi vsako omogo-oevanje, da bi Andersove čete prišle na položaje, s katerih bi lahko izzivale nerede, za ogrožanje interesov miru.
V kakšnih odnosih so sicer nekateri krogi, odgovorni za mir in varnost v Evropi, do raznih k violinskih skupin sovražnikov miru tn demokracije, je najbolje razvidno iz članka v ameriškem časopisu *Ntw York Times*, v katerem novinar Raymund Daniel piše o rekrutiranju poljskih in jugoslovanskih disidentov v Nemčiji. Ti poljski in jugoslovanski disidenti oziroma izdajalci vseh barv, ki so po-sodelovamju z okupatorjem, se rekrutirajo sedaj na ozemlju 7. ameriške armade v «kraljevske četni-ske tolpe v emigraciji ter v fašistične čete generala Andersa. Kakor vidimo, te jim kljub ugotovljenim dejstvom o Izzivalni aktivnosti proti miru In dirtktnem o-gražanju miru s strani teh različnih izdajalsko disidentskih forma-cii na zahodu Evrope, in kljub vsem protestom demokratične javnosti, omogočuje celo nova mobilizacija, namesto da bi se jih odločno razgnalo. Novinar Raymund Daniel ima res prav, ko ugotavlja, da taka politika do izdajalskih jugoslovanskih in poljskih emigrantov v zahodni Nemčiji izziva sumničenja v Jugoslaviji in na Poljskem.
Demokratična javnost po svetu, zlasti v Jugoslaviji, ima v zvezi t temi dejsivi resnično polno pravi-oo, da se vprašuje, do kdaj se bodo pred obličjem evropskih narodov, ki so doprinesli toliko za da-naimji mir, se vnaprej vzdrževala ln krepila taka legla in zatočišča fašističnih provokatorjev, kot so to čete generala Andersa ter ustasko-četniske in druge izdajalske formacije v Italiji. Njihovega obstoja ni mogoče opravičiti » nikakršnimi potrebami. Oni, ki so te z orožjem v roki borili proti svobodi svojih lastnih narodov, ki želijo to orožje uporabiti proti miru n demokra-olji, te danes ne morejo in ne tmejo organizirati v kakršne koli vojaške formacij*. Njihovo metto }e pred sodiščem ljudstva, ki so ga Izdali, ne pa v vrstah in poleg borcev Združenih narodov. Omogočanje, da Andtrt ln podobni * vojskovodje* iz tabora sovražnikov svojih lastnih narodov t pomočjo faulslii
Indonezijci se borijo za svojo lastno deželo
Govor ukrajinskega delegata Mannilskega pred Varnostnim svetom
London, 9. Unlpress. — Ukrajinski delegat Dimitrij Manuilski je dajal danes, da britanskim četam v Indoneziji ni uspelo izvesti nalog, ki jilh jim je naložil Vrhovni zavesi-niški poveljnik na Pacifiku, gene-Tal Douglas Mac Arthur. Manuilski je rekel, da so te naloge obstajale v »prijemu japonske kapitulacije in v razorožitvi japonskih det. Dejal je: «Te naloge niso bile izvedene. Japonci niso bili razoroženi, temveč so jih uporabljali proti Indonezijcem. Na ta način je pri’io do kršitve sporazuma treh velesil o Daljnem vzhodu.* Manuilski je obtočil holandsko vlado, da poskuša to tajiti. Dejal je, da Je bilo v Indoneziji samo 23.000 vojnih ujetnikov, ki jih je bilo trfiba osvoboditi in ki so bili osvobojeni že davno. Opozori Je, da je bila naloga britanskih čet osvoboditi tudi 200 tisoč Evropejcev v koncentracijskih taboriščih v Indoneziji. «Te ljudi je bilo treba osvoboditi, ne strinjamo s 5 pa, da so Britanci s pretvezo osvobajanja Evropejcev, uporabljali oroije.»
Manuilski se Je vpraSal: «Ali je britansko-holandski sporazum vseboval obvezo, da smejo Britanci u-porabiti orožje in s tem preprečiti Indonezijcem, da bi dosegli uresničenje svojih teženj?* Manuilski je dejal, da ne bi prjSlo do prelivanja krvi, če bi se Britanci in Holandci lojalno sporazumeli z indo-
nezijskimi oblastmi. Dejal j$, da je glavni vzrok za sedanji spor u-poraba japonskih sil proti Indonezijcem.
Manuilski je zanikal Bevlnovo izjavo, da se Britanci bore proti fašističnim indonezijskim elementom in je definiral fašizem kot a-gresijo proti sossdom. -»Indonezijci ne ogrožajo nikogar, temveč »9 bore za svojo lastno deželo.»
,Nato Ji prebral odstavke iz indonezijske republikanske ustave, zlasti določilo, da imajo vsi državljani, všteval Holandce, enake pravice, in vprašal: «Ali je to fašizem?»
Ob koncu svojega govora je Manuilski izjavil: 1) Ukrajinska delegacija smatra uporabo .britanskih čet proti Indonezijcem za nedopustno. 2) Uporaba japonskih čet proti Indonezijcem je Se bolj nedopustna.
3) Indonezijcem Je treba dati pravico, da si izberejo lastno vlado.
4) Združeni narodi naj poSljejo preiskovalno komisijo v Indonezijo.
Izjave S. Sjahrlra
Jogjakarta (Java), 9. - Unlpress — Indonezijski ministrski predsednik Sjutan A. Sjahrir je dejal danes na konferenci tiska, da mu Je Indonezijska vlada dala vsa pooblastila za bližnje razgovore s Sir Alexandrom Clark Kerrom, posebnim britanskim odposlancem, ki
Francova Španija ne more biti članica Z. N.
London, 9. AFP. — Na pričetku svojega 26. plenarnega zasedanja je glavna skupščina ZN sklepala o trajanju mandatov petnajstih sodnikov mednarodnega sodišča. Francoski delegat Beedevant in britanski delegat Sir Mac Nair sta bila izvoljena za dobo 9 let, delegat ZIDA Hacquorth in sovjetski delegat Krilov za 6 let med tistimi, ki so Izvoljeni za tri leta je jugoslovanski delegat Milovan Zorič ič, poljski delegat Winiarski in kitajski delegat
Francoski zunanji minister Bi-dault je nato .podprl predlagano zahtevo, ki jo je stavil panamski delegat, naj se španski vladi generala Franca odkloni članstvo v ZN, in govoril v prilog republikanske Španije.
Panamsko zahtevo Je podpiral tudi češkoslovaški delegat Ducha-ček, ki je ožigosal sodelovanje Francovega režima s Hitlerjem in Mussolinijem, s pomočjo katerih se je polastil oblasti. Mehiški delegat. Kordova je nato izjavil: «Za nas španska republikanska vlada nikoli n! prenehala obstajati*.
V prilog panamske delegacije so govorili nato še norveški, urugvajski, venezuelski, beloruski britanski in jugoslovanski delegat Vsi so izjavili, da Francova Španija ne more biti članica ZN ln izrazili svojo simpatijo s špansko republikansko vlado.
Britanski delegat Noel Becker je dejal: «Upam, da bo kmalu prišlo do sprememb v Španiji ln da bo la dežela kmalu dobila vlado, ki bo izvoljena po demokratičnih načelih*.
Panamski predlog, ki ga Je glavna skupščina Združenih narodov sprejela z 42 glasovi in dvema ne. oddanima glasovoma, opozarja glavno skupščino, da ja konferenca v San Franciscu sprejela resolucijo, po kateri se čl. 2-IV drugega poglavja listine ZN ne more nanašati na države, katerih vlada Je bila vzpostavljena s pomočjo oboroženih sil dežel, ki so as borile proti ZN, dokler so tl režimi na vladi. Resolucija pravi nadalje: »Glavna skupščina opozarja, da so na potsdamski konferenci vlade
ZDA, Velike Britanije ln ZSSR izjavile, da ne bodo podpirale zahteve po članstvu ZN, če bi prišla od sedanje španske vlade, ki je bila vzpostavljena s pomočjo sil osi, in ki zaradi svojih izvorov, svoje nar ra ve in svoje tesne povezanosti z napadalci, ne more Imeti potrebnih pogojev za svoj pristop.
Glavna skupščina, ki sprejema tl dve deklaraciji, priporoča, naj člani ZN svoje bodoč« odnose s Spenijo spravijo v sklad z duhom in besedilom teh deklaracij*.
Vo]ni zloilnec prosi na Koroikem
Ljubljena, 9. - Tanjug — Kot piše celovški list «Volkswllle», iivi v Porečah ob Vrbskem jezeru general Meldeiohen, biv&i poveljnik nem&kih čet na Gorenjskem, ki se je boril proti slovenskim partizanom. General Meldechen je krepko sodeloval z SS-Obergruppenftihrer-jem Erwinom Roesenerjem.
ga je britanska vlada poslala, da prouči položaj na Javi
Predsednik Soekamo je dejal, da se ne bo udeležil razgovorov v Ba-taviji, če ne bo med razgovori Sjahrir tega zahteval.
