rz ▼ < ečji slovenski dnevnik v Združenih državah Ve^ja za vse leto ... $6.00 I" Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 Pr tist: slovenskih i delavcev t Ameriki. 1 The largest foreman Daily in the United States. Iswfd every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CO&TLANDT 287«. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. : TELEFON: CORTLANDT 2876. NO. 121. — ŠTEV. 121. NEW YORK, SATURDAY, MAY 23, 1925 — SOBOTA, 23. MAJA 1925. VOLUTVTR XXXTTT. — T.ETNIK XXXTTT POLET PROTI SEVERNEMU TEČAJU Amundsen in Ellsworth sta odletela proti Severnemu tečaju. — Razdalja med pričetkom potovanja in povratkom znaša osemsto milj. — Šest mož v dveh letalih ne bo poznalo nobenega počitka. — Čakati so morali dolgo časa ugodnega vremena. KING BAY, Spicbergi, 22. maja. — Včeraj je bil vprizorjen v zgodovini najbolj slikovit polet z aeroplanom. Aeroplana Amundsen - Ellsworth ekspedicije sta odletela iz fjorda v King Bay malo po peti uri popoldne ali malo po dvanajsti uri po newyorskem času. Enemu aeroplanu je poveljeval kapitan Amundsen, razkritelj Južnega tečaja, drugemu pa ameriški raziskovalec Lincoln Ellsworth. Letalci so upali, da bodo preleteli osemsto milj do Severnega tečaja v osmih urah. Vreme je bil kritični in obvladujoči faktor. Aeroplana sta bila pripravljena že več dni ter sta le čakala konečnega odobren j a vremenskih prorokov. Oba lepa aeroplana, obložena do skrajnosti z izbranim tovorom predmetov, sta ležala drug poleg drugega na ledu ter čakala trenutnega obvestila, da se dvigneta v zrak ter pričneta svoj zgodovinski polet. Dan za dnem je razpravljala posadka o podrobnostih načrta, dokle rni postala vsaka podrobnost druga narava vsakega šestih mož. Včeraj pa so izpregovorili vremenski proroki svojo odločilno besedo. — Ura je napočila, — so izjavili. Vreme, veter in ozračje, — vse je bilo ugodno. Piloti so izjavili, da so letalni pogoji tako dobri kot je sploh mogoče pričakovati ob kateremkoli času v teh pokrajinah. Amundsen, s previdnostjo, temelječo na izkušnjah veterana, pa ni bil popolnoma zadovoljen. — Mogoče bo to le poskusni polet, — so se glasile njegove zadnje besede, naslovljene na štab, ki je ostal v Kings Bay. Navodila Amundsena so bila povsem jasna in enostavna. KINGS BAY, Spicbergi, 22. maja. — Najnovejša metereološka poročila napovedujejo uspeh polarne ekspedicije Amundsena in Ellswortha, kojih aeroplana sta včeraj popoldne odletela proti Severnemu tečaju. Vreme je še nadalje ugodno in ni pričakovati, da bi se pojavil neznosni mraz, niti na Severnem tečaju. Glasi se, da ni nobene nevarnosti, da bi zmrznil gazolin, olje in voda. Eno letalo ima na krovu drog iz duraluminja, katerega bodo zasadili na Severni tečaj. Razvili bodo tudi norveško zastavo, katero sta izdelali ženi obeh pilotov. Namen ekspedicije je ostati na Severnem tečaju nekako šest ur. PRVI AEROPLAN Svojo ženo je imel zaprto. Ostareli mož je imel svojo mlado ženo zaprto več mesecev. — Ona je izjavila, da jo je vsaki večer pretepal in da ji je dal v petih letih le pet centov v gotovini. MTCTOMC VICW CO. M« YORK Slikji nam ka/.r prvi aerosplan. > katerim -.<> j-e <1 visrnil v zrak dne 17. detviribra 1903 ameriški IrTaltrc Wi Iirht. Ti' dni jt* podaril \Vri«rhT la aerobian nt kemu angleškemu muzeju. Izjavil jr. <1.-, v nobenem ann-riž-kem muzeji: ni dovolj prostora zanj. Mlada morilka je bila oproščena. Deklica, ki je ustrelila ljubico svojega očeta, je bila oproščena. — Coronerjeva porota je proglasila, da se je pripetil »nesrečen slučaj. Izza davnih časov si je človek prizadeval prodreti v skrivnosti Severa ter dognati, kakšen je svet tamkaj. V naslednjem priobčujemo kratek pregled teh prizadevanj. Letala 325 pred Kristom. — Piteas, grški navigator, je odjadral proti daljnemu severu. Najbrž je bil prvi beli človek, ki se je približal artičnemu krogu. 1194 po Kr. — Člani Norse plemena so razkrili Spicberge. 1610. — Henry Hudson je razkril Hudson Bay. * j * 1 728. «— Vitus Bering je razkril ožino med Severno Ameriko in Sibirijo. 1815. — Potovanja Sir John Barrowa, Edwar-da Parry, John Franklina, in drugih. 1894-96. — Dr. Fridtjof Nansen je dosegel s svojo ladjo Fram višino 85:55N. 1897. — S. Andree, švedski aeronavt, je zapustil severne Spicberge z balonom, da poleti preko Severnega tečaja. Ničesar več se ni culo o njem. CIIIOACJO. 111.. 22. maja. — Ln- eille Wunseh. sest.iiaj-t let si a m iolarica. ki je ustrelila Mi>» Airne> simaiik. kateri je dvoril fij- n oee, William "Wunseh. in ki jv obstrelila tudi očeta in mater, je bila včeraj oproščena. (.'oronerjeva poro moj namen. ne. Streljala sem. da jo preplašim. Xi-s i!i vedela, da st-m j»» ranila. Deklica ni potočila niti ene sol-z.e ko je pričala o streljanju, niti takrat, ko je pri'ela očitati svojemu očetu, občinskemu svetniku i/. KLwrdale. Ihteti je pa pričela, ko je omenila svojo ubogo, bolno mater". Mrs. Wunseh j * prišla k zaslišanju. opirajoč s*- na berjrlje. Državni pravd nik je 1 udi objavil. tla. se je pred kratkim Mrs. Wunseh pritožila pri njem rati' odnošajev jijenepra moža z Miss Simnik. Mr. Wunseh je bila sla-^:oine«ra zdravja ter se je bala. da ji }><»d<> vzeli lii.so, radi neplačevanja na mort valni konvitej zveze sovjetskih soci jalist penili republik je v«"*enij nanovo izvolil vse člane sv -ta ljmlskih komisarjev, katerim načel ju je Ah-k-ds I. Bikov. Centralni ekscfentivni komitej j ■ bil imenovan od tretjega kon-trresa sovjetov. ki je zaključil tukaj svoja zalsedanja. Komitej obsega tlvez bomici. namreč zvezali .-■vet ter .svet narodnosti. o zaguLuvili JLieonu Troekemu mesto v sovjetskem kabinetu in do trenutka, ko .se jc objavilo neizpreaiienje.no osobje sveta. so bili njegovi prejšnji tovariši v vladi ter komunisti v splošnem ]»re-pričaati, da bo Trocki imenovan komisarjem za zunanjo t r-irovino. To mesto je ostalo prazno izza časa. ko jc inl prejšnji komisar za inoy.em.sko trjrovi.no. Krasili, imenovan sovjetskim jvoslanikom v Franciji. V* zadnjiih trenutkih pa so s-pojavile re.-me ovire proti imenovanju Troekega ter se glasi, da bi bilo neprimerno imenovanje Trockija ter novo grupiranje načelnikov vlade z ozirom na sedanji medna rodni jHiložaj. Baje so bili komunistični voditelji prepričani, da bi preosnovi-tcv kabineta razlagali v inozemstvu kot simbol slabosti sovjetske via de. Splošno prevladuje naziranje, da je politična usoda T ročke ga na -Tehtnici. Najbrž si bo moral prejšnji vojni minister »priboriti svojo pot nazaj v urad Ln da si bo mogel le Polagoma pridobiti naklonjenost vladajočih elementov. Sprejeti bi moral katerokoli mesto, ki bi nut ponudila vlada. ADMINISTRACIJA PROTI JAVNOSTI Administracija je pozvala javnost, naj se ne briga za zavezniške dolgove. — Na oster način je pozvala privatne državljane, naj se brigajo za svoje lastne posle ter puste administracijo delati kar hoče. — Italijanski narod je odobril Musso-linijeva naziranja. Konfiscirani avtomobili v službi prohibicije. WASHINGTON. D. f\, 21. maja. — Zveana zakladnica je dala prohibicijskim agentom ob kanadski meji na razpolago trideset avtomobilov, kateri 550 bili zadnji čas odvzeti raznim butlegarjcm. rekord 1 901. — Duca d'Abruzzi je prekosil Nansena za 22 milj. 1901. — Amundsen je obiskal severni magneti čni tečaj. 