Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA |J|| JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
61. kos.	V	LJUBLJANI,	dne	1.	avgusta	1934.	Letnik	V»
VSEBINA:
497. Uredba o društvih univerzitetnih slušateljev.
498. Naredba o kontroli kakovosti jajec za izvoz v Nemčijo.
499. Odredba o dovozu čebel na ajdovo pašo in o točenju medu v 1. 1934.
Uredbe osrednje vlade.
497.
Na osnovi člena 212. občne univerzitetne uredbe predpisujem
uredbo
o društvih univerzitetnih slušateljev.* Občne določbe.
Člen 1.
Univerzitetni slušatelji se med seboj lahko združujejo v društva.
Društva so laliko dvoja: 1. društva, ki predstavljajo vse univerzitetne slušatelje kot celoto, in 2. strokovna, kulturna, umetniška in športna društva.
Člen 2.
Društva, ki predstavljajo slušatelje kot celoto, so lahko reprezentativna ali podporna.
Reprezentativna in podporna društva obstoje lahko samo po eno na vsaiki univerzi, odnosno na posebni fakulteti (v Subotici in Skoplju).* V svojem nazivu morajo imeti označbo, da so jugoslovanska.
Člen 3.
Reprezentativna društva predstavljajo slušatelje nasproti vsem oblastveni in ustanovam v državi in na tujem.
Če gre dijaška skupina ali gre poedinec v tujino in zastopa kakšen občni interes jugoslovanskih dijakov, sme to storiti samo kot predstavnik reprezentativnega dijaškega društva.
Člen 4.
V ostalih društvih se bavijo člani z vedami in umetnostmi, se vadijo v prostem razpravljanju vseh vprašanj iz teh območij, utrjujejo in razširjajo jugoslovansko nacionalno kulturo ali pa delujejo za telesno okrepitev in gojitev športa.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
21.	aprila 1934. št. 91/XXIV/219.
500. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934.
501. Razne objave iz »Službenih novin«.
Člen 5.
Društvo se lahko ustanovi, če to zahteva najmanj 50 slušateljev. Če znaša število slušateljev ene stroke manj ko 50, je treba, da zahteva ustanovitev društva najmanj polovica slušateljev te stroke.
Člen 6.
Ustanovitelji morajo predložiti rektoratu obenem 3 prošnjo za ustanovitev društva tudi pravila (statute) v odobritev.
Člen 7.
Če se pravila redno predlože, jih pošlje rektorat senatu v odobritev.
Senat preizkusi, ali ustrezajo pravila občni univerzitetni uredbi, tej uredbi in namenu dotičnega društva, in jih po tem odobri ali pa ne odobri.
Člen 8.
Pravila morajo obsezati naziv društva, napis na pečatu, točno označeno nalogo društva in sredstva za njeno ost vari te v; dalje predpise o članstvu, organih, načinu njihove volitve in njihovih funkcijah kakor tudi predpise o prestanku društva in likvidaciji njegove imovine.
člen 9.
Sredstva za ost var jan je društvenega namena so lahko članski vlogi, deleži, prostovoljni prispevki, volila, dohodek od javnih predavanj, zabav, športnih in drugih prireditev itd.
Člen 10.
Društva univerzitetnih slušateljev smejo biti podružnice kakšnega društva zunaj univerze samo z izrečno odobritvijo univerzitetnega senata in ministra za prosveto. V vlogi, s katero se prosi za odobritev društva, se mora označiti, v čem bodo njegovi odnosaji z društvom! zunaj univerze.
Članstvo v društvih.
Člen 11.
Člani društva so lahko redni, izredni, podporni, dobrotniki, častni. Člani reprezentativnih in podpornih društev in zvez društev so poedina društva.
Člen 12.
Redni član reprezentativnega ali podpornega društva postane vsako odobreno dijaško društvo s svojo prijavo upravi reprezentativnega, odnosno podpornega društva.
Redni član ostalih društev postane redni slušatelj z vpisom v ta društva.
Redni člani poedinili društev vstopajo v reprezentativno ali podporno društvo po svojih društvih in pridobe tako aktivno in pasivno glasovalno pravico, pravico, sodelovati pri njihovem delu, kakor tudi pravioo do podpore itd.
Člen 13.
Ob vpisu v članstvo društva je položiti tudi članarino za dotični semester. Njeno višino predpisujejo društvena pravila. Pri strokovnih društvih ne sme biti višja od 10 dinarjev na semester.
Člen 14.
Izredni univerzitetni slušatelji se lahko vpišejo za izredne društvene člane.
Člen 15.
Podporni člani društva so osebe, ki darujejo društvu v enem letu v denarju, knjigah ali drugih stvareh, odnosno materialno vrednost 100 do 500 dinarjev, in društvena uprava to dariilo sprejme.
Člen 16.
Člani dobrotniki društva so osebe, ki darujejo društvu v denarju, knjigah in drugem bkratu vrednost nad 500 dinarjev, in društvena uprava to darilo sprejme.
Častni člani so osebe, ki jih z** posebne zasluge izvoli za častne člane društvena skupščina ali pa upravni in nadzorni odbor v skupni seji.
Člen 17.
Za članstvo podpornih članov in članov dobrotnikov v reprezentativnih in podpornih društvih je treba najmanj dvakrat večje vrednosti vloga.
Poediina društva, ki so redni člani reprezentativnega ali podpornega društva, morajo odstopiti od svoje redne članarine vsak semester 10% reprezentativnemu in 25% podpornemu društvu.
Člen 18.
Častni člani in člani dobrotniki dobe društveno diplomo, ostali člani pa priznanice za 9voje vloge. Nadrobnejše določbe o višini vlogov in izdajanju diplome predpišejo pravila poedinih društev.
Člen 19.
Člani društva so lahko samo redni slušatelji; slušatelji, ki so to prestali biti s tem, da so se izbrisali ali izgubili semester ali so absolvirali, prestanejo samogibno biti člani društva. Slušatelj, ki diplomira ali absolvira na eni fakulteti in se vpiše na drugo, ne more postati več redni član nobenega dijaškega društva.
Člen 20.
Članstvo prestane lahko tudi z izključitvijo, ki je lahko začasna ali trajna.
Člen 21.
0 Izključitvi odloča upravni odbor in se izreče Izključitev lahko nad članom, ki ne izpolnjuje svoje članske dolžnosti ali ki ravna zoper društvene koristi. Nadrob-
nejše določbe o tem predpišejo pravila vsakega društva po njegovem značaju.
Člen 22.
Pravice rednih članov društva so, da volijo in 90 voljeni skladno s predpisi te uredbe za člane upravnega in nadzornega odbora in drugih društvenih organov. Redni in izredni člani imajo pravioo, koristiti se z vsemi ustanovami, ugodnostmi in predstvi, katere jim društvo lahko daje.
Člen 23.
Natančnejše predpise o pravicah in dolžnostih društvenih članov obsezajo pravila poedinih društev.
Društveni organi.
Člen 24.
Vsako društvo mora .imeti svoj upravni in nadzorni odbor in skupščino. Če bi se pokazala potreba po drugih organih, jih določijo pravila poedinih društev.
Člen 25.
Upravni odbor je sestavljen iz najmanj 5 do največ 18 članov. Volijo se na skupščinah društva, kolikor ni s to uredbo drugače predpisano.
Upravni odbor ponudi lahko predsedniški položaj tudi kakšnemu univerzitetnemu profesorju. V tem primeru se zviša število članov upravnega odbora za 1.
Člen 26.
Upravni odbor skrbi za »stvaritev društvenih namenov. Izvršuje sklepe društvene skupščine, vodi društveno delovanje in upravlja njegovo imovino po predpisih te uredbe in predpisih društvenih pravil.
Člen 27.
Upravni odbor se konstituira sam. Sestavljajo ga: predsednik, podpredsednik, tajnik, blagajnik in člani uprave.. Z društvenimi pravili, so lahko določeni tudi drugi pcslovalci, kakor knjižničar, drugi tajnik itd.
Člen 28.
Seje upravnega cdbora sklicuje predsednik po potrebi.
Člen 29.
Upravni odbor je sklepčen, če je prisotna večina članov. Sklepa se z večino glasov prisotnih članov. Ob enaki delitvi glasov odloča glas predsedujočega.
i
Člen 30.
Predsednik upravnega odbora sklicuje tudi redne in izredne skupščine društva in vodi njeno poslovanje. Predsednik društva sklicuje tudi sestanke društvenih članov, če so sestanki določeni z društvenimi pravili. Pri sestankih se čitajo dela, obravnavajo vprašanja, s katerimi se društvo po svojem namenu bavi, in temu podobno.
