TRST, petek 19. oktobra 1956
Leto XII. . Št. 236 (3474)
DNEVNIK
Cena 25 lir
Poštnina plačana v gotovini
Tel. 94*638, 93 808. 37-338
Tj O'
M7JKRSTV(i: UL‘ monteCCH1 št. 6, II. nad. — TELEFO	.	- >A — poštni predal 559 — UPRAVA: (JU. SV FRANČIŠKA št. 20 — Tel.	MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din.
v®n€ v%Ih « FUŽi GORICA: Ul- S- Pellico MI.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm	Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna	.. 7OZ.Trst
ni 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravnl 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - l - Z - 375 • lzdaia Založništvo tržaškega l a .	*
ZAKLJUČEK KONGRESA KD V TRIDENTU
seghi dopuščh možnost sodelovunjh Lzdkdžeho socihlističho strhhko
Zadnji dan kongresa je govorilo tudi več ministrov, mladinec milanske »baze44 Pistelli pa je izrekel zelo ostro kritiko Fanianijevega poročila
Uspešen zaključek Nesprejemljiva je za FLRJ
razgovorov	sr	j	j *
Eisenhowerjeva obrazložitev o pomoči
našega dopisnika)
v^ENT, ig __ Čeprav smo KD ,em Ppfdčilu o kongresu pttrokPlSa1’' da ie težko bit: ir . ,sm° to storili zgolj bilo , . osti. V resnici ni Fjn( e.^K0 predvideti zmago **>fan',eVe <<in>ciative». Sam sPočov?!-lUdi -s svdjizn go-
kon»r	obnašanjem	na
5 esu gotnvncti \/ SVOJO
gotovosti ■»ipravr fkrival- Odslej se bo
Sent tl na volitve v parit n;m’ fi.er njegova skupina ftiora ,,ndentinske večine in tise v£‘epatl razne kompro-beti' ‘ , bo mu težko poskr-do ,,, kandidate, ki mu bo-K2Vesti.
Eakšn?res 'e ,orei zaključen, to v * Je njegova ocena? Na najCu??anie sta dala morda dernni. - odgovor dva mlada hini., tiana: oden iz vlade. *Wn r ^“'onabo. drugi iz »telij m,m"anske «baze» Pi-»a k; , a.mlada in ambicioz-St UŠata bistreje od sta-teniti *(5zovih popularistov o-»voi; , °mPlicirani položaj v lotnb0 ."ki in v državi. Co-8ov0rJe dejal, da je večina havii™ ov krasno govorila.
koncu 0^razlagala. Toda ob hej s° ?e skoro vsi znašli Zakl; ,,-frašanjem: kaj sedaj? točno v n'so dali. To je
ie mladinec. Pistelli pa gresistiVSem uS0,ovil. da kon-ojg0vn ■?. sv°jimi govori niso !t>dem' na glavni problem lišče ^kega kongresa:	sta-
*če, 'y.isn° in določeno stali-Tudi soeialistične enotnosti. Jot m'^er je bil njegov go-6 in VRemi najbolj kriti-2rnagov-* naibolj stvaren. O kiji,, ■ m Eanfamjevem po-0b ,'e med drugim dejal: toče 1®* poročilu se lahko ®9 so ? -so z njim popolnost tn*	vsi ali pa nih-
StrL zaradi tega. ker je l'«iil rotil, da obstaja v Hi Politična stvarnost, ki It,Mogoče opisati ali orne-jWl stavnim naštevanjem
do J .ukrepov. k,i so bili Sprejeti, ali pa so "ost (?ni 2a bližnjo bodoč-
!Sto..4r*wi ie tore' neka
tročib ’ ki v Fanfanijevem Ko IL,1?'. našla mesta.
>9tia P° 'tični tajnik odgo-J?vai»„a željo za reforme z ^ lnjenh da so podjetja i1? re;j- Podržavljena, s tem , s« Političnega vprašanja. . °lovUPr‘renja prav ob tej »jo ."p,1; Podobno pa moli pr0??lkati reči, da seda-l 'zdai . ne obstaja toliko »d deian^u ukrepov v ko-
naštevala probleme
V 9aZivt*aXskega razreda kot °vitvi sp se pre
»lotnPrimerih 4 n J ■ utora 1
1 dri^lrati vso
t^ove tako da lahko zadaje vol ji ve življenjske > d a);	1,1	delavcem, kajti
■fkai Pet milijonov delno M.4.n!b aii brezposelnih množico za izsi-
*°tlb, v°vitvi spoštovanja po-jNvm 1 se prepogosto in v t,alom Pr‘merih kršijo. Sin-. tiari,- m°ra biti omogoče-jJSiRiraf: .— delovno silo
BK  _
t0,t a0’, ki je osnova za sla-»vskega razreda. V politični vzrok tta. ac|jo Vanonijevega
b»č:
JfkrfejJ* mladinec -iz de-»Ijev i *lvze» v Milanu Se i • Mladincem iz »bati aa *. Postavil ugovor gle-l on; > “lektivno kritiko, ki Pl ahko izrečejo nad de-J^^ttsedanjega vodstva ..>)>• vtdgovori se lahko z tLpfobi^^^jrda politične-^listiz	tega	trenutka:
katll združitve, glede l^da niso bila sprejeta ajkjo jtšča. «Bazo» obtočili ki Sin6 'zgublja v sa-uTtive . povzročajo per-Wahko Z, združitve: na to Pi,J Zrint dgovori, da bi bilo H, P°traj centristične for-
V treKSe pravi, ne da bi ?wf|Jtier= 111 iz okvira t».-!	gospodarstva,	mo-
D>v. gabiti vrsto komen-
V »E^n,1 pe tli no uporabili, ti ta*tiici giede podjetij IRI-ti 9 Se Pa ie treba prizna-
Pfoti socialistič-1? kot	navajal bolj
it ?l‘tanii.Pa argumenti. šjJtsneo! Vo poročilo ne da-ko,e o . odgovora na vpra-Pi, t9Zvii?Jeri- P° kateri se t(j, ttra,,7‘,‘0 bodoče življe-nm’ .čeprav je v tako t« * n zaju potrebno, da 'ti ig ri razkrije svojih ViJ^avib, se voditeljem pu-vtt, s v. i Prožnost, ima lijj’ da s ndar pravico zahte-titj 1 ki n.e zavzemajo sta-e,®9 v. te mogoče tolma-'titiL9iiai,je .načine, s čimer i »cije besedolomske mi-'tl i ri *
\i®'z \rS! te bil na vrsti
cialista in antikomunista, pa in je celo neumestno grozil
čeprav je odklanjal obtožbo, do predstavlja monarhofaši-st!čnega in monopolističnega trojanskega konja v Krščanski demokraciji. Opazili smo neprikrito veliko simpatijo Fanfanija za tega mladega, zagrizenega desničarja, ki ga je vedno dobro imeti v rezervi za morebitne potrebe desničarskih glasov, pa tudi morebitne na desno odprte vlade.
Po učinkovitih kritikah še dveh levičarjev sta nastopila notranji minister Tambroni in Fanfanijev namestnik Humor. Prvi je bil zelo avtoritativen
0
v zvezi z
razgovori
in
BEOGRAD, 18. — Med Jugoslovansko in italijansko delegacijo so se 2:i. septembra zaceli v Beogradu predhodni razgovori o določitvi dnevnega reda pogajanj o nekaterih nerešenih vprašanjih, ki izhajajo iz mirovne pogodbe iz leta 1947 in iz spomenice o soglasju od oktobra 1954. Po vesteh iz državnega tajništva za zunanje zadeve so po normalni izmenjavi miši’ med delegacijama v predhodnih razgovorih nastopile nekatere težave, zaradi katerih so bili razgovori 17. oktobra prekinjeni. Dan nadaljevanja razgovorov bo določen pozneje po diplomatski poti,
Kot smo že poročali, bi pogajanja morala zajeti vrnitev jugoslovanskih kulturno-umet-n’ških dobrin iz Italije, vprašanja opcije, preselitve po določilih točke 8. sporazuma o soglasju in prenosa denarnih sredstev oseb, ki so po tej točki imele pravico izselitve.
BEOGRAD, 18. — Poslanec in držav ’i podtajnik za finan. ce pri italijanski vladi Aldo Bozzi je danes predaval v dvorani Srbske akademije znanosti kot gost Inštituta za mednarodno politiko in gospodarstvo o borbi proti monopolom v Italiji. Po predavanju je Aldo Bozzi odgovarjal na vprašanja članov inštituta, ki so z zanimanjem sledili njegovemu predavanju.
vsakemu eventualnemu posku. su «rušenja države«. Rumor pa se je zapletel v stara klerikalna protislovja, ko je hotel v dolgoveznem razpravljanju odgovoriti na vprašanja: kaj je pravzaprav Krščanska demokracija Končno je povedal, da je to ljudska stranka ...
Zadnja sta govorila Segni (delegati so ga sprejeli s skandiranjem «Sfgni, Segni« in se dvignili s sedežev) in Fan-fani.
aegni je imel precej dolg govor, v katerem je med drugim odbijal cčitke negibnosti vlade centra. Poudaril je. da je vlada delala, za kar se mora on zahvaliti ne samo svojim sodelavcem, Krščanski demokraciji ter zavezniškim strankam, temveč tudi parla-mtntu, ki je v zadnjih časih opravil znaten napor.
Po omembi nekaterih zunanjepolitičnih vprašanj pa se je lotil Segni vprašanja socialistične združitve. «Mislim, da ne moremo a priori izključi domneve da socialistična združitev lahko pomeni razširitev demokratičnih sil, je dejal Segni. Ce bo položaj tak, dt bi navajal v dvom o demokratičnosti združene stranke, se KD ne bo obotavljala izvajati posledice. Biti moramo gotovi te> zahtevati prepričljive dokaze o demokratičnosti nove stranke, kajti to hoče italijansko ljudstvo od nas. Ne moremo pa za sedaj sprejeti niti sklepov, ki bi jih iz tega dogodka — za sedaj še prihodnjega in negotovega — radi izvajali tisti, ki si ta dogodek želijo, niti ne sklepov tistih, ki žele ta dogodek zavirati. Ko bomo poznali značaj, duha in namene nove stranke, bomo lahko proučevali možnosti, ki jih bo položaj nudil; danes nam pio-lozaj ne dovoljuje, da bi izrekli kakršno koli dokončno sodbo. Naj se ne misli, da hočemo pridobivati na času; to se nam upira. Gre samo za zavest hude odgovornosti, ki jo imamo, da na noben način ne zaviramo porasta demokratičnih sil«.
Segni je nato govoril večinoma o gospodarskih vprašanjih in je bil tudi na koncu svojega govora deležen bučnih ovacij kongresistov,
izjavah branil raznih očitkov, ki so jih izrekli nekateri govorniki, pri čemer pa je tudi to pot pazil, da ne bi dal kake določnejše ali celo obvezujoče izjave.
Svoje delo je kongres končal zvečer ob 23.15. Niso pa se še končale volitve, za katere se računa, da bočo trajale precej dolgo v noč. Vložene £'0 bile štiri liste. Nosilec prve liste — «iniciative» — je Fanfani. Takoj za njim je na listi predsednik vlade Segni; sicer pa na tej listi kandidirajo tudi ministri Tambroni, Mattarella, Zoli, Colombo, Taviani, podtajnika Russo in Ferrari Aggradi,
Rutnor in drugi. Od neparla-mentarcev so na Fanfanijevi listi Odorizzi, Del Falco, Mal-fatti, Magri in črugi. Pastore je nosilec lisde »socialnih sil«. Nosilec liste «primave-ra» je Andreotti; na listi so med drugimi senator Cerica ter poslanca Savio in Tesau-ro. Kandidati liste «baze» so navedeni po abecednem redu; med njim ista poelanca Sul-lo in Negrari. Scelba, Pella in Gonella ne kandidirajo na nobeni listi, ker postaneta po novem statutu orva dva kot bivša predsednika vlade in Gonella kot bivši tajnik stranke, člani nacionalnega sveta.
S. R.
med SZ in Japonsko
MOSKVA. 18. ■— Sovjetsko-japonski razgovori so se končali nocoj z zacnjim sestankom med japonskim ministrom za poljedelstvo Konom in Hruščevom. Pozneje je japonski minister izjavil; »Dosegli smo popoln sporazum.« Jutri dopoldne bodo podpisali skupno poročilo, ki bo objavljeno istočasno v Moskvi in Tokiu.
Predstavnik japonske delegacije je izjavil:	«Sestanki
med Konom in Hruščevom so pripomogli, da se je našla skupna podlaga.« Tehnični odbor bo jutri pripravil skupno izjavo, pred podpisom pa bo še plenarna seja. Predstavnik je izjavil, da bo v izjavi omenjeno tudi vprašanje o-tokov Habomaj in Sikotan. #Nismo dobili popolnega zadoščenja, je pripomnil, toda smo se kljub temu lahko sporazumeli«
PARIZ, 17. — V Parizu je umrla v starosti 92 let Anne Dalay, ki je bila med igral-j kami prvega nemega filma.
Jugoslovanski tisk poudarja, da so Eisenhowerjevi argumenti v pismu kongresu za Jugoslavijo žaljivi ter da sta pri obrambi neodvisnosti imela glavno vlogo enotnost in odločnost ljudstva
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 18.	— Nocojš-
nje beograjsko časopisje komentira poročilo predsednika Eisenhovverja kongresu o dajanju gospodarske pomoči Jugoslaviji in izraža nezadovoljstvo nad nekaterimi njegovimi ugotovitvami.
«Borba» poudarja, da se pozitivnost odloka predsednika Eisenhovverja ne ceni po vrednosti dane pomoči, temveč po možnostih, ki jih ta daje za nadaljevanje gospodarskega sodelovanja med ZDA in Jugoslavijo. «V poročilu predsednika Eisenhovverja so trditve, s katerimi Jugoslavija ne more soglašati. Obrazložitev dajanja pomoči Jugoslaviji z argumenti vojaško-stra-
ANGLIJA	ZOPET	SPOROČA
DA	NE MISII	NIKOLI
EOKA pa napoveduje nadaljevanje borbe za neodvisnost Nove angleške spletke za zaostritev spora med Grki In Turki
NIKOZIJA, 18. — Angleška letala že več dni mečejo na Cipru letake, s katerimi angleška vlada sporoča, da Velika Britanija ne bo zapustila	,,
otoka, »niti če bi EOKA iz- vsod ziyi.»
naj 28. oktobra razobesi na oknih grške zastave, in dodajajo: «Vsaka hiša mora imeti grško zastavo, da dokaže, da grški duh še vedno po-
vršila dvajsetkrat več umorov«, ker je angleško nadzorstvo nad Ciprom «v interesu vsega svobodnega sveta« iz strateških vzrokov in zaradi napetosti na Srednjem vzhodu.
Organizacija EOKA pa je raztrosila letake, v katerih poudarja, da je nesmiselno misliti, da bi ciprsko ljudstvo menjalo svojo odločnost nadaljevanja borbe samo zaradi letakov, ki jih mečejo angleška letala. V letakih je tudi rečeno: «Nikoli ne bomo položili orožja, dokler nam ne bo priznana pravica do samoodločanja in izvajanje te pravice dokončno določeno.«
Drugi letaki govorijo, da angleške čete mučijo ciprske ujetnike, in zahtevajo, naj
na Ciper pride mednarodna
 _____________ _	preiskovalna komisija. Letaki
Fanfani se je v zaključnih pozivajo ciprsko prebivalstvo,
Tudi vodstvo PSI se pripravlja za prihodnji kongres stranke
Di Vittorio je ugodno ocenil sporazum med sindikalnimi organizacijami in ENI za skrajšanje delovnega urnika
(Od našega dopisnika)
RIM, 18 - Medtem, ko je, ra£nega imenovanja šele ju-bilo politično življenje v Ri- tfl> ker hoče tudj on sam
niiu to omenili, je nevoljno] se je ta prva pridobitev de-odgovoril, da bo prišlo do u-1 lavcev uresničila v kar naj-
a., boljših pogojih; z ene strani
fiSv Stda,'Jih" in bivših bRniL01 na primer Cas-t ?at>Co i, za trgovinsko S,°slušat: Ka ni hotel nih-W	>n zakladni mi-
>h zakladni ml !* ul?i»r^, s'arček. ki je '»»kal Ladlnce’ hkrati pa JV Ptec„,	anfaniju ter iz-
»a 1	pretirano trdi-
leto 1955-1956
PeriUiZVeden- Sle‘
y» ^ °sabn°vzviše-
isSan r»sn
%ua s s'v„t'el|a, ki mu je j® Pribil'? ošabno vzviše-»tui k resni1- delegate, da mTVCl zelo pazljivo
Zad« dela vtis v (i" i W » čl de,Vah zelo podko-
tV|'stilr*'*t' ^ ki 'e vedn0 M. ra prevzeti kakšen
•KiiniS‘vo°rvladneajrajSi PB
-MrJ^era,)1 f'e šef skupine <G*?tti -k ' nančni minister M H J,1 tokrat se je odločnega antiso-
mu te dni zaradi kongresa v Tnaentu nekoliko manj živahno, se sedaj zopet vrača v svoj normalni ritem. Sicer se bo jutri vrnil v Rim tudi ministrski piredsednik Se-gn, ter številni ministri ter parlamentarci večinske stranke Računa se, da bo prišlo v prihodnjih dneh do stikov med predstavniki vladnih strank. Trenutno za Segnije-vo vlado ni videti kake nevarnosti. Kriza, v kateri se štiričlanski sistem nahaja, se bo pojavila v močnejši obliki šele čez nekaj časa v odvisnosti od zbliževanja med socialističnima strankama.
Pod predsedstvom Nennija, ki se je vrnil s kratkega potovanja v Švico, se je danes sestalo vodstvo PSI. Vse dopoldansko zasedanje, ki se je pričelo ob 10.30 in končalo ob 13. uri, je izpolnilo Nennijevo poročilo. Popoldne pa je bila debata o tem poročilu in seja se je zaključila okrog 21, ure. Takoj po seji je dal Nenni izjavo, da je imel dopoldne poročilo o problemih prihodnjega kongresa socialistične stranke Slo je torej za perspektive, je dejal Nenni, ki so še nekoliko daleč. Popoldne pa so posegli v debato Lombardi. Lussu in De Martino. Razpravljanje o omenjenih vprašanjih pa se bo nadaljevalo tudi jutri in še prihodnji teden, kajti sestaviti je treba dokument, kr ga bo vodstvo moralo predložiti na kongresu. Ta dokument je treba sestaviti do konca novembra. kajti že sedaj se je približno določilo, da bo kongres od 30. januorja do 3. februarja. Po statutu stranke pa morajo biti poročila pripravljena dva meseca pred kongresom. ,	,	.
Nenni je dejal, da bodo šele jutri uradno imenovali predstavnike PSI za paritetno komisijo za socialistično združitev. Vendar je možno, da je tu prišlo do neke spletke. Dva druga člana vodstva, ki sta prišla pred Nennijem s seie, sta sporočila, da so imenovali za člane paritetne komisije Nennija Pertinija, Maz-zalija, De Martinija in Vec-ch.ettija. Ko »o novinarji Nen-
postaviti lastne predloge. Mogoče so hoteli Nennijevi nasprotniki z objavo omenjenih imen postaviti tajnika stranke pred izvršeno dejstvo.
Iz drugega vira pa se je tudi zvedelo, da so na sestanku vodstva PSI razpravljali
0 kraju, kjer naj bi bil prihodnji kongres; omenjajo se predvsem Rim. Benetke, Neapelj in Bari. Nekateri se zavzemajo za Benetke,^ češ da je socialistični položaj tamkaj posebno zanimiv, drugi pa so za kako južnoitalijan-sko mesto, ker PSI še ni imel nikoli kongresa na jugu.
Zvečer pa se je sestal tudi izvršni očbor PSDI. ki je po političnem pregledu sklenil
1 klicati nacionalno vodstvo stranke za 26. t.m. Naslednjega dne pa se bo pričelo delo nacionalnega sveta. Predvidevajo, da bo proti koncu meseca prišlo do ponovnih stikov med tajništvoma PSI in PSDI zaradi vprašanj, ki se nanašajo na ustanovitev pari-tetične komisije za socialistično združitev.
