AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN MOKNIW* DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, JANUARY 31, 1944
LETO XLVII — VOL. XLVII
Načelnik Gestape je morda odstranjen
New Yorlc. — Iz Bern«, Švica, fte poroča o govoricah, da je Hitler ukazal spravili s poti He hi richa fflmmlerja, načelnika nemške Gestape. Himmler je hotel baje sam splaviti s poti Hitlerja in stopiti na njegovo mesto. v Hitler da je -vedel o načrtu in ukazal Himmler jo ustreliti. že prej.se je poročalo, da jb bil imenovan za ministra notranjih zadev Mar- ' tin Bormann, kateri urad je , prej imel Himmler. --o-
Za vsako osebo bo le en funt sirovega masla
Washington. — Za ameriško civilno prebivalstvo bo letos za' 47,000,000 funtov manj sirovega masla na razpolago. To po- i meni, da ga bo za vsako osebo j nekaj malega več kot en funt j na mesec. Vzrok temu so večje! zahteve od strani armade, ki ga j bo letos porabila 120,000,000 j funtov več kot pa lansko leto, j kar pride na vsakega moža en ' funt in pol.
Izmed vsakih 100 funtov siro-l vega masla, ga bp dobilo civilno j prebivalstvo 76 funtov, bojna j sila 18 funtov, 5 funtov bo- šloj v posojilni sklad,, in en funt za Rdeči križ. Rusija je dozdaj edina dežela, ki dobi sirovo maslo iz našega posojilnega sklada. Letos ga bomo poslali Rusiji do 100,009*000 funtov.
-o-—
Nov grob Po dolgi bolezni je preminula v soboto zjutraj Frances Blat-' nik, 3560 E. 81. St. rojena1 Champel, v starosti 66 let. Do-1 ma je bila iz fare Hinje, odkoder I je prišla sem pred 50 leti. Tu-j kaj zapušča žalujoče hčere Frances Plut,' Mary Fiala, in Alice, sinove John, Cpl. Frank, Cpl. Charles, ter brata Louis, v Chi-cagu brata Franka in v Penn-syivaniji brata Josip, ter vnuke. Pogreb se bo vršil v torek zjutraj ob 8:30 iz Louis Ferfolia pegrebnega zavoda, 9116 Union Ave. Naj počiva v miru, preostalim sožalje.
Wiilard Co. bo dobila v torek odlikovanje
Wiilard Storage Battery Co. na 131. cesti bo dobila jutri od armade in mornarice odlikovanje' za svoje vestno delo. Popoldne ob štirih bodo tozadevne slovesnosti, pri katerih bo predsedoval župan Frank Lausche.
Sinoči je bil lep uspeh
Rooseveltov ples v SND sinoči je bil zelo lep uspeh. Več kot j 1,000 oseb se ga .i« udeležilo, j Sklad za pobijanje otroške para-; liže bo s t^m' dobil precejšno po-; moč.
Nižje cene jajcem in svinjini zdaj, bo povzročilo pomanjkanje poleti
UU10 o t em gigantskem izdalo ameriško vr-(.•J° poveMstvo skupno z an-^<ltYl letalskim ministrstvom. ^•?apada se ni vrnilo 31 ame-•aj bombnikov in 13 bojnih
e°5dke v bombnikih so skla-
i sld Cem 60 leta1' dočim s0
blatila bojna letala 42.
na	letalci. k> 80 leteli
in nazaj 800 milj, so
na Frankfurt, važno
jVp° mdustrijsko mesto,
Ida o° količino bomb' kar na'
, ' 0 Anglije nemške tar-
z bombami so vrgli , n "nci na Frankfurt feta-niš'-- terih je bil° tiskano v t. '"i besedilo Atlantskega 1 Ja.
[j, j ur po odhodu ameri-v njt!llc'ev i zii a d Frankfurta Uho G 81 u P°kale zakasnele
jfhbnv P°lJre'i so P11 angleški f»ib; V Velikih formacijah
I aU Berlin' Da je bil
V Velil(-em obsegu, do-!lo fa ^a se z napada ni vr-fst angleških bombnikov. Idih' 0vnjaki v zračnih na-febu gj trdijo, da bi bilo po-Jl'Beri- 00 Zl'ačnih napadov * ?alQ In- Pri katerih bi sode-PerJ01 bilijona letalcev, da A t0 ^ Plinoma razdejali. I ^ 1 korali zavezniki mor-V ,°Vati nad 800 bombni-Jžu^ ^ih 6i000 letalcev. To „fj] *J() Po rezultatih doseda-
j
ki je samo 22 milj od Estonije, baltiške province. Druga ruska kolona je pa v nenadnem izpadu zasedla važno železniško središče Novosokolniki, 230 milj južno od Leningrada. Ta ruski izpad gre proti baltiški provinci Latviji.
Prvič po več tednih pa Rusi priznavajo, da so se umaknili v Ukrajini v vzhodno od Vinnica, kjer so i z v e d 1 i Nemci nekaj protinapadov.
Rusi so v začetku januarja udarili v smeri proti Latviji, kjer so se Nemci pripravili za obrambo. Toda to je bila samo ruska zvijača, ker so takoj zatem z glavno silo udarili na nemške pozicije pri Leningradu in ga popolnoma osvobodili nemškega obleganja.
Ruska ofenziva gre zdaj proti Baltiku, kjer hočejo Rusi doseči vse obrežje Baltika z okupacijo Litve, Latvije in Estonije.
* * *
Zavezniki so se približali Rimu že na 18 milj
Alžir, 30. jan.—Zavezniki so razširili svoj oprijem na obrežje južno od Rima in v svojem prodiranju so se približali Rimu že na 18 milj.
Ameriške čete že obstreljujejo Cisterna ob Apijski cesti in ob glavni železniški progi, ki pelje med Cassino in Rimom. Tukaj se nahaja tudi važno letališče s hangarji in delavnicami. Nemci se pripravljajo na velik odpor pri tem mestu.
Mnogo pomaga četam na obrežju tudi zavezniško brodovje, ki obstreljuje nemške pozicije v notranjosti.
Angleške čete pod Rimom so se približale že na osem milj gradu Gondolfo, ki je poletno bivališče papeža Pija. Zavezniške čete imajo ukaz, da v nobenem slučaju ne rabijo cerkvenih posesti kot protekcijo ali -skrivališče, dočim imajo Nemci v zvonikih opazovalnice. V takem slučaju se je nemogoče izogniti poškodbam cerkvenih posesti.
Očividno je, da zavezniki ne prodirajo v notranjost od obrežja, ker hočejo najprej dobiti na obrežje dovolj rezerve. Tako bodo sicer napredovali počasneje, toda z manjšimi izgubami.
t0	S€ Popravljajo na
P(tciJo Marshallskega t, otočja
- bo arb°r. 29. jan.—Ame-■ '' *nbar ,mbniki so danes zopet " v cetlt Hli Marahallsko otoč-is 'ki n ralnem Pacifiku. Ame-
v k*"- letal so PriPelJ'ali
^ Nšk. žino- Ker izvajajo H^l * 'etala napade na
P toesta 0 otočje že 21 dni n°- to dokazuje, da se tin \ Opravljajo na inva-^/f^Ot i s_trategično otočje. y ' °> izdano iz glavnega
.J' to b0?lirala Nimitza ne po"
J's0 . 2 naPadi nadaljeva-'*	Ze dosegli ž njimi svoj
rsi PWi •
' stan generala MacAr-ifitilj 0ro^a, da so zavezniki
,lNiiPH Rabaulu na Novi Alf11 VGČ kot 400 letal, v
0	Si n!CU- Radio iz Tokia je
f *U|a Pr12nal( da je ugoda Ra_ >™jvežjtiaPečatena. Rabaul je ¥	na j važnejša japon-
1	X t 0janka na Novi Brita-A?; 'i, 1)r^ora3o zavezniki za-50$ f°ti $>•,? n° se bodo obrnili
S S* f(J. * * *
Li bije "?rfe so 22 mili oc ty )■(,'	kolone prodi-
J Sdon® r°fi Laivi^
^ a Se jo' u'jan—■^U3ka ofen 9S	rtnila od Leningra
Tedenski koledar za racioniranje
V KAMPANJI
Do sinoči je v Greater Cleve-landu kupilo 507.946 oseb vojnih bondov za $16,430,000. Vsi ti bondi so serije "E." Ker nameravajo prodati najmanj 1,000,000 osebam bondov za $40,000,000, je dosežena prva kvota na polovico, dočim drugi še precej manjka. Povprečno je kupila vsaka oseba za $32.24 vojnih bondov, toda na vsako osebo pride najmanj $40, če hočemo doseči nameravano kvoto.
Vsak, kdor le more, naj posodi Stricu Samu denar in pomaga s tem dobiti vojno.
SAMO čE BI GA MOGLA DOSEČI
Los Angeles. — Mrs. Jensen je prišla na sodnijo po razporo-ko. Rekla je, da je njen mož izredno ljubosumen in če žena samo pogleda kakega moškega, jo udari. Sodnik jo je vprašal, če ga je kdaj udarila nazaj. "Ga nisem mogla doseči," je rekla ženica. Mož meri namreč čevljev in en palec, ona pa komaj 5 čevljev.
so 22 milj od ' llSe kolone prodi-fl'oti Latviji
0. jan.—Ruska ofen-brnila od Leningra-1 ter dosegla točko,
: 1«
■t

iZavezniki so se približali Rimu na 18 milj
"tterikanci so zmetali 1,800 ton bomb na Frank-J turt; naše ladjevje se pripravlja na okupacijo Marshallskih otokov; Rusi prodirajo proti .Lat-0 viji.
hr.
_
[j |-ondon, 30. jan. — Pri belem dnevu včeraj so ameriški t e L-' 2metali več '<ot ^S00 ton bomb na nemški Frankfurt. ,_cxot 8GO ameriških zračnih trdnjav se je udeležilo napa-je bila največja ameriška zračna armada, ki je kdaj
Ma Nemčijo.
I. 'i bombniki in bojna letala, ki so jih spremljala, so tvo-skupno 1,500 letal1, ki so napadla Nemčijo. Pri tem na-nu «o Amerikanci uničili Nemcem nad 100 bojnih letal.
lekes zahteva 7 dni dala v premogovnikih za trd premog
Washington. — Tajnik notranjih zadev, Harold Ickes, urgira premogovno industrijo, kjer kopljejo trd premog, naj bi v februarju obratovali tudi ob nedeljah. Premogarji bi dobili za delo ob nedeljah dvojno plačo. Urad za kontrolo cen je pa obljubil dvigniti ceno premogu v tem času, da se bodo krili ti izredni stroški.
Rudniki trdega premoga so vsi v vzhodni Pennsylvaniji. Unija premogarjev je že izjavila, da bo sodelovala z vlado v tem o>.i-ru.
-o-
Iz raznih naselbin
Duluth, Minn. — V Evelethu je pred dnevi umrl pionir Anton Brodnik ,star 82 let in doma od nekod na Dolenjskem. Zapušča sina in hčer. — Na Elyju je umrla J. Glinšek, roj. Križnar, doma iz Bitenja pri Kranju. Bolna je bila leto dni na raku in zapušča moža, tri sineve (dva pri vojakih) in dve hčeri.
Ely, Minn. — Pišla je uradna vest ,da je na bojišču padel William Vidmar. Zapušča očeta, brata pri vojakih in dve omoženi sestri. — Dalje je bil 27. decembra ubit na italijanski fronti Rudolf Tisovich, star 32 let, bivši alderman. Zapušča očeta, dva brata in pet sester.
Wakefield, Mich. — Mary Ko-movec, nečakinja Matije Pogo-relca, je pred dnevi prestala težko operacijo v bolnišnici v Ash-landu, Wis.
Bessemer, Pa. — Zadnje dni je tukaj umrl Anton Jordas, star 49 let in rojen v Brezi, Istra. Za. pušča drugo ženo, hčer in brata.