1 906. — R. Peary je prodrl 43 milj dalje kot vojvoda Abruški. 1909. — Peary dospel na Severni tečaj. 1923-24. — Nameravana ekspedicija mornarice Združenih držav z zračno ladjo Shenandoah. Načrt je bil konečno opuščen. Anthony Spatolhi. ^tar štiri in šestdeset l.'T, bo predstavljen sodniku A liha mi v Newark u na temelju obtažjbe. da je imel svojo ženo Katarino zaprto in da je nečloveški postopa! ž njo T«*r jo pretepal. Ona stara dva in trideset let. Sogla'sno ^ polii-ijo ji> je imel Spatollii t ikoni zadnjih tre.h me.-ecev zaklenjeno v stanovanju. ••«la lic bo delala neumnosti'7. I)etekti\>kl mStmkt dv»-h do-bi-odelnih tlelavk je dovedel dn oprošee-nju žt-u»>ke. V njenem sta-' novanjn na s dnii Avenue v .Wwarku s<> bila vrata zaklenjena t' r okna zabita z žena s sekiro. Uradniki so razbili vrata ter privedli Min. Spat oil a na postajo. Po zaslišanju ženske je kapitan odredil aretacijo njenega moža. vrtnarja pri Essex County Park. Obdolže.n jti bil pretepanja. Njeno povest je (potrdil deloma mož deloma pa so jo potrdile podplutbe ]K> celem telesu. Pred spetimi leti se je poročila s Spatollo. kljub svarilom njenih prijateljic, da ne bo nič dobrti«ra iz zakona mlade irske ženiske ter starejšega Italijana. Kmalu po iporoki jo je pričel ispatolla pretepati ter kazati -znake nara,\Tnost blazne ljubosumnosti. Tekom eeleipra zakonskega življenja ji je dal le en nikel. Obleko in čevlje je kupoval on .sam zanjo, dočrm je morala ana ostati doma. Preteklega februarja je postala njegova ljubosumnost aikutna. Kadar je Spat oil a odfha jal na delo, je pritrdil na vrata ključavnico in isto je dal tudi zvečer. Mrs. Spatolla je trdila, da jo je mož vsak večer nabil. Spatolla je priznal, da je ime\ ženo zaprto, a je "zanikal obdolži-tev pretepanja. Policiji je rekel, da je bil ljubosumen na njeno mladost in lepoto. WASHINGTON, D. C., 22. maja. — Administracija je zavzela stališče, naj se privatni ameriški državljani brigajo za svoje lastne posle ter da naj se ne vmešavajo v vlado v njenih naporih, da uravna vojne dolgove. Administracijski uradniki so dali danes odločno izraza temu naziranju ter namignili, da so precej vznemirjeni radi ugotovil, priobčenih v časopisju tekom zadnjih par dni in baje prihajajočih iz ust Amerikancev, ki se mude v Parizu na obisku. Tako javljajo naprimer kabelska poročila iz Pariza, da je George W. Wickersham, gen. pravdnik v administraciji Tafta, obžaloval akcijo predsednika Coolidge-a, ki skuša uravnati francoski dolg. Navajajo tudi govor bankirja Otto Kahna, ki je dovedel baje Francoze do naziranja, da se ameriški narod kot tak ne zanima za to, da bi se rešilo vprašanje dolga. Zaklj učni koraki so bili storjeni včeraj v zvezi s fundiranjem poljskega dolga v Združenih državah, ko je izročil poslanik Vroblevvski zakladnici bonde, izdane od varšavske vlade, za temeljno sveto $178,560,000. V zameno je dobil prvotne obligacije, katere je dala njegova vlada v zvezi s prodajo prebitnih dobav vojnega in mornariškega departmenta, pomožnih dobav ameriške pomožne administracije, prodaje moke potom United States Grain Corporation Corporation. RIM, Italija, 22. maja. — Stališče Italije glede vojnih dolgov, kot jih je pojasnil ministrski predsednik Mussolini v italijanskem senatu, je odobrila pretežna večina Italijanov. Italija priznava svoje dolgove v Združenih državah ter bo zadostila svojim obveznostim v soglasju s svojim ekonomskim položajem ter v soglasju z viri dežele in vojnimi žrtvami. BRUSELJ, Belgija, 22. maja. — Belgijska via-da se hoče pogajati se z Združenimi državami gle-de načrta za odplačevanje dolgov. Ta načrt naj bi kril dolgo dobo ter naj bi se tikal le posojil do leta 1919, ki znašajo skupno $202,000,000. — To je oficijelno stališče Van de Vyvere kabineta ter je bilo oficijelno objavljeno včeraj zvečer. Poslanska zbornica se bo danes zopet sestala ter se domneva, da bo strmoglavljeno ministrstvo Van de Vy vere. Nove volitve bodo sledile razpustu parlamenta. DAROVI ZX SLEPCE T. HamoVc, 923 W. State Street, Kokono. Ind., ,$5.00. Denar smo sprejeli ter gra bomo izročili na pristoijno mesto. Uredništvo. DENARNA IZPLAČILA y jugoslaviji, italiji in zasedenem ozemlju. Dum io naš« cene aled«£«* JUGOSLAVIJA: 1000 Din. — $17.40 2000 Din. — $34.60 5000 Din. — $SG.OO Pri nakazilih, ki znašajo manj kot kot m UmI iiaarjer nrfim— fMehtj IS centov za poštnino In druge stroške. Kaspotilja na zadnje pošte in bplainje "Poštni iekovnl ara«". ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE1. 200 lir .......... $ 9.30 500 lir..........$22.25 300 lir ............ $13.65 1000 lir..........$43.50 kot £M Ur raeosamc pooekej po IB enter Pri naročilih, U ca poštnino in drage stroške. Razpošilja nm zadnje pošte In Izplaioje Ljmkljanska kreditna banka v Trstn. Za pošiljatve, ld presegajo FETTISOČ DINARJEV ali pa DVATISOC LIH dovoljujemo pO mogočnosti Se poseben popust. Dtncrjeoe in Unm sedaj al stalna, waja se seCkrat In aepcft Is tep razlega nam ni motete podati natanfne eene mprat pe eeni tistega dne; ko aam pride poslani f—r r roke. POSiLJATVB PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO NAJKRAJŠEM ČABU TEB KA&JNAMO ZSA STROŠKI Order aH pe New T« Draft. FRANK 8AKSER STATE BANK 83 Oortlasdt Street, Maw York, M. Y< {Telephone! OertUndft. ■■: —i , ' : r ' i. " ~ " -:k / . - - -.lA M ■ •f* GltAS NAROT>A, 23. MAJA 1325. GLAS NARODA (SLOVENK DAILY) Owned and PMUked by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY. (A Corporation) Prank Sabser, president Louia Benedik, treasurer Place of business of the corporation and addreaaes- of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New Tork City, N. T. GLAS NARODA" "Voice of the People" at To ni nič drugega kot velikanski napor, da se prepriča An tisa-Ionsko Ligo in nje pristaše, da povzroča vlada mofcr&cem toliko zadreg, sitnosti in trubla kot ga >pač dovoljujejo toBtadervne aipropria-cije. ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI (Fw»l|n UnfiMH Information larvlct. — Juooaav Bumu.) Peter Zgaga | PRISELJEVANJE V KUBO. Issued Every Day Except Sundays and Holiday*. Zi ceio leta velja Its* za Ameriko in Kanado _________________$6.00 Za pol leta __________________ $3.0G Za četrt leta _____________________ $1£0 Za Neto Tork ta celo leto_$7.00 Za pol leta_____________$3£0 Za niozemstva ta celo leto_ $7.00 Za pol leta___________$3J>0 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemii nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujej>« Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. GLAS NAROD A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. CILJ "OGROMNEGA NAPORA1 Xa tisoče inozemcev, ki niso mogli dobiti dovoljenja za prihod v Združene Države, gre mesto tega v Kubo. Ni verjetno, da bi mnogi izmed njih nameravali ostati v Kubi. Oni smatrajo to" deželo le kot prehodno točko za lažji vstop v Združene Države. Večinoma tam potrpežljivo čakajo, dokler se jim ne ponudi prilika priti v Združene Države bodisi zakonitim ali nezakonitim potom. V največjem šte vilu slučaju jih čaka razočaranje. V zvezi s tem so številke o priseljevanju v Kubo tekom eadnjih treh let dokaj zanimive. Očividno je, da ena izmed posledic omejitve priseljevanja v Združene Države je bila ta, da je veliko povečala število potnikov v Kubo. Leta 3922. je prišlo v Kubo 25.993 priseljencev, 1. 3923. pa 75.461. V samo mesto Havana je prišlo tekom zavz van i, pied kotit Ogromni napor", katerega sc je vprizorilo sedaj na korist V"' j m »sta ve. lii moral im-nti povsem naravno za posledico ■i« . Slo zmagoslavnih bitk. V resnici ne more biti niti naj-H' .M.!.- -_ra dvoma, '. /• ^ :i / /^iiiio pijačo. Ce hoče vlada, lahko premaga odpor sko-7-., k v;i i -»tavranta v New Yorku ter zapre prostore z velikan- - . t ; katero klet.-marsikateri skedenj, marsikatero kuhi-i. » i • -'i ■ >uo s« »bo ter .s pomočjo vladnih kemikov ustavila ja-i «■.I grozdni sok. še p red no bi postal kriminalen. l'a ' 'is vse io, .spravljeno na kupec, bi ne predstavljalo izve-■ i r..;.i V a.lovf postave. Pom rajalo bi le velikanski naipor, da ■ v.. i,iv«Oblasti hi k silo izvajale postavo, a postava bi s ii. bih« izvedena. Volsteadcrva postava bi ne bila primer-i • ' • dokb-r bi nt* podalo bntlet^arsrrvo tako izvanrecLno in ■ i » i>onare ja»nje d-erja ter vtibaitapljanje v nasprot-. i - >-.i . .-.kiuii postavami. Ali ima sploh kdo najbolj medlo idejo, " -rsedanji ogromni napor ali katerikoli druga ogromni na-1'" p 1 /' 'i tak rezultat i Dosedaj ni.-rznim uradnikom, ki bi gojil take ideje. To. 'kar dela vla-i.s >•ni ni." drugega kot demonstracija, da ?=ploh kaj dela. Njen 11 j.- | »< "kil./;* t i. da je aktivna in da lab-ko zmaguje v 'bitkah. Ko >'• • ■' kiju.'avniee na kavarne in reectavraeije v mestu. New Yor- ku. n kdo d«.mn Vi l in*aiikdo trdil, da tse je na ta način sušilo New or k. !>''» v.-lja glede .slikovitih pogonov na žganjarsko brodovje. 1 1 • 1 "ii s 4-clim tozadevnim biznesom. Xa tisoče poti je, kako •-.t»m >:*! v deželo žgane pijače. Nadaljnih par tisoč načinov pa .!''. k. ■ /.d• »vati take pijače v notranjosti dežele same. Nobenega ''•• tudi ni načinov, kako prodajati to pijačo. V deželi je na mi-!•.;«»n"mi milijone ljudi, ki hočejo tako pijačo in ki so drugače po-p •■■>■••>i,i dobri državljani, ki (upoštevajo postave. 1'ra iniki. ki skušajo preprečiti zakladauje te4i ljudi s pijačo in 7,.ikotiodajaiv-i. ki sprejemajo postave proti pijači, se ne brigajo v ri.-M..-: >:a to, «la dotični ne dobe pijače in številna med njimi sami n - »i ii. jo s«Miipatam požirku. To. kar imenujemo v splošnem i/v.,' i;m- prohibicije. je poskus, da sei zajezi reko z ograjo iz pletene žice. Id v< likansko >leqKintišenje pa je mogoče le radi obširne in vse prodir.«,i". hipokrixije. radi s)>lo.šiie liinavščine'. Zvezni uradniki, od }»i» ds» dnika navdol, izjavljajo, da morajo izvajata te kretnje, k. r mi pri- _di izvajati postave m da ne morejo storiti ničesar drugega. 1 'rad ni k i s predsednikom vred .so s prisego obljubili izv«lenje p'-tna.i-^jfga amendment a an kaj s4ore sedaj glede njega? Prisegli so. da bodo Izvedli Shermanovo proti-trustno pcxstavo in kaj so storil t sedaj glede nje? N-iii uradnika -o prisegli, da bodo izvedli tisoč postav, mod ka t »m . h j- dosti, o katerih niso še nikdar ničesar čuli in dosti tak:h. katenh se sploh ne izvaja. To je poniževalno, a je resnično. Y/i .»k. da se j i izbralo Volsteadovo postavo za te velikanske napo: o r.e liči v tem, da skušajo uradniki nepristram&o iz^-esti vse p.-!av-. i* in več ker ^e čutijo prisiljenim storiti nekaj, da potolafži-jo politični -nI suhaških glasov. t ■ bi AntLsalonska Liga jutri zapiustila svoj biznes, smo prepriča h:. da bi bilo le malo kongresnikov ali administracijs^kiSi uradnikov mil- nja. da jih njili uradna prisega sili vprizarjati te "ogromne napor' '. Naenkrat bi našli, da zahtevajo druge in bolj nujne zadeve, njih neposredno pozornost. Tudi javnim možem politikom, urednikom in govornikom na banketih bi bilo treba delati se v javnosti suhe, čeprav so mokri iz osebnega prepričanja in ogabnih običajev. Prenehalo bi ostudno slepomišenje javnih mož. ki se prav nič ne pomialjajo izpiti poži-rek postavno pre^mvedane pijane, a obsojajo na zaporne kazni drug.- ljudi, ki prevažajo ali prodajajo take pijače. Cela struktura YoUt«-d>?va t«melji na hinavščini. hipokriziji in vzdržuje se jo z za-Jtieevanja vrednih strahopet-stvom. Ko zasledujemo sedanji eksperiment zveene vlade, si hočemo privoščiti vsaj to, da imenujemo stvari z njih pravimi imeni. Tc ni kampanja, da se napravi jZdružeoe države suhe. To ni kampanja, da se doseže popolno rzvedenje Vobrteadove postave. dnih let, ni treba oklicev. se dovo-sta stanovala tekom dveh predho-li poroka tudi brez istili. Poročni zakoni v Združenih Državah ne predpisujejo nikakih o-klicev. Nekaj, kaj je najbližje podobno oklicem, je predhodno naznanilo o nameravani poroki, kakršno je predpisano v desetoriei ameriških držav, namreč v šestori-ci ne\v-englandskih držav, v New Jersey, Delaware, Georgia in Wisconsin. Treba namreč v teh državah čakati največ pet dni do poroke. Dočim oseba, ki se hoče poročiti v Kubi. seveda ne more rabiti poročne licence, izdane v Združenih Državah, vendarle posest take 'licence dokazuje, da je dotičnik vzadovoljil zakonom svoje države. Ni pa mogoče dobiti v to svrbo poročno licenco v državah New Jersey in Wisconsin, kjer zakon zah zadnjih treh let priseljencev: 1. teva, da morata obe strani skupno 1922 — 18.884. 1. 1923. — .">5.594 priti na urad, ki izdaja licence. in 1. 