Jutri se bo sestal centralni komite KPI. Govoril bo senator Scoccimarro o osmem kongresu partije.
V okolici Verone bodo 11. novembra zarači normalnega prenehanja poslovne dobe volitve novih občinskih svetov v desetih občinah z manj kot 10 000 prebivalci. V določenem roku so socialistične stranke predložile enotno li-rto v sedmih občinah, v ostalih treh Pa -ni socialdemokratskih kandidatov. Pri volitvah leta 1952 pa sta PSI in PSDI nastopila s skupno listo samo v eni občini.
Glavni tajnik OGIL Di Vittorio je med komentiranjem sporazuma med sindikalnimi organizacijami in ENI za zmanjšanje delovnega urnika v petrolejskih in metanskih podjetjih te ustanove izjavil, ča ta sporazum dokazuje, da je vprašanje realizacije 40-urnega tednika sedaj dozorelo vprašanje za mnoge industrijske komplekse ter cele delovne sektorje.
«V primeru ENI. je med
so vse tri sindikalne organizacije predložile in podpirale svoje zahteve združeno, z druge strani pa je ravnateljstvo ENI pokazalo visok čut inteligentnega razumevanja zahtev delavcev ter tako dalo jasen dokaz funkcije, ki jo morejo in morajo opraviti podjetja demokratične države na poti proizvodnega razvoja in socialnega napredka.«
A. P.
V manifestu, ki ga je ciprsko osvobodilno gibanje poslalo grški vladi in grškim strankam, pa je rečeno: »V resnem trenutku, ko ciprsko vprašanje ponovno prihaja pred OZN, moramo poudariti v imenu ciprskega ljudstva sleaečih pet točk. V Grčiji bi se morala ustanoviti enotna narodna fronta, v kateri naj bi bile vse stranke, zato da bi ciprsko vprašanje podpiral enoten glas in ne samo stranka, ki je na oblasti.«
V drugi točki je rečeno, da bo EOKA nadaljevala borbo, ter se obsojajo britanske oblasti zaradi hitlerjevskih metod. ki jih na Cipru izvajajo v borbi proti patriotom. EOKA je mnenja, da bi morala na otok priti mednarodna komisija. da ugotovi, kaj delajo britanske oblasti ter pravi, da bi morali krivce postaviti pred mednarodno sodišče.
V četrti točki izreka EOKA obžalovanje, ker se mnoge mednarodne organizacije niso ozirale na zahteve ciprskega ljudstva bodisi glede pravice do samoodločanja kakor tudi glede britanskih zločinov na Cipru.
Na koncu se zahteva, naj grški politični krogi revidirajo svoje bodoče odnose z »določenim številom svetovnih organizacij, dokler se bodo te predajale nemoralnim mešetarjenjem«.
Značilna je tudi vest, ki jo objavlja evropska agencija ADE in ki priča o novih angleških spletkah, da bi še bolj zaostrili spor med grškim in turškim prebivalstvom na o-toku. Agencija pravi, da se govori o načrtu za razdelitev Cipra na dva dela. Demarkacijska črta naj bi šla od Li-masola na južni obali otoka do I-apitosa na severu. Pod ročje A na zahodu bi dodelil: Turčiji, področje B na vzhodu pa Grčiji. Na področju A. kjer živi okoli 110.000 prebivalcev, je okoli 50.000 Turkov. Na to področje bi preselili
še drugih 50 ali 60.000 Turkov, prvi podpredsednik velikega ki živijo na drugem področ- sveta Petre Borila, zunanji ju. Seveda bi se moralo okoli minister Gregorie Preoteasa 50 ali 60.000 Grkov odseliti na jn drugi. Romunska delega-področje B, kjer živi 350.000 cya |ao p0 tridnevnem biva-
Grkov. Na področju A (turškem) bi Anglija obdržala svoje vojaško oporišče. Glede razdelitve naj bi izvedli plebiscit.
JUTRI V BEOGRADU ROMSKA DELEGACIJA
BEOGRAD, 18. — Na vabilo predsednika republike maršala Tita in CK ZKJ bo, kakor je bilo danes uradno sporočeno, prišla 20. oktobra v Jugoslavijo delegacija vlade Romunije in romunske delavske stranke. V romunski delegaciji bodo član prezidija velike romunske ljudske skupščine in prvi tajnik KP Romunije Georgiu Dej, ministrski predsednik Kivu Stoica,
nju in razgovorih v Beogradu obiskala Hrvaško in Slovenijo.
Danes zjutraj je prispela v Sarajevo v spremstvu Lazarja Koliševskega in drugih jugoslovanskih voditeljev delegacija KP Madžarske. Po ogledu znamenitosti mesta so se člani delegacije na sedežu CK razgovarjali z zastopniki ZK BiH o delu partijskih organizacij in organizacije SZDLJ, ljudske mladine, sindikatov in drugih družbenih organizacij. Izmenjali so tudi misli o organizaciji ideološkega in političnega dela v omenjenih organizacijah. Popoldne je delegacija obiskala metalurški kombinat v Zenici, od koder je v spremstvu Lazarja Koliševskega nadaljevala pot v Zagreb.
teškega pomena, ki so mogoče veljali 1949. leta, ko je vlada ZDA začela Jugoslaviji dajati pomoč, je danes nesprejemljiva, čeprav se to zdi prepričljivo nekaterim ameriškim krogom s stališča varnosti ZDA, kajti položaj se je danes z normalizacijo odnosov med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo spremenil. Nevarnost, ki je v dobi hladne vojne grozila Jugoslaviji s strani vzhodnoevropskih držav in Sovjetske zveze, je odstranjena s postopno revizijo Stalinove politike in splošno orientacijo nove sovjetske vlade. Zato, poudarja «Borba», ne glede na dejstvo, da pogledi Jugoslavije in Sovjetske zveze na nekatera vprašanja medsebojnih odnosov in mednarodnega razvoja niso enaki, ne moremo soglašati s trditvami predsednika Eisenhowerja, da se Sovjetska • zveza še nadalje trudi, da bi ogražala neodvisnost Jugoslavije. Netočno je, in do neke stopnje celo žaljivo mišljenje predsedniika Eisenhovverja, nadaljuje »Borba«, da je nevarnost, da Jugoslavija ne bo mogla ohraniti svoje neodvisnosti brez nadaljevanja ameriške pomoči. Dejstvo pa je, da pri obrambi jugoslovanske neodvisnosti nikdar ni igrala glavne vloge pomoč Zahoda oziroma ZDA, temveč enotnost in odločnost jugoslovanskega ljudstva in njegove vlade, da branita neodvisnost pred grož njami in napadi ne glede od kod so prihajali.« »Borba« izraža dalje mnenje, da je potrebno v interesu ZDA in Jugoslavije gospodarsko sodelo vanje postaviti na osnove, k so sprejemljive za obe strani. Na osnove, ki odgovarjajo normalni praksi trgovine m kreditiranja, ki je v navadi med vsemi državami, zlasti tistimi, ki so v prijateljskih odnosih.
V istem smislu piše tudi nocojšnja »Politika«, ki med drugim ugotavlja, da je v pismu predsednika Eisenhovverja najbolj nesprejemljiv tisti del pisma, ki morebitni pomoči jemlje vsak značaj
stabilnosti in jo spreminja v določenem smislu celo v orodje političnega pritiska. To je tisti del, ki govori »o stalnem preverjanju« jugoslovanske politike. «Tega ne more sprejeti nobena neodvisna država. ugotavlja list. Postavlja se vprašanje ali ZDA dajejo gospodarsko pomoč Jugoslaviji. ali pa pomoč, ki naj služi blokovski politiki, t. j. politiki zaostritve odnosov v svetu. V Eisenhovverjevem pismu pa se tolmači kot pomoč Jugoslaviji proti Sovjetski zvezi, od katere ne grozi neodvisnosti Jugoslavije nobena nevarnost, kot del borbe zahodnega in vzhodnega bloka, čeprav Jugoslavija deluje prav v nasprotni smeri. V pismu Eisenhovverja se pomoč pojasnjuje na način, ki je za Beograd nesprejemljiv, ker se ne strinja z osnovnimi načeli jugoslovanske zunanje politike, ker se pomoč, ki jo mi cenimo, spreminja v inštrument, ki je v nasprotju z načeli jugoslovanske politike koeksistence in pomirje-nja, kar mi še bolj cenimo.« »Politika« opozarja na kraju na izjavo zastopnika državnega tajništva za zunanje zadeve, ki izraža stremljenje Jugoslavije, da se odpravijo vsi nesporazumi in da se v prijateljskem duhu reši vprašanje bodočega gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in ZDA v interesu krepitve jugoslovansko-ameriškega sodelovanja in dobrih odnosov sploh.
B. B.
Lacoste zagovarja politiko sile v Alžirn
Zaplenjena ladja s tovorom orožja za alžirske odpornike
PARIZ, 18. — Medtem ko se v francoski narodni skupščini nadaljuje debata o Alži-ru, objavljajo listi z velikim poudarkom veet o tihotapljenju orožja za alžirske odpornike.
V torek so namreč francoske oblasti ustavile ob alžirski obali neko motorno jadrnico s tovorom orožja za alžirske odpornike. Ladja ima ime »Athos« (bivša »Saint Briavels«), Ko so jo ustavili, ni imela nobenega znaka državne pripadnosti. Zgrajena je bila v neki britanski ladjedelnici in odriva 400 ton. Orožje, ki ga je ladja prevažala, je na podlagi prvih u-gotovitev vredno približno 600 milijonov frankov in tehta skupno 70 ton.
Nekatero orožje je italijanskega izvora, drugo pa angleškega. Med moštvom ladje prevladujejo Italijani. Kapitan je Anglež ter ima grški in kostariški potni list. Na ladji so bili tudi nekateri muslimani.
Med današnjo debato v skupščini je prvi govoril rezident Lacoste, ki je trdil, da je »politika pomirjenja« v Al-žiru imela dobre sadove ter da so tudi že začeli namešča-
ti muslimansko prebivalstvo drugim" dostavil Di Vittorio, na vodilnih mestih v javnih
uradih. Govoril je tudi o a-grarni reformi in dejal, da so razdelili 300 tisoč hektarov zemlje.
Zatem je Lacoste govoril o »pravem preobratu položaja« na južnem področju departmaja Costant.na ter o vedno večjem zbiranju uporniških e-lementov v Kabiliji. Dejal je, da hočejo «uporniki pred zasedanjem skupščine OZN sprožiti krvavi dan«. Dodal je. da bi bil položaj upornikov tragičen, če ne bi dobivali o-rožja in pomoči na bližnjih o zemljih. Gcvoril je tudi o nredlogih alžirskega osvobodilnega gibanja za pogajanja »Posredovalec, je dejal Lacoste, ki ga ne morem imenovati, je predlagal kot pogoj za njegovo posredovanje, da glavni štab odpornikov ne bi skušal doseči priznanja neodvisnosti, in da Francozom v Alžiru ne bi dal položaja tujcev. Na to nismo nikoli dobili odgovora«.
Na koncu je Lacoste izjavil, da bi morala biti rešitev alžirskega vprašanja francoska rešitev, ki naj zajamči pravično sožitje obeh alžirskih ikupnosti. «Vprašanje je težko je pripomnil Lacoste. Toda kako so ga rešili naši cenzorji sami, če ne pogostoma z nasiljem?«
Krišna Menon prinaša v Kairo nove predloge indijske vlade
Naserjeve izjave o finansiranju graditve asuanskega jezu in o pomoči Jordaniji • Arabska liga sklenila povečati pomoč Jordaniji
KAIRO, 18. — Indijski minister Krišna Menon je danes odpotoval iz Londona v Kairo, kamor bo prispel jutri. V Kairu bo ostal 48 ur in se bo tam razgovarjal s predsednikom Naserjem o novem indijskem načrtu za rešitev sueškega spora.
Kairski radio javlja, da prinaša Krišna Menon nove predloge, ki jih bo predložil Naserju, s kateri bo govoril tu-' di o razgovorih, ki jih je ime) s francoskimi, angleškimi in ameriškimi državniki.
Predsednik Naser je v razgovoru z dopisnikom «New York Timesa« izjavil, da je Sovjetska zveza pripravljena dati Egiptu dolgoročna posojila za zgraditev asuanskega jezu. Naser dodaja, da je bila sleherna odločitev o tem posojilu odložena do njegovega obiska v Moskvi, in dodaja, da se o tem vprašanju ni razgovarjal s sovjetskim zunanjim ministrom Šepilovom. ko je ta bil v Kairu.
Zatem je Naser odločno zavrnil obtožbo, da skuša »spraviti v konkurenco« Zahod proti Vzhodu bodisi glede kupovanja orožja v CSR ali pa glede asuanskega jezu. Izjavil je tudi, da bodo dohodki iz Sueškega prekopa sami zadostovali za finansiranje gra ditve asuanskega jezu. Drugi odgovori, ki jih je Naser dal na razna vprašanja, so:
1. Težave glede plovbe po Sueškem prekopu je stara družba za prekop pretiravala.
To družbo je Naser označil za »državo v državi«. Edino vprašanje se t’če pilotov, toda tudi ta kriza je bila sedaj dokončno premagana. Ne predvideva se, da bi nastali novi problemi v zvezi s plovbo, kljub bližnji zimi in peščenim viharjem.
2. Namen nedavnih izraelskih napadov na Jordanijo je dati vtis, da Egipt ni sposoben pomagati Jordaniji. Toda Egipt dobavija Jordaniji oroz-1 spopadi. Medtem pa je izra-
je, ki r.aj okrepi njeno o-brambno vojsko. Naser je tudi izjavil, da bi Egipt v primeru napada na Jordanijo takoj stopil v borbo ob strani Jordanije.
3. Iraške čete se ne bodo premaknile v Jordanijo.
4. Naser je tudi izjavil, da so komunistični vpliv v Egiptu znatno pretiravali. Izjavil je tudi, da v Egiptu ni sovjetskih ali vzhodnoevropskih tehnikov razen nekaterih inštruktorjev, k: vežbajo egiptovske vojaške pilote pri vodstvu reakcijskih letal, ki jih je E-gipt dobil iz CSR. Naser je tudi izjavil, da so komunisti v Egiptu šibki.
5. Egipt nima kolonialističnih stremljenj. Govorice, ki se širijo na Zahodu o »Naserjevem imperiju«, so groba potvorba Naserjevega stališča glede arabske enotnosti in glede afrško-islamskega sodelovanja. Egipt ne sme biti izoliran, ker bi ga drugače premagali.
Kar se tiče napovedi bližnjih pogajanj med Veliko Britanijo, Francijo in Egiptom, izjavljajo v pariških krogih, da jim o tem ni nič znanega in pripominjajo, da so bili v New Vorku stavljeni predlogi v tem smislu. Do sedaj pa ni bil sprejet noben sklep.
V Lonaonu pa je imel danes sejo svet združenja koristnikov prekopa. Na seji je Selwyn Lloyd poročal o razpravi v Varnostnem svetu. Govori se, da bo za upravitelja združenja imenovan neki danski pomorski strokovnjak.
Kakor javlja kairski radio, je svet Arabske lige soglasno sklenil povečati vojaško pomoč arabskih držav Jordaniji. Prav tako je bila izglasovana resolucija, ki podpira Egipt v njegovem sporu zaradi Sueza.
Kakor znano, bo danes Varnostni svet OZN razpravljal o jordanskem in izraelskem protestu v zvezi z obmejnimi
elska vlada pozvala v Tel A-viv svoje poslanike v Parizu, Washingtonu in Moskvi na posvetovanje. Poslanik v Moskvi je ob prihodu v Tel Aviv izjavil, da je Mikojan na nekem sprejemu v Moskvi poluradno izjavil, da bi morali izraelskim ladjam dovoliti plovbo po Sueškem prekopu. Poslanik v Parizu pa je izjavil, da so francosko-tzraelski odnosi zelo prijateljski ter da temeljijo na medsebojnem razumevanju.
Stranke v Argentini
BUENOS AIRES. 18. — Argentinska vlada je objavila zakon, ki ureja položaj političnih strank. Politične skupine se bodo morale prilagoditi določenim organizacijskim predpisom, da bodo lahko priznane. Seznami članov P°l>* tičnih strank bodo morali biti objavljeni. Zakon ne velja za politične organizacije in stranke, ki so že obstajale za časa revolucije 16. septembra 1955. Strankam nalaga zakon da podajo načelno izjavo in pojasnijo program politične akcije, s katerima izrecno izjavljajo, da bodo podpirale »predstavniški republikanski demokratični režim«. Zakon prepoveduje strankam, da se imenujejo po osebah. Ta določba velja zlasti za peroni stično stranko, ki je bila razpuščena. Komunistična stranka bo se dalje priznana, ker je obstajala pred 16. septembrom 1955 in ji ne bo treba podati načelne izjave. Isto velja za socialistično, radikalno in demokristjansko stranko, za demokristjansko federalno zvezo, narodno demokratsko stranko (konservativno) in laburistično stranko.
Politični opazovalci izjavljajo, da pomeni novi statut zmago levih radikalov, ki podpirajo kandidaturo Artura Fron-dizija za predsednika republike pri volitvah, ki bodo prihodnje leto. Radikali so se namreč borili, da preprečijo sprejem prvotnega načrta, ki bi dal vladi oblast, da neposredno posega v življenje strank.
0 šolskem vprašanju koroških Slovencev
BEOGRAD. 18. — V Jugoslaviji z zanimanjem spremljajo razgovore na Dunaju o šolskem vprašanju slovenske manjšine. Reakcija rtekaterih avstrijskih krogov na čl. 7 č ržavne pogodbe in na spomenico, ki so jo manjšinske organizacije gradiščanskih Hrvatov in koroških Slovencev izročile avstrijski vladi v zvezi z izvajanjem čl. 7, je odkrila, da so v Avstriji močne tendence proti manjšinskim pravicam.
Krepitve teh tendenc niso v korist razvoju jugoslovan-sko-avstrijskih odnooov, po katerih so bili po vojni zabeleženi pomembni rezultati, u-gotavljajo v Beogradu. Zato jugoslovanska javnost pričakuje, da bodo pristojni avstrijski krogi zagotovili slovenski in hrvaški narodni manjšini vse pravice v smislu čl. 7 mirovne pogodbe.
BEOGRAD, 18. — Državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič se je vrnil danes iz New Yorka. Na poti se je ustavil v Parizu, kjer se je razgovarjal s francoskimi politiki. Med drugim je imel daijši razgovor s francoskim zunanjim ministrom o sueškem vprašanju.
Nobelova nagrada za fiziologijo in medicino
STOCKHOLM, 18. — Za letošnjo Nobelovo nagrado za fiziologijo in medicino so bili skupno določeni prof. Andre Cournand iz New Yorka. dr. Werner Forssmann iz Bad-Kreiznacha in prof. Fickinson W. RicharJs jun. iz New Torka. Nagrada je bila dodeljena za skupne študije treh znanstvenikov o tehniki pri kateterizaciji srca in o patoloških spremembah v sistemu krvnega obtoka.
Nobelove nagrade za literaturo, fiziko in kemijo pa bodo dodeljene 25. oktobra in 1. novembra.
Andre Couinand se je rodil leta 1895 v Parizu. Študiral je na parišk' univerzi, najprej na fiziološki, nato pa na medicinski fakulteti. Leta 1940 ko je postal zdravnik, je odpotoval v ZDA, kjer se je specializiral pri zdravljenju srca in pljuč v bolnišnici Bei-levue, ki pripada columbijski univerzi. Od leta 1942 do 1948 je bil asistent in je bil nato leta 1951 imenovan za profesorja na columbijski univerzi. Leta 1941 je postal ameriški državljan.
Werner Forssmann se je rodil leta 1904 v Berlinu in je tu študiral do leta 1929. Od tega leta do 1930 je delal na kirurški kliniki v Eberswal-du pri Berlinu, o% leta 1931 do 1932 pa v Sauerbachu. Sedaj je zdravnik v Bad-Kreiz-nachu in glavni zdravnik na kirurški kliniki v Dresdenu-Friedrichstadtu.