Chicago. — Dne 26. jan. je umrla Kristina Renar, stara 52 let in doma od Sežane na Primorskem. V Ameriki je bila okrog 30 let in zapušča moža Charlesa, sina, ki je nekje na Novi Gvineji, hčer in zeta ter vnukinjo.	i
-o--
Licenčno številko boste zapisali na novi omot
Oni, ki bodo v marcu dobili: nove avtomobilske številke, naj! te številke s črnilom zapišejo na; omot gazolinske knjige za ra-1 cioniranje. Tam je zdaj zapisa-! na sedanja licenčna številka, zraven nje pa naj vsak zapiše še novo.
Vojak na dopustu
Po 10 mesecih vojaške službe je prišel za 10 dni na dopust iz Kansas Pi'c. John Terlep Jr., sin Mr. in Mrs. John Terlep iz 15501 Lucknow Ave. Prijatelji ga lahko obiščejo na domu staršev.
KONZERVE —- Zelene'znamke G, H in J so veljavne do 20. februarja, zelene znamke K, L in M od torka do 20. marca.
MESO, sirovo maslo, sir itd — Rujave znamke V in W so veljavne zdaj, X od 6. februarja; vse so veljavne do 26. februarja.
SLADKOR — Znamka 30 iz knjige 4 je dobra za 5 funtov sladkorja do 31. marca.
ČEVLJI — Znamka 18 in knjige št. 1 in znamka 1 "airplane" iz knjige št. 3 sta veljavni, vsaka za en par novih čevljev, za nedoločen čas.
GAZOLIN — Znamka 10 iz knjige A kupi 3 galone gazolina do 21. marca; B in C ter B-l in C-l, vsaka za 2 galoni gazolina ter B-2 in C-2 za 5 galon gazolina, dokler imate kaj znamk.
KOLESA — Knjiga A mora dati pregledati avtna kolesa do 31. marca; B in C do 29. februarja; komercijalna vozila vsakih 5,000 milj ali vsakih 6 mesecev, kar pride prej.
Zahteva deportacijo vseh Japoncev iz Zed. držav
I Boston. — Warren II. Ather-: ton, predsednik Ameriške legije, je izjavil napram časnikarskim poročevalcem, naj bi ameriška j vlada deportirala čim prej mogoče iz dežele vse Japonce, ki niso ameriški državljani. I Rekel je, da se ti japonski po-J daniki ne bodo nikdar privadili ameriškim običajem, in da se'ne bodo nikdar pokorili našim zakonom. Rekel je tudi, da bi bilo l nevarno poslati nazaj v Kalifor-| ni j o 150,000 Japoncev, ki jih je ! ameriška vlada izselila radi var-. nosti od tam v notranjost dežele. --o-
Armada bo opustila 70 centrov za treniranje na univerzah
Washington. — Vojni oddelek i ,ie naznanil, da bo opustil ob kon-1 cu sedanjih tečajev 70 kolegijev | in univerz, kjer so se trenirali, dijaki v letalstvu. V Clevelandu j I bosta prizadeta Western Reserve' j universa in Fenn kolegij, dalje j univerza v Akronu, kolegij v Ma-! lietta in Hiram kolegij, j Dijaki na teh šolah so dobiva-j j H izobrazbo v raznih poklicih, | obenem so se pa trenirali v letal-1 j stvu. Univerze in kolegiji bodo I s to novo odredbo zelo prizadeti, ker bodo morali popolnoma pre-j urediti sistem in učne moči.
-—o-i-
Hitler je ukazal zlomiti južnoameriško fronto
New York. — Nek časopis v Montevideo je priobčil fotogra-| fijo pisma, ki ga je pisal Adolf ; Hitler nemškemu poslaniku v j Buenos Aires, Argentina. V pismu je Hitler ukazal, da se 1110-1 ra zlomiti pan-ameriška fronta; ter da morajo pri tem sodelova-: ti vsi ameriški Nemci, ki se mo- ] rajo šteti kot vojaki na fronti v nemški armadi.
-o—-
Novi uradniki
Slovenski društveni dom na Recher Ave. ima za letos slede-1 či odbor: Predsednik Frank PodJ boršek, podpredsednik Frank! Žagar, tajnik Jim Rotter, 19615 Kewanee Ave., blagajnik John, lvančič, zapisnikar Frank Rupert, nadzorniki: John Troha, ' Fr. Zigman, Jakob Peklaj, gos-j podarski odbor: Frank Fende,1 Janko Robič, Matija Klemen; publicijski odbor: Frank Segu-lin, John Požun; zastopnika federacije Frank Podboršek, Jim Rotter; zastopnika za federacijo narod, domov John lvančič, Frank Žagar; ostali direktorij: John Killher, Andy Pezdir, Mary Segulin, Angela Ogrin; oskrb-' nika doma: Mr. in Mrs. Chas.' Starman. Seje vsako 3. sredo v' mesecu ob osmih zvečer.
Danes priobčujemo imenih raznih društev
V današnjem listu danes prvič priobčujemo imenik raznih dru-| štev. Nekaj društev, ki so nam v zadnjem času poslala imena; odborov, še ni vmes. Ta bodo pa gotovo drug mesec. Imenik bo priobčen najmanj enkrat na mesec. Društva, ki še nimajo oglasa v tem imeniku, se lahko pri-4 glasijo za drug mesec, če nam pošljejo imena odbora in $5.
Zaroka
Mr. in Mrs. Joseph Penko, 24411 Mavec Ave., EUclid, O. naznanjata, da se je zaročila njiju hčerka Marie z štabnim narednikom Joseph A. Gombachem, sinom Mr. in Mrs. Joseph Gom-i bach iz 22294 Arms Ave. S/Sgt. Gombach služi v taborišču Maxey, Texas.
BANKA V NOVEM POSLOPJU
Podružnica slovenske North American banke se je tako naglo razvila, da je morala gledati za večjimi prostori, kot jih je imela na vogalu Waterloo Rd. in 156. cesta. Zato pa, da bo lahko boljše postregla svojim številnim odjemalcem, je direktorij kupil z dovoljenjem vlade bančno poslopje bivše Custodian posojilnice I ha 15619 Wate rloo Rd. Poslopje .je masivno in lično zgrajeno in ker je bilo zidano nalašč za bančne posle, je kaj prav prišlo slovenski banki.
Jutri bo slavnostna odprtija teh lepih prostorov. Vsakdo je prijazno vabljen, naj pride jutri, kadar hoče od 9. zjutraj do 9. zvečer in si te prostore ogleda. Vse bo razkazal vestni poslovod ja podružnice Matt. Grdimi, in drugi prijazni direktorji banke ter pridni in prijazni uslužbenci.
Mi na tem mestu čestitamo vodstvu slovenske banke nad sijajnim napredkom s željo, da bi v novih in udobnejših prostorih še bolj napredovala.
Malwaukee, Wis. — Wiskon- za pojedelstvo na univerzi, izva-Siški farmarji, ki gledajo na pa- ja sledeče: "Nobena stvar nita-danje cen jajcem in svinjini, ko vznemirljiva, kot če se sili svare: "Publika bo plačala za to farmarja, naj producira več, po-znižanje cen v šestih ali osmih tem se mu pa naenkrat izpod-mesecih."	makne cene."
Warren Clark, ki je profesor Pred enim letom so hodili
agent je po farmah ter ljudi nagovarjali, naj kupijo 500 piščancev, mesto običajnih 100. Posledica tega je bila, da je bilo kmalu toliko kokoši po farmah, da je izgledalo, kot bi pobelil sneg farmarska dvorišča. In, seveda, bilo je tudi več jajec. Danes pa isti agentje, z obžalovanjem, učijo farmarje, naj imajo manj kokoši, ker je. jajc-c preveč. Lanskega marca je prodajala iarmarica jajca po 41 ducat, zdaj s0 pa 30 do 32 centov. ■
Enako je tudi s prašičjerejo. Lanskega marca so prodajali prašiče po $14.30 za 100 buntov, v decembru so bili pa samo po $12.70.
In kar se godi p<> farmah v Wisconsinu, se godi tudi drugod. Od farmarja zahteva vlada, naj prideluje več in več, cene so pa nestalne in celo padajo. Farmar se ne bo hotel ubijati zastonj po 70 ur ria teden, če bo vide, da se mu ne izplača.
IZ BOJNE FRONTE
(Pondeljek 31. januarja)
V	ZRAKU — Angleška zračna sila je sinoči zopet razbijala Berlin. Ameriški bombniki so pa včeraj bombardirali nemški mesti Brunswick in in Hannover ter Benetke v Italiji. Arterikanci so. zbili Nemcem 139 letal pri včerajšnjem napadu.
ITALIJA—Begunci, ki prihajajo iz Rima, trdijo, da Nemci že zapuščajo Rim. Vsa važna poslopja v Rimu so Nemci spodminirali. HITLER—Ob 11 obletnici, odkar so prišli naciji v Nemčiji do moči, je imel Adolf Hitler govor nemškemu narodu. Govoru je manjkalo običajne baharije in napovedovanja o zmagi. Glede izida vojne je Hitler rekel, da bo zmagala ali Nemčija, ali pa Rusi-.ja.
-o-
V	Kansasu bodo učili ženske delati s stroji
Kansas City. — Država Kansas bo začela z obširnim programom, da se izuči najmanj 10,000 žensk ravnati s traktorji in drugimi poljedelskimi stroji. To je vse priprava za pospravljanje letošnje letine jeseni.
V	vsakem okraju bodo ustanovili šolo nalašč za to. Državne oblasti upajo, da bodo ženske v veliko pomoč v zapadnem delu dežele, kjer so obsežna pšenična polja.
V	vzhodnem delu dežele, kjer so manjša polja, bo pa država zaposlila kakih 10,000 nemških vojnih ujetnikov, kjer ni toliko dela s stroji.
-o-
Letos in drugo leto bo
treba še več ladij Washington — Ameriške ladjedelnice bodo morale v letošnjem letu in v 1945 graditi več kot 20 milijonov ton novih ladij. Zdaj dogradijo vsak dan pet. ladij in kmalu jih bo zgrajenih vsak dan Po šest. S tem si Zed. države tudi gradijo trgovsko mornarico za po vojni, s katero se osišče še dolgo let ne bo moglo kosati.
V bolnišnici
Josephine Kocjančič iz 3911 E. 97. St. se nahaja v Windsor bolnišnici, Chagrin Falls, O. Pri-' jateljice jo lahko obiščejo.
t
Dajmo... posodimo
STRICU SAMU
v
L VOJNEM POSOJILU
da bomo hitreje /' dosegli zmago!

DOMOVINA
AMERICAN HOME
25
Kupujmo vojne BONDE in
ZNAMKE

r r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC. Editor) 6117 St. Clair Ave.	HEiidersoti 0628	Cleveland 3,, Ohio.
Published daily axcept Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7 50
Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland,	po pošti, pol leta $4.00
Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland,	po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6.50, pol leta $3.50.
četrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, bv mail, $7.50 per year U. S. and Canada. $3.50 for 6 months. Cleveland, by mail, $4.00 for 6 months
U. S. and Cahada $2.00 for 3 months. Cleveland by	mall $2.25 for 3 months
Cleveland and Euclid by Carrier $6.50 per year;	$3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.

No. 25 Mon., Jan. 31, 1944
Tajinstvenosti bodočega miru
Sedanja vojna ima neko popolnoma svojevrstno značilnost — namreč to, da danes, ko je vojna v Evropi že v svojih zadnjih stadijih, še zdaj nihče ne ve, kakšni so prav za prav naši mirovni načrti in smotri. Značilno je, da ni v vsej deželi danes urednika ali drugega časnikarja, ki bi mogel povedati sam sebi, da molčimo glede javnosti, kaj upamo prav za prav doseči v Evropi v splošnem in v Nemčiji še posebej, ko bomo enkrat zmagovito končali sedanjo vojno.
