Življenje ob meji na platnu goriškega Kinemaxa Naš intervju: Stanka Sosič Čuk o tridesetletnici delovanja Sklada Mitja Čuk /9 V Novi Gorici presegali jezikovne ovire s kreativnostjo in igro Režiser kratkometražnega filma Trst je naš Žiga Vire je Klopu £ razkril, kaj je dejansko hotel "iti* Ž^S® povedati s tem filmom >/22 Primorski dnevnik PETEK, 6. NOVEMBRA 2009 Št. 263 (19.662) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ki ga še niso videli Dušan Udovič Geslo »Trst je naš« lahko vzbuja, postavljeno v zgodovinski kontekst, v katerem je nastalo, različna čustva. Za nekdanje partizane in udeležence NOB, ki so mesto osvobodili za ceno velikih žrtev, je v tej paroli simbolno strnjeno sklepno dejanje velike osvobodilne epopeje. Drugi so takšno osvoboditev mesta neizbežno čutili kot okupacijo, s katero se niso mogli sprijazniti, zato je zanje parola »Trst je naš« le grenak spomin. Kakorkoli že, po tolikih letih sodi to poglavje Trsta nikamor drugam kot le v zgodovino, geslo pa kot dobra marketinška poteza kvečjemu v naslov zgodovinske knjige, kot je Pirjevčeva. Zgodovina osvobodilnega pohoda na Trst pa nima nobene zveze s filmom, ki ga bodo drevi pre-mierno predvajali v Sežani in okrog katerega je Lacotovo Združenje Istranov dvignilo velik oblak prahu. Na film že nekaj dni letita ogenj in žveplo, češ, da gre za »nezaslišano provokacijo, nesprejemljivo žalitev in poskus rušenja mirnega sožitja in medsebojnega spoštovanja«. Flo-skule Združenja Istranov popolnoma akritično povzema vsedržavni italijanski tisk, vključno z dnevnikom La Repubblica. Nikomur iz vrst tega vse nesrečnejšega poklica, ki mu pravimo novinarstvo, ne pride niti na misel, da bi koga kaj vprašal in preveril, za kaj v resnici gre. Žal so v napihnjeno zgodbo vključili tudi zunanjega ministra Frattinija, ki je nad pobudniki filma zaprepaden, kot je dejal. Pri vsem tem gre opozoriti na majhno podrobnost: nihče od zgra-žajočih filma še ni videl, saj bo njegova premiera nocoj v Sežani. To pove vse o kritikah in tistih, ki jih izrekajo. slovenci v italiji - Predlog Dežele: več sredstev za SSG na račun ostalih ustanov Milijon evrov manj in problem gledališča Odločitve še ni, a za vse ustanove na obzorju precej manj prispevkov gradišče - Na srečanju z deželnim odbornikom Riccardijem Župani prižgali zeleno luč za čezmejni elektrovod GRADIŠČE - Župani občin Gorica, Sovodnje, Gradišče, Zagraj, Foljan-Redipulja in San Pier so včeraj prižgali zeleno luč za uresničitev čezmejnega elektrovoda, ki ga med Vrtojbo in Redipuljo načrtuje slo-vensko-italijanski konzorcij pod vodstvom družbe KB1909. Povoljno mnenje načrtu je izrazila tudi goriška pokrajina, in sicer na včerajš- njem srečanju z deželnim odbornikom za promet in infrastrukture Riccardom Riccardijem, ki je v Gradišču. Na 14. strani TRST - Deželni odbornik za kulturo Roberto Molinaro je posvetovalni komisiji za slovensko manjšino predstavil predlog o porazdelitvi sredstev za manjšinske ustanove. Rimska vlada namenja primarnim ustanovam za leto 2010 štiri milijone evrov, milijon manj kot doslej. Poleg tega je Dežela upoštevala krizo Slovenskega stalnega gledališča. Odbornik predlaga, da bi bil SSG deležen poviška (700 tisoč evrov namesto 485 tisoč), ostalim večjim ustanovam pa naj bi odrezali približno četrtino prispevkov. Komisija je odločitev preložila, sprejela pa je točki o financiranju društev in vidne dvojezičnosti. Na 3. strani Zavarovalnica Generali premaguje krizo Na 4. strani Univerza v Trstu: skoraj šestdeset čezmejnih projektov s Slovenijo Na 7. strani Avtocesta: v Štandrežu pričakujejo odgovore Na 14. strani V Gorici okno v svet prevar Na 15. strani Jan Grudina: sabljač, ki zdravi smučarje Na 19. strani 40 let ŠD Mladost Na 20. strani območje evra - Sklep sveta ECB Obrestna mera nespremenjena FRANKFURT - Svet Evropske centralne banke (ECB) na včerajšnjem zasedanju v skladu s pričakovanji ni spremenil ključne obrestne mere za evrsko območje, ki je že od maja na zgodovinsko nizki ravni enega odstotka. Kot je po zasedanju Sveta ECB dejal predsednik osrednje monetarne ustanove območja z evrom JeanClaude Trichet (na sliki), obstoječi podatki in izsledki raziskav kažejo na izboljšanje gospodarske dejavnosti v evrskem območju v drugi polovici letošnjega leta. Na 13. strani ljubljana - V Narodni in univerzitetni kn jižnici Razstava o Bazovici in Bidovcu opozarja na zgodovino Primorske LJUBLJANA - Na osrednjem sedežu Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) v Ljubljani je od sinoči na ogled razstava o slovenski mladini v Julijski krajini 1918-1930 in o stoletnici rojstva Fer-da Bidovca, enega od štirih bazoviških junakov. Razstavo, ki bo odprta do 29. novembra, je postavila tržaška Narodna in študijska knjižnica - Odsek za zgodovino v sodelovanju z odborom za počastitev bazoviških junakov. Razstava, ki sestoji iz dveh delov, je bila že na ogled na Tržaškem, v Kranju in Mariboru. Odprtja sta se v imenu slovenske vlade udeležila tudi ministra Ljubica Jelušič in Boštjan Žekš (na posnetku Bobo med odprtjem). Na 3. strani 2 Petek, 6. novembra 2009 ALPE-JADRAN / slovenija - hrvaška - Po podpisu arbitražnega sporazuma Rehn: Reševanje spora med državama zgled za vso regijo Slovenska opozicija pa že pripravlja referendum, na katerem naj bi sporazum zavrnili BRUSELJ, LJUBLJANA, ZAGREB -Način, na katerega sedaj Slovenija in Hrvaška rešujeta spor glede meje, je najbolj evropski način miroljubnega reševanja dvostranskih sporov, ki bi moral biti zgled za druge države v regiji pri reševanju drugih še odprtih dvostranskih vprašanj, je včeraj v Bruslju poudaril evropski komisar za širitev Olli Rehn. Komisar je tudi včeraj - kot že v sredo v takojšnjem odzivu na podpis arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško - obe državi, parlamenta in vladi pozval, naj sedaj nadaljujejo z ratifikacijo sporazuma brez nepotrebnih zamud. Ponovil je tudi, da je bil v sredo "zelo dober dan za Slovenijo, Hrvaško in EU", ter še enkrat čestital predsednikoma vlad Borutu Pahorju in Jadranki Kosor za "politični pogum in odločenost, katerih rezultat je podpis sporazuma". Obenem je čestital švedskemu predsedstvu EU, ki je sporazum podpisalo kot priča, za "zelo trdo delo", s katerim je doseglo "konkretne rezultate pri tej pomembni zadevi". film Kusturica nagnal ekipo HTV ZAGREB - Svetovno znani filmski režiser Emir Kusturica je jezno prekinil pogovor z ekipo Hrvaške televizije (HTV), ki je v sredo prišla v Mokro Goro v Srbiji snemat vnaprej dogovorjeni pogovor za oddajo Nedjeljom u 2, so zapisali na spletni strani HRT. Dodali so, da je Kusturica odpravil ekipo HTV ter ji odvzel posnetke. Snemanje in pogovor voditelja in urednika omenjene oddaje Aleksandra Stankovica s Kusturico je trajal 22 minut, ko je režiser zaradi zastavljenih vprašanj izgubil potrpljenje. Demonstrativno je vstal, ne da bi izbiral besede in od šest članske televizijske ekipe zahteval, naj zapusti vas ter mu preda posnetke. Žalitve in maltretiranje ekipe naj bi trajalo 45 minut, potem pa je ekipa kaseto s posnetki predala Kusturici in zapustila vas. Vprašanja, ki naj bi vznemirila režiserja nekaterih najbolj znanih jugoslovanskih filmov, so se po Stankovicevih besedah dotikala odnosa med Ku-sturico in nekdanjim srbskim voditeljem Slobodanom Miloševicem. Kusturica, sicer Sarajevčan, je na vprašanje, zakaj sta z Miloševi-cem pila viski v času, ko je potekalo obleganje glavnega mesta BiH, odgovoril, da "ni imel izbire", je poročal Stankovic. Hrvaški novinar je Kusturico še spomnil na njegovo izjavo, da je bilo pretresljivo videti, kako Miloševic na haaškem sodišču pošilja poljube ženi Miri. Potem ga je vprašal, ali bo tudi v Izraelu, kjer naj bi snemal naslednji film, povedal Izraelcem, da je bila pretresljiva pozornost Hitlerja do Eve Braun v Volčjem brlogu. Kot je dejal Stan-kovic, Kusturica na to ni imel odgovora, temveč je Stankovica vprašal, zakaj se ne bi malo pogovorila o hrvaških legionarjih, ki so na Hrvaškem morili Srbe. Stankovic naj bi mu odgovoril z novim vprašanjem: "Če tako menite, zakaj ste potem, svoj čas, opevali Gotovino, človeka, ki je v Haagu obtožen vojnih zločinov?". Nato je Kusturica začel preklinjati ter je prekinil pogovor, je še dejal Stankovic. Ocenil je, da je obnašanje Kusturice "klasičen rop in čista kraja". Novinar bo zahteval, naj bo-sanskohercegovski režiser vrne posnetke HTV. (STA) Borut Pahor (levo) in Jadranka Kosor (desno) sta v prisotnosti švedskega premierja Fredrika Reinfeldta v sredo podpisala arbitražni sporazum o reševanju mejnega vprašanja med državama ansa Komisar sedaj upa, da bo Hrvaška premagala še "zadnjo miljo" v pristopnih pogajanjih z EU in da bo podpis sporazuma razumela kot spodbudo v teh pogajanjih, ki se približujejo sklepni fazi. "Približevanje Hrvaške EU je zelo pozitiven zgled za celotno regijo in upam, da bodo druge države v tej regiji temu pozitivnemu zgledu sledile," je sklenil Rehn. Arbitražni sporazum, ki sta ga v sredo podpisala Pahor in Kosorjeva in naj bi prinesel rešitev vprašanja meje med sosedama, sicer temelji na Rehnovem predlogu in ga mnogi imenujejo tudi "Rehnov kompromis". Povsem drugačnega mnenja kot Rehn pa je slovenska opozicija. Predsednik SLS Radovan Žerjav je včeraj dejal, da si je stranka za razpis referenduma o arbitražnem sporazumu "zagotovila oziroma pripravila vse podpise poslancev v opozicijskih strankah" in da so "pripravljeni za takrat, ko bodo potrebni - torej ko bo arbitražni sporazum v državnem zboru ratificiran". "Ti podpisi so praktično že zbrani," je ob robu seje Sveta SLS v Ljubljani še dejal Žerjav glede zbiranja poslanskih podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o arbitražnem sporazumu. Pogoj za razpis referenduma je med drugim 30 podpisov poslancev. Opozicijske stranke SDS, SLS in SNS imajo v državnem zboru 38 poslancev. Hrvaška premierka Jadranka Kosor pa je včeraj na seji vlade v Zagrebu napovedala, da bo vlada prihodnji teden v sabor poslala predlog zakona o ratifikaciji arbitražnega sporazuma o meji med Hrvaško in Slovenijo. Izrazila je prepričanje, da bodo poslanci sporazum ratificirali, za kar je sicer potrebna dvotretjinska večina. Kosorjeva je na začetku redne seje vlade tudi dejala, da bo podpisala pismo, ki ga bo poslala predsedniku Evropske komisije Joseju Manuelu Barrosu - glede na to, da je v arbitražnem sporazumu omenjen kot oseba, ki sodeluje v postopku določanja seznama članov arbitražnega sodišča, s katerega bosta Slovenija in Hrvaška izbirali predsednika sodišča in dva arbitra. (STA) slovenija - Nova gripa Cepljenje zdravstvenega osebja in prebivalcev LJUBLJANA - V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana so v okviru plana cepljenja zaposlenih v zdravstvu proti pandemski gripi ta teden začeli s cepljenjem. Prejeli so 1500 odmerkov cepiva, doslej pa se je cepilo 387 zaposlenih, navajajo v UKC Ljubljana. V UKC Ljubljana ugotavljajo, da je zanimanje zaposlenih za cepljenje veliko, zato bodo skušali dobiti dodatne doze cepiva, da bi do konca meseca cepili vse, ki se bodo odločili za cepljenje. V ponedeljek se je v Sloveniji začelo cepljenje proti novi gripi za prebivalstvo. Prednost pri cepljenju imajo kronični bolniki, ostali pa naj bi na vrsto prišli konec meseca. Po prvi smrti bolnice, okužene z virusom nove gripe - ta je v UKC Ljubljana umrla v torek -, se je zanimanje za cepljenje med prebivalstvom močno povečalo. Zaradi velikega povpraševanja po cepljenju je tako IVZ pospešil dostavo naslednje pošiljke cepiva - dodatnih okoli 30.000 doz naj bi v Sloveni- jo prispelo konec prihodnjega tedna. Prav tako zaradi velikega zanimanja pa so na primer v Zdravstvenem domu Ljubljana v sredo napovedali, da bodo uvedli še tretjo telefonsko linijo na naročanje, če bodo dobili dodatne doze cepiva, pa bodo poskušali cepljenje organizirati v vseh svojih enotah. Podatkov o tem, koliko ljudi v Sloveniji se je doslej okužilo z virusom pandemske gripe, ni, saj že nekaj časa testiranja za novo gripo ne opravljajo več pri vsakem bolniku, za katerega sumijo, da je okužen. Doslej so tako v Sloveniji laboratorijsko potrdili 304 primere okužbe s pan-demsko gripo, dejansko število okuženih je v praksi višje. Zaradi težjega poteka okužbe z novo gripo pa so v minulem tednu v slovenskih bolnišnicah na zdravljenje sprejeli osem bolnikov. Podatkov o tem, koliko bolnikov je bilo doslej hospita-liziranih v tem tednu, še nimajo, saj podatke obdelujejo tedensko. Žrtve kranjskega bombnega napada zahtevajo odškodnino LJUBLJANA - Žrtve bombnega napada pred kranjskim lokalom Million od obrambnega ministrstva oz. države zahtevajo odškodnino zaradi malomarnega varovanja skladišča. Bomba, ki je eksplodirala pred omenjenim lokalom, je bila namreč ukradena iz skladišča ministrstva za obrambo, je poročala POP TV. Kot navaja omenjena televizija, bo po mnenju pravnih strokovnjakov "morala ministrica za obrambo Ljubica Jelušič, ki odgovornost vseskozi zavrača, odškodnino verjetno plačati". Po besedah odvetnika Francija Matoza ministrstvo za obrambo ni ustrezno poskrbelo za hrambo nevarnega orožja in nevarnih sredstev, zaradi česar je po mnenju odvetnika posledično prišlo do teh dogodkov. Pravni strokovnjak Miha Juhart pa je za POP TV poudaril, da lahko obrambno ministrstvo oz. država odgovarja, čeprav je bilo orožje ukradeno, in sicer v primeru, da je opustila dolžnost skrbnega varovanja. Prav vprašanje, ali je bila skrbnost varovanja opuščena ali ne, bo po Ju-hartovem mnenju ključno vprašanje. Kot je znano, je 25. oktobra pred lokalom Million v Kranju eksplodirala bomba, ki je poškodovala osem ljudi. Po podatkih policije so napada osumljeni 21-letnik z območja Gorenjske ter 20, 25 in 39-letnik z območja Primorske. V preiskavi dogodka so policisti tudi ugotovili, da ročna bomba, ki je bila uporabljena za bombni napad v Kranju, izvira iz kaznivega dejanja vlomne tatvine v skladišče na poligonu v Povhovi jami pri Pivki maja letos. (STA) Obalna straža zasegla 325 kg rib in mehkužcev VIDEM - Obalna straža je tudi včeraj v sodelovanju z zdravstvenim podjetjem iz Palmanove nadzorovala prodajo rib in podobnih živali. Pri nekem grosistu v videmski pokrajini so zasegli 325 kilogramov zamrznjenih živali, med katerimi so bile ribe, školjke, kalamari, rarogi in sipe. Nekatere jestvine so zapadle, druge niso imele obveznih podatkov o poreklu. Prodajalec bo moral plačati tri tisoč evrov globe. koper - Sojenje 34-letnemu državljanu ZDA, ki je že skoraj dva meseca v priporu Poskus posilstva ali nesporazum? Tržačanka je prepričana, da jo je obtoženec sredi septembra v Izoli hotel posiliti, on pa trdi, da jo je odrinil in padel nanjo KOPER - Jeffrey T. D., 34-letni državljan ZDA, ki je obtožen, da je 11. septembra ponoči v Pristaniški ulici v centru Izole skušal posiliti mlado žensko iz Trsta, je že skoraj dva meseca v priporu v Kopru, sam pa trdi, da Tržačanke sploh ni hotel posiliti. Sodniki sedaj ugotavljajo, ali gre za velik nesporazum, ali pa za dejanski poskus posilstva. Američan se medtem sprašuje, kako naj vse skupaj pojasni družini in v službi. Jeffrey T. D. je bil septembra na dopustu v Sloveniji, kjer je nameraval z družino preživeti nekaj tednov na turistični kmetiji. S sedemletnim sinom sta v Izoli čakala na ženo, ki bi morala priti 13. septembra. Dva dni prej, v petek ponoči, Američan ni mogel spati, spečega otroka je pustil v hotelski sobi (pozneje so ga policisti tudi zaradi tega ovadili), sam pa se je šel sprehajat po izolskih ulicah. V nekem lokalu so nabijali glasbo, v bližnji temačni ulici pa je moški s kotičkom očesa videl čepečo žensko, ki je nenadoma vstala in se mu približala. »Skočila je name,« je prejšnji teden dejal sodniku. Američan je po las- Pogled na Izolo tnih besedah reagiral tako, da je 31-letno žensko odrinil na tla in padel nanjo. Domnevna žrtev, ki so jo na koprskem sodišču zaslišali v torek, po drugi strani trdi, da si je moški odpenjal hlače. arhiv Takoj zatem sta pritekla domačina, ki sta z Američanom baje fizično obračunala, Jeffrey T. D. pa je ostal na prizorišču. »Da bi razčistil zadevo,« je utemeljil. Naposled je odšel proti hotelu in na poti ga je prijela policija. Sam trdi, da ni imel nobenega razloga, da bi posilil dekle, saj je poročen, ima otroka, nahajal pa se je v središču mesta v tuji državi. Tržačanka pa naj bi ga po padcu na tla še napadla s pasom, namesto da bi zbežala. 31-letnica ima precej drugačno razlago, saj je prepričana, da jo je možakar skušal posiliti. Zanikala je trditev, da je čepela in potem naskočila 34-letnika. Dejala je, da jo je dohitel in porinil na tla, se ulegel nanjo in prijel za zadrgo. Kričala je, nato je moški vstal in po njenih besedah zbežal. Tekla je za njim in ga napadla s pasom. Zagovornica obtoženca je Tržačanko, ki je bila med zaslišanjem vidno razburjena in nervozna, pa tudi njeno ravnotežje je pešalo, vztrajno spraševala, zakaj zahaja v Izolo in ali pozna priče v procesu. Tržačanka je dejala, da je bila z možem na morju in da pozna žensko, ki je omenjene osebe gostila v svojem stanovanju. Odvetnica vztraja pri tej točki, ker je Izola pri Tržačanih poznana kot mesto, v katerem zasvojenci kupujejo in uživajo mamila, največ heroin. Naslednja obravnava bo prihodnji teden. (af) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 6. novembra 2009 3 dežela fjk - Zasedanje posvetovalne komisije za slovensko manjšino Odločitev o financiranju SSG s prispevki ostalih ustanov preložili Predlog odbornika Molinara bodo ocenili, ko bo slika o gledališču jasnejša - Društvom več kot 600 tisoč, dvojezičnosti pa 2.9 milijona evrov TRST - Po včerajšnjem zasedanju posvetovalne komisije za slovensko manjšino je povsem jasno, da se slovenskim ustanovam pišejo težki časi. Deželni odbornik za kulturo Roberto Molinaro je komisiji predstavil osnutek načrta za porazdelitev sredstev slovenskim ustanovam, 11-članska komisija pa se je odločila, da bo predlog ocenila šele na prihodnjem zasedanju. Ustanove bodo prejele precej manj sredstev kot lani, saj razpolaga deželna uprava z omejeno količino denarja, ki prihaja iz Rima (milijon evrov manj), ob tem pa je Dežela upoštevala krizo Slovenskega stalnega gledališča in predlaga povišanje njegove dotacije na račun ostalih ustanov. Rim namenja slovenskim ustanovam in organizacijam primarnega pomena za leto 2010 štiri milijone evrov, medtem ko jih je bilo zadnjič pet (oz. štirje milijoni plus eden s posebnim zakonom). SSG je v osnutku deželnega odborništva edina ustanova primarnega pomena, ki bi v letu 2010 prejela več sredstev kot prej (700 tisoč evrov namesto 485 tisoč), ostalim prejemnikom pa naj bi odrezali približno četrtino prispevkov. Komisija bo o predlogu odločala naslednjič, ko bodo zna- Drago Štoka ni rezultati ekspertize o upravljanju gledališča. Sestanek o gledališču bo v sredo na tržaški prefekturi, prihodnje zasedanje posvetovalne komisije pa čez kakih 10 dni. Posvetovalna komisija pa je drugi dve obravnavani točki sprejela. Ena je zadevala porazdelitev sredstev za društva za leto 2009. Društvom je na voljo 672 tisoč evrov: vloženih prošenj je bilo 163, sprejetih sto, na spisku je tudi 13 novih društev. Ukrep mora odobriti deželni odbor. Pozitivno je bilo tudi mnenje o financiranju javnih uprav, ki so se prijavile na razpis o dvojezičnem poslovanju v okviru za- Rudi Pavšič ščitnega zakona (seznam bo proučil Paritetni odbor). Za dvojezičnost je na voljo 2,9 milijona evrov, del vsote pa je neizkoriščen. Komisija priporoča, naj se javne uprave v večji meri poslužujejo teh sredstev (pomenljiv je primer Občine Trst, ki je zaprosila za borih 28 tisoč evrov). Člani komisije imajo mešane občutke. Rudi Pavšič je odbornika opozoril, da manjšina že dolgo plačuje hud davek, saj že od začetka 90. let prejema enake prispevke, ki so v 18 letih izgubili 40% realne vrednosti. »Nujno moramo rešiti SSG, tega pa ne morejo plačevati samo manjšinske ustanove,« je dejal. Iztok Furlanič Drago Štoka je pozval Molinara, naj posreduje pri italijanski vladi, saj je milijon evrov manj za manjšino težko premostljiv problem. »Vsekakor pa počakajmo na srečanje o gledališču, da bomo vedeli, kako ozdraviti bolnika,« je komentiral. Iztok Furlanič trdi, da bi morali v prihodnje racionalizirati porazdelitev sredstev, »saj so na eni strani društva, na drugi pa delovna mesta«. Preložitev odločitve o Molina-rovem osnutku je predlagal sam Furlanič, ker so člani komisije prejeli dokumentacijo tik pred sestankom in je zato ni bilo mogoče primerno proučiti. Povišek prispevkov za SSG na Miha Coren račun ostalih je po njegovem tvegana poteza, ki lahko povzroči nove težave. Miha Coren je izpostavil dejstvo, da so prošnje za projekte o vidni dvojezičnosti vložile tudi dve gorski skupnosti in šest občin iz videmske pokrajine, med temi tudi Rezija, Srednje in druge občine, ki so imele glede tega pomisleke. Projekti zadevajo dvojezična okenca, prevode in napise, kar pomeni za Slovence na Vi-demskem pomemben korak naprej. Coren je pohvalil delo odbornika Molinara, ki »razume probleme manjšine in je do nje odprt«. Krčenje državnih prispevkov pa sodi v drugo, žalostno zgodbo. (af) ljubljana - Razstava NŠK v Narodni in univerzitetni knjižnici opozarja na zgodovino Primorske Razstava o Bazovici in Bidovcu Na odprtju tudi ministrica za obrambo Ljubica Jelušič in minister za Slovence v zamejstvu Boštjan Žekš, kije razstavo odprl LJUBLJANA - Na osrednjem sedežu Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) v Ljubljani je od sinoči na ogled razstava o slovenski mladini v Julijski krajini 1918-1930 in o stoletnici rojstva Ferda Bi-dovca, enega od štirih bazoviških junakov. Razstavo, ki bo odprta do 29. novembra, je postavila tržaška Narodna in študijska knjižnica - Odsek za zgodovino v sodelovanju z odborom za počastitev bazoviških junakov. Razstava, ki sestoji iz dveh delov, je bila že na ogled na Tržaškem, v Kranju in Mariboru. Sinočnje otvoritve se je udeležilo veliko ljudi, med katerimi je bilo kar precej Tržačanov, ki živijo v Ljubljani, ter potomcev Ferda Bidovca (1908-1930). Slovensko vlado sta zastopala obrambna ministrica Ljubica Jelušič, letošnja govornica na proslavi na bazovski gmajni, in minister za Slovence po svetu in v zamejstvu Boštjan Žekš, ki je Bazovico in usodno leto 1930 označil za ključni dogodek v sodobni slovenski zgodovini. Tam ustreljene antifašiste so ne samo v Italiji, temveč tudi v Jugoslaviji in pozneje še v samostojni Sloveniji nekateri proglašali za teroriste, v resnici pa so bili to borci za svobodo in demokracijo. Današnja Slovenija še vedno premalo pozna zgodovino Primorske, je dejal Žekš. V skoraj vsakodnevnih stikih, ki jih ima z italijanskimi politiki, minister opaža, da glavnina sogovornikov sploh ne pozna zgodovinskih dogajanj, ki so zaznamovala sedanjost narodno mešanih okolij med Italijo, Slovenijo in tudi Hrvaško. Na tem področju bo treba še veliko delati. Koristno bi zato bilo, da bi to razstavo postavili tudi nekje v Italiji. Žekš, nekdanji predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), je pohvali sodelovanje NŠK in osrednje slovenske knjižničarske ustanove. Ravnatelj NŠK Milan Pahor je zgodovinsko uokviril obe razstavi in izpostavil pomen Bazovice za slovenski narod in konec koncev tudi za italijanski antifašizem, saj so bili štirje ustreljeni italijanski državljani. Upor, ki je v naših krajih izbruhnil kmalu po Mussolinijevemu prevzemu oblasti, je bil prvi antifašistični upor v Evropi, ki se danes zgleduje po antifašizmu, čeprav mnogi na to namerno pozabljajo. Pahor je omenil usodo svojega starega očeta Ivana Pahorja, ki so ga čez noč fašisti prekrstili v Giovannija Pacorinija. Pomemben zgodovinopisni in tudi politični dogodek v središču Ljubljane je obogatil kvintet flavt Glasbene matice iz Trsta (mentorica Erika Slama), ki je opozoril na 100-letnico dejavnosti te naše osrednje glasbene ustanove. S.T. Ravnatelj NŠK Milan Pahor med pozdravnim nagovorom ob odprtju razstave v NUK bobo vprašanje tondu Zakaj Dežela podpira tržaško pobudo z Noltejem? TRST - Deželna svetnika SKP Roberto Antonaz in Igor Kocijančič sta na predsednika FJK Renza Tonda naslovila nujno svetniško vprašanje v zvezi s pokroviteljstvom Dežele nad spominskimi pobudami Občine Trst ob 20-letnici padca berlinskega zidu. Antonaza in Kocijančiča moti sodelovanje Ernsta Nolteja, »znanega revizionista, ki je desetletja zanikal ho-lokavst in v svojih delih skušal rehabilitirati nacizem«. Svetnika SKP sta prepričana, da je izbira Nolteja kot glavnega protagonista pobude zgrešena in provokativna za mesto, v katerem stoji edino uničevalno taborišče v Italiji Rižarna. Ker je Nolte predviden kot edini govornik, je neprimerno, da se znak Dežele FJK uporablja pri promociji tržaške pobude, menita svetnika SKP in Tonda sprašujeta, če je deželni odbor vedel, kako bo zastavljena pobuda tržaške občine. Zanima ju tudi, če je dežela finančno podprla pobudo in končno, če se predsedniku FJK ne zdi primerno, da umakne pokroviteljstvo in s tem prepreči, da bi FJK povezovali s tistimi, ki s simpatijo govorijo o nacizmu. koroška - Slovenska manjšina NSKS ne bo sodeloval s konsenzno skupino ZNP pripravlja predlog za nov Koordinacijski odbor koroških Slovencev CELOVEC - Zbor narodnih predstavnikov (ZNP) v Narodnem svetu koroških Slovencev (NSKS) bo vztrajal na začrtani poti in tudi v bodočnosti ne bo sodeloval s t.i. konsenzno skupino. Glede Koordinacijskega odbora koroških Slovencev (KOKS) pa je najvišji gremij te krovne organizacije slovenske manjšine sklenil, da bo izdelal nov predlog, pri čemer podrobnosti še ni dal v javnost. Kot je poudaril predsednik ZNP Jože Wakounig, je NSKS trdno odločen, da gre v boj za enakopravnost koroških Slovencev. To je v torek zvečer v Celovcu potrdil tudi ZNP, ki je tudi potrdil odločitev predsedstva Narodnega sveta, da ne sodeluje v nobeni združbi ali skupini z (skrajno desničarskim) evropskim poslancem Andreasom Molzerjem. Prav zato je sodelovanje »otežkočeno, če ne nemogoče« tudi v KOKS-u. Zato je ZNP NSKS sprejel tudi nov predlog za reformo tega koordinacijskega telesa (v katerem sta trenutno paritetno zastopana samo NSKS in ZSO). Wakounig je s tem v zvezi še dejal, da bo najvišje telo odločanja v Narodnem svetu sprejelo dokončno formula- Jože Wakounig cijo novega predloga za reformo KOKS-a še decembra letos. Na te izjave se je v sredo odzval predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) Bernard Sadovnik. Poudaril je, da je njegova organizacija »pripravljena sodelovati« na volitvah zastopstva koroških Slovencev in v KOKS, če se te izvedejo na podlagi zveznega zakona brez ugotavljanja manjšine in posebnega volilnega imenika. »Privatno izvedene volitve odklanjamo,« poudarja Sadovnik in dodaja, da SKS zagovorja enakopravno sodelovanje v KOKS-u. Ivan Lukan avstrija - Reforma zakona o narodnih skupinah Nastal naj bi »zakon po meri« DUNAJ/CELOVEC - V začetku decembra bo v Uradu zveznega kanclerja na Dunaju potekala interdisciplinarna anketa o reformi (restriktivnega) zakona o narodnih skupinah, ki ga je sprejel avstrijski parlament leta 1976. Za anketo so se dogovorili predsedniki narodnostnih sosvetov vseh uradno priznanih avstrijskih narodnosti, ki pričakujejo od strokovnjakov impulz za »zakon po meri«. Da je reforma manjšinske zakonodaje v Avstriji potrebna, je postala jasno z razsodbami ustavnega sodišča o dvojezični topografiji in uradnem jeziku iz leta 2001. Tedaj je odločitev ustavnih sodnikov dokončno razkrinkala protiustavnost zakona, ki ga je v Avstriji sprejela vlada tedanjega socialističnega kanclerja Bruna Kreiskega. V razpravi pa je tudi že osnutek zakona, ki ga je skupaj z uglednimi avstrijskimi pravniki izdelal Center avstrijskih narodnosti (CAN) na Dunaju. CAN je osnutek že posredoval tudi predsednici avstrijskega parlamenta, avstrijskim parlamentarnim strankam in tudi Uradu zveznega kancerlja. Avtorji osnutka so med drugim nekdanja ministrica za pravosodje Maria Berger, bivši predsednik zveznega parlamenta Heinrich Neisser, ustavni pravniki in strokovnjaki za mednarodno pravo, ter profesorji na avstrijskih pravnih fakultetah kot Ollinger, Kolonovits, Funk, Hafner in Gam-per. Kot je po seji predsednikov vseh sosvetov prejšnji teden na Dunaju poudaril predsednik sosveta za Slovence Marjan Sturm, bodo 3. decembra predstavili osnutek tudi na razpravi o reformi manjšinskega zakona na uradu zveznega kanclerja. Na interdisciplinarni anketi pa bodo spregovorili tudi strokovnjaki z drugih področij. Med drugim sociologi, pedagogi, strokovnjaki za migracijo, predstavniki avstrijskega statističnega urada, ki bo osvetlil razvoj populacije, in ne nazadnje tudi zastopniki gospodarstva in industrije na Koroškem. Cilj dunajskega sestanka v začetku decembra je vsekakor ta, da da impulz za celovito reformo zakona o avstrijskih narodnih skupinah, ki bo upoštevala aktualni in pričakovani razvoj avtohtonih manjšin v Avstriji. (I.L.) 4 Sobota, 7. novembra 2009 GOSPODARSTVO poslovni obračuni - Upravni svet sprejel četrtletno in devetmesečno bilanco Četrtletni dobiček družbe Generali presegel pričakovanja Zrasel je za 85,4 odstotka - Bernheim za konec leta napoveduje večji dobiček od lanskega MILAN - Upravni svet tržaške zavarovalne družbe Generali, sicer tretje največje evropske zavarovalnice, je včeraj odobril četrtletni in devetmesečni poslovni obračun, pri čemer je bil obračun tretjega trimesečja boljši od napovedi analitikov. Čisti dobiček se je namreč v tem četrtletju zvišal za kar 85,4 odstotka na 390 milijonov evrov (predvidevanja so govorila o 380 milijonih), medtem ko je dobiček prvega devetmesečja dosegel 894 milijonov evrov in je bil v primerjavi z enakim lanskim obdobjem nižji za 46,4 odstotka. Vrednost zavarovalnih premij se je v tretjem četrletju povečala za 8,9 odstotka na 15,7 milijarde evrov, medtem ko je čisto premoženje zraslo na 13,6 milijarde evrov, kar je za 16,9 odstotka več kot v lanskem tretjem četrtletju. Pri zbranih premijah so se najbolj povečale premije na področju življenjskega zavarovanja, in sicer za 12,3 odstotka na 11,1 milijarde evrov, medtem ko je bila na področju škodnega zavarovanja rast 1,7-odstotna za skupno vrednost 4,6 milijarde evrov. Kot so sporočili iz družbe krilatega leva, je na dobro gibanje dobička v tretjem četrtletju vplivalo izboljšanje prihodkov na področju življenjskega zavarovanja in iz finančnih dejavnosti, zagon rasti finančnih trgov, kar je preprečilo večja razvrednotenja glede na konec junija, in nadaljnje zmanjševanje stroškov. Skupni dohodki so tako v primerjavi z lanskim tretjim četrtletjem zrasli za 4,7 odstotka na 928 milijonov evrov, medtem ko so v devetih mesecih znašali 2862 milijonov, kar je 14,2 odstotka manj kot v prvih devetih mesecih lanskega leta. Po besedah predsednika zavarovalne družbe Antoineja Bernheima bo Generali po pričakovanjih konec leta beležila dobiček, ki bo večji kot ob koncu leta 2008. »Z zadovoljstvom zaključujemo tretje četrtletje z močno rastjo, kljub neugodnemu makroekonomskemu kontekstu, z dobrim zagonom produkcije tako na področju življenjskega kot škodnega zavarovanja,« je bilančne izvide komentiral Bernheim. Po njegovi oceni je zavarovalna družba te rezultate dosegla po zaslugi kapilarnosti svojih distribucijskih mrež, geografske porazdeljenosti in pomembnih uspehov na področju omejevanja stroškov. »V tem smislu žanjemo rezultate naložb, ki smo jih izvedli v zadnjih letih, da bi povečali učinkovitost skupine. Vse to nas navdaja z zaupanjem, da bo naš čisti rezultat ob koncu leta večji kot je bil ob koncu leta 2008,« je dodal prvi mož družbe krilatega leva. Pooblaščeni upravitelj Giovanni Perissinotto in predsednik Antoine Bernheim arhiv logistika - Srečanje Brankoviča in Veselka SŽ in Luka Koper sklepata partnestvo KOPER - Generalni direktor Slovenskih železnic (SŽ) Goran Brankovič se je včeraj v Kopru sestal s predsednikom uprave Luke Koper Gregorjem Veselkom. Brankovič je po koncu sestanka, ki je potekal v okviru prizadevanj za partnerstvo med Luko Koper in SŽ in za povečanje konkurenčnosti tovornega prometa SŽ, izrazil zadovoljstvo nad potekom pogovorov. »Odpiramo novo poglavje, seveda pa se bomo morali še veliko pogovarjati,« je po koncu srečanja dejal Brankovič. Kot je pojasnil, sta se z Veselkom pogovarjala o komercialnih odnosih med Luko Koper in SŽ, konkretneje pa o temi pogovora ni želel govoriti, ker stvari »še niso zrele«. Brankovič je obenem zanikal, da bi se z Veselkom pogovarjala o povezovanju v večje logistične sisteme ali o gradnji drugega železniškega tira do Kopra. Slovenske železnice si po njegovih besedah želijo popolno sodelovanje z Luko Koper, na vprašanje, ali je koprsko pristaniško podjetje naklonjeno sodelovanju s Slovenskimi železnicami, pa je Brankovič odgovoril, da je »občutek dober«. Kot je znano, v tovornem prometu železnice vsak mesec ustvarijo približno tri milijone evrov izgube. Transportni prihodki tovornega prometa so se v devet-mesečju v primerjavi z enakim lanskim obdobjem zmanjšali za 30,7 odstotka oz. za 31 milijonov evrov, kar je glavni vzrok za čisto izgubo 29,5 milijona evrov. Kot navajajo v družbi, je na upad prevozov najbolj vplivala kriza, delno izgubo tržnega deleža v tovornem prometu pa so povzročile tudi spremenjene tržne razmere, liberalizacija trga in prihod konkurentov. Iz Luke Koper so sporočili, da si obe podjetji prizadevata za izboljšanje konkurenčnosti, kar da lahko dosežeta z usklajevanjem aktivnosti, učinkovitejšo izrabo infrastrukture, pridobivanjem novih tovorov in s skupno promocijo Slovenije kot logistične platforme za Srednjo in Jugovzhodno Evropo. Veselko je ob tem izrazil upanje, da je konec številnih sprememb na čelu SŽ, ki so v preteklosti povzročale nestabilne cenovne politike, in pozdravil dejstvo, da se vlada angažira pri iskanju rešitev za prestrukturiranje železnic. (STA) Deželni odbor odobril proračunske zakone VIDEM - Na predlog odbornice za finance Sandre Savino je deželni včeraj v Vidmu odobril predloge proračunskih zakonov, in sicer navodila za sestavo večletnih in letnega proračuna Dežele FJK (finančnega zakona 2010) ter preračun za triletje 20102012 in za leto 2010. Preračun za leto 2010 predvideva izravnavo bilance na ravni 4,3 milijarde evrov. Massimo Sarmi postal viteza dela TRST - Pooblaščeni upravitelj poštnega podjetja Poste Italiane Massimo Sarmi je včeraj na Kvirinalu prejel odlikovanje viteza dela, so sporočili iz tržaške podružnice podjetja. Sar-mi je v komentarju izpostavil zasluge svojih sodelavcev in se zavezal, da bo še naprej jamčil svoj osebni in profesionalni prispevek za iskanje novih rešitev pri dostopu državljanov, podjetij in javnih uprav do poštnih storitev. Sarmi je bil akter modernizacije pošte in da je podjetje v nekaj letih povedel na pot uspešnosti. okusi krasa - V ponedeljek Obisk v pražarni kave Vidiz & Kessler TRST - Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) obvešča vse zainteresirane gostinske obrate, bare in živilske trgovine, da bo v ponedeljek, 9.novembra popoldne drugo srečanje s proizvajalcem v okviru Okusov Krasa 2009. Tokrat bo (ob 15.30) obisk v pražarni kave Vidiz & Kessler, ki ima sedež na Proseški postaji št.5/b v zgoniški občini. Zgodovinska tržaška kavna družba, članica skupine Cogeco oziroma KB 1909, sodeluje letos z Okusi Krasa tudi neposredno, s prodajo v novi trgovini, ki se nahaja ob proizvodnem obratu. Najprej bo ogled proizvodnih prostorov v spremstvu upraviteljev Diega Vidiza in Andreja Brisca. Peter Starc, ki je odgovoren za analizo kave pri podjetju Cogeco, pa bo predstavil teoretski in praktični oris faz in postopkov pridelave kave. Sledil bo oris obdelanih sort za lastne znamke in za zunanje stranke, prikaz opreme za kakovostno ponudbo kave odjemalcu in na koncu še degustacija raz- nih vrst kav nove blagovne znamke Qubik caffe. Vodenega obiska v podjetju se bo udeležil tudi predsednik družbe Vidiz & Kessler in generalni direktor Cogeca Robert Vidoni. konferenca - AREA Science park Inovativna podjetja rastejo in zaposlujejo TRST - Skoraj 300 novih podjetij z visoko stopnjo inovativnosti, ki zaposlujejo več kot 1200 visoko usposobljenih ljudi (od magisterija naprej) in ustvarijo približno 65 milijonov evrov skupnega dohodka - to je rezultat aktivnosti podpore in tutorstva italijanskih inkubatorjev v odnosu do mladih raziskovalcev, ki želijo uresničiti svoje podjetniške načrte. Ta podjetja, od katerih jih ima več kot tretjina stopnjo rasti, ki presega 50 odstotkov, so italijanskih smerokaz za izhod iz krize, saj valorizirajo najbolj dragocen kapital -množico nadarjenih mladih ljudi, ki si želijo dokazati svoje sposobnosti. Konferenca Inovativna start-up podjetja - priložnost za gospodarsko in zaposlitveno rast države, ki jo je včeraj v AREA Science parku organiziralo italijansko združenje za raziskovanje AIR s koordinacijo raziskovalnih ustanov v FJK, je pritegnila pozornost mladih raziskovalcev, ki iščejo zaposlitvene možnosti v neobetajočem ita- lijanskem raziskovalnem sistemu. »V sedanji gospodarski situaciji, v kateri je kriza nastala tudi zaradi milo rečeno vprašljivih etičnih izbir, se je treba vrniti k produkciji vrednosti in dati možnosti tistim, ki imajo uresničljive ideje,« je dejal predsednik AIR Alessan-dro Fraleoni Morgera. Po njegovi oceni je konferenca služila ne samo za oris zaposlitvenih možnosti za mlade raziskovalce, ampak tudi oziroma predvsem kot signal za politični razred, za katerega se zdi, da ni dovzeten za spremembe v teku v vse manjšem svetu, v katerem je konkurenca zasnovana na idejah in na inovativnih sposobnostih. Deželna odbornica za raziskovanje in univerzo Alessia Rosolen je na konferenci izpostavila dejstvo, da rojevanje podjetij volan za rast zaposlenosti, kar je še toliko bolj pomembno v času krize, hkrati pa je opozorila na nujnost vzpostavitve sodelovanja in partnerstva med deželnimi znanstvenimi parki in univerzami. EVRO 1,4867 $ +0,7 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 5. novembra 2009 valute evro (povprečni tečaj) 5.11. 