Nadzorni odbor.
Člen 31.
Nadzorni odbor sestavljajo predsednik in dva do štirje člani, ki se volijo, kakor člani upravnega odbora< Predpis drugega odstavka člena 25. velja tudi tukaj.
Člen 32.
Nadzornemu odboru je dolžnost, pregledovati blagajno, po potrebi tudi drugo društveno imovino.
Sedem dni pred letno skupščino društva mora pregledati nadzorni odbor vso i mo vin o društva in celotno njegovo delovanje in podati o tem poročilo skupščini.
Olen 33.
Upravni odbor mora obvestiti nadzorni odbor o vsakem svojem sklepu, za čigar izvršitev je potreben izdatek, višji od 1.000 dinarjev. Ce nadzorni odbor v treh dneh po prejemu tega poročila ne poda svojih pripomb, se izdatek lahko opravi.
Clen š4.
Nadzorni odbor ima pravico, zahtevati od predsednika upravnega odbora, naj skliče izredno skupščino. Če bi tega ne hotel storiti, lahko stori to nadzorni odbor sam po svojem predsedniku.
Skupščina.
Člen 35.
Skupščine društvenih članov so lahko redne ali izredne.
Člen 36.
Redna skupščina je enkrat na leto v začetku zimskega semestra.
Člen 37.
Sklic skupščine se mora objaviti z dnevnim redom vred najmanj sedem dni pred njenim zborovanjem.
Člen 38.
Skupščina sme zborovati samo z dovolitvijo univerzitetno uprave, in sicer v univerzitetnih prostorih.
Dnevni red za društvene skupščine določi upravni odbor ali pa v primeru člena 34. te uredbe nadzorni odbor in ga predloži univerzitetni upravi v odobritev najmanj sedem dni pred objavo. Za izpremembo dnevnega reda in prekoračitev društvene naloge na skupščini je odgovoren predsedujoči, če ne stori s svoje strani vse, česar treba, da se ne pregreše prisotni člani zoper občno univerzitetno uredbo in to uredbo; odgovorni so pa tudi tisti društveni člani, ki so ravnali zoper ti uredbi. Ti predpisi veljajo tudi glede vseh ostalih sestankov društvenih članov.
Člen 39.
Skupščina se lahko vrši) če je prisotna najmanj četrtina skupnega števila članov, kolikor n>i to s to uredbo drugače predpisano. Če ne bi ob določenem času prišlo zadostno število članov, se lahko vrši skupščina najkesne-je v sedmih dneh polnoveljavno s tolikimi člani, kolikor jih pride.
Člen 40.
Pravico, udeležiti se skupščine, imajo samo tisti redni članii, ki predlože overjen dijaški list za tekoči semester in priznanico, da'so za ta semester plačali članski vlog.
Glasovalno pravico pr,i volitvah za člane upravnega in nadzornega odbora in za delegate imajo samo tisti slušatelji, ki so vpisani v volilni imenik kot člani glasovalci.
Te imenike sestavljajo glede svojih članov upravni odbori poedinih društev in jih pošiljajo upravnima odboroma reprezentativnega in podpornega društva za njune potrebe.
Člen 41.
Na dnevni red redne skupščine se praviloma postav-Ijajo;
1. volitev overovalcev zapisnika;
2. poročilo upravnega in nadzornega odbora dn razprava o tem;
3. podelitev razrešnice upravnemu in nadzornemu
odboru;
4. volitev novega upravnega in nadzornega odbora;
5. vprašanja in predlogi.
Olen 42.
Izredno skupščino skliče predsednik upravnega odbora sam ali pa na pismeno zahtevo nadzornega odbora ali tretjine rednih članov. Če znaša tretjina članov ve« ko 100, zadošča tudi zahteva 100 rednih članov. Če predsednik upravnega odbora ne bi hotel sklicati skupščine, stori to predsednik nadzornega odbora.
Člen 43.
Skupščini predseduje in vodi njeno poslovanje predsednik, odnosno podpredsednik upravnega odbora, odnosno predsednik nadzornega odbora, če je ta skupščiuo sklicat. Natančnejše predpise o poslovanju na skupščinah določijo društvena pravila.
Člen 44.
Skupščina in volitev pri reprezentativnem ali podpornem društvu kakor tudi pri ostalih društvih z več ko 200 člani ne smeta biti na isti dan. Volitev se opravi naj-dalje dva tedna po opravljenem ostalem skupščinskem delu in se smatra za sestavni del skupščine. Skilic redne skupščine velja obenem tudi za razpis volitve.
Člen 45.
Rektor in učitelji smejo prisostvovati skupščinam dijaških društev. Rektor ali odrejeni učitelj mora ob neredu skupščino zaključiti in jo napovedati za prvi naslednji teden.
Volitev upravnega in nadzornega odbora.
Člen 46.
Liste za volitev novega upravnega in nadzornega odbora se predlože pri društvih z več ko 200 člani upravnemu odboru, začenši z dnem, ko se je objavil dnevni red skupščine, najkesneje tri dni (72 uri) pred volitvijo. Pri društvih z manj ko 200 člani se predlože liste lahko tudi na skupščini sami.
Člen 47.
Liste se predlože v izvirniku in toliko prepisih, kolikor je volišč. Na njih morajo biti navedeni kandidati za upravni in nadzorni odbor in najmanj po dva namestnika za vsak odbor. Poleg imena mora biti vsak kandidat svojeročno podpisan.
Člen 48.
Kandidatne liste mora predložiti pri društvih do 50 članov 5 predlagateljev, nad 50 do 200 članov 10 predlagateljev, od 200 do 400 članov 20 predlagateljev, pri društvih nad 400 članov pa 30 predlagateljev. Pravila društva predpišejo lahko še večje število predlagateljev.
Člen 49*
Predlagatelji se morajo na listo svojeročno podpisati. Noben kandidat ne more biti predlagatelj; noben kandidat ailii predlagatelj pa ne more biti kandidat ali predlagatelj na kakšni dingi listi.
* Številka člena je v izvirniku po pomoti izpuščena. — Op. ur.
Člen 50.
V roku, predpisanem za predložitev liste, mora de-žurirati en član uprave zaradi prevzemanja kandidatnih list vsak dan po eno določeno uro kakor tudi eno uro pred iztekom roka za predajo list.
Člen 51.
Liste se zovejo po imenih svojih nosilcev.
Člen 52.
Ce se ne predloži do določenega roka nobena lista, določi skupščina, kako se naj nova uprava izvoli.
Člen 53.
Volišča in predsednika volilnega odbora določi rektorat, ko dš dovolitev za zborovanje skupščine. Število volišč določi rektorait po svoji izprevidnosti, pri čemer upošteva število vpisanih članov društva in njih verjetno udeležbo pri volitvah.
Če je več volišč, določi rektorat tudi predsednika glavnega volilnega odbora.
Člen 54.
Vsako volišče ima svoj volilni odbor, ki mu predseduje učitelj tiste fakultete, kateri pripadajo dijaki, ki so člani društva, za katero se volita upravni in nadzorni odbor, odnosno tiste fakultete, na kateri je to volišče.
Predsedniki volilnih odborov nadzirajo pravilnost volilnega poslovanja in skrbe za vzdrževanje reda na voliščih. Upravičeni so, ob neredu odložiti glasovanje na svojem volišču na prihodnji teden.
Člen 55.
rredlagatelji kandidatnih list morajo odrediti predstavnike in njihove namestnike za poedine volilne odbore, odnosno za glavni volilni odbor, najkesneje v treh dneh po objavi, s katero so bila volišča označena.
Razen predsednika in predstavnikov kandidatnih list spada v volilni odbor tudi en član uprave, če pa njihovo število ne zadošča, še en društveni član, ki ga določi predsednik volilnega odbora.
V glavni volilni odbor spadajo razen predsednika glavnega volilnega odbora tudi vsi predsedniki krajevnih volilnih odborov, odnosno njihovi namestniki, in predstavniki vseh kandidatnih list kakor tudi trije člani stare uprave, če ta obstoji.
Člen 56.
Volilni odbor s uide dan pred volitvami in prevzame od predsednika upravnega odbora volilni material.
Volilni material nabavlja in skrbi zanj in za listine vsako društvo zase. Volilni material in listine reprezentativnega ali podpornega društva se hranijo pri rektoratu.
Člen 57.
Glasovanje se vrši po volilnih imenikih javno in ustno.
Člen 58.