Ko sta na primer napadli Nemčija in Japonska ostali svet, sta obe prav dobro vedeli, kaj hočeta; nemško in japonsko dominacijo nad Evrazijo (Evropo in Azijo).
V	prvi svetovni vojni smo vedeli od vsega početka, za kaj se borimo. V tej vojni pa nimamo o tem najmanjšega pojma.
Upravičeno lahko domnevamo, da je bil v Teheranu dosežen sporazum glede mirovnih ciljev. Toda sedem tednov po teheranski konferenci še vedno ne vemo, kaj je bilo tam sklenjeno. Neprestano slišimo, da je to "ljudska vojna," ki se bije za "ljudski mir," katerega pa ne more nihče opisati ali pojasniti.
Istočasno pa se vrši po vsej deželi ogromna diskuzija o mirovnih ciljih. Vprašanja, kakor je na primer sledeče: "Kaj naj storimo s premagano Nemčijo?" so dan za dnem predmet raznih debat po radiu, člankov neštetih časopisov in magazinov in razprav raznih knjig. Toda vsa ta diskuzija je prazna in brez pomena, kajti široko ogrodje miru je moralo biti izdeJano v Teheranu, ako naj ima Teheran sploh kak pomen. V tem slučaju so vse tozadevne diskuzije brez pomena.
V	zraku visi slutnja, da se utegne nenadoma pojaviti pred nami mir, ki ne bo deležen podpore javnega mnenja v Ameriki, ko bomo pričeli razmotrivati o njegovih posledicah.
V	inozemstvu se širijo na primer zdaj govorice, da so se gospodje Stalin, ChurchiM in Roosevelt zedinili za razdelitev "Nemčije, ki naj bo razdeljena v petero separatnih in neodvisnih držav.
Ena teh držav bi bila znatno omejena Prusija, vštevši Brandeburg, dalje onfc. pokrajine Pomeranije in Šlezije, ki ne bi pripadle Poljski, in Mecklenburg z glavnim mestom Berlinom. Te pokrajine, in samo te, bi okupirala Rusija.
Ostale štiri države, ki bi jih zasedle anglo-ameriške čete — pa bi bile — Hansa, to je distrikt ob Severnem morju, s Hanovrom vred; Porenje ali Reinland; Renska Prusija, Saar in Westphalia (Westfalija); centralno Nemčijo bi tvorile Saška, Turingija in severna Bavarska; južna Nemčija pa naj bi obstojala iz južne Bavarske, Wuertemberške in Badenske.
V	tem načrtu je opaziti tudi gesto milosti napram Nemčiji od strani zaveznikov. Taka razdelitev Nemčije, je rečeno, bi odpravila v bodočnosti vsako nemško nevarnost, zato smo lahko bolj popustljivi v zahtevah kaznovanja nemških kriminalcev in nemških reparacij.
Za razmotrivanje vsega tega je potrebnega mnogo več prostora, kot ga imamo na razpolago v tem članku. Toda kljub temu je pozdraviti te "govorice," ker nudijo javnosti "načrt," o katerem je možno razpravljati.
Toda ta ideja bi naletela na sledeča nasprotja:
Ta načrt ne bi dobil nikjer v ne-nacijski Nemčiji ljudske podpore. Proti temu načrtu bi nastopite vse demokratične sile. Tak načrt bi moral biti vzdrževan in podpiran samo po kvizlinških vladah, katere bi motivirale osebne ambicije, in vse skupaj* bi morali enforsirati in zaščititi anglo-ameriški in ruski bajoneti. Na podlagi tega načrta bi bila ustanovitev demokratične in ljuske vlade nemogoča. Separatni režimi teh držav bi se morali vzdrževati s silo ter bi morali zatreti vsako svobodo tiska in govora.
Tak načrt bi dalje oživel nemški supernacionalizem, ki bi privedel do podtalnih gibanj, gerilskih bojev in neprestanih spletk in zarot.
To stanje pa bi rodilo zopet od svoje strani neobhodno potrebo najtesnejše povezanosti zaveznikov tekom dolge periode. Nosilo pa bi v sebi tudi kali resnih motenj med Rusijo in anglo-saškimi državami.
nevtralno na eno oko bolj ko na drugo, je to njegova stvar. Jaz le rečem, da se moramo i postavam .uklonit, j Toliko glede tega, kar je bilo oziroma kar ni bilo. O čem in glede česa pa naj bi se sedaj pisalo? Tega je pa ogromno veliko in zahteva veliko časa za pisanje in tudi veliko prostora v listu, potem pa še pridejo v j poštev urednik in naročniki j oziroma čitatelji. Vsled česar ! ni pisanje tako lahka stvar.
Zdaj v tem viharnem vojnem času je med nami ameriškimi Slovenci najbolj v ospredju vprašanje naše rodne domovine, kako bi njej pripomogli do rešitve, kako bi ji gmotno in moralno pomagali. Toda zelo važno je za vse to, da smo mi ameriški Slovenci edini in složni med seboj, če hočemo v svojem prizadevanju in pri delu za domovino biti uspešni. Kako ! pa je v resnici? Saj veste.
Se strinja z akcijo
Zveza slovenskih društev Najsvetejšega Imena ima za leto 1944 sledeči odbor: duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman; predsednik Math Tekavec; podpredsednik Michael Kolar; tajnik Frank Hochevar, 21241 Miller Ave., Euclid, O.; blagajnik Lawrence Bandi; zapisnikar Anton Meljač. Nadzorni odbor: Jacob Resnik, Matevž Leskovec in Lawrence Paušek; maršal Anton Gregorač.
Zbornica je tudi odglasova-la, da se pridruži novi politični akciji katoliških Slovencev, da se tako pomaga osvoboditi slovenski narod v stari domovini. Zato je zbornica izvolila tudi dva zastopnika, ki bosta zastopala našo zvezo in sicer Frank Berus in Joseph Kenik.
Zvezine seje se vršijo štirikrat na leto in sicer vsakokrat v drugi župniji. Prihodnja seja se bo vršija v Collinwoodu dne '50. aprila. Vse seje so prilično dobro obiskane, ker se večina vsi glavni odborniki in delegat-je udeležujejo teh sej in pride pa tudi lepo število članstva na zborovanja in zato pa se lahko marsikaj ukrene za v dušno ko-
Ko se je na slovenskem narodnem kongresu ustanovilo SANS, kateremu se je dalo tudi smernice, s katerimi smo bili vsi zadovoljni neoziraje se kakšnega prepričanja in mišljenja je kdo in so bili izvoljeni v ožji in širši odbor SANSa tudi naši. najboljši možje, je bila stvar v redu. A sedaj ? Nastal je med nami razdor, mi katoličani kot taki, se za SANSa več ne ogrevamo in Father Oman, Father Urankar in Mr. A. Grdina so že izstopili iz SANSovega odbora. Ali smo se morda mi spremenili? Ne, pač pa je SANS krenil na napačno pot oziroma oni, ki ga vodijo in imajo pri njem glavno besedo, ga zlorabijo za komunistično propagando. Zato se zdaj pravi biti za SANS, biti za komunizem.
Pa — ali oni, ki so s SANS-om tako naredili in nas ameriške Slovence razdružili, priznavajo to? Kaj še! Na mesto, da bi Kristan in Adamič priznala, da sta ona dala drugačne smernice SANSu, kakor pa so mu bile dane na narodnem kongresu, da sta ona dva odgovorna za razdor med nami, pa sp delata nedolžne, kot da s SANSom nista niče-
rist našega naoda.
A. Meljač, zapisnikar -o-
Odmev iz Johnstowna
Porota ANDREW TOMC
Časi, v katerih sedaj živimo so tako resni in veliki, za obstoj našega naroda tako odločilni, da se moramo vsi zanimati za vse, karkoli je za naš narod važnega, potrebnega in koristnega, pa obenem tudi za vse, kar je zanj škodljivega in slabega. Da smo tako rekoč za vse, kar je za narod dobro in proti vsem, kar je zanj slabo'.
Kako naj pa take nasvete da- j je drugim tak, ki od njega sa-j megaže dalj časa ni bilo ničsli-šati in ni še nič pokazal, da'se j sam ravna po teh nasvetih, — j bi vtegnil kdo reči.	*
Mimogrede naj bo povedano, j da sem bil zadnje čase sam s j svojimi lastnimi zadevami ta-,
TO IN ONO
Predsednik Roosevelt je bi F izvoljen za 3. termin, ker-je obljubil, da fantov ne bo poslal "p^eko morja," če bo on v Beli hiši. Letos bo pa izvoljen za 4. termin, ker bo obljubil, da bo naše fante pripeJjal nazaj.
:.'c	*	:,'t
V kongresu je tako hud boj za in proti volivni pravici vojakov, da je že smešno. Kongresniki ne vedo, za katero stranko bodo vojaki glasovali. Pa to ni težko uganiti. Vojaki bodo volili za onega predsedniškega kandidata, o katerem bodo mislili, da jih bo hitreje pripeljal domov.
Kupujte vojne bonde!
ko preobložen, da mi je bilo še istih preveč. Potem pride pa še bolezen, v kateri človek sploh ni za nobeno rabo.
Sicer pa še ni tako dolgo, ko bi se bilo lahko kaj od mene slišalo oziroma bralo, ko bi take stvari, da pridejo v javnost, ne bile odvisne od gospodov urednikov. Kaj ti pa pomaga, četudi se še bolj potrudiš in napišeš 10 ali pa še več strani dolg članek in ga pošlješ listu v dobri veri, da bo dobrodošel in objavljen — pa ga na tvoje razočaranje urednik neusmiljeno obsodi v nenasitni uredniški koš. Pa si potem pomagaj.
Tako smolo sem imel jaz, ko sem v času, ko so bili v Novi Dobi objavljeni protesti proti Rev. Arnbrožiču radi njegovih člankov in nastopa proti Louis Adamiču, napisal glede tega članek, ki je imel namen za našo slogo pomirjevalno vplivati na obe strani in je bil kolikor mogoče nepristranski in še nekoiko namenoma tako prikrojen, da bo le-toliko, da mi kdo izmed naših somišljenikov ne bo mogel očitati, da se preveč nagibi jem na drugo stran in to samo zato, da bo ta članek bolj gotovo našel milost v urednikovih očeh. Pa sem na mesto tega dobil samo prijazen odgovor, da "v smislu pravil in z ozirom na resolucijo, katero je glavni odbor ABZ soglasno sprejel na svojem letnem zborovanju v februarju 1943. Vaš dopis ne more biti priobčen v Novi Dobi."
Nič ne rečem zato, povem samo slučaj. Če je glavni odbor in vodstvo naše slavne ABZ in nje glasila nepristransko in
sar zakrivila in s tem izzvala razdor in se kljub temu upata še naprej trditi, da se SANS natančno ravna po smernicah, ki so mu bile dane od narodnega kongresa, dasi • ob enem priznavata, da zdaj SANS deluje in dela propagando za partizane, o katerih na kongresu ni bilo ne duha ne sluha, s tem da iste zagovarjata, da niso komunisti — kot "da bi zato šlo in ne zato, kako se je sklenilo na narodnem kongresu.
Na mesto, da bi priznala svojo krivdo in vsled tega nastali razdor med ameriškimi Slovenci, pa valita krivdo na nas katoličane, češ, da smo strankarski fanatiki, da smo nasprotniki narodne stvari, da nam ni za narod, da smo celo njega sovražniki; tako bi sklepal človek iz pisanja nam nasprotnih časopisov.
Da bi bili mi katoliški Slovenci krivi razdora glede SANSa, kdo more tO trditi drugače kot cla laže in zavija? Če bi bil SANS zdaj res tak kakršen je bil in bi bili mi s takim nezadovoljni, bi omenjeni trije ne bili izstopili iz njega pozneje, ampak bi raje ne, bili vanj pristopili.
