PRIMORSKI DNEVNIK iK^n*na Pečana v gotovini "Ob. postale I gruppo - Cena 90 lir Leto XXVIII. Št. 275 (8368) TRST, torek, 21. novembra 1972 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ZAHODNONEMŠKI VOLIVCI IZREKLI ZAUPANJE V KANCLERJEVO «OSTPOLITIK» BOGDAN OSOLNIK NA POSVETOVANJU V KLUBU POSLANCEV V LJUBLJANI Brandtova socialdemohratsko-liberalna koalicija Vsa slovenska javnost naj se vključi še štiri leta na vladi s trdno večino v Bundestagur b°ia uveli. to sta bila nastop’ U sta se najbolj pogo-tis^ Pojavi, a v svetovnem koaijcjPo Prepričljivem uspehu 'itvah v SftVVN V - — šanje razurnliivo: osrednje vpra-g°var’j katero so morali odej zahodnonemški voliv- cih? t0liko' kd0 1)0 v Prf- štirik letih na vladi v Se b0 rePubliki, pač pa, ali ju g Proces pomiritve v osrč-Oaj VroPe nadaljeval, ali pa Mladji110™'0 Prevlada politika v^e vojne- Opo,, ,p0skusi demokrščanske totjj tle> da bi premaknili po-foiitič vokvc€v na notranje-Hh ne Probleme, glede kate-tuiria SOcialdemokratsko-libe-lwj ada po pravici ni mogla klij r 11 z kdove kaj zadovoljiti*:.. pitati, posebno na pod-^^benih reform, so žaliva sPodleteli. Nemški vo-Pak s 11150 dali preslepiti, am-C Pravilno razumeli, da ve, a 111 Ho za običajne volit-ta a,Pak ^ Pravi referendum k« rta^r. ^r°ti politiki pomirit-^ega ~.Sn?vi Priznanja obstoječa ^ 140 J a. Razumeli so tudi, »e n vsega sveta naperjeni™ Neinčijo ter da bodo v tatov °a 0sn°vi volilnih rezul-kki °Cenjevali, ali se je nem-toh j- r°d 2nal otresti prežive-bretejf, po§tibnih mitov iz pol-tfei ,e zgodovine, ali pa je ce*u_ a odigra vlogo v pro-katerega važna faza bo feUcara^ana evropska konfeta .j0 Varnosti, končni cilj V staviti mednarodne od-a nove temelje ter ob-Piočj : 1 s politiko siie, pre-2adev0n ^ešavanja v notranje kak0rim?lh- . dobro so se zahodno-Potli 1 y°livci zavedali, da so hijj atli k zrelostnemu izpitu, .Sam P°datek o volilni j1, kar 91,2 odstotka, kar fc>seijn ads°lutni rekord (še 1)0 siahJ 66 uPoštevamo izred-vremenske razmere v k , predelih republike), 'to je Podatek dokazuje tudi, •H0 v lzid izpita pozitiven ba Sek Pričakovanj. &1tovQS° ^ volivci odločili za Ne k temu so prispe- h^tisk1 Ve,lke napake demo-"l oCe e opozicije, predvsem Nk0v.ieVanju varšavskega in ?%,. Vskega sporazuma ter do-da° n°rnializaciji z Nem-% j/Piokratično republiko. troma, E si nista upali iti ?°krjtf.ni spopad z vlado, de-g«« so celo dali razu-v Primeru zmage »feai »HtaUOTaU Brandtovo i 1^>>' pa čeprav v neko-N j>a Pravljeiru obliki, istočasni OnL-e, vedno našel kdo iz >*drm?ClJe (predvsem med h6” st K . Straussove «bavar-^ Je obtoževal l Obrn*. Veleizdajstva, te svo-pa okrepil z gesli » tUrti Pemškega besednjaka. N , demokrščaaski kandi->ze, aanclerja, bledi Rainer a tij ’ ni znal pridobiti sdm-ibili (,lvcev, ki so o njem vi do n n inorda upravičeno), sSawekakšen glasnik in iz-reakeioname politike X ,8a prvaka Franza Vri tak Straussa. v *ka /° Se je nepričakovano ^ Poiitiv ina vollvcev izrekla o^PrtJa na Vzhod, Dv^lJo oduosov z Vzhodno ■ za dokončno rešitev P’- ki jih je druga sve-°jna pustila odprte. milijonov 677.235). Glasovalo je 37.731.938 volivcev ali 91,2 odstotka (33.523.064, 86,7 odst.) Veljavni glasovi 37.438.553 (32 milijonov 966.024) (večje število glasov je predvsem zaradi tega, ker so tokrat prvič volili tudi volivci od 18. do 21. leta starosti). SPD (socialdemokrati) je prejela 17.166.952 glasov ali 45,9 odst. (na prejšnjih volitvah 14.065.716 ali 42,7 odstotka). CDU/CSU (demokristjani) 16.794.407 ali 44,8 odst. (15.195.187 ali 46,1 odst.) FDP (liberalci) 3.128.821, 8,4 odstotka (1.903.422, 5,8 odst.) NPD (neonacisti) 207.023 ali 0,6 odst. (1.422.010 in 4,3 odst.). DKP (komunisti) 114.007 ali 0,3 odstotka (na prejšnjih volitvah niso nastopali). V novem Bundestagu, ki šteje 496 mest, bo razporeditev naslednja: socialdemokrati bodo imeli 230 mest (6 več kot v prejšnjem parlamentu), demokristjani 224 (18 manj), liberalci pa 42 (12 več). Druge stranke ne bodo zastopane v parlamentu, ker niso dosegle 5 odstotkov glasov. Koalicija med Brandtom in Scheelom bo imela torej trdno večino z 272 poslanci, kar pomeni 23 več od potrebne večine in 48 več od demokrščanske opozicije. Kancler Brandt je izjavil, da zmaga njegove stranke na volitvah pomeni največji uspeh nemške socialdemokracije v 110 letih njene zgodovine ter potrditev dosedanje politike bonske vlade. Socialdemokrate in liberalci so se že danes sestali, da bi pripravili programsko platformo nove vlade. Dosedanji glasnik vlade Ahlers, ki bo v kratkem zapustil svojo funkcijo, saj je bil izvoljen v parlament na listi SPD, je napovedal, da bo kancler Brandt že pred koncem tedna sporočil javnosti izid pogajanj z Walterjem Scheelom, voditeljem liberalne stranke. Novi parlament se bo verjetno prvič sestal 14. decembra, ko bodo tudi predstavili novo vlado. Kmalu nato in vsekakor pred božičem bo Brandt odpotoval v vzhodni Berlin, da bi podpisal sporazum z Vzhodno Nemčijo. V demokrščanskem taboru vlada seveda zelo veliko razočaranje, saj jih čakajo še štiri leta opozicije. Voditelj bavarske struje demokrščanske stranke Strauss je danes izjavil, da CDU/CSU ne bo spremenila svoje politike ter da bo Barzel ostal na čelu stranke, kar pa je po mnenju opazovalcev le malo verjetno. Po splošnem prepričanju je namreč Rainer Barzel s porazom na volitvah dokončno končal svojo politično kariero. Na sliki: Brandtovo zadovoljstvo po volilni zmagi. ^Doseči moramo splošno vsenarodno podporo na vseh področjih boja za pra. vice slovenske narodnostne skupnosti zunaj meja» . Mitja Ribičič o zunanji politiki SFR Jugoslavije - Dušan Dolinar o gospodarskem sodelovanju s tujino (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 20. — V Ljubljani je bilo danes v Klubu poslancev posvetovanje o aktualnih vprašanjih mednarodnih odnosov in temeljnih izhodiščih jugoslovanske zunanjepolitične dejavnosti. O aktualnih političnih in gospodarskih vprašanjih, so na posvetu govorili član predsedstva ZKJ in SFRJ Mitja Ribičič, predsednik komisije CK za mednarodne odnose Bogdan Oso! nil in predsednik sveta za mednarodne odnose pri republiški konferenci socialistične zveze Dušan Dolinar. Mitja Ribičič je orisal temeljna izhodišča jugoslovanske zunanje politike in poudaril, da gre za dosledno uresničevanje načel, ki so bila sprejeta že v obdobju priprave na revolucijo v Jugoslaviji in med uresničevanjem ciljev te revolucije, se pravi dosego oblasti delavskega razreda in dosego narodne osvoboditve in neodvisnega položaja jugoslovanskih narodov navznoter in na zunaj. Ribičič je pri tem omenil pomembno vlogo delavskega razreda v sodobnem svetu in prav nanj gradi Jugoslavija svojo usmeritev v mednarodnih odnosih. Druga prvina te usmeritve pa so narodnoosvobodilna gibanja po vsem svetu, kot nova sila, ki se zoperstavlja blokom in njihovi politiki. Tito je bil prvi državnik socialističnega sve-1 podporo trajni rešitvi odprtih vprašanj ta, ki je odkril in pravilno ocenil pomen te nove razsežnosti v sodob nem svetu. Zato tudi politiko sožitja pojmujemo dinamično, kot gibanje ka terega cilj je spremeniti svet, ne pa ga zakovati v sedanje odnose. V sedanjem političnem trenutku je za zunanjepolitično usmeritev Jugoslavije zlasti važno, usposobiti se, da bomo zmogli predvidevati razvoj odnosov na svetu in temu razvoju prilagajati svojo dejavnost. Mitja Ribičič je nato obširno govoril o odmevih, ki so jih v svetu sprožila dogajanja znotraj Jugoslavije in poudaril, da je slej ko prej nujno, da svet jemlje Jugoslavijo takšno, kakršna je in z njo vzpostavlja sodelovanje. Bogdan Osolnik je govoril o položaju na Koroškem in v tej zvezi o odnosih do zamejskih Slovencev. Dejal je, da uspešen boj za pravice manjšin ni odvisen zgolj od dejavnosti republiške in zvezne vlade, pač pa se mora v ta boj vključiti celotna javnost. Gre za vprašanje podru-žabljenja naše skrbi za rojake onstran meje. Ko bo to skrb prevzela nase celotna javnost, vsi družbeni, gospodarski, politični in drugi dejavniki. Tako sodelovanje, ki naj bo stvarno in programirano, šele lahko zagotovi aiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiuuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiii VČERAJ ZAČETEK PONOVNEGA KROGA MIROVNIH POGAJANJ V največji tajnosti prvo pariško srečanje med Henryjem Kissingerjem in Le DucThojem Vse kaže, da bodo pogajanja trajala več dni-Zelo različni stališči ameriške in severnovietnainske delegacije - Srditi boji med partizani in vladnimi četami v Južnem Vietnamu in Kambodži PARIZ, 20. — Danes so se v Parizu začela ponovna tajna pogajanja med svetovalcem ameriškega predsednika Nixona Kissingerjem in sevemovietnamskim predstavnikom Le Duc Thojem. Po trditvah francoskega komunističnega glasila so se sestanka udeležili tudi Kissingerjev namestnik general Haig in bivši ameriški veleposlanik v Laosu Sullivan za ZDA ter vodja hanoiske delegacije na mirovni konferenci Xuan' Thuy. in podtajnik za zunanje zadeve Ngujen Co 'Chach,1 ki je dopotoval v francosko prestolnico v petek skupaj z Te Duc Thojem. Delegaciji sta se sestali ob 10. uri (po italijanskem času) v neki vili pri Versaillesu v pariškem predmestju in sta zaključili današnje pogovore ob 16.00. časnikarji, ki so od daleč opazovali, kaj se dogaja v vili pravijo, da so si ob zaključku današnjega srečanja segli v roko. Med pogovori ni nihče od delegatov zapustil vilo, ampak si je le od časa do časa privoščil sprehod po parku. Ko sta vodji obeh delegacij zapuščala vilo so, skušali časnikarji izvedeti za rezultate ' prvega dne pogajanj. Kissinger ni izjavil kronistom ničesar in , se le nasmehnil ter pomahal z roko. >Podobno je ravnal tudi njegov sogovornik Le Duc Tho. V zvezi z današnjim srečanjem je predstavnik Bele hiše Ziegler izjavil, da sta se delegaciji pogajali pet ur in • pol. Glasnik: amerišjtega ■ predsednika pa ni hotel odgovoriti na niiiiiiiiiiniiiinfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHHiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui komentarji o izidu zahodnonemških volitev Splošno zadovoljstvo na Vzhodu V Italiji samo KD v zadregi BONN, 20. — Iz vseh evropskih in izvenevropskih držav so čestitali Brandtu ob volilnem uspehu. Brzojavke so poslali Nixon, Heat.h. Pompidou, za Italijo pa predsednik vlade Andreotti. Največje zadovoljstvo pa je moč razbrati predvsem v vzhodnih državah. Sovjetska agencija TASS piše, da volilni izidi v ZRN kažejo, da večina zahodnih Nemcev podpira