Glasovanje pred volilnim odborom se vrši takole:
Vsak glasovalec preda ob vstopu na volišče dijaški list predsedniku, ki ugotovi njegovo istovetnost. Če je glasovalčevo ime v volilnem imeniku, ga predsednik vpraša, za katero listo glasuje. Volilec glasuje za listo s tem, da imenuje njenega nosilca. 0 tein, za katero listo Je glas oddan, se vodi poseben zapisek.
Člen 59.
Volišča morajo biti tako prirejena, da glasovalci z ene strani vstopajo, na drugi strani pa odhajajo.
Na volišču se ne sme muditi nihče dalje, nego je potrebno, da glasuje in da odide z volišča.
Člen 60.
Volilni odbori sprejemajo glasove od 8. do 13. ure, ko se zapre zgradba, v kateri je volišče, tako da smejo glasovati samo še tisti, kii se zatečejo na volišču. Če se glasuje samo na enem volišču, prešteje volilni odbor takoj glasove in ugotovi izid volitve. Vse to se ugotovi z zapisnikom.
Če se glasuje na več voliščih, ugotovi volilni odbor samo, koliko glasov je katera lista dobila, in vpiše to v zapisnik, kii ga podpišejo vsi člani volilnega odbora. Predsednik volilnega odbora izroči ta zapisnik glavnemu volilnemu odboru, ki ugotovi istega dne ali najkesneje naslednjega dne po zapisnikih vseh volišč izid volitve.
Člen 61.
Mandati se dodeljujejo poedinim kandidatnim listam tako, kakor je določeno v društvenih pravilih. Če ni nič določeno, je treba postopati na način, določen za volitev uprave reprezentativnega društva (člen 71.).
Ob valitvah upravnega in nadzornega odbora poedi-nih društev se opravi tudi volitev delegatov za skupščino reprezentativnega, odnosno podpornega društva univerze. Na vsakih 30 rednih članov pristop društvu po 1 delegat. Društva, ki nimajo 30 članov, imajo tudi pravico do 1 delegata.
Vsaka kandidatna lista za volitev upravnega in nadzornega odbora mora obsezati tudi toliko imen, kolikor delegatov za reprezentativno in podporno društvo pr isto ji doličnemu društvu. To število se poveča za petino imen kandidatov zaradi dopolnjevanja pred rokom izpraznjenih mest. Če se pokaže pri izračunu te petine ulomeu. sS poveča na celo število. Tako je ravnati v vseh prim Tihi te uredbe, kjer se pojavlja ulomek. Delegati se dekel ju« jejo poedinim listam sorazmerno s številom glasov, ki so jih liste ob glasovanju dobile. To se vrši na način, delo« čen po členu 71. te uredbe.
Delegati se dodeljujejo po istem redu, kakor so na listi kandidati razvrščeni. Če kakšen delegat pred rokom prestane biti delegat, se vzame na njegovo mesto prvi naslednji izmed preostalih na njegovi listi. Tako je ravnati v vseh primerih po tej uredbi, kjer se dodeljujejo mandati po listah.
,	Člen	62.
Volilni odbor sestavi o izidu volitve zapisnik in obvesti v 24 urah o njem rektorja in izvoljene kandidate. Vsi zapisniki volilnega odbora se izroče novi upravi.
Za nepravilnosti, ki se zgode ob voliitvii, imajo društveni člani, ki so glasovali, pravico pritožbe na univerzitetni senat.
Ob agitaciji, na glasovnicah kakor tudi drugače se smejo kandidatne liste označati samo po imenu kandidata, ki je naveden prvi.
Glasovnice, na katerih niso liste označene ustrezno temu členu, veljajo kakor da jih ni, in se ne upoštevajo.
Člen 63.
Dovoljeno je samč izobešanje plakatov, na katerih so označena imena kandidatov, toda tudi teh samo na mestih, ki so določena za to,
rosebnc določbe o reprezentativnih in podpornih
društvih.
Člen 64.
Volitev upravnega in nadzornega odbora reprezentativnega ali podpornega društva se vrši po strokovnih društvih. Ce je na fakulteti več strokovnih društev, odrede njih uprave takoj, ko se konstituirajo, svojega predstavnika ali svojega člana v volilni odbor svoje fakultete. Ta odbor ne sme imeti manj ko 4 člane; konstituira se sam in mu pristoje vse funkcije zaradi oprave volitve.
Nestrokovna društva, če so člani reprezentativnega, odnosno podpornega društva, so posebna volilna edini-ca, ki velja glede volitve vselej kot fakulteta z več strokovnimi društvi.
Clen 65.
V upravni odbor reprezentativnega ali podpornega društva se voli po 18 članov, v nadzorni odbor pa po 6 članov.
Clen 66.
Dan volitve določi univerzitetna uprava na predlog upravnega odbora reprezentativnega, odnosno podpornega društva.
Volitev pri teh društvih se pripravi in izvaja kakor volitev strokovnih društev, kolikor ni to s to uredbo drugače predpisano.
Clen 67.
Upravni odbori strokovnih društev sestavijo vsak zase ali njih več skupno kandidatne liste svojih fakultet za upravni in nadzorni odbor reprezentativnega ali podpornega društva. Kandidati se jemljejo izmed delegatov, izvoljenih po poedinih društvih za skupščino reprezentativnega, odnosno podpornega društva.
Tako je ravnati tudi upravam nestrokovnih društev glede svoje volilne edinice.
Prav tako ima tudi 60 članov kakšnega društva pravico, predložiti kandidatno listo, sestavljeno iz delegatov za tisto volilno edinieo, kateri njihovo društvo pripada.
Vsaka kandidatna lista mora obsezati petino kandidatov več, nego pristoji dotični volilni ediniei članov za upravni in nadzorni odbor društva.
Clen 68.
Koliko članov se naj s katere fakultete voli v upravni, odnosno nadzorni odbor, določi rektorat takole:
Najprej se poiščejo skupna števila članov-glasoval-cev poedinih fakultet, vpisanih v strokovna društva teh fakultet, kakor tudi število članov-glasovalcev nestrokovnih društev. Vsak slušatelj se šteje za člana-glasoval-ca samo enkrat, najsi je tudi član več društev. Te številke se najdejo po volilnih imenikih društva. Vsak slušatelj izjavi ob vpisu v društvo hkratu tudi, ali hoče kiti član-glasovalec tega društva ali ne. Pri tem sme kiti vsak slušatelj član-glasovalec svojega strokovnega društva ali pa kakšnega nestrokovnega društva.
Iz teh številk se dobi skupno število univerzitetnih slušateljev, ki so člani društev, in se deli to število s skupnim številom članov upravnega, odnosno nadzornega odbora (18, odnosno 6). Količnik, ki se pri tem dobi, je število, ki daje pravico do enega člana upravnega, odnosno nadzornega odbora.
Clen 69.
S temi količniki se delijo skupna števila slušateljev-članov društev poedinih fakultet. Števila, ki se tako do-
be, kažejo, koliko kandidatov spada s te fakultete v upravni, odnosni nadzorni odbor društva.
Pri tem je treba upoštevati, da dobe slušatelji vsake fakultete (volilne edinice) vsaj enega člana v upravnem odboru. Ce se na kakšni fakulteti ne doseže količnik, se ji da en član na račun fakultete, ki je dobila največje število članov. Ce je še kaj nerazdeljenih mest, se do-dele ta fakultetam z največjimi ostanki.
V nadzorni odbor ni da ibi morali priti predstavniki vseh fakultet; z ene fakultete pa smeta biti največ dva.
Ta števila se sporoče upravam tistih strokovnih društev, odnosno fakultetnim volilnim odborom, po katerih se vrši volitev, in tudi univerzitetnemu volilnemu odboru.
Univerzitetni volilni odbor sestavljajo člani starega upravnega odbora reprezentativnega, odnosno podpornega društva, in predsedniki glavnih volilnih odborov s fakultet.
Clen 70.
Glasovanje se vrši po fakulteten, katerim strokovna društva pripadajo.
Ce so vložila tudi nestrokovna društva posebne kandidatne liste, se glasuje zanje na tisti fakulteti, ki jo določi rektorat.
Clen 71.
Pri volitvah upravnega in nadzornega odbora reprezentativnega, odnosno podpornega društva se dodeljujejo mandati takole:
Ce je vložena samo ena kandidatna lista za upravni in nadzorni odbor, se ne glasuje, marveč vzame volilni odbor s te liste potrebno število članov.