Mi smo bili, smo in bomo za slogo med nami, pripravljeni neglede na to, kaj je kdo in kaj ravna po svoji volji, samo da tudi on nasproti nam isto stori, da bomo drugo v miru pustili, svojega pa nikomur ne vsiljevali. Ali nismo bili zadovoljni s SANSom, dokler se je pri ,njem nam katoličanom merilo z isto mero, s katero mi drugim merimo Ali ni pri-
šlo do tega, da mi nismo več za SANSa šele tedaj, ko zanj ne moremo biti drugače, kakor da smo ob enem tudi za komunizem? Ali ni to dvojna mera, za ene drugačna kot za druge?
Mi katoličani naj toliko popustimo, da bomo na ljubo brezvercem za brezbožni komunizem radi iSANSa, med tem, ko bi brezverci tudi raje glave zgubili, kakor pa da*bi nasproti nam toliko popustili? Zakaj bi se zahtevalo od nas
C«
verjamete al' pa ne
inniiiuiiiimiii
Kolikor vem, nimamo uredniki med svetniki nobenega pravega priprošnjika. Edini, ki bi bil najbližji, bi bil Tomaž Akvinski, toda ne verjamem, da bi se hotel tudi ta potegniti za nas, ker pisal je knjige in če je dal rokopis v roke urednikom, so mu gotovo vse skupaj tako zameštrali, da je imel veliko truda spraviti zadevo zopet v pravi red, ako so bili takrat uredniki količkaj podobni
ustanovljen, da bi se gnal za partizane, pa naj že bodo komunisti ali pa ne. Še toliko manj pa je na mestu, da bi bili mi katoličani s SANSom pri podpiranju partizanov, če so komunisti, ker nič bolj očitnega ni dokazanega, kot to, da so komunisti smrtni sovražniki katoličanov in največja nesreča za vsak narod. Gotove dežele so nam dokaz za to, ki nič manj ne dokazujejo kaj je komunizem, kakor nam dokazuje sedanja vojna, kaj je fašizem in nacizem.
več, kot pa mi zahtevamo od drugih ?
Od naše strani se torej ni na noben način proti SANSu ničesar zagrešilo in se nam ne more tudi ničesar očitati, pač pa se močno greši proti nam od strani gotovih oseb pri SANSu, ker se od nas zahteva, kar mi od drugih ne zahtevamo in nas zato, ker ne trobimo v njihov rog, napadajo, sumničijo ter imajo vse polno pritožb zoper nas.
Najbolj žalostno in ironično je pa to, da s tistimi, ki vodijo s pomočjo SANSa propagando za komunizem v stari domovini, soglaša tudi več oseb iz naših katoliških vrst, ki kljub vsemu temu še vedno vztrajajo v odborih SANSa in s tem svojim ravnanjem ignorirajo in omalovažujejo izstop iz SANSa naših treh rodoljubov Rt. Rev. Omana, Rev. Urankar j a in Mr. Grdina, katerim nihče ne more odrekati priznanja za njih veliko ljubezen do naroda in domovine, katero so s svojim delom požrtvovalnostjo že velikokrat pokazali. Da so ravno ti možje stebri katoličanstva med ameriškimi Slovenci in največji ljubitelji naroda, tega ne more nihče zanikati in
Vsled tega je prišel komunizem v tako slab glas, da se komunisti skrivajo pod drugimi imeni in najhujši komunisti najbolj tajijo da so komunisti. Vse drugo vam bodo raje priznali, kakor pa to, da so komunisti. Svoje prave komunistične rožičke pokažejo šele takrat, ko svoje namene dosežejo in dobijo popolno moč nad lahkovernimi in prevai'animi njihovimi žrtvami, nad katerimi
izbrisati iz src ameriških Slovencev in kdo si domišljuje, da odvaja te naše može prvake, ki so z ijušo in telesom pripravljeni za narod žrtvovati vse, .a se moti. Njih imena nam jamčijo, da se nanje lahko zanesemo, da vedo; kaj delajo.
Pravi katoličan ne bo nikdar izdal svojega prepričanja in pokazal, da mu je kaj drugega več ali da bi kaki drugi, katoli-čanstvu nasprotni ideologiji, priznaval isto ali večjo veljavo kot jo priznava katoličan-stvu. Zato tudi pri najboljši volji ne moremo smatrati za prave katoličane one, ki podpirajo komunizem. Če drugim ni toliko do nas katoličanov, ki smo v pravem, kakor je nam do njih, ki so v zmoti, potem tudi nikakor ni od nas prav, da njim na ljubo več popustimo, kakor so oni pripravljeni popustiti nam.
Če oni nočejo k nam v svetlobo resnice, zakaj bi šli pa mi k njim v temo zmot in jih po-j trdili v njih zmoti in jim dali večje priznanje, kakor samim sebi ?
Zatorej vi, ki kljub temu, da se štejete za katoličane, tudi še sedaj vztrajate v SANSu, ko isti dela propagando za komunizem, pomislite vendar nekoliko, da ne morete biti za katolicizem in komunizem obenem, ker dvema gospodarjema nihče ne more služiti. Pustite enega ali drugega.
Če je katolicizem pravi, potem ne more biti tudi komunizem pravi in kaj imate potem pri komunizmu opraviti in kaj od njega pričakovati? Če je pa komunizem pravi, potem pa katolicizem ni za nič. Potem pa katolicizem pustite in se oklenite komunizma. Prej ali slej boste morali biti le z njim zadovoljni.
Lahko tudi še nadalje pri SANSu podpirate komunizem, posredno ali neposredno, toda lepo in pravilno pa to ni in si z neznačajnostjo in nezavednostjo ne boste pridobili spoštovanja in ugleda, temveč ga še izgubili.
Sicer pa vse opravičevanje partizanov, da niso komunisti, čeprav niso, nima nobenega pomena, ker SANS ni bil zato
izvršujejo svoje krutosti in grozodejstva, če jim niso v vsem slepo in suženjsko pokorni.
Zato ni prav nič čudno, če je Adamič na vprašanje Zalarja, če je res komunist, s smehljajem odgovoril "da še nikdar
ni bil komunist, niti sedaj ni." Kdor še sedaj teh ptičev ne pozna in jim še vedno verjame, je pa res prav otročje naiven.
Z ozirom na vse to moremo trditi, da je bila resolucija sprejeta na seji Sansovega odbora dne 8. januarja v Chica-gu, 111., nekaj, s čimer se je hotelo nasuti javnosti nekoliko peska v oči.
"Slovenski kongres je postavil SANS nad vse stranke in str u je," pravi med drugim ta resolucija. Saj to je, kar mi vedno trdimo, toda ljudje pri Sansu tega nočejo vedeti ali se tega držati. Ravnajo ravno drugače, kakor pa je kongres sklenil in odločil in kar naprej trdijo, da se SANS natančno drži smernic danih mu na kongresu in da v smislu istih deluje in sicer tako, da so mu partizani vse in ne narod, za katerega nam je in nam mora vsem biti. Vse izgleda, kot da bi narod bil radi partizanov, a ne partizani radi naroda, če bi mu naj res oni vladali. -
Zanimivo bi bilo res vedeti, kje in kdaj že je vršil tisti kongres, ki je naložil SANSu nalogo delovati za partizane in delati propagando za komunistično vlado v domovini in to neoziraje se, če je narod tam s tem zadovoljen ali ne, s či-mur smo bili tudi mi.katoličani zadovoljni in tudi naši duhovniki, da so se nekateri celo dali izvoliti v ožji odbor SANSa, potem pa kar naenkrat nismo bili več zanj in je nekaj odbornikov tudi izstopilo iz odbora. Kajne, kako čudni in nestalni ljudje smo mi katoličani, razen tistih, ki še vztrajajo v SANSovih o'dborih.
Še bolj pa znamo mi katoličani z duhovniki vred biti trdovratno neverni, ko se ljudje od SANSa v potu svojega obraza trudijo dokazati nam, da ni pa ni res, da so partizani komunisti in da se SANS poteguje
(Ualit ua a sirarn;
: današnjim. Torej ni mogel ti posebnega rešpekta do u nikov.
i Ta predgovor sem napi zato, ker si absolutno ne stim kakega upanja in priči 1 vanja, da bi letel gorak v n
-	sa, če pri sv. Petru količkaj i ležejo prošnje in molitve o i ki priporočajo nas urednike : drugam kot pa v nebeško ' , ljestvo. Saj ne rečem, da i hočejo ravno izmoliti tako i leč, da bi se nas treščilo '
-	vsakega zaslišanja doli k
i nezom, ampak nekaj p"11
-	v vicah nam pa le privoš'
-	bi rekel.
Torej v najboljšem slu« i lahko pričakujem, da bo» sedel par- milijonov let # i za fronto, da se očistim 1
-	hudobij, ki sem jih zagre* ) lažmi, slabimi in napačnimi
-	ročili, zavij an jejn in pre*1' i vanjem novic tekom časa,
>	kar sem se po pomoti in
-	či vsedel na uredniški stol'
>	če bo čakanje pred glavl i vrati tako neznosno, kak"'
-	bilo čakanje na večerjo V
-	kempi, potem si vice
: predstavljam še vse kaj ^
-	ga, kot pa sem jih videl
-	naslikane na pildku.
S Jimom sva, se zviral* stoleh, hodila do zabojev s
-	vom in nazaj, obirala PriJ
-	lje in znance obojega spol* i vso moč hvalila vsak svoj0
no in jima čestitala, da st . izbrali tako dobra moža, f
-	la sva 98 divizij Nemcev
-	vzela Berlin, razbila z h"1
-	mi Tokio in Yokohamo, 0
-	šila Slovence v stari
>	ter jini dala lastno držaV'
-	slala Titove partizane J"
-	Stalinu za lajbgardo te' i spraševala, kdaj bo kdx> iz' i tisti obetani stroj za nies / in deljenje kart,—iz kH®
-	pa še vedno nobene beseda
Pač so prihajali od ta" ; najinih ušes tisti nebešk" ' glasovi, ki so najslajša Ž za lačen in razvajen želo('(
■	tolmačijo s cvrčanjem in s' njem, da se nekaj cvre ^
5 ha. . Posebno ae mi je sI1 ' Jim, ki je sicer junaške P°: • in je močnih prs (če bi J1111
>	vo zabrnil) in ki lahko 1(1 kaj prenese, samo čaka^J
-	kosilo ne. Ne more pa ne
■	prenesti tistih sladkih v0'|" i ki prihajajo iz štediln^ ^
>	čakati, da bodo dišave s_ v skledo. Zato pa redno ' j
-	nedeljo v tistem hipu, ko
i	va Urška pristavi za ^ t
t	vzame klobuk in se iz>ll!" a
i	hiše. In tako je Urško l^ t(
i	vadil, da postavi slastn0
i	lo na mizo v trenutku, *
i	sliši na dvorišču Jimov j
i	ki pripelje gospodarja <>
To se meni zdi j ako Pa' ^
i	odredba. Prvič je mož \
■	nji spoti in drugič ni 11 ;
. vednega spraševanja i" ' t, . varjanja: j a, pa kaj ni južna gotova? Tudi tedaj v kempi se ^
■	gel Jim več premagati, f ) ravnost in brez ovinkov j1 L tira: "Za pet ran božj1, j' bo že kaj spackal ta naš Je ce, ali ne bo? Jaz ne 1,1 ^ več prestajat."	^
"Ti si zdajle menda aj kot kaka stara devica," ^ >r( dražim. _	„
"Kakšna stara devic*1;, jj, me pa k njim priglihav*1 ej "Ali ne veš razlike u dim dekletom in staro de< se začudim, da bi prijat®1 vrnil od pregrešnih n1'5 tij večerjo.	i (Ju
"Boš pa ti menda vede > { "Šur, da bom vedel- ^ j0 šaj! Kadar kdo 'prip°v. ^ mlademu
dekletu o kak#0 fantu, dekle previdno Kakšen pa je? Kadar v? pripoveduje stari devici ^ fantu, pa dekle na ^ zahteva: Kje pa je? , ^ Vidiš, tudi ti zdajle tf\ (i8( šuješ, kakšna bo večeri'^ tev pak kje je. Čakaj, boni r [ j pil malo v kuhinjo, da , h^ ko premotrim položaj il^ sem ga tolažil.