Prof. Fickinson W. Richards se je rodil leta 1895 v Oran-ge (v državi New Jersey), študiral je na univerzah v Yale in v Columbiji. Leta 1923 je poučeval medicino na columbijski univerzi in tedaj si je pridobil mednarodni sloves zaradi svojih izkušenj na področju eksperimentalne fiziologije skupno s prof. H. H. Dale iz Londona. Vrnil se je v Columbijo leta 1928, postal je asistent na tej univerzi, leta 1945 pa profesor.
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 17,2. najnižja U,9, ob 17. uri 16,4, zračni tlak 1024,3 raste, veter zahod-rtik 2 km. vlaga 64 odst., nebo 8 desetin, pooblačeno. morje mirno temperatura morja 17,3.
mm
Spl	Ul
'mmjMj	lij
	
	Sflj
	
nn				■ 1
BB	■1 iH	i		
Danes, PETEK, 19. oktobra
Etbin op., Sto>goi Sonce vzide ob 6.26 17.13. Dolžina dneva 10.47. vzide ob 16.51 in zatone o*>_ Jutri, SOBOTA, 29. oktoDT« Felicijan. mat..
SEJA IZVRŠNEGA ODBORA ZBORNICE ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO IN KMETIJSTVOj Turistični promet
POMORSKE ZVEZE IN DRUGA VPRAŠANJA v pretresu tržaške trgovinske zbornice
Sestanek železniških strokovnjakov trgovinskih zbornic iz Trsta, Bologne, Padove, Tridenta, Benetk in Verone zaradi novega voznega reda
Včeraj so so sestali v prostorih tržaške trgovinske zbornice železntšk’ strokovnjaki trgovinskih zbornic iz Bologne, Padove, Tridenta, Benetk, Verone in Trsta in razpravljali o železniških zvezah. Trst je zastopal na konferenci podtajnik tržaške trgovinske zbornice dr. Višal. Na sestanku so izdelali več predlogov za letni železniški vozni red. ki bo veljal 1957. leta. ' Pri tem so upošteval', da bo v kratkem elektrificirana železniška proga med Padovo in .Milanom, kar bo ugodno vplivalo na vse priključke k tej železniški zvezi. Delegati so tudi zahtevali, da ministrstvo za promet obvesti vse zaintere-siiane trgovinske zbornice o spremembah, ki jih namerava narediti v železniških zvezah.
Ze v sredo zvečer se je se-sta. izvršni odbor tržaške trgovinske zbornice, ki je med drugim razpravljal o ureditvi železniških zvez s Trstom in dal tržaški delegaciji na zgoraj omenjenem zasedanju predstavnikov zbornic navodila zato, da bi dosegli skupno zahteve po okrepitvi nekaterih zvez.
Poleg tega je izvršni odbor trgovinske zbornice razpravljal še o vrsti perečih gospodarskih vprašanj. Predstavnik sindikatov dr Silvio Novelli je tako poročal o uspehih komisije zbornice, ki je bila v Rimu glede izvrševanja zakona o eni petini naročil. Kot je znano, je ta zakon prvotno predvideval, da dobe industrijska podjetja zaostalih južnih pokrajin obvezno vsaj eno petino vseh naročil državnih in poldržavnih ustanov ter podjetij in da se za to petino razpiše poseben natečaj. Kasneje je bil ta zakon raztegnjen tudi v korist tržaške industrije. Vendar pa se je izkazalo, da je zakon kaj malo učinkovit, zaradi česar je trgovinska zbornica poslala v Rim posebno komisijo. Po poročilu dr. Novellija so perspektive za ugodno izvajanja tega zakona malenkostne in bedo potrebni še precejšnji napori s strani trgovinske zbornice, da se stvar piemakne naprej. Zaradi tega je izvršni odbor zbornice sklenil ustanoviti v Rimu poseben center, ki bo imel potrebne stike s posameznimi ministrstvi ir zlasti s predsedstvom vlade zato, da bodo tržaška podjetja lahko dobila vsaj nekatera poročila, katera potrebujejo.
Predsednik trgovinske zbornice prof. Luzzatto-Fegiz pa je na sestanku izvršnega odbora zbornice poročal o delovanju komisije, ki se ukvarja s proučevanjem juridične-gn statusa ozemlja glede revizije norm, katere je izdala bivša ZVU in ki so v zvezi z gospodarskimi vprašanji, a jih sedaj zamenjujejo z italijanskimi zakoni. Komisija bo zbrala obširen material, katerega bodo nato proučile po-
samezne sekcije zbornice in katerega bo nato izvršni odbor predložil vladnemu generalnemu komisariatu.
Obširno je izvršni odbor razpravljal tudi o vprašanju pomorskih zvez med Jadranskim morjem in prekomorskimi pristanišči ter ugotovil, da kljub naporom nekaterih pomorskih družb to vprašanje še zdaleč ni rešeno. Zaradi tega se zbornica še nadalje trudi, da se okrepe tržaške pomorske zveze in je tudi storila več korakov, o katerih je podrobno poročal predsednik prof. Luzzatto-Fegiz, da debi Trst potrebne redne pomorske progo.
O gradnji avtoceste Benet-ke-Trst je na sestanku poročal dr. Lee Paschi, ki je govoril o razgovorih z ministrom za javna dela in o- sestanku «Združenja trgovinskih zbornic Treh Benečij«, ki je bil pred Kratkim v Benetkah-Tako glede tega vprašanja kot glede železniških zvez se bo omenjena zveza sestala v Trstu v novembru. Med tem časom pa bo trgovinska zbornica naredila nove korake, da se premakne gradnja avtoceste Benetke . Trst z mrtve
Ob zaključku svoje seje je izvršni odbor tržaške trgovinske zbornice še zagotovil svojo finančno moč kongresu špediterjev in odobril razdelitev 70 zlatih odlikovanj zaslužnim osebam za gospodarske razvoj Trsta. V zvezi z novim zakonom o pekarnah je odbor sklenil ustanoviti komisijo, ki bo izdajala avtorizacije za pekarniške naprave.
Mezdno gibanje uslužbencev RK
Uslužbenci tržaške delegacije Rdečega križa se bočo prihodnji teden sestali na skupščini in razpravljali o nadaljnji sindikalni akciji za u-resničenje tvojih zahtev. Medtem pa se je zvedelo, da je krajevno vodstvo Rdečega križa stopilo' v stik z osrednjim vodstvom v Rimu, da bi skupno prerešetali položaj m iskali možnost za zadovoljitev zahtev tržaških uslužbencev RK. Vsekakor eo ti u-službenci najbolj ogorčeni zato, ker nimajo enakih prejemkov kot uslužbenci v drugih mestih, saj so v Rimu njihovi delovni tovariši nedavno od tega dobili poviške plač.
Jutri poqajanja z upravo Acegata
Jutri se bodo nadaljevala pogajanja sindikalnih predstavnikov s predstavniki u-pravne komisije podjetja A-cegat. Zadnja pogajanja eo se nekoliko zataknila, ker predstavniki podjetja ne ma-
rajo ugoditi zahtevam uslužbencev glede nekaterih normativnih določb. 23. t.m. pa bo upravna komisija sprejela dokončen sklep glede uveljavljenja sporazuma o dokladi za menzo, sklenjenega še v avgustu.
Včeraj sta oba sindikata delavcev Acegat poslala vladnem ugeneralnemu komisarju dr Palamari enotno resolucijo, v kateri ga pozivata, naj posreduje v prid 11 delavcem, ki so jih neupravičeno obtožili udeležbe v nedovoljeni manifestaciji in proti katerim se bo nadaljeval proces 30. novembra.
v septembru
V septembru je v Trst prišlo izredno visoko število turistov, saj jih je bilo več kot v septembru 1955 in so bili skoro enako številni kot v avgustu letošnjega leta.
V tržaških hotelih so v septembru zabeležili nočnine 13.028 turistov iz Italije in 6.696 turistov iz tujine. Poleg tega so zabeležili še 55 italijanskih in 454 tujih turistov v mladinskem hotelu, 49 italijanskih in 968 tujih turistov v šotoriščih in 112 italijanskih ter 236 tujih turistov nameščenih v privatnih sobah.
Po mnenju turističnih uradov je v Trstu premalo razpoložljivega hotelskega prostora, kljub temu da je registriranih kar 32 hotelov. Vendar se pričakuje, da se bo položaj popravil, saj se bosta tem hotelom pridružita še nova hotela na Opčinah in v Sesljanu, medtem ko bodo pri-
IZ POROČ LA OBČINSKEGA H G ENSKEGA URADA
V SEPTEMBRU ZABELEŽILI VEŽ ROJSTEV KOT SMRT!
Zdravstveno stanje tržaškega prebivalstva je bilo zadovoljivo, čeprav se je nekoiko povečalo število nalezljivih bolezni
Higienski urad tržaške občine sporoča, da se je v mesecu septembru rodilo' v tržaški občini 226 otrok, medtem ko je bilo smrtnih primerov 213, mrtvorojeni otroci pa so bili 3.
V bolniških ambulantah sq v avgustu opravili 7504 pregledov, izvršili 162 obiskov na dom in poslali 92 oseb v bolnišnico. Medicinske sestre so opravile v preteklem mesecu 4660 injekcij in obiskale na domu 336 bolnikov ter izvrši-
le 433 poizvedb in kontrol, hodnji mesec pričeli poprav- Predporočni posvetovalni urad
ljati hotel «Pošta».
I je sprejel prvič 3 osebe, 2 pa
ZAOSTRITEV P0L02AJA V LADJEDELNICI «G1UL1AN0»
SINDIKATA POZVALA DELAVCE
naj nehajo opravljati nadure
S tem bodo delavci protestirali proti neupravičenim disciplinskim ukrepom in proti omejevanju sindikalnih svoboščin
V preteklih dneh je ravnateljstvo ladjedelnice «Giulia-no» kaznovalo nekaj delavcev z globami, ker niso hoteli opravljati pretiranega števila nadur. Zato so se delavci obeh sindikatov zbrali na skupščini in sklenili, da se bodo v znak protesta vzdržali nadurnega dela. Na podlagi tega soglasnega sklepa delavcev sta oba sindikata kovinarjev pozvala vse delavstvo podjetja, naj ne o-pravlja nadur, dokler se ne bo položaj v podjetju spremenil.
Sklep delavcev in poziv sindikatov izvirata iz trmoglavega ravnanja vodstva podjetja, ki se sploh ne zmeni za voljo in pravice delavcev. Spomnimo se le, kako je lastnik podjetja ravnal s članom notranje komisije, struje stare Delavske zbornice CISL, Marcosinijem, ki je odšel z dela na pogajanja z indu-strijci. Lastnik je delavca suspendiral z dela kar za tri dni, kar je najhujša kazen pred disciplinskim odpustom, spričo katerega ne dobi delavec niti odpravnine.
Pred dvema dnevoma pa je neki delavec ugotovil, da so mu znižali nagrado. Zaradi tega je protestiral in dejal, da ne bo opravljal več nadur kajti če se je znižala nagrada, bi moralo pač pomeniti, da je v ladjedelnici manj dela in da ni treba opravljati nadur. Takšna logika pa ni bila lastniku pogodu in je suspendiral za tri dni tega delavca. Seveda je dela dovolj in se nagrade ne bi smele znižati. Ladjedelnica namreč izkorišča v celoti vse proizvodne možnosti, kar je vsekakor zelo ugodno zanjo, saj se s tem tudi znižajo pro-
PO LESTVI IZ »IHI V STANOVANJE ZABARIKADIRANE Hlžč
Rešeno vprašanje stanovalcev iz hiše v dl. Cwinnastica 24
Dve družini sta se že Izselili v neki tržaški hotel, ostale pa se bodo izselile v prihodnjih dneh - Pereče vprašanje stanovanjskih Izgonov
Podžupan prof. Dulci je vče-, oziroma šli v stavbo. Meni-raj podpisal odlok, s katerim | mo pa, da bi lahko sedaj, ko  ______________________________________________________________  za	crntnvila	sta-
se občinska uprava obvezuje da bo na svoje stroške poskrbela za stanovanje v hotelu ali pa kakem drugem drugem prostoru 17 družinam ki so že 11 dni zabarikadirane v stavbi štev. 24, v Ulici Ginnastica. Kot smo že včeraj pisali, so omenjene družine dobile nalog, da se morajo izseliti iz omenjene stavbe, ker so jo tennični uradi proglasil: za neprimerno za bivanje. Iz zapisnika posebne občinske tehnične komisije, ki nadzoruje varnost stanovanjskih hiš sledi, da je ta stavba v obupnem stanju in da preti stanovalcem nevarnost, da ostanejo pod ruševinami. Ostalo pa je vprašanje, kje najti za te družine drugo stanovanje. Ker jim od začetka nihče ni hotel zagotoviti, da bodo dobile vsaj zasilno stanovanje, so se prizadete družine zabarikadirale v stavbo in niso pustile nobenega zraven. S tem so tudi preprečite, da bi jim sodni uradnik osebno izročil izgonski nalog. Položaj teh družin je postajal iz dneva v dan bolj težaven. Zato je bilo to vprašanje predloženo v proučitev tudi občinski upravi, ki se je končno odločila, da poskrbi tem družinam zasilno stanovanje na občinske stroške.
Občina pa je postavila pn-goj, da morajo biti družine v gmotni stiki, če hočejo, da jim bodo dali brezplačno^ zasilno stanovanje. Ugotovili so da niti ena družina nima zadostnih dohodkov, da bi si sama poskrbela stanovanje. Zato bo občina plačala stanovanje vsem 17 družinam. Na osnovi tega občinskega odloka sta se dve družini ze izselili v neki hotel. Ostale družine pa se bodo izselile danes in v prihodnjih dneh.
Včeraj pa so v stavbi zaprli tudi neko obrtniško delavnico, skozi katero so imeli zabarikadirani stanovalci edini prehod. Zato so st včeraj po. stavili lestev iz vrvi, po ka teri so lahko prišli iz stavbe
jim je občina zagotovila sta novanje, odprli vhodna vrata, ker jih nihče več ne bo nasilno metal na cesto.
Tako se je zaključila žalostna zgodba 17 družin, ki so se morale s silo upreti nasilnemu izgonu, če so hotele doseči, da so jim zagotovili vsaj zasilno stanovanje. Vprašanje stanovanjskih izgonov pa o-stane se vedno odprto in povzroča v mestu vedno večjo stanovanjsko stisko. Ti dve vprašanji sta najtesneje po-
vezani med seboj in je zato nujno, da imajo vse ustanove in organizacije, ki rešujejo ta vprašanja, pred očmi sledeče:
1. stanovanjske izgone je treba blokirati;
2. oblast mora zapleniti vsa prazna stanovanja in jih dati na razpolago družinam, ki živijo v zasilnih stanovanjih;
3. vladni organi se morajo zavedati, da je v Trstu nad 15.000 prošenj za stanovanje in zato je njihova dolžnost, da dajo Trstu več denarja za zidanje ljudskih stanovanj.
izvodni stroški. Skupno ima sedaj ladjedelnica 12 naročil za gradnjo ladij. Na kopnem so v delu tri ladje, dve pa so splovili in jih opremljajo. Spričo tega bi smeli pač pričakovati od lastnika boljše ravnanje z delavci, kar je tudi v njegovem interesu.
Po drugi strani pa je ravnanje podjetja tudi nezakonito. Le kako more vodstvo kaznovati delavce, ko pa zakon «Vigorelli» prepoveduje nadurno delo, če se ne dokaže njegova absolutna nujnost. Po drugi strani pa vzbuja nastali položaj zaskrbljenost med delavstvom, ki se sprašuje, kam meri lastnik s svojim strahovanjem. Suspenzija omenjenega člana notranje komisije, neupravičeno znižanje nagrade, številne globe za najmanjše prekrške, stalno nadziranje delavcev ter oprezovanje in prisluškovanje delovodij, vse to kaže, da se poslužuje ravnateljstvo metod zatiranja delavstva v podjetju. Na takšne metode morajo postati pozorni zlasti sindikati, ker je treba odločno braniti pravice in svoboščine. ki so si jih delavci priborili in katerim se nočejo odpovedati. Lastnik se mora končno zavedati, da se dandanes odnosi med delodajalci in delavci ne morejo več postavljati na takšno podlago. Razen tega pa se mora tudi zgvedati, da se mora zahvaliti predvsem delavcem in njihovemu sodelovanju, če je zraslo iz nekaj lesenjač tako cvetoče podjetje, ki dobiva naročila od vsepovsod.
Aretiran tat
40-letna Amalija Carnielli
por. Cec iz Lonjerske ulice, ki se je 14. t.m. zvečer sprehajala po Trgu stare mitnice s svojo 7-letno hčerko, je nenadoma opazila, da v torbici ni več denarnice s 300Q lirami.
Ze samo bežen pogled po okolici je zadostoval, da je ženska opazila in to na pri— pombo hčerke, nekega moža, ki se je skušal s hitrimi koraki čimprej oddaljiti. Zenska se je kljub presenečenju takoj pognala za neznancem in ko ga je Končno dohitela, je brez odlašanja zahtevala od njega ukradeno vsoto.
Mož je obstal, se vljudno priklonil, venčar se je delal, kot da bi padel z neba: on naj bi ji ukradel denar? Ne, nemogoče, se je izgovarjal možak, morda je pomota. Toda Cecove ni premamil. Zenska je bila namre£ pripravljena iti tud. na policijo in ga je zato tudi trdno prijela za rokav ter ga zvlekla nazaj. In tedaj glej čudo: na tleh je bila njena denarnica, a seveda popolnoma prazna.
«Ven tore: z denarjem,« je vztrajala razburjena Cicova in s tem prisilila moža, da se je omehčal. Skoraj v joku je priznal, da jo je res on okradel, a da je tudi pripravljen vrniti denar, seveda pod pogojem, da ga ne prijavi policijskim organom. V tem primeru bi ženski vrnil celo večjo vsoto.
Cecova ni vedela, kaj storiti, a iz nevšečnega položaja jo je rešil neki mladenič, ki se jima je pridružil in se predstavil za policijskega a-genta. Ta te je takoj vmešal v njun pogovor in ženski predlagal, da bi neznančev predlog tučli sprejela. Da bi se rešili pogledov radovednežev, so se vsi trije odpravili v bližnjo gostilno «Ida», kjer si je tat izposodil od najemnice Caterine Vinco por. Aiel-lo 3000 lir, ki jih je vrnil o-kradeni ženski. S tem jo je pomiril in Cecova je lahko mirne duše nadaljevala pot do coma.
Toda to srečanje s kaj ne navadnim policajem ni šlo Ženski v glavo, zaradi česar je sklenila, čeprav šele naslednji dan, zadevo prijaviti letečemu oddelku kvesture.
Takoj uvedena preiskava se je končala vsaj z delnim uspehom: tata so namreč i-dentificirali s 60-letnim Giu-seppom Sorso iz Ul. Gozzi, medtem ko lažnega policaja co sedaj že nico mogli odkriti, še posebno ker je Sorsa, že znan zaradi svojih tatinskih podvigov, odločno zanikal, da bi ga poznal. Mož je namreč vztrajal na stališču, da je mladeniča prvič videl, vendar gostilničarka, od kate-
re je dobil denar, ga je hitro postavila na laž: izjavila je najprej, da je Sorsi, seveda na njegovo izrecno zahtevo, izročila 3000 lir oc skupne vsote 11.000 lir. ki jih je hranil pri njej. Vrhu tega je gostilničarka izrazila mnenje, da bi moral Sorsa poznati «policaja», ker sta se po odhodu Cecove ustavila v njenem lokalu in skupaj popivala ter se vneto pogovarjala.
Do sedaj pa se preiskovalnim organom še ni posrečilo zvedeti za ime lažnega in tudi nenavadnega policaja, zaradi česar preiskavo še nadaljujejo. vendar no Sorso že premestili v koronejske zapore, kjer bo moral sedeti do sodne razprave.
Z motorjem je padel
Med vožnjo z motornim kolesom iz Bazovice proti Trstu je 44-letni Natale Mazzon iz Ul. Ginnastica včeraj na ovinku v bližini mitnice padel na tla, pri čemer se je pošteno potolkel. V bolnišnici, kamor so ga pripeljali z rešilnim avtom, so ga morali zaradi raznih poškodb in predvsem možganskega pretresa sprejeti na I. kirurškem oddelku. Ker je moževo stanje precej resno, se zdravniki niso hoteli izjasniti in so si pridržali prognozo.