Ce je vloženih več kandidatnih list, ugotovi fakultetni. glavni volilni odbor po poročilih volilnih odborov (odnosno ugotove volilni odbori) število glasov, ki so bili oddani za poedine kandidatne liste. Nato dodeli vsaki kandidatni listi toliko mandatov, kolikorkrat je v njenem številu glasov volilni količnik zapopaden. Ta količnik se dobi tako, da se deli skupno število glasov, ki so jih dobile vse kandidatne liste dotične fakultete, s številom članov, ki pristoji tej fakulteti. Če se tako ne razdele vsi mandati, se dodele preostali listam z največjim ostankom. Ob tej priliki se upoštevajo tudi tiste liste, ki volilnega količnika vobče niso dosegle.
Clen 72.
Ko ugotove glavni volilni odbori na poedinih fakultetah, kateri kandidati so izvoljeni, se objavi izid in pošlje z volilnim materialom vred univerzitetnemu volilnemu odboru.
Univerzitetni volilni odbor pregleda volilni material, obravnava morebitne pritožbe zoper volitve in zlasti spore, ki se pojavijo glede razdelitve mandatov na poedine kandidatne liste. Odbor skliče tudi najkesneje v 15 dneh po opravljeni volitvi člane nove uprave, da se konstituirajo in prevzemo dolžnost od stare uprave.
Clen 73.
Upravni in nadzorni odbor reprezentativnega ali podpornega društva se konstituirata sama.
Konstituirata se z relativno večino. Odbor, ki se je konstituiral, se lahko iznova konstituira samo na zahtevo večine svojih članov.
Odbora sta sklepčna, če sta prisotni dve tretjini njunih članov. Sklepa se z večino glasov prisotnih članov.
Člen 74.
Upravni odbor reprezentativnega ali podpornega društva je med drugim dolžan, sestaviti o svojem poslovanju letno poročilo in ga izročiti rektoratu.
Upravni odbor reprezentativnega društva pošilja svoje poročilo tudi Zvezi jugoslovanskih dijakov.
Skupščina.
Člen 75.
Skupščine reprezentativnega ali podpornega društva sestavljajo delegati, ki se volijo na način, predpisan s členom 61. te uredbe.
Člen 76.
Redna letna skupščina reprezentativnega ali podpornega društva je v mesecu novembru. Sklicuje jo in vodi njeno poslovanje predsednik upravnega odbora. Dan skupščine določi univerzitetna uprava na predlog upravnega odbora najmanj 15 dni naprej in na ta dan ne more zborovati skupščina kakšnega drugega društva.
Člen 77.
Skupščina lahko zboruje, če je prisotna najmanj polovica delegatov.
Če skupščina ne bi mogla zborovati zato, ker ob določenem času ni došlo zadostno število delegatov, se vrši najkesneje v 7 dneh ob tolikem številu delegatov, kolikor jih pride.
Člen 78.
Vse, kar je rečeno o zborovanju skupščine strokovnih društev vobče (členi 35. do 45.), velja tudi za skupščine reprezentativnih in podpornih društev, kolikor niso izdani glede njih tukaj posebni predpisi.
Člen 79.
Nad delovanjem društev vodi nadzor senat univerze, na kateri društva obstoje. Če kaj s to uredbo ni določeno ali če se pokaže potreba po njenem tolmačenju, dopolni senat uredbo, odnosno jo tolmači, kolikor se nanaša na društva, ki spadajo pod njegovo nadzorno oblast.
Člen 80.
Vse funkcije, ki jih opravlja univerzitetni senat glede društev, opravljata v Subotici in Skoplju fakultetna sveta.
Zveza jugoslovanskih dijakov »Pobratimstvo«:.
Člen 81.
Zveza jugoslovanskih dijakov 'Pobratimstvo« se lahko ustanovi kot osrednja organizacija, ki predstavlja vse dijake, ki jih zaobsezajo reprezentativna društva po-©dinih univerz, odnosno posebnih fakultet, ki postanejo tako sekcije »Pobratimstva«.
Zvezi je sedež v Beogradu.
Pravila zveze jugoslovanskih dijakov »Pobratimstva« predlože reprezentativna društva ob njeni ustanovitvi univerzitetnim oblastvom. Če se ta oblastva s pravili strinjajo, jih predlože ministru za prosveto v odobritev.
Člen 82.
Organi zveze so:
1. zvezna skupščina;
2. zvezni upravni odbor;
8. zvezni nadzorni odbor.
Člen 83.
Zvezna skupščina je vsako leto enkrat izmenoma v poedinih fakultetnih središčih, vselej po sklepu predhodne skupščine.
Zvezna skupščina je sestavljena iz delegatov, ki jih volijo upravni odbori poedinih sekcij izmed sebe ali izmed članov sVojih društev.
Število delegatov poedinih sekcij znaša za Beograd 60, od teh za Subotico 4 in za Skoplje 3, za Zagreb 40 in za Ljubljano 20.
Člen 84.
Zvezna skupščina voli izmed svojih članov in članov-glasovalcev svojih društev zvezni upravni odbor 24 članov v naslednjem razmerju: Beograd voli 8, Zagreb 8, Ljubljana 6, Subotica 1 in Skoplje 1 člana.
Člen 85.
Zvezni upravni odbor predloži skupščini poročilo o svojem poslovanju. Skupščina da ali odkloni odboru raz-rešnico in voli nov upravni in nadzorni odbor.
,flen 86.
Seje upravnega odbora sklicuje njegov predsednik v Beogradu po potrebi. ■
Zvezni upravni odbor vodi zvezne posle in skrbi za varstvo njenih interesov.
Če se pokaže potrčba, ustanovi zvezni upravni odbor lahko tudi pododbore izmed svojih članov.
Člen 87.
Ožjo upravo zveze sestavljajo poslovalci zveznega odbora, in to:	■
predsednik, zveznega upravnega odbora;
I.	podpredsednik zveznega upravnega odbora;
II.	podpredsednik zveznega upravnega odbora;
generalni tajnik;1
blagajnik, in
8 članov odbora — skupaj 13 članov.
Člen 88.
Zvezni nadzorni odbor ima 5 članov. Voli jih skupščina, ko voli zvezni upravni odbor, in to v razmerju 2:2:1 za Beograd, Zagreb in Ljubljano.
Člen 89.
Na skupščinah Zveze reprezentativnih društev prisostvujejo in sklepajo polnoveljavno samo delegati, odrejeni za skupščino, in člani zveznega upravnega in nadzornega odbora.
Na skupščinah reprezentativnih društev poedinih univerz in posebnih fakultet prisostvujejo in sklepajo polnoveljavno samo delegati dijaških društev in člani upravnega in nadzornega odbora reprezentativnega društva.
Člen 90.
Vsi predpisi, ki veljajo glede skupščin in upravnih ter nadzornih odborov strokovnih društev, veljajo, kolikor niso izjeme izrečrlo dopuščene, tudi za skupščino, upravni in nadzorni odbor reprezentativnega društva in za Zvezo.
Kolikor bi bilo treba te predpise tolmačiti, opravlja to za društvo univerze senat, za Zvezo pa ministrstvo za prosveto.
Člen 91.
Nadzor nad delovanjem Zveze vrši minister za prosveto; temu je predlagati tudi letna poročila o delovanju.
61. kos.
647
člen 92.
Društva z raznih fakultet v kraljevini Jugoslaviji se združujejo, če so iste stroke ali imajo isti namen, lahko v zvezno jugoslovansko društvo in ustanove s tem njegove sekcije.
Vse, kar je rečeno glede Zveze reprezentativnih društev in njenih sekcij, velja ustrezno tudi za takšna društva, kolikor se dh nanje uporabljati.
Prehodne določbe.
Člen 93.
S predpisi te uredbe se morajo vsa dijaška društva spraviti v sklad v 6 mesecih šolskega dela po njeni razglasitvi. V tem roku morajo predložiti univerzitetnemu senatu svoja v sklad spravljena pravila v odobritev. Društva, ki se ne ravnajo po tem, se razpuste.
Člen 94.
Vsa društva, ki so predstavljala univerzitetne slušatelje kot celoto, kakor tudi podporna društva prestanejo obstajati z dnem, ko stopi ta( uredba v moč. Vso imovino predajo ta društva univerzitetnemu rektoratu, ki jo preda reprezentativnemu, odnosno podpornemu društvu, ko se ustanovi to po predpisih te uredbe.
Če so ustanovljena podporna društva s kakšnim posebnim namenom, je to ob ustanovitvi novega podpornega društva uvaževati.
Člen 95.	'
Upravni odbori dijaških društev, ki žele vstopiti v reprezentativno, odnosno v podporno društvo, a njih pravila ustrezajo predpisom občne univerzitetne uredbe, morajo to izjaviti svojemu šolskemu, oblastvu najdalj v 15 dneh, ko stopi ta uredba v moč.