BESEDA IZ NARODA
Lovrač
Spisal JAN PLESTENJAK
"Moram iti, da ne bo kaj sumil!" In je šla.
V Matevžu so plahutale ure preizkušnje in samega sebe ga je bilo strah.
XXII.
Marijanica je hitela v hrib, ob rdeči poti se je ustavila in nič je ni zazeblo v dušo. "Kot nalašč je ta prostor ustvarjen, mora ga zadeti," je sama sebi pritrdila in mirno nadaljevala pot.
Lovrača ni bilo doma, le Milka in Lovriček sta skladala pred hišo drva.
"Milka, drva mi boš pripravila za večerjo."
"Bom žel"
"Kje si pa bila?" jo je ogovoril Lovriček.
"V dolini, zaradi moke!" je v naglici odgovorila Marij anica in že stala pred ognjiščem. Bila je veselo zamišljena in žvižgala je v tišino svojo priljubljeno pesem:
"Le pridi, le pridi, sem sama doma ..."
"Marijanica je pa danes dobre volje," je pripomnil Lovriček.
"Oče je pa zmeraj slabe!" je popravila Milka.
"Kaj praviš zakaj ?"
"Marijanica ga nima nič rada!"
"Kako veš?" seje delal nevednega.
"Tako!" Drugače ni znala utemeljiti svoje sodbe, čeprav je njeno resničnost z otroško dušo živo občutila.
"Kregata se dovolj!" je rekel fant.
"Res. Zmerom imata kaj."
"Tebe ima pa rada."
"Ima me. Zmerom mi kaj prinese."
"Ali jo imaš tudi ti rada?"
"Tudi!" je pritrdila Milka in drugič naložila drv.
Lovrač je prilomastil iz hriba, za seboj je vlekel celo grmado hoste.
"Ali je Marijanica doma?" je vprašal Milko in Lovrička.
"Je," sta hkrati zinila.
Zavil je naravnost v hišo in se V veži ustavil.
"Drv Sem privlekel; bilo je nekaj tako lepo suhih vej, da bi jih bilo kar škoda. Za pod-kurjavo jih boš imela." Marijanica se je motila z lonci pred pečjo in šele čez čas ošvignila Lovrača: "Kaj praviš?"
"Hoste sem ti privlekel!"
"Prav je, komaj zakurim; vse rdeče oči imam že od dima!"
"Pazi, da se ti kako ne vnamejo!"
' "Pa naj se!"
"Ni res! Pokaži mi oko, pokaži, Marijanica." Hotel jo je nežno prijeti in ji pogledati oko, pa mu ni pustila.
"Pusti me, kaj bi pa ti vedel. Tudi če bi bilo kaj!"
Lovrača je ujezilo.
"Trma babja!" ji je zabrusil. Marijanica se še zmenila ni, on pa je stal poleg ognjišča in strmel vanjo. Zdela se mu je spremenjena in razigrana in še bolj se mu je zdela prikupna Rokave si je zavihala, da so se v svitu ognja žarile rej ene roke. Igral bi se bil rad z njo in jo je uščipnil.
"Starec sivi, pa še tako otročji!" ga je zavrnila. Lovrač je mislil, da se le tako dela iz nekakšne sramežljivosti.
V Marijanici je vse kipelo. Najrajši bi se bila znosila nad njim in izbruhala nanj točo psovk, toda premislila se je. "Prijazna mu moram biti, da ne bo slutil. Bog ne daj, če kaj izvoha. Ne bi bilo več pomoči."
Stregla mu je poslej, kar je le mogla, pospravljala z večjo vnemo kot drugače in tudi v dolino ni uhajala.
(Dalje prihodnjič)
--o-
Kupujmo obrambne obveznic« in znamke!
ODMEV IZ JOHNSTOWNA
(Nadaljevanje z 2 strani)
za komunizem, pa jim tega nočemo verjeti in tudi nikdar ne bomo. Zato pa, ker vidijo, da je ves njihov trud zastonj, da bi nas prepričali, da je resnica nekaj, kar resnica biti ne more in koncem koncev .tega tudi samim sebi ne verjamejo.
Vsaj nekaj takega že opazimo v omenjeni resoluciji, ko med (^rugim pravi tudi, da je "en del slovenskega naroda pod pretežnim vodstvom komunistične stranke ..." Torej tudi od njih strani priznano, da so partizani komunisti, toda SANS se ne poteguje za komuniste, temveč za partizane . . . ! , Na vse krivične obdolžitve od strani SANSa pa mi katoliški Slovenci ne smemo preveč molčati, da tega vsaj kakšni naivneži ne bodo imeli za resnico, čeprav je vse to le bolj otročarija, na katero resen človek ne da dosti.
Naj pri tem še to omenim, da se pri tem ne pustim prištevati katoličanom tiste sorte, ki so še v odboru SANSa in jim je več za komuniste kot pa za katoličane in ki raje sledijo Kristanu in pa Adamiču kot pa Father Omanu in pa Father Urankarju ter Mr. Grdini.
Kakor se je Adamič na shodu v Clevelandu 14. novembra 1943 glede tega, česar se ga je obdolževalo, češ, da so to same laži, ne da bi jih tudi skušal dokazati, izrazil "da je luč resnice pognala te laži v podganjo luknjo, kamor spadajo . . . " Tako tudi jaz najlepše zaključim te moje vrstice, če se izrazim, da naj vse laži, posebno pa one proti nam katoličanom, vsa hinavščina, vsa zmeda in mešanica ter,vsa druga taka nelepa roba, ki jo je precej med nami, vse to naj izgine v podganjo luknjo in tam za vedno ostane.
-o-
"Divjega lovca" igrajo
(Pokojni glavar Matija Malešič je zapustil v zapuščini tudi ljudsko povest "V zelenem polju roža." Prvo poglavje rovom, kako dijaki v počitnicah igrajo pod kozolcem Finžgarjt-vega "Divjega lovca.")
Pod Lohačevim kozolcem, največjim v vasi, glava pri glavi, rama pri rami. In vroče, vroče pod kozolcem in zaduhlo, da je čudno, kako so mogli ljudje vzdržati. Kozolc ves ovit z venci iz smrečja, bršljana in rož, pri vhodu mlaji, na njih zastave. Ljudje radovedni in že pol ure pred napovedano predstavo nestrpni. Prerivanje in suvanje, pa jeza na tiste, ki so stopali po tujih nogah. Čemu ne začnejo, ko je vendar že vse polno? Ali prihajali so še zmerom novi radovedneži. Nadučiteljeva Vida ni sama zmogla navala pri vhodu, oče ji je moral priskočiti na pomoč. In še bi se kdo zmuznil brez vstopnine, da ni budno pazilo Lohačevo oko. Stari je prej brundal in postrani gle-
dal na sinove muhe, ali odkar je zjutraj župnik s prižnice oznanil predstavo in povabil ljudi za popoldne pod njegov kozolc, je dvignil glavo.
Kaj takega res še nikdar ni bilo v vasi, in blizu nikjer ne. Le tisti, ki so bili že po svetu, so pravili o takh igrah. In so hvalili Lohačevega študenta, da pokaže domači vasi, kar je lepega po mestih in po svetu. Tiste, ki se jim je smilil denar za vstopnino, je tolažila vest, da igrajo za pogorelce. Še stare ženice, ki so se bale pohujšanja, so prišle. Če bi bilo kaj po-hujšljivega, vendar ne bi gospod župnik s prižnice oznanili in povabili k igri!
Za zagrinjalom je Tine, Lo-hačev študent, barval obrvi, slikal po obrazih, pritrjeval brke, natikal lasulje. Pot mu je curkoma lil po obrazu, preveč dela je bilo zanj, vse je viselo na njem. Oba druga študenta iz vasi, Tone, ki je igral Zavrtni-ka, in Janko, ki je igral Tončka, sta se izgovarjala, da jima tako delo ne gre od rok. Študent tam nekje od Ribnice, ki so ga domači študentje privedli šele v četrtek, ko se je France skujal in vrgel Tinetu Gašpar-jevo vlogo pod noge, Ribničan ni imel kedaj pomagati Tinetu. Vloge se v dveh dneh še zmerom ni dobro naučil. Postopal je po odru in okoli kozolca in govoril glasno svoje besede. Ta žilica šaljivcu ni dala miru. Namestno da bi pomagal Tinetu, je dražil tiste, ki so se pod njegovo roko spreminjali.
"Orožniki!" je kliknila igralka, ki ji žilica ni dala miru in kljub Tinetovi prepovedi .odmaknila zagrinjalo ob robu in pogledala pod kozolc.
"Pa ne s puškami?" je vprašal Ribničan.
" 'Dacar' . . . 'Poštar' . . . Učiteljica' . „. Župnik, jej, gospod župnik ..."
"Kozolc raznesejo," je pri-j kipel Lohač na oder. "Zakaj ne začnete?"
! "Nisem še gotov," se je branil Tine.
"Ali ura je že zdavnaj tri. Ne čuješ, kako nestrpni so ljudje!"
"Pozvoni!"
Ali ko so ljudje opazili, da jih z zvonjenjem le tolažijo, so še huje zahrumeli.
Zopet je prihitel oče in povedal, da je tudi župniku, učitelju, poštarju, dacarju in orožnikom čakanja dosti.
"Pa med odmorom spremeniš obraze tistih, ki ne nastopijo v prvem dejanju," je menil Janko.
Tine se je moral vdati. Skočil je na oder, pregledal kulise, pregledal po vrsti igralce, ki nastopijo v prvem dejanju, pomignil bratu, ki je imel nalogo dvigniti zagrinjalo. Ali prej ko je brat zavihtel zvonec j in zadnjič pozvonil, je trenut-| koma potihnil šum pod kozol-! cem. Igralci niso vedeli, kaj 1 naj pomeni ta hipna tišina. Ti-
ne je pomignil bratu, ki je pustil zvonec in zagrinjalo ter stekel pogledat. Ves rdeč se je vrnil. "Iz mesta so prišli! Glavar, komisar, sodnik, geometer, gospe ..."
Igralci so se spogledali. Tesno jim je bilo že sedaj pri srcih. Sedaj pa še ta gospoda!
"Le nič skrbi! Vsak naj misli na svojo vlogo in se naj ne briga za gledalce. Poj de, mora iti!" je bodril Tine in razpo-stavljal skupine po odru. Bil pa je očividno sam vznemirjen.
"Čisto tu pred nosom so nam gospoda! Na oder lahko naslonijo komolce," je šepnilo dekle, ki je zopet za hipec odgrnilo rob zagrinjala in pogledalo po gospodi.
In zopet so se spogledali igralci in igralke. Tesno, tesno jim je bilo pri srcih, maloduš-nost je lezla v glavo. Dvomili so celo nad Tinetom, ki ni mogel skriti vznemirjenja.
"Pogum! Še lepše moramo igrati zaradi gospode!" Tine-tov pogled je pobliskoma preletel vse tri skupine, ki jih je razpostavil po odru. Obrisal si je pot s čela in pomignil bratu, ki je zopet pozvonil. "Ne, napravite mi sramote," je še šepnil Tine, dvignil roko in pričel peti velikonočno pesem. Pomešal se je med skupino fantov — in bil Janez, sin kočarice Hara-še.
S tesnobo v grlih in srcih so priložili fantje in dekleta. Tiho, tesno vseeno ubrano je za-donela velikonočna pesem. Za-stor se je dvigal.