Skupščina pekov
Danes ob 18. uri bo v Ul-Zonta 2 skupščina pekovskih delavcev. Na skupščini bodo razpravljali o mezdnih in organizacijskih vprašanjih.
Stavka mesarjev Delavskih zadrug
Uslužbenci mesnic Delavskih zadrug so oc polnoči v stavki za nedoločen čas. Stavko ’ so napovedali, ker noče vodstvo Delavskih zadrug u-veljaviti nove delovne pogodbe, sklenjene na uradu za delo za vso merarsko stroko, medtem ko se pogodba za u-službence zasebnih mesnic že izvaja.
sta se pretekli mesec ponovno zglasili na tem uradu. Živahno je bilo delovanje oddelka za sladkorno bolezen, ki je sprejel 558 bolnikov, o-pravil 1692 injekcij insulina ter 1339 pregledov krvi in urina.
Drugi oddelek, ki se ukvarja s higieno stanovanj, je v preteklem mesecu opravil 487 pregledov in ugotovil v 331 primerih razne nedostatke. Od teh je bilo 44 primerov protizakonite zasedbe stanovanj, v 16 primerih so bila stanovanja slabo vzdrževana, v 52 primerih so bile strehe v slabem stanju m pokvarjene, v 25 primerih so bili slabi dimniki, v 11 primerih je primanjkovala voda, v 120 primerih je bila nezadostna kanalizacija, v 16 primerih pa so dobili parazite in umazanijo. Obiskali so 21 trgovin, 15 javnih lokalov ter 40 raznih industrijskih prostorov. Stražniki tega oddelka so pregledali 33 trgovin z jestvinami ter 236 javnih lokalov.
Komisariat za higieno je .napravil 6442 pregledov ter ugotovil v 690 primerih razne nepravilnosti, zaradi česar je sledilo Gl glob ter 247_ prijav. V 12 primerih so naložili globo zaradi mleka, v 7 zaradi kruha, v 2 zaradi moke in v 7 zaradi maščob. Na različnih trgih, trgovinah ter na glavnem zelenjavnem trgu so stražniki tega oddelka zaplenili med drugim 6 litrov vina. 205 kg rakov, 73 kg svežih rib, 3i kg svežih gob. 30 kg sira in skute, 5 kg kruha. 21.303 kg svežega sadja ter 10.113 kg sveže povrtnine. Na trgu so pregledali 223 kg svežih gob.
Profilaktični urad je v septembru ugotovil 19 primerov davice (v avgustu 8), 14 primerov škrlatinke (v avgustu 7), lani septembra pa 93), 19 primerov paratifusa, 17 primerov ošpic, 7 primerov noric, 19 primerov oslovskega kašlja. 38 primerov tbc, 1 smrtni primer tetanusa in 1 primer poliomielitisa.
Ambulanta za spolne bolezni je sprejela 1226 oseb, izmed katerih je bilo 38 novih in od teh je bilo 5 spolno bolnih. Opravili so 584 injekcij in 23 manjših operacij.
V septembru so razkušili 98 zasebnih- stanovanj v mestu, 34 v predmestju in 2 v okoliških vaseh... 65 učilnic, 29 javnih uradov; 6 taksijev ter 452 beguncev. Ujeli so 105 živih podgan, zastrupili pa 4858.
Šolski zdravniki so v preteklem mesecu pregledali v osnovnih šolah 101 učilnic in 1136 učencev ter 960 otrok v otroških vrtcih. Skupno so v vseh šolah pregledali zdravniki 133 učilnic in 2096 učencev. Na okulističnem oddeb ku so pregledali 325 otrok, zo-botehnično ambulanto pa je obiskalo 168 malih pacientov.
Veterinarji tržaške občine so v klavnici pri Sv. Soboti pregledali 3004 glav zaklane goveje živine, 10647 zaklanih zajcev in 18840 zaklanih pi-ščet. V kiavnici pri Sv. Soboti so zaklali 1021 glav živine, na Opčinah 307, zasebniki pa 31 glav živine.
Na ribjem trgu na veliko so pregledali 433.256 kg rib, 50.851 kg mehkužcev in 9.615 kg rakov. Zaplenili pa so 236 kg rib.
V septembru so psi in mačke ogrizli 42 oseb.
Javno zborovanje i
0 stanovanjskih izgonih
Združenje za pravico do stanovanja organizira prihodnjo nedeljo ob 11. uri na Trgu Perugino javno zborovanje, na katerem bodo govorili o stanovanjskih izgonih.
Govoril bo predsednik združenja in občinski svetovalec Claudio Tonel.
Združenje sporoča, da se bodo zborovanja udeležili tudi predstavniki Delavske zbornice, nove Delavske zbornice -CGIL, Unita Popolare, KP-TO, Radikalna stranka, PSDI in PSI.
Tajništvo Neodvisne socialistične zveze pa nam je sporočilo, da je tudi NSZ pristopila k tej akciji in da bo na nedeljskem zborovanju omenjenega združenja njen zastopnik izrazil solidarnost prizadetim družinam in skupni borbi za pravično rešitev tega vprašanja. ---------
Delovanje tržaške policije
Mesečna statistika delovanja vseh policijskih oddelkov (pri tem so izvzeti karabinjerji) prinaša za pretekli mesec nekaj precej zanimivih številk. Predvsem je iz nje razvidno, da je moralo največ Tržačanov v zapor zaradi pijanosti:	vseh skupaj
je bilo namreč aretiranih kar 82. Na crugem mestu najdemo tatove (69), medtem ko je število aretacij za ostale prekrške znatno manjše. Na tretjem mestu so namreč namerne povzročitve telesnih poškodb, katerih število je razmeroma visoko, to je 29. Nekoliko manjše pa je število nenamernih povzročitev telesnih poškodb (11) kot posledica prometnih nezgod. V zvezi s tem moramo omeniti, da je bila 1 oseba obtožena tudi nenamernega umora, medtem ko se bo morala druga zagovarjati zaradi očitne krivde pri povzročitvi smrti.
Ce po vrsti omenjamo pogoste prekrške zakona, bomo našli 16 primerov obtožb zaradi žaljenja časti, 14 zarači groženj, 12 zaradi prosjačenja, 11 zaradi uporabe sile do javnega funkcionarja, 10 zaradi prevar, 7 zaradi povzročitve materialne škode, po 6 zaradi odpora do javnega funkcionarja, prisvojeva-nja in obrekovanja. Nadalje so policijski organi prijavili sodišču po 4 osebe zaradi spolzkih čejanj in kršitve ob vez vzdrževanja družine, po 2 osebi zaradi nasilnih spolz kih dejanj, nasilja, vdora \ tuje stanovanje, pohujševanja mladoletnikov, slabega ravnanja z družinskimi člani, zaradi lažnega pričevanja in končno zaradi ilegalnega izvrševanja zdravniškega poklica Trije Tržačani pa se bodo morali' zagovarjati pred sodiščem zaraci nakupa ali posesti ukradenega blaga.
Končno preostajajo še posamezni primeri prijav pod raznimi obtožbami, in sicer od izsiljevanja in posiljevanja pa do sramotenja naroda in oderuštva.
V preteklem mesecu so nadalje policijski organi aretirali na podlagi zapornih nalogov 19 ter kaznovali z globami 1175 oseb. Seveda so i-meli organi javne varnosti opravka tudi z izprijenimi mladoletniki in medtem ko so nekatere izročili v varstvo staršem in te tudi opozorili na njihovo čolžnost, to za dva nepoboljšljivca priporočili njun sprejem v poboljše-valnico. Statistika omenja nadalje tudi delovanje oddelka za zaščito morale: »32 prostitutk so zdravniško pregledali
1 so izgnali domov, 3 pa so zaradi nemoralnega vedenja v javnosti priprli.
Končno se je policijskim organom v septembru posrečilo odkriti in vrniti lastnikom približno za 7 milijonov lir ukradenega blaga.
IZPRED KAZENSKEGA S0DISCA
Ker je okradel sorodnika obsojen na 15 dni zapora
Mladenič se je skušal z denarjem, ki ga je dobil za ukradeno blago, odpeljati v Milan k drugemu stricu
26- septembra letos se je 56-letni Angelo Tagliavia iz Ul. Unlversita skupno s- svojim sinom zglasil na policijskem komisariatu in prijavil, da je skupno z njegovim 18-letnim sorodnikom Antoni-nom S., doma iz Palerma, izginilo tudi nekaj stvari, ki seveda niso bile last mladeniča. Tega je imel kakih 15 dni kot gosta, a pred odhodom se je mladenič zahvalil s tem, da mu je odnesel prenosljivi račio aparat, dežni plašč, obleko, ovratno ruto in aktovko ter mu s tem povzročil za približno 55.000 lir škode.
Po izjavah Tagliavie sodeč, Antonino S. še ni mogel odpotovati iz Trsta in ker je bilo jasno, da bo to skušal storiti čimprej, je poveljstvo pripravilo mladeniču past, v katero je kmalu zašel.
Na kolodvoru so ga namreč pričakali policijski agenti in ga z vsemi »častmi« odpeljali na poveljstvo, kjer se je Antonino moral izpovedati.
Mladenič tatvine ni skušal zatajiti. Potreboval je namreč denar in ker se ni upal prositi sorodnika, je sklenil, da bo kaj ukradel in pročal. To se je po tatvini tudi zgodilo: e pomočjo nekega branjevca se mu je posrečilo nekemu urarju prodati radio za 3000 lir, medtem ko je torbo kupil za 300 lir branjevec sam. Z denarjem pa si je nato kupil vozni listek do Milana in nekaj malega zapra-; vii.	,,
Agenti so pri njem na-šli samo 76 lir v gotovini ter seveda tudi obleko, dežni plašč in ovratno ruto in so vse skupaj vrnili lastniku. Tej obtožbi tatvine pa se je kaj kmalu pridružila čruga, to je ponarejanje dokumentov, kajti pri mladeniču so preiskovalni organi našli identifikacijski dokument, ki ga je sestavil neki notar iz Palerma. Do tu nič posebnega. Toda v dokumentu so bili vidni znaki poneverbe, to je sprememba priimka, datum rojstva od 1938 na 1930 in tudi hišna številka stanovanja.
Mladenič je pojasnil tudi to začevo: po tatvini je vedel, da ga bodo pričeli iskati in ker je hotel preprečiti aretacijo, je v nekem haru vnesel v notarski akt spremembe, ki bi morale po njegovem mnenju preprečiti njegovo i-dentifikacijo.
Seveda je bil ta račun napravljen brez krčmarja, kajti agenti so ga vseeno še pravočasno prijeli in ga tudi prijavili sodišču.
Za preiskovalne organe pa sta ostali še dve točki nejasni: mladenič namreč ni poznal ne branjevca, ki je kupil ukradeno aktovko, ne u-rarja. kateremu je prodal radijski aparat. Zato je policija nadaljevala s preiskavo, da identificira oba. Urarja so kaj kmalu odkrili, a ta je t< priznanjem, da je aparat res kupil, pokazal tudi fakturo, ki mu jo je med kupčijo dal mladi Antonino S. S tem je urar dokazal svojo nedolžnost
in proti njemu policijski or gani niso podvzeli nobenih ukrepov. Identifikacija branjevca pa se je zavlekla vse do 14. t.m., a ko so tega, ki je bil pravzaprav starinar odkrili, je izjavil, ca aktovke ni kupil, temveč da mu jo je Antonino S. podaril zaradi nudene pomoči pri prodaj' radijskega aparata. S tem pa on ni z ničemer prekršil zakona.
O mladeniču je policija končno dobila nekaj podatkov, ki nikakor niso bili r.je-mu v prid. Preden je prišel v Trst je bil namreč v poboljševalnim v Palermu, od kocer je prišel le na poletni dopust. Nekaj časa je bil do-ma pri materi, ki živi z nekim njemu neznanim člove-kom, kasneje pa se je odpravil v Trst, kjer bi moral ži veti njegov oče. Tega je res dobil, a ker oče ni .mel prostora, da bi sina držal vsaj za nekaj časa pri sebi, ga je poslal Tagliayii, ki ga je spre jel pod svojo streho.
Sicer mož ne obdolžuje mladeniča, ker dobro ve. da je nesrečen. Možno je,_ da je hotel Antonino, prepuščen sa memu sebi, z denarjem, ki ga je čobil s prodajo ukradenega blaga, oditi v Milan kjer ima baje precej premožnega strica. Morda je v njem tlela iskrica upanja, da bi se tam nastanil in si s pošlenim delom odprl pot v lepšo bodočnost.
Vse to je sodišče med včerajšnjo razpravo t.zdi upnšlt valo in medtem ko ga je obtožbe poneverbe dokumenta oprostilo, ker dejanje ni kaznivo, ga je zaradi tatvine obsoc ilo na najnižjo možno kazen, to je na 15 dni zapora in 2400 lir globe. Ker je kazen že prestal, je predsed nik odločil, da se ga takoj izpusti na svobodo.
Preds. Fabrio, tož. Pascoli, zap. Rachelli, obramba odv Padovani.
SNG
za Tržaško ozemlje
Otvoritev sezone 1956 57
Jutri 20. oktobra 1956 ob 20.30 uri v dvorani na stadionu • Prvi maj»
Rade Pregare:
ŠAGRA
ljudska igra v štirih dejanjih v domačem narečju
krstna predstava
Mati Marjana, vdova - Nada Gabrijelčičeva; Pepi, njen sin - parter - Julij Guštin; Rudež, vdovec -Rado Nakrst; Lenčka, njegova hči - Zlata Rodoško-va; Marika. vdova - Valerija Silova; Tončka, njena hči - Štefanija Drolčeva; Van-ek, njen mož - Miha Baloh; Franice Kapun, veseljak - Jožko Lukeš; Sjor Zeža. prekupčevalec _ Mo-dest Sancin; Katka - Ema Starčeva: Tinca - Leli Na-krstova; Jurij - Stane Starešinič: Karlič - Silvij Kobal: Minca - Tea Starčeva; Krčmar - Danilo Turk; Gorjačar, kmet - Stane Raztresen: Gluhec, kmet -Anton Požar; Prodajalec -Josip Fišer.
V vlogah plesal-cev in svatov nastopajo: Edvard Mar-tinuzzi, Ivo Kuferzin, Marta Jankovič, Draga Pahor, Rafaela	Petroni.	Lavra
Prodan,	Silva Raztresen,
Danila Žerjal.
Otvoritveno predstavo je pripravil umetniški vodja JOŽE BABIC. Lektor Modest	Sancin.	Sceno-
grafa Jože Cesar in Vladimir Rijavec. Odrska godba	Oskar	Kjuder.
Slikarska dela Ivo Kuferzin.
* ♦ *
V nedeljo 21. t. m. ob 16. in ob 20.30 v dvorani na stadionu «Prvi maj»
Rade Pregare
ŠAGRA
# * *
Prodaja vstopnic v Tržaški knjigarni, Trst, Ul. sv. Frančiška 20 ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni dvorane.
Excelsior. 15.30: «JokaJa bo«
tri«. S. Hayward. R-^ vrii-Fenice. 15.30: «A1 e-ksaT«Ser ki«. R. Bu-rton. D. D*r*u*; Nazionaie. 15.30: <<Ze^lja..®vwril.
dira«. K. Moore L- M** san Fiiodrammatico. 16.00: <“il , vojak«, film o svetovni^. Supercinema. 16.00:	? ffass-
vodiia črnih tolp«. v-
Arcooaieno. 16.00: ((Nebeški ^* bri». J. Cha-ndler. O- jf Astra Rojan. 16.00: «Skr4»; s Bond ar tuk, L- Trel'°,la;o r*-Capitol. 15.30: «Moz i ko», F. Sinatra. K. Mladoletnim prepov.	^
Crisfallo. 16.00: «Oče, T™^Lrex, barica in jaz«. R- L*nourW G. Morlay.	„-„u»nte je
Grattacielo. 16.30: »ZivljerU čudovito«. J. Stewart. D. ^ AJabarda. 16.00: «Kot Pr*L' g, lje kakor prej«. R- Hudson. Šanders.	.	tirani,
Ariston. 16.00:	“Glenf^L|»n
O. VVelles. V. Mac Lagie". ? Armonia. 15.00:	»Gusarji
morjih«. J. Pa.vne. D. Duvai, Aurora. 16.00: »Tosca«, *•
F. Corel H.	»no
Garibaldi. 16.00: »Pl65*!2* f. samo poletje«, U. Jacobso . Lindcjuist.	,	nratstf.
Ideale. 16.00: »Puščica v P>
S. Ha.vden. C. Gra.v.	t.
Impero. 16.00: »Rižno POUc MartineHi, M. Auclair. -^«1 Italia. 16.00: «Največ.ia h®**g, na svetu«. H. Sheridan. Cochram.	v>h«W*-
S. Marco, 16 00: «Moz z T. Power, S. Hayward■ w Kino ob morju. 16.00: »Sa^e^ ske«. E. Rossi Drago, P-p c[jm Moderno. 16.00: «Pri;>e'. r Ri -Calla-ghan«, T. WrigM,
Savona. 16.00:	«Izguhljeni ^
L. Turner, E, Purdom. M letnim prepov.	vdint. J-
Viale. 16.00- «Orkan v Ya*».
Hodiak, L.	Christian.	^
Vittorio Veneto. 15.15. ,„ter-ljenci«. A. Lualdi. F. lenghi.	„ -tezj*.
Belvedere. 15.30: «Slonova » ^ Marconi. 16.00: «Pohujš»nie vodu«, B. GrabJ-e. Jiiunsita Massimo, 16.00: «Pustol rrafflR-dvoru«, M.	Kock.	M.	od
Novo cine. 16.00: «Zab<ww Zanzibarja«, A. Steel. ■ pri-Odeon. 16.00:	«Mo.ie	telo ‘
pada«. M. Brando, T. 0 Radio. 16.00:	«Ubila	sem	j0(l.
tebe«, B. Lancaster. -■ taine.	Kf
Venezia. 15.30:	aNeizPr^garK1-
njenik«, C. VVild-e. Y. De ^ Skedenj. 19.00:	«Lepa.
varna«.
__________
DRIJSTVO SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV V TRSTU
sklicuje 21. oktobra 1956 ob 9.30 na sedežu v Ul. Roma 15-11. nadstropje
V. REDNI OBČNI ZBOR
s sledečim dnevnim redom:
1. otvoritev;
2. tajniško poročilo;
3. predsedniško poročilo;
4. volitve;
5. blagajniško poročilo;
6. poročilo nadzornega odbora:
.7. diskusija.
Vabljeni vsi, da se občnega zbora udeležijo Odbor
PODPORNO DRUŠTVO DIJAŠKA MATICA v Trstu
sporoča, da je rok za viaganje prošenj visoko-šolcev do 30. oktobra 1956. Po tem roku Dijaška Matica ne bo sprejemala prošenj.
Prizadeti dobe potrebna pojasnila in obrazec za prošnjo v Ul. Roma štev. 15-11.
„Gorenjski kvintet“ v Lokvi pri Divciči
Ljubitelje slovenske pe-stnt, poskočnih polk in valčkov vabimo v nedelji 21. oktobra t. i. v Lokev, kjer bo pod okriljem PD «Ta-bor» gostoval znani «Go-renjski kvintet«. Na sporedu je koncert narodnih in umetnih pesmi, potem pa ples in razvedrilo. Začetek ob 15.30.
Pripravljalni odbor P D «Tabor» vabi k številni udeležbi!
i z Te tš
IZLET SPD NA VREMSCICO
SPD v Trstu priredi dne 28. t. m. izlet na Vremščico. Pojasnila in vpisovanje na sedežu društva v Ul. R. Manna 29 med 19. in 20. uro od 22. do 26 t.
Ljudska prot; v o ia
Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo Imel sejo danes 19. oktobra t. I. ob I*. uri na sedežu.
Vrata so ji zlomila prst
Komaj je 37-letna Romtldn Susan iz Ul. P.P. ^ergerio stopila včeraj malo pred 14. uro na lonjerski avtobus, ki je stal na Trgu sv. Frančiška, je bolestno zakričala:	vrata
so se tedaj namreč zaprla in to ravno v trenutku, ko se je z roko se opirala ob rob zaradi česar so ji težke železne duri stisnile sredii.ee des ne roke in ji ga zlomile.