Upravni odbori takšnih cjruštev so dolžni, opraviti volitev delegatov za skupščino reprezentativnega, odnosno podpornega društva, in to najkesrieje v 3 tednih potem, ko se je podala izjava o vstopu v društvo.
Na vsaki univerzi, odnosno posebni fakulteti izbere rektor, odnosno dekan izmed treh članov društva, ki jih jima predlože upravni odbori teh društev, po enega člana. Ti člani sestavljajo univerzitetni volilni odbor za prve volitve uprav reprezentativnih in podpornih društev. Ta odbor izdela volilne imenike in vodi vse posle za pripravo prvih volitev, ki $e morajo opraviti v 2 mesecih potem, ko stopi ta uredba v moč.
Izvoljene uprave reprezentativnih in podpornih društev predlože v 2 mesecih po svoji izvolitvi pravila svojih društev univerzitetnemu senatu v odobritev.
Člen 96.
Prva skupščina zveze jugoslovanskih dijakov »Pobratimstva« bo v Beogradu.
Člen 97.
Ta uredba stopi v moč, ko se razglasi v »Službenih novlnah«.
V Beogradu, dne 20. aprila 1934; P. br. 12.394.
Minister za prosveto dr. Uija šumCnkovič s. r.
498.
Naredba o kontroli kakovosti jajec za izvoz v Nemčijo.*
Ker se je pokazalo za primerno, da sodelujejo pri izvozu jajec v Nemčijo širši krogi izvoznikov, nego so določeni v točki VII/1. »naredbe o kontroli kakovosti jajec za izvoz v Nemčijo na račun carinskega kontingenta« in ker se je pokazala tudi potreba, da se zaradi ukoriščanja kontingenta ta ne razdeljuje v nekih primerih strogo po odstotkih, določenih v točki VIII. te naredbe,
odločam,
naj se naredba o kontroli kakovosti jajec za izvoz v Nemčijo na račun carinskega kontingenta z dne 15. septembra 1933** izpr.emeni takole:
Točka VII. se izpreminja in se glasi:
>1. Vse tvrdke, ki se hočejo baviti z izvozom jajec v Nemčijo po tej naredbi, se morajo prijaviti uradu za kontrolo izvoza živine skladno s § 6. pravilnika o kontroli izvoza živine, živalskih proizvodov in izdelkov.***
2.	Ob prijavi morajo predložiti izvozniki dokaze o izvozu, opravljenem v Nemčijo v 1. 1932. Za dokaz se sprejemajo listine, ki potrjujejo, da se je blago v Nemčiji uporabilo (ne pa tranzitiralo čez prosta nemška skladišča). Listine za izpričbo se morajo predložiti najkes-neje do konca meseca septembra 1934.«
Točka VIII. se izpreminja in se glasi:
»Strokovni odbor urada za kontrolo izvoza živine razdeli kontingent za izvoz v Nemčijo na predlog tega urada, in to tako, da dobe 75% vsega kontingenta tisti izvozniki, ki so podali dokaze o izvozu v 1. 1932., 25%' pa ostali izvozniki, ki ustrezajo točki VII., pod 1.
Kontingent jajec za Nemčijo se razdeljuje, upoštevaje strokovno usposobljenost prijavljenih tvrdk kakor tudi vse ostale pogoje, ki jih dajejo omenjene tvrdke v zvezi s potrebo, da se opravlja izvoz jajec v Nemčijo v popolnem redu in v smislu te naredbe.
Če ne utegnejo tvrdke, ki so upoštevne glede udeležbe pri kontingentu 75%, odnosno tvrdke, ki so upoštevne glede udeležbe pri kontingentu 25%, iz kateregakoli razloga ukoristiti njim pripadajočih kontingentov, se lahko izvrši razdelitev neglede na prednje odstotke.«
V Beogradu, dne 20. junija 1934; II br. 21.518/S.
Minister za trgovino in industrijo Juraj Demetrovič s. r. Minister za kmetijstvo dr. Dragutin S. Kojič s. r,
c
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z 'dne
19.	julija 1934, št. 164/XLII/410.
** »Službeni list« št. 626/99 iz 1. 1933.
♦** »Službeni list« št. 242/22 iz 1. 1932.
Banove uredbe.
499.	*
TTI. No. 5141/4.
Odredba.
V smislu čl. 9. »naredbe o prevažanju čebel na ajdovo pašo« z dne 22. junija 1934, III. No. 5141/1 (»Službeni list« št. 407/52),
odrejam:
Letos se smejo čebele pripeljati na ajdovo pašo že
1.	avgusta, a odpeljati jih mora vsak dovoznik toliko dni pred 20. septembrom, kolikor dni pred 10. avgustom jih bo pripeljal na pašo.
Vsem čebelarjem, tudi domačim, je letos prepovedano točenje medu v času od 1. avgusta do 20. septembra.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 21. julija 1934.
Namestnik bana, pomočnik: dr. Pirkmajer s. r.
500.
Objave
banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934.
II.	No. 16119/1.
Občina Metlika-okoliea v srezu metliškem bo pobirala od dneva razglasitve dalje naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100—,
c) od 100 1 piva Din 50-—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—,
d) od goveda nad 1 letom Din 10	,
e) od goveda pod 1 letom Din 5-—,
f) od prašičev Din 5—,
g) od drobnice Din 5‘—,
h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 25	•
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 21. julija 1934.
II.	No. 17374/1.
Občina Poljane v srezu kranjskem bo pobirala od dneva razglasitve dalje naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din	100-—,
b) od	100	1	vinskega	mošta Din	100-—,
c) od	100	1	piva Din	50-—,
č) od	hi stopnje alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 5-—,
d) od goveda nad 1 letom Din 20'—,
e) od goveda pod 1 letom Din 10-—,
f) od prašičev Din 12—,
g) od drobnice Din 4-—,
h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 25—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 21. julija 1934.
^
501.
Razne objave iz „Službenih novink
Številka 126 z dne 5. junija 1934.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 23. aprila 1934, št. 40.044/34, so bili postavljeni na prošnjo: za starešino sreskega sodišča v Ljubljani v dosed. skupini in stopnji Jerman Jakob, sodnik okrožnega sodišča IV. položajne skupine 1. stopnje v Ljubljani; za starešino sreskega sodišča v Novem mestu v dosedanji skupini in stopnji Kacjan Anton, sodnik okrožnega sodišča IV. položajne skupine 1. stopnje v Novem mestu; za sodnika sreskega sodišča VIL položajne skupine v Črnomlju Tomc Josip, pristav VIII. položajne skupine pri sreskem sodišču v Ljubljani; za sodnika sreskega sedišča VIL položajne skupine v Višnji gori Poljanec Fran, pristav VIII. položajne skupine pri sreskem sodišču v Ljubljani; za sodnika sreskega sodišča VIL položajne skupine v Ormožu dr. Obran Adolf, pristav VIII. položajne skupine pri sreskem sodišču v Mariboru; za sodnika sreskega sodišča VII. položajne skupine v Gornji Radgoni dr. Gorup Milan, pristav VIII. položajne skupine pri sreskem sodišču v 'Ptuju. Premeščeni pa so: po službeni potrebi k oreškemu sodišču v Šoštanju Levstek Andrej, sodnik sreskega sodišča V. položajne skupine v Ormožu; na prošnjo: k okrožnemu sodišču v Ljubljani K « v a č Fran, sodnik okrožnega .sodišča IV. položajne skupine 1. stopnje v Mariboru: k sreskemu sodišču v Ljubljani Rus Josip, sodni': sreskega sodišča IV. položajne skupine 2. stopnje v Višnji gori; k sreskemu sedišču v Ljubljani Bidovec Valentin, sodnik sreskega sodišča IV. položajne skupine
2.	stopnje * v Radovljici; k sreskemu sodišču v Celju dr. Berlic Leon, sodnik sreskega sodišča VII. položajne skupine v Slovenskih Konjicah; k sreskemu sodišču v Slovenskih Konjicah Punčuh Vladimir, sodnik sreskega sodišča VII. položajne skupine v Brežicah; k sreskemu sodišču v Radovljici Torelli Albin, sodnik sreskega sodišča V. položajne skupine v Črnomlju, in k sreskemu sodišču v Brežicah Pance Viktor, sodnik sreskega sodišča VII. položajne skupine v Gornji Radgoni.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
15.	februarja 1934, št. 16.633, je bil u pokojen s pravico do pokojnine, ki mu pripada po službenih letih, Mladič Anton, sodnik okrožnega sodišča III. položajne skupine 1. stopnje v Ljubljani.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska ia zalaga; Tiskarna Merkur d, d. t Ljubljani.; njen predstavnik: Oluiar Mibalek v Ljubljani.