Vladna izjava pravi, da Je komunistična ljudska fronta pod vodstvom Tan Malake izglasovala polno zaupanje Sjahriru, Ljudska fronta, ki ima sedaj svoj kongres v Cherlbonu, je po dobljenih poročilih predložila vladi svoj program. Vlada je zavrnila dve točki programa, ki zahtevata zasego inozemskega premoženja in izgon britanskih čet
Demanti beograjskega radia
Beograd, 9. Tanjug. — Radio Beograd je oddal sledečo izjavo:
*Dne 5. februarja je *Reur ter» objavil dozdevno poročilo beograjskega radia, da je maršal Tito poslal jugoslovanski delegaciji na zasedanju ZN navodilo, naj zahteva priključitev Trsta k Jugoslovanski federaciji na temelju Atlantske listine, in da uliva ta zahteva polno podporo Bolgarije.
Reuterjevo poročilo je netočno in tendenciozno. Radio Beograd poroča samo o pozdravih, ki so jih množične organizacije v Julijski krajini in Trstu poslale maršalu Titu in jugoslovanski delegaciji v Londonu. Z njimi izraža ljudstvo svojo voljo in terja priključitev teh pokrajin k FLRJ.
Resolucija PNOO Organizaciji ZM
Glavni odbor PNOO za Slovenr tko Primorje in Trst je poslal s svoje zadnje teje Generalni skupščini Organizacije Združenih narodov v London sledečo reoslucijo:
Pokrajinski narodno osvobodilni odbor za Slovensko Primorje in Trst, kot Izvoljeni predstavnik ljudske oblasti, zbran dne 2. februarja tl l. na seji v Trstu, pozdravlja skupščino Organizacije Združenih narodov, ker vidi v njej moono sredstvo in jamstvo za uničenje fašizma, za ohranitev svetovnega miru in za spostovanje Atlantske listine o samoodločbi narodov.
Ljudstvo Slovenskega Primorja in Trsta, ki je v tej vojni proti fašizmu ln za skwpno zavezniško ttvar v bratski povezanosti Slovencev in Italijanov dalo ogromne materialne in človeške žrtve, čuti potrebo po tem organizmu tem bolj živo, ker je se vedno v boju z o-stanki fašizma, in ker se ni doseglo zaieljene svobode »n min*.
Zg meč. narodno osvobodilno borbo so bili v večini primorskih kraljev na svobodnih volitvah izvoljeni ter ob koncu vojne Izpopolnjeni narodno osvobodilni odbori, ki so predstavljali prvo resnično demokratično ljudsko oblast v tej d>e-ieH. Kot najvisji predsta/vnik te ljudske oblasti pa je bil od ogromne večine slovenskega In Italijanskega prebivalstva izvoljen Pokrajinski narodno osvobodilni odbor sa Slovensko Primorje in Trst.
Od prevzema oblasti po zavezniški vojaški upravi v coni A, t. J. od IS. junija 191/5., je Pokra iinski narodno osvobodilni odbor trajno tn ob vsaki priliki izražal pripravljenost odkritosrčnega sodelovanja na demokratičnih osnovah in je to
Delali bodo na svoji zemlji
Izvajanje agrarne reforme v naprednih državah
V Jugoslaviji
■■■
Zagreb, 9. - Tanjug — Včeraj bo pričeli tu razpravljati o izvajanju agrarne reforme v zvezi s posestvi raznih cerkvenih ustanov. Raz-pravljaliali so tudi posesti zagrebške nadjitofije, ki obsega 63 ha zemije.	,
Predsednik zagrebSke nadškofije je stavil pismen predlog, naj se pusti škofiji maksimum, utemeljujoč »voj predlog s tem, da je za-gretoka nadškofija največje važnosti v zgodivnl hrvatskega ljudstva in da Ji je zat0 t.reba dati več zemlje, da bo mogla nadaljevati svoje poslanstvo.
V teku pogajanj so agrarni interesenti zahtevali, naj se nadškofiji odvzemajo vsa zemljiška posestva, ker ima 1 Zagrebu veliko itevilo poslopij In druge lastnine, ki ji daje ogromne dohodke. Zaradi tega je bilo fklenjeno, da
zbrane svoje čete, da slepijo osebe, ki se nahajajo izven domovine in da Izvršujejo mobilizacijo na podlagi izmišljotin o položaju v demokratičnih državah vzhodne Evrope in Balkana, dejansko pomeni kovanje orožja za najtemnejše sovražnike miru, demokracije in sodelovanja med narodi. Evropski narodi niso trpeli In prenašali žrtev v vojni proti fašističnim zavojevalnem zato, da bo po zmagi ponovno dovolili fašistom, da tvrsijo manevre* in da organizirajo teroristične Izpade na ozemlju 'demokratičnih držav. V interesu miru, v interesu vzpostavitve zaupanja v povojni Evropi, v interesu sodelovar nja med narodi je ie skrajni čas, da te razženejo in onemogočijo Andersove fašistične skupine in podobne formacije pri njihovih pro-vokatorsklh izpadih*
S teni vprašanjem se bavl tudi •U častnikov in terorja vzdržujejo | eFolltika*, ki med drugim piie; .
♦Jugoslavija, katere armadi je uspelo osvoboditi svojo deželo in ki Je pokazala tako junaštvo, vsekakor n« smatra peščice bednih emigrantov ln zarotnikov za resno grožnjo njeni varnosti Vendar se ji zdi potre-bno, odstraniti vsako nevarnost incidentov; to je tem bolj potrebno in upravičeno, če upoštevamo, da trenutno ni resnih razlogov in potrebe za nadaljevanje sedanjega stanja.
Hitra odstranitev ln razpust emf-grantisklh Jugoslovanskih In poljskih enot bi mnogo prispevala k miru, redu tsr dobrim odnosom med zavezniki. Zavezniška stvar Ima lahko od teh enot samo veliko objektivno škodo. Z« sedaj trpi zaradi sedanjega položaja veliko mo. mino škodo, ki se kaže v nepotrebnem sumničenju in nezaupanju, kjer bi moralo biti zaupanje in prisrčni odnosi.
se zagrebška nadškofija razlasti vseh zemljiških posestev.
V Bolgariji
Sofija, 9. - Tanjug — Tanjugov dopisnik iz Sofije sporoča, da je narodno sobranje med drugim razpravljalo tudi o zakonu o agrarni reformi.
Predstavnik parlamentarne skupine bolgarske delavske stranke (komunistov), Bo’o lijev je dejal, da mora Imeti agrarna reforma v Bolgariji namen, izboljšati življenjska pogoje delovnega ljudstva in zmanjšati njegovo Izrabljanje.
«Co položimo roko na to zemljo, je dejal lijev, ne posegamo po privatni lastnini, temveč samo po tem, kar Je za današnje prilike neprimerno, po veleposestvih To ni udarec »ogromnemu številu ljudi*, temveč samo 1.5% posestnikov, medtem ko bo zemlja, ki bo odvzeta, zadovoljila 300.000 družin revnih kmetov.*
V Albaniji
Tirana, 9. - ATA — V vsej Albaniji se Izvaja agrarna reforma. V 110 vaseh je bilo Izročenih 2.790 družinam 65.670 ha zemlje.
Treba Je omeniti, da je doslej v vsej Albaniji 3.720 družin pretrgalo odnose s svojimi lastniki, z državo ali različnimi verskimi ustanovami.
518 lastnikov, katero zadeva agrarna reforma, je ohranilo 4.720 ha zemlje.
Izvedba agrarne reforme bo v letih 1946-1947 dala sledeče rezultate. V Elbe sanskem okrožju bo razdeljenih okoli 20.000 ha, v Be-ratskem okoli 27.000 ha ln v Valonskem okoli 12.000 ha. Obenem se bo nadaljevalo delo za ukinitev odnosov med lastniki in poljedelskimi delavci, nakar se bo pričelo delo za dokončno razdelitev zemlje na temelju zakona o agrarni reformi.
sodelovanje v mejah možnosti tudi praktično izvajal. Ugovarjal pa je hkrati uvedbi stanja pred 8. septembrom 191iS, po katerem naj bi bila nasa dežela sestavni del porah žene Italije ter zahteval in pričakoval, da bo spoštovayia ljudska oblast naših narodno osvobodilnih odborov in njihovih ustanov.
Toda zavezniška vojaška uprava je kljub temu, da Je izrazila pripravljenost za sodelovanje, razpustila nase ustanove, med temi Narodno zaščito in ljudska sodišča, ter je končno s splošno odredbo št. 11 ukinila tudi ljudsko oblast narodno osvobodilnih odborov ter na njena mesta dekretirala predstavnike protlljudske manjšine, ki ne uživajo zaupanja ljudstva.