4.11. ameriški dolar japonski jen 1,4867 134,30 1,4761 134,30 ruski rubel 43,2461 43,1972 69,5300 danska krona 7,4414 7,4419 0,89360 švedska krona 10,4402 10,4384 češka krona 25,870 26,085 estonska krona 15,6466 15,6466 poljski zlot 4,2450 4,2699 1,5682 avstralski dolar 1,6362 1,6277 romunski lev 4,3016 3,4528 4,3024 3,4528 latvijski lats 0,7090 2,5652 0,7090 2,5556 islandska krona 290,00 290,00 2,2094 hrvaška kuna 7,2655 7,2698 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 5. novembra 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,24156 LIBOR (EUR) 0,39375 LIBOR (CHF) 0,27531 0,554 1,17 0,675 0,98625 1,22 EURIBOR (EUR) 0,43 0,716 1,0 1,237 ZLATO ^ L* (999,99 %%) za kg ^^^^^^ 23.541,42 € -38,87 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 5. novembra 2009 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 12,86 -1,23 KRKA 72,23 +2,00 MERCATOR 26,08 169,56 -1,49 TELEKOM SLOVENIJE 327,87 148,22 +0,63 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 55,70 AERODROM LJUBLJANA 35,65 DELO PRODAJA - -0,54 +0,34 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - NOVA KRE. BANKA MARIBOR 13,03 - MLINOTEST - -MLINOTEST - - KOMPAS MTS - - PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 28,00 14,80 26,00 +1,12 -0,54 -5,45 SAVA 462,00 205,34 -1,49 -0,65 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 84,90 27,09 +3,54 +0,37 MILANSKI BORZNI TRG 5. novembra 2009 FTSE MIB: +0,87 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ 1,25 78,6 +0,64 -1,12 BANCO POPOLARE 5,82 +0,36 -0,68 BCA POP MILANO 1,27 5,07 +0,00 -1,27 ENEL ENI 4,12 +0,55 FIAT 10,78 +0,94 -0,09 GENERALI 17,42 +0,75 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,86 +1,69 LUXOTT1CA 16,54 -0,66 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,48 8,64 +0,06 +0,82 PIRELLI e C 0,41 +3,27 SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 21,58 +0,89 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,28 5,61 +0,92 +1,08 TENARIS TERNA 1,14 13,27 +2,14 -1,85 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,71 0,16 +0,74 -3,61 UNICREDIT 9,8 2,39 +0,36 +1,38 SOD NAFTE (159 litrov) 1 79,75 $ +0,16 IZBRANI BORZNI INDEKSI 5. novembra 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.307,92 1.046,65 -0,46 -0,35 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb 2.133,85 +1,12 FIRS, Banjaluka - - SRX, Beograd 342,26 1.974,50 -1,28 -0,24 NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 3.399,67 -0,12 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 10.005,96 1.721,09 +2,08 +2,40 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt 1.066,63 1.115,33 5.480,92 +1,92 +1,02 +0,67 CAC 40, Pariz 5.125,64 3.708.73 2.561.74 +0,35 +1,05 +1,37 PX, Praga EUROSTOXX 50 EUROSTOXX 50 1.148,6 2.793,44 +1,72 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.717,44 2.629,35 21.479,08 3.155,05 16.063,90 +1,28 -0,72 +0,62 +0,85 +0,95 / MNENJA, RUBRIKE Sobota, 7. novembra 2009 5 ŽARIŠČE Križ je močnejši od Strasbourga Julijan čavdek Ni prvič, da je križ v razredih italijanskega šolskega sistema kamen spora in vzrok bolj ali manj ostrih polemik. Pred kakšnim dnem se je na ta simbol, ki izkazuje božje prostovoljno darovanje za človekovo odrešenje, spravilo Evropsko sodišče za človekove pravice. Sodišče je sprejelo priziv gospe Soile Lautsi, italijanske matere finskega porekla, ki smatra, da je prisotnost razpela neustrezna za šolski prostor, katerega obiskuje njen otrok. Evropsko sodišče, v svoji odločitvi, označuje izobešanje križev v javnih šolah kot kršitev pravice staršev, da svoje otroke izobražujejo, kot se njim zdi primerno oziroma v skladu s svojimi prepričanji. Pri tem še dodaja, da je v nasprotju s pravico otrok do svobode veroizpovedi. Z razsodbo Evropsko sodišče Italiji ni naložilo odstranitev križev, je pa odredilo denarno kazen za povzročeno moralno škodo. Zakon, ki dovoljuje oz. določa, da se v šolah izobeša križ, sega v 20. leta prejšnjega stoletja in spada v določila La-ternskih paktov med Italijo in Vatikanom. Čeprav je dogovor med Vatikanom in italijansko vlado, iz leta 1984, končal vlogo katolištva kot državne vere in ustava predvideva ločitev cerkve od države, zakon o razobešanju križev ni bil ukinjen. Obenem je bilo, v istem dokumentu zapisano, da so načela katoliške cerkve del zgodovinske dediščine italijanskega naroda. Sicer to ni prvi poizkus Soile Lautsi, ki se je s pomočjo Združenja ateistov že v prejšnjih letih obrnila na italijansko sodstvo, da bi z odstranitvijo križa iz šolskih razredov poskusila uveljaviti načelo laičnosti države oz. prej navedene pravice izobraževanja otrok v skladu s svojimi prepričanji. Preko upravnega sodišča dežele Veneto je njena zahteva prišla do italijanskega ustavnega sodišča, ki se je leta 2004 izreklo proti prizivu. Po tej razsodbi je upravno sodišče dežele Veneto leta 2005 ovrglo priziv proti križu in razsodilo, da je razpelo kulturni in zgodovinski simbol Italije in torej posledično simbol same italijanske identitete, obenem je tudi simbol načel enakosti, svobode in strpnosti. Leta 2006je Državni svet to razsodbo potrdil. Razsodba Evropskega sodišča za človekove pravice pa sedaj odpira novo vprašanje, ki gotovo ne bo ostalo znotraj meja italijanske države. V tej novi zgodbi so me pritegnile izjave časnikarja in pisatelja Vittorija Messorija v časopisu Corriere della Sera, ko pravi, da si kot kristjan ne bo pretrgal oblek zaradi odločitve Evropskega sodišča v Strasbourgu, ki v razsodbi izjavlja, da je križ v učilnicah italijanskih šol kršitev laičnosti države. V nadaljevanju pa, in pri tem se mu pridružujem, obžaluje dejanje, ki pod krinko svobode veroizpovedi nosi zelo vprašljive posledice brisanja človeške, verske in kulturne identitete ter same evropske zgodovine, ki presegajo zgolj celinsko-po-litično-gospodarski pojem. Druga zanimiva izjava Messorija v zvezi z omenjeno odločitvijo Evropskega sodišča za človekove pravice o neprimernosti razpela v šolskih prostorih je ta, »da bo moč križanega Kristusa brez večjih težav prenesla taka in podobna tolmačenja evropskih birokratov« (prevod avtorja). Saj če prav pomislimo, se je krščanstvo uveljavilo in se še uveljavlja prav tam, kjer doživlja največje preganjanje. Sama Evropa, kot pojem in kot vsestranska enota, srka iz korenin, ki segajo v bistvo krščanskega humusa. Prav ta humus pa je nastal na ogromnih množicah kristjanov, ki se, v različnih zgodovinskih obdobjih evropske zgodovine, niso odpovedale simbolu križa in so za to bile ob lastno človeško dostojanstvo in življenje. V tem smislu so nam verjetno še premalo poznane zgodbe ljudi, ki jih je simbol križa opogumljal pri vztrajanju v borbi za načela človekovih pravic in demokracije in so postali žrtve treh totalitarnih režimov, ki so v prejšnjem stoletju razsajali po Evropi. Prav zaradi tega je pokojni papež Janez Pavel II. razglasil kot evropsko sozavetnico karmeličansko sestro sv. Terezo Benedikto od Križa, Nemko judovskega porekla, ki je v svojem prostovoljnem sprejetju odhoda v Auschwitz, videla darovanje za odrešenje nemškega naroda, saj so bile njene zadnje dokumentirane besede: »Pridi, greva za naše ljudstvo.« Izrekla pa jih je preden je stopila na živinski vlak, ki je njo in sestro odpeljal v nacistično taborišče. Ob tem pa je vredno razmisliti o ideji laične države. Kakšna je lahko sploh ta ideja? Zakaj za svojo uveljavitev potrebuje brisanje simbolov, na katerih je zrasla? Ali ni to podobno francoski revoluciji, ki je požrla lastne otroke. Ideje so sicer potrebne in pomembne. Ko pa iz idej preidemo v idealizem oz. ideologijo, je izhod iz stvarnosti življenja neizbežen. V tem kratkem stavku bi lahko našli sodobno prispodobo, ki se dalj-noročno kaže skozi odločitev sodišča v Strasbourgu, ko uveljavitev novih »demokratičnih« principov multikultur-nosti, integracije in svobode poteka preko podiranja temeljev naše družbe in civilizacije. Toliko bolj je zato pomenljivo opozorilo, ki ga je leta 2007 na simpoziju italijanskih katoliških pravnikov izrekel sedanji papež Benedikt XVI., da se na tak način skuša umetno ločiti identiteto od njenih duhovnih in kulturnih temeljev, kot tudi niso izrazi laičnosti nasprotovanja do vsakega pomembnega političnega in kulturnega aspekta vere, temveč predstavljajo degeneracijo v la- KULINARIČNI KOTIČEK Jesenska torta Kostanj je eden najžlahtnejših in najslastnejših darov sicer skopega jesenskega časa. Z njim so prebivalci tistih krajev, kjer je rasel, premagovali lakoto, ki je v zimskih časih grozila marsikateremu revežu. Danes na srečo ni več tako, a kostanj ostaja tudi v dneh relativne blaginje zelo cenjen jesenski sadež, ki pa ga rabimo v veliki meri samo pečenega, v manjši pa tudi za pripravo slastnih slaščic. Za eno od teh vam posredujem ta starodavni recept, katerega največja težava je najbrž lupljenje kostanjev, ki je zamudno in ki marsikoga odvrača od priprave te jesenske torte. Za testo potrebujemo: 20 dkg moke, 30 g stopljenega masla, 120 g sladkorja, zavitek vaniljevega sladkorja, 60 g kostanjevega pireja, 40 g zmletih neolupljenih mandljev (ali orehov, ali lešnikov); za nadev : 150 g masla, 10 g sladkorja, 4 jajca, 1 va-niljev sladkor, 450 g kostanjevega pi-reja. Najprej se lotimo kostanjevega pireja, za katerega potrebujemo 1,5 kg kuhanega olupljenega kostanja, 10 dag sladkorja, 4 dl mleka, 3 žlice sladke smetane, 2 žlici grenkega kakava v prahu, 10 dag masla, žlico ruma. Kostanj stisnemo skozi stiskal-nik in dodamo sladkor in vroče mleko, ki smo mu dodali maslo in rum in vse skupaj premešamo, da dobimo kostanjev pire. Testo za torto pripravimo tako, da najprej v globokem krožniku na suho zmešamo zmlete mandlje, moko in kostanjev pire, ki ga damo na krožnik skozi pasirko, da je rahel. Maslo stopimo, rumenjake pa penasto vmešamo s polovico sladkorja in vaniljevim sladkorjem. Iz beljakov in preostalega sladkorja stepemo trd sneg. Tretjino snega primešamo rumenjakovi masi, da jo zrahljamo. Nato naložimo nanjo preostali sneg, posujemo s suho mešanico in rahlo mešamo od spodaj navzgor s kuhalnico, da dobimo enakomerno testo. Na koncu dodamo še stopljeno maslo. Model za torto (24 cm) na dnu pomažemo z maslom in posujemo z moko ter vanj vlijemo testo. Pogladi-mo ga tako, da je ob obodu nekoliko višje. Pečemo pri 170 stopinjah približno 45 minut. Z zobotrebcem preverimo, ali je pečeno. Pečeno torto pustimo nekaj minut v modelu, nato jo z nožem ločimo od oboda, ga odpremo in biskvit zvrnemo na mrežo ter ga pustimo ohladiti. Sedaj se lahko lotimo nadeva. Nad paro stepamo jajca, sladkor in va-niljev sladkor, da se zgosti. Maso ohladimo. Surovo maslo penasto stepemo in mu po žlicah dodajamo kostanjev pire. Nato po žlicah dodajamo hladno rumenjakovo maso. Na koncu primešamo še žlico ruma. Ohlajeno testo preložimo na krožnik in dvakrat vodoravno prere-žemo. Po želji lahko prvi dve plasti tanko premažemo s kiselkasto marmelado (brusnice, ribez), preden nanju na-mažemo kostanjevo kremo. Če je testo ostalo prenizko, ga razrežemo v dve plasti. Torto tudi od zunaj premažemo s kremo in okrasimo po želji. Kostanjev pire, ki bo ostal in ki ima obliko špagetov, če smo ga stisnili skozi stiskalnik, lahko ponudimo s stepeno smetano. Dober tek! Ivan Fischer po šestih letih Izšel nov Konzum Ivana Ilovarja Po šestih letih je pri Mladini izšel nov Konzum Ivana Ilovarja, kultni izbor prehranjevalnic za vsak žep. Posebnost tokratne izdaje je zemljevid Slovenije z okolico, na katerem so vrisane natančne lokacije vseh 88 obravnavanih pre-hranjevalnic.Posodobljeni izbor je plod terenskega dela zadnjih treh letih. Izjeme starejšega datuma so večkrat preverjeni "zimzelenčki". Vsaki prehranjevalnici so dodani odpiralni čas, naslov in telefon za predhodne najave ter spisek plačilnih kartic, s katerimi lahko gost poravna "zapitek in zajedek". Prva Ilovarjeva knjiga Kon-zum je izšla leta 2001 in takoj postala nepogrešljiv sopotnik jedcev po Sloveniji in njeni bližnji okolici. Konzumu 01 sta sledili še izdaji 02 in 03. V Velenju razstava Andreja Jemca V Galeriji Velenje in Razstavišče Gorenje v Velenju so včera-jodprli razstavo del akademskega slikarja Andreja Jemca. Poudarek razstave ob slikarjevi 75-letnici je na delih v zadnjih desetih letih, razstavo pa spremlja katalog z zapisi o slikarjevem delu avtorjev Milčka Komelja in Milene Koren-Božiček, sicer vodje velenjske galerije. V Galeriji Velenje je na ogled 27 Jemčevih slik in šest grafik, drugi del razstave v Razstavišču Gorenje pa zajema deset slik. Razstava ob 19. uri pa še v galeriji, bo na ogled do 28. novembra letos. odprta tribuna Večja transparentnost bi bila koristna za vse Po določenih dogodkih, ki so zaznamovali življenje Slovencev v Italiji v zadnjem obdobju, bi rada v konstruktivnem duhu orisala tudi najino mnenje o nekaterih zadevah, za katere misliva, da so primarnega pomena za našo skupnost. Naju loči politična pripadnost, ker sva eden pripadnik Stranke komunistične prenove drugi pa Demokratske stranke, združuje pa naju skrb za našo manjšino in za neprecenljivo manjšinsko organiziranost. Najprej sva dolžna nekaj pojasniti o srečanju o regulacijskem načrtu občine Trst, ki je potekal pred dnevi na občini ob prisotnosti župana Dipiazze, predsednikov dveh krovnih organizacij Rudija Pavšiča in Draga Štoke, generalne konzulke RS ter vseh treh občinskih svetnikov slovenske narodnosti. Vse do zadnjega dne nisva vedela, ali smo na to srečanje povabljeni tudi občinski svetniki. Izpadlo bi namreč res čudno, ko na srečanje z županom o temi, ki je tako neposredno vezana na delo občinskega sveta, bi ne bili povabljeni ravno tisti, ki so za to pristojni in bodo morali v drugi fazi zagovarjati določene popravke in stališča. Na srečanje nas je zadnji trenutek povabil župan Dipiazza. Zupanu se je pač zdelo logično in primerno povabiti tri slovenske občinske svetnike, saj bi jim moral o srečanju obširno poročati v vsakem primeru. Ob tem morava dodati, da ne razumeva zakaj je bila na tako srečanje, ki je zadeval argument lokalnega pomena, prisotna generalna konzulka Republike Slovenije. Se morda italijanski konzul v Kopru udeležuje srečanj s koprskim županom, ko v tem mestu sprejemajo prostorski načrt? Ni dvomov, da smo imeli naslednje dneve nekaj »političnih težav« zaradi prisotnosti konzulke na tem srečanju. Dobro vemo, da tržaška mestna uprava ni ravno naklonjena slovenski manjšini, tako da je bila prisotnost generalne konzulke na tem srečanju za nekatere »provokacija« oziroma poskus vsiljevanja tuje države v nek sklep, ki zadeva izključno občino Trst in njene občane. Seveda ne oporekava želji generalne konzulke, da bi bila seznanjena tudi s podrobnostmi okrog regulacijskega načrta, ampak srečanje je nato v javnosti dobilo popolnoma drugačen prizvok, kot da bi se naša skupnost ne znala več samostojno postaviti glede vprašanj, ki prav gotovo ne sodijo v krog manjšinskih tematik, za katere je pristojna država in je torej smiselno, da prevzema tudi Republika Slovenija aktivno vlogo. Upava, da se je vse zaključilo z nekaj medijskimi izjavami načelnikov dveh največjih večinskih strank, in da to »vsiljevanje« ne bo imelo posledic, ko bo občinski svet obravnaval ugovore italijansko in še zlasti slovensko govorečih občanov. Morda bi bilo bolj primerno, ko bi se krovni organizaciji že takoj angažirali pri vseh članih, ki delujejo na ozemlju tržaške občine, za zbiranje čim večjega števila podpisov proti določenim načrtom, ki so vključeni v nov regulacijski načrt. Velikim posegom v Banih in na Padričah nasprotujejo namreč vsi občani, ki so se udeležili raznih srečanj na teritoriju. Zato meniva, da naloga izvoljenih svetovalcev ni pisati spomenic županu, pač pa poiskati najboljšo strategijo za izboljšanje regulacijskega načrta in to v vsesplošno korist vseh. Rada bi se dotaknila tudi druge žgoče teme, ki je prišla na dan na nedavnem srečanju v Gregorčičevi dvorani. Moderator večera g. Bojan Brezigar je namreč postavil dve specifični vprašanji: kdo naj določi porazdelitev javnih sredstev manjšinskim organizacijam in kdo naj preveri ali je bila izbira pravilna. Del javnih sredstev, ki jih prejemata krovni organizaciji, prihaja iz Ljubljane in tam odločajo tudi, koliko naj prejme vsaka. Tudi midva se sprašujeva, če je ta izbira pravilna, ampak če se slovenski konzulat vmešava v naš regulacijski načrt, se Slovenci v Italiji legitimno sprašujemo o namembnosti denarja davkoplačevalcev, tako italijanskih kot slovenskih. Prav bi bilo, da bi krovni organizaciji javno posredovali, s kolikšnim denarjem letno razpolagata, kako in komu se dodeljujejo prispevki, na primer, koliko denarja sta SKGZ in SSO namenili našemu gledališču v zadnjih letih. To so verjetno vprašanja, ki zanimajo vse Slovence, zato ne bi smela ostati v ožjem krogu ljudi in tistih, ki so imenovani v deželnih posvetovalnih komisijah in drugih podobnih telesih, saj drugače nastajajo dvomi o tem, ali so finančna sredstva v celoti in smotrno razdeljena. Proračun tržaške in drugih občin je javen in prav tako so javni dohodki, ki jih prejemajo izvoljeni predstavniki. Meniva, da bi morali biti javni tudi računi naših krovnih organizacij, ki sta privatni ustanovi, a prejemata in upravljata javni denar. Koristniki - torej manjšina - so tisti subjekti, ki morajo pač preverjati če so izbire pravilne. Večja transparentnost bi še najbolj koristila samima krovnima organizacijama; olajšala bi njune, v tem času, nelahke izbire, ker bi se s tem približale ljudem, še zlasti mlajšim generacijam, in bi hkrati utišale določene govorice, ki se v zadnjih časih pojavljajo v manjšinskih krogih. Večja transparentnost bi tudi olajšala sindikalne odnose med krovnima in uslužbenci manjšinskih ustanov, ki so danes upravičeno zaskrbljeni za svoje delovno mesto. Občinska svetnika v tržaškem občinskem svetu Iztok Furlanič in Stefano Ukmar STARI PRIIMKI V SLOVENSKIH VASEH Kontovel Na Kontovelu je od njegovega nastanka v 15. stoletju do danes zabeleženo precejšnje število priimkov: nekateri se pojavijo le za kratek čas, kot zelo zgodna Sialo (1481) in Siulez (1489) ali pa Ta-balos v 17. stoletju in Uršič v 18.stoletju; drugi so prisotni dalj časa, čeprav so danes tu izginili, kot na primer Klinja (od 1525, prisoten še celo naslednje stoletje), Reja (prisoten od 1596 za več stoletij) ali Sonce (zabeležen že okrog 1500, v vasi do 20.stoletja). Od še obstoječih priimkov ima verjetno najstarejši izvor današnji Gerlanc (na Proseku in Sa-ležu Grilanc), ki je že leta 1460 be-ležen v obliki »de Grignan«, okoli 1500 kot Gernaniz, 1525 kot Gri-gnanez, od 17. stoletja dalje pa v današnjih variantah. Malo kasneje (1497) najdemo priimek Starec (najprej kot vzdevek: Stephanus Lado dicto Staretz), medtem ko je Daneu leta 1525 zaenkrat še ime (Daniel de Contovelo), a bo kaj kmalu (1585) že priimek (Danieu ali Daneu). 1525 je prisoten že prvi Prašelj, 1571 pa prvi Regent. Prvi Štoka se kot cerkovnik preseli na Kontovel iz Tomaja v 17. stoletju (prvič je omenjen v neki oporoki leta 1639), v približno istem obdobju pa najdemo tudi prvega Pertota, za katerega ni znan izvor, lahko pa upravičeno domnevamo, da je prišel iz Nabrežine. Marko Oblak 6 Petek, 6. novembra 2009 ITALIJA / zdravstvo - Epidemija, psihoza in sodni posegi Nova gripa: 26 žrtev Polemika o dobavi cepiva Podminister Fazio zagotovil dobavo 5 milijonov odmerkov cepiva do konca meseca politika Berlusconi: Ne mislim na Kvirinal RIM - »Nikoli nisem imel nobenega razmerja z gospodično Noemi Letizia. O tem so se govorile in pisale same laži.« Tako predsednik vlade Silvio Berlusconi odgovarja v intervjuju, ki ga bo znani televizijski časnikar Bruno Vespa objavil v teh dneh v svoji najnovejši knjigi. Vespa premierju postavja v sicer nekoliko predelani obliki tudi deset znanih vprašanj, s katerimi se dnevnik La Re-pubblica že mesece nanj obrača brez uspeha. Berlusconi pa mirno odgovarja, čeprav večkrat dokaj površno. Tako Berlusconi med drugim pravi, da se je prostitutka Patrizia D'Addario (s katero je premier tudi prespal) prikradla na zabavo v Palačo Grazioli s poslovnežem Tarantinijem, ne da bi bila izrecno povabljena. Sicer pa zanika, da bi se kdaj v svojem zasebnem življenju obnašal na način, da bi ga lahko kdo izsiljeval. Prav tako zanika, da bi dekleta na poziv nagrajeval s kandidaturami in podobnimi političnimi protiuslugami. Premier nadalje ogorčeno zavrača sumni-čenja, da bi zlorabljal tajne službe v politične ali osebne namene. Spominja, da je sodstvo arhiviralo obtožnico, po kateri naj bi zlorabljal državna letala za prevažanje svojih zasebnih gostov in gostij. Berlusconi v intervjuju tudi zanika, da bi želel kronati svojo politično kariero z izvolitvijo na Kvirinal. Kot najboljšega možnega kandidata za predsednika republike indirektno omenja svojega tesnega sodelavca Giannija Letto. Premier govori tudi o svojem zdravstvenem stanju in zatrjuje, da je odlično, če izvzamemo občasne težave zaradi trdega vrata in konec oktobra prebolelo škrlatinko. Sicer pa naj bi njegovo dobro fizično stanje potrjevala tudi naporna agenda, ki jo vodi kot predsednik vlade. RIM - Število žrtev nove gripe je včeraj naraslo na 26. V bolnišnici Car-darelli v Campobassu je umrl 42-letni moški, ki je sicer bolehal za drugo težko boleznijo. Nekaj ur prej je v bolnišnici v Desiu podlegla 7-letna deklica, ki se je že prej zdravila za hudo patologijo. V bolnišnico so jo prepeljali 31. oktobra zaradi pljučnice. Sprejeli so jo na oddelek za oživljanje, a včeraj se je njeno zdravstveno stanje poslabšalo. Ob psihozi zaradi nove gripe so se razrastle tudi polemike. V prvi vrsti prav zaradi napihovanja psihoze, pa tudi zaradi obljubljenega, a neizpolnjenega cepljenja proti virusu H1N1. Po podatkih, ki jih je posredovala vsedržavna zdravstvena služba, se je do 1. novembra cepilo proti gripi vsega 41 tisoč ljudi. Včeraj je bilo o cepljenju oziroma o posredovanju cepiva govor na konferenci med državo in deželami. Podmi-nister za zdravstvo Ferruccio Fazio je zagotovil dobavo 5 milijonov odmerkov cepiva do konca novembra. Fazio je priznal, da so pritožbe dežel zaradi za- poznele dobave cepiva upravičene, dodal pa je, da bi lahko dostavili cepivo kvečjemu tri do štiri dni pred sedanjo dobavo. Podminister za zdravstvo je vsekakor zagotovil, da bodo v teku enega meseca cepili 90 odstotkov vseh pacientov, ki bolehajo za hudimi patologijami. V epidemijo nove gripe je poseglo tudi sodstvo. Rimsko tožilstvo je uvedlo preiskavo o smrti dveh oseb, ki sta podlegli novi gripi: 18-letne Chantal Carleo in 58-letnega Maurizia Scaviz-zija. Oba sta že prej bolehala za drugimi boleznimi. Sorodniki obeh žrtev so se pritožili na sodišče. V pritožbah so zapisali, da naj bi pacienta ne bila deležna primerne zdravstvene nege, in da naj bi treba njuno smrt povezati s to domnevno malomarnostjo. Rimski javni tožilec Paolo D'Ovidio je poveril sodnima zdravnikoma obdukcijo trupel, da bi ugotovili točne vzroke smrti in ocenili, ali je bila zdravniška nega primerna, ali ne. eu - Poljski veleposlanik D'Alema zunanji minister naj bi bil problem zaradi komunistične preteklosti BRUSELJ Imenovati nekdanjega komunista na mesto visokega predstavnika EU za zunanje zadeve bi bil »problem« za države članice povezave, ki so nekoč pripadale Varšavskemu paktu. Tako je včeraj povedal poljski veleposlanik v Bruslju Jan Tombinski, s čimer se je odzval na govorice, da bi mesto zunanjega ministra EU lahko prevzel nekdanji italijanski premier in zunanji minister Massimo D'Alema. »Bolje bi bilo, da bi takšno funkcijo vodil človek, katerega avtoritete ne bi bilo mogoče spodnašati zaradi politične preteklosti,« je pristavil Tombinski. Poljska vlada je potem pojasnila, da to ni njeno uradno stališče. Medtem je italijanska vlada potrdila, da bi bila pripravljena podpreti D'Alemo, če bi ga na omenjeno mesto predlagala evropska socialistična stranka. Kot znano, obstaja dogovor, po katerem bo bodoči predsednik EU iz vrst evropske ljudske stranke, zunanji minister pa iz vrst socialistične. Za predsednika mnogi kandidirajo belgijskega premierja Hermana Van Rompuyja, kot bodočega zunanjega ministra pa se poleg D'Aleme pogosto omenja britanski zunanji minister David Milliband. politika - Težave za Bersanija Tudi podjetnik Calearo namerava zapustiti Demokratsko stranko VICENZA - Tudi podjetnik Massimo Calearo namerava zapustiti Demokratsko stranko. Nekdanji predsednik zveze strojnih industrij Federmeccanica je svojo namero že sporočil strankinemu sekretarju Pier Luigiju Bersaniju, danes pa naj bi svoje stališče uradno objavil. Kot znano, se je za njegovo kandidaturo na zadnjih parlamentarnih volitvah odločno zavzel tedanji voditelj stranke Walter Veltroni, po izvolitvi v poslansko zbornico pa je vseskozi nastopal zelo samostojno. »Oni so me iskali, in ne obratno,« je obrazložil svoje stališče. Na primarnih volitvah se je opredelil za Daria Fran-ceschinija, o Bersaniju pa meni, da je nosilec projekta, ki »gleda v preteklost«. »Nikoli nisem bil levičar in niti ne bom,« je pribil. Calearov odhod je že marsikdo komentiral. Beneški župan Massimo Cacciari je takole povedal: »Caleara lahko razumem. Očitno se strinja z Rutellijem glede nevarnosti, ki grozi Demokratski stranki. Upam, da me bo v naslednjih mesecih demantiral Bersani s svojo politiko.« Za nekdanjo županjo Padove, sicer parlamentarko Ljudstva svobode Giu-stino Destro je Calearova odločitev povsem logična. »V preteklosti sem v njem videvala prej severnoligaša kot levičarja, upam pa se bo zdaj pridružil nam,« je dejala. Predsednik Pokrajine Trento Lorenzo Dellai pa je izrazil upanje, da se bo Calearo pridružil snovalcem novega centra. V Afganistanu laže ranjeni štirje italijanski vojaki MILAN - Štirje vojaki italijanske padalske brigade Folgore, ki so se včeraj ponoči po italijanskem času nahajali v obhodnici južno od kraja Shindand v Afganistanu, so bili laže ranjeni v eksploziji protitankovske mine. Slednja je eksplodirala pod oklepnim vozilom Lince, v katerem so se nahajali vojaki, pri čemer je bilo vozilo močno poškodovano, posadka pa je dobila le praske, kot je zagotovil tiskovni predstavnik italijanskega kontingenta v Heratu Marco Mele. Ranjeni vojaki so že telefonirali domov in pomirili domače. Drugače se nasilje v Afganistanu nadaljuje, saj je prejšnjo noč akcija mednarodnih sil v neki vasi v južnem delu države povzročila smrt enajstih civilistov, zaradi visoke stopnje tveganja pa je Organizacija združenih narodov odločila evakuacijo oz. začasno premestitev 600 od skupno 1.100 njenih uslužbencev, ki delujejo v državi. Casini med Bersanijem in Berlusconijem RIM - Voditelj Sredinske unije UDC Pierferdinando Casini koleba med zavezništvom z Demokratsko stranko in Ljudstvom svobode, pri čemer opozarja, da bi šlo za zavezništva na krajevni ravni, saj je za stranko prioriteta njena opozicijska vloga. Casini se je v sredo srečal z novoizvoljenim tajnikom Demokratske stranke Pierluigijem Bersa-nijem, danes pa se namerava srečati z voditeljem Ljudstva svobode in predsednikom vlade Silviom Ber-lusconijem. Tako Bersani kot Casi-ni sta na sredinem srečanju dejala, da obstaja možnost sodelovanja, npr. v obliki zavezništva med DS in UDC na deželnih volitvah v Pie-montu, Apuliji, Laciju in Kampani-ji (morda pa tudi v Liguriji in Markah). Prav tako pa ni izključena možnost krajevnih zavezništev z Ljudstvom svobode, npr. v Lom-bardiji in Kalabriji, kjer naj bi bile razmere za tako zavezništvo bolj zrele. Napovedoval je pokol ... CUNEO - Na priljubljeni spletni strani YouTube je objavil krajši video, v katerem je s pištolo v rokah napovedoval pokol v višji šoli v Rac-conigiju; srhljiva zgodba je imela veliko podobnosti s pokolom dijakov in profesorjev v ameriški šoli Columbine. Zato ni čudno, če so posnetki povzročili kar nekaj preplaha. Karabinjerji pa so k sreči prišli na sled 16-letnemu dijaku in ga prijavili javnemu tožilstvu za mladoletne, kjer se bo moral zagovarjati zaradi povzročitve preplaha. črna kronika - Nenavadna nesreča včeraj ob 7.30 v kraju Vello di Marone Lokomotiva brez strojevodje trčila v potniški vlak: 12 ranjenih BRESCIA - Včeraj nekaj po 7.30 je v kraju Vello di Marone blizu Brescie prišlo do nenavadne nesreče. V potniški vlak železnic Ferrovie Nord je čelno trčila lokomotiva brez strojevodje. Strojevodja potniškega vlaka je sicer aktiviral zasilno zavoro, a se ni mogel ogniti trčenju. Potnike je prek zvočnikov v posameznih vagonih tudi pozval, naj se primejo za ročaje in kakorkoli zavarujejo, kljub temu pa se je v nesreči najmanj 12 ljudi poškodovalo, k sreči nobeden v hujši obliki. Nesreča se je pripetila, ko je potniški vlak vozil po enotirni progi iz Bre-scie proti dolini Camonica. Na njem so se peljali večinoma študentje ter delavci in uradniki na poti v službo. Ob trčenju je nastal velik preplah. Ponesrečencem so priskočili na pomoč reševalci službe 118 in gasilci, pa tudi policija in karabinjer-ji. Zupan občine Marone jim je dal na razpolago sejno sobo na županstvu. Seveda je v teku preiskava. Glavno vprašanje je, kako je mogoče, da je lokomotiva vozila brez strojevodje. mafija - Massimo Ciancimino »Riino je izdal Provenzano« PALERMO - Totoja Riina je izdal Bernardo Provenzano, saj je on označil na zemljevidu kraj, kjer se je mafijski boss skrival. Tako je včeraj povedal palermskim javnim tožilcem Massimo Ciancimino, sin leta 2002 umrlega nekdanjega palerm-skega župana Vita. Massimo Ciancimino je podrobno opisal, kako je prišlo do omenjene izdaje. Karabinjerji so izročili Vi-tu Cianciminu zemljevid, ta ga je posredoval Provenzanu, ki ga je preko nekdanjega župana vrnil karabinjerjem z obkroženo točko v palermski četrti Uditore, kjer se je nahajal Riina. In tako so karabinjerji januarja 1993 Riino dejansko prijeli. S tem novim razkritjem Massimo Ciancimino skuša potrditi svojo nedavno izjavo, da je na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja prišlo do dogovora med državo in mafijo, na osnovi katerega je mafija potem tudi ustavila vrsto atentatov, ki so tedaj okrvavili Sicilijo. Massimo Ciancimino je v tem sklopu včeraj javnim tožilcem izročil tudi kopico zapiskov svojega očeta. Massimo Ciancimino pravi nadalje, da bi preiskovalcem lahko izročil tudi zvočne posnetke pogovorov s karabinjerji, ki jih je njegov oče skrivoma posnel. Ti posnetki naj bi se nahajali v varnostni skrinjici v Vaduzu v Lichtenteinu. »Natančno vem, kaj vsebujejo,« je zatrdil. Massimo Ciancimino je sicer bil na prvostopenjskem procesu obsojen na 5 let in 8 mesecev zapora zaradi reciklaže, poskusa izsiljevanja in lažne posesti nepremičnin. Svoja razkritja posreduje preiskovalcem ob robu prizivnega procesa. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 7. novembra 2009 7 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu univerza v trstu - Želja po krepitvi sodelovanja s Slovenijo Skoraj šestdeset projektov v okviru programa Interreg Univerza v Trstu želi krepiti sodelovanje s sorodnimi ustanovami v Sloveniji z večjim številom čezmejnih projektov v okviru evropskega programa Interreg Itali-ja-SIovenija 2007-2013. Univerza namreč sodeluje, kot nosilec ali partner, pri 57 prijavljenih projektih čezmejnega sodelovanja (od skupnih 304), v vrednosti 65 milijonov evrov. Gre za vsoto, ki predstavlja skoraj polovico ceIotne vrednosti vseh prijavIjenih evropskih projektov čezmejnega sodelovanja med Italijo in Slovenijo, ki znaša dobrih 136 milijonov evrov, pri čemer je treba omeniti, da bo dobrih dvanajst miIijonov evrov namenjenih raziskovaIni dejavnosti dvajsetih oddeI-kov tržaške univerze, ki bodo tako na teh-nično-znanstvenem kot na družbeno-hu-manističnem področju sodeIovaIi skupaj s preko sto partnerji. Projekte, ki bi jih morala dežela Furlanija-Julijska krajina predvidoma odobriti v prvih mesecih prihodnjega Ieta, po besedah rektorja univerze Fran-cesca Peronija pa dokazujejo voIjo tržaškega vseučiIišča, da nadaIjuje po poti zasIedo-vanja odIičnosti, so včeraj dopoIdne pred-staviIi na sedežu univerze, kjer so poIeg Pe-ronija spregovoriIi še dežeIna odbornica za delo, univerzo in raziskovanje Alessia Ro-soIen ter rektorjev deIegat za raziskovaIno področje Fabio Benedetti in ravnatelj od-deIka za vede o živIjenju Renato Gennaro. Cilj projektov, ki jih bo, če bodo odobreni, za 85 odstotkov kril Evropski sklad za regionalni razvoj, za preostalih petnajst odstotkov pa itaIijansko ministrstvo za gospodarstvo in finance, je krepitev privlačnosti in kompetitivnosti območja, ki obsega na italijanski strani pokrajine Trst, Videm, Gorica, Benetke, Padova, Rovigo, Ferrara in Ravenna (katerim se Iahko pridružita še Por-denon in Treviso), na slovenski strani pa Gorenjsko, Goriško in Obalno-kraško regijo (katerima se lahko pridružita še Osrednjeslo-venske in Notranjsko-kraška regija), za zagotovitev trajnostne teritorialne integracije, krepitev kompetitivnosti in razvoja družbe, ki sIoni na znanju in za izboIjšanje družbenega in kuIturnega sodeIovanja. Pri tem se projekti delijo na strateške in standardne: prvi trajajo dIje časa (do 48 mesecev), stati morajo najmanj miIijon evrov, zadostiti pa morajo strožjim kriterijem kot drugi, ki Iahko trajajo do 36 mesece in ne smejo presegati poI-drugega miIijona evrov vrednosti. Tržaška univerza sodeIuje pri osmih strateških projektih (na skupnih 54), kjer je pri enem nosilka, ter pri 49 standardnih projektih (na skupnih 250), kjer je nosiIka pri enajstih. Projekti zajemajo najrazIičnejša področja, od npr. prenosa nanotehnoIogij in razvoja trajnostnega turizma pa do ovrednotenja in zaščite kraških vodnih virov, ino-vativnih tehnologij za predelavo odpadkov ter preučevanja zaščite manjšin. Tu veIja še posebej omeniti strateški projekt Trans2care, katerega nosiIec je oddeIek za vede o živIje-nju tržaške univerze, namenjen pa je obIi-kovanju medregijske mreže za inovacije in prenos tehnologij za izboljšanje zdravstva. Tu tržaška univerza sodeluje z drugimi dvanajstimi partnerji iz ItaIije in SIovenije, kot so univerze v Vidmu, Padovi in Ferrari, visoka šola Sissa in bolnišnica Burlo Garofolo, pa še univerzi na Primorskem in v Novi Gorici, bolnišnici v Šempetru in Valdoltri ter druge ustanove. V okviru projekta žeIijo med drugim tudi usposobiti štirinajst oseb za urejevanje odnosov med ustanovami, pa tudi med sIednjimi in zainteresiranimi podjetij za krepitev kompetitivnosti in razvoja na bio-medicinskem področju. Kompetence, ki jih je univerza pridobila s sodelovanjem pri drugih raziskovalnih projektih v preteklosti, zdaj daje na razpolago za družbeno in gospodarsko rast teritorija, je biIo rečeno na včerajšnji predstavitvi, to pa je tudi dokaz osrednje vIoge univerz -v tem primeru zlasti tržaške univerze - v okviru sistema raziskovaInih ustanov, ki deIuje-jo na podIagi kompetenc, interakcije in in-terdiscipIinarnosti. Ivan Žerjal univerza v trstu - 65-letnica Leposlovne in filozofske fakultete Za humanistično izobrazbo Včeraj proslava v dvorani tržaškega občinskega sveta - Posegi Dipiazze, Basse Poropat, Peronija, Benussijeve in drugih Dvorana tržaškega občinskega sveta je bila za to priložnost nabito polna kroma V nabito polni dvorani tržaškega občinskega sveta so včeraj popoldne počastili 65. obletnico delovanja Leposlovne in filozofske fakultete Univerze v Trstu, ki so se je udeIežiIi števiIni bivši in sedanji docenti in študentje ter predstavniki krajevnih oblasti, med katerimi velja omeniti tržaškega župana Roberta Di-piazzo, ki je z zadovoIjstvom ugotoviI krepitev vezi med univerzo in občino oz. samim mestnim tkivom. To je poudariIa tudi predsednica pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat, ki se je zaustaviIa pri zgodovini ter pri kuIturnem in vzgojnem pomenu fakuItete na teritoriju. Na svečanosti je govoriI tudi rektor tržaške univerze Francesco Peroni, ki je humanistično izobrazbo označiI za resničen in najgIobIji temeIj vsakega drugega univerzitetnega študija oz. izobrazbe, medtem ko je sedanja dekanja Cristina Benussi poudariIa tudi sposobnost interakcije z aktiviranjem števiInih discipIin in deIovanjem v muItietnični in večjezični dimenziji. Benussijeva je tudi opo-zoriIa na današnje težave, ki izhajajo iz gospodarske krize ter pritiskov trga in oblasti in ki gredo v smer ne vedno praviIne racionaIizacije, na koncu pa poudariIa, da so za vsako človeško civilizacijo temelj- nega pomena in neobhodno potrebna znanje, približevanje in iskanje razumevanja najglobljih notranjih mehanizmov človeka, njegovih strasti in čustev, se pravi tistih ravni, ki niso »ekonomske« in k poznavanju katerih prispeva ravno humanistična izobrazba. Posegli so tudi rektorjev delegat za znanstveno raziskovanje Fabio Benedetti, direktor ustanove Almalaurea Andrea Comunelli in ravnatelji oddelkov Roberto Festa, Rienzo Pellegrini, Marco Piccat, Giacomo Todeschini in Claudio Zaccaria ter pisatelj Mauro Covacich, podelili pa so tudi spominska priznanja. APrimorski ~ dnevnik VZPI-ANPI ob Svetovnem pohodu za mir vabi na nocojšnji koncert na Opčinah Pokrajinski odbor Vsedržavnega združenja partizanov Italije vabi ob Svetovnem pohodu za mir in ne-nasiIje drevi, ob 20.30 v Prosvetni dom na Opčinah, Narodna ulica 51 na koncert po projektu OrneIIe Se-rafini s podporo tržaške pokrajine in SKD Tabor »Maledetta la guer-ra« - italijanske, slovenske in druge sporočiIne Ijudske pesmi na temo prve svetovne vojne. Pesmi izvajajo: Ornella Serafini, Martina Fe-ri in Simone SgarIata, na kitaro spremlja Sergio Giangaspero, na kontrabas Andrea Zullian. Bar California Inn pogreša Nino, Pinto in S. Mario Tatovi so v torek ponoči vIomiIi v bar CaIifornia Inn na Miramarskem drevoredu. PoIeg generatorja so iz-giniIi trije bronasti kipci - znamenite KoIumbove karaveIe Nina, Pinta in Santa Maria. Generator je vreden okrog 2000, kipci pa 1500 evrov, po informacijah karabinjer-jev pIen ni biI zavarovan. Po cesti stegnil roke in ukradel torbico s 350 evri V tržaškem mestnem središču se je neznanec v sredo popoIdne pri-bIižaI škotski gospe, ki stanuje v Trstu. Iz roke ji je iztrgaI manjšo torbico, v kateri je bilo poleg njenih osebnih dokumentov tudi 350 evrov. Gospa je namreč tik pred dogodkom prevzeIa denar iz ban-komata. ObvestiIa je poIicijo, ki je začeIa iskati kradIjivca. Na klopci frnedskega parka za otroke ležala večja kača V parku za otroke pri Frnedu, v UIi-ci Marchesetti, je nekdo v sredo zjutraj opaziI večjo kačo, ki je mirno počivala na klopci. Posegla je najprej poIicija z rocoIske postaje, ži-vaI pa je odstraniIo speciaIizirano osebje poIicije. Isto osebje je pred kratkim imeIo opravka s povoženim udavom v UIici Svevo (živaI je nato zaradi poškodb poginiIa). zdravstvo - Gabrovec (SSk) z Rotellijem o težavah Slovenske socio-psihopedagoške službe Stanje mestoma že nevzdržno Kadrovska podhranjenost, pomanjkanje avtonomije in koordinatorke zznanjem slovenščine - Zagotoviti dostojne pogoje življenja in dela za ohranitev kakovostne ravni »SIovenski socio-psiho- pedagoški sIužbi moramo zagotoviti dostojne pogoje živIjenja in deIa, saj je trenutno stanje mestoma že nevzdržno!« Tako je poudaril deželni svetnik SIovenske skupnosti Igor Gabro-vec na sestanku, ki ga je imeI z gIav-nim ravnateIjem tržaškega podjetja za zdravstvene storitve Francom RoteI-lijem in njegovima sodelavkama Mario Grazio CogIiati (ravnateIjico 2. zdravstvenega okraja) in Danielo Vi-doni (odgovorno za službe namenjene otrokom in najstnikom). Povod za srečanje, piše v sporočiIu za javnost, so daIe usIužbenke same, ki so zaskrbljene zaradi vsestranske negotovosti v zvezi z bodočnostjo same službe. Slednja je bila ustanovljena leta 1982 na prošnjo ravnateljev slovenskih šoI s ciIjem zagotoviti otrokom oz. mladim od 0 do 18. leta starosti z naj-razIičnejšimi težavami spremIjanje in rehabiIitacijo, ki bi potekaIa v sIoven-skem jeziku. SIužba je formaIno deI drugega zdravstvenega okraja, dejansko pa pokriva celoten teritorij tržaške pokrajine in skrbi za pribIižno 350-400 pacientov. KIjub temu se gIede kadrovskega sestava in števiIa ur nahaja v sIa-bih vodah, saj Iahko danes računa Ie na tri staIno zaposIene, vse ostaIe usIuž- Franco Rotelli kroma benke, ki krijejo najrazIičnejše profe-sionaIne profiIe pa so zaposIene z začasnimi pogodbami. BoIj konkretno rečeno: trenutno sIužba razpoIaga z eno izvedenko za psihomotoriko s 36 tedenskimi urami, daIje s tremi psihoIoginjami s skupno 37 tedenskimi urami (dve imata deset, tretja pa sedemnajst ur), dvema fizio-terapevtkama s pogodbo za doIočen čas (za deset oz. osemnajst ur) in eno pedagoginjo prav tako s pogodbo za do-Iočen čas (za petnajst ur), katerim se pogodba izteče ob koncu Ieta, dvema »izposojenima« boIniškima sestrama in eno Iogopedinjo s 36 tedenskimi urami, ki pa je dejansko ni, ker je trenutno na čakanju na Goriškem in se bo vrniIa v januarju. NestaIno deIovno razmerje v nekaterih primerih traja že pet- Igor Gabrovec kroma najst in več (pravzaprav dvajset) let, služba pa je začasno tudi brez odgovorne osebe-koordinatorke, ki bi obvIadaIa sIovenski jezik. ZaskrbIjujoče je nižanje števiIa tedenskih ur (od Iani so izgubi-Ii 68 ur psihoIoga, katerim je treba dodati še zmanjkanje petih mesečnih ur supervizije in trenutno manjkajočim 36 uram Iogopedinje), spričo vsega tega pa bo težko ohraniti dosedanjo kakovostno raven sIužbe, na potrebo po kateri opozarjajo usIužbenke. Če se povrnemo k tiskovnemu sporočiIu, je Gabrovec RoteIIiju in so-deIavkama pojasniI, da odigrava sIužba zelo pomembno vlogo v okviru storitev, ki so namenjene slovensko govorečim otrokom in njihovim družinam, zato jo bo potrebno razširiti tudi na goriško in videmsko pokrajino, saj mora spekter ponujenih storitev zaobjeti ves prostor, kjer so šoIe s sIovenskim učnim jezikom in torej sIovensko govoreči otroci. SIužbo gre okrepiti s stabiIizi-ranjem, kjer je mogoče, doIgo Iet začasno zaposIenih kadrov in z vkIjučitvijo mIadih strokovnjakov in strokovnjakinj, ki naj zapoInijo trenutno obstoječe vrzeIi, meni dežeIni svetnik SSk. Vodstvo zdravstvenega podjetja je priznaIo, da je potrebno sIužbo utrditi in istočasno razširiti njen deIokrog na vso sIovensko govorečo popuIacijo. To naj bi podjetje upoštevaIo v procesu reorganizacije in modernizacije storitev, ki je še v teku. V tem smislu je Ro-teIIi pojasniI, da je v minuIih Ietih že prišlo do stikov z zdravstvenim podjetjem na Goriškem, za kar si je svojčas prizadeval tudi pokojni Mirko Šapacapan. »Slovenska socio-psiho- pedagoška sIužba mora živeti in ohraniti potrebno avtonomijo, kvaIiteta službe pa je bistvena tudi glede na dejstvo, da so storitve namenjene posameznikom in družinam, ki so itak v stiski in jih zato ne gre dodatno bremeniti« je še dejaI Gabrovec in se z odgovornimi pri zdravstvenem podjetju dogovoriI za obisk sedeža v UI. Farneto in srečanje z vsemi nameščenkami in nameščenci. 8 Petek, 6. novembra 2009 TRST / kriza slovenskega stalnega gledališča - Predlog izvedencev SSG: namesto upravnega sveta »krizni odbor« s prefektom na čelu? V »kriznem odboru« predstavniki javnih uprav in slovenskih organizacij Zgodovina Slovenskega stalnega gledališča predstavlja temeljni kamen v sodelovanju med različnima skupnostma in je v ponos Trstu in vsej deželi. To je edino javno stalno gledališče neke jezikovne manjšine, ki ga priznava ministrstvo za kulturne dobrine in dejavnosti italijanske vlade. Iz gledališča so izšli pomembni igralci slovenske skupnosti in odmevne predstave. Res hudo bi bilo, ko bi ta kulturni prostor zaprl vrata in bi se slovenska skupnost nenadoma znašla brez svoje referenčne točke. Zato bi morali vsi odgovorni storiti vse, kar je v njihovih močeh, da bi se to ne zgodilo. Tako sta komercialistka Marija Marc in direktor Deželne gledališke ustanove Renato Manzoni - izvedenca, ki jima je, po posegu tržaške prefekture, skupščina Stalnega slovenskega gledališča poverila nalogo za pripravo poročila o stanju v ustanovi in o možnih rešitvah za izhod iz krize - v svoji analizi uvodoma izpostavila vlogo in pomen slovenskega teatra. Eksperta sta pregledala bilance zadnjih let, pozorno prebrala statut in zapisnike skupščin gledališča, sej upravnega sveta in nadzornega odbora ter pogodbe o posojilih. Njun zaključek je jasen: položaj gledališča je zelo hud. Vsi soudeleženi subjekti bodo morali pokazati vso dobro voljo in dodeliti potrebna sredstva, da bi lahko teater rešili. Nadzorni odbor je zadnji dve leti sicer opozoril na celo vrsto tehničnih nedoslednosti, ta opozorila pa so vsi soudeleženi subjekti popolnoma prezrli. Primer: po statutu bi morali člani gledališča, to je Dežela Furlanija-Julijska krajina, Pokrajina Trst in Občina Trst, kriti stroške za dvorano Kulturnega doma. Ti stroški znašajo kakih 330 tisoč evrov letno. A nobena od javnih uprav jih ni poravnala. Dalje: Občina, Pokrajina in Dežela bi morale letno prispevati vsaj toliko, kolikor znaša državni prispevek iz enotnega sklada za prireditve FUS (letos 380 tisoč evrov). A tudi to se ne dogaja. Edinole Dežela je posegla in doslej omogočila delovanje gledališča (z dotacijskim skladom 250 tisoč evrov, kateremu je treba prišteti 165 tisoč evrov letno za kritje 15-letne-ga posojila, s katerim je Dežela pokrila do leta 2004 ustvarjeni primanjkljaj ustanove (2 milijona 500 tisoč evrov). Nadzorni odbor je že leta 2007 povabil upravni svet, naj zniža stroške, v primeru ko bi prispevki, predvideni v proračunu, zmanjkali. Tudi to pa se ni zgodilo. Prav nasprotno: stroški so se še povečali. Tako se je obračun 2008 zaključil s primanjkljajem 240 tisoč evrov, proračun 2009 pa naj bi se zaključil s primanjkljajem kakih 330 tisoč evrov, ob čemer pa je treba omeniti »neverjeten porast stroškov za predstave, in sicer za scene, plače gostujočih režiserjev in igralcev za več kot 80 tisoč evrov, potem ko je že leta 2008 prišlo do porasta stroškov za uslužbence.« Prav vpis med prihodke vrste prispevkov, ki potem niso prispeli, in upravljanje stroškov, kot da bi tisti prispevki realno prispeli, je privedlo gledališče do sedanjega položaja. Iz opravljenih preverjanj ni mogoče trditi, da je prišlo do razsipavanja ali pretiranih plačil, sta zapisala izvedenca. Pač pa naj bi k sedanjemu primanjkljaju botrovali nekateri »strukturalni avtomatizmi«. Položaj Slovenskega stalnega gledališča je zelo hud, sta vnovič opozorila izvedenca Marja Marc in Renato Man-zoni v svojem poročilu. Upravni svet je odstopil, uslužbenci so izrekli nezaupnico direktorju, časa za izhod iz krize pa je vedno manj. Gledališče bi moralo nadaljevati z dejavnostjo čim prej. To bi se moralo zgoditi najkasneje do 1. decembra, da bi zadostili obvezam, ki jih zakonska določila narekujejo stalnih gledališč. Potreben bi bil zato takojšen finančni poseg: ali z jamstvom, ali s kreditom, ali pa s kakim drugim sredstvom, ki bi dovolilo začetek dejavnosti. Kajti danes gledališče nima dovolj likvidnosti niti za plačilo stroškov za elektriko in ogrevanje. Izvedenca Renato Manzoni in Marija Marc Položaj je tako dramatičen, da zahteva izreden poseg, pa čeprav statut tega ne predvideva. Izvedenca sta predlagala takojšnjo ustanovitev »kriznega odbora«, ki naj bi mu predsedoval tržaški prefekt, pri njem pa naj bi sodelovali še Dežela, Pokrajina, Občina in slovenski člani. Ta »krizni odbor« naj bi prevzel vlogo upravne- kroma ga sveta in naj bi nakazal upravno smer ustanove. Imenoval naj bi dva komisarja, ki naj bi prevzela vodstvo ustanove, seveda ob strogem spoštovanju smernic »kriznega odbora«, in naj bi dejansko vsakodnevno sledila dejavnosti ustanove, da bi bilo upravljanje gledališča v skladu s proračunsko razpoložljivosto. Dežela, Pokrajina, Občina in obe krovni organizaciji so prejeli poročilo izvedencev konec preteklega tedna. O njem bodo razpravljali na srečanju, ki ga je tržaški prefekt Giovanni Balsamo sklical za sredo, 11. novembra. Dotlej imajo javne uprave in krovni organizaciji čas za pregled in analizo 5 strani obsežnega dokumenta, oceno nakazanih rešitev (o katerih bomo poročali jutri) in predložitev lastnih predlogov. Tržaška pokrajinska uprava bo o poročilu razpravljala na ponedeljkovi seji. Odbornica za finance Mariellla De Francesco, ki je pobliže sledila zadevi, bo poročala o možnem posegu Pokrajine (beri: o višjem prispevku). Uslužbenci Slovenskega stalnega gledališča, vpisani v sindikat CGIL, so se medtem včeraj srečali s pokrajinskim vodstvom sindikata za prireditve CGIL. Na sestanku so spet poudarili zaskrbljenost zaradi zavlačevanj z rešitvijo krize in odmikom začetka nove sezone, dogovorili pa so se tudi za nove akcije, ki naj bi stekle prihodnji teden. M.K. rajonski svet - Resolucija Štefana Čoka (DS) Popraviti ploščad nasproti pokopališča na Katinari Levo: Štefan Čok; desno: poškodovana ploščad pred pokopališčem na Katinari Ploščad s parkiriščem nasproti vhoda na katinarsko pokopališče je že dalj časa v zelo slabem stanju. Tlak je poln lukenj, asfalt ponekod razrit. Vse to predstavlja nevarnost, predvsem za starejše občanke in občane, ki se podajajo na obisk grobov svojih dragih na pokopališču. Rajonski svet za Sv. Ivan, Kjadin in Rocol je že večkrat razpravljal o položaju ploščadi nasproti pokopališča. Izglasoval je že vrsto resolucij, v katerih je pozival občinsko upravo, naj prostor primerno uredi, da bo postal za ljudi varen. Vsi pozivi pa se doslej niso obnesli. Papirji so, očit- no, ostali v predalih, luknje pa v tlaku. Na zadnji seji rajonskega sveta je svetnik Demokratske stranke Štefan Čok predstavil novo resolucijo o ploščadi nasproti pokopališča. Predstavnik opozicije je poudaril, da bi jo morala mestna uprava vendarle popraviti. Svetniki desnosre-dinske večine so mu pritrdili in resolucijo podprli, da je bila odobrena soglasno. Bo tokrat vendarle zalegla? forum mladih Jutri prve Brežanske igre v Dolini V občini Dolina so pred letom dni ustanovili Forum mladih. To je neformalna skupina mladih med 14. in 30. letom starosti s stalnim bivališčem v občini in dejavnih v mladinskih, kulturnih, športnih in rekreativnih društvih, ki so prisotna v občinskem prostoru. Forum Mladih teži k spodbujanju dialoga med mladimi in občinsko upravo, z razvijanjem novih projektov na področju mladinske politike. V ta namen so se odvijala nekatera srečanja na županstvu, iz katerih je izšla volja, da se skupno organizirajo nekatere pobude, ki bi povečale ponudbo in učinkovitost rekreacijskih možnosti in priložnosti skupnega upravljanja kulturnih, umetniških in športnih pobud, namenjenih mladim, a ne samo njim. Prvi projekt Foruma Mladih se je odvijal meseca maja, ko so mladi izdelali na delu zidu ob športnem centru grafit/murales z naslovom »Breg v barvah«, ki se navezuje na vrednote miru, upanja, dialoga, prijateljstva in zaščite okolja, sklicujoč se na krajevne tradicije in simbole., Osrednja pobuda je organizacija prvih »Brežanskih iger«, ki bodo potekale jutriv občinskem športnem centru »S. IKabjana« v Dolini s pričetkom ob 14 uri. Gre za igre, ki se navezujejo na svetovno znani format »Iger brez meja«, ki smo jim lahko svoj čas sledili po televiziji. Mladi so si zamislili vrsto bolj ali manj športno obarvanih tekmovanj, v katerih se bodo pomerile ekipe vseh vasi v občini Dolina, in sicer Bo-ljunec, Boršt - Zabrežec, Dolina, Dom-jo - Kremenka - Lakotišče, Gročana, Prebeneg in Ricmanje - Log. Glavni cilj te pobude je spodbujanje sodelovanja in druženja mladih, manj mladih in družin na drugačen in konstruktiven način. Poleg predstavnikov vaških ekip, bo pri igrah aktivno soudeležena tudi publika, ki bo z navijanjem spodbujala tekmovalce posameznih vasi. Organizatorji upajo v čimvečjo udeležbo gledalcev, da bodo lahko ekipe deležne podpore svojih sovaščanov. V sklopu iger bo na parkirišču športnega centra šotor, kjer bodo v petek in v soboto zvečer na voljo pijača, prigrizek in dobra glasba. Dre- vi bo ob 20.30 glasbeni večer »Music from the borders« v sklopu Svetovnega pohoda za mir in nenasilje; nastopale bodo skupine: Peace Road iz Slovenije, F.O.B. iz Italije in Poropati iz Hrvaške. V soboto, 7. novembra, po nagrajevanju Brežanskih iger, pa bo predvidoma od 18. ure dalje večer posvečen narodno-zabavni glasbi z ansamblom Hram iz Slovenije. tržaški zapor coroneo - Obisk delegacije, ki jo je vodil deželni svetnik Igor Kocijančič Ministrstvo krči sredstva zaporu Ravnatelj Sbriglia se je pritožil zaradi dodatnega krčenja, ki prizadenne tako zapornike kot paznike - Kmalu nared notranja pekarna Deželni svetnik Igor Kocijančič je včeraj obiskal tržaški zapor; spremljala sta ga Alfredo Racovelli in Luciano Capaldo kroma Razmere v tržaškem zaporu so trenutno nedvomno boljše kot v poletnih mesecih, ko se je v celicah stiskalo kar 270 zapornikov (čeprav jih pravilnik dopušča največ 190, jih je trenutno 220). Krčenje finančnih sredstev, ki ga izvaja italijansko pravosodno ministrstvo, pa povzroča tako upravi kot jetnikom veliko nevšečnosti. Tako sliko si je po včerajšnjem obisku koronejske kaznilnice ustvaril deželni svetnik Stranke komunistične prenove Igor Kocijančič. Na srečanju z ravnateljem Enricom Sbriglio, pazniki in zaporniki sta ga spremljala tudi občinski svetnik Alfredo Racovelli in Luciano Capaldo. Skupaj bodo v prihodnjih dneh obiskali tudi zapora v Gorici in Vidmu. Ravnatelj se je pritožil zaradi dodatnega krčenja finančnih dotacij, zaradi katerega so morali prekiniti pogodbe z jetniki, ki so zaposleni v strukturi (na primer kot čistilci). Primanjkuje pa tudi paznikov: v oddelkih, kjer so predvideni trije, dela trenutno le eden. Ravnatelj upa, da bodo v kratkem končali gradnjo pekarne, v kateri bodo usposabljali zapornike in pekli kruh za potrebe zapora. Pohvalil je sodelovanje z zdravstveno službo SERT, saj njeni operaterji redno nudijo pomoč priprtim narkomanom (večina jetnikov je v zaporu ravno zaradi mamil). Pozitivno je ocenil tudi sodelovanje s sodstvom, ki se k sreči zadnje časa vse pogosteje odloča tudi za alternativne oblike kazni, kar je seveda razbremenilo prenatrpani zapor. (pd) TRST Petek, 6. novembra 2009 mirovniki - Iz Nove Zelandije so krenili pred mesecem dni Jutri prispe v Trst svetovni pohod za mir Že nocoj koncert v Prosvetnem domu - Jutri dogodki na Opčinah in v Trstu Če bi samo deset odstotkov sredstev, ki jih na svetovni ravni potrošimo za oboroževanje, namenili lačnim, bi lahko rešili problem lakote v svetu. Ta misel je eno izmed glavnih vodil svetovnega pohoda za mir in nenasilje, ki se je začel pred dobrim mesecem v Novi Zelandiji, se razlezel domala po vsem svetu, in se bo v začetku januarja zaključil v argentinskih Andih. To je največja mirovniška manifestacija v zgodovini, vendar se o njej malo bere in sliši, čeprav jo je podprlo zelo veliko osebnosti svetovnega formata, od nobelovcev do filmskih zveznikov. Jutri bo pohod dosegel naše kraje, kjer so k pobudi pristopile razne organizacije in ustanove ter številne osebnosti, kot so pisatelj Boris Pahor, znanstvenica Margherita Hack, Pino Roveredo, Paolo Rumiz in drugi. V okvir raznih krajevnih pobud ob svetovnem pohodu za mir in nenasilje sodi tudi sredino tretje omizje italijanskih, slovenskih in hrvaških obmejnih javnih uprav in združenj. Po prvih dveh srečanjih v Zgoniku in v Dolini je tretje srečanje potekalo v Bujah ter po plodni razpravi izdalo dokument o namerah, ki sloni na načelih spoštovanja človekovih pravic, miru, sožitja, zaščite okolja, multikulturnosti in pravic manjšin. Medtem potekajo tako v mestu kot na Krasu zadnje priprave za sprejem pohodnikov, ki bodo danes v Ljubljani in nato v Sežani, od koder bodo jutri zjutraj prekoračili nekdanjo mejo pri Ferne-tičih. Že na meji jih bodo pričakali učenci sežanskih in openskih slovenskih in italijanskih šol, ki bodo skupaj oblikovali simbol miru. Po krajšem postanku na Pikelcu, kjer se bodo pohodniki poklonili spominu 71 talcev, bo ob 10. uri slovesnost na Nanoškem trgu na Op-činah. Tudi tu bodo po priložnostnih nagovorih imeli glavno besedo šolarji in dijaki krajevnih slovenskih in italijanskih šol, ki bodo s pesmijo in recitacijami izrazili željo po takšnem svetu, v katerem bi zavladal trajni mir in v katerem ne bi bilo več prostora za vojne in nasilje. Z Opčin bo nato štafeta miru tekla do Oberdankovega trga, nato bo ob 11.30 v Narodnem domu predstavitev Čezmejnega omizja za mir in podelitev nagrade »Danilo Dolci«, popoldne ob 15. uri pa bodo na Velikem tgu oblikovali največji (tako vsaj pravijo) živi simbol miru; za prijetno vzdušje bodo poskrbela tolkala godbe Berinbau. Ob 17. uri bodo v prostorih v Ul. s. Rocco 1 odprli razstavo izdelkov, ki so nastali v sklopu natečaja z naslovom Zaljubili smo se v besedo mir: nenasilje je na pohodu, ob 18. uri pa bodo v župnijski dvorani S.M. Maggiore nastopili mladinski pevski zbori, med katerimi bo tudi zbor Vesela pomlad. Svetovni pohod za mir in ne-nasilje spremlja tudi pri nas vrsta kulturnih pobud. Med njimi velja omeniti koncert, ki ga prireja VZPI-ANPI drevi, ob 20.30, v Prosvetnem domu na Opčinah. Prireditev nosi naslov Prekleta vojna - Maledetta la guerra. Skupina priznanih glasbenikov bo izvajala italijanske, slovenske in druge sporočilne ljudske pesmi na temo prve svetovne vojne. Gre za glasbeni projekt, ki ga je pripravila Ornella Serafini. Poleg nje bosta nastopili Martina Feri in Simone Sgarlata, na kitaro jih bo spremljal Sergio Giangaspero, na kontrabas pa Andrea Zullian. Pokrovitelj koncerta je tržaška pokrajinska uprava ob podpori Slovenskega kulturnega društva Tabor z Opčin. (du.ka.) naš intervju - STANKA SOSIČ ČUK »Brez motivacije zagotovo ne bi zmogli doseči vseh ciljev« 30-letnico Sklada Mitja Čuk bodo na Opčinah proslavili danes kroma Sklad Mitja Čuk, ki že več časa zakoreninjeno deluje na Opčinah in v bližnji okolici, praznuje v teh dneh tridesetletnico svoje ustanovitve. Ob tako pomembnem jubileju smo se pogovorili z dušo in eno izmed ustanoviteljic Sklada, bivšo opensko ravnateljico in šolsko delavko Stanko Sosič Čuk. Kako se je rodila zamisel za ustanovitev Sklada Mitja Čuk? Vse se je začelo po smrti mojega sina, ko so prijatelji pomislili na težave, ki sem jih sama imela z njegovim oskrbovanjem. Bil je namreč downov otrok, za te pa tedaj ni bilo tako poskrbljeno, kakor je danes. Pobudnica Sklada je bila Jelka Cvelbar, prvi namen zbiranja sredstev pa je bil ta, da bi tudi v šoli poskrbeli za spremstvo prizadetih otrok. Tedaj namreč še ni bilo psihopedagoške službe in drugih tovrstnih uslug. Tudi na zakonskem področju ni bilo še jasnosti. Nato se je pokazalo, da pomoč potrebujejo ne samo prizadeti, ampak tudi drugi otroci, ki imajo težave na psihološkem oziroma socialnem področju. Vaše storitve nudite tudi drugim otrokom, kajne? Da, kmalu smo se zavedli, da lahko pomagamo tudi širše na družbenem področju, in sicer s prirejanjem pobud, ki so na razpolago tudi ostalim otrokom. Ko se šole poleti zaprejo, deluje naše poletno središče, med letom pa vzgojna posvetoval- Zbrali veliko opreme, prodaja od danes do nedelje deželni svet - Kocijančič opčine - Tradicionalni smučarski sejem SK Brdina SDZPI: vprašanje deželni upravi FJK Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje (SDZPI) je pred časom zabredel v hudo gospodarsko krizo, 1. septembra letos se je z vstopom konzorcija Slov.I.K. preoblikoval v socialno podjetje Ad formandum, pet uslužbenk z najdaljšim delovnim stažem pa so vpisali v dopolnilno blagajno (sprva so načrtovali odpuščanja). Deželni svetnik SKP Igor Kocijančič je v zvezi s tem vložil vprašanje predsedniku Dežele FJK Renzu Tondu in pristojnemu odborniku. Kocijančič je uvodoma med drugim izpostavil, da naj bi se vodstvo SDZPI odločilo za preoblikovanje predvsem zaradi zmanjšane dotacije (5,9-odstoten upad deželnih sredstev in 20,5-odstoten upad sredstev iz Evropskega socialnega sklada), sredstva iz ESS pa naj bi se v letu 2010 še zmanjšala. V pristojnem deželnem uradu so mu povedali, da je SDZPI tik pred začetkom šolskega leta zaprosil za 30-dnevni zamik, ker še niso bile zagotovljene akreditacije za osebje, uradniki pa so v predloženi dokumentaciji zabeležili številne pomanjkljivosti. Prvi in doslej edini učinek napovedanega preporoda zavoda je bil vpis petih akreditiranih uslužbenk v dopolnilno blagajno. Nekatere predmete, ki bi jih lahko poučevale akreditirane predavateljice v dopolnilni blagajni, pa so zaupali novim sodelavcem z začasnimi pogodbami. Svetnik sprašuje deželno upravo (glavnega pokrovitelja zavoda), ali je v zadnjem triletju prišlo do znatnega zmanjšanja deželnih sredstev in ali so pristojni uradi ter začasna podjetniška naveza EFFE.PI seznanjeni s preoblikovanjem zavoda v socialno podjetje Ad formandum. Poleg tega sprašuje, ali je SDZPI premostil birokratske ovire pri akreditiranju osebja, ali je pristojni deželni urad zabeležil karkoli v zvezi z upravljanjem zavoda in ali je na tem področju dovoljeno zaposliti novo osebje v času, ko je približno tretjina uslužbencev v dopolnilni blagajni. Včeraj se je začel tradicionalni Sejem rabljene smučarske opreme, ki ga že 21. leto zapored prireja SK Brdina. V domu Brdina so odborniki včeraj zbirali opremo, od danes do nedelje pa bo stekla prodaja. Obisk je bil tokrat zelo dober, saj so v nekaj urah zbrali veliko opreme. Na sejmu so letos zbrali največ smuči in otroške opreme. »Z obiskom smo zadovoljni. Zbiranje se zaključi danes (včeraj, op. a.), a bomo morebitne zamudnike vseeno sprejeli. Oprema je kvalitetna, saj ne sprejmemo ravno vsega,« je pojasnil predsednik SK Brdine Marko Piccini. Urnik sejma: danes od 18. do 21. ure; jutri, 7. novembra, od 16. do 21. ure; v nedeljo, 8. novembra, od 10. do 12. in od 16. do 20. ure. Info.: 040-2171189 ali 347-5292058. nica. Na prošnjo socialnih delavk smo nato priredili tudi popoldanske inštrukcije za otroke, ki so šibki pri šolanju. Poleg Sklada Mitja Čuk obstaja tudi istoimensko vzgojno-zaposlitveno središče. Kdaj in s katerim namenom je nastalo? Pobudo zanj je dal tedanji koordinator psihopedagoške ekipe psiholog Danilo Sedmak. Tedaj smo ustanovili dnevno varstvo za slovenske otroke, ki se niso mogli šolati dalje. Že leta 1974 se je namreč začela intergracija otrok s posebnimi potrebami v šole. Zanje je bilo predvideno šolanje do 16. oz. 18. leta. Nekateri so se nato preusmerili v poklic, drugi v vzgojno-varstvene ustanove, ki pa so bile tedaj zelo redke, predvsem pa samo z italijansko govorečim osebjem. Pred dvajsetimi leti smo zato organizirali VZS, ki je imelo svoj sedež v naši »zgodovinski« stavbi nasproti openske