Grobna tišina je zavladala pod kozolcem. Pa le za hip. Ko je odzvenel zadnji zvok velikonočne pesmi in ko so pogledi gledalcev v naglici preleteli skupine igralcev, so se nehote iztrgali iz grl vzkliki presenečenja in veselja.
"Glejte našega Janeza!"
"Kak pa si, Polde?1'
"Jej, kako se je Metka našopirila !"
Otroci so zagnali vrišč, ko so spoznali sovrstnike, ki so sekali pomaranče.
"Pst, pst, pst! . . . iMir; . . „ Ljudje, bodite pametni! . . . Saj se nič ne razume!"
Le s težavo so župnik, gospoda in starejši, razumnejši vaščani pomirili vročekrvneže, ki niso mogli zadržati svojih glasnih vzklikov.
Prve besede igralcev so se razgubile med vzkliki in glasnim čudenjem gledalcev.
To pa je bila sreča. Zakaj ko so se utrgali iz grl vzkliki in so udarili igralcem na ušesa glasovi domačih in so videli tik ob odru mestno gospodo, jim je zastala beseda v grlih. Vroče jih je spreletelo po hrbtih, rdečica je planila na lica, pot je stopil na čelo, besed ni bilo iz grl in jih ni bilo. Ko da jim jih je kdo zadrgnil.
Vroče, vroče, vroče je bilo Tinetu. Stopil je iz skupine fantov k dekletom in šepnil Anki: "Začni, začni vendar! Reci: Katera je dobila?"	»
DELO DOBIJO
TAPCO
potrebuje pomoč NAPOL IZUČENE
. IN STROJNE VAJENCE
Da nadomestijo može ki bodo odšli v vojno službo
Zglasite se vsak dan od 8:00 z j. do 5:00 pop. v soboto do opoldne
ZASTONJ bus od konca Euclid Ave. ulične železnice do Employment Office
THOMPSON AIRCRAFT ' PRODUCTS CO.
23555 EUCLID AVE.
"Katera je dobila?" je zaše-petala Anka, da je niti Janez-Tine, ki je stal ob njej, ni razumel. Vsa rdeča je bila v obraz, glavo je sklanjala, ko da hoče skriti svoj obraz pred gledalci.
Tine se je prijel za čelo. Curkoma mu je lil pot po licih. "Tak reci; Mina je prva!" se je obrnil k Rozi.
"Mina je prva!" je neslišno šepnila Roza. Menda ni niti šepnila, le ustnici je premaknila.
"Merimo!" je namesto Anke vzkliknil Tine.
Anka se je sklonila in merila, merila, merila s predpasnikom. Merjenje je dobro zadela le besede ni mogla spraviti iz sebe.
"Majda je prva!" je šepnil Tine.
Anka ni ponovila besed.
"Ah, tale Majda!" se je negotovo in tiho, tiho izvilo iz ust nekaterim dekletom. Druge so pozabile na naučene besede.
Na Tinetu se je videlo, v kaki stiski in zadregi je. Pogledal je proti bratu, ko da mu hoče pomigniti, naj spusti zastor. Ko v vročici je z očmi prosil fante, naj pristopijo. Ko s prošnjo za pomoč je zabegal njegov pogled po mestni gospodi.
Fantje so pristopili, niso bili tako zmedeni in leseni ko dekleta. Tinetov obraz je prešinil žarek upanja. Pristopil je k Majdi in jo poprosil za pirhe (Dalje prihodnjič.) -o-
Pomagajte Ameriki, kupujte obrambne bonde in znamke.
DELO DOBIJO
OSKRBNICE

MALI OGLASI
Poln čas 5:10 Dopoldne do 1:40 zjutraj Šest noči v tednu.
V mestu—
750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave. Plača $31.20 na teden.
Delni čas—
1538 Wayne Rd.. Rocky River. Tri ure na dan. 6 dni v tednu. Plača $9.90 na teden. Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu. se ne priglasite. Employment Office odprt od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan, razen v nedeljo. Zahteva se dokaz o državljanstvu.
rhe Ohio Bell Telephone Co
700 Prospect Ave., Soba 901
(25)
Lepo posestvo naprodaj
Proda se lepo posestvo, 14 akrov zemlje, hiša 20 sob, ga raža za 4 avte, zgorej stanovanje za šoferja, 4 sesalke za plin in olje, 18x36 greenhouse in hlev, 3 kokošnjaki, pump house, klet za sadje. Krasen prostor za piknike. Nahaja se na Char-don Rd., 1,000 čevljev vzhodno od Bishop, na desni strani. Za podrobnosti vprašajte •
Frank Mainar
25422 Chardon Rd., Euclid, O. IVanhoe 0090.	(28)
l)ve sobi v najem
Oddasta se 2 sobi v najem starejšim ljudem, najraje Slovencem. Zglasite se po 6 zvečer na 726 E. 155. St.	(25)
Najbolj nevaren sovražnik so tako zvani "sniperji," ki napadajo vojake iz zasede in v takih krajih, kjer se jih najmanj pričakuje■ Cpl. James Brandt iz Dayton, Ohio je bil napaden in ranjen po takem sniperju v bojih pri San Vittore v Italiji. Na sliki vidimo, ko ga sanitejci prenesejo v umbulančni voz, ki ga jc potem odpeljal v zaledje v bolnišnico.
Bicikelj naprodaj
Naprodaj je bicikelj, izdelka Schwinn, v dobrem stanju. Zglasite se pri Mrs. Kalic, 16003 Huntmere Ave. (25)
Dober kup
Proda se hiša za 2 družini po 5 sob vsaka, 2 garaži, cementni tlak, velik lot, vse v najboljšem stanju. Cena je $6,950. Pokličite Michigan 3088. (30)
Moške in ženske splošna tovarniška dela
se potrebuje za
6 dni v tednu 48 ur dela na teden
Plača za ZAČETEK
Moški 77%c na uro
Ženske 62i/ac na uro
Morate imeti izkazi lo držav-lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo.
Zglasite se na Employment Office
1256 W. 74. St.
National Carbon Co., Inc.
______(25)
Hotel Statler
ima odprto za moške in ženske pomivalce posode
Plača. Hrana in uniforme Zglasite se v Time Office zadej hotela Statler E. 12. St. in Euclid Ave. od 9 do 5 _(27)
Prijatel's Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists j Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212
PODPIRAJTE SLOVENSKE
I	TRGOVCE
ČafdaJ dni pred tem bi na-nCU. ' da si odpotoval za ,j| Je naglično razbrala iz
.ei zu se še ni razjasnilo, , tn° je računal in računal a; _ je Videl vrzeli.
0	ce ga ne zadenem, ali če t0 Vldi in ujame?"
. ;0 naJ te vidi!" Marijani-
oWmogla, umeti, da je Ma-
)šifak omahljivec. "Vsake
j* ustraši. Moški so pa
uČ d Toliko govore o svo-
/gu«ui, kadar j epa treba,
zs .7\uPa.io," mu je v mi-, uala.
Pa misliš, da bi bilo naj-"Pravno?" je je v tres-ed !zPraševal in zakrival, a, Je dalo> svojo razburjene Gotovost.
P°ti pod Jegala-
ivCiTni vedeia» zakajse
tor 1 a Za ta kraj, ali ko je ^Premišljevati, se ji je
^Primernejši.
t,u ee lmo se uležeš in poča-jK pnde mimo. Poskrbim
l's strVZU J6 zavrel° in mraz , s esel ob misli, kako bo
rU Ja sv°J'o žrtev.
,1» mogel?" Nič več ni
)j« trah Vati in tajiti sv0-s! Co u>, olajšanega se je
r je govoril.
im • Nikoli več te ne
)0<, v 111 Lovraču povem
i) s> mu že tako povem,
0»' pa°v Veš> tisto o strupu.
vo, 0 Se Praviš, da ga so-
jo j,,,' da, sem se ti mogla
te' tel, ; •
V' Je m se v krčih lo-
;u|v0j Je dušil°- Režalo je le. 5iušie grozotnih izhodov,
^ ti, ^ Marijanico in j0
, iti i	v zaP°r 111 S1
Cf: fačai" sovražnikov, njo ' . °ro se mu je za-'fti^anica; rad bi jo iiia ifm trenutku pognal, g i, lhtela in krilila z
jO? pa
ntik v«i 71?1 v smrt' grem 'i J, -dedci ste zanič, tu-
JvžaT Mat?vž, da veš!" <il ga Je Psovka zabolela,
4je Cf1 krik in skl°-
J	k njej in jo po-
;,tljeme' vidim, da ste vsi
^latevZžarežala in odri"
e vji„ Je Pozabil nase in
fe'oWa
„,: arij. . ,ne smeš bit hu-
anica i" T i i • n t0- in , Iskal je nje-
k coJ °bjel in bi se bil
| merazjokal-«1(1 ihWonimaŠ rad!" it !a. Jem momljala Mati 1 je	Marijanica!" i; od J-,er'° r°ko in ni mu
Pfov; Pa tak omahljivec, šet"
p! S Se '
/ mi ?a J'az ne bojim? ,y • Xato,t se Obneslo, tudi to
!> "V* b0jV'
/H k w Jim> samo • • •"
° bi se izrazil, da „ k ,Sr f°je nevere v na-IjMi] hGco in da ne bi zno-
N i"'
1	Ntšv» ne bojiš in ne •j ji!" '
e< LU(WiiJe ln P°ijubovala, e]j d vso njegovo pla-
" We, se nama začne ,,! k Č1' Matevž?" Prej ga Počakam?" pr'f' ,na velikonočno !„ V £ dnevom. Ti že
rti0, ^ \TAln napel ja-SCVel takrat mimo. ( vstai,aboni. da gre z me-
^i., al čakati!"
c L! mii"
i'" t( 8am!"
* LJg	Mari-
l Su J obraz-
:'lil m I?,rešena!" .ie vz"
Matevža.
Imenik raznih društev
bila noro1 objestna sreča, da ni I bila ona, da ni slišal njenih t. poljubov in njenega sladkanja tam onkraj v temni uličici — ' da se ni ona ponašala kakor V vlačuga . . .
Miebetje je poskušala, kako , bi odvrnila njegov molčeči, ( predirajoči pogled od sebe. s "Nocoj je tiho pri nas. Koosje \ in tety Pietje sta šli k večerni-U cam, Keejetje sedi zgoraj pri stricu ..."	i
"In Saartje?" je vprašal „ presenetljivo, skoraj ukazuj o- i če. Zdelo se mu je, da je silno ; zardela, ko je urno ujela pod 1 mizo svoje šivanje, ki ji je,i zdirknilo iz naročja. "Saartje |: boli glava, pa je legla," se je ji hitro znašla s svojim najljubez-i nivejšim otroškim smehljajem J' Pred jasnim pogledom velikih, j temnih oči je zmeden pobesil: svoj pogled navzlic obrambi j yelikega senčnika.
iSama sleparija . . . kako zna slepariti s temi svojimi veliki, nedolžnimi očmi . . . , je mislil in jeza je zavrela v njem; posoda laži in nepravičnosti, kakor vse, kar ima dolge lase.
T^da že je blisnila v njem osvobojajoča misel: morda pa j res ne ve ničesar o Saartjejinii pustolovščini; seveda se Saartje ni drznila govoriti z njo o tej sramotni skrivnosti . . .
"Tako žal mi je radi tistih madežev od kave ..." je deja-. la Miebetje s priliznjenim gla-. som. Večkrat je umela s francosko barvo svojega glasu za-i streti besede kakor z rahlim . lepotilom.
, Mali grdi mož, ki ji je sedel r nasproti, se je zasmejal tako ; mladostno, tako brezskrbno ve-. selo, kakor ga še nikdar ni čula . smejati se. Tajinstveno po-j membno je dejal: "Vsaka ne-) sreča ima svojo dobro stran. , Kdo ve, če, ne bova vi in jaz nekoč pozneje še hvaležna tdm , madežem od kave!"