Pokrajinski narodno osvobodilni odbor je s pogosto osebno Intervencijo, » pošiljanjem protestov Zavezniški vojaški upravi In spomenico vladama Velike Britanije in Združenih držav Amerike sproti opozarjal na nastajajoči nevzdržni položaj, ugovarjal vzpostavitvi stanja pred 8. septembrom, ki nase ljudstvo spravlja v položaj poraženega sovražnika, nadalje proti razpustitvi Narodne zaščite in ukinitvi ljudskih sodišč, proti uvedbi Italijanskih po stanju pred 8. septembrom 1943 in proti osnovanju sodišč za sojenje fašistom in njih pomagar čem, ki jih sestavljajo sami člani fašistične stranke, proti šovinističnim demonstracijam v Trstu in proti aretacijam antifašistov, proti nepravilnemu postopanju pri izdajanju osebnih izkaznic, proti ljudstvu sovražnemu nastopanju nove civilne policije, proti kršenju enakopravnosti jezikov bt svobode tiska itd.
Pokrajinski narodno osvobodilni odbor je poleg tega zavezniški vojaški upravi stavil razne predloge, tako glede Narodne zaščite, ki na) bi se preosnovala sporazumno, glede novih volitev, na katerih naj bi prebivalstvo cone A ponovno svobodno izrazilo svojo voljo, bil je ■pripravljen popuščati vse do tistih meja, ki jih še dopuščajo načela demokracije. Vso spomlnice, protesti in predlogi niso imeli uspeha. S tem je nastalo v naši deželi težko, nevzdržno stanje, ki ne vodi k pomirjenju duhov in k utrjevanju pogojev za razvoj demokracije, ampak veča nezaupanje in nezadovoljstvo. Ze tako težki gospodarski položaj se še trnje zapleta, kar u-stvarja resno oviro za ustvaritev miru in za rešitev problema sožitja dveh, odnosno treh narodov na tem ozemlju.
Ljudstvo Slovenskega Primorja in Trsta, ki je toliko žrtvovalo’ za skupno zavezniško stvar in za svobodo, pošilja Generalni skupščini Organizacije Združenih narodov tople pozdrave v prepričanju, da bodo spoštovana Atlantska listina o samoodločbi narodov in osnovna načela demokracije, da bo ljudstvo Slovenskega Primorja in Trsta moglo tako po odstranitvi zgoraj navedenih prilik uživati plodove zmage nad fašizmom in vse pridobitve narodno osvobodilne borbe. Prepričano je, da bo delo Organizacije Združenih nan-odov prineslo koristi vsemu naprednemu, demokratičnemu svetu in tudi hudo preizkušenemu prebivalstvu Blovenske-ga Primorja ln Trsta.
Zaskrbljen je zaradi vznemirjajočega stanja, v katerem je posebno prebivalstvo tega ozemlja, in to zaradi popolnega nezanimanja in zaradi pomanjkanja ukrepov s strani Zavezniške vojaške uprave za aprovizacijo tega ozemlja. Naj iivi Organizacija Združenih narodov!
Tito sprejel upvavnlka poslov apostolske nunclature
Beograd, .9 - Tanjug — Maršal Tito je včeraj v navzočnosti pomočnika ministra za zunanje zadeve dr. Vladimirja Velebita sprejel odpravnika poslov apostolske nun-ciaturo v Beoagradu, nugr. Jcsa-Patrick* Karle/-*,, ^4
Zločini v Brdih
Povsod onstran Sete, koder ilve Slovenci, do furlanskih vasi, so Italijani In Nemci morili, poiigall In ropali
4.IV. 1921» ko še ni Mio fašizma:
so bila požgana poslopja Ivanu Oreviču v Velikem Va-reškem in Antona Cveka v Segotičih pri Pulju
Požgani Komen na Krasu
i ■	<%•
* v J&3SH ? •
Tretje poglavje: požigi v Brdih,
IMENJE. te v letu 1942. so se fafiisti posluževali vsako, vrstnik sredstev, da bi Izsledili partizansko delovanje v Brdih. Tako so se n. pr. orožniki s postaje Kojsko preoblekli v partizanske obleko in tako skušali iz ljudi izmamiti skrivnosti.
V poznih urah neke februarske no8i 1943. je vdrl v vas I-menje italijanski vojažki kamion. Kmalu je bila vsa vas v viku in kriku mater, katerim so fašisti pobrali mladoletne sinove in jih s kamionom odpeljali neznano kam. Petnajst takratnih žrtev se še do danes ni vrnilo domov. Nekaj pozneje so aretirali in zaprli Peršolja Milka.
18. 11. 1943. so Nemci ob priliki ofenzive ropali vse vprek, kar jim je prišlo pod roke: živino, perutnino, živež, vino itd.
VEDRIJAN, te leta 1941. so italijanske cfclasti V vasi nadzirale kretanje vaščanov, jih vznemirjale s preiskavami, mnoge od njih pa poslale v zapore in internacijo.
V jeseni 1942 je italijanska vojska začela nasilno odvažati fante in možo v kazenske bataljone. Iz vasi jih je odvedla 16.
Italijani so v vasi aretirali naslednje: Marinič Rudolfa, Marinič Ivana, Marinič Olgo, Marinič Silvestino, Zerzut Albina, Cepič Rudolfa, Cepič Petrino, Šuligoj Antona, Koncut Antona, Marinič Silvestino, Zorzut Ivanko, Zorzut Doro, Simčič Jožeta, Jančič Slavice, Marinič Antona in Simčič Antona.
Nemci pa so v vasi pobili Koncut Antona, aretirali in internirali: Zorzut Metodo, ki sc še ni vrnila iz internacije, Marinič Augusta, Marinič Olgo, Marinič Celestino, Simčič Albino, Gabrijelčič Doro, Simčič Rudolfa in Marinč Edvarda.
Leta 1944 in 1945 00 Nemci v vasi pogosto ropali, tako 18, 11. 1943, 22. 5. 1944, 14. 4. 1945 ln 9. 1. 1945.
Na zverinski način so Nemci umorili 73. letnega starčka, ki na nemški poziv zaradi starosti ni mogel pravočasno na sestanek. Nemci so ga privlekli v vrsto in ga ntao ustrelili v glavo.
VIŠNJEVIH. Leta 1941. do 1943. so bila najstrašnejša leta, kar jih vaščani pomnijo. Vsled aktivnega delovanja celotne va. si v osvobodilni fronti, so fašisti pogosto prihajali v vas, in odvažali ljudi v zloglasne mučilniške zapore v Coroneo v Trstu. Toda volje in odločnosti ljudstva niso mogli streti, zato so pričeli z nasilno mobilizacijo v kazenske bataljone. Tako so mobilizirali 60 mož.
V letu 1943 so aretirali Italijani Sirka Ivota In Sirk Danico.
Nemci so v vasi izvršili 4 umore. Ob priliki ofenziv« 25. 8. 1944 so ustrelili Erzetič Albina, 22. 5. 1944 Boštjančič Jožefa, 18. 12. 1944 Boštjančič Rudolfa, 22. 5. 1944 Ob ljubek Franca, ki so ga vrgli v ogenj. Pri tej priliki so aretirali se 4 osebe, od katerih se dve še nista vrnili iz Internacije.
Ko so 22. 5. 1944 vodili Nemci v Brdih ofenzivne borbe proti partizanom, so jih ti iz zasede napadli, jih nekaj pobili ln ranili. Preostali so iz ma&čevanja pridrveli v vas, pričeli ropati in požigati. Požgali so 8 poslopij: Tine Štefaniji, Goljevček Mariji, Oblju-bek Jožefi, Sirk Ignacu, Goljevšček Matildi, Kristačič Rozaliji ln Sirk Antonu.
25. 1. 1944 je sovražnik čez dan večkrat pridrvel v vas ln pozvedo-val za partizane. Kar niso vaščani povedali ničesar, »o začeli požigati. Ob tej priliki so požgali hiae: Marinič Kristini, Sirku Ivotu, Erzetič Kristini, Bužinel Antonu, Kris tjamčlč Jožefu, Obljubek Alojzu in Sirk Cvetku.
Danes volitve v Vrhovni sovjet ZSSR
Volitve, ki se vršijo danes, dne 10. februarja 1946, v Vrhovni sovjet ZSSR, bi se morale vršiti že med vojno, vendar ta okolnost ni dovoljevala, da bi se izvedle v predpisanem roku. Sovjetski voli vni zakon ne pozna nobenih omejitev. Volijo vsi državljani, ki So izpolnili 18. leto, ne glede na narodnost, spol, Veroizpoved, Imetje. Na teh volitvah nastopa Komunistična partija v enotnem bloku z izvenpartijskimi delavci, kmeti in inteligenco. Sovjetski volivni zakon je ena zmed velikih demokratičnih pridobitev njenega ustroja. Današnje volitve predstavljajo obračun celotnega političnega gospodarskega in' kulturnega dela.