cerkve. Trenutno imamo dvanajst gojencev, smo pa s tem ustvarili tudi nova delovna mesta za vzgojitelje, ki jim sledijo. Kakšna je do danes prehojena pot Sklada Mitja Čuk po treh desetletjih delovanja? Ljudem s posebnimi potrebami in težavami smo skušali vedno nuditi možnost, da se vključijo na vsa področja življenja. Tako smo začeli delati na kulturnem in glasbenem področju. Iz tega smo se preusmerili tudi v organizacijo raznih pobud, ki so bile namenjene predvsem zbiranju sredstev za opravljanje našega poslanstva. Naše gojence redno vključujemo v vse pobude, ki jih duhovno bogatijo. Odločili smo se za priredbo koncertov, kre-sovanj itd. Odkar smo odprli galerijo Milka Bambiča, jo naši gojenci obiščejo ob priliki vsake razstave. Pripravili pa smo seveda tudi predavanja na teme, ki utegnejo biti zanimive tudi za splošno občinstvo. Kje trenutno delujete? Trenutno imamo svoje prostore na Proseški cesti, na Repentabrski pa gradimo nov center. S prispevki Dežele smo pred leti popravili stavbo, v kateri imamo sedaj svoje urade. Ta prostor je sčasoma postal pretesen, zato smo se odločili za gradnjo novega večnamenskega centra, ki bi lahko bil že zaključen, a imamo zadnje čase precej težav s prispevki, kar nam otežuje njegovo dokončno izgradnjo, nakup opreme in možnost vselitve v prostore. Jutri (danes, op. avt.) boste praznovali svojo tridesetletnico z več pobudami. Katerimi? Ker smo nastali z namenom, da pomagamo otrokom, smo svojo tridesetletnico sklenili posvetiti prav njim. Dopoldne bo v sejni dvorani Zadružne kraške banke na sporedu predstava čarodeja Jole Cole, ki je namenjena otrokom vrtca in prvih razredov osnovne šole. Popoldne pa bomo odprli retrospektivno razstavo o svojem delovanju, ki je namenjena prijateljem, prostovoljcem, pa tudi širšemu občinstvu. Zelo smo zadovoljni, da je naš delovni aktiv zelo motiviran, saj bi brez te motivacije zagotovo ne zmogli doseči vseh ciljev, ki smo si jih zastavili. Primož Sturman 1 G Petek, 6. novembra 2009 TRST tržaška knjigarna - Nova knjiga ZTT Knjiga, ki te že od začetka zgrabi Predstavili prvenec Matjaža Klemšeta Včeraj danes Danes, PETEK, 6. novembra 2009 LENART Sonce vzide ob 6.52 in zatone ob 16.45 - Dolžina dneva 9.55 - Luna vzide ob 19.37 in zatone ob 11.03. Jutri, SOBOTA, 7. novembra 2009 ERNEST VREME VČERAJ: temperatura zraka 12,9 stopinje C, zračni tlak 1002,7 mb raste, veter 13 km na uro, vzhodnik, vlaga 54-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 15,9 stopinje C. ¿j Čestitke Na Padričah slavi nono BRUNO svoj 80. rojstni dan. Da bi se še dolgo tako lepo igral z nama mu želita Gaja in Bastian. Naš dragi boter BRUNO jih danes častitljivih 80 slavi. Zdravja in še veliko srečnih in veselih dni med svojimi najdražjimi mu iz srca želijo družine Manin in Spetič. Hfl Osmice V zakrpanih gojzarjih je knjiga, ki te zgrabi, da jo prebereš v eni sapi in bralcu pusti prijeten občutek. Tako je na včerajšnji prvi predstavitvi prvenca Matjaža Klemšeta dejal urednik Založništva tržaškega tiska Ace Mermolja. Knjiga ni klasičen potopis in je ne gre uvrščati v planinsko literaturo, ki avtorja-planinca včasih prikazuje herojsko: bralca namreč ne popelje samo na planinsko transverzalo, temveč tudi »na rahlo pot skozi življenje«. Z dvogovori, spomini, opisi, »s pisanjem, ki je naravno, natančno, nikoli pretirano ali hedonistično, ampak sveže in moderno,« kot je dejala lektorica Marija Cenda. O knjigi in njenem nastanku je seveda spregovoril tudi avtor, 31-letni Goričan Matjaž Klemše, ki je odgovarjal na vprašanja urednice Martine Ka-fol. Za pisanje se je odločil, potem ko je prehodil slovensko transverzalo od Maribora do Ankarana, za pot pa v dneh, ko je prebolel hudo bolezen. www.spiritsandco.it SplRlTs &CO. Salon tropinovca in žganih pijac 12.13.14. NOV 2GG9 vsak dan I I.GG- I9.GG Nov specializiran dogodek, namenjen vzpostavljanju poslovnih stikov in poveCanju kulture Žganih pijaC ter odgovornega pitja alkohola. Salon, v katerem bo lahko vsak obiskovalec pokusil, spoznal in nabavil razstavljene proizvode. Vodene degustacije Kombinacije Tematski večeri in srečanja Predhodna registracija on line za vstopnico po znižani ceni www.spiritsandco.it FIERA TRIESTE S.p.A / Trg De Gasperi, 1 - 34139 Trst - Italy tel. +39 040 9494111 / fax +39 040 393062 / spirits@fiera.trieste.it pi ib f tsüs"6"™™1' * g sponsor lecriKo In cooperatxxi wrai ___ italesse Mi TmSCH o3l / lSj ra provincia W* TRIESTE O Odborništvo za kulturo in Odborništvo za mladinske problematike Občine Dolina ter Forum Mladih, v sodelovanju z Občinskim združenjem prostovoljnih gasilcev Breg, krajevnimi kulturnimi društvi in s prispevkom Pokrajine Trst, v ogrevanem šotoru pred občinskim športnim centrom "S. Klabjan" v Dolini DANES, 6. novembra, ob 20.30 uri: glasbeni večer MUSIC FROM THE BORDERS s sodelovanjem združenja "Musica Senza Frontiere" v sklopu pobude Adrlatic Festival, ki je letos posvečena Svetovnemu Pohodu za Mir. Igrajo skupine: Peace Road (SLO), F.O.B. (ITA) in Poropati (HRV); JUTRI, 7.novembra, ob 14.00 uri vobčinski telovadnici: BREŽANSKE IGRE 2009, na katerih bodo tekmovale skupine ¡z Boljunca, Boršta-Zabrežca, Gročane, Doline-Krogelj, Domja-Krmenke-Lakotišča, Prebenega in Ricmanj-Loga. SLEDI: narodno-zabavnaglasbazansamblom HRAM (SLO) od I8.00i PRIDI TUDI TI NAVIJATI ZASVOJO VflS! Poskrbljeno bo za pijačo in hladniprigrizek! [12 Lekarne JOŠKO IN LJUBA COLJA sta odprla osmico v Samatorci št. 21. Tel. 040 -229326. MLADINSKI KROŽEK Prosek-Kontovel ima odprto osmico na Proseku »u Ku-tu«. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. V KLETI PAROVEL v Boljuncu smo odprli osmico. Tel. št. 346-7590953. V MEDJEVASI je odprl osmico Boris Pernarčič. Nudi dobro kapljico in domač prigrizek. Tel. 040-208375. V RICMANJIH je odprta osmica pri Jadranu, tel. št. 040-820223. Toplo vabljeni! Do sobote, 7. novembra 2009 Lekarne odprte tudi od 13. do 16. ure Oširek Piave 2 - 040/361655, Ul. Fellu-ga 46 - 040/390280, Milje - Lungomare Venezia 3 - 040/274998, Opčine -Proseška ul. 3 - 040-422478 - samo s predhodnim tel. pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Oširek Piave 2, Ul. Felluga 46, Ul. Bernini 4, Milje - Lungomare Venezia 3, Opčine - Ul. di Prosecco 3 - 040/422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Bernini 4 - 040/309114. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. S Izleti KRUT vabi 7. in 8. decembra na izlet v Ravenno in Ferraro z vodenim ogledom dveh zgodovinsko bogatih mest in obiskom božičnih sejmov. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. KUPIM štiri zimske gume za polo, po možnosti po ugodni ceni. Tel. 040229335. NA PROSEKU dajem v najem stanovanje. Za informacije pokličite na tel. št.: 345-2721826 ali 328-9413919. PRODAM diatonično harmoniko BSAS. Tel. št.: 335-5387249. PRODAM po ugodni ceni trisedežni divan (1,90 m) iz usnja v temnordeči barvi. Tel. 338-3999360. PRODAM po zelo ugodni ceni šivalni stroj znamke keiser 6.610, komplet z vsemi pripomočki. Zainteresirani lahko pokličejo tel. št.: 040-413429. PRODAM stanovanje v Sežani in hišo z vrtom in dvoriščem v Šembijah pri Ilirski Bistrici, ima gospodarsko poslopje in parcele po želji. Cena po dogovoru. Tel. št.: 00386(0)41-345277. PRODAM STANOVANJE s svetlimi prostori v bližini slovenskega stalnega gledališča, 63 kv.m., s hodnikom, kuhinjo z jedilnico, veliko dnevno sobo, kopalnico, avtonomno ogrevanje, tretje nadstropje z dvigalom. Cena 95.000 evrov. Pokličite GSM 3283178555 ali 040-364187 v večernih urah. PRODAM STANOVANJE na Opčinah, 110 kv.m., v dobrem stanju, 1. nadstropje, dnevna soba, kuhinja, tri sobe, dve kopalnici, balkon, shramba, pokrito parkirno mesto. Brez posrednikov. Tel. 349-7878267. PRODAM dvajset nosilnih opor za opaže (punte). Cena: 120,00 evrov. Tel. 040-415336. PRODAM najboljšemu ponudniku platišča alu (cerchi in lega) 15 col, original audi. Tel. 339-6228540. V GABROVCU dajem v najem nepremičnino, 50 kv.m., za katerokoli dejavnost. Tel. 348-4459266. V PREČNIKU dajemo v najem popolnoma opremljeno majhno stanovanje, neodvisno, primerno za eno ali dve osebi. Tel. 338-9714161. nj Šolske vesti Loterija 5. novembra 2GG9 ZDRUŽENJE STARŠEV srednje šole sv. Cirila in Metoda - Katinara organizira silvestersko družinsko zimovanje Snežinka od srede, 30. decembra, do nedelje, 3. januarja, v počitniškem domu Vila,v Kranjski Gori. Lahko se nam pridružite tudi za krajše obdobje. Vabljene so družine iz vseh šol. Dodatne informacije in prijave zbiram do nedelje, 13. decembra na tel. št.: 040567751 ali 320-2717508 (Tanja), ali na e-mail: zscirilmetod@gmail.com. H Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869. IŠČEM zazidljivo zemljišče na Opčinah za enostanovanjsko hišo v centru Opčin. Tel. št.: 347-7334742. IŠČEM DELO kot hišna pomočnica ali kot pomoč starejšim osebam, trikrat tedensko. Tel. št.: 349-6349037. IŠČEM DELO kot varuška dojenčka, tudi z zdravstvenimi problemi. Tel. 333-6802172. IŠČEMO UČITELJA ANGLEŠČINE da bi prišel v Zgonik enkrat tedensko za štiri odrasle. Tel. št.: 328-4253103 ali 349-6768192. Bari 81 7 B7 45 B2 Cagliari 15 6 19 75 69 Firence 51 42 4 47 B5 Genova 29 44 1G 68 BB Milan 68 1 59 55 7G Neapelj 8G 52 8 8B 51 Palermo BG 49 87 9G B4 Rim 59 72 79 52 6B Turin 61 4 5B 2 2B Benetke 57 28 29 24 7B Nazionale 2G 66 15 21 28 Super Enalotto Št. 133 12 20 28 57 74 85 jolly 41 Nagradni sklad 3.741.630,25 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 82.578.978,79 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 20 dobitnikov s 5 točkami 28.062,23 € 1.623 dobitnikov s 4 točkami 345,80 € 65.329 dobitnikov s 3 točkami 17,18 € Superstar 6 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 10 dobitnikov s 4 točkami B4.58G,GG € 307 dobitnikov s 3 točkami 1.718,GG € 4.302 dobitnikov z 2 točkama 1 GG,GG € 28.230 dobitnikov z 1 točko 1 G,GG € 61.029 dobitnikov z 0 točkami 5,GG€ / A.N.RI. - V.Z.RI. TRŽAŠKI POKRAJINSKI ODBOR s podporo TRŽAŠKE POKRAJINE in SKD TABOR vabi ob Svetovnem pohodu za mir in nenasilje na koncerl LA uUbAiu ITALIJANSKE, SLOVENSKE IN DRUGE SPOROČILNE LJUDSKE PESMI NA TEMO PRVE SVETOVNE VOJNE Projekt Ornella Serafini Pesmi izvajajo Ornella Serafini, Martina Feri in Simone Sgarlata; Sergio Giangaspero - kitara, Andrea Zullian - kontrabas DANES, 6. NOVEMBRA ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah POKROVITELJ: 3 LWiti»™™*™ am Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.15, 22.30 »Up - 3D«; 20.00 »Baaria«. ARISTON 16.30, 18.45, 21.00 »Capitalism: A love story«. CINECITY - 16.00, 18.40, 19.20, 21.20, 22.00 »Nemico pubblico«; 16.10, 18.10, 20.00, 22.10 »L'uomo che fissa le capre«; 16.00, 18.05, 20.10, 21.15, 22.15 »Michael Jackon's This is it«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Amore 14«; 16.30, 20.00, 22.15 »Parnassus - L'uomo che voleva ingannare il diavolo«; 16.00, 17.00, 18.05, 20.10 »Up - 3D«; 21.50 »Bastardi senza gloria«. FELLINI - 16.20, 21.45 »Il nastro bianco«; 18.40, 20.10 »Basta che funzioni«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ul. Giotto 8) 16.10, 18.15, 20.15, 22.15 »Parnassus -L'uomo che voleva ingannare il diavolo«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Julie & Julia«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.00 »Alza la testa«. KOPER - KOLOSEJ - 16.50, 19.00, 21.10, 23.20 »Moja grška avantura«; 17.10, 19.20, 21.30, 23.40 »Michael Jackson - This is it«; 16.20, 18.10, 20.00, 21.50, 23.50 »Žaga VI«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Michael Jackson - This is it«; Dvorana 2: 16.45, 18.30, 22.15 »Amore 14«; 20.20 »Up«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L'uomo che fissa le capre«; 22.00 »Bastardi senza gloria«; Dvorana 4: 16.30 »Trilli e il tesoro perduto«; 17.45, 20.00, 22.15 »Nemico pubblico«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00, 19.50, 22.15 »Nemico pubblico«; Dvorana 2: 17.45 »Up - 3D«; 20.00, 22.00 »Amore 14«; Dvorana 3: 17.30, 20.00, 22.10 »Parnassus - L'uomo che voleva ingannare il diavolo«; Dvorana 4: 18.00, 20.10, 22.10 »L'uomo che fissa le capre«; Dvorana 5: 17.45, 20.00, 22.10 »Michael Jackson - This is it«. FANTJE IZPOD GRMADE obveščajo, da bo LETNA SPOMINSKA MAŠA ZA POKOJNE PEVCE IN PRJJATEIJE v devinski cerkvi Sv. Duha drevi ob 20. uri. □ Obvestila ŽIVIJO 50-LETNIKI! Pozor, vsi rojeni v letu 1959 - od Krasa do Brega, Trsta ter vse do Milj in še dlje... - se dobimo v soboto, 7. novembra, zvečer v znani gostilni na Krasu, da proslavimo naše srečanje z Abrahamom. Poskrbljeno bo za dobro voljo, zabavo in tudi ples! Pridružite se nam, ne bo vam žal!! Za vse podrobnejše informacije lahko pokličete - Danjel: 3337410475, Loredana: 329-8552014 (v večernih urah), Jožko: 348-9001666, Anica: 040-368430. DTTZ ŽIGA ZOIS sporoča, da od 23. oktobra delujejo tudi uradi šole na novem sedežu v Ul. Weiss št. 15. Telefonske številke ostanejo nespremenjene: 040-567144, 040-54356; fax: 040-350744. KRUT nudi svojim članom sprostitve-no masažo za dobro počutje. Dodatne informacije in prijava na sedežu, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072. KRUT obvešča članstvo, da je še nekaj prostih mest za skupinsko vadbo ob četrtkih popoldne. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. št.: 040-360072. OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR v sodelovanju z društvom Benessere prirejajo tečaje lažje telovadbe, namenjen osebam nad 60. letom (primeren posebno za osebe z artrozo, bolečinami v križu, osteoporozo). Tečaj bo potekal v občinski telovadnici v Na-brežini vsak ponedeljek, od 10.30 do 11.30 in vsak četrtek, od 9.30 do 10.30, od 26. oktobra 2009 dalje. Za informacije in vpisovanja se lahko obrnete na Urad za socialne storitve v Naselju Sv. Mavra 124, Sesljan, tel. št.: 040-2017385, od ponedeljka do petka, od 9. do 12. ure. PILATES - skupina 35-55 pri SKD F. Prešeren v Boljuncu obvešča, da je vadba pilatesa in telovadbe, ki poteka v telovadnici srednje šole S. Gregorčič v Dolini, začasno prekinjena. Spet se bomo srečali v polovici januarja 2010, dan in urnik bomo pravočasno sporočili. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE sporoča vsem občanom, ki želijo katerokoli informacijo o novem regulacijskem načrtu občine Trst, da bo občinski svetovalec Iztok Furlanič na razpolago vsak delavnik, od ponedeljka do petka (urnik 9-13), v občinski palači (trg Unita' 6, 1. nadstropje, soba št. 200). Svetujemo, da se za sestanek predhodno telefonsko zmenite. Pokličite tel.št: 040-6758020 ali 348-4729825. AŠD SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme v domu »Brdina« - Trg Brdina na Opčinah: danes, 6. novembra, od od 18. do 21. ure; v soboto, 7. novembra, od 16. do 21. ure; v nedeljo, 8. novembra, od 10. do 12. in od 16. do 20. ure. Info.: 0402171189 ali 347-5292058. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga »L'albero azzurro« obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra petkih popoldne od 16. do 18. ure. Ludoteka je namenjena otrokom od 1 do 6 starosti. Delavnice predvidene v naslednjih tednih so: 11. novembra: »Igrajmo se s pašto«; danes, 6., in petek, 13. novembra: »Igrajmo se s kartonom«, »Igrajmo se z barvami«. Za informacije se lahko obrnete do Igralnega kotička Palček na tel. št. 040-299099 od 8. do 13. ure. POKRAJINSKI ODBOR VZPI ANPI vabi ob svetovnem pohodu za mir in nenasilje danes, 6. novembra, ob 20.30 v Prosvetni dom na Opčinah na koncert »Maledetta la guerra«. Pesmi izvajajo Ornella Serafini, Martina Fe-ri in Simone Sgarlata, na kitaro spremlja Sergio Giangaspero, na kontrabas Andrea Zullian s podporo Tržaške pokrajine in SKD Tabor. ANTROPOZOFSKO DRUŠTVO prireja pri KD Ivan Grbec, Škedenjska ul. 124, v soboto, 7. novembra, ob 20. uri predavanje na temo: »Jaz sem (Proces TRST individualizacije človeštva in posameznika). Predaval bo dr. Leonardo Marchiori, psihiater pri odseku za mentalno zdravje v Trentu, član Sima (italijanskega združenja antropozofske medicine) in predsednik združenja terapevtov Perseo. Na svojih predavanjih in v člankih se dr. L. Marchiori z antropozofskega vidika poglablja psihološke in psihiatrične probleme človeka. Vstop prost. KRUT vabi vse tečajnike, ki so opravili Reiki 1. stopnje na tečaj 2. stopnje, ki se bo odvijal na sedežu 7. in 8. novembra 2009. Zahtevan je predhodni razgovor s predavateljico! Zainteresirani dobijo vse dodatne informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. št.: 040-360072. SK DEVIN prireja sejem rabljene športne opreme do 29. novembra v Seslja-nu 41/d. Prodaja od 7. do 29. novembra, ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 19.00, od ponedeljka do petka od 16.30 do 19.00. SKD LIPA iz Bazovice vabi v nedeljo, 15. novembra, na Martinov pohod v okolico Bazovice. Pohod vodi Pavel Sossi, sledi veselo Martinovanje v športnem centru Zarja. Vpisovanja sprejemamo do sobote, 7. novembra, na tel. št. 347-0410542. SKD PRIMOREC vabi na potopisno predavanje domačinov Biserke Cesar in Davida Kralja »Tisoč in ena noč v Namibiji« v soboto, 7. novembra, ob 20.30 v Ljudski dom v Trebče. SOCIALNO SKRBSTVO OBČIN De-vin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor, ter Zadruga La Quercia, v sodelovanju s KRD Dom Briščiki, organizirajo v mali dvorani zgoraj omenjenega društva, v Briščikih, št. 77, v soboto, 7. novembra, ob 15.30 delavnico okraševanja lepenke in lesene podlage, ki je namenjena otrokom, ki obiskujejo vrtce in osnovne šole, bivajoče v treh občinah (info: torek in četrtek, od 16.00 do 19.00 na tel. št.: 0402028028). V SOBOTO, 7. novembra, bo Skupina 85 priredila Tomizzovo pot po romanu Mladoporočenca iz ulice Ros-setti. Zbirališče ob 14.30 v Trgu Oberdan, pod arkadami Deželne palače. Vodita Stella Rasman in Patrizia Vas-cotto. Vstop je prost. Sprehod traja približno 2 uri in pol. AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije lahko dobite ob priliki sejma ali na sedežu društva ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Tel.: 347-5292058 (SK Brdina), 347-4421131 (Valentina Suber), www.skbrdina.org, in-fo@skbrdina.org. POT DO DOBREGA POČUTJA - Šc Melanie Klein in deželna zbornica kliničnih pedagogov vabi na celodnevni praktični tečaj za odrasle, ki se bo odvijal v nedeljo, 8. novembra, od 9.30 do 12.30 in od 14.30 do 17.30, na Ul. Cicerone 8. Tečaj bosta vodila dr. Francesca Simoni in dr. Giovanni Ambrosino. Število mest je omejeno. Za informacije in prijave: tel.: 328-4559414, info@melanie-klein.org. SKD SLAVEC Ricmanje - Log vabi na družabni večer v soboto, 14. novembra, ob 19.uri, ki se bo odvijal v Kulturnem domu v Ricmanjih. Postregli vam bomo z okusno večerjo, glasbo v živo in zabavo. Rok prijave zapade v nedeljo, 8. novembra. Za naknadne informacije in prijave lahko pokličite v večernih urah na tel. št. 3474481432. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 9. novembra, v Peterlinovo dvorano, Do-nizettijeva 3, na srečanje s poslancem in časnikarjem Mirom Petkom na temo Slovenija doma in na tujem. Z njim se bo pogovarjala časnikarka Večera Darka Zvonar Predan. Pred tem bo odprtje fotografske razstave Petra Cvelbarja Tri desetletja Drage. Začetek ob 20.30. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 10. novembra, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. KRUT obvešča, da 12. novembra, od 15.45 do 17.15, steče začetni ciklus Psihomotorike. Vse informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. št.: 040-360072. SK DEVIN prireja tečaje smučanja na plastični stezi v Nabrežini vsako soboto in nedeljo zjutraj z društvenimi učitelji do decembra 2009. Tretja iz- mena od sobote, 14. novembra, do nedelje, 6. decembra. Možnost najema smučarske opreme. Vpisovanja na info@skdevin.it ali na 040-209873. V SKLOPU JESENSKE OSMICE v Kleti Parovel v Boljuncu, bo v soboto, 14. novembra, Bakus day s koncertom priznane istrske glasbene skupine Vruja. Pred in po koncertu bo v kleti potekala tudi izvolitev boga Bakusa 2009. Prijetno druženje ob vonju novega vina in pristne istrske glasbe zagotovljena! Koncert od 21. ure dalje. Vstop prost! Info: www.parovelevents.com ali na tel. št.: 346-7590953. ŠPANŠČINA - SKLAD MITJA ČUK prireja intenzivne tečaje ob koncih tedna. Prvo srečanje jezika - »Fin de semana espanol« - Tečaj španščine s kulinaričnim kotičkom - 14. in 15. novembra. Informacije in predvpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine; tel. 040-212289, e-mail: in-fo@skladmc.org. Uradne ure od ponedeljka do petka od 10.00 do 14.00. 40-LETNIKI pozor, pozor!! Dne 21. novembra, ob 20. uri bomo praznovali svojo obletnico na skupni večerji. Pridi tudi ti! Smeha, plesa in zabave ne bo manjkalo. Informacije: Martina (tel.: 335-6228630) in Emanuela (tel.: 347-5710673) od 20. do 21. ure. Rezervacije in plačilo sprejemamo do vključno 15. novembra. SPDT IN MLADINSKI ODSEK prirejata v nedeljo, 15. novembra, marti-novanje v Gabrjah za člane, družine in prijatelje. Zbirališče ob 9.00 pri vodnjaku v Gabrjah. 3-urni pohod proti Cerje; sledila bo družabnost in kosilo v priredbi KD Skala-Gabrje. Priporočamo primerno obutev in oblačila. Za informacije in prijave pokličite na 040-220155 (Livio), 3487757442 (Laura) ali na mladin-ski@spdt.org. Vabljeni!! KINAESYS SKD IGO GRUDEN - razpisan je nov termin za vadbo gibalne terapije, in sicer ob četrtkih od 19.30 do 21.30. Obvezne prijave na 0038640-303578 (M. Sajna). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi na podelitev priznanj 4. Natečaja za zborovske skladbe za nagrado Ignacij Ota v petek, 20. novembra, ob 18. uri v Narodni dom v Trst (ul. Filzi 14). 30-LETNIKI POZOR: rojeni leta 1979 organiziramo večerjo v soboto, 28. novembra pri Križmanu v Repnu. Za informacije in vpis pokliči, najkasneje do 21. novembra, od 17. do 19. ure: 347-4481432 - Anna za Breg in Milje, 346-5231127 - Andrej za vzhodni Kras in Trst, 339-7619017 - Mojca za zahodni Kras in Trst. Pohiti, ne bo ti žal! PRI SKLADU MITJA ČUK - Tai Chi Chuan: vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje ob petkih ob 19. uri začetniki, ob 20.30 nadaljevalni tečaj. Informacije in predvpisi tel. št. 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE 10.00-14.00. OBČINA REPENTABOR sporoča, da je tržaška pokrajina odobrila razpis za predstavitev prošenj za dodelitev prispevka k znižanju cene goriva za stanovanjsko gretje na goratih področjih za leto 2007 in/ali 2008. Bivajoči v Občini Repentabor, ki izpolnjujejo pogoje predvidene v razpisu, lahko predstavijo prošnjo na posebnem obrazcu razpoložljivem v občinskem tajništvu. Rok za predstavitev prošenj na tržaško pokrajino zapade 30. novembra 2009. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO V TRSTU razpisuje 23. natečaj za študijske nagrade iz sklada »Mihael Flajban«, namenjene univerzitetnim študentkam in študentom slovenske narodnosti iz naše dežele. Glavna nagrada znaša 1.500 evrov in je namenjena kandidatom, ki se vpišejo v prvi letnik univerze. Prošnje za nagrade, naslovljene na Slovensko dobrodelno društvo, je treba skupno s predvideno dokumentacijo prinesti ali poslati po navadni pošti na sedež SDD do 20. decembra. Podrobnejša pojasnila so na voljo na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, (Ul. Maz-zini 46, prvo nadstropje, 34122 Trst, tel. 040-631203) ob četrtkih od 16. do 18. ure, lahko pa jih interesenti prejmejo tudi po elektronski pošti, če se na SDD obrnejo na naslov dobrodel-no@libero.it. Petek, 6. novembra 2009 H Prireditve FOTOGRAFSKA RAZSTAVA Brezmejni študijski dnevi - Tri desetletja izrazov Drage fotografa Petra Cvelbarja. Razstavo si lahko ogledate v prostorih Mladinskega centra Podlaga v Sežani do danes, 6. novembra. Razstava je odprta od ponedeljka do četrtka od 12. do 18. ure in v petkih od 16. do 22. ure. SKD TABOR - DRAMSKA SKUPINA gostuje s predstavo C.Goldonija Cam-piello, v prevodu in režiji S. Verča, v soboto, 7. novembra, ob 20.00 v Kulturnem domu v Komnu. Vabljeni! OBČINA REPENTABOR vabi na koncert priredb skladb španske in argentinske ljudske tradicije v izvedbah pevke Laure Antonaz in kitarista Eduarda Contizanettija v nedeljo, 8. novembra, ob 18. uri v kulturni dom na Colu. Vstop prost. OBČINA ZGONIK v sodelovanju z društvoma Musica senza frontiere in KRD Dom Briščiki ter ob podpori Pokrajine Trst, vabi v sklopu prireditev ob »Svetovnem pohodu za mir« v ponedeljek, 9. novembra, ob 20.30 v prostore KRD Dom Briščiki (Briščiki, 77) na koncert iz niza Adriaticfestival 2009 »Stories tales about animals and woods« - izvaja Michele Veronese (keltska harfa). SKD VIGRED IN ZDRUŽENJE STARŠEV COŠ S. GRUDEN-OTROŠKI VRTEC ŠEMPOLAJ vabita v soboto, 14. novembra, ob 18. uri na baklado v spomin na vse vaščane, ki so preminuli za rakom. Sodelujejo: Otroška pevska in mladinska glasbena skupina Vigred, Godbeno društvo Nabrežina in Pevski zbor združenja staršev Romjan-Ron-ke. Start baklade izpred galerije Škerk v Trnovci. Izkupiček pobude bo namenjen dobrodelni organizaciji »Via di Natale« iz Aviana, ki pomaga bolnikom, ki so zboleli za rakom. SKD VIGRED vabi v nedeljo, 15. novembra, ob 18.30 v Štalco v Šempo-laju na kulturni večer »Od ljubezni... do ljubezni«, ki ga bosta oblikovali Moška pevska in dramska skupina Kraški dom iz Repentabra. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE vabi na praznovanje šestdesetletnice Mešanega pevskega zbora Mačkolje in predstavitev zgoščenke Izvir. Prireditev bo v nedeljo, 15. novembra, ob 17. uri v prostorih prodajno-razstavnega središča »Dolga krona«. Podrobnejše informacije so na spletni strani www.mackolje.org. Prispevki V drag spomin svakinje in tete Mili Križman - Purič darujejo Vojka, Albino in Martina 50,00 evrov ter Bet-ti in Andrej 50,00 evrov za Moško vokalno skupino Lipa. Ob 8. obletnici smrti Bogdana Družine daruje žena Olga 30,00 evrov za TPPZ Pinko Tomažič. Namesto cvetja na grob drage soletni-ce, sošolke in prijateljice Milice Križ-man por. Purič, katero smo pred tednom dni pospremili na poslednje bivališče, darujejo Norma, Lea, Marija Lukševa, Marija Kusova, Dora ued Čezarja, Marija Faksetova, Lučko Fgonov, Pija Fondetova, Silva Kraljeva, Marija Blunktova, M. I. Žerjal, Mirko Kožinov, Sabina Širca ter Ines 100,00 evrov za Hospice Pineta del Carso v Nabrežini, 50,00 evrov za Slomškov dom v Bazovici in 100,00 evrov za otroški pevski zbor A. M. Slomšek iz Bazovice. Vida Štoka Babič daruje 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu. V spomin na Pepita Starčevega darujeta Maja in Neva 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB - Kontovel. 6.11.2000 6.11.2009 Zorka Kopun Stergonšek Z ljubeznijo si vedno v našem spominu. Vsi tvoji Križ, 6. novembra 2009 POGREBNO PODJETJE LIPA V V otohahe Franu ob trenutku žalosti... ..diskretnost, tradicija, vljudnost in kakovost. Domač stik. Pridemo tudi na dom. 900 S33 2331 Opčine - Narodna ulica 32 tel. 040.211399-fax 040.2155392 Boljunec št. 44/a tel. 040.369696 -fax 040.3487704 12 Petek, 6. novembra 2009 KULTURA / literatura - Izšla je pri založbi Rizzoli Tre volte no prva knjiga Borisa Pahorja v italijanskem izvirniku Delo je zastavljeno kot pogovor s hrvaško zgodovinarko Milo Orlic in je namenjena italijanskim bralcem Pisatelj Boris Pahor kroma V začetku jeseni je pri milanski založbi Rizzoli, ki spada v italijanski založniški koncern RCS Libri S.p.a., izšla prva knjiga Borisa Pahorja v italijanskem izvirniku. Publikacija z naslovom Tre volte no (Trikrat ne) je namreč zastavljena kot pogovor med tržaškim pisateljem in hrvaško zgodovinarko Milo Orlic, ki poučuje na reškem vseučilišču. Trdimo lahko, da je Boris Pahor v tej objavi stopil na drugo stran barikade, če njegovo tokratno vlogo primerjamo s tisto, ki jo je odigral pred polčetrtim desetletjem, ko je v Zalivu izšel njegov intervju z Edvardom Kocbekom. Knjiga je seveda v prvi vrsti namenjena širšemu italijanskemu bralnemu občinstvu, ki je Borisa Pahorja začelo spoznavati šele ob začetku lanskega leta, ko je pri rimski založbi Fazi Editore izšla njegova Nekropola, kateri so seveda v lanskem in letošnjem letu sledili še drugi pomembni literarni prevodi. Naslov publikacije ni potreben večjih obrazložitev, v treh besedah je namreč zaobjeto vse Pahorjevo življenje, torej njegov upor trem totalitarnim sistemom. Zelo pomembno je namreč dejstvo, da bodo tako tudi italijanski bralci začeli spoznavati fašizem kot totalitarni sistem, ki je poleg »svojih« notranjih disidentov krepko tolkel tudi po narodnih manjšinah. Tržaški pisatelj je svojo najnovejšo izdajo posvetil njegovi pred kratkim preminuli življenjski družici Radoslavi Premrl, pripovedovanje pa je razdeljeno na pet poglavij. V prvem se Pahor in Orliceva pogovarjata o zatiranju Slovencev v fa- šističnem desetletju. Drugi razdelek je posvečen njegovi vlogi v italijanski vojski ter času, ki ga je kot prevajalec prebil ob Gardskem jezeru. Tretje poglavje, ki je vsebinsko najbolj obsežno, zajema pretresljivo pisateljevo izpoved o grozotah nemških koncentracijskih in uničevalnih taborišč. Zadnja dva razdelka pa sta posvečena njegovemu povojnemu kulturnemu delovanju ter uporu zadnjemu -izmu, in sicer izdaji Kocbekovega intervjuja na polovici sedemdesetih. V pogovoru med avtorico in pisateljem se njegovo življenje prepleta z občo človeško zgodovino, še posebno sočni pa so literarni vstavki iz Pahorjevega opusa, ki jih lahko tu pa tam zasledimo med vrsticami pogovora. V svoji spremni besedi, ki je objavljena ob zaključku njenega pogovora z Borisom Pahorjem, Orliceva povzema dve pomembni ugotovitvi. V prvi vrsti se zaveda načrtnega ignoriranja, ki ga je tržaški pisatelj doživljal v vsem povojnem času v italijanskem literarnem okolju, Borisu Pahorju pa priznava tudi pomembno vlogo pričevalca svojega časa. In spet bi lahko rekli, da smo pri Kocbeku ... Kot smo že zapisali v začetku, je knjiga namenjena prvenstveno italijanskim bralcem, saj večina nas že pozna Pa-horjevo življenje in delo. Se pa tu in tam najde še kakšna zanimiva anekdota, ki utegne tudi pri slovenskem bralcu dodati še kak kamenček izredno bogatemu življenjskemu mozaiku naše tržaške literarne legende. Primož Sturman festival wunderkammer - Letošnji niz nosi naslov Strani noči Operno poglavje Giorgia Caodura Tržiškega baritonista je spremljala čembalistka Alessandra Sagelli - Danes koncert z naslovom Tenebrae factae sunt Vrata čudežne sobe, ki hrani antične glasbene poslastice, so se ponovno odprla s programom o čustvenih barvah baročne noči. Festival Wunderkammer, ki nosi letos podnaslov Strani noči je v sredo s koncertom baritonista Giorgia Caodura predstavil svoje operno poglavje. Devetindvajsetletni pevec iz Tržiča se je že uveljavil na mednarodni operni sceni; pel je na primer v londonskem Convent Gardnu, v gledališču San Carlo v Neaplju, v beneškem gledališču La Fenice, v Državni operi v Berlinu s precej obširnim repertoarjem, ki se pretežno osredo-toča na 19. stoletje. Tokrat pa ga je kontekst festivala usmeril v povsem drugačne stilne vode baročnih oper z izborom samih poslastic iz opusa Georga Friedrica Handla. Zaradi bolj omejenega Handlovega opusa za basovsko oz. baritonsko lego je Caoduro izbral več transkripcij arij, ki so izvirno nastale za višje glasove. Pevec je tako v bolj čustvenih trenutkih kot v viharnih, vir-tuoznih prehodih pokazal zelo solidno obvladanje pevske in dihalne tehnike, a se kljub temu ni uspel oddaljiti od stilnega pristopa, ki je primeren za bolj pristne operne junake kasnejše dobe, kar se je izražalo predvsem v fraziranju in v uporabi legata, v liričnem obravnavanju recitativov v odnosu do preskromne ekspresivne napetosti pri izvedbi arij (med temi so bile znana Va tacito e nas-costo iz opere Julij Cezar, a tudi izbor odlomkov iz opere Orlando in iz oratorija Seme-le). Nedvomno pa se je pevec izkazal z zanimivim glasom, scensko izkušnjo pri podajanju skladb in prikupnim pristopom, ki jih je publika nagradila z dolgim aplavzom. Vse arije so zazvenele ob spremljavi čembala, kar prav gotovo predstavlja zahtevnejšo, a v tem primeru tudi primernejšo kombinacijo v primerjavi z bolj običajno uporabo klavirja pri koncertnih izvedbah. Za čembalom je sedela Alessandra Sagelli, ki je igrala z velikim zagonom, obenem je s sporočilnostjo in smislom za izbire tempov ujela pravi značaj vsake skladbe. Čembalistka je prepričljivo nastopila kot ekspresivna soiz-vajalka, a tudi kot protagonistka instrumentalne točke, priredbe uverture iz opere Orlando. Po operni obravnavi vezne teme noči predvsem v ljubezenskih odtenkih se bo festival Wunderkammer selil v mistične pokrajine metaforične noči Jezusove smrti. Nocoj ob 21.uri bo v cerkvi Blažene device Rožnega venca v Trstu namreč na sporedu koncert z naslovom Tenebrae factae sunt. Glasbo Gasparja van Weerbeckeja, Scipioneja Stelle, Giachesa de Werta in Gesualda da Venosa bodo izvedli člani italijanske moške vokalne skupine Odhecaton. ROP Baritonista Giorgia Caodura je na čembalu spremljala Alessandra Sagelli glasba Leonard Cohen marca v Zagrebu Priljubljeni kanadski kantav-tor Leonard Cohen (na posnetku) bo v sklopu svetovne turneje 15. marca nastopil v zagrebški Areni, so potrdili organizatorji zagrebškega koncerta. Gre za prvi hrvaški koncert Cohena, ki je na glasbeni sceni od srede 60-ih let prejšnjega stoletja. Organizatorji Cohenovega zagrebškega koncerta so napovedali, da bodo vstopnice na voljo že od ponedeljka, 9. novembra. Čeprav Arena lahko sprejme tudi 20.000 ljudi, bodo za koncert Leonarda Co-hena ponudili 10.000 vstopnic, ker načrtujejo, da