politiko kanclerja Brandta za popuščanje napetosti v Evropi. Agencija poudarja, da so socialdemokrati prvič v zgodovini ZRN prejeli iiiiiMii»«««iiiMifiiii,Mllil»ii«iaiic:jsxt:xiiai«itiintfiiiifi Upravičeno torej lahko trdimo, da ne gre samo za Brandtovo zmago, ampak za zmago Evrope in za zmago miru. Gre pa tudi — in to moramo posebej poudariti — za zmago Nemčije, ki je z uspešno preš tanim volilnim izpitom pokazala, da je zmožna, da se — morda prvič v zgodovini — postavi kot važen element pozitivnega razvoja mednarodnih odnosov ne samo v Evropi, ampak na svetu. Velika zasluga gre pri tem mladim volivcem, od 18. do 21. leta, ki so tokrat prvič volili in ki so se v veliki večini izrekli za Brandta. Lahko bi torej rekli, da so prav mladoletniki bistveno pomagali Zahodni Nemčiji, da Je postala polnoletna. Bo odločitev nemških volivcev za politiko odprtja proti Vzhodu Imela posnemalce tudi pri nas? T. M. več glasov od demokristjanov kljub temu, da so slednji imeli finančno podporo zahodnonemške industrije in velikega dela tiska. Tudi vzhodnonemška agencija ADN poudarja, da so se volivci izrekli za nadaljevanje politike razveja odnosov s socialističnimi državami, vštevši Nemško demokratično republiko, ter da je sedaj odprta pot za podpis in ratifikacijo temeljne pogodbe med obema nemškima državama. V istem smislu je tudi komentar glasila poljske KP «Try-buna Ludu», ki poleg tega opozarja. da so KD, desnice in nacionalistične ter revanšistične sile doživele najhujši poraz v zgodovini ZRN. • « • RIM, 20. — Predstavniki skoraj vseh italijanskih strank so poslali Willyju Brandtu čestitke ob zmagi na volitvah. Generalni tajnik KPI Beriinguer je izjavil, da Brandtova in Scheetova zmaga navdaja z zadovoljstvom vse politične sile, ki so v Evropi in v Italiji delovale za izgradnjo novih odnosov med državami, ki naj bi sloneli na priznanju realnosti in torej na priznanju obstoja dveh nemških držav. Beriinguer meni, da hud poraz Straussovih in Barzelovih demokristjanov pomeni tudi poraz za voditelje italijanske KD, ki so na vse načine in proti interesom naše države podprli velilno kampanjo CDU/CSU. Za tajnika PSI Mancinija pomeni Brandtova zmaga «zmago pogumu, vztrajnosti in skladnosti« ter tudi zmago socializma. Proti Brandtu so se okrog CDU zbrali mogočni interesi, ki niso samo izraz hladne vojne, ampak so predvsem interesi velikih industrijskih in gospodarskin koncentracij. Proti temu nasprotniku je Brandt iskal podporo pri delavcih, sindikatih in mladini in prav te'sile so omogočile zmago nemške socialdemokracije, ki je tudi zmaga 'demokratične in miroljubne Nemčije:. • Zadovoljni z Brandtovo zmago so tudi socialdemokrati, m republikanci, medtem ko se liberalci veselijo predvsem zmage Scheelove FPD. Očitno v zadregi pa so demokristjani, ki niso pričakovali tako hudega poraza svojih nemških somišljenikov. Tako je tajnik KD Forlani izjavil, da so volitve v ZRN predvsem potrdile stabilnost demokratičnega sistema v tej državi ter da ni važna opravljena izbira med Brandtom in Barzelom. Brandtovo zmago skuša Forlani prikazati zgolj kot osebno zmago, ne pa kot potrditev neke politike. vprašanja o rezultatu današnjega srečanja in o vprašanjih ki sta jih obravnavali delegaciji. Omejil je le na izjavo, da Kissinger danes ni še osebno govoril s predsednikom Nixonom. Po mnenju pariških političnih opazovalcev bo sedanji krog pogajanj trajal več dni. Posredno je to potrdil • sam Kissinger, ki je včeraj svojem prihodu v Pariz izbojavil, da se bo zadržal v francoski prestolnici, toliko časa, kolikor ga bo zahteval razvoj dogodkov. Predstavnik ameriškega predsednika je tudi ukazal pilotu svojega osebnega letala, naj ,ga počaka v nekem a-meriškem oporišču v Nemčiji. - Doslej je.vedno ravnal podobno, ho se je 'zadržal v Parizu dalj časa, medtem ko se je mudil v francoski prestolnici le dan ali; dva, ga je letalo čakalo na letališču Orly. Prepričanje francoskih političnih, opazovalcev je podkrepila tudi neuradna izjava, da se bosta, delegaciji ponovno sestali jutri popoldne. Toliko o dariašnjem srečanju. U-gibanja o režultatih pogovorov so nemogoča in vsi politični komentatorji se omejujejo le na ugotovitev, da sta bili stališči Hanoia in Wa-shingtona precej različni pred začetkom tega kroga pogajanj. Sever-novietnamski predstavnik Le Duc Tho je v petek ob svojem prihodu v Pariz izjavil, da bo hanoiska vlada pristala le na nebistvene spremembe že doseženega sporazuma, Nixonov svetovalec pa je izjavil, da je zelo verjeten hiter in uspešen zaključek pogajanj, če bodo sogovorniki zavzeli razumevajoče in ne aprioristično stališče. V ameriških krogih v Parizu upajo, da bo Hanoi pristal na vsaj delno spremembo sporazuma, da bi bil nov dogovor sprejemljivejši za Thieujevo vlado. Čeprav ne bo predstavnik saigonskega režima aktivno soudeležen pri pogajanjih, kar politični opazovalci v Parizu tolmačijo kot pozitivno dejstvo, bo pa Kissinger stalno v stiku z voditeljem južnovietnamske delegacije na mirovni konferenci v Parizu Phan Van Lamom. Nixonov svetovalec se je z njim sestal že snoči takoj po prihodu v francosko prestolnico. V tej zvezi kaž^r da bo Kissin- premirja. Kaže, da so v tej zvezi ger skušal podpreti dve zahtevi Saigona in sicer naj tristranski u-pravni svet (sestaviti bi ga morali predstavniki osvobodilnega gibanja, Thieujevega režima in neutralnih sil) ne sestavi tristranska koalicijska vlada. Druga sporna točka je vprašanje prisotnosti severnoviet-namskih čet v južnem delu države. Američani trdijo da dober del oboroženih sil osvobodilnega gibanja sestavljajo redni oddelki hanoiske vojske, medtem sevemovietnamska vlada zagotavlja, da v južnem delu države ni nobenega njenega vojaka. Po mnenju perniških političnih opazovalcev, naj bi Kissinger skušal tudi doseči privoljenje sogovornikov v prisotnost mednarodnih mirovnih nom poročajo čet, ki bi zagotovile spoštovanje Penha. .....................m, PO ZAKLJUČKU KONGRESA V GENOVI Jutri pomemben sestanek centralnega komiteja PSI Srečanja med predstavniki socialističnih struj v okviru priprav za sestanek centralnega komiteja ZDA že stopile v stik c Kanado, Madžarsko, Poljsko in Indonezijo. Z bojnega polja v Južnem Vietnamu medtem poročajo, da so enote osvobodilnih sil zaostrile svoje napade na položaje saigonskjh čet na osrednjih planotah in v okolici Quang Trija. Ameriško letalstvo pa se je omejilo le na manjše število napadov na položaje partizanov v Južnem Vietnamu zaradi slabih vremenskih razmer. Istočasno so se enote kamboške osvobodilne vojske srdito spopadle z oddelki vladne vojske. O ostrih spopadih za nadzorstvo nad glavnimi cestami, ki povezujejo kambo-ško prestolnico z morjem in Saigo-iz okolice Phom RIM, 20. — Pred sestankom centralnega komiteja PSI, ki bo v sredo 22. t.m., se nadaljujejo srečanja med voditelji raznih socialističnih struj. V tej zvezi se je poslanec Bertoldi prejšnji teden sestri z Riccardom Lombardijem, jutri pa se bo sestri z Mancinijem, Namen tega srečanja bo po izjavah poslanca Salvatoreja »koordinirati stališče kartela levice v sklopu centralnega komiteja«. Salvatore .je tudi dodal, da stališče socialistične levice se ni spremenilo, ker se nič ni spremenilo od zaključka strankinega kongresa. Vprašanje, ki najbolj zanima politične komentatorje pred sestankom centralnega komiteja PSI je ali bo osrednji socialistični organ izvolil tudi UIIIIIIIIM«lllinilUIIIIIHIII||||||||||||||||||||Hi|i||||||ll||||||||||„„||„|„|M„|„„„|||||„|,|„||||„|||1|m,|||n|||||||||||||M||||||||||||||||||||||||||||||||||i|||||||||||||||||||||n Koalicija Brandt-Scheal bo ie za štiri teta vladala v Zahodni Nemčiji. Socialdemokratje in liberalci so si z nepričakovano visoko zmago na parlamentarnih volitvah zagotovili trdno večino v Bundestagu, kar jih bo obvarovalo pred manevri demokrščanske opozicije ter jim omogočilo nadaljevati politiko pomiritve z vzrodnimi državami. Tako bo Brandt še pred božičem odpotoval v vzhodni Berlin ter podpisal temeljni sporazum o normalizaciji odnosov z Vzhodno Nemčijo. Včeraj sta se v Parizu sestala Nixonov posebni svetovalec Kissinger in severnovietnamski predstavnik Le Duc Tho. Uradni krogi molčijo o rezultatih prvega dne pogovorov. Predstavnik Bele hiše je povedal časnikarjem le, da je srečanje trajalo pet ur in pol, Le Duc Tho pa se je le nasmehnil v odgovor na vprašanja kronistov. Zahrbtni napad na člana vodstva tržaške federacije KPI in kandidata na komunistični listi za tržaške občinske volitve Jurija Kocjančiča je sprožil val ostrih protestov: KPI je priredila protestno zborovanje, SKGZ je federaciji in napadenemu izrekla so- lidarnost, PSI je poslala protestno izjavo, zgoniški občinski svet pa je izglasoval protestno resolucijo. Sinoči se je sestal tudi antifašistični odbor, ki je prav tako ostro protestiral. Socialistična stranka je v nedeljo priredila, posebno v okolici, vrsto zborovanj, kjer so govorili sedanji odbornik in ponovni kandidat na listi PSI Dušan Hreščak, Gioacchino Tringale in Nadja Pahor. Sinoči je za socialdemokrate govoril v Trstu Preti, medtem ko je imela SS shod na Proseku. Republikanci so imeli v okviru predvolilne kampanje okroglo mizo, na kateri so obrazložili zakonski osnutek za razvoj tražaškega pristanišča. politični urad, ki naj bi spremljal in usmerjal politiko tajništva. Poslanec MenchinelU je v imenu Bertoldijeve struje izjavil, da bo njegova struja podprla sestavo novega organa, če J‘m ne bodo ostale struje skušale vsiliti politične linije, katere ne o-dobravajo. Dodal je, da je politična linija, ki jo je odobril kongres, v bistvu v skladu s tezami Bertoldijeve struje. Po njegovem mnenju se je namreč kongres izrekel proti vsakršnemu omejevanju večine in zavrnil vsakršno preobrazbo v politični liniji, ki zadeva sestavo krajevnih uprav. Men-cbinelli je tudi opozoril, da je to posebno važno v zvezi * izjavami poslanca De Martina, ki je vedno trdil, da ima njegova struja avtonomno in posredovalno vlogo med stališči, ki so jih na kongresu zavzele ostale struje Kar zadeva Nennijevo kandidatu, ro za predsedstvo stranke se Ber-toldijeva struja ne bo protirila taki rešitvi, če bi sF-dnja pomenila nepristransko predsedovanje. V tej zvezi je poslanec Menchinelli pripomnil da bi 'ahko Nenni postal predsednik čez mesec dni in je dodal, da uživa socialistični voditelj PSI tolikšen ugled, ki mu dovolmje. da zavzame nepristransko stališče. V okviru srečanj med voditelji raznih socialistični.’