Sovjetska vlada upa, da bodo volitve potrdile zaupanje, ki si ga je pridobila s strani sovjetskega ljudstva. Dolgoletne hude preizkuSnje bodisi v pričetku ustvaritve sovjetske države, ali v času intervencije, zlasti pa v dobi nemžkega vdora, je mlada socialistična dežela uspešno prestala. Se več. Z napori in mobilizacijo vseh sil je tako okrepljena zadajala odločilne in jake udarce dotlej nepremagljivi nemški vojski.
Države, ki so pod vplivom reakcionarnih sil, prej namenoma prezrle sovjetsko deželo, Jo omalovaževale, hotele odtujiti in osamiti, so če ne prej, v teku vojne spoznale njeno silno moč, ki temelji na notranji ureditvi Najbolj zakrknjeni reakcionarji so morali priznati in upošrtevati čudovito sposobnost in napredek te dežele. Ko je bila sovjetska država v smrtni nevarnosti, sovjetski ljudje niso htedlli z žrtvami v zaščito svoje domovina. Požrtvovalni toj, borbenost, predanost rdečearmejca, ne pozna primere v zgod ovni.
Trdnost ln enotnost sovjetske
nc u rictaJafe ako M M
bil ta sistem skovan in prekaljen v najtežjih preizkušnjah, ako ne bi postal laJrt vsakega sovjetskega državljana.
Sovjetska zveza ne pozna kriz In notranjih pretresov. Tudi začetni uspehi hitlerjevskih armad so bile 1$ navidezne zmage. Spričo zmagovite vojne so uresničene težnje ukrajinskega naroda, ki je v celoti adruien. v okviru ukrajinske SSR. Zel j f beloruskega naroda, ki je v celoti vključen v belorusko republiko. Osvobojene so baltiške dežele, Liitavski republiki je vrnjeno Klajpedsko področje, obnovljena je finsko-servjetska meja iz leta 1940., na Daljnem vzhodu pa so priključeni Kurilski otoki In juinl Saha-lin. Vsa ta ozemlja predstavljajo danes del ZSSR. S tem je utrjena varnost sovjetskih meja na vzhodu ln zahodu. Ni čudno, da je zaupanje sovjetskega ljudstva v njeno vodstvo neomajno.
Ustvaritev države, dvig njene zunanje in notranje moči, so uspeh dosedanje sovjetske politike. Kljub temu pa sovjetska vlada n» zastira oči pred težavami povojnih let ter bodri ljudstvo k obnovi ln ustvaritvi boljšega življenja. Zaradi teh objektivnih razlogov Je ljudstvu tudi zagotovljeno, da bodo te pridobitve ocuvans.
Sovjetska zveza pa poleg skrbi za njeno notranjo ureditev vrši poslanstvo tudi izven svoje debele. Njeni nesebični napori za utrditev in ohranitev miru so znani vsakemu resničnemu pristašu miru. Komisar za zunanje zadeve ZSSR Molotov ni brez pomena zagotovil, da bodo resnično miroljubni narodi našli v Sovjetski zvezi lojalnega zaveznika in zanesljivo oporo.
Volivci iirns Sovjetske zveš« bodo dane* potrdili dosedanje delo. S tem v Kvizi obračajo svoj pogled par bododj nuom&fa »voje domovine.
PRIMORSKI DNEVNIK
10. februarja 194^
gČEK PIŠE DE GASPERIJU:
Zakaj so Primorci za Jugoslavijo ?
Dragi De Gasperi!
V	letih 1981. do 1913. sva kot državna poslanca sedela v isti klopi rimskega parlamenta, Ti kot zastopnik Italijanske ljudske stranke, ja« kot zastopnik Jugoslovanov v Italiji. Danes » Ti ministrski pred-*cdnik. torej prva politična osebnost v Italiji, jaz pa sem upokojen duhovnik na Krasu, a — po krivdi rimske vlad« — brsti pokojnine. NavzHo tej velikanski razlik* pa upann, da no boi nametal mojega pisma, marveč ga vsaj prebral.
Zakaj Ti pilemf Zato. ker si od zunanjih ministrov Amerike, Sovjetske zveze, Anglije in Francije, Wi bodo v teh tednih odločili o usodi naie dežele, zahteval, naj Pri-
morsko razdelijo na dva dela med Italijo i« Jugoslavijo. Italija naj dobi morje in obmorske dele s Trstom med, Jugoslavija notranjo, hribovite delelo, tako da bo Slovenija za vse večne tase od morja odrezana.
Slovt&no rt obljubil, da bo za Slovenoe, ki bi tako prllli pod Italijo, poskrbljeno, da bodo uživali polno jezikovno in kulturno svobodo, ta kar da je največji porok nad tisočletna italijanska oivvlizacija.
Končno si obžaloval krivioe, ki so se godile Slovenoem, poudaril pa si, da teh krivio ni zakrivila Italija, marveč le faHsti; faiizem pa da je bil le kratka epizoda v zgodovini Italije.
Primorska - nedeljiva celota
Na vse tri trditve Ti želim odgovoriti. Ti zahteval, da se primorska razdeli po narodnostnem na-ielu. To pa je po mojem nemogoče. Le oglejva si pobliže to zadevo! Koper je dandanes vsekakor italijansko mesto (kajpada je v mestu polovica poitatijanjenih Slovencev), toda tri metre izven mesta so že Blovami. Mar resno mislil, da borna potegnili mejo tri metre izven Kopra in tam zgradili visok tidl Koper bo kajpada živel od slane vode!
Piran je danes brez dvoma italijansko mestece. Toda že 85 oen-timetrov izven mesta so Slovani in vsa zemlja je slovanska. Ali bomo tam, torej 85 centimetrov izven mesta, zgradili visok obmejni tidt
Trst Je v svojem sredilču po govorici italijansko mesto, toda prebivalstvo je sestavljeno iz več kot 3/4% poitalijančenih Slovanov. Ven. dar pa tudi danes teče jezikovna meja nekaj nad ulioo Kandler ter na Stari oesti (via Commerdate), dočlm to Barkovlje že slovenske in potem vsa obala do Tržiča. Na tej črti bomo torej postavili tisok obmejni zid. Trst pa bo dobival radič, mleko in drugo kar z letali iz Fur-mleko, ter drugo z letali iz fur-lanijel
Isto velja za vso Primorsko.
Primorska je ena sama celota, nedeljiva celota in enota. Trst spada k zaledju, zaledje pa k Trstu. Koper spada k zaledju, zaledje pa k Kopru. Piran in Ikedenj spadata k zaledju, zaledje pa k Piranu in Ikednju.
Primorska je nedeljiva, nihče je ne sme deliti.
Primorska mora biti v eni in isti državi, mora pripasti ali Italiji ali Jugoslaviji.
Ljudsko glasovanje ali plebiscit
Po H Wilsonovih mirovnih točkah in po sklepu konffrenoe ttreh Velikih» naj vsaka dežela sama odloči, kaim bo spadala. Dragi De Gasperi, se-U mt»HJ upirati sklepu *treh Velikih* f
Primorska pa se jo že Izrekla in sicer s plebisctiom ali ljudskim glasovanjem. Plebiscit se lahko vrši na dva načina: ali s črnilom ah s krvjo. No, plebiscit se je «« izvršil in sicer s krvjo.
In kako so Primoroi glasovali t Koliko Primoroev je ilo v borbo za Italijo, koliko za Jugoslavijo. Ves, te Številke so silno zanimive.
Leta 19X5., ko se je vnela vojna med Italijo in Avstrijo, se je na Primorskem razvila silovita propaganda: <A ndiamo in Italia p er oombattere 1’Austria/» Kakor piše knjiga tVokmtari gi/uliani*, je mio v borbo za italijanstvo Primorske
—	1791 Italijanov. V sedanji vojni pa je ilo v borbo za Jugoslavijo
71.000	Primoroev in Istrijanov.
Koliko Primoroev je dalo življenje za Italijo t Koliko Primoroev m Istrijanov je dalo življenje za Jugoslavijo t Na trgu pred Sv. Justom v Trstu je spomenik, na katerem so vklesana imena padlih za Italijo. Koliko Jih jet Nekaj desetin. Nič več.