1924. — 54.926. Kuba ne zahteva, da si mora priseljenec pred vožnjo priskrbeti vizo kubanskega konzula. Niti ne Morda bi se dotičniku v takem slučaju izdala uradna izjava, da je priglasil svojo predstoječo poroko. Na newvorskem generalnem zahteva potnega lista, izdanega od konzulatu republike Kuba, kakor inozemske vlade, h kateri priseljenec spada. Edina izrecna zahteva za vse priseljence je ta, da mora vsak odrasli priseljenec imeti pri sebi ob svojem prihodu vsaj trideset dolarjev. Osebe, ki očividno niso v stanu vzdrževati same sebe, morajo dokazati, da' ne bodo padle na breme javnega dobrodelstva. Priseljenci, kadar pridejo, so baje podvrženi zdravniškemu pregledu. Ni nikake omejitve glede nepi-smencev. Posebne določbe glede žensk. Kubanska vlada je čutila potrebno, da omeji in uredi prihajanje priseljenk bi z spremstva. Nared-ba v tem pogledu je stopil v veljavo dne 18. marca 1925. Glasom iste se ženske pod 21. letom ne smejo izkrcati, razun ako se nahajajo v spremstvu očeta ali matere, sorodnika ali zakonitega varuha. Ako jih spremlja kak sorodnik ali pa varuh, morajo pokazati legalizirano pooblasčenje s strani staršev in dokazati sorodništvo oziroma varuštvo spremljevalca. V vsakem drugem slučaju se smejo izkrcati le z dovoljenjem priseljeniškega komisarja. Ista naredba predpisuje, da poročene žene morajo pokazati primerno pooblašče- Sodei:' P° V^oeiUh iz Kube, nje s strani moža; ako mož živi v jso ^mošnje razmere jako neugo-Kubi, mora priseljeniški komisar |dne- Vse Polno Je tam tudi na drugih konzulatih bi dotičnik lahko preskrbi "affidavit," spisan v španjščini, v katerem se navaja, da-li je izjavitelj v starosti, ko se lahko poroči, da-li je svoboden, da se poroči, da-li je v-zadostil predpisom glede oklicev (oziroma poročnim predpisom o-nili držav, kjer ni oklicev). Na kubanskem konzulatu so izjavili, da občinski sodniki v Kubi, ki so edini vpravičeni izvrševati poročno obred bodo smatrali tak "affidavit" kot zadostno dokazilo. Ženska na drugi strani bo imela več težkoč, da si priskrbi dokumentarne dokaze o tem, da je doma vzadostila predpisom glede oklicev. Večinoma evropske države zahtevajo okliee in nekje so predpisi v tem pogledu precej komplicirani. Ali bržkone se da stvar zlahka urediti, ako se nevesta pred svojim odhodom obrne na pristojno domačo oblast. Ako se ženin in nevesta srečata v Knbi in oba imata take dokumente, ne bo bržkone nikakih težkoč za njuno takojšnjo poroko. Vendarle bi se tako postopanje dalo nasvetovati le v izjemnih slu- potrditi to pooblasčenje. Te določbe so bile izdane ne le v zaščito Kube, marveč tudi da se prepreči izkoriščavanje žensk. Marsikateri ameriški državljan, ki namerava poročiti se z inozem-ko, vprašuje, dali ^e mogoče in priporočljivo, da pride zaročenka v Kubo v svrho, da jo tam poroči in potem pripelje v Zed in jene Države kot svojo ženo in zato kot pri-seljenko izven kvote. Nekateri mislijo, da bi se s tem dalo prištediti mnogo časa in denarja. Ta ovinek se zdi zaželjiv zlasti bimšim državljanom onih dežel, kjer se ameriška naturalizacija ne priznavaj kar se tiče oproščenja od vojaških dolžnosti. Ameriški državljani, ki hočejo pripeljati svoje zaročenke v Združene Države potom Kube, naj pazno prečitajo gori omenjene kubanske določbe glede žensk, prihajajočih brez spremstva. Tudi nekatere druge zakone treba jemati v poštev, zlasti kubanske poroč. zakone. Po istih je jako težko poročiti se, ako nista zaročenca stanovala vsaj dve leti v Ku bi. Tamošnji civilni zakonik določa, da v slučaju inozemcev, ki nista stanovala dve leti v Kubi, treba dokazati potom primernega dokumenta, izdanega od pristojne o-blasti, da v oni deželi, kjer sta stanovala tekom dveh predhodnih let, so bili oglašeni predpisani oklici. Neka naredba od L 1900, ki je še vedno v veljavi, nekoliko olajšuje to zahtevo; ako namreč inozemca predložita občinskemu sodniku za- eev, ki upajo priti od tam v Zedi-njene Države. Stanovanjske razmere so popolnoma nezadostne. Vse mogoče vrste brezvestnežev prežijo na priseljence. Brezdvom-no ni to najboljši kraj, kamor poslati ženske brez spremstva. Kubanski zakoni dovoljujejo poroke potom pooblastila by proxy)« t. j. poroke, pri kateri se ena izmed strank daje v odsotnosti zastopati potom pooblaščenca. Take poroke pa niso veljavne v Združenih Državah in ameriški priseljeniški zakon ne daje takim ženam pravice do izvenkvotne vize. Pred kratkim je neka newvoška novina poročala o zanimivem slučaju v tem pogledu. Neki prebivalec mesta New York je hotel prištediti si na času s tem, da je naprosil prijatelja v Kubi, naj ga zastopa pri poroki z njegovo zaročenko. Ko je nevesta šla k ameriškemu konzulatu, da dobi izvenkvotno vizo, ji je ta povedal, da po naših zakonih ona ni žena ameriškega državljana. Na to je ona 'pisala ženinu, naj pride sam, da se poročna ceremonija zopet izvrši v njegovi prisotnosti. Ali kubanski magistrat ni hotel izvršiti zopet nega poročnega obreda, kajti osebe, zakonito poročene, se ne morejo zopet poročiti. Končna rešitev iz zagate ni znana. V prihodnjem članku hočemo poročati o raznih goljufijah, ki so se odkrile v pogledu porok, kakor tudi opisati težavne razmere, pod katerimi mnogi priseljenci živijo dovoljiv dokaz, da v oni deželi kjer v Kubi. Novice iz Jugoslavije Kadarkoli ima kaka država v blagajni premalo denarja, si skuša na ta ali oni način pomagati. Ponavadi si izmiisli kak nov davek. ki bi .pokril primanjkljaj. Tako je bilo aiaprimer pred kratkim v državi Floridi predlagano. naj se obdači samce. Vsak peči a j*, ki je star več kot petindvajset let. bi moral plačati za svoje pečlarstvo pet dolarjev davka na leto. Vršile so se velike debate, slednjič je pa predlog propadel. T'n škoda, da je propadel. * Vsak p- čl ar bi namreč z veseljem plačal tistih pet dolarjev. Toliko je pa že vredna ljuba prostost. * Ko je izvedel bivši kajizer Viljem, da je izvoljen Hindenhurg predsednikom nemške republike, je pokliical k »fbi člane svoje družine. svoje adjntaute, stražnike in služabnike ter jim poldrugo uro govoril o pomenu te izvolitve. * Poročilo pa ne omenja, če je potmi vzel klobuk ter od svojih vernih poslušalcev nakoleiktal potrebno svoto, da se bo lahko odpeljal v Berlin. S I IJf Iz Ohieage poročajo, da sta tam č i vela dva velika prijatelja. Prvi .je bil poročen, drugi pa samec. Samec se je pa nesmrtno zaljubil v prijateljevo ženo ,in tudi ona ga je rada imela Ko je poročeni prijatelj to izve-dad. je rekel povsem enostavno: Dosedaj sem ti izpolnil še vsako željo in tudi to ti bom. Če jo imaš res tako rad, kot praviš, jo vzemi za ženo. Jaz se bom postavno !o-'•il od nje. * Tn re^; se je zfrodilo tako. Po preteku štirinajstih dni je pa uo-vaporočeni smrtno zasovražil svo- '!)