! struj pred sestankom centralnega komiteja, sc bosta jutri srečala De Martino in Mancini. Današnjo sejo senata so posvetili zamejskih Slovencev. Doseči moramo splošno vsenarodno podporo na vseh področjih boja za pravice slovenske narodnostne skupnosti zunaj meja. Dušan Dolinar je govoril o gospodarskem sodelovanju Jugoslavije s svetom in pri tem ugotovil, kako se je prav letos po zaslugi raznih že storjenih ukrepov zaustavilo nenehno večanje zunanjetrgovinskega primanjkljaja Jugoslavije. Tako je letos prvič po nekaj letih moč predvideti presežek v plačilni bilanci za kakšnih 170 do 190 milijonov dolarjev. Posvetovanje se je nato nadaljevalo z razpravo o vseh vidikih mednarodne dejavnosti Jugoslavije. DRAGO KOŠMRU Referendum v Sloveniji za združitev kmečkega in delavskega zavarovanja (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 20. — Po vsej Sloveniji — z izjemo novomeškega okrožja — je bilo včeraj in danes splošno ljudsko glasovanje, na katerem so se vsi socialno zavarovani prebivalci izrekali za združitev kmečkega in delavskega zavarovanja ali proti taki združitvi. Včeraj so glasovali kmetje, upokojenci in obrtniki, danes pa so podobno glasovanje opravili tudi po vseh tovarnah in ustanovah. Šlo je za eno najbolj pomembnih akcij solidarnosti, ki naj omogoči, da bodo v prihodnje tudi kmečki zavarovanci — ti so imeli do zdaj manj popolno zdravstveno zaščito kot pa delavci — uživali enake ugodnosti zdravstvenega zavarovanja kot delavci. Breme takega razširjenega zdravstvenega zavarovanja kmetov bodo porazdelili na vse sloje prebivalstva, kar pomeni, da bodo povečana sredstva, potrebna za popolno zdravstveno zaščito kmetov, prevzeli tudi delavci in vsi drugi zaposleni v družbenih dejavnostih. Podobno glasovanje so že pred časom izvedli v novomeškem okrožju, kjer so že od začetka leta vsi kmetje izenačeni z delavci kar zadeva njihove pravice do zdravstvenega zavarovanja. Pobuda za to odločitev je izšla od samih skupnosti zdravstvenega zavarovanja. Odločilna pa je bila tretja seja centralnega komiteja ZK Slovenije pred nekaj meseci, ko so razpravljali o socialnih razločkih in opozorili na neupravičene razlike med kmeti in delavci glede zdravstvene zaščite. Izenačenje pravic kmetov in delavcev do zdravstvenega zavarovanja bo imelo tri stopnje. Najprej bodo te pravice izenačili po posameznih regijah, oziroma okrožjih, kjer delujejo posamezne skupnosti zdravstvenega zavarovanja, na primer Gorenjska, Dolenjska, Ljubljanska, Mariborska in druga okrožja — vseh skupaj je devet. Druga stopnja bo ta. da bodo izenačili pravice kmečkih in delavskih zavarovancev po vsej Sloveniji. Kot tretji in sklepni korak pa naj bi bila razširitev sedanjega slovenskega primera izenačitve pravic kmetov in delavcev na vso Jugoslavijo. Na včerajšnjem glasovanju je 92 odstotkov kmetov ter 78 odstotkov o-brtnikov in upokojencev oddalo svoj pristanek za izenačitev kmečkega in delavskega zavarovanja. Tudi danes, čeprav niso še znani končni izidi, ta odstotek ne bo manjši. S tem je Slovenija kot prva jugoslovanska republika napravila viden korak naprej pri odpravljanju razločkov med posameznimi sloji prebivalstva. Kmečki ljudje so s tem dobili možnost popolne zdravstvene zaščite, kai bo imelo tudi velik pomen za splošno zdravstveno stanje celotnega prebivalstva v Sloveniji. D. K. Ttrjcškova v Sloveniji LJUBLJANA, 20. — Dopoldne je dopotovala na obisk v Slovenijo sovjetska delegacija, ki jo vodi predsednica komiteja sovjetskih žensk koz-menavtka Valentina Terješkova. Gostje iz Sovjetske zveze, ki so te dni bile na obisku v Makedoniji, je najprej sprejel predsednik socialistične zveze Slovenije Janez Vipotnik, nato pa so se srečale tudi s članicami konference za družbeno aktivnost žensk Slovenije. V prisrčnem pogovoru so izmenjale mnenja o vlogi in deležu žensk v družbi, pogovarjale pa so se tudi o vzgoji in družbenih prizadevanjih, da bi otrokom ustvarili kar najboljše pogoje za zdravo rast in izobraževanje. Danes začetek nove faze SALT ŽENEVA, 20. — Jutri se bodo v Ženevi ponovno začeli ameriško • sovjetski pogovori SALT o omeje-, - - v vanju strateškega oboroževanja. De- odgovorons vlade na razna vpraša legaciji bosta kot doslej vodila Ge-nja in vloge senatorjev. |rard Smith in Vladimir Semjonov. PRIMORSKI DNEVNIK 2 21. novembra 1972 TRŽAŠKI DNEVNIK FAŠISTIČNO NASILJE SE NADALJUJE Val ogorčenja in odločnih protestov zaradi podlega napada na Kocjančiča Zborovanje KPI na Trgu Garibaldi ter protesti PSI, zgo-niškega občinskega odbora in antifašističnega odbora lističrimi krogi ter birokracijo. Odločno je ugotovil, da fašizem tokrat ne more zmagati ker se mu upirajo italijanske delovne mno žice in da je v protifašističnem boju odločno zavzeta 'taliianska komunistična partija. Federacija KPI .je sporočila, dia bo v zvezi s sobotnim dogodkom obiskala danes predsednika deželnega sveta Ribezzija m predsednika deželnega odbora Berzantija de legacija komunističnih svetovalcev v deželnem svetu, :jod vodstvom svetovalca Moschionija Delegacija bo od deželnih oblasti zahtevala odločen poseg dežele pri policijskih oblasteh, da bi končno omejile in v nadalje preprečile vsakršno nasilno dejanje desničarskih skrajnežev. Ko jc izvedel za nočni zločinski napad na slovenskega kandidata za ob:inske volitve v Trstu na listi KPI Jurija Kocjančiča, se je zgo-niški občinski odbor včeraj sestal na izredni seji in soglasno izglasoval naslednjo resolucijo: »Upoštevajoč, da gre za hladno Dober teden po izidu Črnega koledarja, ki v kronološkem vrstnem redu navaja dolgo verigo fašistič nega nasilja od leta 1969 do danes, so se podtalni elementi črnega terorja spet oglasili. Grobi napad na člana tržaške federacije KPI in slovenskega kandidata v občinski svet v teh upravnih volitvah Jurija Kocjančiča nosi nedvomno izrazit fašistični pečat. Tokrat pa so šli črni skrajneži še dlje v svoji običajni hinavski in zahrbtni tehniki izzivanja. Sobotni zločinski napad na slovenskega komunističnega kan didata si je nadel krinko navadne ga hudodelstva, češ. šlo je le za navaden nočni pretep, v katerem ni iskati političnih razlogov Takemu slepilu pa tržaška napredna demokratična javnost ter slovenski in antifašistični krogi niso podlegli. Ogorčenemu protestu prebivalstva, ki se jasno zaveda preteče neofašistične nevarnosti in je že sito izzivanj, podih napadov, raznih bombnih atentatov in drugega nasilja ne samo pri nas v Trstu, kjer je položaj zaradi specifični!. pogojev veliko bolj občutljiv, temveč po vsej nržavi so se pridružile protestne izjave raznih političnih strank in antifašističnega odbora, ki se je sinoči sestal Tržaška federacija KPI je sinoči priredila ob zverinskem napadu na člana tajništva in kandidata za občinske volitve Jurija Kocjančiča zborovanje na Trgu Garibaldi na katerem je tajnik federacije Ros-setti orisal kako je do napada pri šlo in nato ugotovil, da tukajšnji italijanski dnevnik skuša stvar prikazati povsem v drugačni luči, ko pa je povsem jasno, da gre za zverinski napad škvadre 12-15 pretepačev na eno samo osebo. Rossetti je nato navedel vrsto podatkov, ki dokazujejo obstoj črne zarotnške organizacije v našem mestu in dejal, da .« federacija zbrala dokumentacijo o 112 primerih fašističnih izzivanj in napadov Za njim je spregovoril v slo venščini kandidat za občinski svet Stojan Spetič, ki je ugotovil, da so fašisti dobro vedeli koga so napadli, saj je Jurij Kocjančič Slo venec, delavec in komunist. Ta do godek nas sili k razmišljanju in se moramo zavedati velikega pomena antifašističnega boja. Spetič je nato podčrtal, da je Trst antifašistično mesto, da si nikakor ne želi fašističnih napadov in da smo tržaški prebivalci, Slovenci in Ita lijani, strnjeni v močnem antifašističnem bloku. Kljub temu pa prihaja do takih napadov, za kar so krive oblasti, ki dopuščajo delo vanje fašističnih prevratniških or ganizarij. Senator Vidali je v svojem go. varu obravnaval predvsem povezavo fašizma s kapitalen, in naciona- m^uMUM^tiuiuui^imnnntu^tiiuinnnuMu^nnuMuntuunnuiunnutnnnnmmmmmmmmm PO SOBOTNI ZAHRBTNI IASCDI RAZGOVOR Z NAPADENIM JURIJEM KOCJANČIČEM Obnaša se, kot da se mu ni | odločno upiral in branil pred napa-nič zgodilo, čeprav ima na glavi ve- dalci. premišljeno kriminalno dejanje s strani neofašističnih skrajnežev, ki, čeprav dobro znani policijskim o blasterr. in že predhodno kaznovani zaradi običajnih kaznivih dejanj, 'ahko nemoteno krožijo in snujejo nove zločinske podvige Prepričani smo, da je to podlo de janje samo nadaljnji člen črne ve rige nasilja v naši državi in deželi ter v samem mestu Trstu, odlikvvanem z zlato kolajno za zasluge odporništva, kai grobo žali demokratična čustva tu živečih Italijanov in Slovencev Upoštevajoč. da ta fašistični * podvig» dobiva še posebno obeležje tik pred občinskimi volitvami v Trstu, ki imajo izreden politični pomen v tem trenutku, zgoniški občinski od bor n raža svoje najgloblje ogorčenje nad tem podlim fašističnim dejanjem, zahteva, da pristojne o-blasti nemudoma in najostreje u krepajo proti že identificiranim napadalcem na slovenskega kandidata KPI za občinski svet ter izraža (Nadaljevanje na 6. strani) V NEDELJO V MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA PEVSKI ZBOR «LIRA» IZ KAMNIKA Z LEPIM PETJEM OGREL OBČINST VO Društvo «Lira» je najstarejše pevsko društvo na Slovenskem in praznuje 90-letnico svojega delovanja - Pozdrav I. Ote v imenu SPZ Na slovenskem imamo večje število pevskih zborov, ki obstajajo in delujejo že desetletja, kot pevsko društvo pa je najstarejše društvo cLira» iz Kamnika, ki v tem času praznuje častitljivo 90-letnice sva jega obstoja. V okviru proslavljanja te pomembne obletnice je prišlo v nedeljo v goste tudi k nam in priredilo v mali dvorani Kulturnega doma popoldanski koncert, ki je potrdi:, kar smo v ostalem že ve deli, da sodi zbor «Lira» med trenutno najboljše slovenske moške zbore V zvezi z njegovim prihodom v Trs r pa je treba vsekakor omeniti tudi, kar je na koncu koncepta povedal njegov predstavnik da je namreč zbor na začetku tega stoletja, pred kakimi 70 leti nastopil v ikedenjski čitalnici pod vodstvom svojega takratnega pevovodje Steleta, in da je ioraj že takrat v dobi čitalnic navezal stike s slovenskim življem ob morju. V teh Steleta in da je torej že takrat nastopil v Gorici in enkrat v Križu, Na nedeljskem koncertu ki pa žal ni privabil toliko občinstva, kolikor bi zaslužil, je zbor pod vod- In nomine Jesu, Libertas animi