V začetku Je Susanova mi slila, da zadeva ne bo huda a ker ji je prst proti večeru močno otekel, se je odpravila v bolnišnico. Tu pa so jo po nudeni zdravniški pomoči odslovili ir> ji priporočili, da bi se sama zdravila v domači o-skrbi kakih 8 ali največ 20 dni.
PETEK, 19. oktobra TRST POSTAJA A
1956
prt'
11.30 Lahka glasba: N-0® rj-davanje; 12.10 Za v5ak<«J jj,55
kaj; 12.45 V svetu Srebrna sedmorica; 13- ».amid' po željah: 17.30 Plesna p 18.00 Lalo: Spanska_ sunA>n^liC(;
violino; 18.30 Z začarane M 18.40 Moški vokalni kvin-ttj: l9.15 Orkester Helmut Zaoj??n pesti’ Radijska univerza: l®-3® vavi^ glasba; 20.00 Šport: 20-05 Cugat; 20.30 Ron.igov:	ji.09
20.51 Dve Griegovi mel Umetnost in prireditve
elodiilj
TrJi":
rv	.	jll'
21.15	Debussv:	Izgubljeni	„
21.53	Lipovšek:	paita£T	iz
zi.oj LupovseK:	\i
skladbo Po jezeru;
‘ovne književnosti in UI v A; -2.15 Schubert:	Kvintet r(V|j.
duru:	22.49 Melodije i*
23.30 Nočni oles.
TRST I-
11.45 Komorna	l^jS
Igra pianist Gianni Zair jj.O" Koncert čelistke F. VetJer pjlli Simfonični koncert. d,rl* Strauss.
koper 5.*5,
Poročila v slovenščini-
13.30 in 19.00	..	6A5'
Poročila v italHanščin •
12.30. 17.45 in 23 00.	yanf-
5.00-6.15	Spored	iz
6.15 Jutranja glasba. -» (jlK Spored iz	Ljubljane:	o ^ T-p
ba za dobro iut-ro. vm|L>red J, Koledar; 8.00- 12.00 Ljubljane; 14.20 Z»P'"'na 1% reporterja: 14.30 Zaba	jn po
ba; 14.40 Parada ri-tnj^V pevk; 16.00-17.00 Spored ' evim ljane; 17.00 Ritmi m ^sK«. 17.25 Koncert
pevskega	zbora	iz	, iubli3”!-
18.00-19.30	Spored	iz	“ tVO^i
19.30 Igra kvartet j iubliJ
20.00-23.00	Spored	iz	w
23.10 Operni koncert.
Sloveniš 327,1 m, 202,1 m. 21i'	7-00,
Poročila ob 5.00	jjO® .
13.00	15.00.	17.00	l9-°u' jportv
5.00 Pester glas2>eni nlf<v
8.00 Domače in
igrajo	godbe	na	P‘r.5
Koncert po željah; Rf- doin „i ke In	ritmi:	11-00	za ,	oP%.
žene; 11.10 Dopoldans**! spored:	12.00	Pisan	SP”	B.
venskih narodnih pf,ioiinb j« Virtuozne skladbe za v ^ Isac Štern:	13.15 za L
mlado: 14.35 Želeli stf uter^kv c a tt „ i ■ inan in-rinki tz ,cn0 r.,-
šajtei; 15.40 Utrinki iz ,6oO V — Vane Brez: Pesnu> none«. poldariski simfonični ,7 30 “5) 17.10 Športniki. P°z0V2's(,a;, » bavna in plesna S‘a,» I<S»|.
bavna in plesna k r ,5 t',:-Ljudje med seboj:	P'5(t
spored Izvaja Maribo gvatL ni ansambel; 18.45 J*. lil--Gj-Jeruta Robežnika: , ,1-tjval ‘ gosiovanski radijski ‘f -jcih mi in plesi jugoslova' rodov«.
TELEV1ZIjA -	4,
1« 15 v„ ve
17.30 Za otroke: I8-1 v min na Pierra Curri0n: 5,i stl; 21.00 Edoardo	dtJ'
potača«, slušna igra
Mali oa,3^L
DEKLETA, vajenke ‘jg let starosti iščemo. vCiSt\V r brica nCartotecdica«. stale 2001 Opicina
»Al, li TIM
Slovenskega "'n,«tu gledališča	—'
K
lo za otroke d nllad*„. starosti in za . p -od 10. do 4 %0 < senen oddelek ^ J* za mladino 0“ naprej	pre'(
Solo bo .vod'’reot1 kušen- tržaški Adrijan ViHeS- ^ Vpisovanje d<vjto * v
tobra v Ul. S.	so
tel. 38-236, VS»8 g. " uraunih urah ^, t>
13. in od 14. do
K DISKUSIJI O POTEH ITALIJANSKEGA SOCIALIZMA
S krščansko demokracijo ali brez nje?
HilOa smitT«  n .	.......
Bovi
smisla zanikati,
kr,J ?osvetovalni pakt med ,, unistiino in socialistično Jttaako predstavlja, žal. res-,.'°Vlro za združitev vseh ,, „.:stov 'n kar je še huje, Vo it ?r,^e a*' Preobrat v le-licerafn^e politike. Res je tnti'	^ mogoče srna-
’ P° njegovi vsebini, za jfs os**tev na bolje, s stali-!t„J°Cialis':čne avtonomije, Pskta o akcijski enot-
čtffin' ° da k' ga —	bo'
w„?°rab:t; besede Parl»-
vhik« urednika nekega it, 'ga konservativnega liti si* tUI*' naib°U nezauplji-Cialirt	svoboditev	so-
nosti °V °d PreiJnje povezama s komunisti, če bi ta W n, * °b'avili pred šesti-ese°i- Toda med tem smo
llUglj
katere^>°r?7'um v Pralo§nanu-
Bo nnt.!?jie	baje	plod-is{e	v	parlamentarno	večino,
da [čili, da jim jo odločno ospo-ravajo, z upravičeno in nepo-bitno argumentacijo, da združena stranka jutri, ne bo nikakor vezana na prejšnje obveznosti svojih ustanoviteljev niti s pakti socialistične stranke s komunisti niti s solidarnostjo, ki je socialno demokracijo vezala v devetih letih sodelovanje s krščansko demokracijo, ki vendarle predstavlja zelo široke delovne množice.
Negativna plat novega pakta pa obstaja v tem, da je bil podpisan na večer pred demokrščanskim kongresom, kateremu je socialistična stranka, obrnivši se na socialdemokrate, toda, da bi jo slišal’ demokrščanski delegati, postavila dilemo ali odpreti na levo, vključivši vse sociali-
J1° Posr«,a ■----------- --j-	t------j Sxe v
ternacion-,i°Var^e delegata In- tuci; ne takoj v vlado, ali SiraSat ir,epm VS*	j	pa sprijazniti se z dejstvom,
ll Ck v	ne	11	bl-	da bo imela v opoziciji ves
i»tla	Ntnmju, ce ne	bi	■
It Jbsa’ ki so ga zapusti-jih •_ ysem ostre kritike, ki
* franki
e Slavni tajnik socialistič-% ranke ''tekel ne-le na ra-Pot Sovie*skega vodstva, a m-k v-j8 raaun načel samih, ki d, Se no Prevladujejo v ZSSR. ic. . Pot ne bo vmešal v ital kr^a Togliatti, ki je ■ >-lina JUb ot^l:ritjem glede Sta-
«ih
odloče
r. zagovornik ti-
na^el i^onolitske in ob-® diktature, tudi če
kitne
t0!tala kolektivna.
, Toda
ce b' šlo po tej plati
n5ckrardn°Ža’e med soc'alde
r'*listi t m soe'a''sp, in so-itran;
ji st'p* 'er komunisti po dru-bi ne bilo pretežko storjeno škodo. O-
Voliva" veo:na socialističnih •tavit v k ponovni vzpo-Hleo'1 eno*,losti. Volitve pre-
tnvnr - m,)a 'n komentarji itn vCpne“a človeka o sestanki p guanu so to potr-
'ociai•	s''0,	i°
kdi ,|S *^na enotnost vršila vojn;	ki	so	do	sedaj
.a tudi ~„ • i • i i;
j demokratični socializem, ki se bo hitro združil. Dilema, pred katero je Nenni hotel postaviti kongres krščanske demokracije. je v nevarnosti, da takoj propade zaradi posvetovanja s komunisti. Edini argument, Ki ga je večinska stranka, če ie hotela ostati zvesta uradno vedno proglašeni liniji »stranke centra, ki se giblje na levo«, imela proti temu, da bi začela razgovor, ki ji ■*e ga je socialistični kongres v Turinu predlagal v tako pr> viučni obliki za krščansko socialno strujo, in da ne bi sprejela z zadovoljstvom vztrajno ponudbo odkrite socialistične podpore vladi, je fc:! argument morebitne komunistične hipoteke na razgovor in na njegove morebitne vladne posledice.
nesocialistične li-
(ipjj Priznali vsi politični Bo i- a. In končno, delov-
lov
Bili jSe*nosti, ne želi predvsem ;WP°'°^ marksistične do. Zfslu * Prvih niti apologije :Bojr drug;h v obrambi de.
še bolj pa tisti del, ki trpi zaradi
racij :°vit0 »Bili >ta’
Bvi
ampak krepko, u dejavnost, da bi u-
Večje
blagostanje 'n pravičnos'.
CVili večjo P
pt^no b- komunisti ime.
n' mogoče doseči brez 1 Ve svobodoljubnih -sit.
trditi, da med"-ob-Posvet Irmami vzajemnega Vj talVanja kl predvide-P»kt( ® nrvi. kakor stari Bost’ Blaja tudi eventualni pr8^°°'aIistične združitve. vt{ji Sotovo zanima v naj-Todg Jl'er' delavski razred, 'ti san, braks' bi se komun i-t'Bi . z elastičnostjo, ki j, Sv gotovo ne manjka, sPrijazniti s tem, da "Veij “Spovedali dejanskemu vit(, ^aniu te formalne pra-e bi se socialisti odlo-
ki
Za neko določeno število demokrščanskih predstavnikov, ki so odločeni premakniti vladno težišče raje na desno, kot pa na levo, je bil seveda ta argument le dobrodošel izgovor. Toda ni moč zanikati, da je, od svojega kongresa v Neaplju dc. danes, krščanska demokracija postala vedno tolj moderna politična organizacija. dejavnosti katere se r jeni člani aktivno udeležujejo, tako da njihove težnje, ki si, v pretežni meri naklonjene demokratičnemu sporazumu s socialisti, morejo, kljub vsem hierarhičnim odporom, priti vendarlt do izraza, kakor se je videlo v tistih točkah, ki jih je Segni iišpel 7-abeležiti v svoj prid v svoji težavni vladni dejavnosti, kakor tudi v prisrčnosti tona v polemiki nekaterih katoliških glasnikov z Riccardom Lom-bardijem.
Dvomljivo je, če bo tu vzdušje preživelo, v Trentu, učinek bombe novega sporazuma med socialisti in komunisti tudi zato ker očitno ni bile ničesar kar bi opravičevalo nujnost tega sporazuma. Kongres komunistične stranke
socialistični pa ne prej, kot | zgodovina demokratičnega gi-čez tri ali štiri mesece- Pre- banja, še posebej pa delav-prosta zdrava pamet bi bila skega gibanja), le da jo vodi-morala svetovati socialistič- mo z odkritostjo, in lojalnostjo nim voditeljem, da počakajo do svojih pristašev, ne da bi na odgovor, ki bi ga v Tren- obljubljali to, kar vemo, da
tu morali dati na njihov govor, ki so ga začeli pred dvema letoma, in ki je postal mnogo boli otipljiv in prepričljiv z dnem, ko je Nenni dokazal, da se povsem zaveda, da ne more naprej brez enotnosti s socialdemokrati, tudi glede zaželenega odprtja, da imajo komunisti 'raje dosedanje zaprtje na levo, kot odprtje, ki bi se izvršilo brez njihovega predhodno dogovor, jenega pristanka, je verjetno; toda če bi Nenni bil tega mnenja, zakaj bi zapravil dve leti v politiki, ki je imela smisel le, če je bila in je hotela ostati avtonomna?
V ostalem pa ni rečeno, da je zlo vedr.o le zlo. V vladi je moč vplivati v interesu delavcev, zlasti če imamo kompetentne, energične predstavnike, bre/. manjvrednostnih kompleksov; toda nanjo je moč vplivati tudi kot opozicija (kakor to dokazuje vsa
i: e moremo ali nočemo izpolniti, in ne da bi pri tem gojili skrito misel, da se ukine pravica opozicije, čim se doseže oblast. Vladno sodelovanje s krščansko demokra-c;jo ni edina perspektiva ita-1’iansKega socializma. Imama neko drugo; zavezništvo z laičnimi siltmi demokratične onnove. Tudi ta predpostavlja enotnost in avtonomijo socia-listov, zavrnitev diktatorskih sugestij, oopoln pristanek na r.ačela svobode in pravice v notranjem življenju dežele (in strank) in v njeni mednarodni usmeritvi. Toda ne zahteva nobene kapitulacije, in ima svoje korenine razen v praksi sedanje Internacionale, ki je praksa demokratičnega socializma ali laburizma, v svoji notranji naravi, v zgodovinski tradiciji italijanskega socialističnega gibanja.
LEO VALIANI (Iz «11 Mando»)
Togliatti je nasmejan... Kaj si je on dejansko obetal od novega, posvetovalnega pakta s socialisti, ko ga je dal objaviti kljub dogovoru, da se bo z njegovo objavo počakalo?
«VZGOJNI NAMEN KAZNI JE BIL DOSEŽEN->
V Češkoslovaški le tiho	rehabi
Na praških ulicah se šušlja, da se v odgovornih praških krogih ir. proučuje možnost, da bi v kratkem rehabilitirali enegi izmed 14 obsojencev, ki »o bili leta 19&2 obtoženi in obsojeni skupno z Rudolfom Slanskim. Gre za bivšega češkoslovaškega ministra za zunanje zadeve Via-•limira Klementisa. Kot vemo, je bil Klementis tedaj — v tevembru 195(2 — skupno z desetimi drugimi obtoženci absojen na smrt in 3. decembra 1952 tud: umorjen. Vesti o rehabilitaciji Klementisa so se razširile od dne, ko je bila izpuščena na svobodo Marija Svermova, ki je bila obtožena kot eden glavnih sodelavcev Klanskega.
Na novembrskem procesu 1952 je bil pred senatom državnega sodišča v Pragi Klementis skupno z ostalimi obsojen kot veleizdajalec, kol vohun in saboter, ter še posebej kot »slovaški buržuj-ski nacionalist«. Kot je pred nekaj meseci izjavil minister
ZAKAJ SE VELIKI BR11AN1JI TUDI V TEM 1AKO MUDI
Prva atomska centrala v Angliji največja taka naprava na svetu
Gradili so io tri leta in pol in zanjo potrošili nad 21 milijard lir - Čez 20 let bo Velika Britanija zelo €atomizirana»
Angleška kraljica Elizabeta je predvčerajšnjim ob 12 uri in devetnajst minut s pritiskom na stikalo spustila v pogon prvovangleško atomsko central«, ki bo dajala električno energijo ne le v «raziskovalne» namene, ampak za «splošno rabo«. Kot vemo, ni to prva atomska centrala na svetu, ker so podobno centralo spustili v pogon že lani v Sovjetski zvezi.
Za Sovjetsko zvezo se je že delj časa govorilo, da dela na tem področju, vendar je bilo vse delo iz povsem razumljivih razlogov zavito v tajnost. Vsi so sicer vedeli, da grade atomsko centralo, vedelo se je sicer tudi, da jo grade v bližini Moskve, toda to je bilo tudi vse, kar se je konkretnega o tem vedelo. Ko pa je bil lani spomladi na obisku v Sovjetski zvezi predsednik indijske zvezne vlade Pandit Nehru, je bila njemu izkazana največja čast, da so mu kot
sc- bo vršil če- nekaj mesecev, | prvemu predstavniku »ne-
komunističnega« sveta pokazali svoj veliki uspeh. Ob tej priliki so se za centralo pozanimali tudi številni tuji dopisniki in novinarji, ki so v ta namen vprašali tudi tedanjega ministra za električne centrale Malenkova, če jim bo tudi njim kdaj omogočeno, da si ogledajo to izredno zanimivo novost »nove dobe«, atomske dobe. Ma-lenkov je tedaj obljubil, da jim bo to željo izpolnil in nekaj mesecev pozneje je sovjetsko ministrstvo za zunanje zadeve povabilo tuje novinarje na obisk atomski centrali. S posebnimi avtobusi so zbrane novinarje odpeljali »neznanokam«, k prvi centrali na svetu, ki deluje na atomski pogon.
Za novinarje, ki se v to panogo znanosti niso mogli poglobiti, je bil obisk razmeroma malo zanimiv, kar je povsem razumljivo, »aj niso mogli pri vsem tem videti nič kaj izredno nenavadnega.
številne druge, ki so jih že zdavnaj videli. Zanje so bile strahovite borbe med nevtroni in še hujša bombar-d;ranja z elektroni nekaj nerazumljivega, kot pač za vsakega laika, ki se v atomsko znanost ni posebej poglobil. Znanstveniki, ki so delali v tej centrali, so bili v svojih belih haljah bolj podobni kakim zdravnikom ali laborantom v kakem »vzornem laboratoriju«, kakor pa velikim strokovnjakom, ki dajejo prvi dokaz, da bo človeštvo imelo neslutene koristi od pravilnega izkoriščanja najstrašnejše doslej poznane sile — atomske sile.
Znanstveniki so tedaj zaupali tujim novinarjem, da je zmogljivost te atomske centrale 5.000' kilovatov električne energije in da centrala dobavlja svojo električno energijo moskovskemu električnemu omrežju.
Ko smo tako na kratko obudili spomine na prvi veli-
Električna centrala pač, koliki uspeh na tem področju,
^anek Cik, barkovljanski samotar
v»nek Cik
da najdem
li'
V«Ct Mislil,
'll «ra,'„Q	9°-	Nauadno	je	no-
■ jg / Je imela več tu-* *<«»n0 °r Na9a. Hlače ima-10 luk, n° ^evem kolenu več-
- -..............
k*n«lc n,.Se že Bieki zgodilo?
V,f°ietil !Lp°vetdnl:	j:
J1 n)egou brat Pavle -Arieriki že nad pet-let' na obisfcu v * Bet-. ln da mu je prine-
% T> ?*‘«k> »eč
ln —ukv srajc, no-. evljev, tako da je
)e>i
2<t daljšo dobo.
in bogatejših kuhenj, kakor je vaša, a vse je pri vas držano v najlepšem redu. Večkrat
grem po denar, da jo pokrijemi Kje naj dobim vrata in okno, pravzaprav vratiča in
sem pokukal v sobo pri ku- okence, saj vidite, da je vse
hinji in kaj sem vsega videl. Zdelo se mi je, da sem v gledališču. Videl sem klavir, violino, kitaro, kontrabas, harfo in kakor da ne bi bilo tega zadosti, še klarmet in trobento«.
tako majhno! Skoraj trideset let živim tako in če me zlodej ni tizel do danes, me tudi drugih trideset let ne bo. Sicer pa sem že tako vajen te svoje bajtice, da bi se težko znašel v notri«.
aVanek, ne smeš misliti, da «Vanek, odpočij se malo. Se-j Vana: »Ti ubogi moj Mice! je to luksus. To je poklicno, daj ti bom jaz nekaj pove-1 Kako %e mi ti smiliš! Ti ubo-
šc najmanj dva krožnika, in če bi bilo še kaj zraven, bi se Miče gotovo ne branil. Vana ga je gledala, kako je ves umazan od malte in beljenja. Roke so mu visele kakor dve salami in z očmi je buljil p prazen krožnik, ki je bil s kruhom tako očiščen, da bi ga lahko spravil v omaro brez vsakega umivanja. Pa pravi
orodje naših, ki si s temi instrumenti služijo vsakdanji kruh».