bodo vsi obiskovalci imeli svoj sedež. "Gre za vrhunskega glasbenika, ki je že razprodal koncerte po vsem svetu. Upamo, da bo tudi zagrebški koncert razprodan", je dejala Sanja Ajdinovski iz Lupa Promocije. Cene vstopnic bodo od 41 evrov na zgornjih tribunah do 96 evrov v loži. Cohen, ki se je rodil leta 1934, je znan po svojemu baritonu in na-rativnemu načinu petja predvsem ljubezenskih pesmi. Na njegovo glasbeno kariero, ki jo je začel kot 33 letnik, je najbolj vplival Bob Dylan, ki naj bi pisatelja in pesnika Co-hena prepričal, da je mogoče uspešno spojiti poezijo in glasbo.Ka-nadski umetnik je v svoji dolgoletni karieri posnel nekaj več kot deset albumov, na katerih je glasba od folka, popa do world music. Med njegovim uspešnicami so pesmi Sisters of Mercy, Suzanne in Dance me to the end of love. bruselj - Na italijanskem kulturnem inštitutu ter na sedežu FJK Poklon Tomizzi in Trstu Predvajali so dva dokumentarca Skupine 85 o Franciski in Mladoporočencih iz Ulice Rossetti - Tudi debata z Ravlom Kodričem Ob deseti obletnici smrti so se pisatelja Fulvia Tom-izze spomnili tudi v evropski prestolnici. V Bruslju so na pobudo tamkajšnjega inštituta za italijansko kulturo, izpostave Dežele Furlanije-Julijske krajine in združenja Giuliani nel mondo priredili kulturni večer »Fulvio Tomizza, le frontiere di Trieste« (Fulvio Tomizza, tržaške meje). V sodelovanju s Skupino 85 so predvajali dva filma, ki sta jih Patrizia Vascotto in Stella Rasman posneli v sklopu niza Tomizzove poti. Italijani, ki živijo v Bruslju, so tako spoznali dva tržaška romana iz bogate produkcije Fulvia Tomizze. O Fran-ciski in Mladoporočencih iz Ulice Rossetti sta ob posnetkih spregovorila tudi Stella Rasman in Pierluigi Sabatti, ki sta izpostavila nekatere njune skupne točke: oba romana se dogajata v Trstu, v obeh so opisani nelahki odnosi med italijansko in slovensko komponento, Tomizza je oba napisal na podlagi pisem. Predvsem pa:avtor je slovenski mestni skupnosti posvetil nekaj literarnih strani, kar se ni dogajalo vse od leta, ko je Scipio Slataper napisal Moj Kras Na bruseljski izpostavi naše dežele se je v istih dneh vršilo tudi srečanje, na katerem sta Sabatti in Ravel Kodrič spregovorila o italijansko-slovenskih odnosih v luči velikih zgodovinskih sprememb: slovenska samostojnost in vstop Slovenije v EU sta nedvomno izboljšala tudi odnose med tržaškimi Italijani in Slovenci. / SVET Sobota, 7. novembra 2009 13 gospodarstvo - Verjetno bo ostala nespremenjena še nekaj mesecev ECB ohranila obrestno mero pri enem odstotku Trichet države članice pozval, naj oblikujejo izhodne strategije iz poslabšanega javnofinančnega položaja FRANKFURT - Svet Evropske centralne banke (ECB) na včerajšnjem zasedanju v skladu s pričakovanji ni spremenil ključne obrestne mere za evrsko območje, ki je že od maja na zgodovinsko nizki ravni enega odstotka. Svet ECB prav tako ni spremenil obrestne mere za mejno posojanje in deponiranje presežne likvidnosti, ki še naprej ostajata pri 1,75 oz. 0,25 odstotka. Zaradi pričakovane počasnosti okrevanja gospodarstva v območju evra in negotovosti pri gospodarskih napovedih naj bi ECB po mnenju večine poznavalcev ključno obrestno mero nespremenjeno ohranila še kar nekaj časa oz. globoko v leto 2010. Kot je po zasedanju Sveta ECB dejal predsednik osrednje monetarne ustanove območja z evrom Jean-Claude Tric-het, obstoječi podatki in izsledki raziskav kažejo na izboljšanje gospodarske dejavnosti v evrskem območju v drugi polovici letošnjega leta. Že v tretjem četrtletju ECB tako pričakuje vrnitev h gospodarski rasti v območju evra, ta pa naj bi se nadaljevala tudi v zadnjem trimesečju. Vseeno pa je Trichet opozoril na visoko stopnjo gospodarske negotovosti, saj je veliko dejavnikov, ki spodbujajo rast, le začasne narave. Po Trichetovih besedah se območje evra sooča s tveganji, ki so večja od pričakovanj, čeprav bi obenem lahko prišlo do krepitve zaupanja in izboljšanja razmer na trgu dela. Območje evra naj bi v naslednjem letu po ocenah ECB beležilo le postopno okrevanje gospodarske dejavnosti, saj je pričakovati, da bodo banke in podjetja še naprej konsolidirali svoje bilance in tako zavirajoče vplivali na gospodarska gibanja. Tudi predvidevanja za naslednje leto pa so zelo negotova, saj obstaja vrsta mogočih nevarnosti, ki bi lahko gospodarsko dejavnost znova omajale, kot npr. izrazita rast cen nafte ali okrepitev negativne zanke med posojilnim krčem na finančnem trgu in realnim gospodarstvom. Svet ECB se je sicer že maja tudi odločil, da bo ECB odkupovala krite obveznice, in sicer v obsegu 60 milijard evrov. Podrobnosti je nato dorekel na junijskem zasedanju. Nestandardni ukrep, s katerim želijo v Frankfurtu sprostiti krč na finančnih trgih in povečati količino denarja v obtoku, se bo predvidoma iztekel junija prihodnje leto. Poleg tega je ECB bančnemu sektorju vse od začetka svetovne finančne krize zagotavljala injekcije dodatne likvidnosti v višini več sto milijard evrov, vključno z junijsko rekordno operacijo refinanciranja, ko je bankam na- menila za skupno 442 milijard evrov posojil za 12 mesecev po fiksni enoodstotni obrestni stopnji. ECB danes glede teh izrednih oz. nestandardnih ukrepov ni napovedala sprememb, večina analitikov pa pričakuje, da bo bolj jasna sporočila o svojih nadaljnjih ukrepih začela pošiljati po decembrskem zasedanju Sveta ECB. V svojem uvodniku je sicer Trichet izrazil pričakovanje, da bo v naslednjih mesecih območje evra na letni ravni znova začelo beležiti inflacijo. Države območja evra so oktobra na letni ravni zabeležile 0,1-odstoten padec cen. Območje evra je tako medletno deflacijo zabeležilo že peti mesec zapored. Srednjeročno oz. v časovnem okviru, ki je bistven za monetarne odločitve ECB, pa bo inflacija ostala v skladu s ciljem ECB glede srednjeročne cenovne stabilnosti. Ta je inflacija blizu, a pod dvema odstotkoma. Trichet je države članice območja evra znova tudi pozval, naj čim prej oblikujejo jasne in verodostojne izhodne strategije iz poslabšanega javnofinan- čnega položaja, do katerega je pripeljala kombinacija zmanjšanih javnofinan-čnih prihodkov in povečanih odhodkov zaradi krize. Trichet je zatrdil, da bi odsotnost izhodnih strategij lahko resno omajala zaupanje v vzdržnost javnih financ in gospodarskega okrevanja, poleg tega pa bi lahko prišlo do povečanih inflacijskih pritiskov. Države evrskega območja bi morale zato v doglednem času oblikovati strategije za umik protikriznih ukrepov in konsolidacijo javnih financ ter se pri tem opirati na realistične gospodarske napovedi. Zmanjševanje davkov lahko po Trichetovih besedah v poštev pridejo le, če imajo države dovolj manevrskega prostora. ECB je prepričana, da so nedavni sklepi finančnih ministrov EU, da je potrebno z izhodnimi strategijami začeti najkasneje leta 2011 in da bi moral ritem jav-nofinančne konsolidacije preseči zmanjševanje primanjkljaja za 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda na leto, kolikor predvideva pakt o stabilnosti in rasti, minimalni standard. (STA) poročilo - Evropski center za spremljanje drog in odvisnosti Evropa se spopada z vse bolj izpopolnjenim trgom drog BRUSELJ/LIZBONA - Evropski center za spremljanje drog in odvisnosti (EMCDDA) je včeraj objavil letno poročilo, v katerem ugotavlja, da se mora Evropa spopadati z vse bolj izpopolnjenim trgom drog ter s porastom uporabe različnih vrst drog in alkohola. Kot kaže poročilo, so marihuana, kokain in heroin v Evropi najbolj uporabljene droge, vendar pa je v Vzhodni in Severni Evropi opazen tudi porast uporabe metamfetaminov. Med mladimi sicer beležijo padec uživanja kanabisa, kar zbuja nekaj upanja, vendar pa bi lahko število rednih uporabnikov doseglo 2,5 odstotka mladih Evropejcev, navaja poročilo EMCDDA. Evropa se sicer sooča z vse večjo ino-vativnostjo prekupčevalcev z mamili. Ino-vativnost je visoka tudi med proizvajalci, ki prilagajajo svoje tehnike "trženja" zakonskim regulativam. Kot primer poročilo navaja pojav vse več oblik sintetičnih "kanabinoidov", ki imajo podoben učinek kot kanabis, vendar imajo kemično dru- gačno sestavo. Poleg tega pa gre vse več ponudbe preko interneta, kjer se droge predstavlja kot neškodljivo "začimbo" ali kaj podobnega. Tovrsten primer je ravno droga "spice", ki naj bi jo uporabljali kot dišeče kadilo, če pa jo človek kadi, pa ima podoben učinek kot marihuana. Težave pa nato nastopijo pri uživanju teh novih drog, saj so njihovi učinki pogosto neznani, prav tako pa je težko dokazovati, da gre sploh za drogo, glede na to, da jih države nimajo klasificirane kot take. Veliko tovrstnih novih drog pa naj bi izhajalo iz Indije in Kitajske. Na splošno so sicer leta 2007 v 30 evropskih državah - ob 27 EU članicah je raziskava zajela še Hrvaško, Norveško in Turčijo - zabeležili za slabih 30 odstotkov več kaznivih dejanj, povezanih z uporabo drog, kot leta 2002. Trend je upadal oz. je ostal stabilen le v Bolgariji, Grčiji, Luksemburgu, na Češkem in Madžarskem ter tudi v Sloveniji. V Sloveniji upada tudi uporaba marihuane predvsem med dijaki od 15 do 16 let. Če je leta 1995 marihuano uživalo okoli 40 odstotkov dijakov, je ta odstotek v letu 2007 padel pod številko 30. Je pa na drugi strani zaskrbljujoč porast uporabe kokaina med šolarji - povečala se je namreč za več kot dve odstotni točki. Zaskrbljujoča je tudi smrtnost zaradi uporabe drog. V obdobju od leta 1990 do 2006 je omenjenih 30 držav poročalo o skupno 6400 do 8500 smrtih letno zaradi uživanja drog, kar pomeni, da je v tem obdobju zaradi mamil umrlo okoli 135.000 prebivalcev Evrope. Večino smrti - približno polovico - so sicer zabeležili v Veliki Britaniji in Nemčiji. V Evropi ima glede na podatke iz leta 2007 najvišji odstotek smrtnosti Luksemburg, kjer - statistično preračunano -zaradi drog umre 85 ljudi na milijon prebivalcev. Sledita Estonija in Norveška, Slovenija pa je na tej lestvici na 12. mestu s 26 smrtmi zaradi drog na milijon prebivalcev. Najnižje so Turčija, Madžarska in Slovaška s povprečno tri do štirimi smrtmi zaradi drog na milijon prebivalcev. (STA) Abas ne bo kandidiral RAMALA - Palestinski predsednik Mahmud Abas je včeraj v televizijskem nagovoru sporočil, da se na volitvah, ki bodo na palestinskih ozemljih predvidoma potekale 24. januarja prihodnje leto, ne bo znova potegoval za ta položaj. "To ni trik," je zatrdil. Kot je v televizijskem nagovoru iz Ramale še povedal Abas, je s svojo odločitvijo že seznanil izvršni odbor Palestinske osvobodilne organizacije (PLO) in glavni odbor svojega gibanja Fatah. "Upam, da bodo vsi razumeli to odločitev, v prihodnosti bom s tem v zvezi sprejel nadaljnje korake," je še dejal. Že pred televizijskim nagovorom so Abasovi tesni sodelavci nakazali, da se je predsednik tako odločil zato, ker je razočaran nad stališči ZDA glede ustavitve gradnje judovskih naselbin na zasedenih palestinskih ozemljih. Abasovo stališče namreč je, da bi moral Izrael sporno gradnjo v celoti ustaviti še pred ponovnim začetkom mirovnih pogajanj. Lavrov v BiH za zaprtje urada visokega predstavnika SARAJEVO - Na obisku v Sarajevu se je včeraj mudil ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ki se je ob tem zavzel za zaprtje urada visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH. "Verjamemo, da morajo ljudje BiH vzeti usodo svoje države v lastne roke," je po srečanju z vodjo diplomacije BiH Svenom Alkalajem poudaril Lavrov. Kot je dodal, si bo Rusija po svojih najboljših močeh prizadevala za čimprejšnje zaprtje urada visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH. 'Vprašanje zaprtja urada in uresničevanja njegovih pooblastil, ki je začelo zavirati napredek BiH, je treba nujno rešiti," je še poudaril ruski zunanji minister. Lavrov je še pojasnil, da bi Rusija podprla preoblikovanje urada visokega predstavnika v urad predstavnika EU, ki bi z BiH sodeloval na ravni posvetovanj in usklajevanj, ne bi se vmešaval v notranje zadeve BiH Aretacija Mladica in Hadžica odprto vprašanje Srbije BEOGRAD - Glavni haaški tožilec Serge Brammertz je včeraj v ločenih pogovorih z najvišjimi srbskimi predstavniki v Beogradu poudaril, da je edino nerešeno vprašanje glede sodelovanja Srbije s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije aretacija dveh preostalih haaških ubežnikov, Ratka Mladiča in Gorana Hadžica. Bram-mertz in predsednik srbskega nacionalnega sveta za sodelovanje s haaškim sodiščem Rasim Ljajič sta sicer izrazila zadovoljstvo s sodelovanjem Srbije s haaškim sodiščem, med drugim z dostavo potrebne dokumentacije v Haag, vpogledom v arhive srbskih državnih teles ter drugimi vidiki tehničnega sodelovanja. (STA) eu - Šef britanskih konservativcev o Lizbonski pogodbi Cameron se odpoveduje referendumu, a si želi vrnitve pristojnosti Londonu LONDON - Vodja britanskih konservativcev David Cameron je v sredo sporočil, da njegova stranka, ki se ji obeta zmaga na parlamentarnih volitvah prihodnje leto, ne razmišlja več o referendumu o Lizbonski pogodbi, si pa bo, če bo na volitvah zmagala, prizadevala za to, da bi britanska vlada od EU dobila nazaj pristojnosti na nekaterih ključnih področjih. Cameron je v preteklosti napovedal referendum o Lizbonski pogodbi v Veliki Britaniji, če ta do njihovega prihoda na oblast še ne bo uveljavljena. Potem ko je češki predsednik Vaclav Klaus pred nekaj dnevi podpisal ratifikacijo nove evropske pogodbe, s čimer je pogodbo ratificirala še zadnja članica unije, bo dokument verjetno v veljavo stopil že decembra. Velika Britanija je Lizbonsko pogodbo ratificirala v parlamentu. Kot je v sredo dejal Cameron, njegova stranka zdaj nima druge izbire, kot da opusti obljubo o referendumu. Dodal je, da je zaradi češke odločitve razočaran. "Vendar je pogodba zdaj potrjena in noben referendum tega ne mo- re spremeniti," je dejal po poročanju tujih tiskovnih agencij. Vodja britanskih konservativcev, ki so znani po svojih evroskeptičnih stališčih, je obenem napovedal, da si bo njegova vlada prizadevala, da bi v njene roke spet prišle pristojnosti na nekaterih ključnih področjih. Dejal je, da je treba ustaviti "stalno in nepotrebno vpletanje EU v skoraj vsak britanski zakon". Britanski konservativci so odločeni v prihodnjih letih doseči izvzetje Velike Britanije iz delov evropske zakonodaje na področju sociale in zaposlovanja, omejiti pa želijo tudi pristojnosti Sodišča Evropskih skupnosti v Veliki Britaniji. Med drugim je Cameron napovedal sprejetje zakona, po katerem bo moral vsak nadaljnji prenos pristojnosti v Bruselj potrditi britanski parlament, kar naj bi veljalo tudi za morebitno uvedbo evra na Otoku. Evropskim partnerjem je Cameron sicer v sredo sporočil, da konservativci ne načrtujejo "sabotaže" EU, temveč želijo le "postaviti vlogo Britanije v EU na bolj pozitivno mesto". Vodja britanske diplomacije, labu-rist David Miliband, je v odzivu na Ca-meronove izjave dejal, da so nadaljnja izvzetja Velike Britanije "nepraktična", obenem pa bodo iz Britancev naredila državljane drugega reda na evropskih trgih dela. Kritični so tudi v Franciji. Francoski minister za evropske zadeve Pierre Lelouche je dejal, da so britanski konservativci patetični. "Žalostno je videti Veliko Britanijo, ki je tako pomembna v Evropi, kako sama sebe reže od preostanka Evrope in izginja z radarskih zaslonov," je dejal. (STA) eu - Lizbonska pogodba Klausovi sodelavci nadaljujejo svoj boj PRAGA - Tesni sodelavci evro-skeptičnega češkega predsednika Vac-lava Klausa kljub njegovemu podpisu pod Lizbonsko pogodbo nadaljujejo boj proti tej reformni pogodbi. Klausov svetovalec Petr Hajek je predlagal celo izstop Češke iz EU, "da bi ponovno vzpostavili suverenost države". "Morali bi se boriti za odpravo Lizbonske pogodbe in za ponovno vzpostavitev suverenosti, pa čeprav bi bila cena za to izstop iz EU," je za češki dnevnik Lidove noviny izjavil Hajek. "Naš predsednik je pomemben igralec v naši realnosti in mislim, da je eden izmed njegovih mogočih ciljev tudi ta skrajnost," pa je še pristavil za češko televizijo Prima. Podobno razmišlja tudi drugi Klausov sodelavec, sekretar Ladislav Jakl, čeprav v svojih izjavah ni bil tako oster. "Boj se nadaljuje," je v zvezi z Liz-bonsko pogodbo dejal Jakl, čeprav podrobnosti v zvezi s tem ni navedel. Klaus je Lizbonsko pogodbo po dolgotrajnem zavračanju vendarle pod- pisal v torek, ko je ustavno sodišče v Brnu odločilo, da ni v nasprotju s češko ustavo. Toda kljub temu je Klaus podpis pospremil z besedami, da se Češka zdaj odreka delu svoje suverenosti. Hkrati pa je zaradi odločitve napadel tudi ustavno sodišče. Kljub ostrim besedam sodelavcev češkega predsednika pa jim češki politiki ne dajejo prevelike teže. "Dobra zamisel. Hajek bi bil lahko zgled in kot prvi zapustil EU. Ni važno kam," je izjavil vodja konservativne Državljanske demokratične stranke (ODS), nekdanji premier Mirek Topolanek, ki je sicer Liz-bonsko pogodbo v imenu Češke tudi podpisal. Po besedah podpredsednika socialdemokratov in podpredsednika spodnjega doma češkega parlamenta Lubomira Zaoraleka "kričanje" Hajeka sploh ni vredno komentarja, vodja des-noliberalne stranke TOP 09 Miroslav Kalousek pa je novinarje vprašal, ali mora res komentirati "vsako noro izjavo". 1 8 Sobota, 7. novembra 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gradišče - Riccardi prisluhnil mnenjem o načrtu konzorcija z družbo KB1909 na čelu Župani prižgali zeleno luč za čezmejni elektrovod Investitorji bodo pripravili potrebno dokumentacijo in jo predložili deželi, ki bo sklicala storitveno konferenco Srečanje z Riccardijem v Gradišču gorica - Gripa Cepivo danes spet na voljo Zaloge pošle že v torek Danes naj bi bilo na območju goriške pokrajine spet na voljo cepivo za sezonsko gripo, ki ga od torka ni bilo več na razpolago. Družinski zdravniki so morali tako odreči številna cepljenja, ki so bila že naročena, sicer pa v pristojni službi zdravstvenega podjetja pojasnjujejo, da je za nevšečnosti kriva zamuda pri naročilu cepiva. Kakorkoli naj bi danes dobili novo pošiljko cepiva, tako da naj bi bilo cepljenje proti sezonski gripi spet omogočeno. Pokrajinska tajnica zveze družinskih zdravnikov Adriana Fasio-lo je obsodila dogodek in poudarila, da je do napake prišlo zaradi de-zorganizacije pristojnih služb. Župani občin Gorica, Sovodnje, Gradišče, Zagraj, Foljan-Redipulja in San Pier so včeraj prižgali zeleno luč za uresničitev čezmejnega elektrovo-da, ki ga med Vrtojbo in Redipuljo načrtuje slovensko-italijanski konzorcij pod vodstvom finančne delniške družbe KB1909. Povoljno mnenje osnutku projekta, iz katerega bodo zdaj pripravili dokončni načrt, je skupaj z župani izrazila tudi goriška pokrajina, in sicer na včerajšnjem srečanju z deželnim odbornikom za promet in infrastrukture Riccardom Riccardijem, ki je potekalo v palači Torriani v Gradišču. Kot znano je svojčas deželni odbornik Riccardi pozval investitorje, naj spremenijo začetni načrt za podzemni kabel in naj se dogovorijo s krajevnimi upravami za alternativno traso. Družba KB1909 je Riccardijevo zahtevo upoštevala in skupaj z načrtovalci pripravila projekt, s katerim je elek-trovod oddaljila od vseh naseljenih območjih. V zadnjih tednih so načrt za alternativno traso predstavili županom, ki so tako med včerajšnjim srečanjem z Riccardijem prižgali zeleno luč za nadaljevanje upravnega po- stopka in za pripravo dokončnega načrta. »Do decembra bomo pripravili vso potrebno dokumentacijo in jo nato odposlali na deželo, ki bo sklicala novo storitveno konferenco,« pravi predsednik družbe KB1909 Boris Peric in pojasnjuje, da je za dejansko uresničitev elektrovoda še vedno zelo nevaren tekmec podjetje Adria Link. Prejšnji teden so namreč predstavniki naveze, ki jo sestavljajo podjetja Ace-gas, Tei in Enel Produzione ter slovenski partner E3-Elektroprimorska iz Nove Gorice, predstavili nov osnutek načrta v Gradišču, sicer pa zgleda, da za postopkom družbe KB1909 še vedno zaostajajo. Včerajšnjega srečanja z deželnim odbornikom Riccardijem so se udeležili župani Gorice Ettore Romoli, So-vodenj Alenka Florenin (spremljal jo je podžupan Slavko Tomsič), Gradišča Franco Tommasini, Zagraja Elisabet-ta Pian, Foljana-Redipulje Antonio Calligaris in San Piera Claudio Bigo-lin. Goriško pokrajino je predstavljala odbornica za okolje Mara Černic. »Prvotni načrt smo blokirali, ker je bil sporen, saj je bil podzemni kabel spe- bumbaca ljan sredi Sovodenj in Zagraja. Po drugi strani je alternativna trasa začrtana daleč od naselij; ker se občine z njo strinjajo, je sprejemljiva tudi za nas,« pravi Černičeva in pojasnjuje, da so na pokrajini svojčas podprli občine, ki so imele pomisleke nad projektom, potem pa je po besedah pokrajinske odbor-nice treba priznati, da je bila družba KB1909 pripravljena na odkrito dogovarjanje z občinskimi upravami. »Zaradi tega smo na pokrajini zadovoljni, da je prišlo do dogovorjene rešitve,« poudarja Černičeva in vsekakor napoveduje, da bodo sledili tudi nadaljnjim fazam projektiranja. »Pozorni bomo, da bo kabel dodatno zaščiten, kjer bo speljan bližje hišam, in da bo pokrajinska cesta med Zagrajem in So-vodnjami primerno utrjena,« zaključuje Mara Černic. Med včerajšnjim srečanjem je prizadevanja družbe KB1909, da bi prišlo do čim bolj dogovorjene rešitve skupaj z občinskimi upravami, pohvalil tudi odbornik Riccardi. Poudaril je, da so lahko dosedanja pogajanja zgled dobre prakse za vse podobne posege v prostor. (dr) Železniški promet V dvorani pokrajinskega sveta v Gorici bo jutri ob 9.30 okrogla miza, ki jo prireja organizacija avtonomnih in baznih sindikatov Or.S.A. na temo železniškega prometa v naši deželi včeraj, danes in jutri. Srečanje bo vodil novinar Gianfranco Antoniali, na razpravi pa bodo sodelovali državni sekretar Or.S.A. Giuseppe Maltese, deželni odbornik za promet Ric-cardo Riccardi, deželna direktorja Trenitalia in RFI Mario Pette-nella oz. Giuseppe Albanese, predsednik Pristaniške oblasti Claudio Boniciolli, predsednik goriške pokrajine Enrico Gherg-hetta, goriški župan Ettore Ro-moli in občinski odbornik Germano Pettarin. Deželno srečanje o športu Deželni olimpijski odbor CONI prireja v ponedeljek, 9. novembra, v goriškem avditoriju v Ul. Roma ob 18. uri srečanje o športu. Beseda bo tokrat tekla o deželnem športu v širšem državnem, mednarodnem, šolskem in turističnem kontekstu, pri čemer ne bo izostala vloga šole in zdravstvene varnosti. Baklada v Ločniku V Ločniku bo jutri tradicionalna solidarnostna baklada, s katero bodo zbirali prostovoljne prispevke za organizacijo Casa mia, ki nudi zatočišče svojcem bolnikov na zdravljenju v bolnišnicah Burlo Garofolo v Trstu in Santa Maria della Misericordia v Vidmu. Sprevod bo ob 19.30 krenil s Trga San Giorgio in se ob glasbeni spremljavi godbe na pihala iz Krmina zaključil pri koči alpincev, kjer bodo pohodnikom ponudili krožnik pašte in sladico. Ob raz-noraznih združenjih prostovoljcev sodeluje letos pri pobudi tudi Aeroclub iz Moša, ki je ponudil 30 minutni let na enem izmed svojih letal. Brezplačno merjenje glukoze V soboto, 14. novembra, bomo obeležili svetovni dan diabetesa oziroma sladkorne bolezni. Na ta dan bodo po vsem svetu potekale številne kampanje osveščanja o tej kronični presnovni motnji, ki se čedalje bolj širi tudi pri otrocih s prekomerno telesno težo. S ponedeljkom bo v goriških lekarnah na voljo brezplačno merjenje glukoze v krvi. devetaki Svarilo pred hrupom in kamnolomom Odbor Okolje 2000 je zaskrbljen zaradi širitve kamnoloma pri Devetakih in zaradi hrupa, ki ga bodo povzročali tovornjaki, naloženi s kamenjem in gramozom. »Julija je specializiran inženir opravil meritve zvočne onesnaženost pri Devetakih in ugotovil, da se hrup niti ponoči ne spusti pod 40 decibeli,« pravi v imenu odbora Okolje 2000 Alberto Ballarini in opozarja, da bo hrupa po širitvi kamnoloma še več. Po njegovem mnenju bi treba na Krasu spodbujati druge oblike gospodarskega razvoja, ki bi imele manjši učinek na naravno okolje od kamnoloma. Z doberdobske občine odgovarjajo Ballariniju, da je delovanje kamnoloma pod nadzorom pristojnih služb, tudi po njegovi širitvi pa bo velika pozornost posvečena spoštovanju predpisov o varovanju naravnega okolja in zvočnem onesnaževanju. štandrež - Rajonski svet pisal deželi in pristojnim ustanovam v zvezi z avtocesto Pričakujejo odgovore Rajonski predsednik Brescia opozarja na potrebo po uresničitvi pregrad proti hrupu ter prehoda za pešce in kolesarje Štandreški rajonski svet je v zvezi z gradnjo avtoceste Gorica-Vileš pisal deželi, podjetju Autovie venete, družbi ANAS in podjetju SDAG, v vednost pa je pismo odposlal tudi goriški občini in pokrajini. »Doslej nam je odgovorilo samo podjetje Stra-de FVG, ki upravlja deželno cesto št. 117, to se pravi bivšo državno cesto 56 Bis. Ostali nam niso še posredovali svojih odgovorov, čeprav opozarjamo na izredno konkretna vprašanja,« poudarja štandreški predsednik Marjan Brescia, ki si je prejšnji teden ogledal krožišče in železnico pri Štandrežu skupaj z deželnim svetnikom Igorjem Gabrovcem, goriškim občinskim svetnikom Silvanom Primosigom, pokrajinskim tajnikom SSk Julijanom Čavdkom, rajonskim svetnikom Mariom Muccijem in Markom Brajnikom. Brescia poudarja, da se je pred časom na sedežu dežele v Trstu pogovarjal s funkcionarji, ki sledijo načrtovanju nove avtoceste. Opozoril jih je na potrebo po uresničitvi pregrad proti hrupu, pri čemer so mu odgovorili, da se bo o tem lahko naknadno pogovoril z direktorjem del. »Z njihovim odgovorom nisem nikakor zadovoljen, saj direktor del nima nikakršne pristojnosti, da bi spremenil projekt,« pravi Brescia, ki je prepričan, da je treba zadevi pozorno slediti, saj drugače bodo projekti ostali v glavnem neuresničeni. Štandreškega predsednika skrbi tudi apatija goriške občine, ki se ni lotila reševanja problematike. »Že večkrat smo občino opozorili, da je treba poskrbeti za prehod za pešce in kolesarje pod železnico oz. pod viaduktom, ki vodi na štandreško krožišče, in seveda tudi pod avtocesto. Doslej je odbornik predlagal nadvoz, župan pa dvesto metrov dolgi podvoz, vendar ne gre za konkretne načrte, pač pa zgolj za zamisli in predloge, ki še niso bili tehnično preverjeni,« opozarja Brescia. Po njegovih besedah so načrtovalci podjetja Autovie venete in sploh predstavniki drugih ustanov, ki so odgovorna za razne prometnice ob vhodu v Gorico, dokaj površno obravnavali vprašanje protihrupnih pregrad, preureditve krožišča in uresničitve prehoda za pešce in kolesarje, sploh pa niso upoštevali niti predloga o gradnji novega avtocestnega izhoda pri Majnicah. »Tovornjakom in avtomobilom, ki so namenjeni v Moš, Ločnik, Podgoro in južni del Gorice, bi morali omogočiti, da zapustijo avtocesto že na Maj-nicah, saj bi na ta način razbremenili prometa tudi Štandrež in Tržaško ulico,« poudarja Brescia, ki je prepričan, da bo treba še pritiskati na deželo in podjetje Autovie venete, saj bodo drugače štandreški predlogi, čeprav koristni tudi za Gorico, v glavnem neuslišani. (dr) Gabrovec pri železnici v Štandrežu / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 5. novembra 2009 147 gorica - V Kinemaxu predstavili celovečerec Alessandra Angelinija Alza la testa Zgodba o meji in obmejnem človeku Prisotna režiser in igralka Anita Kravos - Na ogled tudi Cvitkovičev To je zemlja, moj brat Slabo leto po koncu snemanja so sinoči v goriškem Kinemaxu predstavili celovečerec italijanskega režiserja Alessandra Angelinija »Alza la testa«. Slovesnosti sta se udeležila igralka Anita Kravos, ki je za svojo interpretacijo na rimskem filmskem festivalu pravkar prejela nagrado L.a.r.a. in sam režiser. Goriški odbornik za kulturo Antonio Devetag je ob tej priložnosti poudaril, da postaja Gorica vse pomembnejši center filma ne le v naši deželi, temveč tudi izven nje, ter ob tem zagotovil, da bo občina v prihodnje še podpirala tovrstne projekte. Angelini, ki je filmski projekt napisal za protagonista Sergia Castellitta, je občinstvu zaupal, da je pravzaprav sam Castellitto izbral njega in ne obratno. Že na prvem srečanju sta se pogovarjala o detajlih, kar se pri filmskih produkcijah skorajda nikoli ne dogaja. Anita Kravos se je mestu zahvalila za podporo. »Glavno vlogo so mi dodelili na avdiciji v Rimu, vendar ni naključje, da sem Goričanka in da je bil film sneman ravno tu: vse ima namreč en namen.« Edini prizor, v katerem si s Castellittom sedita nasproti, je Kravosova odigrala v italijanščini, a ob tem vselej mislila po slovensko, »kajti slovenščina je ohranila dvojino, ki je po mojem mnenju formula prijateljstva in ljubezni. Slovenski jezik in kultura sta zame zelo pomembna in ju z veseljem uporabljam.« Režiser je dejal, da so sicer za to vlogo iskali moškega ali tran-seksualca, Anita pa se je vseeno udeležila avdicije in ga povsem prepričala. Kot je še pojasnil, film pripoveduje zgodbo meje in življenjsko zgodbo obmejnega človeka. »Preden ustvarim film, moram zgodbo in kraj najprej občutiti: v Gorico sem se vživel in v filmu sem želel prikazati občutek tujega, ki je bil tu več let zakoreninjen v ljudeh. Kritika je glede filma ravno zato povsem razdvojena, saj se zavedam, da sem se dotaknil posebnih tem in likov, kot je protagonist na primer, ki si vsevprek zatiska oči. Vsekakor pa film ni zgodba o očetu in sinu, temveč o človeku, ki je vse življenje delal napačne izbire.