in Quam gallina suum parit ovum. nato pa Lajovčevo Lan v Voduškovi priredbi za moški zbor, Pahorjevo Oče naš hlapca Jerneja, Srebotnja-kovo Bori in Ravnikovo Kam si šla mladost ti moja. s katero je zaključil prvi del. V drugem delu je zapel v izvirniku najprej Schubertovo Im Abendrot in Brahmsovo ln stiller Načht, potem pa še Mokrajn-čevo Nje svjat, Tajčevičeve Komit-ske pesme, Simonitijeve Ljubavne pesmi iz Rezije ter Maroltove Vigred približa se. Furmansko in Kan-galilejsko ohcet. Zbor se je že na samem začetku v Gallusovih skladbah predstavil kot dobro ubran. glasovno dovolj čist in zlasti v obeh basovskih skupinah lepo barvit ansambel, ki se discip inirano podreja zborovodji in tudi sicer oblikuje izvajanje skladbe z znatno pevsko kulturo. Vse te njegove lastnosti, zlasti pa zvočna barvitost in dognana gradnja v vsakokrat ustreznem slogu pa so še zlasti prišle do izraza v drugem delu in v pesmih, ki so bolj primerne za moške glasove, to je v stvom prof. Sama Vremska zapel \ Mokranjčevi staroslovanski, kjer najprei Gallusove Sepulto Domino, uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuuiiiiiimiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirriiiiiiiiiiiiiiiuiiui ZBOROVANJA HREŠČAKA, TRINGALEJA IN NADJE PAHOR Tržaški socialisti odločno za rešitev vprašan j Slovencev Govor socialdemokrata Preti ja . Zborovanje SS na Proseku V nedeljo je tržaška federacija PSI priredila po zgornji okolici, na Katinard, v Bazovici, Trebčah, Pa-dričah in pri Banih več predvolilnih zborovanj. Kandidat za ponovno izvolitev v tržaški občinski svet Dušan Hreščak .je v Bazovici med drugim ugotovil, da imajo tokratne občinske volitve izrazito politični značaj, ko se odloča, če bomo lahko še nadalje šli po poti reševanja socialnih vprašanj in še zlasti vprašanj, ki žulijo slovensko narodnostno skupnost, ali pa se bomo vrnili v stare Bartolijeve čase, ko je imela edino besedo italijanska gospoda. Dušan Hreščak je nato govoril o fašizmu in nevarnosti povratka na staro, ker so na delu temačne sile reakcije. Proti tem silam se odločno bori PSI. ki je za ustvarjanje novih odnosov in ki je dokazala, da je ob njeni pomoči možno reševati tudi pereča vprašanja Slovencev. Deželni tajnik PSI Tringalle pa je dejal, da so se socialisti že pred leti obvezali, da bodo ustvarili dobre odnose na meji in da se bodo zavzemali za zaščito slovenske na- lik obliž, kamor je padel močan udarec, ustnice preklane, levo oko otečeno. Jure Kocjančič, o njem namreč govorimo, je pogumen, vendar pa je med razgovorom z našim urednikom nekajkrat stisnil zobe, se takoj zbral in nadaljeval, kot da bi šlo za nekaj povsem običajnega, ne pa za grob, zverinski napad na vidnega tržaškega komunista, člana tajništva tržaške federacije KPI in slovenskega kandidata KPI za tokratne občinske volitve V pr . Kako je prišlo do napada, kaesen je btl potek dogodkov? Odg S tovariši sem bil skupaj na sesianau in nato smo se zadržali v locni niči piva v bližini železniške posta„e, kamor ob takih priložnosten običajno zahajamo. Že takrat sem opazil, da je v lokal vstopila skupinica neznancev, ki niso ničesar naročili m ki so takoj odšli Zadeva se mi ni zdela sumljiva. Nato sem pospremil dva tovariša domov in se tudi sam usmeril proti Sv. Ivanu, kjer stanujem V Ul. Giulia. že v bližini križišča, sem opazil dva mladeniča, ki sta se majala sredi ceste. Mislil sem, da sta pijana, ali morda bolna in sem avto zavrl. Takrat sta padla pred kolesa. Avto sem ustavil in izstopil, da bi .jima pomagal Kar naenkrat pa se je izkazalo, da nista bila niti pijana niti ranjena, napadla ste me: prvi z nožem, drugi ^ z dežnikom, ki je imel na koncu debelo, težko kroglo. Prvemu sem iztrgal nož, drugemu pa dežnik. Tokrat sta pridrveli dve fašistični škvadri: prva izza časopisnega kioska, ki je onstran ceste, druga pa izza bližnjega vogala — skupaj 12-15 fašistov. Dobil sem močan udarec po glavi, tri sem zagrabil, tako do so se z menoj vred prevrnili na tla. Ostali so se postavili v krog in me z nogami suvali v trebuh, po glavi, po vsem telesu, kamor je pač priletelo. Vpr.; Koliko časa je pretepanje trajalo? Odg.: Za mene vsekakor preveč. Točno pa ne vem, kot tudi ne morem reči koliko udarcev sem dobil. Na vsak način je stvar trajala precej časa in tudi udarcev je bilo mnogo. V pr.: Si bil ves čas pri zavesti? Odg.: Mislim da. Ves čas sem se rodnostne skupnosti. Socialisti so za mir. za sožitje, socialisti so za premostitev logike blokovske razdelitve, ko ukazujeta samo dve su-persili in ta politika je še zlasti važna za Trst Gledg konkretnih vprašanj slovenske narodnostne skupnosti pa je Tringalle podčrtal važnost dejstva, da je vstopil v tržaški občinski odbor slovenski socialist Dušan Hreščak, kot tudi, da je celotna stranka podprla odobritev zakonskega predloga posl. Fortune o globalni zakonski zaščiti Slovencev, kar je prišlo do izraza tudi na zadnjem kongresu stranke. Nadja Paiior pa je obravnavala predvsem vprašanje naraščajočega fašizma in podčrtala, da smo se Slovenci vedno odločno upirali fašizmu in da smo pri tem boju našli tudi svoje pravo mesto v socialistični stranki. Nadja Pahor je nato govorila o preokretu poLitične osi na desno v vsej državi in da je nujno treba ta nevaren proces zavreti in omogočiti postopno ter odločno reševanje socialnih in perečih vprašanj Slovencev. Na Proseku je bil včeraj sestanek kandidatov in somišljenikov Slovenske skupnosti. Zbrane je najprej pozdravil deželni poslanec Štoka, ki je v svojem nagovoru naglasil pomen slovenske liste v sedanjem času. Omenil je koroško problematiko in genocid, ki se izvaja nad koroškimi Slovenci. Za njim sta spregovorila dr. Rudolf Marc in Boris Pahor. Ob zaključku zborovanja je govoril še nosilec liste Slovenske skupnosti dr. DoJhar, ki je podrobneje obravnaval probleme slovenske narodnostne skupnosti v okviru tržaške občine. V kinodvorani Ritz je sinoči govoril za socialdemokratsko stranko dolgoletni minister za finance posl. Luigi Preti. Ravno zaradi njegove izkušnje je bilo v pričakovanjih, da bo analiziral gospodarski položaj v Italiji. Vendar pa se je Preti dotaknil tega vprašanja le bolj o-brobno, medtem ko je posvetil večino svojega govora kritičnim pripombam na račun levičarskih strank KPI in PSI. O slednji je dejal, da še ni pripravljena, da se povrne v vladno koalicijo in da je torej Andreottijeva vlada nenadomestljiva, o komunistih pa .je dejal, da kujejo zelo pretkane nakane, da bi se vrinili v vlado. Zborovanja KPI Ob 11.15 — Ponterosso (Šema), ob 12. uri — Borzni trg (Zenchi), ob 12.15 — Trg Belvedere (Papeu), ob 12.15 — industrijska cona (Šema), ob 17. uri — Stara mitnica (Martone), ob 15. uri — ljudski Vpr.: Kaj si si mislil tisti trenutek? Odg.: Braniti se moram, kot le morem in če bom padel, naj gre še kdo z menoj. Vpr.: Kaj se je potem zgodilo? Odg.: Pripeljala se je policijska patrulja. Menim, da sem jim V naročje vrgel dva fašistična napadalca, policija trdi, da sem enega. Fašisti so pričeli bežati, nekaterim je to uspelo, eden pa je pustil suknjič z dokumenti na tleh. oiicist me je hotel tako.j spre miti v bolnišnico, kar pa sem odklonil. Bal sem se namreč, da gre za napad, ki ni organiziran samo na mene, temveč tudi na tovariša, ki sem ju prej spremil na dom, zaradi tega sem se v spremstvu policije odpeljal najprej k njima na dom, da jih obvestim o možni nevarnosti in da sta sporočila na tajništvo KPI o napadu, nato pa sem se — vedno v spremstvu policista - odpeljal v bolnišnico. Vpr.: Kai meniš Jure. zakaj so fašisti izbrali prav Tebe za žrtev napada? Odg.: V KPI se ukvarjam z delavskimi vprašanji in četrtkova stavka .je povsem uspela, čeprav je desnica bila prepričana, da bo drugače in mislim, da so hoteli udariti po KPI, ki v tej zvezi igra po; membno vlogo. Da pa so izbrali prav mene, menim, da sta dva razloga: prvi tehnični, ker stanujem pri Sv. Ivanu in se moram obvezno peljati po eni sami cesti, kjer mi lahko torej postavijo zasedo. Drugič pa menim, da so fašisti hoteli ponovno ustvariti izračje nezaupanja med Slovenci in Italijani, ozračje napetosti pred prihodnjimi volitvami in da tudi fašisti dobro vedo, da sem slovenski kandidat na listi KPI za občinske volitve. Obalna cesta od včeraj zaprta Včeraj so zaprli za promet obal no cesto zaradi gradnje cestnega j banan precej povzdignile. Odbor je odseka ter podzemskega prehoda 1 z zadovoljstvom ugotovil, da Delavske za pešce pn sesljanskem kamno ; zadruge nadaljujejo s kampanjo za lomu Kot je znano, so dela prelo 1 stabilizacijo cen predvsem s »poseb žili letos spomladi. Cestni odsek nimi prodajami* določenih živil. Cene pri Sesljanu bo povezoval obalno mesa so v bistvu ostale nespremenje cesto s trbiško. • * ne> medtem ko se je znižala cena ob 20. uri krožek «Pečar» (Tonel), ob 20. uri — Pončana (Bolaffio — Invvinkl). imajo dominantno vlogo basi, pa v vseh t~eh Maroltovih, v katerih je prišla do veljave tud' pomembna zborova glasovna potenca v Kan-galilejski ohceti pa še odličen solist. Prav lepo ubrano in nežno je znal zbor zapeti Simonitijeve Ljubavne pesmi iz Rezije, v katerih je dosegel lep učinek tudi v pianis-simih. medtem ko nam je od Komit-skih pesmi ugajala predvsem prva. Da sestavljajo zbor res kulturni pevci se je pokazalo še posebno v Lajovčevi pesmi Lan, ki je že dolgo _ nismo slišali tako lahkotno zapete, oblikovanju zvočnih učinkov-brne Beograjski komorni orkester v Rossettiju Sinoči je za tržašku koncertno društvo v gledališču Rossetti na stopil Beograjski komorni orkester ob vodstvu in solističnem sodelova-nju čelista Antonia Janigra. Skupina, ki dopolnjuje šesto leto z uspehi posejanega umetniškega prizadevanja. se nam je predstavila z zelo okusno sestavljenim sporedom. Pergolesi concertino št. 2 v g-molu; Vivaldi. Koncert v D-Duru za violončelo in godala v Dandelo-tovi priredbi; Vladan Radovanovič «Evolution* za 17 godal; Šostakovič, Komorna simfonija za godala op. 110 ki jo je Rudolf Baršaj priredil po osmem godalnem kvartetu sovjetskega mojstra Ze pri prvem concertinu, ki mu je sicer Pergole-sijevo očetovstvo sporno, vzbuja pozornost zelo sočno, polnokrvno har-moniziranje prednašnlcev. Pri tem se ravnovesje zgodnjega baročnega sloga včasih odmakne od ritmične premočrtnosti in nagne k čustveno bolj razgibanemu izrazu. Tudi dirigentove poteze odlikuje izrazna vnema. Vendar menimo, da doseže Janigro popolnejšo orkestrovo izrazno enovitost ob svojem imenitnem sodelovanju v solistični