«Saj nisem mislil slabo, samo primerjal sem vaše z mojim. Nisem bil v vaši spalni sobi, a vem prav dobro, da imate mehke postelje, ki se u-derejo, ko človek leže vanje. Ne rečem, da je to luksus, a poglejmo kaj imam jaz. Moja bajtica lahko zapleše o paši hiši, ki ni bogsivedi kako velika- V moji kuhinji toliko da stojim, tn če bi se hotel enkrat malo pretegniti, bi z rokama udaril v strop, kljub temu, da nisem tako visok, kot vi. Poglejte mojo posteljo! Dve deski, na teh malo trave in nekaj cunj, da se ž njimi pokrijem. Zadnjo zimo mi je huda predla. Mislil sem, da zmrznem, pa sem jo vendar prenesel. Veste, sreča je, da mi služi kuhinja tudi za spalno sobo in si jo pozimi lahko
^e,elcl0 bo dosti časa, e c boste videli, kakor j ma|0 ogrejem. Največ jo sitnosl
Bi fidepali pred letom
j. Iti	-setAn jjtku icium
j boMoj brat Pavle 'V obiJ Ameriki, kako %J0iik0 n. 1,1 mi pT,ne‘
ten da ne vem kam z el	bogastoom«, mt je
,.«Vj nek in nadaljeval: t^ietije	da je le vaše
C i^>■ecPl,^al,0• Ne mislim pri
V' ^kor UQS' "mi>ak VSt
bišu	VI.	Poznam
te 1 DTj *er sem bil peč-c ‘eno, aa>' PTed hišo ima-* v 'k„i?r	vse p epeti-
^ bl«č,n 'nii stoji štedilnik, ‘tou BUei,? belimi ploščami, K, 'Bi	kakor	zrcalo.	V
ia	"'Par\ imate polno
tji,B»	'd'c	in	krožnikov
V i.,r,d' stropa lepo ,pe-
da je dosti lepših
pa mi dela voda, ko močno dežuje. Ker se mi je zdel prostor prenizek, sem tukoj po-gruntal, da ga moram malo zvišati. Zračuual sem, da bi me tako delo stalo preveč truda, pa sem rešil zadevo tako, da sem kopal pol metra p tlak in sem tako seveda prišel niže od praga in duorišča. Ko se zbudim, po taki noči, p kateri je močno deževalo, me čaka petdeset centimetrov visoka voda, ki mi sega do postelje in jo moram vso spla-ti. Med tem dolgim delom se nabira nova voda in delaj, o-sel, ure in ure do kolen v vodi. Vidite lam ob sttani? Mislil sem si sezidati novo bajto, pa je ne bom. Kam naj
dal. Veš ti, Vanek, od kod ga para! Ves dan se trudiš
je vzela vaša družina vzdevek ali kakor pravimo Barkovlja-ni »pripržek« Cik?«
aJaz tega ne vem, a prav gotovo boste znali vi, če me tako vprašate».
«Povedal ti bom, Vanek, da boš oedel, kako ste postali Ci-ki. Saj veš, da ima v Barkov-Ijah skoraj vsaka hiša vzdevek. Ker je toliko Pertotov in Murteluncev, ne zadostuje govoriti o Pepetu Pertotu ali Tonetu Martelancu, ko je mogoče v vasi deset takih. Točno moraš označiti tega Pepeta, Toneta itd. Tako prideš do Pepeta Lesičke, Pepeta Staka, Pepeta Murkoča, Pepeta O-skuznika, Ja peta Spolovarja, Japeta Slovenca, Japeta Mesine, Japeta Pjendle, Japeta Mežnarja itd. Vsi taki vzdevki imajo svoj izvor. Ni težko po-grutuli zakaj pravimo Jape Mežnar. Danes Jap a ni več meinar, je bil je svoj čas. Vsi njegovi potomci pa bodo vedno Mežnarje vi. Drugi Japa je Spolovar, ker živi na Spolo-pini. Tretjemu Japetu pravijo Slovenec, ker se ni nikdar posluževal drugega jezika, kot materinega itd. Vaš vzdevek pa je posledica »strašanske« ljubezni, ki so jo gojile bar-kovljanske Vane do barkov-Ijatiskih Mičetov. Sedaj pa poslušaj!
Mice je prišel v soboto zvečer domov ves utrujen od dolgega dela. Takrat se je delalo, ne kakor danes po osem ur, ampak po deset in celo dvanajst. Pojedel je. krožnik oblo-de, enak tistemu, ki ga je imel za kosilo. Da bi potolažil svoj lačni želodec, bi bila potrebna
kakor živina za tisti božji košček kruha. Jaz predobro vem, kaj bi bilo zdaj treba tebi. Velika klobasa, ali kos gnjati, ali Špeha, velik kos kruha in pol litra tistega belca, ki ga toči Japa Mežnar na svoji osmici. A kam naj grem po denar? SaTcramentan-ska mizerija in tisti, ki jo je iznašel! Ti Miče si ne moreš niti misliti, kako se mi trga srce, ko ti ne morem pomagati. Veš kaj, Miče, pojdi lepo v posteljo, da si odpočiješ svoje trudne ude, kmalu pa pridem jaz za teboj, da ti segre-jem posteljo. Vsaj to imamo, mi ubogi!«
In Miče se je spravil v posteljo. Se ni legel, ko je slišal iz kuhinje cvrčanje. Cik, cik, cifccik in cikcik je delalo p kuhinji. Miče je takoj pogrun-tal, kaj se dogaja. Obrnil se je proti zidu in gonoril sam sebi; Vidiš, Miče, kako skrbno ženo imaš. Sedaj ti lika srajco, da boš jutri lep v procesiji. Vana ima sedaj mojo srajco na mizi. Dobro jo je omočila, da bo kakor noua in gorki likalnik dela cik, cik, cikcik. Ja Miče je blažen zaspal.
Kakor v soboto, tako je prišel Miče tudi p ponedeljek ves truden 'od dela. Vana je navila svojo gramofonsko ploščo,
kuhinji. Miče je trenutek poslušal, nato pa je začel premišljevati: — Anti ni strela, da mi lika srajco tudi danes. Saj je čista. Ne rečem za preteklo nedeljo. Bil sem na osmici pri Lojzetu Cjaku in sem si jo s črnim vinom vso po-kajfal. Včeraj pa ne. Na osmici pri Mežnarju sem pil belo pino in sem prišel domov v takem stanju, da ni bilo treba Vani, da mi sezuje čevlje. Sam sem si jih sezul. Kaj da neki lika. Prav moram iti pogledat.
Miče je prav potiho ostal in prao potiho pricapljal po lesenih stopnicah, seveda bos, do kuhinje. Vrata so bila priprta in je lahko iz teme gledal kaj se v kuhinji dogaja. Pred njim je stala živa slika »strašanske« Vanine ljubezni-Vana si je v ponvi cvrla jetrca, na mizi jo je čakal velik kos belega kruha in velik lonec kave. Sosedova Pe pa je sedela pri mizi tn iz svojega
na »puščanje v pogon sovjetske atomske električne centrale, se vrnimo v Calder Hall na Angleškem, kjer je, kot smo že rekli, predvčerajšnjim popoldne angleška kraljica	Elizabeta	sprožila
stikalo	angleške	atomske
električne	centrale. Po podat-
kih, ki so na razpolago, jv angleška	električna central'
po zmogljivosti večja cd ruske električne centraie m zaradi tega največja, tovrstna centrala na svetu. Angleži so gradili novo centralo polna tri leta in pol, g”adbeni stroški pa šo znašali 16 milijonov in pol funtov-šterling jv ali v naši valuti nekaj nad 27 milijard lir. Ze do konca leta bo ta centrala proizvedla od 60 do 70.000 kilovatnih ur električne energije, iz česar se da sklepati, da je njena zmogljivost okoli 15-krat večja 'od zmogljivosti sovjetske atomske centrale.
Kakor vemo, skuša Velika Britanija nadomestiti pomanjkanje pogonskih goriv — premoga in nafte z atomsko energijo. Zaradi tega je zbrala vse svoje sile, da bi čimbolj napredovala v atomski znanosti. Po poizkusih, ki jih je Velika Britanija delala v Združenih državah že v času druge svetovne vojne ob sodelovanju ameriških znanstvenikov. je merala nadaljnje proučevanje na tem. področju opustiti zaradi tega, ker je Truman tedaj prepovedal vsako nadaljnje sodelovanje ameriških strokovnjakov s tujimi znanstveniki. Toda že leta 1946 so se začela atomska raziskovanja v Harvvellu na Angleškem, kjer so na nekem opuščenem letališču zgradili prvi atomski zavod. Tu so zgradili poleg zavoda tudi stanovanjsko naselje za znanstvenike, ki so se v «svojem» zavodu začeli kosati z znanostjo, da bi dohiteli ali celo prehiteli podobne poizkuse in raziskovanja v Sovjetski zvezi in ZDA.
Vse to pa se je vršilo v strogi tajnosti vse do leta 1941 ko so v zavod prvič odprli vrata tujim opazovalcem Tedaj so zmn Iveniki oprzarja-li tuje obrikovalce, da je oko. lica zavoda nevarna zaradi radioaktivnih izžarevanj, ki so zelo nevarni človeškemu organizmu. Toda to ni bila glavna
lončka srkala kavo v dolgih
požirkih. Miče je obstal. Zajel | nevarnost glavno zlo v Uarj je sapo in korajžno stopil v "	”	"	J”	“	J'’1"
kuhinjo. — »Ah«, je izdahnil «jetrca delajo cik, cik, Miče pa naj hodi lačen v posteljo. O ti sakramenska baba hudi-čeva, ki imaš v sebi zlodja in satana. To naj bi bila tvoja strašanska ljubezen do Ničeta? O, da bi ti prišla grba na trebuh- Ti, zlodej v človeški podobi. O, ti spaka spa-kosta«. Pepa se je hitro zmuznila iz kuhinje. Veš Vanek nikdar se ne ve, kaj se godi v zaprti sobi med možem in ženo. Zato tudi ne vemo, kako se je končala ta zadeva med Vano in Ničetom. Toliko pa vemo, da je Pepa drugi dan raz bobnala vse, kar je slišala. Tovariši so seveda začeti dra-
ki je zapela sobotno pesem:,	.	.	...	,,
Ubogi moj Miče, delaš od vi- ž'“ ^ta'	p°znal!
,	,	,	, ,	.	I— »Kako nravis. Mice. da te
da do vida, klobasa, gnjat,
belo vino, Japa Mežnar, mizerija, strašanska ljubezen do
Mičeta in naposled postelja. Miče, ki je znal to pridigo na pamet, se ni obotavljal in zlezel v posteljo. Kakor v soboto je tudi nocoj začelo corčati n
«Kako praviš, Miče. da je delalo v kuhinji? Cik, cik in cikcik!« — Daj danes, daj jutri končalo se je, da je Miče postal Miče Cik«.
(Se nadaljuje) H. P.
vvellu. V tem zavodu je dela mtd drugimi znanimi strokovnjaki tud' Hans Fuchs, ki je nri.šel sem kot nemški begunec in ki je pozneje, kot vemo, izdal tajnosti Sovjetski zvezi. Kmalu za tem dogodkom, ki je t' Jko razgibal svetovno javno mnenje, je angleški atomski zavod zadela nova nesreča. Zbežal je znani strokovnjak Pontecorvo, ki je sedaj v .Sovjetski zvezi.
Atomski zavod v Harwellu ni imel namena dati človeštvu atomske sile, ki bi mu olajšalo življenje ampak se je tu delalo le v vojaške namene. Atomska ehktrična centrala v Calder Hallu pa daje predvsem električno energijo hkrati pa daje britanski vojaški indus*rij' plutonij. Pr: tem pa se ne bomo ustavljali pri tem postranskem momentu, pri oskrbovanju vojaške industrij s plutonijem, ampak bomo vzeli tu v poštev e električno centralo kot tako. torej kit ustanovo nove Vporabe atomske sile, upora-
be v miroljubne namene.
Kakšen velikanski pomen ima ta nova centrala nam pove predsedt ix britanske a-
tomske ustanove Erich Plow-den, ki jo označuje kot. »drugo	industrijsko revolucijo«.
Angleži nameravajo graditi sedaj še številne druge atomske centrale in po njihovih računih bodo v dvajsetih letih oskrbeli večino svojih potreb po električni energiji vprav iz atomskih central. Kolikšne važnosti je to, nam bo povedala sledeča primerjava; 50 kg urana da toliko energije, kolikor ie da 150 000 ton dobrega premoga
Kot smo že rekli, je stala sedanja centrala nekaj nad 27 milijard lir. Ta cena pa je zelo visoka in tudi zatrjevanja. da je ta centrala ekonomična, ne zvenijo preveč prepričljivo. V trenutnih razmerah pa tudi to trditev lahko sprejmemo, seveda, če vzame->: o v poštev, da gre za prvo tovrstno centralo in pa že i rej omenjeno dejstvo o pomanjkanju goriv. Poleg tega pa je treba vedeti, da se bo nadaljnja gradnja tovrstnih central pocenila, poleg tega, pa da je oskrbovanje takih central z gorivi sorazmerno ceriejie kot oskrbovanje s premogom.
K vsemu temu moramo dodali še sledeče; danes je v svetu tiha, toda ostra borba za prvenstvo na atomskem področju. Kot vemo, je Sovjet, ska zveza imela prva svojo atomsko centralo. Cez 5, 6 let bosta tudi Francija in Nemčija imeli svoje atomske centrale. Skandinavske dežele prav tako grade svoje poizkusne reaktorje. Združene dr. čave pa prav gotovo ne drže rok križem, pa čeprav jih pomanjkanje goriv ne sili kot Angleže. Na vsak način pa bi lahko že sedaj rekli, da so Angleži pod silo razmer tako pohiteli, da so v tem prehitel' tudi Sovjetsko zvezo. Koliko bo resnična trditev nekega angleškega strokovnjaka češ da so oni deset let pred drugimi se ne da ugotoviti Gotovo pa je, da bo v najkraišem času zares preče' «atomizirana».
za notranje zadeve Barak, se je to zgodilo v dobi, ko je v #vzdušju splošnega sumničenja« sam Slanskv, ki je bil tedaj še na oblasti, dal pobudo za iskanje »češkega Rajka«.
Glasovi o možnosti, da bi rehabilitirali Klementisa in še nekate druge obsojence, za sedaj ne nudijo nikakih podrobnosti. Morebitna rehabili. tacija Klementisa pa bi lahko bila, kot se predvideva, lezultat dela posebne komisije, ki jo je imenoval centralni komite z nalogo, da pregleda procese, ki so se izvršili v obdobju med letom 1948 in 195'-. Za obstoj te komisije se je zvedelo šele pred 4 meseci na konferenci KP Češkoslovaške. Ta komisija, ki ii je poverjena naloga, nai prouči tudi proces Slanskega mora proučit:	150.000 strani
materiala. Doslej pa, kot se zatrjuje, ta komisija še ni izročila nikakega poročila.
Toda že na partijski konferenci je prvi sekretar CK An-tonin Novotm rekel tudi to. da je iz procesa proti Slan-skemu treba izločiti vse, kar se tiče Jugoslavije in vse. kar je povezano z imeni britanskih levih laburistov Zil-liacusa in bratov Tell. Toda tudi če se izloči to — je rečeno v zvezi s tem — je Slanskv izvršil še vrsto drugih kaznivih dejanj, ki v obtožnici niso bila navedena in se ričejo njegovega načrta, da bi se polastil oblasti, pri čemer naj bi mu bilo dobrodošlo tudi «splcšno vzdušje sum. ničenja«.
Razen procesa proti Slan-skemu je bila na Češkem v onih letih še vrsta drugih političnih procesov večjega obsega, kot na primer oni, na katerem je bilo sojeno »sodelavcem Slanskega« in oni, na katerem so sodili »slovaškim buržujskim nacionalistom« v Bratislavi. Na teh piocesih ro obtožence obsojali le na zaporne kazni in zato so v zadnjem času mo-g1: posamezne obsojence izpustiti na svobodo. Toda izpuščanje iz zapora še ne pomeni, da so ti ljudje rehabilitirani. Se več' V uradnih čeških krogih nočejo niti povedati, koga vse so izpustili na svobodo. Zaradi tega se moramo opre*i lo na to, kar se zve od posameznikov, ki so tako ali drugače prišli v stik z bivšimi obsojenci, ki so sedaj na svobodi.
Tako sta na primer že ni svobodi Artur London in baje tudi Vavro Hajdu. I London i Hajdu sta bila pomočnika tedanjega češkoslovaške-j ga ministra zunanjih zadev Klementisa. Oba sta bila aretirana leta 1950 ali 1951 in na procesu proti Slanskemu obsojena na dosmrtno ječo. Na partijski konferenci, ki je bila letos junija, je bilo za njiju rečeno, da sta bila »zasli-ševana z nezakonitimi metodami«. Kaj se je zgodilo s tretjim članom iz te znane trejke, bivšim pomočnikom ministra za zunanjo trgovino Evgenom Leblom. ni znano. Zatrjuje se, da se njegov primer šele proučuje.
Bivši pomočnik Slanskega, ko je bil ta generalni sekretar centralnega komiteja, ie bila Marija Svermova. Ta je fciia v januarju leta 1954
obsojena na dosmrtno ječo. Tedaj so jo označili kot glavnega pomočnika Slanskega. Z njo je bilo obsojenih še drugih 6 «izdajalcev». Pred dvema tednoma pa j« bila Svermova pogojno izpuščena na svebodo, ker da se je »primerno obnašala« in je bil «vzgojni namen kazni dosežen«. To je^edina obsojena oseba iz vseh teh procesov, o katere izpustitvi na svobodo je bila javnost obveščena. Po nekaterih govoricah čaka Svermova na to, da jo pošljejo na delo kot poljedelskega delavca; po drugih vesteh pa — v kolikor se tem vestem more verjeti —, je baje že odpotovala v Sovjetsko zvezo.
Skupno z Marijo Svermovo je bil obsojen na 15 let zapora tudi Viteslav Fuks. Tudi tega so izpustili iz zapora. vendar so mu hkrat: priporočili, naj se ne vrača v Ostravo, kjer je živel nekoč, ampak naj ostane v zahodni Češkoslovaški Bivši češki poslanik v Izraelu Edvard Gold-stnker, ki je bil v maju 1953 obsojen na dosmrtno ječo kot sodelavec Slanskega, je prav tako že na svobodi. Iz zaporov so izpustili tudi bivšega glavnega urednika praškega dnevnika «Rude Pravo« Viljema Novega, dalje Evgena Krin-kera, Ivana Holega In enega od voditeljev praškega upora v maju 1945 Smrkovskega. Na svobodi je tudi eden izmed obsojencev na procesu proti »slovaškim buržujskim nacionalistom« Ladislav No-vomjeskv.
Osvobajanje teh najtežjih obtožencev in obsojencev ;z znanih procesov resno izpod-kopuje temelje samih procesov in to ne glede na to, da se ti ljudie izpuščajo iz zaporov na tiho, brez obveščen ja javnosti in brez javne rehabilitacije- Verjetno v mnogih primerih kak bivši obsojenec niti ne bo več sprejet v partijo in mu državljanske pravice ne bodo vrnjene, kaj šele, da bi mu vrnili bivši položaj. Vendar vse to dokazuje. da so' bili bivši procesi povečini montirani, postavljeni pač na laži in potvbrhe. Zeto se rezultat .dela omenjene kom\sije centralnega ko-m teja na Češkem pričakuje z velikim zanimanjem ali celo z nestrpnostjo. Na vsak način se ljudje na Češkoslovaškem teh procesov, ki so se dogajali pred nekaj leti, spominjajo. kot na najtežje obdobje Stalinovih časov in zato je razumljivo, da si žele. naj bi postopke te dobe tudi javno ožigosali.
Poleg tega se med Cehi in Slovaki sedai postavlja tudi vprašanje, kaj bo z onimi ob-soienci, ki so bili v času velike gonje proti Jugoslaviji obsoieni samo zaradi svojega stališča do Jugoslavije. S tem v zvezi se omenja ime generala Antona Rašla, vojaškega tožilca iz Bratislave, ki je bil obsojen na dosmrtno ječo, nadalje ime delavca Milana Radiša, ki je umrl v zaporu, mladinca Viteslava Langs-hvadla, ki je bil obsojen na 13 let zapora in še številni drugi, ki so bili obsojeni samo zato, ker jim je bilo nesprejemljivo že to, da bi mogla znana resolucija Komin-forma biti resnična.