« Film bodo drevi predvajali v goriškem Kinemaxu in v 60 italijanskih dvoranah, ki cenijo avtorski film. Poleg italijanskega celovečerca so sinoči predstavili kratkometražni film Jana Cvitkoviča »To je zemlja, brat moj«, ki je nastal v Doberdobu v produkciji družbe Transmedia. »V filmu prikažem to, česar z besedami ne znam. Zato me ne sprašujte, kaj sem želel s tem povedati, saj bi vam ne znal ponuditi ustreznega odgovora,« je dejal režiser, ki je bil sinoči prisoten v dvorani. Cvitkovič se trenutno mudi v naših krajih, kjer snema ce-lovečerec, katerega incipit predstavlja ravno ta kratkometražni film. (td) Z leve Antonio Devetag, Anita Kravos, Alessandro Angelini in Jan Cvitkovič bumbaca gorica - Praznik kulture Tra_Inganni še do nedelje Okno v svet prevar Danes protagonist novinar Massimo Fini, jutri psihiater Paolo Crepet, v nedeljo pa komik Giobbe Covatta Maddalena Crudeli bumbaca Včeraj je v pokrajinski palači s predavanjem Maddalene Crudeli o morfologiji prevar uradno začel praznik kulture Tra_Inganni, ki ga že četrto leto zapored prireja združenje Ex Border. Prevare in goljufije so, kot rečeno, rdeča nit festivala, ki bo v prihodnjih dneh dosegel svoj višek. Danes ne gre spregledati srečanja s filozofom in novinarjem Massimom Finijem, ki bo ob 20.45 na sedežu Fundacije Cari-go (Ul. Carducci 2) predstavil etnično prevaro in univerzalno utopijo. Jutrišnji dan se bo začel v deželnem avditoriju v Gorici (Ul. Roma 5) že ob 17. uri s srečanjem z madžarskim pesnikom in esejistom Tomasom Kemeyjem, ki se bo poglobil v analizo nejasnih mej med prevaro in iluzijo. Ob 18.15 pa se bo pi- satelj Raul Montanari posvetil prevaram, ki se skrivajo v pisanju, v igri in v življenju. Večerni spored bo ob 20.45 posvečen pogovoru s psihiatrom in sociologom Paolom Crepetom. Prevar se je Crepet lotil tudi v svoji knjigi Sfamiglia, v kateri se spušča v delikatne antropološke spremembe, ki zaobjemajo celotno skupnost, s poudarkom na družini in mladih. V nedeljo bo ob 16. uri v Pokrajinskih muzejih v grajskem naselju srečanje s srbsko pesnico Jeleno Stojsa-vljevič o prevarah v ljubezni. Zastor nad festivalom pa bo padel ob 20.45, ko bo v avditoriju goriške kulture nastopil neapeljski komik Giobbe Covatta, ki se bo na nekonvencionalnem srečanju dotaknil konvencionalnih tem, in sicer težav v Afriki in človekovih pravic. vrh - Bodeča neža nastopila na reviji izbranih malih skupin v Radovljici Priznanje za izbiro programa Vrhovske pevke so bile med sedmimi izbranimi skupinami najmlajše nastopajoče - Predstavile so se z Gallusovo, Čopijevo in Cergolovo skladbo Dekleta z dirigentko Matejo Černic V soboto, 24. oktobra, je dekliška vokalna skupina Bodeča neža z Vrha Sv. Mihaela v osemčlanski zasedbi nastopila na reviji izbranih malih skupin Slovenije 2009 v Radovljici. Prireditev je potekala v Baročni dvorani tamkajšnje graščine v organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Revije se je letos udeležilo sedem izbranih skupin, po pravilniku so lahko imele do največ enajst članov in nastopati so morale brez dirigenta. Strokovna spremljevalca prireditve sta bila Sebastijan Vrhovnik in Andraž Haupt-man, ki sta skupinam dodelila tri predvidena priznanja. Med skupinami, ki so reviji vlile visok umetniški nivo, so bila dekleta Bodeče neže najmlajše nastopajoče. DVS Bodeča neža je pod vodstvom Mateje Černic za svoj nastop prejela priznanje za najboljšo izbiro programa. Izvrsten moški sekstet Štima iz Ljubljane, ki ga vodi Blaž Strmole, je prejel nagrado za najboljšo skupino na reviji, nagrado za najboljšega debitanta pa je prejela mešana vokalna skupina Ignacij Hladnik iz Tržiča pod vodstvom Tomaža Megliča. Na reviji je dekliška vokalna skupina Bodeča neža izvedla tri skladbe, in sicer Confirma hoc Deus Jacobusa Gallusa, Harmonika vetra Ambroža Čopija in Žejni Oleander Iztoka Cer-gola na besedilo prof. Majde Artač, ki jo je na harmoniko spremljal Mirko Ferlan. Podvigov pevk pa nikakor ni konec, saj se bodo v mesecu novembru udeležile regijskega tekmovanja v Postojni, kjer bodo nastopile v dveh kategorijah. Lucija Tavčar gorica - CTA Vračajo se zimski lutkovni popoldnevi Na odru bo, kar se da pestro Goriški center za animirano gledališče CTA bo v veselje najmlajših ponovno priredil serijo lutkovnih predstav, ki bodo med novembrom in februarjem zaživele na odru kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. Gre za že enajsto izvedbo pobude zimskih popol-dnevov »Pomeriggi d'inverno 2009-10«, s katerimi želijo prireditelji otroke in njihove starše pospremiti v čarobni svet lutk, pravljic in pesmic. Novost letošnjega abonmaja, ki ga oblikuje sedem predstav lutkovnih ansamblov iz Italije, Švice in Slovenije, so pravljične urice »Storie d'inverno«. Center CTA bo v sodelovanju z goriško knjigarno Libreria Editrice Goriziana v prostorih knjigarne na Korzu Verdi priredil pet popoldnevov namenjenih branju pravljic in povesti. Prva pravljična urica v knjigarni LEG bo v soboto, 21. novembra, ko bo protagonistka pravljica italijanske pisateljice Viviane Lamarque »Otrok, ki je pral ve-trobran«. Otroci pa bodo na prihodnjih srečanjih lahko prisluhnili bralcem in bralkam, ki jim bodo pripovedovali zgodbe Oskarja Wildea, pravljice znanega danskega pisatelja Hansa Christiana Andersena, Jeana Giona in pa Bruna Tognolinija. Prva predstava zimskih po-poldnevov bo na sporedu prihodnjo soboto, 14. novembra, ob 16.30, ko se bo na odru Kulturnega centra Lojze Bratuž otrokom predstavila lutkovna gledališka skupina Zavod Federacija iz Ljubljane. Igralci bodo uprizorili gle-dališko-glasbeno predstavo Kralj prisluškuje. Delo, ki je prosto povzeto po istoimenski povesti italijanskega pisatelja Itala Calvina, je idejno in režisersko obdelal slovenski skladatelj in gledališčnik Peter Kus. Zgodbo bodo animirale številne marionete ob spremljavi izvirnih glasbenih instrumentov. V soboto, 28. novembra, pa bo v goste prišla švicarska gledališka skupina Theatre Johana iz Nidaua, ki se bo otrokom predstavila z ironičnimi variacijami na temo pravljice o Rdeči kapici. Na uradu goriškega centra za animirano gledališče CTA v Ulici Cappuccini 19 si je mogoče zagotoviti različne abonmaje (za 4 predstave - 15 evrov, za 7 predstav - 25 evrov ali pa popoldanski kupon - 20 evrov), in sicer od ponedeljka do petka v dopoldanskih urah med 10. in 12. uro, popoldne pa med 15. in 16.30. Več informacij je vsekakor na voljo na spletni strani www.ctagorizia.it. (VaS) 16 Sobota, 7. novembra 2009 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Mednarodni projekt Comenius Regio Jezikovne ovire presegli s kreativnostjo Sodelovanje vzpostavile šole iz Nove Gorice, Tavagnacca in Pordenona Nova Gorica je včeraj gostila prvo srečanje novega mednarodnega projekta Comenius Regio Italija -Slovenija. Udeležili so se ga vsi vključeni partnerji, učenci in učitelji no-vogoriške osnovne šole in Šolskega inštituta iz Tavagnacca, dijaki in profesorji Gimnazije Nova Gorica in Tehnično komercialnega inštituta Mattiussi iz Pordenona, Panathlon klub iz Gorice in predstavniki obeh držav, mestne občine Nova Gorica, direkcije deželnega šolskega urada Furlanije-Julijske krajine, regijskega odbora za šolstvo, izobraževanje in kulturo ter Športne zveze Nova Gorica, ki je na slovenski strani koordinator projekta z naslovom Žoga brez meja. »Osnovni cilj projekta ni le znova poskušati v glavah, ne le fizično, podreti meje, temveč poskušati živeti v neki skupnosti, razumeti različnosti in upoštevati drug drugega v svojem bistvu,« je srž projekta opisala ravnateljica osnovne šole Milojke Štrukelj Tatjana Krapše. Prav to so včeraj počeli mladi, skozi različne dejavnosti so predstavili drug drugega in skušali zaživeti v sožitju. Ključna točka projekta je najti način, kako kreativnost mladih izkoristiti in razumeti kot odlično priložnost za spoznavanje različnih kultur, ob tem pa najti način poučevanja v drugi državi. Slovenija in Italija skušata s tem najti večjo skladnost med svojima izobraževalnima sistemoma in vzgojnimi programi, poudarek pa dajeta neverbalni komunikaciji. Gre za poskus kako s kreativnostjo in inovacijami preseči jezikovne in govorne ovire in meje s pomočjo never-balnih torej motoričnih, športnih, gledaliških, glasbenih, plesnih, likovnih in drugih aktivnosti. V okviru dveletnega projekta je predvidena tudi priprava t.i. modula gibalnih ved in učnih turističnih poti, s poudarkom na neverbalnem učenju. Patrizia Pavatti iz šolskega urada dežele Furlanije-Julijske krajine je včeraj izpostavila, da gre pri tem projektu za prvo takšno sodelovanje med regijama in ne le med posameznimi šolami in slovensko stran pozvala k čimprejšnjemu ponovnemu snidenju. Podžupan novogoriške mestne občine Matej Arčon ji je obljubil tvorno sodelovanje, saj se, kot je tudi sam povedal, tokrat prvič ponuja možnost, da se čezmejno sodelo- Delavnica angleščine z učenci nižje srednje šole iz Tavagnacca in osnovne šole Milojka Štrukelj fotot.b. vanje konkretizira. »Mi že imamo nekaj čezmejnih izkušenj na področju športa in izobraževanja, a te so s področja urejanja infrastrukture, zdaj je čas za nekaj novega,« je dodal Matej Arčon. Nad novim čezmejnim sodelovanjem so navdušeni na obeh straneh. Na največji novogoriški mestni osnovni šoli Milojke Štrukelj bodo med drugim v okviru projekta vzpostavili spletno stran o turističnih poteh, ki jo bo omogočila ravno šola v Tavagnaccu. Na novogoriški Gimnaziji, ki je že vključena v mednarodne povezave s šolami iz goriške in tržaške pokrajine, kakor tudi s šolami iz drugih italijanskih in evropskih mest, pa aktivnost v okviru projekta Comenius Regio ocenjujejo kot dragoceno priložnost sistematičnega širjenja sodelovanja in s tem obojestranskega bogatenja. Zavezujejo se sodelovati s partnerji iz pordenonske pokrajine, predvsem z izmenjavami dijakov, osebnimi srečanji in »izposojo« laboratorijev in drugih učnih prostorov. Tamara Benedetič solkan - Danes odprtje razstave Dimenzija napredka gosti Ceccarellija in Tessarijevo V solkanski galeriji Dimenzija napredka bodo danes ob 19. uri odprli četrto razstavo letošnje sezone. Kurator Willy Darko je izbral dela umetnikov Nerija Ceccarelli in Gianne Marie Tessari, ki bodo na ogled do 27. novembra, so sporočili iz galerije. Ceccarelli je po začetnem študiju na umetniškem liceju in to-rinski likovni akademiji Accademia Albertina oblikoval svoj lasten in samosvoj umetniški izraz. Neumorni popotnik med New Yor-kom, Dubajem in Evropo pogosto pretvarja svoja dela v kratke zapiske o krajih in mestih. Velemestnim vzdušjem dodaja spomine na oblike in znake, sposojene od umetnostne zgodovine, od hiper-realizma do ameriškega pop arta, ki se spajajo z nekaterimi odmevi ruskega konstruktivizma, vse do namigov na street art, je o umetniku zapisano na zloženki, ki spremlja solkansko razstavo. Na njej se predstavlja tudi Tessarijeva, katere redka in izbrana platna, ki ponazarjajo bistveno misel, so skrbno dodelana in v prav nič naključnem sorodstvu motivov. Umetnica že veliko let nadaljuje vzpon po zahrbtnem pobočju slikarstva, pozna njegove pasti, cinizme in deja vu-je, ne verjame enoglasni viziji stila kot edinega orodja za identifikacijo tvorca, pa je zapisano o Tessarijevi. (tb) Martinovanje v Gabrjah Kulturno društvo Skala iz Gabrij prireja v sodelovanju z gabrsko lovsko družino v nedeljo, 8. novembra, ob 14.30 tradicionalno martinovanje na vaškem trgu. Po župnikovem blagoslovu poljskih pridelkov in kmečkih strojev bosta kulturni program oblikovala moška pevska zbora Skala iz Gabrij in Jezero iz Doberdoba. V društveni dvorani se bo medtem s samostojno razstavo predstavila likovna umetnica Karmela Rusjan; njena dela si bo mogoče ogledati tudi v petek, soboto in nedeljo, 13., 14. in 15. novembra, med 19. in 20. uro. Z odprtjem razstave se začenja niz kulturnih in glasbenih dogodkov, s katerimi bo gabrsko društvo Skala praznovalo svojo stoletnico; niz praznovanj se bo sklenil v začetku pomladi, ko bodo predstavili knjigo, posvečeno visokemu društvenemu jubileju. Goriški zapor prepoln Združenje radikalcev »Trasparenza e partecipazione« kritično ocenjuje razmere v goriškem zaporu. Tajnik združenja Lorenzo Cenni opozarja, da število zapornikov v njem presega »za trideset odstotkov število razpoložljivih mest«, medtem ko je osebja premalo, ter da temelji delovanje ustanove »na delu prostovoljcev«. Italijanski zapori so prava socialna odlagališča: programov za ponovno vključitev zapornikov v družbo ni, saj ni denarja, osebja in prostorov. »Kdor je zgrešil, mora biti kaznovan; za avtorje manj hudih kaznivih dejanj pa je treba začeti razmišljati o alternativah, kot sta hišni pripor ali socialna služba.« Koncert v avditoriju V okviru niza Večernih koncertov, ki jih prireja glasbeno društvo Rodolfo Lipizer, bosta drevi ob 20.45 v goriškem avditoriju nastopili kitajsko-kanadski glasbenici, violinistka Yi-Jia Susanne Hou in pianistka Elaine Hou. Prefektinja v knjižnici V ponedeljek, 9. novembra, ob 10. uri bo na obisku v Feiglovi knjižnici v Gorici prefektinja Maria Augusta Mar-rosu. Sprejela jo bosta predsednik Narodne in študijske knjižnice Viljem Černo in odgovorna za Feiglovo knjižico Luisa Gergolet. Romoli o futurizmu Goriški župan Ettore Romoli se bo danes ob 18.30 oglasil na frekvencah Radia 1 (fm 89.5). V oddaji Tornando a casa, ki jo vodi Enrica Bonac-corti, bo spregovoril o razstavah, ki jih v Gorici od 27. novembra prirejajo občinska in pokrajinska uprava ter Fundacija Carigo in bodo posvečene obmejnemu futurizmu. gorica - V kulturnem centru Lojze Bratuž 21. in 22. novembra Cecilijanka 2009 51. revija goriških pevskih zborov bo posvečena 50-letnici Zveze slovenske katoliške prosvete Zveza slovenske katoliške pro-svete iz Gorice prireja 51. revijo goriških pevskih zborov - Cecilijanka. Na reviji sodelujejo poleg goriških, tudi zbori iz tržaške in videmske pokrajine ter Koroške in Slovenije. Letošnja Cecilijanka je posvečena 50-letnici Zveze slovenske katoliške prosvete. Na letošnji Cecilijanki bodo v kulturnem centru Lojze Bratuž v soboto, 21. novembra, ob 20.30 nastopili cerkveni pevski zbor Šentlipš - Koroška (zborovodja Janez Petjak), moški pevski zbor Provox - Renče (zborovodja Ivan Mignozzi), mešani pevski zbor Štandrež (zborovodja David Bandelj), vokalna skupina Polymnia & Friends - Turjaka (zborovodja Dorino Fabris), mešani pevski zbor Hrast -Doberdob (zborovodja Hilarij La-vrenčič), moški pevski zbor Fantje izpod Grmade (zborovodja Ivo Kralj), mešani pevski zbor F.B. Sedej - Šte-verjan (zborovodja Aleksandra Pertot), moški pevski zbor Skala - Gabrje (zborovodja Zulejka Devetak), ženska vokalna skupina Danica (zborovodja Patricija Rutar Valič) in pa mešani pevski zbor Lojze Bratuž (zborovodja Bogdan Kralj). V nedeljo, 22. novembra, ob 17. uri pa še moška vokalna skupina Chorus '97 - Miren (zborovodja Laura Winkler), mešani pevski zbor Jazbine - Plešivo (zborovodja Zdravko Klanjšček), moška pevska skupina Akord - Podgora (zborovodja Dario Bertinazzi), moški pevski zbor Mirko Filej - Gorica (zborovodja Zdravko Klanjšček), mešani pevski zbor Podgora (zborovodja Peter Pirih), moški pevski zbor Štmaver (zborovodja Nadja Kovic), Mešani pevski zbor Rupa-Peč (zborovodja Zulejka Devetak), moški pevski zbor Matajur - Špeter (zborovodja David Klodič), dekliška vokalna skupina Bodeča neža - Vrh Sv. Mihaela (zborovodja Mateja Černic). V soboto bo pred pričet-kom programa spregovoril Dario Ber-tinazzi, v nedeljo pa predsednica Zveze slovenske katoliške prosvete Franca Padovan. Poklon odporništvu in Ondini Peteani »Lepo je živeti v svobodi«, je zapisala prva italijanska partizanska kurirka, deportiranka v Auschwitzu - št. 81672 ter povojna sindikalna in politična delavka, Tržačanka Ondina Peteani (1925 - 2003), ko je nekaj tednov pred smrtjo ležala v bolnišnici. Te njene besede so natisnjene na naslovnici publikacije, ki je nastala izpod peresa zgodovinarke Anne Di Gianantonio, danes pa se pojavljajo tudi na odru tržiškega občinskega gledališča, kjer bo drevi ob 20.45 zaživela Ondinina življenjska zgodba. Vlogo pionirke osvobodilnega gibanja, nosilke idealov svobode in bratstva bo odigrala mlada tržiška igralka Marta Cuscuna, ki je predstavo Lepo je živeti v svobodi tudi podpisala in režirala. Z njo želi predstaviti On-dinino zgodbo in hkrati vrednote odporniškega gibanja, ki so danes marsikomu trn v peti. gorica - Projekt pokrajine Voda ni neizčrpna dobrina, uporabljati jo je treba smotrno V Fari odprli fotografsko razstavo o pomanjkanju vode - Ogledali si jo bo šesto otrok Voda je eden od neprecenljivih in pomembnih darov planeta, na katerem živimo, in mora biti zato njena dobava dostopna in zagotovljena vsem. Voda ne sme nikakor postati trgovska dobrina, o usodi katere odločajo le malokateri. To je sporočilo informativne kampanje, ki jo spremlja serija projektov, s katerimi na goriški pokrajini opozarjajo na pomembnost vode za človeštvo in s katerimi obenem ozaveščajo občane, naj smotrno ravnajo z vodo, kljub temu, da prevladuje misel, da je ta dobrina neizčrpna. V tem vsebinskem kontekstu so včeraj v pokrajinski palači v Gorici predstavili projekt »Liberi Tutti-Diritto di Acqua«, katerega organizator je goriška pokrajina v sodelovanju z občino Fara in kulturno zadrugo Damatra. S projektom želijo otroke goriških osnovnih šol seznaniti s problemom pomanjkanja vode v nam oddaljenih predelih sveta. »Otrokom, a tudi ostalim občanom, želimo povedati naj pijejo vodo iz pipe, saj je ta po vseh opravljanih pregledih neoporečna, kakovostna in odlična za pitje,« je med drugim na predstavitvi projekta po- udaril pokrajinski odbornik Marko Marin-čič. Ob njem sta bila župan občine Fara Alessandro Fabbro in Mara Fabbro, predstavnica kulturne zadruge Damatra. Ravno te dni so v okviru projekta »Liberi Tutti-Diritto di Acqua« v muzeju kmečke kulture v Fari postavili na ogled fotografsko razstavo reporterja Danila De Marca. Fotografje med svojimi potovanji po deželah Afrike, Azije in Južne Amerike s svojo kamero izpostavil odnos, ki ga tamkajšnji ljudje, ki večkrat žive v pomanjkanju, imajo do vode v svojem vsakdanjem življenju. Razstavo Da Marcovih fotografij, ki jo bodo dopolnjevale številne delavnice pod vodstvom osebja kulturne zadruge Dama-tra, bo obiskalo približno 600 osnovnošolcev. V drugem delu projekta pa bo, vedno na tematiko smotrne porabe vode, osebje zadruge Damatra obiskalo goriške osnovne šole. Izpričane vtise goriških osnovnošolskih otrok med obiskom razstave bodo zbrali in skupaj s fotografijami De Marca združili v publikacijo, ki jo bodo izdali marca prihodnjega leta, ravno na svetovni dan pravice do vode. (VaS) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 5. novembra 2009 17 brda - Odprti hrami tudi v Vipavski dolini Vikend v znamenju novega vina in martinovanj Bliža se dan, ko po ljudskem izročilu sveti Martin iz mošta naredi vino. Kaže, da bo letos izredne kakovosti. Za prvo pokušino mladega vina ne bo treba čakati, v marsikateri kleti bo veselo že danes, predvsem pa jutri in v nedeljo. Idilično srednjeveško briško naselje Šmartno je svoje ime dobilo prav po sv. Martinu, zato so tu marti-novanja nekaj edinstvenega in posebnega. Po hišah srednjeveškega Šmart-nega bo od danes do nedelje svoj pridelek v pokušino ponudilo kar 36 vinarjev, z italijanske strani kmetije La Bellanotte, Renato Keber, Miro Gradnik, Fiegl, Draga in Franco Toros. Ob rujni kapljici bo poskrbljeno tudi za pristno domačo hrano, po vasi bodo postavljene razstave umetniških del in domače obrti, na tržnici pa bo na voljo pester izbor briških proizvodov. Še eno veliko martinovanje poimenovano Grajsko bo ta konec tedna v Vi-polžah v grajski kleti, kjer se bo predstavilo preko 50 slovenskih in italijanskih vinarjev vinorodnega okoliša Brda. Čas okoli 11. novembra je tudi čas, ko na široko odprejo svoja vrata vinski hrami in domačije v Zgornji Vipavski dolini. Sklop prireditev z naslovom »Vinski hrami Vipavske doline med Martinom in Božičem« bo letos že enajstič zapovrstjo. Od 7. novembra do 12. decembra se bodo ob vikendih s svojo kulturno, gastro-nomsko, umetniško, predvsem pa vinsko ponudbo predstavila vinorodna naselja Vipava, Brje, Erzelj, Gradišče pri Vipavi, Goče, Gaberje, Duplje, Lokavec, Planina, Slap, Velike Žablje in Vrhpolje, in s tem preko 70 ponudnikov Vipavske vinske ceste. V tem času bodo odprle vrata tudi tri osmice. Vinski hrami od Martina do Božiča povezujejo tradicijo pohodov od hrama do hrama, kjer potekajo pokušine vin, z veselicami v šotorih: danes in jutri se pod ogrevanim šotorom obeta martinovanje na Brjah. (tb) EI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, Trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026. ut Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 19.50 -22.15 »Nemico pubblico«. Dvorana 2: 17.50 - 20.10 - 22.00 »Alza la testa«. Dvorana 3: 17.30 - 22.00 »Michael Jackson's This Is It«; 20.00 »Parnassus - L'uo-mo che voleva ingannare il diavolo«. NOVA GORICA KULTURNI DOM: 20.15 »Trije razbojniki«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 19.50 -22.15 »Nemico pubblico«. Dvorana 2: 17.45 »Up« (Digital 3D); 20.00 - 22.00 »Amore 14«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Par-nassus - L'uomo che voleva inganna-re il diavolo«. Dvorana 4: 18.00 - 20.10 - 22.10 »L'uo-mo che fissava le capre«. Dvorana 5: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Michael Jackson's This Is It«. H Mali oglasi PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 320-1817913. PRODAM suha gozdna drva; tel. 0481390238. nova gorica Poostren nadzor nad vinjenimi vozniki Policisti Policijske uprave Nova Gorica bodo jutri in prihodnjo soboto poostreno nadzirali promet in seveda voznike. Pod drobnogled bodo vzeli predvsem tiste, ki bodo kljub prepovedi vožnje pod vplivom alkohola pregloboko pogledali v kozarec. Obe soboti seveda nista izbrani naključno. »Prav ob Martinovem si marsikateri voznik privošči uživanje alkohola in veselo druženje zaključi z vožnjo domov v vinjenem stanju. To je čas, ko bi morali problematiki vožnje pod vplivom alkohola vsi nameniti več pozornosti,« svojo odločitev pojasnjujejo na novogoriški policijski upravi. Na njenem območju se je letos zgodilo kar 838 prometnih nesreč, 92 od teh so zagrešili vinjeni vozniki. Trije med njimi so povzročitelji nesreč s kar se da tragičnimi posledicami - štirimi mrtvimi, devetimi hudo in štiriinštiride-setimi lažje telesno poškodovanimi. V poostrenih nadzorih so no-vogoriški policisti do konca septembra letos opravili oziroma odredili kar dvanajst tisoč preizkusov in pregledov alkoholiziranosti, ki so vinjenost med vožnjo potrdili pri sedemsto voznikih, od teh je bila pri tristotih stopnja alkoholiziranosti tako visoka, da so jih pridržali do streznitve. Zaskrbljujoče dejstvo je tudi povprečna stopnja alkoholizi-ranosti povzročiteljev prometnih nesreč in sicer 1,48 grama alkohola na kilogram krvi! (tb) ~M Gledališče GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD poteka v Kulturnem domu v Gorici: v soboto, 7. novembra, ob 20.30 »Sacco e Vanzetti - Una storia americana sbagliata« v izvedbi skupine GAD iz Trenta; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). FESTIVAL RAZNOLIKOSTI bo potekal danes, 6. novembra, v občinskem gledališču v Krminu: prva predstava ob 20.30 bo »I cosmonauti« gledališke skupine Laboratorio Hattivo iz Tavagnac-ca, ob 21.30 bo na vrsti gledališka skupina Teatro Buffo iz Rima s predstavo »Café des Pissenlits«; vstop je prost. GLEDALIŠČE VERDI V GORICI obvešča, da je v teku predprodaja vstopnic za ponovitev predstave »Stomp«, ki bo v sredo, 11. novembra; pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi 2/a v Gorici in na tel. 0481-383327 je v teku tudi predproda-ja abonmajev za gledališko sezono 2009-10. Prva predstava bo deželna premiera plesno-gledališke predstave »Stomp«, ki bo v torek, 10. novembra. V NOVEM OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU je v teku predprodaja abonmajev za gledališko sezono 200910. Prva predstava bo balet »Carmen« v četrtek, 12. novembra, ob 21. uri, nastopa Rossella Brescia; informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481969753). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: danes, 6. novembra, ob 20.45 gledališka predstava » bello vivere liberi!« napisala in igra Marta Cuscuna; informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481-790470). [H Osmice Čestitke Radi in Borutu se je pridružila sestrica ŽIVA. Novorojenki voščijo srečo v življenju nono Milovan, nona Adrijana in stric Boris z Danico. Razstave M Koncerti M Izleti MIŠKA PO GORICI je naslov razstave fotografij Marka Vogriča, ki bo od 8. novembra do 5. decembra na ogled v kavarni Caffe Trieste na Trgu Gu-glielmo Oberdan, 1 v Ronkah. Odprtje razstave bo v nedeljo, 8. novembra, ob 11. uri; na ogled bo od torka do nedelje med 10. in 23. uro, ob ponedeljkih zaprto. V GALERIJI A. KOSIČ v Raštelu je na ogled razstava slikarjev Carla Pie-montija in Adriana Velussija; do 12. novembra med 8.30 in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro. KD SABOTIN v sodelovanju z rajonskim svetom za Pevmo, Štmaver in Oslavje, ZSKP, župnijo Sv. Mavra in Silvestra ter civilno zaščito občine Gorica vabi na sedež društva (v okraju Znorišče v Štmavru) na ogled razstave o nastanku letalstva na Goriškem in razstave modelov letal, ki jih je izdelal Julijan Srebrnič; na ogled do polovice novembra. KD SOVODNJE prireja predstavitev fo-tomonografije Rema Devetaka z naslovom Tosijev dvorec v Škrljah - Nekdanji sijaj in današnji sledovi v petek, 13. novembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah. V GALERIJI ARS na Travniku 25 v Gorici je na ogled likovna razstava umetnika Štefana Turka; do 28. novembra od torka do sobote po urniku Katoliške knjigarne (tel. 0481-531407). KD SOVODNJE organizira tridnevni izlet na božične tržnice v Nuernberg, Bamberg in Rothenburg. Odhod bo 6. decembra ob 6. uri pri Kulturnem domu v Sovodnjah. Prihod v Nuernberg ob uri kosila in popoldan prost za ogled mestnega središča in tržnic; večerja in prenočitev. V ponedeljek odhod proti Rothenburgu in ogled srednjeveškega mesta z vodičem. Kosilo prosto in odhod proti Bambergu; prost popoldan v mestu. Zvečer prihod v Nuernberg in večerja v tipični pivnici. V torek ogled središča z vodičem, prosto za kosilo in nakupe. Vrnitev v Sovodnje v večernih urah; informacije in vpisi na tel. 3493666161 (Erik). ZDRUŽENJE KRVODAJALCEV SOVODNJE prireja družabno srečanje z degustacijo briških vin in večerjo ob glasbeni spremljavi v soboto, 28. novembra, v kleti na Dobrovem. Predviden je avtobusni prevoz v obe smeri z vmesnimi postanki v Štandrežu (pri cerkvi), Sovodnjah (pri telovadnici), Gabrjah (na trgu) in Rupi (pri gostilni Sonja); vpisovanje z obveznim plačilom celotnega zneska poteka na sedežu združenja v Gabrjah vsak torek in petek od 19. do 20. ure do 6. novembra; informacije na tel. 340-3423087 (Paolo Braini). □ Obvestila OSMICA PRI DREJČETU v Doberdobu je odprta ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78377. PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 048178268. MOŠKI PEVSKI ZBOR MIRKO FILEJ iz Gorice prireja Koncert prijateljskih zborov v soboto, 7. novembra, v veliki dvorani KC Lojze Bratuž v Gorici s pričetkom ob 20. uri. Sodelujeta MePZ Delavskega prosvetnega društva Svoboda iz Maribora ter MePZ iz Krope. PEVSKA SKUPINA MUSICUM prireja ob 10-letnici delovanja tri koncerte: v nedeljo, 8. novembra, bo ob 17. uri v sejni sobi novogoriške občine koncert z naslovom O hišnem skladatelju; ob pevcih pevske skupine Musicum bo nastopil tudi trobilni ansambel, ki ga sestavljajo glasbeniki iz FJK. Drugi koncert z naslovom Visoka pesem bo potekal 28. novembra v goriški stolnici, kjer bo skupina Musicum z mezzosopranistko Eriko Reguljovo, baritonistom Eugeniom Leggiadri-jem Gallanijem in organistom Mar-com Colello ob 20. uri prvič izvedla oratorij »Il cantico dei cantici«. 13. decembra bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž koncert z naslovom »Vse najlepše...«, s katerim bo skupina Musicum obeležila 10-letnico delovanja. S podporo ZCPZ bo skupina Musicum izdala tudi zbirko osmih skladb. V AVDITORIJU FOGAR na Korzu Verdi v Gorici bo danes, 6. novembra, ob 20.30 koncert Massima Bubole. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v ponedeljek, 9. novembra, ob 20.15 koncert orkestra iz Padove in Veneta; informacije na tel. 0038653354013, www.kulturnidom-ng.si. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja jesenski ciklus v okviru glasbenega niza »Gorizia classica« - Tri stoletja komorne glasbe: v soboto, 7. novembra, ob 17. uri v dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju bo nastopil kvartet Maffei; vstop prost. VEČERNI KONCERTI kulturnega združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici: danes, 6. novembra, ob 20.45 bo nastopil ki-tajsko-kanadski duo Hou; informacije in rezervacije na lipizer@lipizer.it, www.lipizer.it. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE prireja v soboto, 21. novembra, ob 20.30 in v nedeljo, 22. novembra, ob 17. uri 51. revijo goriških pevskih zborov Cecilijanko. Sodelujejo tudi zbori iz tržaške in videmske pokrajine ter Koroške in Slovenije. Posvečena je 50-letnici Zveze slovenske katoliške prosvete. AKŠD VIPAVA sklicuje redni občni zbor danes, 6. novembra, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v prostorih društva na Peči ob kotalkališču. DRUŽBA ROGOS prireja v sprejemnem centru Gradina v Doberdobu danes, 6. novembra, ob 18.30 kulturno srečanje Znanost na krožniku. Ob pokušnji kraškega vina in prigrizku bo gost večera spregovoril o Življenjskih oblikah - poklon Charlesu Darwinu ob 200 letnici rojstva. KRAJEVNA SKUPNOST PODGORA prireja Praznik kostanja v nedeljo, 8. novembra, ob 16. uri v bivši osnovni šoli v Ul. Slataper 27 v Pod-gori. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno martinovanje v nedeljo, 8. novembra, v vinski kleti Dobrovo v Brdih, kjer bo na programu družabno srečanje z Martinovo večerjo in glasbo v živo. Odhod iz Doberdoba ob 16.30 s postanki na Poljanah, Vrhu, v Sovodnjah in Štandrežu. Odhod drugega avtobusa tudi ob 16.30 s trga Medaglie d'oro v Gorici, nato s postanki pri vagi ob pevmskem mostu, v Podgori pri športni palači in v Štandrežu. Prijave čimprej na tel. 0481-390688 (Saverij), 0481-882024 (Ivo), 048121361 (Ema B.) in 0481-78061 (Ana); na račun 25 evrov. DRUŠTVO JADRO obvešča, da je v teku popoldanski tečaj kleklanja; informacije na tel. 0481-776123 (Štefanija Pahor). KRUT obvešča, da je še nekaj raz-položjivih mest za skupinsko vadbo v termalnem bazenu v Grade-žu; informacije in vpisovanje v goriškem uradu na Korzu Verdi 51/int., tel. 0481-530927 ali na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. MARTINOVANJE društev Jadro in Tržič bo v nedeljo, 15. novembra, v Doberdobu pri Kovaču; informacija in vpisovanje čimprej pri odbornikih. OBČINA DOBERDOB obvešča, da socialna delavka ne bo sprejemala kot običajno v ponedeljkih, 16., 23. in 30. novembra, pač pa, v sredah, 18. in 25. novembra ter 2. decembra; informacije na tel. 0481784736. OBČINA GORICA obvešča, da ima urad ICI nov urnik: ob ponedeljkih in sredah med 16. in 17.30, ob torkih, četrtkih in petkih med 8.45 in 11. uro. SPDG obvešča, da bo martinovanje SPDG v nedeljo, 15. novembra. Na razpolago je še nekaj mest na avtobusu; informacije in prijave na tel.320-1423712.(Andrej). H Prireditve SREČANJE z naslovom »Si puo parlare di una citta mandamento?« bo v tržiškem Europalace Hotelu (Ul. Cosulich 20) danes, 6. novembra, ob 17.30. Potekala bo tudi predstavitev knjige Elene Marchigiani »Verso un progetto di territorio. Immagini per Monfalcone e il Man-damento goriziano«. V CERKVI SV. NIKOLAJA v Tržiču bo danes, 6. novembra, ob 19. uri maša za rajne z Laškega. Pel bo ženski pevski zbor iz Ronk, maševal bo g. Mirko Butkovič, sledila bo družabnost. KULTURNO DRUŠTVO OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža prireja štiri srečanja na temo Gojiti starševstvo v Kulturnem domu Andreja Buda-la v Štandrežu. Strokovna vzgojiteljica Paola Scarpin bo 12. novembra ob 19. uri predavala na temo Prehodne faze odraščanja skozi življenje, 19. novembra ob 19. uri na temo Materinstva: razglabljanje in soočenje med ženskami, 21. novembra ob 19. uri na temo Očetovstva: razglabljanje in soočenje med moškimi in 3. decembra ob 19. uri na temo Joka: oblika komunikacije; informacije na tel. 3280309219 (Tanja Gaeta). Vstop bo prost. MARTINOVANJE v Domu na Bukovju v Števerjanu bo potekalo v soboto, 14. novembra, ob 19. uri. Na programu odprtje fotografske razstave Stojana Kerblerja z naslovom Od zrna do kruha, nastop folklornega društva Rožmarin Dolena, priložnostni govor direktorja Goriškega Muzeja v Kromberku Andreja Malniča in družabnost. NA SEDEŽU DRUŠTVA JEZERO v Doberdobu bodo v ponedeljek, 9. novembra, ob 20.30 predstavili knjigo Mladost 40. Knjigo je uredil Branko Lakovič s pomočjo Darija Frandoliča in Petra Gergoleta. Publikacija je posvečena štiridesetletni zgodovini doberdobskega športnega združenja Mladost. SKRD JADRO IZ RONK IN SKRŠD TRŽIČ vabita na predstavitev tretje zbirke zakonov in razsodb Pravica do uporabe slovenščine pred sodno oblastjo in javno upravo, ki bo v četrtek, 12. novembra, ob 20. uri v občinski sejni dvorani v Ronkah. Sodelovali bodo Samo Pahor in Renzo Frandolič. V KNJIGARNI EDITRICE GORIZIANA (LEG) na Korzu Verdi 67 v Gorici bo danes, 6. novembra, ob 18. uri predstavitev knjige »I Confinan-danti« avtorja Lorenza Toresinija. Z avtorjem se bosta pogovarjala Nereo Battello in Franco Perazza. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo danes, 6. novembra, ob 18. uri predstavitev knjige »L'ultima vitto-ria di Napoleone«. Knjigo bodo predstavili avtor Roberto Gargiulo in predstavnika Akademije stred-njeveških študijev Jaufre Rudel in Maria Luisa Cecere. OBČINA KANAL OB SOČI v sodelovanju s TD Kolovrat Lig vabi na ponovitev filma Marijaceljski kolač v režiji Darje Skrt danes, 6. novembra ob 19. uri v Kulturnem domu v Desklah. Po ogledu filma sledi pogovor z glavno igralko Zoro Markič in kratka predstavitev gongov ter kristalnih in tibetanskih skled; vstop prost. OBČINA ZAGRAJ IN TRŽIŠKI KULTURNI KONZORCIJ prirejata v soboto, 7. novembra, ob 19. uri v večnamenski občinski dvorani v Za-graju predstavitev publikacije z naslovom »Giuseppe Gismano. Militare di lavoro. Diario 1916-1917«, ki jo je uredil Angelo Visintin. V PALAČI TORRIANI v Gradišču bo v soboto, 7. novembra, ob 17. uri predstavitev publikacije »La casa contesa. Storia della Casa del Popolo di Gradisca d'Isonzo«. Sodelovala bosta avtor Massimo De Sabbata in tajnik Centra Gasparini Dario Mattiussi. V FEIGLOVI KNJIŽNICI v Gorici bo v ponedeljek, 9. novembra, ob 18. uri drugo srečanje Pravljice sveta. Slovensko ljudsko pravljico Pastirček bo pripovedovala Kristina Frando-lič, rezijansko Dujak in Dujačesa pa Silvana Paletti. 