Koliko Primorcev, Istrijanov in Italijanov, pa je dalo življenje za Jugoslavijot 42.000, reoi dvainitiri-deset tisoč! Zanimivo, kaj net Pa pojdimo ie naprej I Koliko so Primoroi Se žrtvovaU za Italijo t Nič. Koliko pa so žrtvovali za Jugoslavijot Dragi De Gasperi, ueemi svinčnik in si zapiti: za Jugoslavijo Je bilo zaprtih Primoroev 8.981, interniranih 95.400, pogrešanih U tisoč 800, do tal poruienih hiS 19 (l*ou 300, napol poruienih hii lt tisoč 800.
Le tehtaj te Številke, kakor hočeš, z lekarniško tchtnico ali s staro decimalko, zaključek je zelo e-nostaven: Primorska hoče k Jugoslaviji. Ljudsko glasovanji Je bilo do konca izvrieno.
Mesto in zaledje
Ko sem Se omenil razmerje med cbretnimi mesti in zaledjem, dovoli, da greva korak naprej. Vzemiva zemljevid Evrope ter ga razgrniva na mizi. Le oglejva rt Jadransko morje; potem na levo od morja, nato na desno od mor jat Zaključek je za zdravo pamet jasen: kar je zemlje na levo od Jadranskega morja, vse to spada Italiji. Kar pa je zemlje na desno Jadranskega morja, spada k Jugoslaviji, torej vsa Istra • Trstom vred.
Tvoj morebitni ugovor, čei, da so dandanes v Trstu, Kopru in Piranu Italijani v večini in da zaradi tega Trst, Koper in Piran-ne spadata h Jugoslaviji, ne velja prav
nič. To so gnezda na tujem drevesu. Tički spadajo k drevesu ali pa morajo odfrleti. To hočem razložiti. Denimo, da bi se Jugoslovanom posrečilo vdreti in zavzeti Benetke in Chioggio. Denimo, da 6i se tam trdno usidrala slovanska manjšina, ki »i umetno ali z nasiljem uvedla svoj jezik v vsej javnosti. V dobi pol ali enega stoletja bi bili v teh dveh mestih udomačeni preimlei Ugo Foskolič, Jože Kardučič, Silvo Pelikan, Aleksij Dantek (tako ste vi v Trstu faibrl-cirali: Petah-Pitacoo, Vodspivec-Bevilaoqua, Zvokelj-Sboohelli, Po-iar-ButtafuOchl), občevalni jezik v mestu bi bil slovanski, a notri bi
živela dobrina zavedna italijanska manjšina. Komu na svetu, ki ni imperialističnega mišljenja, bi padlo v glavo in bi trdil, da so Benetke oJi Chioggia jugoslovanska zem-Ijat Nikomur! Kajti Benetke in Chioggia spadajo k zaledju, torej k Italiji. Takisto je zdaj s Trstom, Koprom in Piranom, spadajo pač k zaledju, torej k Jugoslaviji.
Morebiti bol ugovarjal: Tl rt govoril o Benetkah, ki so bile pred stoletjem poslovanjene, torej so bile prej vselej italijanske, Italijani so jih ustanovili. Slovani so jih šele kasneje zavzeli. S Trstom pa je drugače: Trst so ustanovili naii predniki, Rimljani, je bil torej skraja, italijanski. Odgovor: Noben zgodovinar ni dokazal, kdo je Trst ustanovil. Gotovo je le to, da to tod pred Rimljani bivali drugi narodi. Tudi ime Trsta — po rimsko Ter-geste — ne more noben zgodovinar ali jezikoslovec izvajati iz lošči ne ali latinščine; najbližja je ta beseda Se slovenskemu tržišču (terži-šte). Toda vse to je sporno in zato pustiva sporna vprašanja. Pojdiva naravnost k argumentu. Denimo, da bi Slovani vdrli na italijansko obalo tam kje pri Anconi in bi na skalovitem, is neobdelanem obrežju ustanovili mesto, slovansko kajpada. Ali bi ttneli zato Jugoslovani pravico do tega mesta t Nikdar! Ker bi to mesto spadalo k zaledju in zaledje je Italija!
Da zaključimo: Kar je na levi Jadranskega morja, sodi k Italiji, kar je na desni, pa k Jugoslaviji.
Italija nam je prizadela nepopisno gorje
Ti in Tvoji kolege trdite, da Italija ni naredila Slovenoem nobene krivioe, krivice da so nam delali le faHsti, JaHzem pa da Je bil zgolj kratka epizoda v zgodovini Italije.
Epizoda t In le kratka t Hvala lepa za tako epizodo, med katero smo uživali toliko dobrot, kakor na primer ob procesu pred božičem 1941, ko je rimska vlada dala izreči 5 smrtnih obsodb in je Slovence obsodila skupno na shoro 1000, (tisoi let) ječe!
Ali vel, da je od vseh smrtnih obsodb, ki jih Je izrekla Italija v fa-
listični epizodi, odpadlo 75% na Slovence t
Zares sijajna epizoda, ko je Italija v zvezi z Nemčijo zakrivila, da so iz Jugoslavije odpeljali v taborili fa na stotisoče ljudi in Jih od teh 75% postrelili t V tej epizodi so ubili nad 40.000 lolanih oseb v tej epizodi je postalo 485.000 Jugoslovanov invalidov, poruHlt to Jim
395.000	hil in povzročena tkoda znala morda to milijard dolarjev. Res. lepa epizoda!
Sicer pa nikakor ni v skladu z resnico trditev, da Je lele faiizem
pričel delati krivioe. Nasilno poita. Ujevanje je trajalo oelo stoletje, ličinki tega sistematičnega raznarodovalnega dela so bili učinkoviti. Lita 1918. tem v družbi s prijatelji naredil statistiko tržalleih priimkov glede na narodnostni izvor. Slovanskih priimkov Je bilo 78%. Toliko je torej v Trstu slovanske krvi.
Poitalijevanje je bilo delo nasilnosti afi zlonamerne zvijačnosti. Mar mislil, da ima po dveh rodovih nasilnega raznarodovanja krivičnik pravico do tega ljudstva in te zemlje t
Koliko pa mislil, da je na Primorskem res italijanske zemlje t
V	Istri imajo Slovani 9/10 use zemlje, Italijani pa 1/10 zemlje.
In v Trstu t Tržalka občina meri 98 km t. Od teh Je pristno rimske italijanske zemlje samo nekaj kvadratnih kilometrov, to je tam o-krog Sv. Justa in vse staro mesto. Drugega nič, vse drugo je, aH je bilo pred 100 leti čisto slovenska zemlja. Na mestu, kjer stoji danes 10jamska cerkev, so domačini le pred 150 leti orali. Kjer te danes dviga oerkev novega tv. Antona, so rastle oljke, ki so jih gojili domači Slovenci. In le večI Tik pod Sv. Justom, pod kapucini, to bili le v začetku 19. stoletja vinogradi, last nai ih Lonjercev. Slovenci smo tega nasilnega potujčevanja siti in smo se odločili, da naredimo tej fcnvioi koneo.
Kaj pravi Scipio Slataper?
Tako Tl bo laž« umljivo, kar je tik pred prvo svetovno vojno napisal največji tržalki italijanski lirik Scipio Slataper (kajpada bivli Zlatoper) v tvoji knjigi <11 mio Carsot na strani 54:
<tS’ciavo. vuoi venire oon me t Peroht tu sei slavo, figlio detla nuova razza. Per lunghi secoli ti sputarono in viso la tua sohiavltU; ma anohe la tua ora * venuta. E’ tempo ohe ft* rta padrone. Fratel-lo di kraljevič Marco, tu sei Slovenc bifolco. Triest« deve essertl la nuova Venezia.
Povero sangue italiano, sangue di gatto addomesticato, Tu set ma-lato <Panemia cerebrale. SdrAiatl sul lastricato delte tue sbrade e aspetta che il nuovo seoolo ti cal-pestl*.
Italija nas ne bo več varala
Dragi De Gasperi! Končno obetal, da je Italija pripravljena dati Slovencem, ki bi njej pripadli, vse jezikovne in kulturne'pravice, da oelo neko avtonomijo. Nafueij« jamstvo zato, da se bo to tudi žaret godilo, da jt tisočletna italijanska civilizacija.
Prav tako, skoro dobesedno tako so govorili rimski ministri ob sklepu prve svetovne vojne.
Takrat nas Je Rim varal, toda
—	zadnjič. Danes ne naJdeS ved slov. Primorca, ki bi verjel le besedam italijanskega ministra. Naša primorsko ljudstvo besedi ne ve-ruje, vam ne zaupa. Zato vašo ponudbo odklanjamo. Le poslušaj.
Dne 87. januarja 1980. je zunanji minister grof Bforza rekel takole v rimskem parlamentu: *Mi *mo sprejeli v svoje okrilje stotine tisočev Slovanov. Tem Slovanom bomo mi zagotovili popolno svobodo jezika in kulture, To bo za nas častna obveza In dejanje politične modrosti.» Dragi De Gasperi! V
kralj in Je stanoval v kvirlnalski palači. Morda Se nisi pozabil, kako Je v pristolnem govoru ob priliki otvoritve parlamenta Junija 1981. sladko govoril o Slovencih. Saj sva ga oba poslušala.