>«ra nekdanjega prijatelja. * V Clilcagu je neka petnajstletna šolariea ustrelila žensko, v katero je b>il njen oče zaljubljen. Ustrelila .io je hladnokrvno te=r pri tem ranila tiudi svojega očeta ill 111 Hit' T. Coronerjeva porota ]e i-zjavila. Ua je deklica nedol&na. Izspuščena je bila. ne da bi jo eadvla naj-imanjša kazen. * Po mojem mnenju bi pa deklici čisto nič no škodilo, ako bi jo posadil načelnik porote na kolena tir jo prav pošteno našeškal. Ko so suhi Amerikanci izvedeli, da bodo začeli v kanadski državi Ontario točiti petprocentno pivo. jih je odšlo na tisoče preko meje v Kani ad o. Bog ve, koliko Kaaiadcev bodo Amerikanci Spreobrnili h prohi-biciji? * Kot sem že enkrat omenil, bi ■bila za Jugoslavijo najprimernejša nasktdnja himna: Prazne čase, srca puna, mamje riječi, više čina, onda bit če opet sretna lijepa naša domovina . . . V današnjem listu čitate, kaj praivi srbska vlada o bolezni srb-skeira princa Jurja. Vse je lepo povedano in z rožicami okinčano. Juri domneva, da mu nekateri stretžejo po življenju, da ga hočejo 'zastrupiti oziroma na ta ali oni način spraviti s sveta. Ne vem, kako je s celo zadevo, rečem pa samo tole: Vlada ga ne bo zastrantega internirala, ker se boji za njegovo življenje, pač pa najbrž zato, ker so bili tisti, ki so mu po življenju stregli prepočasni in ker je bil Juri preveč previden. • Interniran bo na državnem posestvu Bel je. * In re bo v bližnji bodočnosti z Bel j a sporočeno, da je Juri nets adoma umrl. ne ne 3. novembra leta 1918 so vdrli seJjaki Mladen Banjaš. Vlada Banjas in Dušan Banja*, vsi iz jDobriee v Banatsu. v s,>bo notarja Dušana Jankovič iu so s smrtno grožnjo izsilili od njega, da jim je izročil 1280 K. Še istega dne >ta seljaik Velizar Lepedat in dninar Ilija Stefanovič napadla notarja. Lepedat ga je z bajonetom sunil v prša ter udrihal po njem jo ter nosila madžarskemu častniku podatke o jug. vojski ter o stanju armade. Vsi prijeti so bili izročeni okrožnemu sodišču v Su-botici. V pijanosti zaklala mater. A' Privbtki na Hrvatskem se je odigrala žalostna rodbinska tragedija. Ana Turk, omožena Kovač je v prjajios*! zaklala svojo "mater Teleno Turk. Prepir je nastal zaradi tega. ker je mati vzela hčeri čašico žganja in ga popila. Hči je skr.čila pokonci in porinile s puškinim kopitom. Stefanovič j materi nož v prsa. Zadela jo je pa mu je poslal dve krogli v gla- j }[ati je \)t\a taknj mrtva, vo. Za trim so Kuzman Dapedat. j Turk -e je pred leti priselil iz Pri-Janez Preda in Nikolaj Petrov j morja. Bil je dober delavec. Ob\ vlomili v občinsko blagajno ter družina pa je bila ud a na pijači, odnesli 40.000 K. Pred sodiščem! v Pančevu so bili Obsojeni; Veli-i zar Lepedat radi umora na 6 let Sava narašča. ječe in ."»detno izgubo časti. St«*- IzZagivba poročajo, da je v sled fanovič radi premišljenega umo- trajnega deževja začela Sava na. ra na 10 let in 10-letno izgubo ča-f-ti. Kuzmain Lepedat, Janez Pre- raščati-in da je bila okolica sav zaenkrat še ni pričakovati, denarja 100 Din., je bil ob>ojen j Tudi lkmava je v zadnjih dneh na (» mesecev ječe in 3-letno rzgu- "meno narasla. bo časti. Mlailen, Vlada in Dušan ; __ Banjas so bili vsak obsojeni na let ječe ter na 10-letno izgubo časti. Strela udarila v mošejo. Vsled priziva obtožeaičevih zagovornikov se je vršila t^ dni nova razprava in je bila Velizar ju Lepedattu kazen znižana na 5 let ječe, Stefanovič,u je bila kazen isto znižana na ."> let. razen tega pa je bila razveljavljena tudi obsodba Kuzman Lepedat. .laneza Preda in Nikole Petrova, katerim je bila kazen od 3 let znižana na 9 mesecev in 3-let.no izgubo časti. Smrtna nesreča. V Mostarju je te dni udarila strela v takozano Bileško mošejo ter jo popoilnoma razrušila. l'lo-veških žrtev ni bilo. ker v kritičnem času k sreč.i ni bilo nikogar v mošeji. Mošeja ni imela strelovoda. MUČILNICE SE JE REŠIL Pri Patanki ob Donavi se je pri prevozu težke jeklene blagajne ;z poslopja Prve hrvatske štedioaiiee preko Donave v llok pripetila irrnzna nesreča. Ko so peljali bla-prajno s šestimi pari konj do bro-da, da jo propdjfjo preko Donave. si> se pred h rodom konji ^plašili in dirjati z vozom po eesti. Voznik je pri tem prišel pod kolesa in težki vr>z jra je prerenal na dvoje. Vohunska afera v Subotici. Pred kratkim je smbotlška policija odkrila nevarno vohunsko dniiž-bo. Dosedaj je bilo aretiranih jiet oseb. med temi dve ženski. Kakor poroča, je bil vodja vohunske družbe šef odrske ]>o-ročevalske službe v Szeged inu, stotnik Rudolf Eger. V Subotici so bili prijeti: Etelka Keller, Ida Svoboda1, in Lazar Krvanjski. Kel-lerjeva je večkrat prekoračila me- panv, OJnicago. 111. N::kdo je srečal prijatelja, katerega ni videl že precej časa ter ga vprašal, kako se kaj počuti. . "Ravnokar sem .se rešil mučilnice "— se je glasil odgovor. —■ "Ves mesec me je bolel želod-ec in zdi se mi. da ni hujšega na svetu kot je neprostovoljno brezdelje. Sedaj zopet delani. Vsako jutro se zbudim z veselo nnislijo, da potrebujejo v delavnici in da sem sposoben iti tja*'. Oe imate dnnta Trinerjevo Grenko Vino, se ne boste nikdar sieznanili z: gocaj ome-njeno niučilnueo. t*5st želodce, v vaštlin črevesu ni stnupa zaprtja, lahka pretbava. normal no delovanje jeter in ledie. zdrav tek — tako bo vaše stanje, če pijete Trinerjevo firenko Vino. Nadalje pomnite, da je Trinerjev Liniment bivz primere, v slučaju rzpahkov. oteklin in ži\čnih boleterv. da so jako uspešni Ti-inerje.vi lJraški zoper glavobol in Triaierjcve Kapljice zoper zob oboi. Popolen seznam Trinerjevih zilravil vam bo jMislala Joseph Triner Com- (Ad.) Da nudimo našim vlagateljem čimveč koristi in jih spodbujamo k večjemu varčevanju, bomo obrestovali vloge na — "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" mesečno, namesto četrtletno kakor dosedaj. Od I. aprila 1925 naprej veljajo pri tem sledeča pravila: Vloge, katere se vložijo prvega poslovnega dne vsakega meseca, bodo obrestovane s tem dnem; Vloge, katere se vložijo po tem dnevu, bodo obrestovane s prvim dnem prihodnjega meseca. Vloge, vložene do vstevši desetega poslovnega dne meseca januarja in julija, bodo obrestovane izjemoma že s prvim dnem januarja in julija. Obrestovan je dvignjenih zneskov se preneha koncem preteklega meseca. * Vloge se obrestujejo po 4% na leto. Obresti se pripisujejo k vlogam 1. januarja in 1. julija. Vloge nadzoruje Banking Department of the State of New York. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, : New York, N. Y. 1 iiiiM^iarrf ■ i^ifeafe^ .... ■ • i..