48. ODDAJA RURRIHK tOONEHAŠ /lf,l NADAUmŠs
Cristini bo dozidal hišo
Na sinočnj' oddaji televizijske rubrike »Odnehaš ali nadaljuješ« nas je ekstravagant. ni Gianluigi Marianini ponovno zabaval tako s svojo prisotnostjo, kakor z vsem onim, kar jg povedal o sebi, predvsem pa o tem, kar bi tudi drugi radi od njega. Prvič v zgodovini te oddaje smo videli tekmovalca in napovedovalca sedeti na stolih, ki so j,h prinesli na Marianinijevo piošnjo. Pri tem si je Maria-liini slekel površnik,ki je i-mel to posebnost, da je bila njegova podloga enaka njegovi obleki. Povedal nam je, da bi ga hoteli spraviti k filmu, kjer naj bi igral vlogo don Kihota. Mož ni kazal mnogo navdušenja za to ponudbo, dejal pa je, da bi ga veselilo nastopiti v filmu kot rimski arbiter elegantiarum. Petronio, ali pa v skrajnem primeru kot gladiator. Izustil ie še marsikaj nespametnega ir. še bi nadaljeval, da ga napovedovalec ni zaustavil in ga povabil v kabino. Pokazali so mu skioptično sliko moža, oblečenega v nošo kitajskega mandarina. Sliko so szeli iz Boriannijeve knjige o redovnikih, ki jo je objavil leta 1712. Vprašali so ga, kakšnemu verskemu redu pri. pada mož na omenjeni sliki. Marianini je takoj odgovoril, da gre za jezuita. Tako so se takrat oblačili, da so mogli opravljati svoje delo v takratni Kitajski. Mož se te rpustil v daljše opisovanje takratnih razmer, a ga je napovedovalec prekinil in od-
s.ovil. Kljub vsej svo-ji neresnosti in posrečeni parodiji moderne hermetične poezije, je Marianin; le dospel do 1 280.000,
Med novinci smo kot prvega slišali Lina Monsagratija, uradnika iz Ternija, ki je u-spešno odgovoril na vseh o-sem vprašanj s področja o-perne glasbe, drugi pa je bil Luigi Gaddini, 63-letni kmet n malega kraja Massa Ma-ciraia, blizu Lucce, ki ima le 3 osnovne razrede, a je prav tako uspešno odgovoril na vseh osem vprašanj iz Dantejeve »Božanske komedije«.
Za 640.000 lir bi boječa Giu. seppina Caffaro morala po-
EGIDIO CRISTINI
I veriati naslov neke pesmi, iz katere ji je napovedovalec či-lal nekaj stihov. Slo je za pesem »Non ho capito«,
Tudi Erancesco Lampredi, ki ki je za 1.280.000 odgovarjal na vprašanje iz zgodovine nogometa ni vedel povedati kdo so bili igralci, ki so leta 1926 v Turinu, pri prvi zmagi Italije nad Češkoslovaško, z rezultatom 3:1, zabili gole za Italijo; poskusil je z Balon-cierijem, a napovedovalec ga je takoj ustavil in dejal, da so bili drugi
Za isto vsoto pa je Alfredo D’Ambrosio iz Neaplja, ki si je izbral za izpraševalno področje zgodovino svojega mesta, pravilno povedal, da je bil Henrik Lorenski, vojvoda Gviški, tisti francoski vojvoda, ki se je leta 1647 izkrcal in se je naslednje leto proglasil za vojvodo neapeljske republike.
Simpatični zidar Egidio Cristini je sam v kabini pravilno odgovoril na vsa tri vprašanja iz Homerjeve Ilijade in Odiseje in tako dobil pravico na nagrado petih milijonov, ki jih ho s pridom uporabil za dozidavo svoje hiše. I-reden je šel v kabino, sta se najavila dva odposlanca renublike mladoletnih sirot iz Sante Marinelle, namreč njihov župan in tajnik, ki sta poklonila Cristiniju pet enot svojega denarja, ki se imenuje »merito« in je vreden pet italijanskih lir. Napovedovalcu in gospodični Campa-gnolijevi pa sta izročila lično izdelana darila.
"""" ' 1 "" """
—^   ' ----
%	'v.
INTERVJU NAŠEGA D0P1SMA S CLANOA/L DELEGACIJE KP1 TOV. LIZZEROM-flNDREOM
V skupnem interesu obeh držav je sodelovanje v vseh vprašanjih, ki se tičejo našega področja
mmmmmmmmmmm—mmmmm mmmmmmnmmmmmmmmnmmmmnmmnamammnmnmmunmummmmmn
Člani delegacije bodo s članki in predavanji seznanili italijansko ljudstvo z rezultati obiska v Jugoslaviji
Pred dnevi se je vrnila iz Jugoslavije delegacija KPI, ki je bila deset dni v Jugoslaviji kjer si je ogledala, kako jugoslovansko ljudstvo gradi novo socialistično stvarnost, za katero se v svetu vedno bolj zanima napredna javnost. V delegaciji je bil tudi član centralnega komiteja KPI tovariš Mario Lizzero — An-drea, ki je obenem deželni ‘ainik KPI za Furlanijo in Julijsko krajino. Tov. Lizzero je bil med narodno-osvo-bodilno borbo komisar garibaldinskih divizij v Furlaniji in je imel tesne stike z voditelji narodnoosvobodilnega boja v Sloveniji.
Ker smo želeli izvedeti za vtise, ki so jih nanj napravili potovanje po Jugoslaviji ter razgovori z vodilnimi o-sebnostmi, smo ga zaprosili, naj bi za čitatelie »Primorskega dnevnika« podal nekaj iz.iav.
Tovariš Andrea je dejal:
«Da, resnično sem zelo zadovoljen, da sem bil član delegacije, ki je bila na poziv Z veze komunistov Jugoslavije v sosedni republiki na večdnevnem studijskem obisku. Obisk je bil v političnem in kulturnem pogledu izredno zanimiv. V naši delegaciji, katero je, kot veš, vodil namestnik generalnega tajnika stranke tov. Longo, niso bili samo politiki. ampak tudi izvedenci v ekonomsko-finane-nih, socialnih in občinskih vprašanjih ter kulturni delavci, Tudi zaradi sestava je naša delegacija med svojim de-'etdnevnim delovnim hiranjem ob bratski in prisrčni Gostoljubnosti jugoslovanskih ‘ovarišev mogla zbrati števil--if podatke o jugoslovanski stvarnosti ter se poglobiti v -aivoj gradnje socializma v tet državi.
Reči moram da je bilo nate bivanje v Jugoslaviji t z-redno delavno zaradi potrebe da proučimo številna vi,rušenja, kar bi bilo nujno totrebno po dokončno odprav-jeni dobi, med katero so bi-i stiki prekinjeni. Obenem i orno vsi mi. člani delegaci-e gotovo ohranili v trajnem jominu iskreni prijateljski 'uh, ki je preveval med na-imi razgovor i obe delegaciji, m:	bodo to razgovor i s to-
varišem Titom in najvišjimi 'editelji Zveze komunistov 'vgoslaviie. kakor tud i z voditelji po občinah, zadrugah tovarnah sindikatih, šolah in t delavci v raznih krajih Ma-kedoniie. Hrvaške in Slovenije, ki smo jih obiskali.
Zame osebno je bilo potovanje zanimivo še zaradi tega, ker sem ponovno Videl in pozdravil jugoslovanske tovariše, ki sem jih spoznal med osvobodilno borbo:	ne-
kateri t2med njih so sedaj važne osebnosti v življenju bližnje republike. Srečanja s temi ljudmi so bila še posebno prisrina. Ti tovariši so me zaprosili, naj pozdravim številne skupne prijatelje v naši deželi«.
Na vprašanje, o katerih važnih zadevah so govorili na sestankih s predstavniki v Jugoslaviji, je tov. Lizzero de-ja>:
«V tem kratkem razgovoru ti danes ne utegnem vsega po-vedati. O tem se bova lahko kai več pogovorila po mojem povratku s sestanka CK KPI v Rimu, ki (>o čez dva dni.
Zaenkrat nai ti še povem, da namerava naf« delegacija seznaniti ne samo pripadnike KPI, ampak vse naše ljudstvo z rezultati nagega potovanja in našega proučeavnja, in sicer s članki in predavanji.
Na zahtevo treh federacij naše dežele pripravljam ciklus predavanj, s katerimi bom pričel že prihodnji teden takoj po povratku iz Rima.
Končno želim podčrtati, da naš obisk ni služil samo poglabljanju prijateljskih odnosov, ki že nekaj časa obstajajo med obema partijama, ter krepitvi in razširitvi oblik zbliževanja delavskih in ljudskih gibanj med Italijo in Jugoslavijo, ampak bo tudi, kot pravi sporočilo tovariša Longa, objavljeno v ponedeljek, prav gotovo dalo eaktivni prispevek razvoju prijateljskih odnosov dobrega sosedstva med dvema državama, za vedno bolj obsežno sodelovanje med narodi na enakopravni podlagi za rešitev današnjih ekonomskih in političnih vprašanj in za okrepitev miru v svetu*.
Za nas, prebivalstvo dežele, ki meji na Jugoslavijo, je zadnje vprašanje velike važnosti, ker vsi vemo, da je v skupnem interesu obeh držav razvoj pozitivnega sodelovanja v vseh vprašanjih, ki se tičejo tukajšnjega področja Italije».
Tov. Lizzero nam je potem povedal še marsikatere zanimivosti iz razgovorov in obiskov v najrazličnejših krajih sosedne republike.
G. V.
Z OBČINSKE SEJE
Vrsta ukrepov v prid mestu
Po burni diskusiji o zapori oddelka za rajon v Podpori je občinski svet v sredo nadaljeval z razpravo točk dnevnega reda, ki jih niso uspeli rešiti na ponedeljski se it.
Soglasno so občinski svetovalci sprejeli sklep občine o nakupu zemljišč za razširitev in ureditev ulic:	Corda-uli,
Brigata Campnbasso m Brigata Avellino. Potem, ko so se svetovalci odločili, da bodo | na prihodnji seji pregledal: načrte osnovnih šol pri Ma-donnini in v Ul. Lantieri, so odobrili ukrepe za gradnjo zbirališča greznice v Ul. Ba-lilla. Sv. Antona, S- Croce in p-i begunskem naselju .Po skle-nu občinskih svetovalcev bode ojačili razsvetljavo s Spominskem parku, v Ul. Torni.nz, Ul. Randaccio in v Loč-niku. Ustanova ONAIR bo prejela letno 500.000 lir več kot doslej, 600.000 lir pa je oočina letno dodelila 12 go-i.škim otrošk-m vrtcem Na tajni seji so občinski svetovalci razpravljali o personalu občine in določili nagrado Andreju Zullianiju, ki je že 25 let uslužben r,a občini ter določili Beatricc Cainero za babico v občini
Včeraj zvečer je goriški občinski svet nadaljeval z delom.
Seja odbora pokrajinskega sveta
Pregledali so načrt nove tehnične srednje šole
Na zadnji seji odbora pokra, jinskega sveta ki ji je predsedoval odv. Culot so razpravljali o račrtu nove tehnične srednje šole, ki jo bobi zgradili v Ul. Diaz in za katero bode znašali stroški približno 128 milijonov lir. 2(1. oktobra bo javna dražba za zunanja in notranja dela. ki bodo potrebna na novem, lepem poslopju.
Odborniki so nato odobrili znesek 2.000.000 lir za moder-
ne naprave za ogrevanje v /avodu Duca D’Aosta v Gradiški, znesek 20000 lir za o-rožniško vojašnico v Tržiču in 200.000 lir za nabavo kmetijskega voza kmetijskemu podjetju pri psihiatrični bolnišnici v Gorici.
Odbor je bil obveščen o da-vilu ribjega zavoda iz Brescie, ki je poklonil več vrst mladih ribic, ki so jih že spustili v Vipavo.
Upravne volitve 16. decembra
Goriški prefekt je včeraj izdal dekret, da bodo upravne volitve v občinske svete in v pokrajinski svet 16. decembra.
PO SKLEPU NOTRANJE KOMISIJE V SAFOG
Sindikalne organizacije zahtevajo razgovor z Zvezo industrijcev
Tajništvo Delavske zbornice v Gorici nam je sporočilc, da so tr; sindikalne organizacije (CGIL. CISL in UIL) r:a zahtevo notranje komisije v SAFOG naslovile na go-riško Zvezo industrijcev zahtevo po skorajšnjem sestanku na katerem naj bi se obravnavali sledeči najvažnej. š problemi ki tarejo delavce v livarni SAFOG v Go-ricij
3. Izboljša*:	je treba povprečni zaslužek za akordno delo, prilagoditi zaslužek a-kordnih delavcev povprečju vsakega oddelka, povišati odstotke.
2. Obnoviti sporazum o delavski menzi in določiti doklado za menzo.
S. Pravilno urediti Spodbujevalne nagrade za uradnike, tako, da bo vsak deležen vsaj najosnovnejšega priznanja.
4. Določitev doklade na
VČERAJ NA GORIŠKI PRETURI
Uro kupljeno na menice prodal svojemu prijatelju
Vinjeni bralec romal 12 dni v zapor - Mlado dek'e po nepravičnem razžalili - Brez šoferske dovolilnice vozil motorni tovornik
Včeraj je bilo na goriški preturi kot običajno precej živahno, na vrsti je bilo več razprav, toda mnogo jih je b;Io odloženih na prihodnji četrtek. Najprej je prišel na vrsto 26-l“tni Bruno Di Le-nardo iz Drevoreda D’Annun-zio 3, ki sl je marca 1951 leta prilastil uro, ki mu jo je na obroke prodal Luigi Silvestri iz Gorice.
Obtoženi D; Lenardo je trgovcu izročil na račun kupljene ure 500 lir, za ostalih 8.500 lir pa je podpisal menice, ki pa jih ni nikoli izplačal. Poleg tega je Silvestriju obljubil, da ure ne bo nikomur izročil, dokler je ne bo popolnoma plačal- Te obljube pa se ni držal, marveč je uro prodal nekemu svojemu znancu za 5.000 lir in tako pri celi zadevi še zaslužil.
Pretor De Fabiani je Di Le. n irda spozna1 za krivega in ga obsodil na - meseca zapora in na 3.000 lir globe ter naplačilo sodnih stroškov. * ^ *
Kot običajno sta se tudi včeraj srečala ra sodniji lastnik stanovanja in njegov podnajemnik. Slo je za Alojzijo Špacapan iz Ul. Seminario 1, njeno hčerko Alojzijo por. Kutin in pa njuno podnajemnico 31-letno Sonjo Budal.
Budalova se je v začetku lanske zime pritožila na go-riški policiji da jo Spacapa-nova blati in obrekuje okoli pii sosedih in celo na policijskem uradu, da vodi k sebi podnevi in ponoči razne moške. Spacapanova, pri kateri je obtoženka bila že vrsto let kot podnajemnica, je resnično odšla na policijo in zaprosila oblasti naj posredujejo pri mladi podnajemnici, ki naj bi bila po njenem prepričanju preveč svobodna v dovajanju tujcev v njihovo stanovanje. Ta korak Spaca-■panove je seveda v živo zadel Budalovc. ki se je čutila globoko prizadeta ter ie končno svoje gospodinjo in njeno hčerko tožila sodnim oblastem zaradi obrekovanja in razžalitve časti.
* * *
Pred protorja pa je moral včeraj tudi Karel Špacapan iz Podgore, ki je 14. januarja letos vozil tovornik brez šoferske dovolilnice. Na preturi se je včeraj izgovarjal, da
zna voziti motorna vozila in da bo kmalu skušal prejeti tudi šofersko dovolilnico, toda vsi njegovi izgovori niso pomagali in mož je bil obsojen na 4 mesece zapora in na plačilo 26.000 lir kazni,
* * *
Ker se gr je 15. oktobra preveč napil, je bil včeraj kaznovan tudi 36-letni Leopold Mihelj iz Ul. Croce 16. Mihlja sta našla dva policijska stražnika omenjenega dne ob 21. uri popolnoma vinjenega v bližini Rafuta, kier ie nadlegoval vse, ki so šli mimo njega. S*ražnikoma ni preostalo drugega, kakor da sta ga spravila v zapor, kjer bo moral odsedeti še preostalih 3 dni, ki mu jih je predpisal goriški pretor.
prah, ki ga morajo delavci uživati in dodelitev te doklade tudi vodjem oddelkov ter d< klade za vsa škodljiva dela
5. Raztegnitev sporazuma iz CRDA za uradnike SAFOG
BAIsEm SOLA
SNG — Trst Goriški oddelek
Slovenske narodno gledališče v Trstu pričenja z novembrom 1956 baletno šolo tudi na Goriškem za otroke do 10 let starosti in za mladino od 10 do 14 let; poseben oddelek tudi za mladino od 14. leta naprej.
šolo bo vodi! izkušeni tržaški koreograf Adri-jan Villes.
Vpisovanje do 30. oktobra v kavarni Bratuž, v Gorici.
sporazuma, ki govori o nadurnem delu.
6 Sprejem na delo določenega števila vajencev.
7 Pravilno prilagoditev zait-na. ki zahteva ureditev zaslužka zaposleni ženski delovni sili.
Podjetje ATA krši delovno pogodbo
Včeraj ob 15. uri so se na sedežu pokraj:nskega urada za delo sestali predstavniki vseh treh sindikalnih organizacij in pa zastopniki avtobusnega podjetja «ATA», da se pomenijo o sporu, ki je nastal v omenjenem podjetju pa samovoljni prekršitvi vodstva podjetja dveh členov delov-re pogodbe, ki jo je vodstvo v sporazumu s svojimi uslužbenci pred časom podpisalo.
Kot se je izvedelo, podjetje «ATA» noče izpolnjevati 11. čl. delovne pogodbe, ki predvideva povišanje, odstotkov za nadurno delo in pa člen št. 1, ki govori o načinu računanja delovnih ur, katerega se podjetje noče več posluževati in s tem znatno manjša zaslužek svojim uslužbencem.
— KINO —
CORSO. 16.30: »Streha«, Gior-gio Lisiuzzi in G. Palotto. VERDI. 17.00: »Kraljevi lokostrelec«, R. Taylor, v barvah in cinemascopu.
CENTRALE. 17.00:	«Vsemlr-
ska atomska ladja dr. Qua-termastra«.
VITTORIA. 17.00:	«Med	lov-
ci na človeške glave«. MODERNO. 17.00: »Na ostrini meča«.
Delo mestnih stražnikov v preteklem mesecu
Mestna policija je v septembru imela precej dela. Na trgu so mestni stražniki kaznovali 15 oseb, ki niso spoštovale občinskih predpisov za trgovanje na goriškem zele-riadnem trgu
Največ dela so imeli 'stražniki z osebami, ki so prekršile prometne predpise ter so kaznovali kar 502 osebi, medtem ko so poljedelski stražniki imeli veliko manj dela ter so zasačili le 22 oseb, ki niso spoštovale določenih predpisov.
Med drugimi kaznimi so stražniki naložili kazen tudi nekemu trgovcu, ki ni pra-v.očaspp,. zajirl trgovine ter lastniku hudega psa, ki se ie svobodno kretal izven gospodarjevega dvorišča. 14 psov je romalo v zbirališče psov na levi stran: Soče.
DEŽURNA LEKARNA
Danas posluje ves dan in ponoči lekarna Sv. Justa na Korzu ltalia 102, (»'efon 31-52.
Vozni red vlakov
ODHODI:
Proti Trstu:	0.15	(D),	6
(A).	6.57	(A),	7.40	(D).	8.11
(A),	840	(D),	10.54 (D), 14
(A)	15.48' (A),	16 57	(DD),
1818 (A). 20 (A), 2124 (D), 23.28 (D)**.
Proti Vidmu:	4.40	(DD)*,
5.22	(A),	6 39	(A),	7-57	(A).
9.06	(DD),	9-36	(D),	10.55	(A).
13.03	(D),	14.01	(A).	15.53
(A). 1726 (D), 19.08 (A), 20.02 (D). 21.25 (A). 22.56 (A).
PRIHODI:
Iz Trsta: 5.19 (A). 6.35 (A), 7.53 (A), 9.04 (DD), 9.34 (D), 10.51	(A),	13.02	(D),	13.57
(A), 15.46 (A). 17.24 (A), 19.05 (A),	19.58	(A).	21.20	(A),
22.54	(A).