čelistom vlogi Vivalčtijevega koncerta. S svoje presunljivo virtuoznostjo in rahlo romantičnimi odtenki svojega umetniškega tolmačenja je osvojil občinstvo. Pri Radovaničevi skladbi je bilo pričakovati, da bo s svojo sodobnostjo precej ostro ’očila mnenja poslušalcev. Njena težnost visi na OB NAPADU NA KOCJANČIČA Solidarnost SKGZ s federacijo KPI Slovenska kulturno gospodarska zveza zvesta idealom odporništva in antifašizma izreka tržaški federaciji KPI svojo solidarnost ob divjaškemu fašističnemu napadu na člana njenega ožjega vodstva, delavca in slovenskega kandidata KPI na občinskih volitvah Jurija Kocjančiča. Ta napad pomeni poskus ustvarjanja napetosti v Trstu, obnavljanja sovraštva med Italijani in Slovenci, da bi se povrnili temačni časi in da bi se preusmerila politična os na desno Zaradi tega je ta napad obsodilo tržaško slovensko in italijansKO prebivalstvo. SKGZ izraža ranjenemu Juriju Kocjančiču svojo solidarnost in mu želi, da bi čim prej okreval •iiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimumrNnHitiiimiiimm’miimiiiiimimiimiiHHHi»iMimm>mmi NA POBUDO REPUBLIKANSKE STRANKE Osnutek za razširitev pristaniške ustanove Luka naj bi segala od Lazareta do izliva Soče kar velja v veliki meri tudi za Ravnikovo. Manj sta nam ugajali Pahomev Oče naš in Srebotnjakom Bori v katerih smo pogrešali nekoliko več interpretativnega navdiha. V ce'oti je bil to res lep koncert, za katerega je zbor požel navdušen aplavz občinstva, kateremu se je oddolžil še z narodno Kaj bi jaz tebi dal v lepim tenorskim solistom, in vsaj pri nas Tnalo poznano Devčičevo partizansko Mitraljeza, ki učinkuje dinamično in na moč nazorno. Zboru se je v imenu Slovenske prosvetne zveze, ki nam je njegov konceri posredovala, zahvalil zborovodja Ignacij Ota in mu tudi če: stital k 90-letnici, predstavnik zbora pa je v svoji zahvali za sprejem med drugim dejal da bodo na skorajšnji osrednji proslavi 90-letnice prav radi imeli v svoji sredi tudi goste iz slovenskega zamejstva. ----------- j. k. # Danes se bo prvič sestala deželna komisija za preučevanje vprašanj la-gunamih področij Furlanije - Julijske krajine. Sestanek bo na sedežu deželnega odbomištva za urbanistiko pod predsedstvom odbornika De Carlija. nja violinskih akutov, razburkanega utripanja pizzicatov.. Delo, ki je nastalo leta 1960, posveča Šostakovič žrtvam vojne in nacističnih taborišč Začetni in sklepni largo preveva resnoben in človeško topel dah. ki se stopnjuje ob rezkem nasprotju odločno drgetajočega osrednjega allegra. Pri njih je Janigrovo nagnjene k čustvenemu izpovedovanju doseglo popoln izraz. Orkester je tu zatri-pal z drhtečo ubranostjo, ki je v občinstvu izzvalo izredno zbrano pozornost, ki se je na koncu sprostila v povsem upravičeno navdušenje. RAVEL KODRIČ STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom FILIBERT BENEDETIČ PRAVILA IGRE Drama upanja ali kakor se to vzame (Slovenska novost) SVETA JOVANOVIČ Slikarska izvedba DEMETRIJ CEJ Kostumi ANJA DOLENC Glasba MARJAN VODOPIVEC Režija ANDREJ HIENG Osebe: Oče, proletarizirani kmet — Jožko Lukeš: Mati, njegova žena — Leli Nakrstova; Stojan, njun sin — Livij Bogateč: Mojca, Stojanovo dekle — Bogdana Bratuževa: Advokat, aktivni politik, predstavnik družbenega reda — Stane Starešinič: Vzgojitelj, prizadevni politik — Silvij Kobal: Vzgojiteljeva žena, prizadevna partnerka — Zlata Rodoškova: Ester, Stojanova sestra — Lidija Kozlovi-čeva; Finančnik, Esterin zaročenec, nato njen mož — Adrijan Rustja, Igralka, osamljena ženska — Mira Sardočeva: Gospod X, simbol — Anton Petje: Upokojenec Alojz Milič: aktivni upokojenec, član posebnega oddelka Stane Raztresen. Premiera: V petek, 24. novembra ob 21. uri (ABONMA RED A — premierski) S P D T vabi na 2. predavanje sezone 72-73 Prof. FRANC HABfi bo opisal in prikazal doživetja OD TATER DO PRAGE Petek, 24. novembra 1972 v Ul. Geppa 9/1. V Slovenskem klubu bo danes 21. novembra ob 20.30 predaval ravnatelj arheološkega muzeja h Pulja BRANKO MARUŠIČ: SREDNJEVEŠKE FRESKE V ISTRI Predavanje, spremljano s številnimi barvnimi diapozitivi, je vezano z razstavo, ki bo v P®‘ hodnjih dneh odprta v Kulturne® domu v Trstu. _A__ člani kluba pa so toplo vabljeni, da se v soboto, 25. novembra udeležijo družabnega večera SREČANJE V TUPELČAH Prijavite se lahko še danes na sedežu SPZ. Ul. Geppa 9 ali P° tel. št. 31119. Šola Glasbene matice " Trst Dvorana *J. Gallus* Ul. R. Manna 29 Jutri, 22. novembra 1972 ob 20J® SOLISTIČNI KONCERT IRENA GRAFENAUER - flavt® (Akademija za glasbo v Ljubija®11 — pri klavirju G ita Mally RAVEL KODRIČ - klavir (Visoka šola Glasbene matic® Vljudno vabljeni. Vstop Pn,st' Predstavniki pokrajinske zveze Italijanske republikanske stranke so sinoči v hotelu De la Ville predstavili občinstvu, predstavnikom oblasti in časnikarjem zakonski osnutek, ki ga namerava PRI predložiti poslanski zbornici v zvezi z bodočo ureditvijo in poslovanjem tržaške pristaniške ustanove. Ob tej priložnosti je stranka organizirala posvetovanje, ki ga je vodil E. Geppi in na katerem je besedilo novega zakonskega predloga orisal prof. E. Volli. Po Kratkem posegu dr. Paschija, ki je naglasil, da je PRI že pred časom predložila parlamentu osnutek zakona, na podlagi katerega naj bi tržaški pristaniški ustanovi priznali večjo poslovno prožnost in večje pristojnosti, vendar pa da je zakon zaradi predčasnega razpusta parlamenta odpadel z dnevnega reda, je spregovoril prot. Volli. Govornik je dejal da se PRI zavzema za to, da bi tržaški pristaniški ustanovi priznali pristojnost nad celotnim obalnim področjem, ki gre od Lazareta v indijski občini do izliva Soče v morje (Rrta Sdob- dom — naselje S. Sergio (Tonel), ZASEDANJE ODBORA ZA CENE V zadnjem obdobju ni bilo znatnih podražitev živil Danes po nizkih cenah na zelenjadnem trgu banane, artičoke in pomaranče Na zadnjem zasedanju odbora za nadzorovanje cen, ki je bil na prefekturi pod predsedstvom vladnega komisarja Abbrescie, so ugotovili, da se cene v zadnjem obdobju niso povzdignile, z izjemo polenovke in nekaterih drugih živil. Tudi cene zelenjave niso narasle, medtem ko so se cene sadja, z izjemo jabolk in mesa na tujih tržiščih, od koder jo nabavljajo za prodajo v Trstu. Po a-nalizi učinka, ki ga utegnejo imeti na cene nakupovanja s trinajsto plačo, so sindikalne organizacije predlagale, da bi razpravljali o cenah gospodinjskih strojev, odbor pa je sklenil, da bo o tem razpravljal na prihodnji seji. Ravnateljstvo zelenjadnega trga je sporočilo, da bodo danes prodajali po izredno nizkih cenah banane vrste »surrinens* (360 lir za kg), artičoke (80 hr za kg) in sicilijanske poma ranče (140 lir za kg). ba). Pristaniška ustanova potrebuje namreč po mnenju republikancev znatno širše poslovno področje, kajti same trgovska, industrijska in pe trolejska luka v Trstu ne bodo mogle dolgo zadovoljiti naraščajočih potreb domačega in mednarodnega blagovnega prometa. V okrilje širše luške ustanove naj bi zato prišla predvsem luka Portaro-sega pri Tržiču, ki bo predvidoma prevzela zlasti promet z masovnim blagom, za katero ’e v Trstu že danes premalo orostora. Drugi dlj, ki ga hočejo doseči s predložitvijo novega zakona, je večja poslovna prožnost pristaniške uprave Ta je namreč danes vse preveč vezana na razna dovoljenja in nadzorstva iz Rima, kar je povezano z birokratskimi postopki, ki se vedno vlečejo v nedogled in s tem .lromijo luko, njene .organe in zlasti pristaniško klientelo. Končno naj bi na podlagi novega zakona prenesli skrb za vodenje luke predvsem na predstavnike njene klientele. Predsednika in podpredsednika luške ustanove bi morali po novem voliti (danes ju imenuje ministrstvo za trgovinsko mornarico tako da vodijo luko državni funkcionarji, za katero ni nujrto, da so vedno podkovani s snovjo, Id zadeva tako občutljiv organ gospodarskega poslovanja, kakršna je mednarodna luka). Zakon sestoji iz 32 členov in nosi naslov »Ustanovni zakon neodvisne ustanove za Tržaški zaliv*, s čimer je že poudarjena nova zemljepisna razsežnost, ki naj bi jo pristanišče zadobilo v prihodnje. Urnik volilnih shodov Slovenske skupnosti: Danes, torek, 21. novembra ob 11. uri na Trgu Ponterošo, Trgu Ober-dan, Trgu Libertš (žel. postaja); ob 19. uri Grppada, Bazovica, Opčine, Bane, Trebče. Govorili bodo dr. Štoka, Dolhar, Mljač, Harej in šah. * * * Sreda, 22. novembra: ob 11. uri Trg Goldoni, Stara mitnica. Trg Garibaldi. ob 19. uri Prosek, Kontovel, Križ, Barkovlje. Govorili bodo dr. Dolhar, Mljač, Štoka, Harej, Šah Ivo Jevnikar, Alenka Rebula, Martin Brecelj. Na pobudo Tržaške hranilnice Izšel je nov priročnik o zemljiških knjigah V prostorih Časnikarskega krožka so funkcionarji Tržaške hranilnice predstavili nov, četrti izpopolnjen priročnik o zakonodaji, ki urejuje področje zemljiških knjig. Izdajo novega priročnika je založila hranilnica, katere predsednik dr. Terpin je sinoči kratko orisal pomen te pobude, ki je toliko bolj aktualna, je dejal, ker sovpada s prenosom pristojnosti na področju zemljiških knjig na deželno upravo. Priročnik je pripravil notar Quarantottp. kateremu je Tržaška hranilnica ob tej priliki izročila zlato spominsko kolajno, ki so jo izdelali ob 125. letnici bančnega zavoda. Priročnik je nato podrobneje predstavil notar A. Gargano. Gre za zbirko zakonov in odredb s tega specifičnega področja, in sicer od kraljevega odloka štev. 499 z dne 28. marca 1929 do novega splošnega zakona o vodenju zemljiških knjig, tako imenovanih dopolnilnih zakonov, itd. Priročnik se posebej ukvarja z zakonodajo, veljavno v »novih italijanskih pokrajinah* in v delu videmske in bellunske pokrajine. Delo, ki obsega 230 strani, so natiskali pri »Stabilimento tipo-grafico nazionale* v Trstu. Včeraj-danes Danes, TOREK, 21. novembra MARIJA Sonce vzide ob 7.13 in zatone ob 16.29 — Dolžina dneva 9.16 — Luna vzide ob 16.38 in zatone ob 7.57 Jutri, SREDA, 22. novembra CECILIJA Vreme včeraj: najvišja temperatura 11,6 stopinje, najnižja 5,1, ob 19. uri 11,6 stopinje, zračni pritisk 100,1 mb, rahlo pada, veter 8 km na uro, jugovzhodni, vlaga 92-odstotna, padavine 22,9 mm dežja, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 13,1 stopinje ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 20. novembra so se v Trstu rodili 4 otroki, umrlo je 20 oseb. UMRLI SO: 76-letna Maria Piazza vd. Supp, 65-letni Walburga Depaulis, 51-letni Dragotin Bergon, 85-letna Antonia Milani. 