«,,-, : ' - • " v ' GLAS NARODA, 23. MAJA1925 Kako se je izvedelo za londonski pakt? Londonski pajkt je bila tajna pogodba med Italijo na eni ter An glijo. Francijo in Rusijo na drugi tirani; ostalim državam je ostafa dolgo prikrita in tudi Srbija iri poznala njene vsebine. Šel»» ko so zaveli boljše viki objavljati tajnr dokumente, to je diplomatske li-*tine iz arhivov vnanjega mirir*-trstva earske dobe. se je objavil 1. tudi tekst lomlonskega pak-la, do<" i m je postal na zapadli znan šel** v januarju 1. 1918.. ko je nje«ra vsebino objavil Seton-W;itson v ''The New Europe/' Seveda pa se je že dolgo poprej zaznalo, da je sklenila pogodba med zavezniki in tudi glede po-drobnotti teritorijalnih določb so |»rodrl»' v svet preecj t o ("ne ve*ti. Razumljivo je. da je haš .Tugoslo-venski *>k<*ga ozemlja na Jadranu. Vodilni funkcionarji -Tu-go^lovenskcga odbora so bili že spodaj prišli na to, da se ple-to podajanja med It al rjo in aivtanto ter >o takoj ]>orabi!i sleherno priliko, da izvedo, kateri teritoriji so v ne varnosti in da prit'no pravoeasnn ]»rotiakeijo a* diplomatskemu svetu antantinib držav. Da so izvedeli ž«* zgodaj, katero ozemlje je predmet italijanskih pre-tenzij in v koliko se s tem strinja antanta zato je imel glavno zaslugo pokojni Franjo Supilo. V novembru 1. 1914. je dospel fsupilo v London z nameno, da poskusi preprečiti izgubo jugoslo-ven^kega teritorija na -Jadranu. Tu je dobil s pomoejo starih prijateljev in poznavalcev .Tugoslo-venov Steera in Seton Watsona dostop do najmerodagnejših diplo niaKkih osebnosti in pri njih je izvedel prvikrat v svoje veliko pre-senečenje, kako daleč so že dospela podajanja. Supila je v Foreign Officeu — tako pripoveduje il v njegovem spremstvu tudi 'slavni zoolog Edmund Helier, a-| meriški Xeonee, ki je često potoval v nain-ne svrhe. Znanstvena ko i ri>t tega lova je bila neznatna. Tem srečnejši pa je bil Helier, ko j«' prišlo do nove ekspedicije. s katere se j«> učenjak te dni povrnil. !til j ' v Afriki, kjer je odkril do-*lej neziiH-no jrorilo ogromne velikosti. Heilerjev spremljevalec po-i toča o tem odkritju v ** IM rostrated Smrtna kosa. V Šmarjah na Vipavskem je umrl Milan štnbelj, bivši ravnatelj Eskomptne banke v Ljublani. dobroznan v tukajšnjih gospodarskih krogih. ker imajo vse potrebno v bambu sovih gozdovih in jim ni treba hoditi v naselbine. C'e so pa razdražene. postanejo človeku skrajno nevarne. Že njihovo rjovjije je strašno tem bolj, ker začne gorila pred napadom s prednjimi taca-mi razbijati po prsih kot j»o bobnu. Kje je moja s Mra FRANCES <'Es.\REK. doma iz Ribniee. Nj»-n zadnji naslov je bil Box 14">. Ironton. Mrnii. Prosim cenjene rojake, ako je komu znan njen naslov, da ga mi javi, ali pa naj se sama oglasi radi važnih zadev iz stare domovine. Štefan Češarek, 6034 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio, t:ix 21.22.2:3) KEVtTQMI VKW CO- ««W_VO«*/ V hiši. ki jo vidite na sliki, je bil rojen predsednik Monroe. Hišo je kupila neka družba, ki jo bo porušila ter zgradila na njenem mestu moderno poslopje. Iliša stoji v New Yorku na Prince Street. Težak sodnik. Pod šolnikom Crawfordom. velikanom. visokim skoraj 1 meter fO ein. se je. kakor pišejo angleški listi, zadnjič zlomil uradni stol London News'' te-le podrobnosti: j ko je sedel mož na njem pri raz-*'Južno od belgijske postojanke 1 pravi v sodišču v Eumontonu. — i Wa Id kali na reki Lova smo dospe- j Sicer pa je bil ta sstol že 40 let v |li do pritoka Utu. čigar dolino i- j iabi. Sodišče je dalo stol popraviti menuj-jo domačini dolina goril.težki sodnik mu ni več hotel In res v teh krajih kar mrgoli o- zaupati svojega telesa. Zato je šel sani k londu-kancelarjii pie. Domačini se jih zelo boje in sicer po pravici, ker pustošijo njihove nasade in se prav nič ne zine- i ni jo. če jih pode s kamenjem ali i • i ■ " • ivriki. <''"-sio se prupeti, da se spla- | A več opie v kočo domačina. Ta- j ko j po i>rihodu v dolino Utu smo j zagledali naselbino domačinov. Otok, na katerem je živel Napoleon. Otok. na katerem ie bil zaDrt in- kier ie NaDoleon postal zadnji čas pope memben. Glavno mesto ima komaj dva ti-|^irih po Kar zasuli soč prebivalcev. Izza otvoritve sueškega preko-! "romn v^™*1**{n ^^ i^1 , , _ ? r i nanu se je tresla. Pojaxnle so se nenadoma velik** opice. Eno smo zagnali v goščo, iz katere ni mogla pobegniti. Ali za ni an smo si prizadevali, da bi se polastili tega eksemplarja živega, ker je nas ta-Jkoj minilo veselje, čim snio zagle-po.stal svefovnoznan,' dali ostre zobe. Zato smo gorilo ■ kjer so se te ogromne gorile ugne-umrl, je postal zadnji čas popolnoma brezpo- zdile. Previdno smo lezli po vseh pa se je obrnil promet v drugo smer. V stanovanju, kjer je preživel Napoleon svoje zadnje trenutke, je Napoleonov kip. V sredini južno-atlantskega o-ti-eana. oddialjen tisoč tisoče kilometrov od trdega obrežja kontinentov. strmi iz globine 4000 metrov samotni otok Sv. Helene. Leži na IG .stopinji južne širine in je izpostavljen vetrovom jugovzhodnega paisata. Potnikom, ki prihajajo z jugovzhodne strain i, nudi otok žalostno sliko golih skal, brez vsakega sledu življenja in gibanja, izvzemši krožeče galebe in razburkane valove, ki se odbijajo od mestoma sto metrov visokega strmega obrežja. Ko so leta 1582. Portugalci odkrili >ta otok, so bili njegovi vrhovi pokriti s košatimi goczdovi. Stoletje kasneje so bili krasni gozdovi uničeni. Uvožene koze, ki so se razplodile v ogromne črede, so v glavnem uničile gozd, ker so požrle vsa mlada drevesca. Nekaj je pri tem uničevanju pripomogel tudi človek z brezobzirnim sekanjem. Odslej so skušali to popravili. I"vozilo se je številne rastline. ki so uspele, a so popolnoma zadušile prvotaio floro, ki je deloma popolnoma izumrla. V dolinah. zavarovanih pred vetrom; raste listnato in iglasto drevje, nižje spoda j oranže, citrone. kokosove palme, zelene planjave pa raxve-se] ju jejo človeško oko. Številni izviri napajajo vse doline. Podnebje je milo in zdravo, ven dar je predvsem v krajih, zavarovanih pred vetrom in v katerih u-speva tudi rastlinstvo. Na višjih, nezavarovanih mestih, kjer je dež odpral poslednjo trohico rodovitne prsti, so kliniatične razmere neugodne. Za časa odkritja je bil 122 kvadratnih kilometrov obsegajoči "o-tok neobljuden. Ka0. if*p ir'»zd ill lep svet. Oglasite se pri: FANI ROLIH, Cornplanter, Penna. Slovensko Amer. Koledar za leto 1925 smo že skoro razprodali V kratkem času smo ga prodali več tisoč. Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj čanstva. To je takoj pomagalo, naroči, ker ga je le Se par sto iz- 24 ur pozneje je mizar že oddal za sodnika Craw ford a lep stoj. o-krašen s kraljevim grbom. Zraven je bilo pismo, v katerem mu poročajo. da so stol najprvo preizkusili na •njegovo moč in ugotovili, da lahko vzdrži težo sedmih normalnih mož. rodov zalogi. Cena s poštnino vred 40 CENTOV. Oni naši zastopniki, ki fe niao naročili koledarjev, naj se požu-rijo, da ne bo prepozno. SL0VENIC PT7BLISHINO CO., 82 Cortlandt St., N. Y. O. poslopje dotare gorile napravijo gnezdo, v katrtrem žive z mladiči. Gorile se t išče druga druge in gredo zelo nerade narazen, tudi če so lačne. Žive v mnogoženstvu. Starega samca smo opetovano videli v družbi treh ali štirih samic. Nasprotno pa ni v družbi nikoli po več samcev približno enake starosti. Te gorile so zelo miroljubne. brezdelnost pa jim je, kakor se zdi. zelo ugajal, zakaj pritožili se niso nikoli. DR. LORENZ 642 Penn Ave., PITTSBURGH, CDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK iPECIJALIST MOŠKIH BOLEZNI. MoJt »troka j« zdravljenja akutnih In kron!2nlh bolezni Ju aam tm zdravim nad 25 let ter Imam akuinje v v»eh boleznih Hn kar znam alovanaks. zate vaa morem popolnoma razumeti ln bolezni, da v«, ozaravim In vrnem moi In xdraVj" ^oX, n T, "!^ pridobil posebno .kuinjo pri ozdravtjenju molkCh botol. z"L " „JE popolnoma zaneetl na mene, moja akrb pa ja. 4m vaa popolnoma *u7a! wlm. Ne odlaiajte. ampak pridite llmpr.]., «eer«. Jaz osdravim zaatrupljeno kri, mazulja In liaa po leleau, bolezni v arlu to. padanje la«. beleCin« v ko.toh, .tare rane. oelabeloet, ZivSne In bolezni »'mi- hurju. ladlcah, Jatrah, želodcu, rmenico, revmatizem. katar,zlato žilo. naduha IUL Uradne ure: V ponedeljek, sredo ln petek od t ------ - - T torek, četrtek ln sobota od 8. dopoldn« praanlklb od 18. dopoldne do S. popoldne. do dopoldne do 8. Bvafer; f. popoldne; nedallak ba Posebna ponudba našim čitateljem Prenovljeni pisalni stroj "OLIVES" $20> B streiico ra sloyenske črke, Č,i,i — tfjorr 00 'OUVEB' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEfclS* Pisat! na pisalni stroj ni nDčaMa mnetnosf, Tako] Iti-Ee Vsak pile Hitrost pisanja dobite H araj«, ■LOVEHIC PUBLISHING COMPACT IS OMtlADdft SMI K«w Tsrk, V. T. Nove pošiljatve knjig. Prejeli smo veliko zanimivih in poučnih knjig in jih prodajamo po označenih cenah. Po teh knjigah smo imeli mnogo vprašanj, zato ne odlašajte z naročilom, da katere ne zmanjka, predno dobimo vaše naročilo. Z naročilom pošljite potrebno gvoto bodisi z money ordrom, t znamkah ali gotov denar t zavarovanem pisma na: GLAS NARODA, 82 Cortlandt St., New York Prečitajte pašno oglase o norih knjigah. K N J I G A K N A "GLAS NARODA'' POUČNE KNJIGE: Nsšs zdravila .................................00 Najboljša slovenska kuharica * mnogimi slikami, obsega 668 strani....................... 6.00 Nemško slovenski besednjak, (Wolf-Cigale), — 2 trdo Tezam knjigi, skupaj 2226 strani .... 7.00 Jugoslavija, 3. zreški, zemljepisni, ita tisti Sni in gospodarski pregled in — Zgodovina SHS-, 3. zvezki, zgodovinski podal- * ki Jugoslovanov in Slovanov sploh na Balkanu. Zelo zanimivo za vsakega Jugoslovana.....lil POVESTI: Fabijola ali cerkev v Katakombah.............45 Gad je gnjezdo, povest iz dni trplenja in nad. Trdo veza no .......... ..................75 Hadži Murat, Tolstojeva povest, prevel Levstik. —r Kraljica mnčenica, trdo vezano ............... .80 Kazaki, povest iz ruskega ...................... .70 Mi plačamo poštnino. IX ———————————————— i ■ '.^V. -M, J**-* ■ . iŠMfi ' - . v. - :: ^ • ff ■■ - 'ft' • V r?" 5 - - GLAS NARODA, 23. MAJA 1925. O U ANA Za "Glas Narcda" priredil O. p. 28 ■(Nadaljevanje. > — Kako me vestfli, go^pa barotiiea. da vam lahko poklonim svoj« jxmizno .n1il»1x>. — ji* nkla Margareta nežno in prijazno in njt-ii gin* je zvenel kot glas harfe skozi tiho. mrko sobo. <_V hoče Bog. mi ho kmalu naklonil veselje, da vas vidim zopet popolnoma zdravo! Veselo sem pres Jiajtleni tako dobro. To j«- najboljši dokaz, da okrevanje napreduje. Joried jt- nakoliko ironično nakremžila listnici ter obrnila, da uredi n tikaj na mba. Na obrazu bolnice pa se je pojavila naravnost čudna izpreuirtnba. Njem* ar hod reč ill besed. Nato pa jt- vprašala, če bi se ne hotela sestra Margareta umakniti za par ur. da se odpočije od napornega potovanja. — Dobrodošla mi je vsaka prilika, ko vas mortim zastopati f»ri dragi bolnici, — je dostavila ter poljubila teto na čeio. Margareta je poaudbo smehljaje odklonila. — Vožnja v odprtem vozu je bila tako prijetna in gozdni zrak tako nepričakovano okrepčiio po prahu in vročini velemesta, da nisem prav nič izmučena, temveč ravno nasprotno, okropčaua. Le svoje stvari hoVni opraviti v svojo sobo ter prositi nekaj vode, da se um i jem. Hišna, katero je prignala radovednost v sobo. je kimala z glavo ter od kazala Margareti sobo poleg spalnice baronice. — Prav bo, da ste vtdno v bližini holmce. — je rekla. I)a. Margareti je bilo prav. zelo prav. Margareta je *tala sama v lepi, elegantni, .sobi. v kateri bo od sedaj naprej stanpvala ter zrla /. radostnimi pogledi naokrog. — Kako mirno, — kako samotno vse naokrog! Kakšna blaženost bo zanjo ta nebeški mir! Stopila je k odprtemu oknu. Preti njeuimi pogledi je ležal park, — poln visokih, košatih drew livad, ribnikov in drugega. Divja tria. bršlm in rože. so se ovijale krog starodavnega zidu ter kukale naravnost v njeno sobo. Kako kra.-no. kako h po za oko. ki je bilo vajeno le v nebo kf-pečih golih zidov in sajastih dimnikov! Prevzel jo je občutek nepopisne radosti m tudi hvaležnosti. Pokleknila je preti okno, sklenila roki ter pričela moliti. Sama ni vededa, zakaj moli, zakaj se .zahvaljuje. — kajti niti izdale.ka ni" mogla domnevati, da se skriva tudi v tem paradižu kača. Dvignila j*- oči k v.dreniu nebu in v istem trenutku .se je je lotil velik strah, katerega si ni mogla razlagati. Z. enkrat preje j.- stala tako ob oknu ter zrla ven, v spomladansko krasoto. Takrat je trepetalo njeno srce »hI sre-e. — Sedaj si doiua! Sedaj si našla \uinmi gnezdo! Srtlča, kii ji je toliko obeta-la, pa je lagala in aijeino gnezdeče je zadela strela. Hrez doma se je sirota zopet potikala po tujini! Sedaj je zoj>et stala pri oknu ter zrla kot opojena v naravne krasote in lotilo se je je hrepenenje jmi izgubljeni domovini. Ah, da bi ji bil usojen tukaj kotičeik. kjer bi našla svoj mir! Nebo se je smehljalo in blestelo, kot da se je na široko odprlo nad njo ... m god obje so se dvigali višje in višje, ko? da ji hočejo pokazat i pot. ki vodi k vcenomu miru Dvanajsto poglavje. Nikdo bi ne smatral /a mogoče, da se bo baronica tako hitro Pr>vadila, novi strežnici kot se je v resnici. Njene trudne oči so zablestede, ko je stopila vitka postava Mar-garete k njeni postelji. Pravi užitek je bil zanjo poslušati, mili, sladki glas, ki je prihajal kot godba preko ustnic mlade deklice. Nekaj čudovito lepega je na takem blagoglasnem in simpatičnem glasu. Ze v