Minilo je nekaj dni. Tedaj se je Nicolaas zvečer neslišno , plazil čez vrt. Skrbno se izogi-L bal krajem, kamor je/lila me-. sečina. Svetilko je pregrnil s črnim blagom. V žepu svoje-, ga suknjiča je imel težko vise-' čo ključavnico; namenil se je, da bo vrtna vratca temeljito zaklenil. Videl je, da sta imeli Koosje in Keejetje opravka v [ kuhinji, dočim je sestrična zo-
Ali iščete delo?
Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne
potrebščine
NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV!
SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA
INDUSTRIJA TF. ALI ONE VRSTE DELAVCEV ★ ★ ★
VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ!
ŽENINI IN NEVESTE!
Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
6117St.Cl*ir Ave.	HEnder»0"
Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglat v Ameriški Domovini
X0E30

H
g i, < v
1i i
Jo Van Ammers-Kuller:
UPORNICE
ROMAN
[labše. 1082 E. 72nd St.; taJ» . Turek, 985 Addison Rd.: ' ndre.i Tekauc, 1023 E. 72ii' ipisnikar Matija Oblak, 123J t,; nadzorniki: Anton Poz«® nidaršič in Jchn Martinčic. bom je vsako drugo nedeljo J SND cb eni uri popoldne ' t. 3. staro poslopje. Asfi obira na seji in vsakega 25. a domu tajnika od 6 do 8:3E
SLOVENSKI DRUŠTVEN' NA RECHER AVE
Predsednik Frank Podboj iredsednik ' Frank Žagar. ta| tetter, 19615 Kewanee Ave-lik John Ivančič, zapisnik tupert, nadzorniki: Job", ^ank Zigman, Jakob Peki* larski odbor: Frank Fen»f lobič. Matija Klemen, pub'* >or: Frank Segulin, John >• itopnika federacije Frank * rimn Rotter, zastopnika za! modnih domov John Xva«f' Sagar, ostali direktorij: J«"1 Vndv Pezdir. Mary SeguW-Dgrin; oskrbnika doma: I*. 3harles Starman. Seje vs® sredo v mesecu cb osmih zV
SLOVENSKI DEMOKRAT^ V EUCLIDU
Predsednik Matt Intihar. sednik Louis Modic, tajnik" nik Frank M. Surtz, blaga)1! Smaltz, zapisnikar John nadzorniki: Anton Strnad, l julin in Mrs. Modic. ČlansS zastopniki za Društveni d® Jerman. Louis Zgonc in * vratar Joe Rebek. Seje se drugi torek v mesecu ob 8 u'' Slovenskem društvenem d0"1' cehr Ave.
DRUŠTVO CLEVELAND'. ZAPADNA SLOVANSKA' slavni urad: Denver.
Predsednik John Kadunf; 71st St.; podpredsednik LoUjj tajnik Frank Mihelčič, ^ Place; blagajnik John Pe'' 58th St.; nadzorni odbor: p den, Joe Jarc in Theresa JJL štveni zdravnik dr. F. J. štvo zberuie vsako drugo r>e secu ob desetih dopoldne n8 nika. Društveni asesment , na domu tajnika cd 1. do 25-( V društvo se sprejemajo oddelek cd rojstva do 16. 1 rasli oddelek pa od 16. Društvo plačuje bolniško 1* do $14 na teden. Za vsa >' cbrnite na gori omenjene ur'
ST. CLAIR GROVE ŠTf
Predsednica Albina Nov«^ :ednica Anna Tomšič, svctOjj Z £ veri, tajnica Emma Wrj, 71st St. Tel. HEnderson 55^ ničarka Josephine Seelye, Josephine Bencin, zastopnik :iih društvih fare sv. Vida: J ;ič in Helena Mall.v; za K SND Josephine Zakrajšek. F. J. Kern. Društvo zborui«, torek v mesecu tv sobi št.
DRUŠTVO SV. ANTONA fj SKEGA, ŠT. 138. C- K
Predsednik Joseph Megl'cl: sednik John Hrovat st.. fin" John Hrovat ml.. 6711 Edna pisnikar in tajnik bolnišk?" John Sterle. 6711 Edna AV?;t, Frank A. Turek; nadzor"« Turek, Joseph Kostanj^ Pajk; vratar Anton Greg0' štvo zborujte vsak tretji mesecu ob 7:30 zvečer v d" šole sv. Vida.
DRUŠTVO SV. NEŽE ŠT
Predsednica Mary iva^j Eva M. Peterlin, 1165 E. 6° L °,ajničaika in zapisnikar', Piks. nadzorni odbor: Jenffl Mary Peterlin in Marv niki: dr. Seliškar in dr. Per^ vrše vsake tretjo srede v me toll sv,- Vida.
PODRUŽNICA ŠT. 3 *
Predsednik Charles Be^ Holmes Ave.; podpredsed" Hočevar, tajnik Jchn Holmes Ave.; blagajnik "isk. zapisnikar Joseph zorniki: James Kastelic. iemsek in Joseph Urbas. ^ «ak prvi četrtek v mesec" zvečer v Slovenskem doffl11 Ave.	■
PODRUŽNICA ŠT. 5,
Predsednik Frank Čcsni*'„ ser Ave.; podpredsednik J tajnik in blagajnik Fra», 1246 E. 59. St. Tel. ENdiCjg pisnikar Frank Kuhar, nad*; Frank Kuhar, Louis Erste 1P sec. Podružnica zboruje v"j soboto v mesecu zvečer V(I, št. 4. staro poslopje. T^ asesment vsakega 25. v v^/
I zvečer v Slovenskem domu na Holmes	H
I Ave. Asesment se pobira na vsaki se-	A
1	ji, prvo nedeljo po seji pod cerkvijo	A Marije vnebovzete od 9 do 11 ure ter	zi vsakega 24. in 25. v mesecu v SD na	S Holmes Ave., če ti dnevi ne padejo na	Z nedeljo ali praznik.	z ---v
DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, ši ŠT. 191 KSKJ	D
Duhovni vodja Rev. Anthony Bom- n bach, predsednik Teddy Rozman, pod- -predsednik Fi'ank Štefančič, tajnica Matilda Ropret, 19601 Kildeer Ave. Tel. KEnmore 2863; blagajnik Leopold Troha, zapisnikarica Mildred C Skufca. nadzorniki: Frances Globokar, F Alphonse Sajovic in Mary Strukel, r zdravniki: dr. Skur, dr. Perme in dr. I Rotter. Seje se vršijo vsako drugo I sredo v mesecu ob osmih zvečer v Slo- c venskem društvenem domu na Recher I Ave.	I
---s
DRUŠTVO SV. KRIŽA ŠT 214 KSKJ	.
Predsednik August Kristančič. taj-	i
nik James Stepic, 3658 W. 58th St. Tel.	5
Me 1412; blagajnik Frank Bizjak, za-	i
pisnikar Frank Gombač. nadzorni od-	(
bor: Katrina Markjoli. Kari Prinčič	<
in Josephine Ziganti, zastavonoša Jo-	s
seph Ziganti. Seje so vsako prvo ne-	■
deljo v mesecu v Slovenskem domu na	< 6818 Dsnison Ave. ob dveh popoldne.
DR. SLOVENSKI DOM ŠT. 6 SDZ !
Predsednik Louis Godec, podpred- i sednik Andy Pezdir, tajnica Albina i Vesel. 877 E. 185th St. Tel. KEnmore j ' 5135; blagajnik Joseph Mah, nadzorni i odbor: John Blaskovich. John Ivan- : čič in Angela Sajovic; vratar Fi'ank , Skufca; zdravniki dr. Rotter in dr. Skur. Zastopniki za SDD na Recher , ► Ave.:' Albina Vesel, Joseph Mah in Andy Pezdir; za JPO-SS Mary Co- , prich. Društvo zboruje vsak tretji peti tek v mesecu ob 8 uri zvečer v SDD na o Recher. Ave.______________
■J DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA.
0	ŠT. 18 SDZ
Predsednik Joseph Kalčič. podpredsednica Anna Hočevar, tajnik Frank Merhar, 1015 E. 62nd St.; zapisnikar Anton Strniša, blagajnik Anton Vider-~ vol. nadzorniki: Ivan Zupan, Louis Lavrič in Frank Modic; zastopnik za
*	klub društev SND in za konferenco Frank Modic; društveni zdravniki so
*	vsi slovenski zdravniki stanujoči v " Clevelandu. Seje se vrše vsako tretjo . soboto v mesecu ob 7:30 zvečer v stari _ šoli sv. Vida.
' DRUŠTVO CLEVELANDSKI SLO-®	VENCI. ŠT 14 SDZ
ji Predsednik Louis Judnič, podpred-sednik Frank Brancel, tajnik in blagajnik Frank Brinovec. 5804 Bonna Ave.; _ zapisnikar Matt Penko, nadzorniki: John Brodnik. Frank Suhadolnik in John Sušnik, zdravniki—vsi slovenski zdiavniki. Društvo zboruje vsako dru-j go nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne •e v sobi št. 3. staro poslopje Slovenskega je narodnega doma na St. Clair Ave.
C* SLOVENSKO ŽENSKO PODPORNO DRUŠTVO SRCA MARIJE (staro) Predsednica Julia Brezovar, častna r podpredsednica Mary Grdina, podpred-" sednica Cecilija Škrbec, prva tajnica ' Mary Otoničar, 1110 E. 66th St. Tel.
2	Tel. HEnderson 6933; druga tajnica Z Anna Žnidaršič, blagajničarka Louise , Pikš, odbornice: Mary Skul in Geno-i- vefa Supan; nadzorni odbor: Jennie
Brodnik, Frances Novak, Anna Erbež-nik; rediteljica Frances Kasunič; zastopnici za skupna društva fare sv. Vida: Mary Tekavec in Mary Pristov; . za klub društev SND in konferenco J SND: Mary Stanonik in Julia Brezo-var; za JPO-SS Anna Erbežnik. Za ,5 preiskavo novih članic—vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako dru-go nedeljo v mesecu ob 2. uri popol-~ dne. Članice se sprejema od 16. do 'jj 40. leta.
^ SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA
J Predsednik Frank Baraga, 7702
1	Lockyear Ave.; podpredsednik Jernej I Krašovec, tajnik Frank Bavec, 1097 E. I 66th St. Tel. HEnderson 9183; blagaj-4 nik John J. Leskovec, 13716 Darley
>Ave.; nadzorniki: John Lokar, Charles
IKoman in John Mlakar; zastopnik za delniško konferenco SND Michael Te-lich. za klub SND John Žnidaršič, za JPO-SS Frank Baraga, za SANS John Mlakar. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu v SITO soba št. 4 staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $200 smrtnine in $7.00 na teden bolniške podpore. Asesment je $1.00 mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljne informacije se obrnite na ) društvene zastopnike.
IDR. PRESV. SRCA JEZUSOVEGA
Predsednik Frank Baraga, 7702
Nemogoče. Kdo drugi kakor drzna sestrična iz Francije! In kdo drugi bi mogel biti ljubi-' mec kakor ta domišljavi fant s kodri na hopsasa in s poželjivimi očmi . . . ! Sovražnik, ta opica Kees van Doeveren? Drhteč od jeze in pravstvene razka-čenosti je .stopil Nicolaas v svojo zapuščeno in temno pisarno; z žepnim kresilom je prižgal sv%čo in sede' za svoj rumeno zloščeni pult, da bi premišljal. Da bi se splazil z« njo, jo zasačil pri dejanju in se ne dal »omehčati niti od solz niti od prošenj, pač pa bi ovadil zločin strogemu očetu? V njegovih sencih je razbijalo spričo mučnega užitka teh predstav; hkratu pa je zmagala trezna ostrina njegovega razuma. Ali ima pravico do ljubosumja? Kaj je njemu mar, če se je francoska sestrična slabo vedla? . . . Njegova naloga je bila, da je čul nad častjo in dobrim imenom svojih sestra, toda kaj mu je bilo do tega lahkomiselnega otroka? Naj se po mili volji speča z njim, s tem malomeščanskim fantičem van Doeverenom! On sam se gotovo ne bo oženil z njo, ravno zaradi več kakor doložnih očetovih migljajev ne . . . Niti malo ga ni veselilo, da bi se na očetov ukaz oženil in prav gotovo ne s tako vročekrvno, razgreto stvarco, s tako svojeglavim otrokom, ki je imel nazore, kakršni niso bili za nobeno dekle primerni.