SLUŽBEM LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
.	 Priloga	k	61.	kosu	V.	letnika	z	dne	1.	avgusta	1934.
Razglasi kraljevske banske uprave
ni. No. 5955/1.	1757
Izkaz živalskih kužnih bolezni na področju Dravske banovine
po stanju z dne 25. julija 1934.
Opomba: Imena sedežev sreskih načelnikov (mestnih magistratov) to natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z pavadnimi črkami: kraji s številom okuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Vranični prisad:
Šmarje pri Jelšah: Žetale (Kočice I dvorec).
Mehurčasti izpuščaj:
Gor. Grad: Bočna (Menina planina, Pašnik, Sv. Lenart 2 dv.).
Svinjska kuga:
Brežice; Bizeljsko (Gregovce 2 dv.), Globoko (Globoko 1 dv.). Črnomelj: Črnomelj (Črnomelj 3 dvorci). Črnomelj okolica (Zagarci 1 dv.). Vinica (Preloka
1 dv., Vinica 2 dv.). Slov. Konjice: Loče (Žiče 1 dvorec). Krško: Št. Jernej (Dol. Gradišče in Dol. Maharavec po 3 dvorci), Sv. Križ (Sv. Križ 2 dvorca, Vel. Mraševo 3 dvorci), Trebelno (CuŽnja yas 4 dvorci, Drečji vrh 1 dvorec., Jel-Ševec 2 dv., Trebelno 1 dv.). Laško: Trbovlje (Loke 15 dv.). Litija: Višnja Rora (Stari trg 1 dv.). Ljutomer: Sv. Ju-rij ob Ščavnici (Biserjane 3 dv.), Križevci (Križovci 2 dv. in Lukavci 5 dv.), Veržej (Bunčani 3 dv.). Maribor desni breg; Pobrežje (Devica Marija v Brezju
2 dv.), Zg. Kungota (Slatina 1 dvorec). Metlika: Gradac (Gor. Dobravice 1 dv., Geršiči 1 dv.. Otok 1 dv., Vranoviči 1 dvorec). Metlika okolica (Črešnjevec 2 dvorca). Prevalje: Črna (Bistru in Črna po l dv.), Muta (Gor. Gortina 1 dv.), Vuzenica (Št. Janž in Vuzenica po 1 dvorec). Ptuj: Dornava (Pacinje 2 dv.).
Svinjska rdečica:
Brežice: Artiče (Sp. Pohanca 1 dv.), “režice (Brežice 2 dv.), Zakot (Sv. Le-n&rt 1 dvorec). Gornji Grad: Bočna (Šmartno in Sv. Lenart po 2 dv.), Nova Štifta (Sv. Miklavž 2 dv., Tirosek 1 dv.). G°l. Lendava: Črenšovci (Dolenja Bistrica 2 dv.). Gornjigrad: Ljubno (Ljub-n° 1 dvorec), Luče (Podveža 1 dvo-^c). Mozirje okolica (Lepa njiva * dvorec), Nova Štifta (Sv. Miklavž 1 dvorec). Konjice: Konjice okolica (Konjiška vas 1 dv.), Loče (Žiče 1 dvorec). Kočevje: Dolenja vas (Nemška vas 1 dvorec), Videm-Dobrepolje (Podpeč 1 dvorec). Krško: Čatež (Krška vas 1 dvorec), Kostanjevica (Dole 1 dvorec,
Osterc 6 dv.), Št. Rupert (Hrastno 4 dvorci). Laško: Laško (Laško 1 dv.), Sv. Krištof (Tremerje 1 dv.). Sv. Lenart (Vel. Grahovše 1 dv.), Zidani most (Lokavec in Savna peč po 1 dvorec). Litija: Kresnice \Kresniški vrh in Velika vas po 1 dv.). Št. Vidi pri Stični (Hrastovdoi in Vrhpolje po 1 dvorec). Ljutomer:	Cezanjevci (Vogričevci 1
dvorec), Ljutomer okolica (Cven 1 dv.), Slatina Radinci (Hrastje 2 dv.), Sv. Jurij ob Šč. (Sv. Jurij 1 dv.). Maribor des. breg: Hoče (Sp. Hoče 2 dv.), Makole (Varož 1 dv.), Polskava (Pretrez, Sele, Sp. Polskava in Zg. Polskava po 1 dvorec), Rače Orehova vas 1 dvorec). Maribor levi breg: Jurovski dol (Parti-nje in Varda po 1 dv.). Korena (Zimica 1 dv.), Košaki (Dol. Počehova 1 dv.), Pesnica (Gačnik, Gradišče in Jelenče po 1 dv.), Sv. Križ (Šober 1 dv.), Št. IIj (Kresnica in Št. Ilj po 1 dv.), Zg. Kungota (Vrtiče 3 dv.). Metlika: Mehika okolica (Radoviča 1 dv.). Prevalj6: Ma-renberg (Gor. Vižinga 2 dv.). Vuhred (Orlica 1 dv.), Vuzenica (Trbonje 1 dv.). Radovljica: Kropa (Sp. Dobrava 1 dv.). Ljubljana mesto 1 dvorec.
Kuga če bel n e zalege:
Ptuj: Cirkovci (Mihovci 1 dv.).
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 25. julija 1934.
•H
V. No. 99/131.	1759—3—1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za regulacijo Ljubljanice od Novega trga do Malega grabna v Ljubljani
drugo javno pismeno ponudbeno licitacijo
na dan 11. avgusta 1934 ob 11. uri dop.
v prostorih terenske tehnične sekcije v Ljubljani, Krekov trg 10.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami pri imenovani sekciji.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša Din 6,684.314-08. (Upoštevale se bodo samo ponudbe, nižje od zneska dinarjev 5,834.395-60).
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenem listu« in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske bunovine v Ljubljani,
dne 24. julija 1934.
$
V. No. 96/51.	177'o—3-l
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za dobave pri regulacijskih delih na obmejni Muri
drugo javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 18. avgusta 1934, ob 11. uri
dopoldne v sobi št. 47 tehničnega oddelka v Ljubljani, Gledališka ul. 8/IV. Pojasnila se dobivajo med uradnimi urami pri tehjiičnem oddelku.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša:
1. za dobavo 37.790 kom. fašinskih butar Din 207.997-20;
2. za napravo 1.025 m3 betonskega kamenja Din 232.675-—;
3. za dobavo 5.83 kub. metrov pilotov Din 1.865-60;
4. za dobavo 17.808-40 kg žgane žice štev. 42 in 284-00 kg žgane žice štev. 20 Din 86.407-50.
Pismene ponudbe je predložiti ločeno za vsako dobavo zase ali za vse skupaj.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenem listu« in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 30. julija 1934.
*
V. No. 2726/3.	1728—3—2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za zgradbo bukovškega mostu čez Kokro v km 23.1 l anovimske ceste «/3 Kranj—Jezersko
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 20. avgusta 1934 ob 11, uri dop.
v sobi št. 218 tehničnega oddelka v Ljubljani, Gajeva ul. št. 5/II. Pojasnila in ponudbeni pr' omočki se proti pla ‘ilu napravnih stroškov dobivajo med. uradnimi urami v Gledališki ul. št. 8/II., s.Sa št. 18.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na' vsote odobrenega proračuna, ki znaša: Din 421.257-54.
Predpisana kavcija znaša dinarjev 43.000-— za naše in Din 85-000— za tuje državljane.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljev banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 24. julija 1934.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
V R 1485/34-4.	1754
Amortizacija.
Na prošnjo Tramšak Frančiške, žene pismonoše v pok. v Mariboru. Ob brodu štev. 2, se uvaja postopanje za amorti-
Stran 314.
zacijo hranilne knjižice, ki jo je prosilka baje izgubila, ter se njen imetnik pozivlje, da uveljavi tekom 6 mesecev počenši od dtneva razglasitve v Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da je hranilna knjižica brez moči.
Oznamenilo: hranilna knjižica Spodnještajerske ljudske posojilnice v Mariboru št. 10.392 z imovino Din 2.343-—, glaseča se na ime Karničnik Marija.
Sresko sodišče v Mariboru, odd. V., dne 27. julija 1934.
*
Opr. štev. 526/34—7.	1712
Dražbeni oklic.
Dne 5. septembra 1934 dopoldne ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Zg. Gru-šovje, vi. št. 68, 67, 61, vseh k polovici.
Cenilna vrednost: Din 5.653-16.
Vrednost pritikline: Din 270-—.