navadnem življenju sa pridobi tak glas srca vseh. a v bolniški sobi je naravnost očarljivega učinka. Stari pridigar v hiši diakonistinj je nekoč globoko jrinjen i>oložl svojo roko na glavo Margarete t. r rekel: — Kako rad vas eujean govoriti! Sedaj razumem lepe besede: — In govorili so z jeziki aaigeljev. — Da. nekaj posebnega je bilo v glasu te mlade bolniške .strežnice in Margareta je že večkrat zapazila, da je njen glas prav posebno učinkoval na ■poslušalce. Nervozni ljudje, katerim potnemi hreščeč glas naravnost muko. občutijo še enkrat bolj kot pa navadni ljudje ear mehtkega in prikupnega jrlasu. Vsled tega je Uidi baronica več kot enkrat zaprla oči tor pričela blaic.no sanjati, ko je sedela Margareta poleg nje ter citala iz njenih najbolj priljubljenih knjig. _ ne z dolgočasjem kot Joried, temveč .s polnim razumevanjem. Ne le zavest dolžnosti, temveč tudi najbolj odkrito sočutje je vezalo Margareto na bolniško posteljo baronice. Vsi drugi so molče prepustili sestri Margareti to mirno, majhno ikraljestvo. Joriod jc bila nad vse vesela, da se je lahko izogibala nesimpa-tiSni ji bolniški .sobi. Kadar pa je prišla, vsa nališpaaia, je bil njen namen izključno le ta. da poroča teti naravnost čudovite stvari, koliko sitnosti in opravka ima z gospodinjstvom, kako potrdbuje vso svojo eneržijo, da drži hišo v redu. Rekla je, da je že odpustila par nezanesljivih poslov ter jih nadomestila z drugimi ki da se tako-, rekoč irtvtye v svoji skrbi za grad. Ili£na je sekundkrala navihani Joriod po svoji moei in teta je bila vsled te požrtvovalnosti tako giojttna, da je potočila več kot eno solzo. __ RUDOLF VALENTINO KOT BOKSAR Slika nam predstavlja znanega kinemaitografskega igralca Rudolfa Val. ntiiia. ko boksa z Ace Iludkinsom. Dober i« sploico liniaeat Pain-ExpeHer Ce vas mučita rcvmatlzem ali nev- f*lc»i«. vdt|mte ta iz boren, domači . h n imen t na boleče mesto in sledila bo hitra odpomoč. 35 in 70 centov v lekarnah. Pazite aa tvomiiko znamko Sidro. P. AD. RICHTER & CO. Berry * South 5th Sts. Brooklyn. N. Y. Dr. F. Zbašnik: Motivi iz vojnih časov. Bitka je bila odhrnla preko nji- pihne oblak na ne4»o in mu veli. ju. I Sol j in bolj se je oddaljeval da se razsolzi nad nama in nama šum. Samo zamolklo so se še čuli pošlje hladila! ... O. trdosrčen si udarci k««-j>i.t in dnulranje vozov iz daljave . . . Postajalo je tišje in tišje . . . Naposled sta čula ssnno ec tlrug drugega. Iirojn-nje in vzdihe. ki so se jima izvijali globoko iz prsi . . Ležala sta tako. da sta se njuna života malo da ne doitikala. Drug v drugega sta bila zasadila smrtno orožje in skoro istočasno sta se zgradila na zemljo. Storila sva \ -»alt svojo dolžnost. Zdaj sta se skupaj vila v bolečinah ter čakala. da se ju usmili bela smrt . . . Sol m e jc žgalo, kakor bi sipalo samo žerjavico na zemljo, da sta tem huje pekli zevajoči rani. In nikjer noben-* sence in nikjer nikogar. ki bi prinesel hladilo in tolažbe . . . **Acqua. acqtia, acipia!" je stokal Italijan. "Ae«jua, aequa, ae- ii tam gori! Toda nočem se j>r re-kati >. tabo! Nemara da bom še danes pred tvojim sodnim stolom, in ne bilo bi dobro, aiko bi te baš si daj ratzjt zil. Ampak tega ne razumem. da je tako ill ne drugače ..." "Aeijua. ac(|tia. acipta !" se je začulo zopt.it. da je .lan-Ka v srce zarezalo. "Ko bi ti jaz mogel pomagati' Toda čakaj! . . Oči so se mu o-'živile in posegel je ]>o čittariei. k" iiiii je visela ob strani. "V isfini. še je nekaj notri! Kako to, da nisem spomnilEn požirek, en Tn požirek. en dober požirek ... O kolike vrednosti v tej j>ekoei muki !. . . Toda saano en požirek Kdo naj si zmoči grlo. ti i|ua!". je prosil venomer . . ..Ta- ali jaz? . . nez je postajal že nejevoljen in o-bregnil se je. kakor je bila njegova navada : • * A1 i boš že jenjal kvn kati!"' Ti in tvoja akva! En požirek vode i/, "mrzlega" .studenca {tam pri nas doma . . . 111. to je bil užitek! In potem še mrzel obkla-dek sem na to mesto, kjer tako jrokleto peče . . . Da to bi rršiliio pijačo na drhtečih ustnicah. že je bil na tem. da ga prema- i.jem mikaj kot ponos. Pritajeval j ga izkušnjava. ko so oglasi iztio-je svojo bolečino in se jezil: "Ti va s slabotnim, umirajočim gla- šieva italijanska! Ali te ni sram? •Taz sem snnil tebe v prsi, t-i mene -om njegov sotrpin: "Aequa. aequa!" v trebuh. Človeka se vseka preko In ni mogel! Neskočno nsmilje- J (Dalji prikodnjii,) i [ buče. ali ]»a mu nameriš na srce. r.je mil je prešinilo prsi. Kako bi ua je vsaj prej konec. No. ti si sto-1 mogel piti pričo njega! Očital si ril prav po — italijansko!" "Aequa, aequa", aequa/' je kričal dalje Italijan. ".MoFi!"' je zarolinel kranjski JancK. a se je oni menda ustrašil, k.r je za hip res utihnil. A sam je vzdih nil: "Žejen!" Semtertja sta vprla drug v drugega oči. Vedi Bog. kaj sta si pri tem mislila! A čim dalje bolj do brohoten. čim dalje bolj mil . . je bil njujin pogled. Zdelo se je. da sije usmiljenje iz njega. In tako nekako začuden je bil ta pogled! . . . Kakor bi ne mogla verjeti, kakor bi eden kot drugi samega sebe izpraševal: "Kako. kako si mogel kaj takega storiti?" I11 Janeiz je na glas modroval: "Prav treba je tega bilo! Kdaj sem storil jaz tebi kaj zalega, kdaj ti mfini? Nenmnost! Nikdar se ni-va videla, nikdar poznala! Kdo mo imel korist od tega, ako midva pogineva ? Da bi se res ne dalo življenje brez klanja urediti — u rediti tako, da bi bilo za vse prav? . . . Prokleti ljudje! . - . Pro-kleti svet!" "Aequa. aequa. aequa!" je hro-pel Italijan in prekladal glavo v strašnih mukah. Kranjski Janez je nekoliko ublažil svoj glas in se mu -rogal: "Kliči ali ne kliči! Nikogar ni. ki bi ti mogel pomagati! Pač. e-den bi lahko ourg, Hambrug; — Stutig.ut. Cherl«oi:rg. Hr^mni; lVpub-llo. Clierltourg, Bremen. 17. junija: IJereng.iria. Cherbourg; Rocham-I'cau, Havre. 18. Junija: I'ittsburgh. Cherbourg, Antwerp. 20. junija: Olympic. Cherbourg; France. Havre; Urea, Cli»-rbi>urB; America, Cherbourg. Bremen; Volendam, I: tt»-rdam; l>uilii, t;erni.i_ 24. junija: Maure:anla, Cherbourg. 25. junija: Uelgenland. Cherl-.urg. Antwerp: iNrUtschhind. Boulogne. Ilumbuig; Kremen, Kremen. 27. junija: Paris. Havre; Homeric, Cherbourg; New Amsterdam, Rotterdam: Pr. s. Roosev.-lt, i*l>-i bourg. Kremen; M ri-n.-kahda, Roulogne; An.latiia, Cherbourg, Hamburg; Conte Verde, Genoa 30 junija: Pres. Wilson. Trst; s iem parnl-kom po spremljaj potnike uradnik tvrdke Kratik Sak.ser Ktute Rank. VELIK IZLET NA TISOČLETNICO TRETJI VSESOKOLSKI IZLET V ZAGREBU AQUITAN1A Z VELIKIM IN HITRIM PARNIKOM KI ODPLUJE 29 IZ NEW Y0RKA JULIJA Znižane cene v tretjem razredu "i/. X,-\v Yorkar v dtniioviiio in naz;ij T. izletniki t«»