Pravi hudiček za take skrivne ljubezenske sprehode; bilo je treba pogledati le njene oči, njen spogledljivi način, kako je na ividez sramežljivo kukala skozi svoje kodre, njen smeh pri Davidovih neslanih šalah! pritisnil je z gosjim peresom s Ijiko silo na papir, da je brizgnilo črnilo naokrog ... In vendar . . . Bila je edina v tej hiši, ki je pazljivo, da, celo napeto, z velikimi, poželjivimi očmi poslušala njegove angleške pove-Kti. Imela je celo nekaj pojma o parni sili, čeprav je bila le dekle in ji seveda ni nič drugega rojilo po glavici kakor norčije in prazne marnje.
Nikakor mu ni ugajalo, da se je na tak skrit in nespodoben način spečala s tem puhloglav-cem van Doeverenom . . . Tedaj mu je osvobajajoča misel prešinila glavo: da je bilo vse to, nad čimer se je razburjal, prav za prav šele domneva, da je videl v tem kratkem hipu strahu dekleta le bežno, ljubimca pa sploh ne.
Previdno se je splazil zopet iz pisarne. Brez šuma je odprl vrata in stal v zdaj že popolnoma temni uličici. Pridržaval je dih in stopal ob vlažnem zidu brez oken; obstal je in napeto prisluhnil. Izpočetka ni bilo čuti ničesar razen grulje-nja romantičnega goloba; potem je postala tišina tako občutna, da je slišal pretakanje krvi v svojih ušesih . . . Mahoma je mučno jasno zaslišal v najbližji blžini šum poljubov in mehko šepetajoč moški glas, katerega je le predobro spoznal . . . Zopet je začutil bodečo bolečino ljubosumja. Brezumen srd je zavrel v njem. Kaj si je drznil ta cepec, kako je mogla Miebetje, ki je bila vendar zadosti dolgo v hiši, da je lahko vedela za sovraštvo med obema družinama, kako je moglk?
Hlasten, razburljiv šepet dekliškega glasu: "Ne, ne, zdaj ne več . . . Jaz moram domov, sicer bodo vpraševali po meni ..." je razlil občutek divje areče po žilah Nicolaasa Coorn-
WMHMWwmmmBr
velta: To ni bila Miebetje . . . To je bil očitno glas njegove sestre Saartjeje. ■
Šele v -pisarni, ko je držal gosje pero v rokah, z gorečo srečo tik nad svojimi pisarija-mi, se mu je zjasnilo, kaj je pravkar odkril: njegova rodna sestra je imela skrivne sestanke /, mladičem, ki se ne bo nikdar v življenju z njim poročila . . . Čuvstvo odgovornosti ga je zgrabilo za tilnik. Če bi ne bil oče bolan, bi se tega nikdar ne drznila! Ali naj gre takoj k staršem ali pa naj poprej poskusi, da bi pri Saart-jeji uveljavil premoč starejšega brata? Hudo je bilo to, da se je prav za prav moral siliti, misliti le na Saartje. Njegovo srce je viharno vriskalo spričo nenadne gotovosti, da je ubogo siroto, svojo sestrično, tako sramotno po krivem osumil!
Pol ure pozneje je s pismom v roki stopil globoko zamišljen v družinsko sobo. V svetlem kolobarju svetilke, ki je gorela nad lesketajočo se mizo, je sedela Miebetje in šivala; kraj nje je pletla mala Maatje tiho in spodobno svojo večno nogavico; oholi gospodi podobni so stali prazni stoli drugih okrog mize. Klaas Coornvelt je zopet začutil bičajočo, omamno srečo v svojem srcu, ko je deklica dvignila glavo, zostrila v mraku pogled, da bi videla, kdo je vstopil, in se nasmehnila, ko je zaslišala njegov 'dober večer.' Drzno je prelomil navado in sedel v veliki očetov naslanjač.
"Prinesem vam pipo." Vstala je. Videl je vitke kretnje nežne postave, ko je zdrknila mimo njega in odprla register pip v trebušasti, paradni omari; čul je šumenje njenih kril; njen široki rokav se je dotaknil njegove rame, ko se je sklonila, da bi mu pripravila škatlo s tobakom in ponev za oglje.
"Ali ne tudi natlačiti?" je zahteval v šaljivem tonu paše, ki mu pa ni kaj prida pristajal.
Našobila je rožnata us^eca in njeni mični prsti so posegli v škatlo, ki ji jo je prožil. Ko mu je podala dolgo belo pipo, je za hip začutil mehko, toploto njene roke/ Zopet ga je zgra-
pet snažila srebrnino pri odpr-j tem oknu jedilnice. Vse je ka-j zalo, da se je Saartje, nesramna sestra, zopet izmuznila iz! hiše po prepovedanih, potih.
Ce bi bil njeno početje hladnokrvno in iskreno naznanil očetu, bi ga pray gotovo zadel zaničevanja polni pogled dveh temnih oči, na katerih 90 lepe njegove sanje. Radi tega se mu je zdelo pametneje, da napne vrv, preko katere mora Saartje pasti: ko se bo vrnila, bo našla zaklenjena vrata in bo prisiljena pozvoniti na sprednjih vratih — potem ji bo morala ,odpreti teta Pietje, ki gotovo j ne bo opustila, da ne bi javila j očetu te njene nezaslišano po-izne vrnitve* domov, katere no-!ben vzrok ni mogel opravičiti.
Toda ko se je vračal, se skr-jbno izogibal oknu jedilnice in S.se v senci hišnega slemena pla-
zil tik ob steni, je mahoma zaslišal od zgoraj omenjenega okna šum, radi katerega se je skoraj izpremenil v solni steber. Bil je očiten in mučno razločen. Malo da mu ni zdrknila svetilka iz tresočih se rok. Skoraj nezavesten se je svinčeno težkih nog oprijel vejic nagno-ja, ki se je v težkih kobulah vzpenjal po hiši.
Cul je izzivajoči glas brata Davida: "Stoj . . . Moja ujetnica si!" I11 potem Miebetjejin glas, poln plašne nežnosti: "Ne, zdaj je dovolj . . . Treba je, da gi'em, sicer bodo vpraševali po meni ..."
(Dalje prihodnjič.)
PODRUŽNICA ŠT. 10 SŽZ
Predsednica Mary Urbas, podpredsednica Mary Malovrh, tajnica Frances Sustl, 15900 Holmes Ave. Tel. Potomac 5386; blagajničarka Filomena Sedej, zapisnikarica Jennie Koželj nadzornice: Louise Čebular, Marj Zallar in Martha Batich. rediteljica Frances Salmich. Seje se vrše 'vsak drugi četrtek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave.
PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ
Predsednica Mary Marinko, podpredsednica Margaret Tomazin, tajnicf Mary Otoničar, 1110 E. 66th St. Tel HEnderson 6933; blagajničarka Dorothy Strniša, zapisnikarlca Julia Brezovar. nadzorni odbor: Anna Žnidaršič, Frances Brancel in Jennie Kral rediteljica Pauline Zigman, zastopnic« za skupna društva fare sv. Vida: Cecilija Škrbec. Jennie Strnad. Seje si vrše vsak drugi pondeljek v mesecu 1 stari šoli sv. Vida.
PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ
Duhovni svetovalec Father Anthon: Bombach, predsednica Frances Rupert 19303 Shawnee Ave.; podpredsednici Antonija Svetek, tajnica Mary Godec 20755 Vine St. Tel. KEnmore 3296 i blagajničarka Pavlina Sajovic, zapisni ' karica Mary Jai>el, nadzorni odbor Frances Globokar, Frances Grčman ii Frances Stupica. Seje se vrši vsak pr vi torek v mesecu v SDD na Reche Ave.
________L_____—:--
DRUŠTVO SV. VIDA. ŠT. 25 KSKJ
Predsednik Anton Strniša Sr.. pod predsednik Joseph Gornik, tajnik Jo Isech J Nraiianich. 1145 E. 74th St blagajnik Louis Kraje, la pregledova nje noveg« članstva vsi sloverisk zdravniki.
Društvo zboruje vsako prvo nedelji v mesecu v spodnjih prostorih stari šole sv. Vida Ob 1:30 popoldne.' Me sečni asesment se začne pobirati ol 1 pred sejo in 25. v mesecu v dvoran zvečer ob 6. Od 26. pa do konca me seca na domu tajnika od članstva, k mu ni mogoče plačati poprej. V dru štvo se sprejemajo novi člani in člani ce od 16 do 60 leta in se jim nudi pe
■■ ........
vrst zavarovalnine od $250 do $5,000. Bolniška podpora znaša $7. in $14.00 na teden. V društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. V slučaju bolezni se naj . bolnik iavi pri tajniku, da 'dobi zdravniški list in karto In ravna naj se po pravilih Jednote.
DR. SV. LOVRENCA ŠT. «3 KSKJ
Predsednik Louis Simončič, podpredsednik Anton Zidar, tajnik Anton Kor-dan. 9005 Union Ave.; zapisnika:' Jacob Resnik, blagajnik Josip V. Kovach, nadzorniki: Louis Shuster, Fred Kre-čič in Ignac Godec, zdravniki: dr. An-, thony J. Perko, dr. Anthony Skur in dr. Michael Oman. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na 80. cesti. Spreje-, ma članstvo do rojstva do 60 let staro-
■	sti. Bolniški asesment 65 centov na
•	mesec in plačuje $7.00 bolniške podpo-; re na teden, če je član bolan pet dni ' ali več. Rojaki v Newburghu, pristopite v društvo sv. Lovrenca.
l DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ.
i Sprejema članice od 16 do 60. leta , Nudi najnovejše smrtninske certifikate ; od $250 do $5,000; bolniška podpora je
•	$5, $7 ali $14 tedensko. V mladinski : Oddelek se sprejema članstvo od rojstva i pa do 16. leta. Za vsa pojasnila se obr-
-	nite na naše odbornice. ki so sledeče: :• Predsednica Helena Mally. podpredsednica Marjanca Kuhar, tajnica Marin
-	Hochevar. 21241 Miller. Ave. Tel. IVan-hce 0728; blagajničarka Frances Ma-
-	cerol. Seja se vrši vsak prvi pondeljek
-	v mesecu v spodnjih prostorih stare ; šoje sv. Vida; asesment se pobira vsak
-	tretji pondeljek in vsakega 25. v mesecu i v ravno istem prostoru.
>	DR. SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ
•	Predsednik John Pezdirtz, podpred-
■	sednik Anton Rudman, tajnik Joseph )	Ferra, 444 E. 152nd St. Tel. KEnmore i	7131: bolniški tajnik Mike Zlate, 845
-	E. 139th St. Tel. POtomac 9902; bla-i	gajničarka Frances Lsskovec, nadzor-
-	niki: Mary Verkich, Anna Skodlar in
-	Avgust F. Svetek. Seje se vrše vsak t' tretji četrtek v mesecu ob pol osmih
Ker primanjkuje žensk delo v tovarnah, je Russell tovarna v Middletown, Conn, oddala delo na dom, kjer si ženske lahko vzamejo po par ur časa na dan za izdelavo jermenov za stroja. Day Boss Julia Brigaš, ki nam jo kaže gornja slika izdeluje take vrste jermena na roko; njen soprog je v armadi, ona je mati dveh otrok.
gmatM ATTACK
.....m ------——-----