1 8 Petek, 6. novembra 2009 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu ljubljana - Poziv predsednika sindikata športnikov Slovenije Stefanovica »Profesionalnim ekipam grozi v Sloveniji razpad« »Klubi prepuščeni trgu, za individualne športe in kulturne delavce skrbi država LJUBLJANA - Finančne razmere v kolektivnih športih v Sloveniji so katastrofalne. Tako trdi predsednik Sindikata profesionalnih igralcev nogometa Slovenije in Sindikata športnikov Slovenije Dejan Stefanovic, »rešitev« pa vidi v pomoč države. «Izplačila v športnih klubih niso le neredna, temveč v nekaterih primerih dejansko klubska vodstva ne vidijo načina, kako poplačati obveznosti do igralcev. Dejansko smo soočeni s krizo, ki jo v Sloveniji še nismo po-znali,» je opozoril Stefanovic na tiskovni konferenci v Ljubljani. Primerov ne manjka. V prvi državni nogometni ligi so «dobri primeri» takšnega stanja nogometni klubi Drava, Gorica, Interblock, Mura, Primor-je, kjer ima klub podpisane pogodbe s sponzorji in zagotovljen proračun, a sponzorji svojih pogodb ne izvršujejo, zato v Primorju ne morejo zagotoviti igralcem nobenega plačila oziroma igralcem plačujejo akontacije v višini od 100 do 150 evrov. »Naši člani v določenih primerih nimajo niti za bencin, da bi se lahko pripeljali na treninge,« opozarja Ste- Med slabimi plačniki je v Sloveniji tudi ljubljanski nogometni klub Interblock ansa fanovic. Enake razmere so tudi v rokometu. Na pozitivni ničli je le rokometni klub Celje. »Vsako leto v rokometu izgubimo eno moštvo v prvi ligi,« nadaljuje z opisom katastrofalnega stanja prvi mož sindikata športnikov. Če se ne bo hitro našla sistemska rešitev, bo ob takšnih pogojih profesionalni šport v naši državi kratkega veka. Medtem ko so v individualnih športih - posamezni športniki so zaposleni na ministrstvih ter dobivajo sredstva Fundacije za šport in Olimpijskega komiteja Slovenije -, znali poskrbeti zase, pa so kolege v kolektivnih športih povsem pustili na cedilu,« trdi Stefanovic. V kolektivnih športih so namreč vezani v celoti na prihodke sponzorjev oz. neposredno na gospodarstvo ter prepuščeni na milost in nemilost trgu. »Država kolektivnim športom, z izjemo investicije v infrastrukturo, ne zagotavlja ničesar,« poudarja Stefano-vic in za športnike v kolektivnih športih zahteva enak položaj kot velja za kulturne delavce v javnih zavodih, ki so financirani iz proračuna. »nasa« pričevanja Košarkar, ki igra v prvi ligi, je nizko plačo zaokrožil z dostavo pic na dom R. Kneževič Stefanoviceve izjave smo preverili pri športnikih, ki igrajo oziroma so igrali pri naših društvih in so nastopali tudi v 1. slovenski ligi. Da so finančne razmere večine slovenskih klubov neurejene, je potrdil tudi Krasov nogometaš Radenko Kneževič iz Sežane, ki je kar nekaj sezon igral v 1. slovenski nogometni ligi. »Prijatelji so mi povedali, da vsi klubi v Sloveniji ne plačujejo redno. Nogometaši čakajo na plače tudi po več mesecev. Profesionalci, če jih tako lahko sploh imenujemo, imajo v Sloveniji težko življenje. Po končani karieri si mora vsak nogometaš, ki je igral v Sloveniji, poiskati službo, saj se izključno od nogometa ne da živeti. Ko mladinec prestopi v člansko ekipo, vedno v 1. ligi, prejme približno od 500 do 700 evrov mesečno. Povprečna plača slovenskih nogometašev pa se suče med 1500 do 2500 evrov. Bolje plačani so le najboljši. Vem, da si pri Mariboru sami kupujejo tudi bendažne tra-ke in ostalo. Pravo ogledalo slovenskega klubskega športa sta ta dva primera. Znanec, nogometaš v 1. ligi, je kupil avto na lizinško pogodbo. Klub ga ni plačeval in so mu morali priskočiti na pomoč starši. Drug primer pa je košarkar, ki igra v prvi ligi in si zaokroži plačo z dostavo pic na dom. To je kar žalostno. Prav zaradi tega številni nogo- E. Klarica A. Orel metaši, predvsem tu ob meji, bežijo v Italijo. Tudi v nižje lige,« pravi Kneževič. Goriški odbojkar Aljoša Orel je pred leti »služil kruh« pri slovenskem prvoligašu ACH Volley Bled. Poudariti je treba, da je blejski klub za slovenske razmere prava posebnost. To nam je potrdil sam Aljoša: »Na Bledu so redno plačevali in iz tega vidika nismo imeli večjih težav. Vsekakor so bile razmere pri ostalih slovenskih klubih nekoliko slabše, čeprav tudi v Italiji ni bilo nič boljše. To predvsem velja za A2 in nižje lige. Crema mi je dolžna še nekaj denarja, tako da so velike težave, mogoče še slabše, tudi na Apeninskem polotoku,« pravi Orel, ki bo najbrž prihodnji teden podpisal za ekipo Marchiol iz Prvačine, ki igra v 1. slovenski ligi in evropskem pokalu Challenge. »Vabili so me tudi klubi iz Katarja in Irana, ponudbe pa niso bile zanimive,« je še dodal nekdanji Valov odbojkar. V 1. slovenski košarkarski ligi je pred nekaj sezonami igral tudi Bregov koprski košarkar Elvis Klarica. »Slovenija je majhna, bogatih sponzorjev je malo. Klubi imajo velike težave z denarjem, da pri nas težko govorimo o profesionalnem športu. Skoraj vsi košarkarji so hkrati tudi študentje ali so v službi part-time. Boljši pa se selijo v tujino. Že druga nemška liga je finančno bolj zanimiva od naše. Višje plače imajo le ekipe, ki nastopajo v ligi NLB. Pa še tu ni vse rožnato,« je povedal Klarica. (jng) nogomet Roma in Genoa sploh nista odpisani RIM/GENOVA - Roma je v 4. krogu evropske lige z goloma Okake in Riiseja z 2:0 premagala angleški Ful-ham. Genoa pa je bila s 3:2 boljša od ekipe Lille. Francosko mrežo so zatresli Sculli, Crespo in Palacio. Skupina B, ostali izid: Slavia Praga - Valencia 2:2. Vrstni red: Lille 7, Valencia, Genoa 6, Slavia 2.Skupi-na E, ostali izid: Basel - CSKA Sofija 3:1. Vrstni red: Basel 9, Roma 7, Ful-ham 5, CSKA 1. Večerna tekma: Villarreal -Lazio 4:1 (Pires v 2. in 15. (11-m), Ca-ni v 13, Zarate (L) v 73. in Rossi (11-m) v 83. minuti. KEK IZBRAL - Selektor slovenske nogometne reprezentance Matjaž Kek je objavil seznam repre-zentantov, na katere računa v naslednjih dveh tekmah dodatnih kvalifikacij proti Rusiji. Novih imen ni, Kek pa je tokrat vpoklical tri vratarje - Samirja Handanoviča Udinese), Jasmina Han-danoviča (Mantova) in Šeligo (Sparta Rotterdam): Ostali igralci, obrambni igralci: Brečko (Köln), Cesar (Grenoble), Ilič (Moskva), Jokič (Sochaux), Mavrič Rožič (Koblenz), Šuler (Gent); zvezni igralci: Birsa (Auxerre), Kirm (Wisla Krakow), Komac (Maccabi Tel Aviv), Koren (WBA), Krhin (Inter), Radosavljevič (Tom Tomsk), Steva-novič (Vitesse), Žlogar (Omonia); - napadalci: Dedič (Bochum), Ljubijankič (Gent), Novakovič (Köln), Pečnik (Nacional). ŠE POŠKODOVAN - Nogometni zvezdnik Real Madrida in portugalske reprezentance Cristiano Ronaldo še ni okreval. Stanje njegovega poškodovanega gležnja ne napreduje, tako da naj bi moral mirovati vsaj še tri tedne. HULIGANI - Srbska policija je priprla 31-letnega Stepo Petroviča, ki je osumljen, da je 17. septembra pred tekmo Partizana in Toulousa sodeloval v pretepu v centru mesta, ko je skupina domačih huliganov napadla francoske navijače, od Francozov pa je eden 12 dni kasneje v bolnišnici umrl. 12 GOLOV - Prijateljska tekma: Udinese - Pro Fagagna (elitna liga) 12:0. LIGA PRVAKOV Bo končno napočil čas pridnih mravljic? Dimitrij KriZman Bolj površni ali prenagljeni nogometni navijači bodo v mojem čaščenju Joseja Mourinha gotovo videli tudi navijanje za Inter. Ni tako. Pri In-terju sicer nikoli ne veš, kaj se bo zgodilo (včasih niti ne veš, kaj se dogaja), toda izračuni so jasni: z zmago v zadnjem kolu proti Rubinu gre Inter v naslednje kolo in to iz skupine, ki se je izkazala za daleč najtežjo. Največje zasluge za tak preobrat, kot ga je Inter uprizoril v Kievu, pripisujem prav portugalskemu strategu. Res, gole dajejo igralci, toda kdo pošilja prave igralce na igrišče? In Mourinho je pri sestavljanju ekip mojster. Pri Portu je sestavil mozaik, ki je osvojil Ligo prvakov. Pri Chealseaju je sestavljal zasedbo, ki je marginalni klub izstrelila med velikane. Ancelottiju ni težko unovčevati dote, pri čemer sam nikoli ni bil sposoben (značajsko? strokovno?) izpeljati selekcije, ki bi svojo ekipo dvignila na višji nivo. Mourinho Inter spreminja iz kluba, ki je bil navajen zgubljati v klub, ki mu uspe tudi zmagovati, pri čemer se seveda še kako spominjam njegovih besed, da je »Liga prvakov tekmovanje, ki ga odločajo malenkosti«. Tudi take malenkosti, kot zaradi načina srečna zmaga v Kievu. Sicer pa je moja trditev, da je In-terju za napredovanje dovolj zmaga v zadnjem krogu proti Rubinu iz Kaza-na hudo prenagljena. Letošnja Liga prvakov je namreč dober pokazatelj, kako konkurenčen nogomet igra vse več ekip iz vzhodne Evrope. Tudi če ne bo prišlo do senzacij, sta Dinamo in Rubin vseeno pokazala, da lahko v krajšem tekmovanju, tekmovanju malenkosti, parirata dvema izmed petih najboljših ekip v Evropi in naknadna presenečenja še zdaleč niso izključena. Ne presenečajo pa me nekatere druge sodbe, ki so padle po samih štirih kolih. Le čudež lahko na primer pred izpadom reši Liverpool in nekoliko drzno bom napovedal, da se v življenju in torej tudi nogometu vse vrača in obrača ter da je to začetek konca prevlade, ki so jo v zadnjih sezonah uprizarjali angleški klubi. Liverpool je namreč v finančnem razsulu in le čudim se, kako je obstoj podjetja v takem stanju mogoč v resni državi, kot je Velika Britanija. Če bi šlo za Italijo, kjer je treba marsikoga iz geopolitičnih razlogov večno pustiti pri miru, bi razumel. Ampak v Veliki Britaniji?? Slabi časi se pišejo tudi Manchestru Unite-du, ki se bo v teku nekaj sezon znašel brez duhovnega vodje Fergusona in z ameriškimi lastniki, ki jim je malo mar za vse skupaj. Edini zdrav angleški klub je le Arsenal (groteskno: praktično brez Angležev v ekipi), a brez bombastičnih nakupov seveda domet ne more biti vrh. Zanimivo bo tudi videti, kako bo dvig davčne stopnje za milijonske zaslužke v Španiji s 27 na 43 odstotkov vplival na poslovanje Real Madrida in Barcelone, katerima se je čez noč bruto znesek za plačilo igralcev povečal za 60 do 80 milijonov letno. Morda pa prihaja čas tistih, ki resnično lahko zapravijo kolikor hočejo in hkrati tekmeci tega niso sposobni? Morda. Gotovo pa je vsako leto čas pridnih mravljic: predvsem Porto, a tudi Sevilla, naposled Fiorentina. (dimkrizman@gmail.com) košarka - Evroliga Porazen nastop Uniona Olimpije Union Olimpija -Caja Laboral 76:82 (20:26, 32:43, 52:56) UNION OLIMPIJA: Bečirovič 9 (2:2), Klobučar 2 (0:2), Bavčič 7, Djordjevič 4 (2:2), Vidmar 8, Slokar 7 (1:1), Golubovič 10, Ož-bolt 2, Walsh 27 (7:9). CAJA LABORAL: Ribas 3, Micov 4, Huertas 21 (4:4), Teletovič 7, San Emeterio 8 (1:2), Splitter 11 (5:7), English 8, Oleson 12 (3:4), Barač 8 (2:2). LJUBLJANA - Union Olimpija je izgubila tretjo evropsko tekmo v nizu, drugo zapored na domačem parketu, tako da so njene možnosti za uvrstitev v drugi del tekmovanja iz tedna v teden manjše. Za razliko od tekme prejšnji teden proti grškemu Marusi-ju je bil poraz proti zasedbi Caja Laboral iz Vitorie bolj pričakovan, žal pa je končni vtis podobno porazen kot pred tednom dni. Ekipa iz severa Španije, ki jo ljubitelji košarke bolj poznajo pod starim imenom Tau Ceramica, ostaja zakleta za Union Olimpijo. Zadnja zmaga zelenobelih proti Baskom datira v leto 1994 in finale evropskega pokala v Lozani. Ljubljančani so sicer tekmo začelo hrabro in bili v prvih petih minutah dostojen tekmec, nato pa je hitro prišla do izraza razlika v kakovosti. Ekipi Uniona Olimpiji je na pomoč priskočil tudi Sašo Ožbolt, za katerega je trener Jure Zdovc še dan prej govoril, da bo z igrišč zaradi poškodbe gležnja odsoten vsaj deset dni, vendar je bila njegova prisotnost na parketu soigralcem bolj v breme kot pomoč. ZA ZAPAHI - Soigralec slovenskega košarkarja pri moštvu Sacramento King v ligi NBA Bena Udriha Andres Nocioni je moral za zapahe, saj so ga oblasti dobile, da je vozil pod vplivom alkohola. ODBOJKA - V zadnji, nepomembni tekmi skupine A svetovnega klubskega pokala je Trentino Volley s 3:0 (25:18, 25:13, 25:19) premagal skromni brazilski Corozal, v jutrišnjem polfinalu pa se bo pomeril z drugou-vrščenim moštvom iz skupine B, to je z iranskim Pavakanom V drugi polfinalni tekmi bosta med sabo igrala poljski Belchatow in ruski Zenit Kazan. DOPING - Mednarodna kolesarska zveza je zaradi zlorabe dopinga suspendirala španskega kolesarja Alberta Fernandeza. Pri slednjem naj bi ob testu na domačem naslovu 15. oktobra v vzorcu urina našli sledi krvnega dopinga eritropoetina. DOPING 2 - Zmagovalec najprestiž-nejše kolesarske dirke na svetu Tour de France leta 2006, Španec Oscar Pereiro, je v sredo doživel neprijetno izkušnjo. Med obiskom neke restavracije v španskem mestu Santiago de Compostela so ga na poti v sanitarije pred vsemi navzočimi zaustavili dopinški preiskovalci, kolesar pa je moral nato dati vzorec urina in krvi.«To je nehigienično in po-nižujoče,» je dejal Pereiro. / ŠPORT Sobota, 7. novembra 2009 19 naš pogovor - Jan Grudina, fizioterapevt moške smučarske reprezentance Slovenije Goriški sabljač, ki zdravi slovenske smučarje v_ Bernarda Vajdiča je spremljal pri rehabilitaciji hrbta - Sodeluje tudi s ŠZ Olympia Stalni član strokovnega štaba moške smučarske reprezentance Slovenije je tudi Goričan Jan Grudina. 24-letnik je v ekipi za tehnične discipline glavni fizio-terapevt. Jan sicer še ni zaključil študija fizioterapije v Ljubljani (tačas piše diplomo o novih metodah ojačitve mišic med rehabilitacijo), a kljub temu je v tej stroki že zaposlen. »V bistvu je slovenska reprezentanca iskala fizioterapevta, profesor na fakulteti pa je predlagal moje ime,« je pojasnil Jan, ki že več let sodeluje tudi z goriško Olympio. V slovenski reprezentanci sledi predvsem slalomistom: Vajdiču, Valenči-ču in Dragšiču. »Pravkar sem sledil rehabilitacij Vajdiča, ki je imel težave s hrbtom. Z Dragšičem pa vseskozi vzdržujemo dobro kondicijo kolena, ki si ga je pred nekaj leti huje poškodoval,« je pojasnil fizioterapevt. Reprezentančni ekipi sledi stalno: na vseh treningih, poletnih pripravah in vseh tekmah svetovnega pokala: »Dela seveda nimam samo takrat, ko so smučarji poškodovani. Vseskozi je treba vzdrževati formo. Večkrat je treba sprostiti mišice z vajami in masažo.« Kakšni pa so slovenski slalomski asi? Resni, tako kot njihovo športno življenje. Vsi so starejši, saj imajo okrog 30 let. Z njimi se normalno družim, čeprav sem v ekipi najmlajši. Le ko se nam pridružijo mlajši tekmovalci, je kdo mlajši od mene. Katere pa so najpogostejše poškodbe smučarjev? Pri slalomu je pod udarom predvsem hrbet, ker v nizki preži hitro me-njuješ smer. V hitrih disciplinah pa je veliko poškodb kolen, saj zaradi hitrosti so sile na nogah zelo velike. Obenem pa so tu tudi padci hujši kot pri slalomu, ker je hitrost večja. Koliko pri tem vplivajo smuči s poudarjenim stranskim lokom? Smučem ne bi dajal krivde. Menim, da so poškodbe posledica visokih hitrosti, trdih in ledenih podlag. Poudarek je zato vse večji na kondicijski pripravi smučarjev. To vodi kondicijski trener, s katerim sodelujeva. Smučarska sezona se bliža. Ali bi lahko podal tri nasvete rekreativnim smučarjem, ki se bodo predali belim strminam? Jan Grudina (desno) s slovenskim smučarskim reprezentantom Bernardom Vajdičem (levo) v fitnesu Pomembna je fizična priprava. Pred smučanjem je treba ojačiti noge, hrbtne in trebušne mišice. Potrebno pa je tudi, da se pred začetkom dobro ogrejemo. Se bo sodelovanje s slovensko reprezentanco nadaljevalo tudi naslednjo sezono? Mislim, da se bo. Kako naprej, pa bo odvisno predvsem od mene. Želim si, da bi kdaj odprl tudi svojo ambulanto. S čim pa se še ukvarjaš? Treniram sabljanje. Ko sem še živel v Gorici, sem vadil pri UGG, zdaj med študijem pa treniram v Ljubljani. Tri leta sem že član slovenske reprezentante. Letos sem pridobil slovensko državljanstvo in tako Slovenijo zastopal na unive-ziadi v Beogradu. Sicer pa tekmujem v svetovnem pokalu, kjer sem se že uvrstil med najboljših 15. Zaradi službenih obveznosti z reprezentanco imam sedaj manj časa za treniranje. Med smučarsko sezono vadim samo kondicijo, poleti pa treniram. Kaj pa smučanje? Nikoli nisem smučal. Naučil sem se šele pred dvema letoma, ko sem se pridružil reprezentanci. Veronika Sossa Grudina v dresu sabljaške reprezentance Slovenije košarka - Moštva naših društev v deželnih ligah Borovci drevi v Vidmu pri mlademu CBU Brežane čaka jutri v Dolini derbi s Servolano Kontovelže drevi (ob 21.00) pri Briščikih proti Perteolam - Nasprotnik v dometu Gerjevičevih fantov Melvis Haskič, letošnja okrepitev Brega kroma V šestem krogu deželnega prvenstva C-lige bo Bor Radenska igral že drevi v Vidmu, Breg pa čaka jutri v domači telovadnici pokrajinski derbi proti Servolani. Borovci se bodo nocoj (začetek ob 21.15, sodnika Maurizio Fabris iz Moša in Valentina Marusig iz Tržiča) podali v brlog ekipe CBU, ki je daleč najmlajše moštvo v ligi, saj ga sestavljajo izključno mladinci prvoligaša Snaidera. Videmski osemnajstletniki so zbrali že dve zmagi (Bor samo eno), enakovredni pa so bili prav vsem nasprotnikom. Telesno in tehnično so dobro pripravljeni, veliko trenirajo, glavna aduta sta visoka Maganza in Pascolo, ki sta že stalna člana dvanajste-rice prve ekipe. Borov trener Mura bo predvidoma lahko prvič računal na Boruta Silo, ki se je med tednom uigra-val z novimi soigralci, pa tudi na vse ostale posameznike. Po štirih zaporednih porazih gre za priložnost za zmago, ki je Svetoivančani res ne smejo zamuditi. Bregovi košarkarji, ki imajo za sabo štiri zaporedne zmage, pa se bodo jutri ob 20.30 v Dolini (sodnika Gor-lato iz Gorice in Minca iz Trsta) spoprijeli s Servolano, ki ima na lestvici štiri točke. Škedenjci so mogoče doslej nabrali manj kot so pričakovali, so pa poleti korenito pomladili postavo, ki se je lani prebila vse do finala play-offa. Poleg tega je zaradi hujše poškodbe zmanjkal nadarjeni Lotti, tudi stebra Burnija (odsoten na zadnji tekmi) pa so doslej ovirale poškodbe. Glavni nosilec je tako večni jolly Gianluca Pozzecco, ob njem zanesljivi levoroki krilni center Catenacci, med mladimi pa se lepo uveljavlja zlasti krilo iz vrst Pallacanestro Trieste Crevatin. V Bre-govem taboru so manjše poškodbe med tednom pestile Samca, Bozica in Buttignona, ki pa bi lahko naposled stopili na igrišče. Zaradi delovnih obveznosti je vprašljiv nastop kapetana Klabjana. Tako ali drugače, Krašovče-vi varovanci so doslej vsakič igrali nepopolni, tako da tudi tokrat odločno ciljajo na zmago. V D ligi bo Kontovel igral že drevi (sodniški met Goričanov Bernesa in Dagrija ob 21. uri) na domačih deskah pri Briščikih proti Perteolam, ki so doslej zbrale le dve točki in so menda povsem v dometu tokrat predvidoma kompletnih Gerjevičevih mož. PROMOCIJSKA LIGA: danes CUS - Bor ArtGroup (ob 21. 15 v Trstu, Montecengio); Sokol - Ferroviario (ob 21.00 v Nabrežini) odbojka - U16 Na Goriškem: Tudi združena ekipa Soče in Sloge Konec tedna se bosta na Goriškem začeli še dve ženski mladinski odbojkarski prvenstvi. Posebnost prvenstva za dekleta do 16 let bo za nas v tem, da bo v njem nastopila združena ekipa, saj bo pod imenom Soče igralo tudi pet Sloginih odbojkaric, kar pomeni, da naši društvi širita zdaj sodelovanje tudi na ženskem področju, potem ko že nekaj let uspešno sodelujeta tudi na mladinski moški ravni. Ekipo bo vodil trener Lucio Battisti, dekleta pa so se spoznala in spoprijateljila že na skupnih pripravah ŠZ Sloga v Mežici na slovenskem Koroškem. Med sezono bodo sicer dekleta trenirala pri svojih matičnih klubih, skupni treningi bodo namreč le občasni. Gre vsekakor za dobro skupino, ki bi lahko odigrala v prvenstvu vidno vlogo. V prvenstvu za dekleta do 14 let pa bomo imeli celo dve ekipi. Nastopili bosta namreč tako Soča kot Olympia. Soča, ki jo vodi Štefan Cotič, se bo v prvenstvu predstavila s povsem prenovljeno ekipo, saj je večina igralk, ki so se lani uvrstile v play-off, prestopila v višjo kategorijo. Zanimivo je, da mnoge igralke Soče prihajajo iz Mirna, od koder jih Soča redno pripelje na treninge v Sovodnje. Prvič po dolgih letih bo na tej ravni nastopila tudi Olympia, ki je pred leti, ob prenovitvi dela na mladinskem področju, začela delati tudi z dekleti. Ekipa, ki jo vodi Meta Okroglič, je v nalsednjih dveh sezonah igrala v prvenstvu do 12 in do 13 let, v kateirh ni odigrala vidne vloge. Je pa številčna in lahko še dosti napreduje. UNDER16 ŽENSKE Soča Rast - Džemajla Čajic (1994) Gaja Braini, Mihaela Deveta, Sara De-vetak 1995, Tamara Lupin 1995, Petra Mosetti, Sara Mozetic (vse 1995) - vse Soča; Jana Tamara Pertot (1994), Jana Blasina, Caterina Cabrelli, Karin Cok, Nina Malalan (vse 1995) - vse Sloga. Trener Luciano Battisti; pomočnik Štefan Cotič UNDER 14 ŽENSKE Soča - Ester Berlot, Monika Bri-sko, Ivana Cotič, Zerina Čelikovic, Anja Černic, Kristina Gerin, Federica Malic, Manca Malic, Valentina Mer-molja, Alessia Peressini, Alemine Seli-mi (vse 1996), Roberta Abrami (1997). Trener Štefan Cotič Olympia - Kristina Pahor, Živa Srebrnič, Verena Stella, Ana Terčič, Ilaria Bergnach (1996), Veronika Keber (vse 1996), Sara Terpin, Martina Tre-visan, Veronika Kosic, Marta Speran-za, Jana Bandelj (vse 1997), Raya Brai-ni, Alessia Diongue, Marta Fajt, Petra Marassi (vse 1998), Giulia Cargnel, Veronika Winkler (obe 1999). Trener: Meta Okroglič. Olympia: preklicana kazen za Valentinčiča Deželna odbojkarska zveza je zavrnila priziv Olympie v zvezi s tekmo moške C-lige proti Prati, hkrati pa je preklicala diskvalifikacijo Igorja Va-lentinčiča in potrdila prepoved igranja za en krog podajalcu in kapetanu Filipu Hledetu. NOGOMET Disciplinski ukrepi Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je do 13. novembra (za en krog) kaznovala Krasovega trenerja Alessandra Musolina. Dva kroga bo moral prisilno mirovati Bregov nogometaš Daniele Degrassi, en krog pa zvezni igralec Zarje Gaje Aron Mihelčič (četrti opomin). Pri deželnih mladincih je bil za en krog diskvalificiran Marko Križmančič (Kras). □ Obvestila PLAVANI KLUB BOR sporoča, da zaradi velikega povpraševanja ponovno odpira vpise v tečaje prilagajanja v bazenu pri Danevu na Opčinah. Za prijave in informacije 3341384216 (Andreina). 20 Četrtek, 5. novembra 2009 ŠPORT / obletnica - 40 let delovanja doberdobskega društva Med predlogi tudi ime Ruj, odločili pa so se za Mladost kot pojem energije Že pred nastankom društva so v Doberdobu vzgajali dobre nogometaše - Prihodnji ponedeljek predstavitev knjige Začetki nogometnega delovanja v vasi Nogomet so v Doberdobu začeli igrati po 2. svetovni vojni. Bilo je to obdobje neurejenih političnih razmer, ki so usodno zaznamovale družbeno in politično življenje posameznikov. Ne smemo pozabiti, da je bilo naše ozemlje »sporno«, razdeljeno na dve coni: cona A STO - Svobodnega tržaškega ozemlja - je pripadala anglo-ameriški in kasneje italijanski upravi, cona B pa Jugoslaviji. Okrog te »krivične« razmejitve se je vrtela celotna povojna zgodovina Tržaške deloma tudi Goriške ter zaznamovala usode slovenskih in italijanskih državljanov. Nogomet pri tem ni predstavljal nikakršne izjeme. Prvi predsednik Nogometnega društva Doberdob je bil gospod Tram-puž. Po vsej verjetnosti ni bil niti domačin (podatkov o njem ni). Društvo je štelo 45 članov in vsak je bil dolžan plačati 50 lir letne članarine. Provizorično igrišče je bilo na prostoru, kjer sta danes telovadnica in cementna plošča. Prvo prvenstvo je leta 1946/47 organizirala ZDTV - Zveza društev za telesno vzgojo - UCEF - Unione dei cir-coli di educazione fisica. Doberdobci so igrali proti solidnim furlanskim, laškim in vzhodnokraškim ekipam, dokler ni ZDTV prenehalo delovati po izključitvi Jugoslavije iz kominforma. Medtem se je izoblikoval nadarjen rod igralcev. Izkazal se je domačin Karlo Gergolet-Bezkov, ki je celo opravil krstni nastop v vrstah Triestine in vrsto let igral kot poklicni nogometaš. Dobro se spominjam vročih poletnih dni, ko smo se že zgodaj otroci zbrali na igrišču in sami organizirali tekme, ki so s prekinitvami trajale tudi nekaj ur. Na razpolago smo imeli le eno usnjeno žogo, ki sta jo Karlo Ferletič in Giorgio Ulian kupila v Gorici. Vsak udeleženec je prispeval po nekaj lir, Giorgio oz. Karlo pa sta jo pazljivo čuvala in mazala s špehom, da je usnje zdržalo udarce in ohranilo mehkost in okro-glost. Čeprav je bilo igrišče kamnito in prašno - v dolžino je merilo kakih 70 m, v širino pa dobrih 40 m - smo tam preživeli večino prostega časa. Tu so se mladi preko igralnih oblik toliko naučili osnov nogometne tehnike, da so potem nekateri od njih igrali pri različnih italijanskih moštvih. Ermanno Gergolet: začetnik organiziranega nogometa Človek, ki je imel velike zasluge pri razvoju organiziranega nogometa v vasi, je bil Ermanno Gergolet - Juvanežov. Ermanno je zelo dobro poznal nogometno okolje v Tržiču, še zlasti predsednika tržiškega tretjeligaša Cisa Ze-leznika. Ta mu je za Doberdobce priskrbel žoge, športno opremo in vrata. Takrat se je Ermanno celo dopisoval z generalnim direktorjem Interja Italom Allodijem, ki mu je daroval opremo in predlagal, naj izbere za doberdobsko moštvo črnomodre majice, kar se je tudi zgodilo. Njegov brat Janko se spominja, »da si je Ermanno priskrbel v Tržiču tudi regularna nogometna vrata, ki so ostala nekaj let na kašči v Doberdobu, dokler niso zgradili igrišča. Tja so jih pozneje prinesli.« Kljub temu da je Nogometno društvo Doberdob delovalo le od leta 1960 do 1964, se je v kratkem času izoblikoval nadarjen rod dobrih nogometašev. »Mene rezultat ni posebno zanimal,« je večkrat poudarjal Ermanno, »glavni cilj je bil ta, da sem omogočal nastop domačinom. Zelel sem vzgojiti v vasi disciplinirano skupino ljudi, ki bi bili odgovorni tako na igrišču kot tudi aktivni odborniki v društvu, kajti v Tržiču so nas imeli za "kme- Mario Lavrenčič (prvi z desne) na prvem občnem zboru, ob njem Karlo Ferletič in Franko Jelen tavzerje". Sadovi dobrega dela so se kmulu videli. Prvoligaška moštva so imele navado organizirati nogometne kampe, kamor so povabili najbolj nadarjene mlade igralce. Eden takih kam-pov je bil tudi v Tržiču. Vodil ga je Giuseppe Meazza, takrat eden najuglednejših italijanskih trenerjev. Na pre-iskušnjo je bil povabljen tudi Bruno Dužman iz Doberdoba, ki se je dobro izkazal. Ker je bil še zelo mlad, so ga poslali v južno Italijo, "da si naredi kosti". Našega fanta pa se je lotilo tako domo-tožje, da se je vrnil domov in tako je poklicna pogodba splavala po vodi.« V začetku 60-ih let so Doberdob-ci dvakrat zmagali disciplinski pokal, kljub temu da so morali igrati vse tekme v gosteh. Takrat je veljal poseben zakon, da je CONI - Italijanski olimpijski komite- razdelil denar tistim občinskim upravam, kjer je že 4 leta neprekinjeno delovalo nogometno društvo. Doberdob je prišel pod okrilje tega zakona in tako so se lahko začeli postopki za gradnjo novega igrišča. Ustanovitev društva Leta 1965 je odbor Prosvetnega društva Jezero ustanovil športni odsek. Bila so to zlata šestdeseta leta, ko je po vaseh še prevladovalo obdobje zagnanosti in prostovoljnega dela. Takrat je profesor Bojan Pavletič osnoval SŠI (Slovenske športne igre), katere so se udeležili tudi Doberdobci z nadarjenim rodom igralcev. Kot organizatorja sta se takrat izkazala Giorgio Ulian in Franko Jelen. Prve dni leta 1969 je prvič padla zamisel o ustanovitvi samostojnega športnega združenja. Čez poletje je bil izdelan natančen akcijski program in Prosvetno društvo Jezero je dalo pobudo za ustanovitev enotnega slovenskega športnega združenja. Bilo je nekaj pomislekov, češ da je društvo politično levičarsko obarvano. A tudi kritične ocene niso omajale vere, da se v vasi gradi nekaj dolgotrajnega. Novoustanovljenemu društvu je bilo treba dati ustrezno ime. Mario Lavrenčič, prvi predsednik Mladosti, se tako spominja tistih časov: »Veliko smo razpravljali o imenu. Med predlogi je bil tudi Ruj, vendar smo se nazadnje odločili za Mladost kot pojem zagnanosti, volje in energije. K ideji športnega združenja Mladost je takrat navdušeno pristopila celotna občinska skupnost. Danes prevladujejo bolj osebni interesi.« Mimo je šlo poletje. Razprava za uradno ustanovitev je bila sklicana za 5. november 1969. Primorski dnevnik poroča: »V Doberdobu je bil ustanovni zbor Športnega združenja Mladost. Za častnega predsednika je bil s ploskanjem soglasno izvoljen Ermanno Ger-golet, v vodilni odbor so bili izvoljeni: Franko Jelen, Mario Lavrenčič, Mario Gergolet, Milica Pahor, Franko La-vrenčič, Marijo Peric, Giorgio Ulian, Bruno Dužman in Karlo Lavrenčič. Nadzorni odbor so sestavljali Stanko Frandolič in Lado in Ermanno Gergo-let. Tako je bilo dokončno ustanovljeno športno združenje Mladost kot specifičen izraz vseh takratnih športnih zanesenjakov. začetnem obdobju. Ne smemo pozabiti, da so morali Doberdobci 4 leta igrati mladinska prvenstva v Laškem. 9. september je bil za vaško skupnost prazničen dan. Poleg majhne telovadnice, odprtega igrišča za odbojko in košarko ter sprehajališča s kamnito štirno na nekdanjem igrišču za poslopjem osnovne šole, je tedanji župan Andrej Jarc uradno odprl novo igrišče. Na slovesnosti se je Od leta 1973 do danes V društvu je takrat prevladoval zanos, saj so v vasi zelo čustveno sprejemali vsako zmago oz. poraz. V tem obdobju, ki je trajalo do konca 80. let, je društvo doživelo vzpone in padce, igrati v Doberdobu pa je bilo zelo prijetno. Še zlasti je bilo veselo po tekmi ob kozarcu vina in obujanju uspešnih nogometnih akcij. Na pomoč so priskočili tudi nekateri italijansko govoreči igralci iz Laškega, v glavnem pa so moštvo sestavljali domači fantje, ki so trikrat zaman naska-kovali prestop v višjo ligo. V teh letih je bil obisk tekem zelo številčen. Ni bilo moštva v deželi, ki ne bi rado igralo z Mladostjo, še posebej zaradi hrupnih in "žejnih" navijačev. Sledilo je obdobje uspehov in solidnega igranja. V sezoni 1996/97 je kraško moštvo prvič po 24. letih napredovalo v 2.amatersko ligo in uresničilo dolgoletni sen mnogih nogometnih ljubiteljev. Ni torej čudno, da je Mladost že v sezoni 1998/99, ob 30-letnici ustanovitve, premočno zmagala in si prislužila napredovanje v 1.amatersko ligo. Nekaj sezon se je v Doberdobu predvajal dinamičen in gledljiv nogomet. Bil je to višek uspeha in dobrega načrtovanja društvenih odbornikov. Tudi pod okriljem ZSŠDI in v sodelovanju s ŠD Sovodnje in ŠD Juventi-no je potekalo sodelovanje na mladinskem področju in nadaljevalo dolgoletno tradicijo medsebojne pomoči. Ze sezono pozneje pa se je nogometna stvarnost spremenila. Vodilnim ni 1973 otvoritev nogometnega igrišča v Doberdobu: Ob robu igrišča se je zbrala velika množica gledalcev m I • • • v v Gradnja igrišča Na samem začetku delovanja je društvo nastopalo tudi v odbojkarskem prvenstvu, a le za dve leti: veliko bolj se je oprijel nogomet. Da se je gradnja igrišča zavlekla v 70. leta je bila kriva tudi miselnost nekaterih občinskih mož, ki so menili, da je igranje nogometa izguba časa, ne zavedajoč se, kakšen socialni pomen ima nogomet. Medtem se je v razmeroma kratkem času povsem spremenila nekoč agrarna podoba vasi. Štafetno palico organizatorja je iz Ermannovih rok prevzel Giorgio Ulian, ki je odigral ključno vlogo v tem Slavje ob prestopu v 2. AL v sezoni 1996/1997 zbralo kar 600 gledalcev, ki so prisostvovali tekmi med Mladostjo in Adrio iz Mirna, še prej sta se srečali naraščajniški ekipi Mladosti in Mon-falconeja. Bile so storjene tudi določene napake pri gradnji igrišča, še zlasti glede nanosa ilovnate površine površine in regularnosti mer. Napak se je zavedala tudi občinska uprava, ki je v začetku 80. let dala razširiti in podaljšati igrišče ter s prostovoljnim delom vaščanov zgradila pokrito tribuno. Od takrat je bilo igrišče deležno precejšnjih posegov in melioracij. Danes predstavlja funkcionalen gradbeni in dovolj varen objekt na koncu vasi v smeri proti Gorici, na Fižni. bilo več jasno, kako naprej. Domačine bi se dalo prešteti na prste ene roke, gledalcev je bila le peščica. Društvo se je znašlo na repu 3.amaterske lige brez lastnih igralcev in le nekaj odbornikov. V Doberdobu so tvegali, da ne bodo več igrali članskega nogometa. Novi odborniki so se zavedali, da rezultat ni vse, ampak je potrebno v moštvo vključiti domače igralce, ki lahko sestavljajo osnovo za bodočnost. Znova se je izkazalo, da investicija v domač kader trenerjev in otrok morda ne prinaša takojšnjih koristi, ampak se izkaže kot edina pametna odločitev. Teh smernic se je društvo večinoma držalo in vsakdo pričakuje, da bo tudi v prihodnosti gojilo tak pristop. Šele danes se ljudje začenjajo zavedati, da lahko pravilen pristop do nogometa predstavlja idealno vzgojno ponudbo za otrokovo osebnostno rast. Včeraj je potekala 40-obletnica ustanovitve, zato smo še toliko bolj dolžni se spomniti in se zahvaliti vsem, ustanoviteljem, tekmovalcem in sodelavcem, ki so s požrtvovalnostjo in nesebičnostjo vztrajali in še vztrajajo in s tem ohranjajo tisto potrebno navdušenje in izročilo športne kulture tudi za prihodnost. Ob tej svečani priložnosti bo Športno združenje Mladost izdalo brošuro s kratko zgodovino društva od začetkov do danes. Knjigo s slikami so uredili domačini, in sicer Branko Lakovič, Dario Fran-dolič in Peter Gergolet. Predstavitev knjige bo v ponedeljek, 9. novembra, ob 20.30 na sedežu KD Jezero. Dario Frandolič / PRIREDITVE Petek, 6. novembra 2009 21 GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Alberto Savinio: »Capitano Ulisse« / Režija Giuseppe Emiliani. Urnik: danes, 6. in jutri, 7. ob 20.30, v nedeljo, 8. in v torek, 10. ob 16.30, od srede, 11. do sobote, 14. ob 20.30 ter v nedeljo, 15. novembra ob 16.30. Od srede, 11. do sobote, 14. novembra / Maria Letizia Compatangelo: »To be or not to be«. Nastopajo Giuseppe Pambieri in Daniela Mazzucato, režija Elisabetta Courir. Dvorana Bartoli Marco Martinelli in Ermanna Monta-nari: »Overtutre alcina« / Urnik: do sobote,7. novembra ob 21.00 ter v nedeljo, 8. novembra ob 17.00. Dacia Mariani: »Stravaganza« Režija: Caludio Misculin, nastopajo: Claudio Misculin, Sabrina Nonne Wagner, Dario Kuzma, Donatella Di Gilio, Gabriele Palmano in Giuseppe Feminiano. Urnik: od torka, 10., do sobote, 14. ob 21.00. TRŽIČ Občinsko gledališče Danes, 6. novembra ob 20.45 / prevzeto biografiji Ondine Petani: »E' bello vivere liberi«. GORICA Kulturni Dom V soboto, 7. novembra ob 20.30 / »Sac-co e Vanzetti«; nastopa teater "Città di Trento". _SLOVENIJA_ KOMEN Kulturni dom Jutri, 7. novembra ob 20.00 / Carlo Goldoni: »Campiello«.Komedija. Prevod in režija: Sergej Verč. Gledališka skupina SKD »Tabor« z Opčin. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder Danes, 6., jutri, 7., v ponedeljek, 9. ob 19.30 ter v torek, 10. novembra ob 18.00 / Thomas Middleton, William Rowley: »Premenjave«. V petek, 13. novembra ob 19.30 / Sašo in Mojina Jurcer: »Medejin krik«. V soboto, 14. novembra ob 19.30 / Thomas Middleton in William Rowley: »Premenjave«. Mala drama Danes, 6. novembra ob 20.00 / Samuel Beckett: »Gledališka skica II igra«. Jutri, 7. novembra ob 20.00 / Yasmina Reza: »Bog Masakra«. V torek, 10. novembra ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. V četrtek, 12. novembra ob 20.00 / Ya-smina Reza: »Bog Masakra«. V petek, 13. novembra ob 20.00 / Ajs-hil: »Pribežnice«. V soboto, 14. novembra ob 20.00 / Ajs-hil: »Pribežnice«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 6.novembra ob 10.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - nekateri so za vroče«. Jutri, 7. novembra ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Reklame, Seks in Požrtja«. V ponedeljek, 9. novemra ob 9.00 / Jasen Boko: »Gledališka ura«. V torek, 10. novembra ob 19.30 / Joseph Stein, Jerry Bock in Sheldon Har-nick: »Goslač na strehi«. V sredo, 11. novembra ob 19.30 / Bra-nislav Nušic: »Gospa ministrica«. V četrtek, 12. novembra ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Reklame, seks in po-žrtja«. V petek, 13. novembra ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - nekateri so za vroče«. V soboto, 14. novembra ob 19.30 / Joe Masteroff, John Kander, Fred Ebb: »Kabaret«. Mala scena Jutri, 7. novembra ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. V sredo, 11. novembra ob 15.00 in ob 17.30 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. V četrtek, 12. novemra ob 20.00 / Andrej Jus: »Balade za vsakdanjo rabo«. Cankarjev dom V nedeljo, 8. novembra ob 20.00 Dvorana Duše Počkaj / David Harrower: »Črni kos«, režija: Rene Maurin, nastopata: Ivan Babic in Janez Starina. Šentjakobsko gledališče V sredo, 11. novembra ob 19.30 / A. Jaoui in J.