53-letni Silvano Mazzo-lini, 60-letna Angela Furlan por. Gardeni, 71-letni Amedeo Carluzzi, 82-letna Laura Chiussi, Rl-letna Antoni etta Marinelli vd. Colicchia, 72-letni Luigi Turra, 75-Ietni Luigi Angelo Rocco, 82 letni Renato Zanzi, 79-letna Maria Martincig vd. Miani, 78-letni Domen ico Battelli, 75-letna Antonia Petranic vd. Fillini, 82 letni Glacomo Millo, 73-letna Emilia Scuka por. Luža, 72-letni Umberto Pellegrini, 71-letni Mario Feriani, 74-letni Ruggero Bisiani. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlTAngelo d’oro. Trg Goldoni 8: Cipolla, Via Belpoggio 4: Ai Due Luc-ci, Ul. Ginnastica 44; Miani, Mira marski drevored 117 (Barkovlje). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Dott. Gmeiner. Ul. Giulia 14; Man-zoni, Largo Sonnino 4: INAM, Al Cedro, Trg Oberdan 2; Ai Gemelli. Ul. Zorutti 19/c. Gledališča KULTURNI DOM Danes, 21. t. m. ob 15.30 T. Braun in H. Fichna »Indijanci v Mali vasi* gostovanje Mladinskega gledališča iz Ljubljane. Ponovitev v torek, 28. t. m. V petek, 24. t. m. ob 21. uri Filibert Benedetič »Pravila igre* — premiera Abonma red A. Ponovitve: v soboto, 25. t. m. ob 20.30 za abonma red B — prva sobota po premieri: v ponedeljek, 27. L m. ob 16. uri za abonma red G; v sredo, 29. t. m. ob 20.30 za abonma red D — mladinski v sredo;. v soboto, 2, decembra ob 20.30 izven abonmaja; v nedeljo, 3. decembra ob 16. uri za abonma red C — prva nedelja po premieri. Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav, ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma, tel. 734-265. POLITEAMA ROSSETTI V petek, 24. t. m. bo v gledališču Rossetti krstna izvedba komedije Wal-terja Chiarija «Io con te, tu con me», v kateri znani italijanski igralec tudi igra glavno vlogo skupaj z Omello Vanoni, vrh tega pa je delo sam režiral. Poleg Chiarija in Vanonijeve nastopajo še Carlo Campanini, 111 and Roy, vokalni ansambel O. Vanoni in plesna skupina «The Rudes Dancers*. Predprodaja vstopnic od ponedeljka dalje pri glavni blagajni v Pasaži Protti (tel. 36372 - 38547). 29. t. m. bo recital znane portugalske pevke Amalie Rodriguez. VERDI Verdijevo opero »Ples v maskah* bodo zadnjič ponovili drevi ob 20.30, zasedba pa je ista kot pri prejšnjih ponovitvah. Današnja predstava je namenjena abonentom reda C (parter in lože) ter reda B (galerija in balkon). Medtem pa tečejo vaje za novo delo na sporedu, opero »La carriera di un libertino* skladatelja Igorja Stra-winskega. Opera, ki jo bodo prvič predstavili prihodnjo soboto, bodo v glavnih vlogah izvajali Romana Ri-ghetti (nadomestovala bo obolelo Ful- vi jo Ciano), Anna Maria Rota, Lajes Kosma in Mario Basiola. Orkester gledališča Verdi bo vodil Gianfranco Rivoli, režiser predstave pa je Roberto Guicciardini. Razna obvestila KASTA organizira tečaj srbohrvaščine. Vpisovanje in informacije pri Nor-či Zavadlal, UL Geppa 9, EL nadstropje. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - 1TS' Kulturni doni GOSTOVANJE MLADINSKEGA GLEDALIŠČA ® LJUBLJANE T. BRAUN in H. FICHNA INDIJANCI V MALI VASI Razpored predstav glej ^ rubriko »Gledališča* Kino pfldT1' Nazionale 15.00-18.30-22.00 «D, no*. Barvni film. Marlon Film je za vse. Fenice 14.50-18.15-21.40 »D j* Barvni film. Marlon Brando. ^ cino, Richard Castellano, Keaton. Eden 16.00 «GU spogliati*. \l film. Prepovedano mladini P00 letom. . j: sed Grattacielo 16.00-22.20 «7 sciai®%j gialla*. Silva Košema i® A® • Steffen. Barvni film. Prep®v mladini pod 14. letom. J) Excelsior 16.00 zadnja predsta t,. 22.15 «11 generale dorme *® p jjf Ugo Tognazzi in Maria®Že18 lato. Barvni film za vse. ijp. Ritz 16.00 «11 genio della r® Warren Beatty in Goldie Barvni film za vse. ,, cJ Aurora 16.30 «Storia di fifa e tello*. Franco Franchi in yse. Ingrassia. Barvni film za.^ jV v^*^a'ne vrvi. ^obalni cesti so v prtljažniku poj ,il0vanskega fiata 124 odkrili mesa ter 13 btrov žganja. ju„ flago so seveda zaplenili, tri iavili Vanske državijanje pa pri-otapstSOdnim or,'a::*'em zarac*i t*' ^ec* drugim naj omenimo še to, *""•. da so Karabinjerji na Proseku iz sledili 3 osebe, ki so izvršile vrsto tatvin ter pri njih odkrili ukradeno blago za približno 2 milijona iir vrednosti. Sklepni obračun te akcije je potemtakem naslednji: aretirali so 7 oseb, 35 pa jih prijavik sodišču. Našb so ukradeno blago za skupno vrednost 25 milijonov br, 3 avto-mcbilfc ui 12 motornih kc’es. Vrh tega so karabinjerji odvzeh 2 prometni knjižici in 1 vozniško dovoljenje ter naprtili razne globe za skupno 677.000 br. ljali knjige, ki jo uporabljajo na enakih šolah v Sloveniji. Ravnatelj mu je odgovoril, da učbenik, ki ga uporabljajo v Sloveniji, ne ustreza tukajšnjim učnim programom in da zdaj prof. Penko pripravlja skripta. Odbor se je sestajal vsak mesec, člani odbora pa so večkrat razpravljali o šolskih vprašanjih s predstavniki združenj staršev na dingih slovenskih višjih srednjih šolah. Prav tako so se udeležili raznih predavanj, ki so jih priredila zdi ženja italijanskih staršev in na katerih so razpravljab o vprašanjih šolstva v Itakji. Pri tem je Šuman omenil zadnjo stavko šolnikov ter navedel zahteve slovenskih šolnikov, ki imajo neurejen položaj in še posebne težave, ker slivensko šolstvo ni še enakopravno z italijanskim. Izrazil je solidarnost staršev s profesorji in poudaril zahtevo, da morajo biti priznane njihove popolnoma upravičene zahteve in rešena vprašanja slovenske-va šolstva. Združenje staršev na vseh slovenskih srednjih in višjih srednjih šolah, kot je omenil Šuman v svojem poročilu, nameravajo ustanoviti skupen odbor, da bodo lahko skladno delovab v korist slovenske šole v Italiji. Ob zaključku je navedel nekaj podatkov o številu vpisanih dijakov na tržaškem tehničnem zavodu in poudaril, da so prostori nezadostni in premajhni, saj je letos vpisanih skupno 196 dijakov (120 deklet, 76 fantov). To je najvišje število, odkar deluje ta šolski zavod. Iz tržaške občine je 107 dijakov, iz devinsko-nabrežinske 26, iz repentabrske 6, iz zgoniške 12, iz dolinske 37, iz miljske 1. Na trgovski tehnični zavod se vpisujejo, kot je razvidno iz poročila Srečka Šumana, v glavnem o-troci iz delavskih družin, ki si ne morejo privoščiti stroškov za daljše šolanje ter žehjo. da pridejo otroci čimprej do službe in zaslužka. Nad 70 od sto vpisanih dijakov izhaja iz delavskih družin, 9 od sto je sino • trgovcev in gostilničarjev, 6 od sto kmetovalcev, 5 od sto uradnikov. V NEDELJO BODO OBČINSKE VOLITVE VESTI Z ONSTRAN MEJE Predsednik vlade Andreotti jutri [Kmetje enakopravni z delavci na volilnem zborovanju v Ronkah Politične stranke pripisujejo rezultatom volitev v Ronkah velik pomen - Obstajajo možnosti za ohranitev levičarske koalicije lll■lllllllllllllllIllllllllll■■lllI1lllll||||||lHlllluunulllllllllllll■llllllllll■lmllllllll■lllllllllllllllllu^ulllllln1lM VČERAJ PRED TRŽAŠKIM SODIŠČEM ŠTIRI LETA ZAPORA TIHOTAPCEMA OPIJA Mlada obtoženca iz Belluna so finančni stražniki zalotili na mejnem prehodu pri Fernetičih z 68 grami čistega opija Prea tržaškim sodiščem, ki mu je predsedoval dr. Ligabue, sta se včeraj morala zagovarjati dva mlada tihotapca opija: 20-letni študent Maurizio Bortolon in 26-letni Loris De Col, oba iz Belluna. Fanta (v njuni družbi je bil še tretji ki pa so ga med preiskovalno fazo izpustih) sta bila s svojim avtom ford transit z evidenčno tablico BL 40771 v Nepalu vrnila pa sta se skozi Indijo, Pakistan, Afganistan, Iran, Turčijo, Grčijo in Jugoslavijo. Večjih zapletljajev nista doživela do obmejnega prehoda pri Fernetičih, kjer so ju 13. septembra letos finančni stražniki ustavili in ker so pač prihajali od daleč, temeljito pregledali njun avto. Niso dolgo iskah. ko so naleteli na zavojček, v katerem so bih ka- menčkom podobni predmeti, ki so vzbudili v stražnikih močne dvome. Kamenčke so zaplenili in jih dah analizirati, analiza pa je pokazala, da gre za čisti opij. zelo dobre kakovosti: bilo ga je vsega skupaj za 68 gramov. Na včerajšnji sodni obravnavi sta oba mladeniča priznala, da sta hotela pretihotapiti skozi državno mejo opij, vendar le za osebno potrebo oziroma kot spomin na potovanje po srednjem vzhodu. Javni tožilec dr. Coassin je predlagal za vsakega po 2 leti zapora, branilca Amodeo iz Trsta in Fel-trin iz Belluna pa sta se potegovala za najnižjo kazen, sodniki pa so po krajšem posvetu obsodili Borto-lona in De Cola vsakega na 2 leti zapora in 200 tisoč lir denarne kazni. "iiiuiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHittiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiuiiiuiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii« Sto ljubljanskih tabornikov °biskalo Trst Doberdob in Gorico Slovenci v Italiji želijo še več mladinskih obiskov iz matične domovine de se je mudilo na vse ti$l( ^em izletu po Tržaškem in ibljaJ" skoraj sto tabornikov iz slclmj 1 edroma Bežigrada. S trim^ , Zborniki so se srečah ob 'iei bazoviškim žrtvam pri Ba-šyj ,u so ljubljanski taborniki po-'ern r?lbo razlago Žive Gruden o i jjjj Joškom procesu. Pozdravila e jMiUm Pahor, namestnik stare-a^oomikov RMV in naš glavni bčjt0(l Junakom so se oddolžili z lov* Petjem in recitacijo Koso-t°ri». ki jo je podala 12-letna ^erjeva. Nato pa so si o- Mladi ljubljanski taborniki pred spomenikom bazoviških žrtev gledali še Kulturni dom v Trstu ter se podali v Doberdob in Gorico. Izletnike sta spremljala tudi starosti Majda Severjeva in Pavla Lešnjak ter organizatorka izleta Vera Maslo-va, članica mestnega odbora Društva prijateljev mladine iz Ljubljane. V Doberdobu je goste pričakal tamkajšnji župan Jarc, ki jim je spregovoril o polpretekli zgodovini tistega dela Goriške. Predočil jim je sedanje stanje doberdobske občine in na kratko tudi okoliških slovenskih občin. Pred spomenikom padhm so ljubljanske tabornice in taborniki prire- dili kratko svečanost z recitacijami in petjem, časa je bilo zopet malo, le kratek pomenek s taborniki Rodu modrega vala iz Doberdoba ter ostalimi vrstniki. Čakal jih je še obisk Gorice. V Gorici so se srečah s člani taborniške organizacije na Goriškem, ki so jih popeljali na grad in razkazali okolico, poudarjajoč etnično mejo in jim pokazali, kje so slovenske vasi in občine. Od tu so šli v Dijaški dom, kjer so se tudi poslovili. Še prej pa so gostje darovali domačinom nekaj knjig Predsednik vlade Andreotti bo govoril jutri zvečer v Ronkah, v o-kviru volilne kampanje za obnovo tamkajšnjega občinskega sveta. Andreotti bo ob 19. uri govoril v Trstu, ob 20.30 v Ronkah, v kino dvorani Rio, nato se bo podal še v Latisano, kjer