Kako so besedo držali, pa Ti mora biti dobro znano. Na proteste to se nam smejali.
Celb rektor katoliške univerze 1» Milanu je na pritožbo slovenske delegacije takole povedal: «Ako vam ni vSed v Italiji, kar pojdite čez mejo!»
In sam kardinal Piszardo, ki smo se mu pritožili, da nam oblastva branijo slovenske pridige, Je začudeno vzkliknil: *KaJ, Slovenci se po 80 letih Se niso priučili italijanščini T»
Zato, dragi moj, vdano prenesi naslednjo izfavo:
Odkar je Osvobodilna fronta združila Južne Slovane, je Rim za vselej prenehal bltt privlačni center, za kakršnega so ga insli določeni krogi v stari Jugoslaviji. Da-
Rimu rt pač poznal nekega gospo-1 nes so oči Jugoslovanov drugam da, Viktorja Emanuela, ki je bil | obrnjene.
Naše ljudstvo odklanja rimsko „civilizacijo“
Kakor naSe ljudstvo n« veruje vet valim besedam, prav tako od ločno odklanja tudi verolomno rimsko oiviHzaoijo. Siti tmo jel Nar Semu Brkinou je borna koča t slamnato streho ljubla od razkol-nih benelkih palač, ki so obogatene s prisleparjenim ali oropanim bogastvom z vsega sveta. Nalemu Kraševcu je preprosta kamnita cerkvioa ljubla od katere/koli katedrale. Vale tcivilzaoijet ne maramo! Okusili smo jo in spoznali, ko to kvesturini naiim mladoletnim deklicam v zaporih z žarečimi vii-galioami žgali prsi, ko so učitelji s iglo vbadali jezik otrokom, kadar to govorili slovenski; spoznali smo jo, ko je jetični učitelj Sotto-santi izpljunil katarski pljunek v usta, deklici ker jo Je med odmorom sliial govoriti slovenski; okusili smo jo, kadar so nat karabinjerji zaradi slovenske govorice Javno klofutali; spoznan smo Jo, ko so po Ječah nals lene in matere pretepali do zadnjega zdihljaja; okusili smo jo, ko so nas gonili iz ta-borilča v taboriiče. Iz Ječe v Ječo; spoznali smo io, ko to te oblastniki vdajali hijenskim nagonom , ter snemali slovenske napise z grobov. 95.400 Primoroev je okusilo rimsko civilizacijo v taborilčlh. Naj navedem samo en prizor. Slovenska žena v blagoslovljenem stanju je skozi fiAno omrežje molela roko ter mulita travo, da bi se nasitila. To je opazil neki mimoidoči Italijanski duhovnik, se zgrozil in vzkliknil: tln v vsej Italiji se ne najde en sam Ikof, ki bi dvignil glas proti tolikemu barbattvul»
Ker 10 Primoroi vsi to in mnogo drugega okusili, zato »e ne bol čudil, če ti povem, da to z zadolče-
njem brali besed« Ikofa Luitpran-da, ki je v zgodnjem srednjem veku naslovil na rimska oblativa («ir
tiram po italijanski knjigi): *Per nol Longobardi, Normannl, Visigo-ti lo stssso nome di Romano detta sohifo*.
In nikar se tudi ne čudi, ko Ti povem, da J« na Primorskim pri-
le1 v pregovor tale stavek: *Rajll kot pod Italijo, rajSi pod hudiča..»
Pa nai narod ne ve samo tega, kar je Italija Primorcem prizadela; on ve, kaj Je fašistična Italija prizadela Jugoslaviji. Kdo je takoj po prvi svetovni vojni začel rušiti Jugoslavijo t Italija.
Kdo Je povabil črnogorskega izdajalca, ministra Plamenoa, v Rim, ga leta vzdrževal, in nele njega, marveo oelo papirnato ministrstvo in z njim rovaril proti Jugoslavijit Italijanski «demokratični» ministrski predsednik Giolitti.
Kdo je pomagal vzdrževati Jonka Pustot Italija.
Kdo J« prvi začel ogrožati svetovni mir In je napadel neoboroženo Ab«sinijot Failstivna Italija.
Kdo j« naredil načrt za umor kralja Aleksandrat Fašistična Italija.
Kdo je dal mortlou revolver f Fašistična Italija, v Trstu, via Machiavelli st....
Kdo je začel in vzdrževal usta-iko gibanje t Fašistična Italija.
Kje so se vadili prvi ustaši t V Trstu, via Oologna v karabinjerski vojašnici in v Gorioi v Stolni ulici.
Kdo je finansiral Paveliča, ko j« pohajal po svetu t Italija.
Kdo je hujskal Hrvat« — ustaše, da to poklali en milijon Srbov f Italija in tpet Italija in samo Itp-UfC.
Vse to in veliko več v« nate ljudstvo in *ato se fe v njem v 85 letih nakopiCil ves srd zOptr tako lla-Ufo. V te to vedo vrt jugoslovanski
narodi, ki to se dvignili, da bi nas Primora« rešili.
Prav zaradi tega so vstala vsa jugoslovanska ljudstva. Gnalo jih je k nam, kjer smo bfli podjarmljeni, lomit verige in okove. Dvignili so s« proti zatiralcu t prvobitno, prej nikdar sluteno silo: ali svobodo ali smrt!
Dragi De Gasperi! In po vsem tem rt upaš zahtevati, da se ta zemlja Izroči Italijit Temu se pravi po naše nesramnost, po vaie pa tfaocia tosta».
Ne, ne tako! Nikar n« pozabi, da je Italija, ki je začela to zločinsko vojno proti Jugoslaviji premagana država.
Ako bi v tej vojni zmagala Du-oejeva Italija, bi vsi imperialistični lieti od Sicilije do Benetk ponavljan rimski izrek: *Voe vlctit/» Gor j« premaganim! In ret bi te nad Primorce in nad vso Jugoslavijo zlilo neizmerno gorje, trebili bi nai narod do uničenja. Nova Jugoslavija pa načelno zavrača ta nečloveški rimski izrek in v znamenju bratstva jamči vsaki narodni manjilnl, tore) tvM italijanski, polno Jezikamo in kulturno enakopravnost. S tem dejanjem bo do-leazala pravo civilizacijo.
Ponavljam, in tega nikar ne pozabi, da Je Italija premagana država. Najboljli evet, ki TS ga morem dati, in to je tudi edino pravilno in pravično, je to, da Italija prizna pravioe nalemu ljudstvu.
Primorci so povedali, kaj hočejo. To j« volja vseh nelteVih množio od Moskve do Trsta. In — zapomni ti —, če danes ne, bo jutri ta voljo meto pottala.
vraoiL šchjk
Izredno sodišče je čedalje bolj popustljivo
V	petek ae je pričel proč«« proti pomorskemu kapetanu Juriju Vli. Imu, zaradi sodelovanja z Gesta-pom. Obdolženec «e j« zagovarjal, da je imel samo trfcovskj zveze z nemikiml častniki In da. jih j« zgolj izkoriščal. 3 tem Je hotel pomagati ljudem, da bi m oprostili delovne sluibo. Mnoge priče, m!d njimi odvetnik Gattomo, pa so pričale, da Je posredoval samo 1* pohlepa po denarju ln Izvabljal denar tudi tedaj, kadar prizadetim ni koristil Vsa razprava J# pokazala. da je bil obtoženec v tesnih stikih z nemčklml častniki, njihov sodelavko, ki je deloval zanje v čisto policijskih zadevah. Kljub temu ga je sodllče obsodilo 1» na 4 leta. In 6 mesece zapora ter trajno Izgubo častnih pravic.
Popoldne Js bila razprava proti Santo Attanaslju, policijskem a-gentu proslule «Squadre Colottl», ki Je bil obtoten, da se j« udeleževal protipartlzansklh akcij. Kljub temu, da je obtoženec sam priznal, da je pripadal Collottljevemu Inšpektoratu, ga Je sodllče obsodilo samo m Are Ml ln « m«s*oev zapora,
Prsdaednlk sod.ida Kositi, to.': -l*o Plnohorle, branile« Bologna.
V	teh dneh, pred naiim prvim kongresom, se a ponosom oziramo nazaj na leto 1948., ko se je prav late dni vriila v Cerknem druga pokrajinska konferenca primorskih žena.