-P. Bacri: »Družinska zadeva« (komična melodrama). V četrtek, 12. novembra ob 19.30 / J. Hašek: Prigodek dobrega vojaka Švej-ka« (komedija). V petek, 13. novembra ob 19.30 / A. Jaoui in J.-P. Bacri: »Družinska zadeva« (komična melodrama). GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo Adrian Grant: »Thriller live« / Režija in koreografije od Garyja Lloyda. Urnik: danes, 6. ob 20.30, jutri, 7. in v nedeljo, 8.novembra ob 16.00 in ob 20.30.V ponedeljek, 9. novembra / »Quartet-to Sine Nomine z A. Pay - Klarinet«. Program: W.A. Mozart - Quintetto K581; H. Dutilleux - "Ainsi la nuit" za loke; J. Brahms - quintetto op. 15. ■ WUNDERKAMMER Festival antične glasbe Danes, 6. novembra ob 20.30 Chiesa della Beata Vergine del Rosario / »Te-nebrae factae sunt«. Nastopa ansambel Odhecaton: Alessandro Carmignani, Raoul Le Chenadee. Gianluigi Ghi-ringhelli - controtenori; Fabio Furna-ri, Mauro Collina, Vincenzo Di Donato - tenori; Mauro Borgioni - bariton; Giovannni Dagnino, Philippe Roche -basi; dirigent Paolo Da Col. V soboto, 14. novembra opb 20.30 Civico Museo Sartorio, dvorana Giorgio Costantinides / Deda Cristina Colon-na in Mara Galassi »Voluptas dolendi. I gesti del Caravaggio«. ■ WUNDERGARTEN Glasovi geta V četrtek, 12. novembra ob 20.30 / »Magnificat anima mea«. Nastopata Sabina Maculli - sopran in Alessandra Sagelli - orgle. V ponedeljek, 16. novembra ob 20.30 Gledališče Bobbio / Caterina Venturi-ni: »Ti ricordi, sara?«. Nastopata Fabio Ceccarelli - harmonika in Massimo Au-reli - kitara. BRIŠČIKI KRD Dom (Briščiki 77) V ponedeljek, 9. novembra ob 20.30 / »Stories tales about animals and woods«, nastopa: Michele Veronese -keltska harfa. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž Jutri, 7. novembra ob 20.00 / Moški pevski zbor Mirko Filej prireja »Koncert prijateljskih zborov«. V petek,13. decembra / koncert skupine Musicum z naslovom »Vse najlepše...«, s katerim bo obeležila tudi 10-letnico delovanja. S podporo ZCPZ bo skupina izdala tudi zbirko osmih skladb. V goriški stolnici V soboto, 28. novembra ob 20.00 / »Visoka pesem« bo nastopala skupina Mu-sicum z mezzosopranistko Eriko Re-guljovo, baritonistom Eugeniom Leg-giadrijem Gallanijem in organistom Marcom Colello, prvič izvedla oratorij »Il cantico dei cantici«. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA V sejni sobi občine V nedeljo. 8. novembra ob 17.00 / »O hišnem skladatelju« ob pevcih pevske skupine Musicum bo nastopil tudi trobilni ansambel, ki ga sestavljajo glasbeniki iz FJK. LJUBLJANA Cankarjev dom Do 7. novembra ob 20.00 Linhartova dvorana / »SRH Zvok na koži«. Glasba Milko Lazar, koreograf Matjaž Fa-rič. V ponedeljek, 9. novembra ob 20.00 Gallusova dvorana / »Državni orkester iz Lilla«. Dirigent: Jean-Claude Casa-desus; solist: Herbert Schuch - klavir. V torek, 10. novembra ob 20.15 Gallusova dvorana / »Down by riverside«. Nastopajo: The blind boys of Alabama in Preversation hall jazz band. V sredo, 11. novembra ob 19.30 Gallusova dvorana / Nastopa Simon Trpčeski - klavir. V četrtek, 12. novembra ob 19.30 Klub CD / »Nova glasba za harmoniko«. Nastopajo: Klemen Leben in Er-no Sebastien - harmonika, Damir Faj-far - klarinet. V četrtek, 12. in v petek, 13. novembra ob 19.30 Gallusova dvorana / »Orkester slovenske filharmonije«. Dirigent: Matthias Bammbert, solistka: Dubrovka Tomšič Srebotnjak - klavir. premiera - Ob 20. uri v Kosovelovem domu Film »Trst je naš« drevi v Sežani Do filma kritičen tudi italijanski zunanji minister Frattini SEŽANA - Film Trst je naš, ki ga bodo drevi ob 20. uri premierno predvajali v Kosovelovem domu v Sežani, je še pred dejanskim predvajanjem doživel izjemno reklamo in kritike. Tem se je pridružil italijanski zunanji minister Franco Frattini na poziv Unije Istranov, ene od pomembnejših organizacij italijanskih optantov, ki je nedavno ostro kritizirala slovenski kratki film. Frattini je med drugim izrazil presenečenje, da je RTV Slovenija sodelovala pri produkciji filma, ki bo premierno predvajan v pe-tek.Kratki igrani film Trst je naš traja 27 minut in je študijska produkcija oziroma projekt AGRFT v koprodukciji z RTV Slovenija. Zgodba je postavljena v leto 2009 in je opis poskusa skupine partizanskih vojakov, ki se odloči, da bo osvobodila Trst in popravila stare krivice iz druge svetovne vojne. Glavni junak je komandant skupine Franc (Gojmir Lešnjak), ki pa naleti na nerazumevanje žene Marije (Silve Čušin), opraviti pa mora tudi s policijo, ki ne dovoljuje uprizarjanja bitk. Režijo je podpisal Žiga Virc, ki je poskrbel tudi za scenarij. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. V Vili Revoltella: je na ogled razstava Carla Fontana pod naslovom »Grandi foglie blu«. Urnik: vsak dan od 15.30 do 17.30, do 8. novembra. OPČINE V Bambičevi galeriji: je na ogled razstava slik Eve Ronay: »Študije o človeški figuri«. Ogled je mogoč do 20. novembra, od ponedeljeka do petka od 10.00 do 12.00 ter od 17.00 do 19.00. Za informacije: tel. 404 212289, e-mail: gmb@skladmc.org. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. RONKE V kavarni Caffe Trieste na Trgu Gu-glielmo Oberdan 1 v nedeljo, 8 novembra ob 11.00 bo otvoritev razsave fotografij Marka Vogriča pod naslovom : »Miška po Gorici«. Urnik: v nedeljo, 8. novembra, ob 11. uri; na ogled bo od torka do nedelje med 10. in 23. uro, ob ponedeljkih zaprto. GORICA V Galeriji Kosič v Raštelu (Travnik 61 - Raštel 5/7) je na ogled razstava slikarjev Carla Piemontija in Adriana Ve-lussija. Urnik: do 12. novembra med 8.30 in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro. Združenje Amici di Israele je na ogled razstava, ki jo je uredil Claudio Bulfo-ni, ob 25-letnici prenovitvenih del goriške sinagoge. V Galeriji ARS, (Travik 25): je na ogled razstava umetnika Štefana Turka »Por-tae Aureae«. V galeriji Maria di Ioria (v državni knjižnici v ul. Mameli): bo v ponedeljek, 9. novembra, ob 18.00 odprtje razstave z naslovom »Fulvio Monai. Il pae-saggio interiore«. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEŽANA V Kosovelovi knjižnici: je na ogled razstava pod naslovom »Krožna pot po naših gradiščih«, ki jo je pripravila Banka Sulčič. Razstava bo trajala do 14. novembra. V MC Podlagi: še danes, 6. novembra, je na ogled fotografska razstava Petra Cvelbarja pod naslovom: »Brezmejni študijski dnevi - Tri desetletja izrazov Drage«. Urnik: od ponedeljka do četr-teka od 12.00 do 18.00 in ob petkih od 16.00 do 22.00. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. KOPER - PIRAN Galerija Loža Koper in Mestna galerija Piran: Valentin Oman - razstava »Ara Pacis«, slike. Možnost ogleda do 22. novembra. IZOLA Galerija Salsaverde: do 15. novembra je na ogled razstava Marka A. Kovačiča pod naslovom: »Plastos«. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: razstava slik Janeza Mo-horiča. Razstava bo predvidoma na ogled do sredine novembra. Odprto od torka do nedelje od 10.00 do 18.00 Vsako nedeljo, izpred cerkve v Štanjelu ob 15.30, do konca oktobra: nedeljsko turistično vodenje za individualne obiskovalce vključuje ogled gradu Štanjel, galerije Lojzeta Spacala, cerkve sv. Danijela, Kraške hiše, Stolpa na vratih in Ferrarijevega vrta. Ogled poteka približno 90 minut. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Galerija CD: do 15. decembra bo na ogled razstava Dušana Tršarja pod naslovom "Retrospektivna kiparska razstava". Galerija Alkatraz, AKC Metelkova mesto, Masarykova 24: je na ogled razstava »V 4.380 dneh okoli sveta umentosti« Umetniki: Lada Cerar & Sašo Sedlaček, Alen Florčič, Marko A. Kovačič, Tanja ožetic & Dejan Habicht ter Ivan Marušic Klif. Razstava bo na ogled do 20. novembra. Galerija Alkatraz: v torek, 10. novembra ob 20.00 bo otvoritev razstave umetnika Marka A. Kovačiča »Sub-avkcija«. 154 Petek, 6. novembra 2009 Št. 67 (120) Pri strani sodelujejo Andrej, Martina, Mateja, Valentina, Jana, Vesna, Nicoletta, Mateja, Tereza, Martin, Matia, Agata, Patrizia, Julija in Jožica. e-mail: kiop@primorski.eu klopov intervju - Žiga Virc, režiser kratkometražca Trst je naš In režiser je zaklical... Akcija! Kratkometražni film Trst je naš je bil deležen velike medijske pozornosti. O njem je bilo izrečenih veliko pozitivnih mnenj, izzval pa je tudi kritike s strani določenih krogov. Kdo se skriva za filmsko kamero tega »provokativnega« (če sploh lahko govorimo o provokaciji ...) filma? Nekateri ga primerjajo z bodočim slovenskim Kusturico, v Sloveniji ga poznajo predvsem zaradi trilogije Tine Strela... Kdo je Žiga Virc? Žiga Virc, režiser kratkega filma Trst je naš, je absolvent filmske in TV režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Rojen je v Novem mestu, kjer je končal ekonomsko gimnazijo. Tam je s sošolci tudi posnel svoj prvi film. Takrat se je še veliko ukvarjal s fotografijo in prejel tudi nekaj nagrad. Ker ne želi delati v življenju stvari polovično, se je takrat odločil, da se posveti filmu in opusti fotografijo. S to odločitvijo sem zelo zadovoljen, pravi. Poleg akademijskih projektov dela tudi v družinskem podjetju Studio Virc, kjer si je nabral nekaj praktičnih produkcijskih izkušenj. Sicer pa je veliko začetnih projektov naredil tudi v ožjem krogu svojih prijateljev. Ko smo ga vprašali, kdo je njegov zgled, je odgovoril, da se zgleduje po več režiserjih, je pa ljubitelj tako velikih epskih filmov kot preprostejših komedij. V svojih filmih poskuša združiti resen pristop z nekoliko cinizma oz. humorja. Diplomska naloga Trst je naš. Kaj je Novomeščana privedlo do tega, da posname kratkometražni film »o Trstu«? Nikoli se nisem kaj dosti obremenjeval s tem, da bi moral povzemati samo zgodbe iz lokalnega okolja. Ideja o filmu se mi je porodila, ko sem na poligonu vojaškega muzeja v Pivki gledal eno izmed uprizorjenih bitk. In se mi je zdela dobra ideja narediti film o ljudeh, ki uprizarjajo bitke. Zgodba o Trstu namreč služi kot ozadje, v ospredju je družinska zgodba o mladi generaciji, ki noče več sprejemati razmišljanja starejših generacij in želi narediti korak naprej. Gojmir Lešnjak-Gojc je v intervjuju za Primorski dnevnik izjavil, da »gledalec filma skorajda ne ve, če gleda neko uprizarjanje preteklosti ali norce, ki živijo v sedanjosti«. Je Trst je naš provokacija? Nostalgija? Parodija? Trst je naš! je moderen pogled na dogodke v preteklosti. Ne želi povzemati realnih dogodkov ali jih polemizirati. Junaki namreč uprizarjajo bitke, ki se nikoli niso zgodile in v tem je tudi celoten čar. Mislim, da ima gledalec tako dovolj prostora za razmišljanje, režija filma namreč bazira na bolj odprtem dialogu s polpreteklo zgodovino. Film je parodija in v tem humor-nem kontekstu ga je tudi potrebno obravnavati. V zadnjem času smo bili priča nekaj takim filmom - npr. Tarantinov film Neslavne barabe ali pa film Moj Hitler, ki sta zavzela do tistih časov popolnoma novo pozicijo. In mislim, da želi moja generacija o tem razpravljati na drugačen na- Za Mladino si izjavil, da so junaki »partizani in partizanke današnjega časa, ki jih preganja policija«. Razloži! S tem je bilo mišljeno, da film govori o današnjem času, v katerem filmski liki uprizarjajo bitke. In dejansko jih v filmu »preganja« policija. Policija namreč ne želi več, da bi se take bitke uprizarjale. Unija Istranov, ena od pomembnejših organizacij italijanskih optantov, je kritizirala tvoj kratki film in zahtevala ukrepanje italijanskega zunanjega mi- nistrstva. Predsednik organizacije Mas-similiano Lacota pravi, da je film, zaradi »naslova, ki spominja na geslo, ki je titovske čete vodilo pri zasedbi Trsta, provokacija, saj namesto, da bi ga predstavili v Ljubljani, ki je slovenska prestolnica, boste to storili v Sežani, ki je od Trsta oddaljena komaj par kilometrov«. Spoti za film naj bi ščuvali k rasnemu sovraštvu ... Povej svoje mnenje! Kako se Slovenija odziva na polemike in film? Predvidevam, da nihče iz te organizacije filma še ni videl, tako da večina mnenj izvira iz filmskega napovednika. Na nek način se mi zdi to super, ker smo s tem dosegli res veliko medijsko prepoznavnost. Ni mi sicer najbolj jasno, na kakšen način naj bi se v 21. stoletju v Evropi lahko »ukrepalo« proti nekemu umetniškemu delu, tako da glede tega nisem zaskrbljen. Film je sicer bil prvič javno predvajan prav v Ljubljani na izpitni projekciji AGRFT-ja. Sežana je pa odlično mesto za projekcijo, saj je glavni igralec v filmu (Gojmir Lešnjak -Gojc) tudi direktor Kosovelovega doma. vedbo projekta, se mi zdi to vseeno smiselno. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da je projekt neizvedljiv. Bitke so npr. uprizorili naši prijatelji iz Kulturno-zgo-dovinskega društva Triglav, ki so priskrbeli tudi vso potrebno scenografijo. In ker smo bili vsi zainteresirani za sodelovanje, so prišli na moje snemanje z veseljem. Ekipo sem sicer sestavil sam, od izbire sodelujočih za kamero kot tudi igralcev pred kamero. Film sam po sebi ni veliko presegel običajnih finančnih okvirjev za študentski film. Je pa potrebno veliko iznajdljivosti, usklajevanj in »zdrave pameti« pri taki produkciji. Upam, da bodo gledalci v gledanju filma uživali! Kakšen je odnos, ki ga režiser vzpostavi z igralci? V filmu nastopa tudi nekaj profesionalnih igralcev ... Je delo s temi težje? Delo s profesionalnimi igralci je super, saj so vsi zelo kooperativni. Seveda mora režiserjeva ideja biti jasna. Zelo sem vesel, da imam na akademiji priložnost delati s profesionalnimi igralci, saj se od njih tudi marsikaj naučim, večina pa jih tudi zelo rada sodeluje pri naših projektih. Jaz pri delu z igralci ne uporabljam kakšnih strašljivih metod - imamo skupne pogovore in vaje pred snemanjem. Zelo rad pustim igralcem, da npr. sami preoblikujejo dialoge tako, da bolje delujejo v sklopu njihovega lika. Vendar pa mora biti režiser pri tem stalno pozoren, da gre razvoj novih idej v pravo smer. Rad delam v pozitivnem vzdušju, tako pred kot med snemanjem. »Prvi kratki filmi Žige Virca so bili zelo cinični in paradoksalni, trenutni pa že nakazuje željo po režiranju epskih filmov«. Tvoja filmska pot včeraj, danes in ... jutri. (Skupina Pig-Destroyer, Studios, Tine Strela ... ) Ja, naši prvi gverilski projekti, predvsem trilogija Tine Strela in kasneje PDN news, so imeli tendenco, da vnesejo v filmski prostor nekaj humorja. Moj način dela in razmišljanja pri večini projektov je vedno bil mešanica epskega pristopa in hu- hn.VLM IGRAMI i ir.H ŽKEVlftCA TRST JE NAŠI HUM" F4HU INJ t BIHt4RK SO»litlffl I,IM HIIL »Sil 1 II ■ COJC ... Sledijo ponovitve, več informacij na www.kosovelovdom.si morja oz. cinizma (npr. Tine Strela: Hi- se mi, da ima Slovenija veliko zgodb, o ka- malaya). Zdi se mi, da to prinaša nekoli- terih bi bilo vredno posneti film - če po- ko svež veter v naš prostor, ker občinstvo gledamo samo zgodovinske teme, imamo to dobro sprejme. V prihodnosti imam kmečke upore, soško fronto... skratka, ve- vsekakor željo po celovečernem filmu. Zdi liko dela nas še čaka! Tako da smo v prijateljskem vzdušju skupaj pripravili to premiero. Slovenska javnost se je na premiero odzvala odlično. Žiga Virc, je Trst po tvojem res naš? Kolikor je meni znana obča geografija, je Trst na italijanski strani. Sicer pa sem svoje mnenje podal v filmu, kar je še en razlog več za ogled filma v Sežani! Trst je naš. Bitka, ki je ni bilo. Kaj pa ko bi do bitke prišlo? (malo fanta-zgodovine ... ) Ja, te bitke ni bilo. In to je tudi čar tega filma, saj ima domišljija prosto pot. Če bi se tokovi zgodovine premaknili drugače, bi bila tudi vsa svetovna situacija drugačna. Najbrž to velja tudi za to območje. Kako je potekalo snemanje? Kdo je sestavljal ekipo? Gojc pravi, da si bil pri doseganju sredstev »zelo spreten«. »... veliko starih vozil, statistov ... Za študentski film je bilo to pravo razkošje.« Ko pišem scenarij, že vnaprej potiho razmišljam tudi o produkcijskem vidiku. Če si režiser pravilno zastavi smernice, je lahko tudi zelo težak projekt izvedljiv. Čeprav se po neki splošni logiki režiser na začetku ne bi smel ukvarjati z iz- okolje - Pogovor z Alessandrom Stocco Ekonomist, ki ga v diplomski nalogi skrbi trajnostni razvoj Od ene diplomske naloge k drugi. Alessandro Stocca je star 26 let in končuje podiplomski študij iz ekonomije. Trenutno zbira informacije na temo trajnostne-ga razvoja, ki si jo je izbral kot argument za svojo tezo. V prihodnje bi se rad zaposlil v kateri od mednarodnih organizacij ali tudi znotraj privatne družbe, ki deluje v skladu z načeli vzdržnega razvoja. Alessandro je nameraval ustvariti skupino, ki bi združevala univerzitetne študente, ki jih zadeva zanima, in ki bi prispevala k razvoju na tem področju. Alessandro, predstavi svoj projekt. Od kod zamisel? Zamisel za pobudo Progetto-Soste-nibilita se je rodila v Kanadi, točneje v Vancouvru, kamor sem se iz študijskih razlogov odpravil prejšnje poletje. Tam me je posebno presenetil odnos tako univerzitetnih študentov kot ustanov do problemov, kot so podnebne spremembe, trajnostni razvoj ipd. Ko sem se vrnil v Trst, sem se odločil, da to navdušenje posredujem svojim sovrstnikom v domačem mestu in se tako lotil projekta, ki ima kot glavni cilj širjenje kulture trajnostnega razvoja. Stvar je še v začetni fazi. Projekt sem si zamislil v treh fazah. Sklopu informativnih srečanj, ki bi imela cilj, da publiko seznanijo z argumentom, bi sledila ustanovitev urada za trajnostni razvoj. Le-ta naj bi opozarjal na aspekte znotraj delovanja tržaške univerze, ki niso v skladu s politiko vzdržnega razvoja in hkrati ponujal možne rešitve. V končni fazi sem si zamislil, da bi se projekt razširil tudi izven strogo univerzitetnega prostora. Kje se je zataknilo? Kako to, da skupina ni nastala? Težave so bile zgolj birokratske narave. Potekel je rok za vložitev prošnje, ki bi nam omogočila, da bi dobili potrebna finančna sredstva. Poudariti moram pa, da je bil odziv študentov pozitiven. Zbrano je bilo več kot zadostno število podpisov. Je pristop do vprašanja trajnost-nega razvoja v Italiji različen kot v Kanadi oziroma v drugih državah? V Kanadi so ljudje in ustanove zelo aktivni na področju trajnostnega razvoja (v Vancouvru je nastala organizacija Greenpeace) in se zavedajo vloge, ki jo lahko imajo pri reševanju določenih pro- blemov. Iste zavesti nisem opazil pri Trža-čanih. Splošni vtis je, da Italija zaostaja za drugimi razvitimi državami. Treba pa je povedati, da obstajajo tudi pri nas krogi, ki so občutljivi na to temo, se pa le s težavo dokopljejo do širše publike. Treba bi bilo združiti moči. Kako misliš naprej? Projekt je šele na začetku in ga bom razvijal vzporedno s pisanjem svoje diplomske naloge. Ker mi ni uspelo ustanoviti ad hoc skupine, se bom naslonil na eno izmed že obstoječih študentskih združenj. Ustanovil sem tudi skupino na spletni strani Facebook (Sviluppo soste-nibile-Sustainable development), ki je v par dneh zbrala več kot sto članov. Kaj je pravzaprav trajnostni razvoj? (Vsevedni Klop vam zastonj ponuja definicijo, ... ki je sicer iz poročila Brundtlandove komisije...) Trajnostni razvoj zadovoljuje potrebe sedanjega človeškega rodu, ne da bi ogrozil možnostiprihodnih rodov, da zadovoljijo svoje potrebe. Strategija trajnostnega razvoja sloni na treh stebrih: gospodarski razvoj, socialni razvoj ter varstvo okolja. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 5. novembra 2009 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Pesem mladih - OŠ Fran Milčinski 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Nan.: Dieci storie di bambini 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 17.10 Vremenska napoved 11.30 13.30, 17.00, 20.00, 23.15 Dnevnik 12.00 Variete: La prova del cuoco 14.00 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Variete: I migliori anni (v. C. Con-ti) 23.20 Aktualno: Tv7 ^ Rai Due 6.00 Aktualno: Focus 6.05 Aktualno: Tg2 Medicina 33 6.15 Aktualno: L'avvocato risponde 6.25 19.00 Talent show: X Factor 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.15 Aktualno: Tgr Montagne 9.45 Aktualno: Tracy & Polpetta 10.00 Aktualno: Tg2 punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: Il fatto del giorno 14.45 Aktualno: Italia sul Due 16.10 Nan.: La signora del West 17.00 Nan.: Las Vegas 17.40 Nan.: Due uomini e mezzo 18.05 Dnevnik - kratke vesti 18.10 Dnevnik, športne vesti in rubrike 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 23.35 Dnevnik 21.05 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti 21.55 Film: Identita violate (triler, ZDA, '03, r. D.J.Caruso, i. A. Jolie) 23.50 Aktualno: L'era glaciale V" Rai Tre 8.20 9.45 10.30 11.30 11.40 12.30 13.30 14.05 15.30 16.10 19.35 20.30 21.10 Nan.: Hunter Nad.: Bianca Nan.: Giudice Amy 17.25 Dnevnik in prometne informacije Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino Nan.: Un detective in corsia 18.55 Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Popoldasnki forum Nad.: Sentieri Film: La banda degli angeli - La frusta e la carne (dram., ZDA, '57, r. R. Walsh, i. C. Gable) Nad.: Tempesta d'amore Nan: Walker Texas Ranger Film: Master & Commander - Sfi-da ai confini del mare (pust., ZDA, '03, r. P. Weir, i. R. Crowe) 6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istru-zioni per l'uso 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.15 Dok.: La Storia siamo noi 9.15 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.20 Aktualno: Cominciamo bene - Prima, sledi Cominiciamo bene 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved in rubrike 12.25 Aktualno: Tgr Cifre in chiaro 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Vento di passione 14.00 Deželne vesti, vremenska napoved in rubrike 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis 15.10 Dnevnik - kratke vesti 15.15 Variete: Trebisonda 15.40 Nan.: Zorro 16.00 Tg3 GT Ragazzi 16.35 Aktualno: Melevisione 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & geo 18.10 Vremenska napoved 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Le storie di Agrodolce - Aspettando la nuova serie 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Dok.: Blu notte - Misteri italiani 23.00 Variete: Parla con me u Rete 4 6.50 Nan.: Tutti amano Raymond 7.20 Nan.: Quincy 21.50 0.40 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.55 Film: Insoliti criminali (dram., ZDA/Fr., '96, i. M. Dillon) Canale 5 8.40 9.55 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 16.55 18.00 18.50 20.00 20.30 21.10 23.30 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa-nicucci, C. Brachino) 14.05 Resničnostni show: Grande Fratello Dnevnik - Ore 10 Aktualno: Forum Dnevnik, okusi, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Resničnostni show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) Talent show: Amici Aktualno: Pomeriggio cinque (v. B. D'Urso) Dnevnik - kratke vesti Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza (v. E. Greggio, E. Iacchetti) Nan.: Distretto di polizia 9 (i. S. Corrente, G. Bevilacqua) Aktualno: Matrix (v. A. Vinci) C/ Italia 1 6.15 Nan.: Still Standing 6.30 13.40, 17.45 Risanke 8.55 Nan.: Happy Days 9.30 Nan.: A-Team 10.20 Nan.: Starsky & Hutch 11.20 Nan.: The Sentinel 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 18.30 Dnevnik in športne vesti 15.20 Nan.: Wildfire 16.20 Nan.: Il mondo di Patty 17.10 Nan.: iCarly 19.30 Nan.: La vita secondo Jim 20.05 Risanke: Simpsonovi 20.30 Kviz: Prendere o lasciare 21.10 Variete: Colorado ^ Tele 4 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.35 Dokumentarci o naravi 8.05 Pregled Tiska 9.00 Aktualno: Ad Est di dove 10.10 Klasična glasba 11.00 Formato famiglia 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Aktualno: Hard Trek 13.15 Il Rossetti 14.05 Variete: ...Tutti i gusti 14.35 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 15.20 Variete: Village 16.00 Tg 2000 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Ditelo al sindaco 20.00 Športne vesti 20.10 Aktualno: Musica, che passione! 20.20 Aktualno: Passione sport 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: Stoa 23.40 Film: Amore, piombo e furore (western, '78, r. A. Brandt, i. F. Testi, J. Agutter) LA 6.00 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 La 7 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Punto Tg, sledi Due minuti in un libro Nan.: Matlock Nan.: L'ispettore Tibbs Dnevnik in športne vesti Nan.: Hardcastle & McCormick Film: Geronimo (western, ZDA, '62, r. A. Laven, i. C. Connors) Nan.: Stargate Sg-1 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: The District Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Aktualno: Niente di personale (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Ris. nan.: Srebrnogrivi konjič 9.35 18.35 Risanke 9.45 Kratki dok. film: Preigravanje in kuhinja (pon.) 10.00 Enajsta šola (pon.) 10.35 Jasno in glasno (pon.) 11.30 Izobr. serija: To bo moj poklic (pon.) 12.20 Osmi dan (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Dok. odd.: Zgodba o Indiji (pon.) 14.10 Pogled na... Pernhartove panoramske slike (pon.) 14.20 Slovenski utrinki 15.10 Mostovi-Hidak 15.45 Ris. nan.: Doktor Pes 16.00 Otr. igr. serija: Mihec in Maja 16.10 Iz popotne torbe 16.25 Igr. nan.: Linus in prijatelji 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.40 19.50 Gledamo naprej 17.50 0.15 Duhovni utrip 18.05 Otr. nan.: Anica 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.40 Eutrinki 19.55 Hotel Poldruga Zvezdica, zadnja epizoda 20.30 Na zdravje! 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Polnočni klub (t Slovenija 2 1.40 Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Otr. serija: Mulčki (pon.) Žogarija - Ko igra se in ustvarja mularija (pon.) 13.15 Šport Špas - Oddaja o športu, zdravju in okolju (pon.) Glasnik, oddaja Tv Maribor (pon.) Evropski magazin, oddaja Tv Maribor (pon.) Opus (pon.) Črno beli časi (pon.) Iz arhiva TVS - Tv dnevnik 6.11.1991 Izobr. serija: To bo moj poklic (pon.) Na utrip srca (pon.) Circom regional Minute za... Oddaja Tv Koper Mostovi - Hidak (pon.) V dobri družbi z Blažem (pon.) Zlata šestdeseta Dok. odd.: Veliki pok Nad.: Zakon v modrem Film: Blaznost Film: Plesna šola Marilyn Hotchkiss (pon.) 6.30 7.00 8.00 9.20 9.45 10.15 10.40 11.05 11.35 12.00 12.15 12.45 13.45 15.15 15.45 16.45 17.50 18.50 20.00 21.00 21.50 23.30 14.20 Euronews 14.30 Vesolje je... 15.00 23.50 Športna oddaja 15.30 Film: L'eredita dello zio buonanima (It., '60, i. A. Musco, E. DeGiorgi) 16.50 Glasb. odd.: In orbita 17.20 Kuharski recepti 17.50 Kino premiere 18.00 Zlatko Zakladko 18.15 Ali me poznaš 18.20 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.20 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športne vesti 19.30 Vsedanes aktualnost 20.00 Fanzine - mladinska oddaja 20.30 Potopisi 21.00 Dok. odd.: Rupert Murdoch 22.15 Globus 22.45 Arhivski posnetki 23.35 Avtomobilizem Tv Primorka 8.00 9.00 9.05 10.05 11.00 18.00 18.40 20.00 20.30 21.00 21.30 22.00 22.30 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, Kultura in Polje Evrope 10.00 Novice 19.00, 0.00 Mozaik (pon.) 17.20 Hrana in vino (pon.) 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Video-strani z novicami vsako polno uro Mladinska oddaja: Miš maš Pravljica (pon.) 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved in Kultura Objektiv Razgledovanja Jesen življenja Naš čas 23.30 Vedeževanje Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; ; Koledar; 7.25 Dobro Jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturne diagonale; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovska glasba; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 8.15 Istrski kaleidoskop; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 Potek dobrodelne akcije zamaški za An-žeta; 11.30 Taborniki ustvarjamo boljši svet; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Rekel in ostal živ; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Bla bla; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Petkov zavitek; 22.30 Moj radio je lahko balon, sledi Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vremenska napoved in prometne vesti; 8.00-10.30 Dnevnik jutra; 8.05 Horoskop; 8.33 Nogometna kabala; 8.45 Govorimo o... ; 9.00 Posebnosti o ekonomiji; 9.33 Pregled dogodkov; 10.00 Predstavitev dnevnika; 10.10 Vremenska napoved, radijski seznam oddaj; 10.3311.00 RC everywhere; 11.00-12.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vremenska napoved in prometne vesti; 13.00-14.00 Chiacchieradio; 13.15 Secondo Ca-sadei; 14.00-14.30 Prosa; 14.35 Euro notes; 14.40 Glasbeni program; 15.05 Pesem tedna; 15.10 Predstavitev dnevnika, vremenska napoved in prometne vesti; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Glasbeni spored; Vremenska napoved in prometne vesti; 20.00 Radio Capodistria zvečer; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Ameriška duša; 22.30 Posebnosti o ekonomiji; 23.00 Album charts; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.009.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Siempre Primeros; 10.05 Radio Ga-Ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.50 Parlamentarne minute; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva; 23.30 Labirinti sveta. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevka tedna; 9.45, 10.45, 12.00 Val v izvidnici; 13.00 Danes do 13-IH; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 17.10 Evrotip; 17.45 Šport; 18.50 Večerni sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Klub klubov. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranji-ca; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Concertino narodov; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Nevidna mesta; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.20 Likovni odmevi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Koncert; 22.05 Zborovski koncert; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Petek, 6. novembra 2009 jasno zmerno oblačno ¿^A oblačno ó rahel dež a A zmeren üü dež óVr nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA C 980 1010 - 1020 ' Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. ^Ciklonsko območje se je z vremensko fronto pomaknilo Nad osrednjim Jadranom in zahodnim Balkanom je plitvo ' nad južni Jadran in Balkan. V višinah doteka k nam raz- ciklonsko območje. Z jugovzhodnimi vetrovi k nam domeroma hladen in vlažen zrak. teka razmeroma hladen in vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.52 in zatone ob 16.45 Dolžina dneva 9.55 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 19.37 in zatone ob 11.03. BIOPROGNOZA Danes bo vremenski vpliv obremenilen, z vremenom povezane težave bodo pogoste, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 15,9 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 0.00 najvišje 16 cm, ob 4.42 najnižje -3 cm, ob 10.40 najvišje 38 cm, ob 17.55 najnižje -45 cm. Jutri: ob 1.41 najvišje 12 cm, ob 5.27 najnižje 6 cm, ob 11.06 najvišje 27 cm, ob 19.00 najnižje -36 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............4 2000 m . . -2 1000 m . 1500 m. 2500 m...........-4 2864 m...........-6 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu dosegel 5, po nižinah 4 in pol. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg fti^ fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona **antidldona O GRADEC 3/6 TOLMEČ O 1/6 VIDEM O 5/13 O PORDENON 6/12 Je« TRBIŽ O 0/5 O -1/4 KRANJSKA G. CELOVEC O 2/5 O TRŽIČ 2/5 o 2/5 S. GRADEC CELJE 2/6 O MARIBOR O 3/6 PTUJ O M. SOBOTA O 3/6 ČEDAD O 6/12 N. GORICA 5/12 o KRANJ !'f?~\ LlUBLJANA 3/6 N. MESTO 2/5 A, POSTOJNA o J701/5 --- ^ KOČEVJE \0 čO J ČRNOMELJ ZAGREB 3/7 O ^NAPOVED ZA DANES Na vsem območju dežele bo vreme oblačno in deževno. Snežilo bo nad 1200 m, lahko pa bo sneg dosegel tudi nižje predele. Pojavile se bodo lahko nevihte. V nižinskem in obalnem svetu bo pihala zmerna burja. Danes bo oblačno, občasno bo rahlo deževalo. Meja sneženja bo na okoli 800 m nadmorske višine. Na Primorskem bo pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 3, na Primorskem okoli 6, najvišje dnevne od 3 do 7, na Primorskem do 13 stopinj C. O GRADEC 2/7 CELOVEC O 2/6 o TOLMEČ O -1/8 TRBIŽ O -2/7 o -2/5 KRANJSKA G. A3 VIDEM o Of 3/14 O PORDENON 4/13 O N. GORICA 5/12 C^A TRŽIČ 1/6 O KRANJo ^ LJUBLJANA 3/7 POSTOJNA O 0/6 KOČEVJE MARIBOR o 2/6 O 3/9 S. GRADEC PTUJ /X? O CELJE 3/8 M. SOBOTA O 3/9 N. MESTO 2/8 O ZAGREB 3/9 O REKA 7/13 Nad vsem območjem dežele bo prevladovala oblačnost, možne bodo začasne razjasnitve. Popoldne se bo oblačnost povečala z možnostjo dežja ali neviht v nižinskem predelu ter ob obali. (NAPOVED ZA JUTRp \ Jutri zjutraj bodo padavin ponehale, čez dan bo pretežno oblačno in povečini brez padavin. V nedeljo bo oblačno in deževno. Meja sneženja bo med 600 in 900 metri nadmorske višine. Na Primorskem bo pihala burja. Hfl ercator Center Nova Gorica Industrijska cesta 6, Kromberk, Slovenija Delavni čas1, od ponedeljka do sobote od 9. do 21. ure, nedelje cd 9. dg 15. ure i- J "L I JL".-É '