bo imel še en govor. Pozno zvečer bo z letalom odpotoval v Rim. Volitvam v Ronkah pripisujejo zastopniki političnih strank, posebno še krščanski demokrati, velik pomen. Slednjim gre za to, da bi jim uspelo dobiti toliko glasov, da bi se lahko uprli obnovitvi sodelovanja med komunisti in socialisti, ki so doslej vladali v tej, po trži-ški, največji občini na tem industrijskem področju. Vendar bo skoro gotovo pojava številnih kandidatnih list, kot so fašistična, liberalna in republikanska, odvzela prav tiste glasove, ki bi bih za dosego tega cilja potrebni. Levičarski stranki, komunisti in socialisti, so prepričani v uspeh svojih list, saj je tu, med ostalimi, izginila lista nekdanjega PSIUP. Nastopajo še socialdemokrati, ki i-majo v Ronkah precej glasov med istrskimi begunci. Bodočo občinsko upravo v Ronkah čaka precejšnje delo. Urediti morajo vprašanje mestne kanalizacije, za katero so pričeli prva dela šele v zadnjem času, urediti morajo vprašanje šolskih poslopij, ki so že dotrajana in ne zadostujejo več svojemu namenu. Tudi na tem področju popravljajo sedaj eno šolsko poslopje. Tudi druga javna dela čakajo ustrezne rešitve. Na tem področju je bilo zares v prejšnjih letih premalo storjenega in so zaradi tega nekatere kritike tudi umestne, vendar je treba tudi vedeti, da so številne prošnje občinske uprave v Ronkah ostale v ministrskih predalih v Rimu ah v predalih tržaške deželne uprave. Treba je še dodati, da stvari v bližnjem Tržiču riso nič boljše: tudi tu je treba še precej storiti. Vse to je treba pripisati tako v Ronkah kot v Tržiču, stalnemu naraščanju prebivalstva v zadnjih letih. Novi občinski svet, ki bo izšel iz nedeljskih volitev, se bo moral spoprijeti tudi z občinksim proračunom za prihodnje leto. Zastopniki strank napovedujejo še nekatere volilne shode v Ronkah. Za komunistično listo so govorili že senator Bacicchi, poslanec Liz-zeno in številni domači kandidati ter voditelji, za socialiste poslanec Castighone in domači voditelji, za socialdemokrate poslanec Ceccheri-ni, napovedujejo pa še prihod o-brambnega ministra Tanassija. Volitve bodo v nedeljo tudi v Ro-mansu in v Villessah. Tu glasujejo z večinskim sistemom in raBimerje sil ne dovoljuje nikaldh večjih sprememb v sestavi teh dveh občinskih svetov. delavci zaposleni v gradbeni stroki. Z njimi bodo stavkah tudi delavci v opekarnah, cementarnah, soboshkarji, sploh vsi, ki so povezani z gradbeništvom. Sindikati so stavko napovedali v oporo pogajanjem za sklenitev nove delovne pogodbe. V Doberdobu so proslavili 55-letnico oktobrske revolucije Krajevna sekcija komunistične partije je prejšnji petek zvečer prosla /ila v Doberdobu 55-letnico oktobrske revolucije. V dvorani prosvetnega društva se je zbralo veliko domačinov, ki so pazljivo sledili govorom in kulturnemu delu programa. IJvoono besedo je imel pokrajinski svetovalec Jožo Jarc ki je predstavil tudi govornika, deželnega svetovalca Dušana Lovriho in pokrajinskega tajnika komunistične partije Tulha Paizzo. Lovriha se je v svojem nagovoru zaustavil ob političnem momentu v Italiji s posebnim poudarkom na sedanjo desničarsko vlado in njenih odnosih do slovenske skupnosti v Italiji. Pokrajinski tajnik KPI Paizza je govoril o konkretnih odgovornostih, ki si jih prevzema KPI v okviru smernic zadnjega vsedržavnega kongresa. Na kratko se je tudi zaustavil pri volitvah, ki bodo kmalu v Ronkah ter poudaril važnost okrepitve levičarskih sil, ki edine za-gotav.jalo demokratičen napredek. Sledile so recitacije: domači moški z nor «Jezero» je nato zapel nekaj pesmi. Svetovalci KPI za priznanje Brandtu Komunistični občinski svetovalci odv. Nereo Batteho, prof. Gianna Pireha, Italo Chiarion in Vilma Brajnik, so poslali včeraj interpelacijo goriškemu županu, v kateri ga sprašujejo, če namerava poslati nemškemu kanclerju W. Brandtu brzojavko z izrazi zadovoljstva vsega mesta zaradi njegove zmage na nedeljskih volitvah. Brandtova zmaga je zmaga tistih, ki hočejo imeti mir med Vzhodom in Zahodom, ki nočejo obujati nevarnih nacionalističnih teženj zaradi obmejnih vprašanj. Zaradi tega je njegova zmaga tudi zmaga ljudi v naših krajih, ki jim niso mar šovinistične provokacije tukajšnjih skrajnežev, ki bi hoteli ro variti proti sosedni jugoslovanski republiki. Včeraj in predvčerajšnjim so glasovali za enake pravice do zdravstvenega varstva Vpis v četrti letnik slovenske trgovske šole Ravnateljstvo slovenske trgovske šole v Gorici javlja, da je do sobote, 25. novembra odprto vpisovanje v četrti letnik slovenske trgovske šole. Vpišejo se lahko vsi, ki so opravili kvalifikacijski izpit na kateremkoli strokovnem zavodu za trgovino. Vpisujejo v tajništvu šole v I zom v bolnišnico, pa je bil prispe-Ulici Vittorio Veneto (v Podturnu) vek kmetov veliko večji. Vsak obisk vsak dan v jutranjih urah. I zdravnika je terjal določen prispe- V Sloveniji si že dlje časa prizadevajo za izenačenje ekonomskega položaja kmetov z delavci. Pred nedavnim so sprejeli zakon o pokojninskem zavarovanju kmetov, po katerem bodo sicer s prihodnjim letom začeli dobivati pokojnino le družinski poglavarji starejši od 75 let, postopoma pa bodo potem izenačevali starostno dobo za pokojnine kmetov z delavci. Zdaj se pridružujejo kmetje delavcem tudi z enakimi pravicami do zdravstvenega varstva. O tem so glasovali včeraj in predvčerajšnjim. V občinah severne Primorske, ki jih zajema goriška komunalna skupnost za zdravstveno varstvo živi okoli 87.000 upravičencev do zdravstvenega varstva iz delovnega razmerja ter okoli 125.000 upravičencev do kmečkega zavarovanja. Do sedaj so bile pravice zelo različne med enimi in drugimi. Medtem kp so upravičenci do zdravstvenega varstva iz delovnega razmerja morali plačevati le malenkosten prispevek k cenam zdravil ter prevo- ......|„„I11,„m,m......................... V petek gostovanje Novogoričanov Z novostjo Vitomila Zupana «Bele rakete lete na Amsterdam* se bo v petek zvečer v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu predstavila skupina Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice. Predstava se bo pričela ob 20.30. Pred predstavo bodo predstavniki novogoriškega gledališča orisali to noviteto slovenskega dramaturga. Tako gledališko predstavo kot predavanje prireja Mladinska krožek iz Gorice. Danes stavka gradbenih delavcev Danes bodo tudi na Goriškem, kot v vsej deželi, stavkali ves dan VČERAJ DOPOLDNE V ČARBOLI Župan Spaccini odpri podvoz pod cesto »202» Včeraj dopoldne je župan uradno odprl nov podvoz in cesto, ki povezujeta Ul. Zorutti z Ul. Capodistria. Ob tej priložnosti je tudi imel daljši govor, v katerem je orisal javna dela, ki jih je ali jih bo izvedla občinska uprava v Čarboli. Za 440 metrov nove ceste so potrosili skoro 400 milijonov lir. Cesta, ki je široka 15 metrov, povezuje obe ulici s podvozom ceste «202» prav v točki, ki je bila pasebno za pešce izredno nevarna pri prečkanju. Morali so zgraditi 20 metrov dolg most, po katerem sedaj teče državna cesta «202». Vsa dela so bila končana v 6.500 delovnih dnevih. Gostje iz Vicenze obiskali gluhonemnico V goriški guhonemruci so bili v nedeljo gostje iz Vicenze, in sicer predsednik tamkajšnje pokrajine odv. Garzia ter nekaj odbornikov in tehnikov. Sprejeli so jih goriški predsednik dr. Chientaroli in nekateri odborniki ter ravnatelj gluhonemnice Slaghenaufi. Zanimali so se za moderne metode zdravljenja v goriški šoli posebno pa za aparate, ki jih je izdelal zagrebški tehnik prof. Guberina. Uspelo martinovanje p. d. «Kras» v Dolu Kot so v prejšnjih aneh nekatera prosvetna društva organizirala tradicionalno martinovanje, tako je p.d. «Krcs» iz Dola priredilo v soboto svoje martinovanje v spodnjih prostorih hiše, kjer je že večkrat društvo prirejalo zabavne večere. Lepo okrašena dvorana pa je bila nemajhna za veliko število prisotnih, ki so se kljub slabemu vremenu odzvali temu povabilu. Člana ansambla «Kras» iz Saleža sta z domačo poskočno glasbo poskrbela za najbolj «zogrizene» plesalce. Ostali pa, ki jih ples ni toliko zanimal so se ob kozarcu domačega vina pogovarjali in veselo opazovali mladino, ki je navdušeno plesala. Zabava je trajala do pozne ure, ki so eden za drugim odhajah iz dvorane zadovoljni za večer ki so ga preživeli v družbi prijateljev. Zahvala gre tudi. PD *Kras» ki je uspelo v organizaciji in člar.oma ansambla zKras», ki sta, neprestano ves večer spravljala prisotne v veselo razpoloženje s svojo glasbo. Posebno dovoljenje za lovce na ptice Ptičjih lovcev je v naši deželi veliko in večina teh nima posebnega dovoljenja, ki se ga dobi na posebnem uradu pokrajinske uprave. Kljub temu, da večina teh nezakonitih lovcev ve, da je njihovo delovanje nezakonito, lovijo še vedno po naših gozdičih in travnikih. Prav o tem problemu se je razpravljalo v posebnem odboru pokrajinske uprave, kjer so prisotni poudarili, da je treba strogo ukrepati proti nezakonitim lovcem, ki uničujejo razne vrste ptičev le v lastno korist. Na seji so tudi pregledali zapisnike v katerih so naznanjeni razni nezakoniti lovci, ki bodo morali plačati globo od 20.000 lir do 200.000 lir. Poudarili so tudi, da vsi tisti, ki se za ptičji lov zanimajo, naj, preden začnejo z lovom samim, izpolnijo predvidene dolžnosti, predvsem pa naj zaprosijo za dovoljenje. Uspela šahovska simultanka v Štandrežu Vse živo je bilo v soboto zvečer na sedežu prosvetnega društva «Oton Župančič* v Štandrežu, kjer je goriški šahist Danilo Waltritsch igral simultanko na šestih deskah proti domačim šahistom. Zmagal je v štirih od šest tekem. Pro- ti njemu so igrali Jordan Marušič, Katjuša Ožbot, Loris Nanut, Edvard Marušič, Igor Zavadlav in Saša Ožbot. Po simultanki so odigrali še številne druge prijateljske tekme, saj je uradni tekmi sledilo veliko ljubiteljev šaha. Danes zaprte trgovine v Tržiču V Tržiču praznujejo danes mestnega patrona. Zaradi tega bodo danes šole zaprte, prav tako bodo ves dan zaprte trgovine, razen pekam, mesnic in cvetličarn, ki bodo odprte le v jutranjih urah. Zjutraj bodo odprti tudi brivci, mestni avtobusi bodo vozili po nedeljskem voznem redu: vendarle bodo ob nekaterih urah ojačili avtobusne proge, ker morajo delavci in dijaki, kljub prazniku v Tržiču, na delo in v šole v druge kraje. V NOČI OD SOBOTE NA NEDELJO Snežna odeja prekrila vse vrhove okrog Gorice Precej smučarjev v nedeljo na Lokvah, a žičnice niso delovale Včeraj težave v cestnih vezah med Novo Gorico in Ljubljano vek, bolnišnicam pa so morali