Dolga, naporna ln nevarna je bila pot do Cerkna. Prebijale smo se skozi &vabske zasede, mimo sovražnih postojank, hodile ponoči, da nas ne bi sovražnik tako hitro zasledil. Prebijale smo se skozi najhujAo ofenaivo, ki jo je vrSil sovražnik na Predmeji in Trnovem. Zima, sneg in sovražnikove krogle so bili naži spremljevalci, vendar se nismo plaille. Priole sm0 na določeno mesto vse Izmučene, toda srečne, prftle smo lz vseh delov nas’e lepe Primorske. Takrat so prišle z nami tudi tov. Italijanke. Ko amo se sestale iz vseh delov toliko let zasužnjene Primorske, smo pozabile na vse nevarnosti. Pozabile smo na požgane domove, na svojce v koncentracijskih taboriščih, pozabile na trnjevo pot, ki simo jo prehodile, preden smo prispele semkaj ln kt jo bomo morale prehoditi vračajoč se na svoje domove. Vse smo čutile samo eno, nas vse je opajal amo en sladek občutek — občutek svobode. Da, res, sredi svobodnih gozdov smo začutile dih svobode, dih, ki nam je vlil novih sli ln poguma ra nadaljnjo borbo. Razšle smo se, želeč si skorajšnjega svidenja v svobodi.
Eno leto je minulo ln danes lahko zborui«mo v svobodi. Na
Pred prvim kongresom antifašističnih žena Julijske krajine
žalost ta svoboda ni tista, katere dih smo začutile takrat v hribih.
Kongres, na katerega se pripravljamo z velikim veseljem, a hkrati z vso resnostjo, nam ni dovoljen v Trstu. Na*l zavezniki ga pam ne dovolijo. A kongres se bo vršil, ker se mora vršiti. Saj so pred nami velike naloge, naloge, ki jih moramo izvršiti, ako hočemo častno rešiti dolžnost pred svojim narodom. Kongres bomo imele na Reki, imele ga bomo v svobodi, tako, kot smo si ob slovesu želele na naži drugi konferenci v Cerknem. Naj vedo vsi, da se ne plašimo poti na Reko, saj se še one v Cerkno nismo pla&ile.
No bomo zborovale v Trstu, toda vseeno bomo svetu sporočile to, česar sl želimo, to, kar čutimo. Z Reke, bomo sporočile Uto, kot bi iz Trsta, — vedno iste antlfaMstke Julijske krajine, Slovenke, Italijanke ln Hrvatice, antifašlsti&i« žene Julijske krajina.
*
Antifašistične žene Julijske krajine in Trsta, Slovenke, Italijanke In Hrvatico se že dolgo pripravljajo na svoj prvi kongres. Pričele so s predkongresnim delom in t pred-
kongresnim tekmovanjem, ki je le v polnem razmahu. Priredile so mnogo konferenc in širših zborovanj, na katerih postavljajo razne probleme, ki se bodo na kongresu obravnavali.
V	zvezi s tem je odbor Slovansko-italijanske antifašistične ženske fronte za mesto Trst naslovil na Zavezniško vojaško upravo v Trstu sledeče pismo:
«Mestni odbor Slovansko-lta-lijanske antifašistične ženske fronte prosi, da bi se kongres, ki bo 17. t. m., vršil v Trstu. Ker smo povabile okrog 1000 delegatk iz cone A, potrebujemo veliko dvorano, ki bi nam bila na razpolago ves dan. Prošnjo za odstop dvorane za ta dan smo predložile ravnateljstvom gledališč Penice, Verdi, Na-zionale in Rossetti. Zavezniški častnik, ki odgovarja za gledališke Rossetti, nam je sporočil, da razpolaganje z dvorano odvisl od polkovnika Smutsa.
Na ta kongres smo povabile sledeča predstavništva in organizacije: predstavnice italijanske ženske unije (UDI) večjih italijanskih mest; predstavnice jugoslovanskih ženskih organizacij; predstavnice ženskih organizacij cone B; Zavezniško vojaško upravo; ve tukajšnje stranke in sicer: krščan-
OD TRIGLAVA DO JADRANA
Odkritje spominske plošče narodnega heroja Vojka
Ob priliki odkritja spominske plošče narodnega heroja Janka Premrla-Vojka, ki bo dne 24. 2. t. l.f naj se vsi pevci biviega pevskega zbora «Sre5ka Kosovela* sestanejo v Vipavi na trgu ob 8. uri zjutraj, ker bodo na. stopili skupno z ostalimi pevskimi zbori in po možnosti tudi samostojno.
Slovensko narodno gledališče za Trst ln Primorje
Proslava naiega največjega pesnika Franceta Prešerna se vrši danes ob 10.30 v gledališču Nazlonale.
Popoldne ob 16. uri se bo pri-zorila v dvorani Rinaldi, v ulici Caprin 7, Golarjeva cVdova Bošlinka«.
Na Opčinah bo v Prosvetnem domu ob 17. uri Zupanov «An-dante patetico».
Kot prednaznanilo javljamo, da se bodo uprizorile 17., 18. in 19. t. m. nadaljnje tri nove predstave v gledališCu Fenice.
Zlata knjiga tistih, ki so padli za svobodo
Pri MOS-u je bil ustanovljen odbor, ki ima nalogo skrbeti za počastitev spomina junaških borcev, k! so padli v osvobodilni in protifašistični borbi. Žrtve za svobodo bodo vpisali v zlato knjigo. Odbor je na predvčerajšnji seji sklenil, da bo povabil k sodelovanlu vee sorodnike, prijatelje in znance padlih borcev. Tl bodo odborom SIAU svojih okraj sv stavili na razpolago vs« podatke, listine, pisma, časopise, slike itd., ki lahko osvetlijo juna-Skt like padlih rodoljubov.
Sedeži okrajnih odborov SIAU so sledeči: I. okraj, ulica Fablo Filzl 10; H. okraj, Corso 19; III. okraj, ulica Caprin 7; IV. okraj, Sv. Ana. ulica Valmaura.
Odbor bo v nekaj dneh razposlal okrajnim odborom SIAU tozadevns tiskovine z vsemi potrebnimi pojasnili in navodili. Odbor že sedaj poziva okrajne odbore, naj prlčno zbirati ln proučevati material, ki Jim ga bodo dali svojci in prijatelji padlih.
NcupravMena aretacija
Na prose’k.1 postaji je bil v italijanščini napis «Proaecco». Zato je tov. predsednik KNOO poskrbel, da bi ga zamenjali s slovenskim napisom. Odšel je k postajo načelniku in ga prosil za dovoljenje Postajenauelnik mu Je svetoval, da bi bilo bolje vprašati za pojasnilo ln dovoljenje tržaško železniško upravo. Telefoniral je na upravo, ki mu je dovolila izmenjavo napisa pod pogojem, da sam prevzame odgovornost Tov. predsednik Je telefonlčno pustil svoje ime ln, priimek ter število osebne Izkaznice. Sklenjeno je bilo tako, da napis (Jlmprej zamenjajo. Drugi dan, ko so nekateri tovariši delali nov napis, so prišli mimo neki železničarji. Ker so grdo nastopili proti pleskarjem, Je prišlo do prepira. A napis je bil 2e Izgotovljen. Drugi dan so ga zopet pokvarili. Cez nekaj časa so prišli k tov. predsedniku civilni policisti. Rekli so mu naj gre z njimi samo za eno uro, toda ni se več vrnil. Ob priliki obiska žene na policiji so policisti obdolžili tov. predsednika, da Je napadel železničarja s proseške postaje. To pa n« odgovarja resnici, ker tov. predsednik ni napadel nikogar.
Nepotreben poplah v Trenti
V	Trenti pri Bovcu se Je razširila govorica, da se Je pojavilo SS primerov pegastega legarja. Takoj nato j* odšla zdravniška komisija poverjeništva na lic« mesta in ugotovila, da »o v vssh primerih otrooi oboleli za o#plqftml. Na pod-očju poverJtnibi.va doslej ša r.t noi/ens-ga primera pegastega legarja.
Uspehi gozdnih delavcev v coni B
Kljub teikim pogojem, v katerih so se primorski gozdni delavci v coni B znčšli po osvoboditvi, so u-spell premagati glavne težkoče in spraviti v obrat 18 velikih in 36 majhnih žag. Gozdni delavci so si pomagali pri svojem delu brez vozov. brez zadostnega števila vprežne tivine in brez pogonskih sredstev. S podporo gozdnih uprav državnega Trnovskega gozda, I-drljskega državnega gozda in uprave Windischgratzoviih gozdov, so uspeli opraviti važno delo.
V	teku leta 1945. so fcage na področju poverjeništva PNOO izrezan
32.000	kub. metrov lesa. Od te količine je slo v korist obnove porušenih mostov 11975 kub. metrov jelovega leea. V cono A so izvozili pržko UIVOD-a preko 4923 kub. metrov lesa.