Najmanjši ponudek: Din 3.768-90.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Konjicah, odd. II., dne 1, julija 1934.
I 191/34-7.	1643
Dražbeni oklic.
Dne. 5. septembra 1934 d o -poldne ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Ljutomer, vi. št. 63.
Cenilna vrednost: Din 145.868-30.
Najmanjši ponudek: Din 97.246-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljutomeru, dne 9. julija 1934.
«g>
I 1232/32—14.	1734
Dražbeni oklic.
Dno 5. septembra 1934 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Vr-hoie, vi. št. 268.
Cenilna vrednost: Din 1,038.522-65.
Najmaojši ponudek: Din 692.348-50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati
{lede nepremičnine v škodo zdražitelja, i je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko Sodišče v Konjicah, odd. II.,
dne 4. julija 1934.
I 455/34—8.	1603
Dražbeni oklic.
Dne 7. septembra 1934 dopoldne ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: hiša št. 7, 38/a in 38/b z zemljiščem, zemljiška knjiga Trbovlje, vi. št. 88.
Cenilna vrednost: Din 84.801-—. Vrednost pritikline: Din 250-—. Najmanjši ponudek: Din 84.801-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. k; je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Laško, dne 4. julija 1934.
»jj
I 170/34-7.	1583
Dražbeni oklic.
Dne 7. septembra 1934 dopoldne ob d e v e t ii h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Tržič, vi. št. 76 in 161.
Cenilna vrednost: Din 824.975-—. Najmanjši ponudek: Din 420-820-82. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljali glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deskj tega sodišča.
Sresko sodišče v Tržiču, dne 27. junija 1934.
*
IX I 572/33—15.	1666
Dražbeni oklic.
Dne 10. septembra 1934 d o-poldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga 1. Grajska vrata. vi. št. 89, zemljiška knjiga
2.	Grajska vrata, vi. št. 90.
Cenilna vrednost:	ad	1.	dinarjev
475.952-50, ad 2. Din 47.016-—.
Najmanjši ponudek: Din 261.485-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko godišče v Mariboru, dne 28. maja 1934.
I 678/34—16.	1651
Dražbeni oklic.
Dno 10. septembra 1934 d o-poldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 26 dražba ne-premičnin: zemljiška knjiga Rečica, vi.
št. 56.
Cenilna vrednost: Din 36.580-—. Najmanjši ponudek: Din 3.658-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Radovljici, dne 13. julija 1934.
•j.
I 396/34—15.	1668
Dražbeni oklic.
I) n e 10. septembra 1934 d o-poldne ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Trbovlje, vi. št. 132.
Cenilna vrednost: Din 113.965-—. Vrednost pritikline: Din 740-—. Najmanjši ponudek: Din 113.000-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benein naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Laško, dne 14. julija 1934.
*
I 510/33-34.	1742
Dražbeni oklic.
D i e 10. septembra 1934 dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Tržiše, vi. Štev. 206.
Cenilna vrednost: za parcelo št. 252, hiša Diim 75.250-—; za parcelo št. 822/, njiv.:: Din 5.0*5.
Najmanjši: ponudek: za parcelo štev. 252, niša: Din 37.625"—; za parcelo št. 822/4, njiva Din 3.370-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je , .igilasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem ce opozarja na dražbeni cVo, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Rogatcu, dne 27. junija 1934
«g*
I 165/34—7.	1680
Dražbeni oklic.
Dne 10. septembra 1934 dopoldne ob devetih bo pri podpi'
saneni sodišču v sobi št. 2 dražba ne-Premičnin: zemljiška knjiga Vrhnika, vi. št. 1487.
Cenilna vrednost: Din 120.625’—.
Najmanjši ponudek: Din 80.417’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, 1® priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, 8>cer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni °klie, ki je nabit na uradni deski tega
sodišča.
Sresko sodišče na Vrhniki, odd. II.,
dne 17. julija 1934.
*
I 232/31-73	1699
Dražbeni oklic.
Na predlog Kmetskega hranilnega in Posojilnega doma v Ljubljani kot zahtevajoče stranke, zastopane po dr. Gobarju Srečku, odvetniku v Ljubljani, bo dne 14. septembra 1934 dopoldne ob desetih pri tem sodišču v sobi št. 6 na podstavi sodno odobrenih Pogojev dražba naslednjih nepremičen: zemljiška knjiga Žužemberk, vi. st- 5, I. skupina: hiša z gospodarnim poslopjem in sedmim! malimi Parcelami oonilna vrednost dinarjev 136.149’—, zemljiška knjiga Žužemberk, vi. št. 7, II. skupina: 1 zem-jjjška parcela-nj iva Din 12.660’—, zemljiška knjiga Žužemberk, vi. št. 536, III. ® k u p i n a : 1 gozdna parcela-gozd Din |.350’—, skupaj Din 156.159’—.
Najmanjši ponudek k I. skupini: Din
074’5O, k II. skupini Din 6.330’—, k JU. skupini 3.675’—, skupaj dinarjev m.079-50.
Pod najmanjšim ponudkom se ne Prodaja.
. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, J8 priglasiti sodišču najpozneje pri dražjem naroku pred začetkom dražbe. s'cer bi se ne mogle več uveljavljati ptede nepremičnine v škodo zdražitelja. k' ie ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega s°dišča.
Sresko sodišče v Žužemberku,
dno 16. julija 1934.
Vpisi v zadružni register.
T P i s a I e so se izpremembe in D°datki pri nastopnih zadrugah: ’87.
Sedež: Sv. Barbara v Halozah.
Han vpisa: 19. julija 1934.
Besedilo: Posojilnica pri Sv. Barbari Halozah, registrovana zadruga z ne-^jeno zavezo.
v, Hbriše se dosedanji član načelstva J|ass Marko, vpiše pa novoizvoljeni član >®čelstva Brlek Ivan, posestnik v Gradi-
Ou št’ 43' krožno kot trg. sodišče v Mariboru,
odd. III.,
dne 19. julija 1934.
Zadr. I 103/34
788.
Sedež: Sv. Jurij ob Ščavnici.
Dan vpisa: 19. julija 1934.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica pri Sv. Juriju ob Ščavnici, registrirana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbriše se dosedanji član načelstva Hrašovec Alojz, vpiše pa novoizvoljeni član načelstva Horvat Franc, posestnik v Sovjaku.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 19. julija 1934.
Zadr. I 93/49.
*
789.
Sedež: Trbovlje.
Dan vpisa: 17. julija 1934.
Besedilo: Splošna delavska gospodarska zadruga »Rudarski dom« v Trbovljah, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbrisali so se izstopivši čland načelstva: Škrinjar Jože, Koren Miha, Gun-šek Franc ter vpisali novoizvoljeni člani načelstva: Giiuliatti Ivan, kopač, Ret-je 48, kot načelnik, Plahutnik Franc, te-rar, Loke 196, Alič Anton, kopač, Loke štev. 197.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I.,
dne 17. julija 1934.
Zadr. III 104/23.
Konkurzni razglasi
790.
St 24/34—2.	1763
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini tvrdke »Elektroton« dr. z. o. z. v Ljubljani.
Konkurzni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Upravnik mase: Cvirn Franc, Ljubljana, Tavčarjeva ulica št. 2.
Prvi zbor upnikov pri imenovanem sodišču, soba štev. 134 dne 10. avgusta 1934 ob 9. uri.
Oglasitveni rok do 30. avgusta 1934. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 31. avgusta 1934 ob 9. uri. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. julija 1934.
*
791.
S 1/33—7.	1755
Odprava konkurza.
Prezadolženem Hočevar Jernej, pos. in trgovec v Velikih Laščah.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 1/33—1 o imovini prezadol-ženca, se odpravi, ker se je skenila prisilna poravnava, po § 169 k. z.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 26. julija 1934.
*
792.
Pot 9/34—41.	1716
Konec poravnave.
Po sklepu opr. štev. Por 9/34—38 je bil poravnalni postopek v pogledu dol-
žnice Dermota Alojzije, posestnice in usnjarke v Železnikih nad Škofjo Loko, v smislu §§ 34., 56., t. 6.. p. z. ustavljen.
Poravnalno postopanje je končano. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd, III., dne 17. julija 1934.
*
793
Por 12/34—27.	1714
Konec poravnave.
Sklep opr. štev. Por 12/34—25, s katerim je sodišče potrdilo poravnavo dolžnike Šabca Janka, bivšega trgovca v Ljubljani, Gajeva ul. št. 3/V, je poslal pravnomočen 10. julija 1934.
Poravnalno postopanje je končano. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 17. julija 1934.