Iz Vidma- 0.14	(D),	4.22
(D)*, 5.58 (A), 6.55 (A), 7.39 (D),	8.09	(A),	8-38	(D),	1052
(D),	13.58	(A),	1547	(A),	15.56
(DD), 18.15 (A). 19.59	(A)
21.22 (D), 23 26 (D)»*.
* V veljavi od 28, junija do 9. septembra; ** vozi samo ob delavnikih in praznikih do 9. septembra.
..V
i
. i _
•	,	..m«,?*	'	.
l
	
mm
OLIMPIADA
Kakšno bo vreme med olimpiado?
MELBOURNE, IS. — Najboljši avstralski meteorologi so napovedali, kakšno bo vreme v ču su olimpijskih iger. Po njihovem splošnem zaključku bo takrat zmerno toplo vreme, ugodno za. športna tekmovanja. Naposled so določili, kakšen bo ceremonial nošenja olimpijske bakle iz templja na Olimpu do Melbourna. V belo oblečene deklice bodo zažgale s sončnimi žarki vejevje oljk, s temi bodo prižgale olimpijski o-genj. 3. novembra bo štafeta grških športnikov prenesla baklo do Aten, od tod pa z letalom preko Beiruta, Karačija, Kalkute, Singapurst in Djakarte do Damina v severni Avstraliji, kamor bo prispela 7. novembra- Posebno letalo avstralskega vojnega letalstva bo preneslo baklo do Karirnsa. Od tod do Melbourna (4428 km) bodo nosili baklo avstralski športniki, ki se bodo menjavali vsako miljo.	,
MELBOURNE. 18. — Arp3d Csanadi, tajnik madžarskega olimpijskega odbora, je izjavil. da jo olimpijsko naselje v Melbournu čudovito in mnogo lepše od olimpijskih naselij v Londonu in Helsinkih. Csanadi je prispel v Melbourne skupno z drugimi' petimi madžarskimi športnimi funkcionarji. Ostali, člani vodstva in 280 atletov bo prispelo v Avstralijo 3. nov.
NOGOMET
BRISTOL, 18.	— Srečanje
mladinskih nogometnih reprezentanc Francije in Anglije se je 'končalo neodločene 0:0. Nastopili so. igralci stari izpod 23 let.
LONDON, 18. — V tekmi za pokal evropskih prvakov je enajstorica Manchester United premagali:	Borussio iz Dort-
munda s 3:2 (3:0).
LONDON. 18. — Prvo tekmo na gostovanju po Angliji je romunski nogometni prvak CCA iz Eukarešte igral proti Arsenalu. Tekma se je končala neodločeno 1:1 (0:0).
SLOVENSKI KOŠARKARJI V ITALIJI
V prvi tekmi turneje: A Š K - Necchi 52:52
Sinoči »o Ljubljančani igrali proti ekipi Canlii
PAVIA, 18.	— Ljubljanski
košarkarski klub ASK. ki je na drugem mestu jugoslovanskega košarkarskega prvenstva in ki je sedaj na turneji po Italiji, je predsinoči nastopil v Pavii proti ekipi Necchi, ki nastopa v I. italijanski košarkarski ligi in sodi med najboljša italijanska košarkarska moštva. Slovenski košarkarji so dosegli neodločen rezultat 52:52, potem ko so domačim po prvem delu vodili s 35:25. Pri Necchi nastopa tudi znana jugoslovanski košarkarski reprezentant Andrijaševič, katerega je vodstvo Necchi s privoljenjem jugoslovanske košarkarske zveze angažiralo kot trenerja in igralca.
Obe moštvi sta predvedli zelo lepo igro. Domači so prevladovali v prvem delu predvsem po zaslugi Andrijaševi-ča, odlično pa so igrali tudi Rocklitzer, Rosolen in Ferrari. Ljubljančani so se v tem delu odlikovali s hitrim m spretnim manevriranjem.
V drugem delu so gostje pojačali tempo igre in najprej izenačili stanje košev, prešli za nekaj časa celo v vodstvo, nato pa obdržali kljub zaključni ofenzivi domačih neodločen rezultat, ki predstavlja lep uspeh.
Med Ljubljančani so se odlikovali Kristančič, Škerjanc in Panev.
Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah:
Pavia Necchi: Andrijaševič, 25. Rocklitzer 6, Rosolen 7, Ferrari 9, Conti 3, Barberini. Morani 2. Scamone, Fede, Cecchi, Ferri.
ASK Ljubljana:	Kristančič
12, Kandus 4, Kampič 6, Da-nev 8, Debec 3. Lokar, Poljšak, Zupančič 6, Vranič. Pri-snik, Škerjanc 10.
Sinoči je ASK nastopil v Cantu proti istoimenski e-ki-
PROBLEMI JUGOSLOVANSKEGA NOGOMETA
Namesto kapetana Timaniia komisija petih strokovnjakov
Tirnonič podal ostavko zaredi bolezni, trener Marjanovič pa zaradi preobremenjenosti
BEOGRAD. 18. — Zaradi številnih kritik in pripomb o raznih stabostih, ki jih je javnost opazila med pripravami jugoslovanske nogometne reprezentance za njene zadnje meddržavne nastope, je upravni odbor Nogometne zveze Jugoslavije na svoji zadnji seji razpravljal v glavnem o tem problemu. V zvez: s tem pa je pred kratkim podal ostavko tudi dosedanji zvezni kapetan Aleksander Tlrnanič. Glede na to, da je Tirnanič res hudo bolan, je odbor sprejel njegovo ostavko in mu tudi odobril pomoč za zdravljenje.
Na seji so govorili razen zveznega kapetana tudi drugi funkcionarji zveze, nakar je bilo sklenjeno, da se bo olimpijska reprezentanca za svoje bližnje nastope namesto v Splitu pripravljala v Beogradu. Kombinacija, da bi bil ta trening drugje, je bila opuščena,' ker bi zaradi tega izgubili precej dragocenega časa na potovanju. A reprezentanca pa se bo pripravljala od 6. do 17. novembra v Zagrebu.
Najvažnejši sklep te seje pa je bil, da bo funkcijo zveznega kapetana v prihodnje izvrševala posebna komisija. Na predlog podpredsednika
Tripala je bila izvoljena komisija 5 članov, ki bo izvajala svoje posle vse dotlej, dokler ne bo izvoljen nov zvezni kapetan, vendar bo imela tudi pozneje pravico spreminjati njegove odločitve. V o-stalem bo ta komisija reševala seveda samo splošna vprašanja nogometnih reprezentanc. V komisijo so bili izvoljeni Branko Pešič, Branko Polič. Ljubomir Lovrič. Bruno Kneževič in Dragomir To-šič.
Hkrati je podal ostavko tudi trener državne reprezentance Marjanovič, češ da je preveč zaposlen z društvenim delom, o čemer pa je upravni odbor delno podvomil, tembolj, ker je priprava reprezentance v zvezi z bližnjimi srečanji s Škotsko in Anglijo še potrebnejsa. Zato bo upravni odbor o sprejetju njegove ostavke razpravlja! prihodnjič.
Igralci B reprezentance so bili za svoja uspeha na tekmah z Madžarsko in Češkoslovaško v Budimpešti ozir. Pragi nagrajeni z denarnimi nagradami po 25.000 din.
Slednjič je bilo sklenjeno, da bosta potovala z olimpijskim moštvom v Melbourne Mihajlo Andrejevič in Dragomir Tošič.
pi, ki je tudi član prve italijanske lige. Do časa, ko to poročamo, nam rezultat tega srečanja še ni znan.
BOKS
Polemika okroq dvoboja DAqala-Mactas
NEW YORK, 18. — Polemika glede srečanja Macias D’A-gata za svetovni naslov v pe-telinji kategoriji se nadaljuje. I.ew Burston. šef urada za inozems*vo Mednarodnega boksarskega kluba je izjavil, da je IBC presenečena glede stališča italijanskega boksarja D'Agate glede predlogov za dvoboj z Maciasom. da pa kljub temu upa, da bo to srečanje se mogoče organizirati v Los Angelesu.
Burston je dejal, da so Los Angeles izbrali zaradi tega. ker računajo v tem mestu na večji mkaso in pa zato, kjer uživa D Agata v njem popularnost. ker živi tam mnogo Mehikancev.
MANILA, 18. — Leo Espi-nosa, tretji na svetovni lestvici petelinje kategorije, je obranil naslov prvaka Filipinov z zmago po točkah nad rojakom Trillano. Kot znano se bo prve dni decembra E-spinosa boril z Italijanom D’Agato za svetovni naslov.
HOKEJ NA KOTALKAH
Turnir v Parizu za ^atinski pokal«
PARIZ, 18.	— Francoska
zveza je organizirala za 15., 16. in 17. novembra v športni palači v Parizu turnir v hokeju na kotalkah za tako imenovani »Latinski pokal«. Sodeloval? bodo: svetovni prvak v 1. 1954-55 Španija. Portugalska, svetovni prvak za 1. 1956, Italija in Francija Program tekem bo naslednji: Četrtek, 15 nov. Španija -Francija in Portugalska - Italija:
petek 16. nov. Portugalska r .Francija in Španija - Italija;
sobota 17. nov. Italija Francija tri Portugalska .. Španija.
S AH
Aljehinov memorial
Gligorič se popravlja
MOSKVA, 18. —; V «.
Aljehinovega spominskeg
n,rja so bili dolbem nasW
nji izidi:	Najdorf-Ghgonč
mi,	Unzicker-Stahlberg
Padevski-Botvimk
man-Keres 0:1, bzaDu
0:1, Cokaltea-Golombek
Tajmanov-Sliwa	“j^eno.
Bronstein-Uhlmann
V nadaljevanju PreK'njrf partije iz 5. kola J« OM* premagal bolgarskega P Padevskega.	jj.
Po 6. kolu je: stanj*tng nje: Smislov 45.	^
Tajmanov 4(1), GligoritC, res, Najdorf 3.5, Bronste: 2.5 itd.
NOGOMET V JUGOSLAVIJI
Crvena zvezda še vedno vodi
pn tek-
BEOGRAD, 18. -	di.
mah 11. kola. ki so	terlh
grane v sredo in 0	.	j,
smo kratko poročali vcer ^
lestvica jugoslovanskega^^
gometnega prvenstva n
nja:
Cr. zvezda Hajduk Vojvodina Dinamo Vardar Spartak Partizan Velež Zagreb Budučnost Lokomotiva BSK Radnički Sarajevo
n 911	!!
117 3 1 21:®
ji 8 0 3 32:1 H 7 1 3 3L
15
11 5	2	4	«. :	i«
u 4	2	5	s
JI 4	1	6	23f	J
11 3	3	5	1;	j
11 4	’	l	II	s
11 3	3	5	13 1»
H 4	°	T	17'2
JI 3	2	6	14:25	,
jj a	1	8	ll-26
MADRID. 18. - V, hPr-
finala za pokal evropskin ^ vakov se bosta Honved v j. dimpešte in Atletico baoa srečala 7. nov. v v Španiji. Datum povra^ srečanja še ni °il Honved bo v Španiji . pil tudi v Madridu pr° 1
Real
M8'
biniranemu moštvu Uniš drida in Atletica in - a .
PLAVANJE
KOLESARSTVO
D Agata ni uspel
v vožnji na 100 km
MILAN, 18. — Kolesar D A-gata je danes popoldne skušal na dirkališču Vigorelh zrušiti svetovni rekord na 100 km brez trenerja. Poskus mu ni uspel. Sedanji rekord na 100 km pripada Rusu Maxi-movu s časom 2.28’3,1’'3 D’A-gata bo ponovno poskušal doseči rekord v prihodnjih dneh po dirki po Lombardiji. Danes je odstopil. po‘em ko je prevozil ze 83.050 km s povprečno hitrostjo 40.592 in v času 2.02'18”1.
ifiUtp in Hla jk
Ptimotohi dneonik!
Crappova spet od!*cn3
SYDNFY, 18. plavalka Lorraine	^ ,n
tovna prvakinja na ^ je 440 yard./V v prostem <e. znova dosegla na tej P ^g"! zultat izpod 5’ in slCer da j* Njen trener je izjaV1 ' j jt«t Crappova v še boljs1 10 efl* je bila 25. avg., ko je ^ nova rekorda na
4,40, jardov.
T E N I S
sovjet' BRISBANE, 18. — b
teniški voditelji s0 j’, e J8
kapetana avstralske e ^.
Davisov pokal HarryJa j-
mana, ten;sarja Hoa	v
gralca «cricketa» John^. ta(it Sovjetsko zvezo, da
poučevali teni5
eri'
Odgovorni nreon** STANISLAV REN*,0 fri(
Tiska Tiskarski zavod Z
KINO SKEDENJ
predvaja danes
19.
ob 19. uri za
bavni
t. «■ jjlffli
Lepa toda nevarna
\awilnmii±
predvaja danes 19. t. m. z začetkom ib 18. uri DEAR
POVRATEK MAŠČEVALCEV2
fin»;
Igrajo: RICHARD GREEN. PAULA DONA DRAKE
<RAY
mond
oooooooooooooooooooooooooooooooooooaoooooooo^DocooooooooooooooooooooooooooocH^ooooooooococoocoooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooOC
strgalnika jim je bil kakor stopinja stran od stražaU®"
r
IVAN BRATKO
1
42.
TELESKOP
Od 6 do 5 »*
» 5 » 4 ^ 3 4	3	-	«7	*
2 - 4'3
2 X « *
In dalje: «Ljubo in Peter naj pripravita hrano, navodila 7,a opremo dam	sam! Bi se za koncert takoj dogovorili?	Ne,
bolje jutri! Do	tega mora priti kakor samo po	sebi«.
Marjan se je popoldne sešel z Dnevnikom, kateremu je bilo všeč, da niso pozabili nanj. Bil je ves nasmejan. Toda imel je vrsto pomislekov: da bi nerad zapustil to množico, s katero deli skupno usodo; da rad dela med njo in da so se prav zdaj domenili za vrsto predavanj, ki jih bo imel tudi on. Marjan je mislil, da mu bo te pomisleke zlahka zbil. A se je zmotil. Več ko je govoril, bolj je bil pnevnik trdovraten «Vi imate tam znance, mnogi ste bili že tam, za vas ima to smisel... Kaj hočem jaz v partizanih?«... V tem je bilo zrnce resnice. Dnevnik bi bil »tam« novinec. Vendar to ni pomenilo Marjanu nič. Končno sta se domenila, da bo Dnevnik stvar še premislil in da se dobita zvečer.
Zvečer je bil še bolj trdno na svojem:
•Raje bom s to množico do konca!«
»Tudi tej množici bi več koristil, če bi šel z nami!«
»Zdi se mi,	da sein tu najbolj koristen!«
Z Vanekom	pa je bilo drugače- takoj se je	odločil	za	beg.
Spet drugače je bilo z zdravnikom-kirurgom. Ni bil mlac-než in mislili so, da bi bil v partizanih zelo potreben, tu pa je samo pomagal v ambulanti. Bil je ves iz sebe, ko so imu
povedali za tajno pot v prostost. »Zelo rad bi šel... jasno... hm, madona...« Smehljalo se mu je samo od sebe in gledal je s srečnimi očmi vzradosčena teleskopca. Toda ko bi bilo treba reči «da!», je zamencal: »Ne vesta, kako rad bi šel... *nijem tu brez koristi... hudič... madona... ne vem, kaj bi napravil...« S tem se je končal že tretji pogovor; »Ne vem, kaj bi napravil!« Kadar je pomislil na svobodo, je kar norel, kadar se je spomnil rova in straž, pa je začel: «Ne vem, kaj bi napravil!« Nazadnje je Igor nervozno zamahnil z roko: «Pustita ga pri miru!« Stefan pa se je pošalil’ «Ce bi bilo stoodstotno varno, bi že vedel, kaj naj napravi!«
Misel je padla tudi na kiparja Nika. Prav to soboto je odprl razstavo svoje grafike. S kipom ma-done pa še vedno ni prišel nikamor. Bi mu predlagali, naj gre z nami? Težko bi ga opravičili pred drugimi... Delal ni... Kaka posebna nevarnost mu ne grozi... zaradi ma-done pa se bo že izmazal... Pa bi bilo vendarle lepo: naročijo mu kip madone za okras kampa, on pa jih vleče za nos in končno pobegne...
A ta beg je težak... kako bi ga Niko prenesel — bolehen je in fizično ne bo vzdržal... »Se ni čas za to,» je rekel Stefan.
V rovu so ves dan delali, še nikdar se niso tako zagrizli v delo in delali s tako naglico kakor danes. črt, Gato in Stefan so se izmenjavali pri strgalniku. Deke so hitele sem ter tja. Janez je ves dan pazil na trobentača. Se zdaj ni prav vedel, za kaj gre, vendar se je tudi sam nalezel vneme in nemira dru- BARAKA
gih. Lojze pa je opazoval stražarja pri uti, če bi morda le kaj slišal iz krtove dežele.
Zvečer je sla v rov nočna izmena, zadnja v zgodovini gonarškega rova. Delala je vso noc nepretrgoma in zjutraj so se utrujeni kopači, dvigači in kretniki kar opotekali iz kleti. Izkopali so štiri metre, dosegli so koruzo.
V nedeljo zjutraj se je čez polja razlival praznični mir, koscev ni bilo. Teleskopci so ves dan kopali. 5rsaic zamah
kopači je rahlo šumela koruza.	*j,
Ljubo in Peter sta pripravljala hrano za na P0*--	)[
je imel pri sebi čez petdeset ribjih konserv. Dolg0 ^ge sP zbiral. Nanosili so mu jih partijci iz svojih paketov- ^jožil2 bile enake, pločevinaste in srebrne. S Petrom sta iztisni1*' j en? vrsto. Ljubo je moral z obeh strani močn° ^“ sti#
m Od 3 do 5 a - 9-3 m
i*
^ ‘>V .K
131 m
Skupno 60 4 m
47 3 m
RSFLSKTOR
MURVE ^^ \ KORUZNA- NIIVAX
O A/
/	2	STRAŽARNICA
OMANSKA POT ROVA, PO K*TtRt 70 U?h»
------ZAČRTANI SMIRI.KI Sl |l NISO DRŽALI
 OPUS Čl N A ROVA
T3 ^ tS” 't±L
da jih je lahko vse hkrati dvignil in prestavil na drUgm d»}’> ležišča. »Kolikokrat so jih ze hoteli požreti, a jih niser-2<je^* jih je božal s pogledom. Nato sta jih preštela dl. .Losn0.!,-v dva nahrbtnika: v Petrovega in v Gatovega. To je ‘Lg K>‘ na glavnica. Zraven pa sta dala v vsak nahrbtnik P° ^ pe sladkorja, precej prepečenca iz bele in iz črne rn0*ceJ0kolš p sto cigaret, vžigalice, praške »acqua di tavola« in Leleivl> Peter je v svoj nahrbtnik stlačil še gavetko, žlico in srajco.
Popoldne je Dušan obiskal dirigenta Sama:
«Bilo bi lepo, če bi bil danes zvečer koncert!«
«Zakaj?»
«Tako —. 59H1
»Saj danes ni noben narodni praznik!« je ie*e ki se mu je zdelo nekaj sumljivo.
»Nedelja je!« Dušan je bil kratek in trd.	jei,	^
«In kje naj bi bil?A se je vdal Samo, ki je ve je Dušan.
»Pri novi lat.rini blizu triintridesete!«
«Dobro!»	jj-
Dušan se je poslovil.
Ob šestih zvečer prične Gato odpirati rov. koplje veliko jamo na dnu rova. Natakne si črne _gie 1^ da se mu ne bi vsipavala zetnlja v oči. Nato se ^oP^j stropa, tako da mivka in grušč padata v pravkar ^jul jamo. Gatu se trgajo v spomin dogodki tega dr?e r0v?» ftl ga je obiskal Igor: »Koliko potrebuješ da odpreš »Dve uri!« — »Prični ob sestih! Prej pa se spočij- ,
redu!«
»7- 5 «*v
Skica rova. Izdelana v Gonarsu 1942.
BARAKA
Igor je bil zelo zaupljiv, preblisne spomin drug redu pri begu, je Dušan rekel:
vri
itri1
Gatu preblisne spomin drugam: Ko so govorili 0 ’^(jiI
(Nadaljevan)9