Kanal
Kljub temu, da Je okraj zelo reven, in da ljudstvo fcivi v pomanjkanju, ni v «Partizanskem tednu» zaostajal za drugimi. Vasice okraja so "zbrale sledeče vsote denarja: Lovlsce, Melinki in Lig 380 lir, Pod-travno 215 lir, Rute 735 lir, Clginj 879 lir, Ročinj 1.313 lir, Plave (levi br?g) 930 lir, Selo-Kosmarice 328 lir, Ufaik 470 lir, Modreje« 1.476 lir, Markiči 204 lir, Srednje 214 lir, Močila 208 lir, Plave (desni breg) 815 lir, Krestenica 160 lir. Te številke zgovorno prikazujejo prizadevanja naSega revnega ljudstva.
Opatje selo
Vaška mladina Je otvorila «Partizanski teden» z lepo kulturno prireditvijo. Ob tej priliki Je podarila lepo zastavo odseku Zveze primorskih partizanov, v katerem so domači fantje ln možje, ki so se vrnili la vojske. Vsi skupaj so v prid ♦Partizanskemu tednu nabrali 2.900 lir.
Postojna
Posredovalnica dela v Postojni je v januarju, ko Je za delo najtežji, posredovala delo za 108 delavcev in nameščencev.
TRST
Slovenski teCaj kulturnega krožka „M, Kralicli“
V	ponedeljek 11. t. m. ob 17. url h bo na sedežu kulturnega krožka «M. Kralich» (Cosa del La-v orat are portuale, piazza Duca dc-gll Abruzzi St. 3-1). pričel slovenski tečaj za začetnike. Učila bo tov. Jelka Gerbec. Tečaja se lahko udeleže poleg članov kulturnega krožka M. Kralich tudi člani drugih kulturnih krožkov. Tečaj je brezplačen.
Roditeljski svet v Škednju
Roditeljski svet v Skednju sklicuje roditeljski sestanek, ki bo jutri 11. t m. v prostorih bivšega Gospodarskega druiStva. Vabimo vse »tari*, da se sestanka polnoštevilno udeleže.
Prosvetna prireditev v Rojana
Danes 10. t. m. ob 16. uri ponovi rajonska mladina svojo Šolsko prireditev, združeno s Prešernovo proslavo, v blviom Ricreatorlju — Via del Solitro 10.
Opozorilo
Opozarjamo, da se bo vnJlla otroška ura v tržaškem radiu ob
15,15	uri. Oddaja ob 18. url kakor Je bilo objavljeno, ni mogoče radi pomanjkanja električne energije.
RADIO
NEDELJA, 10. FEBRUARJA
14.15 ipregled vesti ln plouče; 15.16 slov. otroška ura; 16 glasbeni sprehod; 16.80 ples pri Čaju; 17.15 harmonični orkester; 18 orkester Gal-llno; 18.45 piofcča v lokalu; 18.50 športne novice; 19 St. Jakobski zbor (slov.); 19.20 ruska baletna glasba (slov.); 19.50 prsdavanje o telesni vzgoji (slov.); 20 slov. vesti;
20.15 ital. vesti; 20.30 15 min. xCor-tojem; 20.45 športne novloe; 21 veliki komponisti; 21.45 komedija; 31.30 vrihrnn r1**' t, INI. votl;
23.15 slov. v&bU; M.Hj doCuo ea* baviUe.
Zabavni večer
Danes ob 18. url bo na odprtem v šoli v Cologni zabavni večer.
Odjfoditev kulturnega večera
Kulturni večer, ki bi se moral vršiti v nedeljo 10. t. m. na Opčinah, je Iz tehničnih razlagav od-goden.
Enotni sindikati
Sindikat kovinarske stroke. Jutri, v ponedeljek ob 18.30 bo sestanek upravnega sveta.
V	torek ob 17.30 bo sestanek posvetovalnega odbora kovinarskih nameščencev, ob 18.30 pa sestanek sindikalnega kovinarskega tiskovnega odbora.
Prehrana
Prenotacija rocionirane hrane za četrtletje marc-junij 1946. Od 10. do 20. t, m. se morajo vsi potrošniki tržaške občine ln pokrajine predbe-ležitl za II. četrtletje. V istem roku se bodo morale predložite občinskemu prehranjevalnemu uradu — sekciji za kontorolo odrezkov — izjave o bivanju civilnih in vojaških oseb zaradi dodelitve racioninane hrane za četrtletje marc-junij 1946.
Dobra srca
Skupina cestnih delavcev iz Bazovice daruje za stavkujoče v ladjo, delnici 1000 lir.
Namesto cvetja na grob mojim nečakom Antonu ln Mirku Skočir iz Zatolmina (Tolmin) daruje Marija Cekada iz Sv. Ivana 150 lir (za sirote padlih partizanov) dn 150 Ur za naSega dijaka.
sko demokratsko, akcijsko, socialistično, liberalno, separatistična in komunitično stranko - Julijska krajine; novinarje.
Spored kongresa bo: 1. DoprinO* žena v borbi proti nacifaaizmu; 1 Povojna doba ln žensko vprašanj*! Zena in obnova; žena in socialno skrbstvo, žena - delavka in mati, žena in morala.*
*	Na to pismo antifašističnih žei* je polkovnik Smuts, višji častnih za mesto Trst odgovoril tole:
«Na Vaše pismo z dne 7. t.m* kjer prosite za dovoljenje za kon* gres žena, ki bo 17. t. m., Vam spo" ročam:
1, Dovoljenje za kongres ne b* izdano; 2. Dasi politika ZavezniSM vojaške uprave dopušča prevelik« svobodo zborovanja, ne more dovoliti politična zborovanja, na katerem bi prisostvovale delegacij* izven cone A; 3. Va&’ namen je povabiti na kongres veliko število ljudi izven cone A; zato se kon-gres ne more vršiti,»
Odg. urednik DUŠAN HRESCAlf
ZAHVALA
Dne 7 februarja je legel k veča®1 mu počitku nai ljubljeni oie
KOSMINA FRANO
69 let star
žalujoča družina se iskreno M* hvaljuje sovaščanom za sožalJ«i pevskemu zboru Slovenske mladino za cvetje, čč. gospodu župnik« za prelep govor na grobu in p&r sk^mu društvu «Prosvete» v N** brežini za nagrobne pesmi.
Nabrežina, 10. 2. 1946.
Žalujoči sin z ženo, hčerk* in ostalo sorodstvo. ’
f.
Popravek
Včeraj objavljena osmrtnica ** glasi pravilno na
Josipino vdov. Kresevio
in ne Kraževič, kot je v našem f*' sopisu pomotoma javljeno.
MALI OGLASI
PISALNI STROJ v kovčegu, s slovenskimi črkami, skoraj nov, prodam. Gostilna Nuova Trieste, VI* Crispi št. 33.
OKRASKE ZA ZABAVE dobite » papirnici Stoka ul. Milano, št ST, Trst.__________________________________
DAMSKA KROJACNICA izvršuj« takoj in pazljivo vsakršno delo P° zmernih cenah tudi za najbolj vajene. Ul. Conconello, 15, Opčing:
VILO v LJUBLJANI, deset mio«4 od Zvezde* pet sob, 700 im 3 vrt®> zamenjam za hišo s 3-5 sobami v Trstu ali bližnji okolici. Ponudb* pod «Tržačani» na upravo lista-
PLETENINE 18 NOGAVICE Ni DEBELO
TRGOVINA
GEMELl
TRST, via Imbriani 1 Telefon št. 94303 MILANO, via ParIni 1 A Telefon it. 65853
CENE BREZ KONKURENCE!
V nedelju 17. t. m. priredi Prosvetno druitvo „Slovan“ v Padričah veselico v „JA MI“ z bogatim sporedom, ki bo pravočasno objavljen
Prosvetno druStvo »VIŠAVA* Konkonelf vabi
na današnjo kulturno prireditev.
I
Na sporedu vesela Igra
»TRIJE SNUBCI" deklamacije, pevske točke, gostuje pevsko društvo sv. Ivana. Po predstavi PLES.	;
Kaluža in Povh, prej Florenc, Trst, ulica Vidali 5, ima na razpolago vsako vrstne TEHTNICE ZA INDUSTRIJSKO, KMETIJSKO IN KUHINJSKO UPORABO.
VELETRGOVINA Z VINOM Al. LOVRINOVIOH
ustanovljena 1901 — TRST, ul. E. TARABOCHIA 7 PRVOVRSTNA VINA, domaiSa, bela in rdeča.
Cene brez konkurence. Postrežba točna. Ceniki na razpolag«
KRZNO
NAJELEGANTNEJŠE
100 novih modelov v Izložbi ZILBOTTO, Z lastno stro-
jamo In delavnico, prodaja neposredno odjemalcem Obiščite v Via Trento 11, III nadstr.!
"mSL samer eden se caafikuie
ZatUpmk za Jiwosla*iiQ JilLV f*UYEil -1RST, Plaiza dclla BorsaJ