* *
794.
Por 17/34—28.	1715
Konec poravnave.
Sklep opr. štev. Por 17/34—26, s katerim je sodišče potrdilo poravnavo dolžnika C. Menardija, trgovca in posestnika v Ljubljani, registrovamega pod firmo C. Menardi, trgovska agentura in komisija v Ljubljani, je postal pravnomočen 10. julija 1934! Poravnalno postopanje je končano.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 17. julija 1934.
*
795
Por. 20/33—61.	1713
Konec poravnave.
Sklep opr. štev. Por 20/33—58, odn. 60, s katerim je sodišče potrdilo poravnavo dolžnice Wurzbach Margiite, lastnice pensiona »Grintovce v Preddvoru pri Kranju, je postal pravnomočen 15. julija 1934.
Poravnalno postopanje je končano. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 17. julija 1934.
*
796.
Por 6/34—31.	1710
Konec poravnave.
Poravnalno postopanje dolžnika Meška Franca, lastnika modnega ateljeja v Celju, je končano.
Okrožno kot poravnalno sodišče v Celju, odd. I., dne 17. julija 1934.
Razglasi raznih uradov in oblastev
No. 7348/1.	1750
Razglas.
Sresko sodišče v Kranju je s sodbo Kps 230/34 z dne 23. 5. 1934 po § 55. k. z. prepovedalo Kalanu Janezu, roj. 17. 10. 1884 v Voklem. srez Kranj, po
poklicu tesarju, bivajočemu v Voklem štev. 20, zahajati v krčmo za dobo od
27.	7. 1934 do 27. 7. 1935.
To se objavlja v smislu § 54. uredbe
0 izvrševanju očuvalnih odredb (»Služb, nov. kraljevine Jugoslavije« z dne 23. 1. 1930, št. 17/VI).
Sresko načelstvo v Kranju,
dne 24. julija 1934.
Sreski načelnik: Dr. Ogrin s. r.
*
T. No. 834/10—1934.	1697	a—2—2
Razglas.
Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Mariboru levi breg razpisuje po nalogu kraljevske banske uprave Dravske banovine V. No. 3971/2 z dne
16.	julija 1934 v skrajšanem roku 15 dni prvo j^vno pismeno ofertno licitacijo za
1 tlakovanje srednjega dela državnega mostu čei Dravo v Mariboru v km 136.165 državne ceste št. 50 z impregniranimi kockami.
Stroški dela so proračunjeni na znesek Din 287.620—.
Licitacija se bo vršila dne 11. avgusta 1934 ob 11. uri v pisarni tehničnega razdelka v Mariboru, soba št. 51.
Kavcija znaša za	naše	državljane	Din
29.000. za tuje pa	Dt	58.000-—.
Načrti, proračuni, splošni ter posebni pogoji so na vpogled v pisarni tehničnega razdelka v Mariboru.
1 opolni razglas glej v prilogi k 59. kosu »Službenega lista« z dne 25. julija 1934 ali na uradni deski sreskega načelstva v Mariboru	levi	breg.
Srečko načelstvo v	Mariboru levi bi	g,
tehnični razdelek, dne 25. julija 1934.
*
No. 1319.	„	1768
Razpis.
Razpisuje se mesto občinske babice v občini Ponikva, srez Šmarje pri Jelšah.
Pravilno vložene in svojeročno pisane prošnje je vložiti v roku enega meseca na upravo občine Ponikva, srez Šmarje pri Jelšah, po dnevu razglasitve v »Službenem listu kraljevske banske uprave« v Ljubljani.
Pogoji za sprejem na to mesto so isti kakor za vse državne in samoupravne uslužbence in da ima preizkušnjo.
Prošnji je priložiti zadevno spričevalo. Prošnjo je po predpisih kolkovati. Letna plača brez vsega drugega dinarjev 3000-—.
To mesto ni stalno, temveč samo začasno.
Uprava občine Ponikva, dne 4. julija 1934.
Št. 670/34.	1758—3—1
Razpis nabave.
Za nabavo potrebščin drž. bolnici za ženske bolezni v Ljubljani v času od
I. oktobra 1934 do 31. marca 1935 se razpisuje prva javna olertna licitacija, ki se bo vršila po določilih člena 89. v zvezi s členom 82. ter ostalih predpisov zakona o državnem računovodstvu, pravilnika za izvrševanje istega in ostalih zakonskih predpisov ter pooblastil, in sicer:
1. dne 10. septembra 1934 za špecerijsko blago in hišne potrebščine ter premog-kockovec in koks za centralno kurjavo,
2. dne 11. septembra 1934 za vse vrste mesa, mesnih izdelkov in slanino ter kruh in kvas.
3. dne 12. septembra 1934 za moko in mlevske izdelke ter mleko in mlečne izdelke.
Licitacije se bodo vršilo vsakokrat ob
II. uri v pisarni tukajšnje bolnice.
Podrobni dražbeni in dobavni pogoji
kakor tudi druga navodila z navedbo višine potrebno kavcije za posamezno vrste blaga za udeležbe pri licitaciji se dobč na vpogled pri upravi tukajšnje bolnice med uradnimi urami, pismeni pa proti taksi Din 40-—.
Ako prva licitacija ne bi uspela iz kakršnegakoli razloga, se bo vršila v smislu člena 94. zakona o državnem računovodstvu v skrajšanem roku na istem kraju in ob istem času druga javna ofertna licitacija, in sicer za potrebščine, navedene pod toč. 1. dne
20. septembra 1934, pod točko 2. dne
21. septembra 1934 in pod točko 3. dne
22. septembra 1934.
Uprava drž. bolnice za ženske bolezni v Ljubljani,
dne 28. julija 1934.
*
Opr. št. 294/4—1934—10.	1764
Razpis.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje za napredovanje lastnih uslužbencev naslednja službena mesta:
1 mesto kat. C, položaja VI., na račun upravnih stroškov;
2 mesti kat. C, položaja VII., na račun upravnih stroškov;
1 mesto kat. C. položaja VIII, na račun upravnih stroškov;
1 mesto kat. D, položaja IX., na račun laične kontrole;
3 mesta kat. C, položaja IX., v pogodbenem svojstvu na račun ambulatorij-skih stroškov in vsa mesta, ki se z oddajo razpisanih mest izpraznijo.
Prejemke in pogoje za podelitev razpisanih mest določa službeni oravilnik za nameščence osrednjega urada za zavarovanje delavcev.
Razpis je interen in namenjen samo napredovanju sedanjih nameščencev urada.
Svojeročno spisane prošnje naj se vlože v vložišču podpisanega urada do vštetega dne 18. avgusta 1934 do 12. ure. Kesneje došle prošnje se ne bodo upoštevale.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, dne 24. julija 1984.
Razne objave
Popravek.
V računskem zaključku tvrdke »Železni inajdun in topilnica Topusko d. d. v Ljubljani«, objavljenem na str. 312. priloge k »Službenemu listu« št. 60 z dne
28.	julija 1934, se mora pod naslovoma »Čista bilanca« in »Izguba in dobiček« glasiti datum pravilno: dne 31. decembra 1988 (ne pa 1934).
*	1774—3—1
Poziv upnikom.
Živinorejska zadruga za Hrastje in okolico, r. z. z o. z. se je razdružila in poziva svoje upnike, da ji prijavijo svoje terjatve.
Živinorejska selekcijska zadruga, registrovana zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji.
Hrastje, 1. julija 1934.
*
1748
Razid društva.
Prosvetno društvo v Sinjem vrhu, srez črnomeljski. je na zadnjem občnem zboru sklenilo, da se prostovoljno razide in priključi k gasilski četi Sinji vrh kot prosvetni odsek.
Prosvetno društvo Sinji vrh ob Kolpi.
Predsednik:
Fortim Peter s. r.
Tajnik:
Miroslav Čekada s. r.
*
1756
Objava.
Izgubil sem vozno dopustilo za vožnje potniških avtomobilov skupno s spričevalom o usposobljenosti.
Prog'-r'm ju za neveljavni.
Ošlak Josip, ravnatelji Maribor.
Objava.
Izgubila sem izpričevalo VI. razred8 drž. osnovne šole v D. M. v Polju i>a ime: Pogačnik Marija, rodom iz Po“’ grada, obč. Dol pri Ljubljani. ProglašalD ga za neveljavno.
Pogačnik Marija s. r-
Izdaja kraljevska banska uprava Dravaka banovina. Uradnik: Pohar Robert v Ljubljani. TLka In zalaga Tiskarna Merkur t Ljubljani; njen predstavnik; O. Mibalek v Ljubljani.