plačevati polovico cene oskrbovanih dni. Tudi druge oblike pompči, na primer pri zobozdravniku so terjale veliko udeležbo kmetovalcev. Zdaj kot kaže bodo imeli kmetje večje pravice, ne da bi zato moral* plačati bistveno večjih prispevkov. Predvidevajo pa, da bodo morali nekoliko povišati prispevke delavcev, in sicer za 0,38 odst. Občinske skupščine so že sprejele nekatere sklepe za zmanjšanje svoje udeležbe v proračunih, s čimer bodo lihi azil e te dodatne stroške. Ko so razpravljali y zadnjih mesecih o potrebi po izenačenju pravic obeh kategorij zavarovancev, so poudarjali, da so kmetovalci veliko prispevali k povojni graditvi dežele in pa k zmagi revolucije. Po vsem tem upravičeno terjajo tudi solidarnost delavcev za uveljavitev svojih pravic. O tej solidarnosti pa so glasovali v nedeljo in ponedeljek. Po neuradnih podatkih je bila udeležba tako v nedeljo kot v ponedeljek povsod dobra. Kmetovalcev je glasovalo namreč kar 92 odstotkov za izenačitev pravic in le 2,4 odstotka proti. O glasovanju delavcev bodo sicer znani podatki šele danes, vendar pa je bila udeležba na glasovalnih mestih že včeraj dopoldne zelo dobra in ni nobenega dvoma, da ne bodo rezultati ugpdni. Tajništvo PSDI o Brandtovi zmagi V Gorici so člani pokrajinskega tajništva PSDI skupno s poslancem Ceccherinijem razpravljali o političnem položaju pri nas. Posebej so analizirali položaj v treh občinah, kjer bodo v nedeljo volitve. Sestali se bocb v četrtek, ko bo v Gorici podtajnik v notranjem ministrstvu Nicolazzi, ki bo imel volilni shod v Ronkah. člani tajništva so nato potrdili stališče, ki sta ga zavzela socialdemokratska predstavnika v pokrajinskem svetu ob priliki razprave o umobolnici. Dalje so tudi izrazili zadovoljstvo zaradi volilne zmage nemških socialdemokratov in kanclerja Willyja Brandta na nedeljskih parlamentarnih volitvah v Zvezni republiki Nemčiji. Nocoj predavanje o oglejskem patriarhatu Nocoj ob IS.15 bodo na sedežu krožka za svobodo kulture v Ulici Dante 12 predstavili knjigo z naslovom «Evropsko nasledstvo oglejskega patriarhata», ki jo je napisal dr. Arduino Cremonesi. Pisatelj je znan preučevalec stare oglejske zgodovine, dobro pozna tudi slovensko slovstvo. V svoji knjigi poudarja dr. Cremonesi med drugim, da ne bo mogla bodoča evrooska zgodovina mimo ugotovitve, da živijo tu tri narodnosti Tržaško gledališče nocoj v Verdiju Nocoj se prične v Verdijevem gledal,šču italijanska abonmajska gledališka sezona. Sezono prireja Stalno deželno gledališče iz Trsta v sodelovanju z EMAC in goriško občino Nocoj je na sporedu Carpin. terija in Faragune *Noi delle vec-chie province» zabavna komedija o življenju v Trstu v časih pod «rajnko» Avstrijo. Prve predstave t> Trstu so doživele precejšen uspeh. Takega si nadejajo tudi v Gorici. Po nocojšnji predstavi za abonente bo jutri zvečer ponovitev za vse, ki si niso nabavili abonmajev za to sezono Delo je režiral Gori-\ čan E ranče sco Macedonio. Predstava se prične ob 21. uri. Vrhove okrog Gorice je že v noči od sobote na nedeljo prekrila snežna odeja. Ker je bilo že na prvi pogled jasno, da je z obilico snega na Sveti gori, na Škabrijelu in na Nanosu gotovo precej snega tudi na Lokvah, je marsikdo vzel s podstrešja smuči, jih dal na avto in odbrzel čez mejo na Lokve. Na žalost pa so smučarji, in teh je bilo precej, našli na Lokvah še vse v jesenskem spanju. Žičnice niso delovale, zaradi česar so se smučarji jezni vrnili v dolino. Včeraj je na naših gorah snežilo ves dan, prometna milica je prepovedala vožnjo tovornjakom na cestah Ajdovščina — črni vrh in Idrija — Logatec, osebni avtomobili so smeli voziti le z verigami. Delavci cestnega podjetja so že v nedeljo čistili ceste, seveda so čistili najprej glavno cesto od Gorice proti Postojni in dalje proti Ljubljani. Zelo slabe so bile včeraj tudi telefonske zveze med Novo Gorico in Ljubljano. Kar 24 zvez je bilo pretrganih, v ostalem pa so se pogovori težko odvijali. Soča je tako narasla, da je pri Pršetu poplavila glavno cesto med Novo Gorico in Tolminom. Iz gorlške bolnišnice Na cesti v Kaprivl se je pripetila prometna nesreča, pri kateri sta se ranila voznik avtomobila SP 80570 24-letni Giovanni Masucci iz La Spezie in njegova sopotnica, 19-letna Liliana Lombardi iz Gorice, Tržaška ulica 65. Verjetno zaradi mokrega cestišča je Masucci izgubil nadzorstvo nad vozilom in trčil v ograjo železnega mostička V bolnišnici, kamor so ju prepeljali z rešilcem, so zdravniki ugotovili Ma-sieciju lažje poškodbe zaradi katerih se bo moral zdraviti 6 dni Hujše je stanje 19-letne študentke, ki si je pri nesreči zlomila stegnenico Zdravila se bo 35 dni. V Gradišču je avtomobilist Sergio Dolfi iz Gorice povozil pešca iz Gradišča Lina Bonuttija. Dolfi je vozil na svoji desni, ko je nenadoma videl Bonuttija pred sabo. PTedvsem zaradi dežja ni mogel avtomobilist ustaviti 'ožila in trčil v pešča. V bolnišnici so bo Bo-nutti zdravil 8 dm zaradi možganskega pretresa. • V Ulici Diaz v Gorici so v nedeljo našli pred desetimi dnevi v Tržiču ukradeni avto fiat 500 GO 39088 Avto so lastniku Sergiu Tissi-niju ukradli v središču Tržiča. Več dni ustavljeni avto je opazila neka ženska, ki je opozorila mestne stražnike. •V času dopusta v Bor go Valsuga-na (pokrajina Trento) se je pred nekaj dnevi smrtno ponesrečil 27-letni Ezio Delvai, ki je bil pet let v službi pri obmejni policiji. Pokojni Delvai je služboval zadnje leto v Gorici. DEŽURNA LEKARNA v TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Centrale, Trg Republike, tel. št. 72341. Kino Gorica VERDI 21.00 Nastop stalnega dežel nega gledališča iz Trsta s komediji «Noi delle vecchie provincie*. CORSO 17.15—22.00 «C'e Harry Kel lermann e perchč parla male d me?», D. Hoffmann in B. Harris Ameriški barvni film. CENTRALE 17.00—21.30 «Colpo groš so... grossissimo... anzi probabile* T. Thomas in R. Neri. Barvni film MODERNISSIMO 17.30 — 22.00 «Mim metallurgiro, ferito nell onore*. G Giannjni in M. Melato. Barvni film VITTORIA 17.15—22.00 «Conoscenzj camale di una ninfomane*. J. Sari in J. Adams. Barvni film. Mladin pod 18. letom prepovedano. / ržič AZ7.URRO 14.00 «Dio in cielo, Arizoni in terra* Barvni film EXCELSIOR 14.00 «Le calde nottti de Decameron*. Barvni film. PRINCIPE 14.00 -Non predicare.. špara*. Barvni film. \orn Go/. SOČA (N. Gorica) cSuperdiabolik* ameriško - italijanski barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA «Vrt Fincija Continija*, ita lijanski barvni film — ob 18. in 20 RENČE Prosto. ŠEMPAS «Gusarski svetilnik*, ški barvni film — ob 20. DESKLE »Demoni*, angleški film - ob 19.30. PRVACINA Prosta KANAL Prosto. ameri DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežui lekarna Marzini, Korzo Italija tel. 2443. PRIMORSKI DNEVNIK 4 /I. novembra 1972 DESET LET NEODVISNOSTI UGANDE «Božji namestnik general Idi Amin S pokoli na oblast - Najprej po pomoč v Izrael, nato pa v Libijo - Brzojavka generalnemu tajniku ZN Waldheimu V Ugandi so komaj končali praznovati deseto obletnico neodvisnosti. Ta afriška dežela na oba-i Viktorijinega jezera je zaradi svojih nasadov kave in bombaža razmeroma bogata, seveda v primerjavi z revnimi sosedi. Tuji diplomati pa vedo povedati, da je bilo vzdušje v prestolnici Kampa-li vse prej kot veselo Deset let po proglasitvi neodvisnosti in pet let po ustanovitvi vzhodnoafriške zveze skupaj z Tanzanijo in Kenijo se dežela krči pod neusmiljeno roko vojaškega mnoga generala Idija Amina, ki je prišel na oblast januarja lani. Od tedaj so začeli »izginjati* vidni ugandski predstavniki prejšnje in sedanje vlade in na stotine oficirjev. Baje so bila popolnoma uničena tudi nekatera plemena. Kot mnogo drugih dežel, je tudi Uganda žalosten primer kolonializma. Pred svojim odhodom so Angleži pri začrtovanju mej kaj malo mislili na etnografske in geografske posebnosci dežele. Vsaj 40 plemen smatra danes kakšen del Ugande za svojo domovino in večkrat pride do krvavih spopadov. Najbolj razvito med temi je pleme Bagunda, ki živi v glavnem v prestolnici Kampali in ob obali jezera. Angleži so na čelo nove države pred 10 leti postavili prav kralja tega plemena Kabako, ki je znan tudi kot kralj «Freddie*. Opozicijo je predstavljal dinamični Milton Obote, član ubogega plemena Lango iz severnega dela dežele, sicer pa vključen v siranko narodnega kongresa, kjer so bila zastopana skoraj vsa plemena nove države. Da ne bi prišJo do sporov, je Kabaka sicer ostal kralj, Obote pa predsednik vlade. Zveza med obema je trajala štiri leta, ko je Milton Obote prešel v napad. Ukinil je vse manjše »kraljevine* in proglasil Ugando za republiko. Vojska je napadla kraljevo palačo v Kampali in prisilila Kabako, da je zbežal v Anglijo. Vojsko je o tisti priložnosti vodil prav general Amin. Notranja politika Oboteja je bila medlo socialistično usmerjena in je med drugim predvidevala nacionalizacijo bank, rudnikov in plantaž, kar očitno ni bilo nekaterim po volji. Obote je tako preživel več atentatov in vzdržal pritisk bogatašev le po zaslugi vojske in njenega poveljnika Idija Amina. V januarju lani je bil Obote in več ministrov na konferenci Com-monvvealtha v Singapuru. Priložnost je izkoristil sam Amin, ki je enostavno zasedel parlament in vse strateške točke in se oklical za novega predsednika. Zveza med Ugando, Kenijo in Tanzanijo se je začela krhati, ker predsednik slednje Nyerere ni hotel priznati novega režima in je tudi nudil zatočišče Oboteju in beguncem. Medtem je Amin še okrepi) vojsko in ji dal še večjo oblast. Poklati je dal vse oficirje sovražnih plemen in jih zamenjal s pripadniki lastnega plemena Kak-wa. Čez noč so oficirji vrtoglavo napredovali, dobili boljša stanovanja in moderno orožje. Amin trenutno zapravi za vojsko tretjino vsega državnega proračuna. Da bi si pridobil naklonjenost plemena Bagunda, je Amin dosegel, da so iz Londona mili tru- plo bivšega kralja Kabake, ki je medtem umrl. Zaostritev s Tanzanijo je tudi zmanjšala možnost trgovanja in otežkočila zvezo z morjem. Izgubo je Amin nadoknadil s pomočjo iz Izraela, ki je bil sicer prisoten v Ugandi že dolgo prej, čeprav je dežela v bistvu muslimanska. Da bi še bolj razcepil Arabce, je Izrael vabilo takoj sprejel, neverjetno povečal vojaško prisotnost v obliki urjenja in dobave orožja in investiral v vojaške in civilne objekte velike vsote. Amin je bil celo tako predrzen, da je večkrat zaprosil Izrael, naj mu da letala za bombni napad nad prestolnico Sudana Kartum in za osvojitev 800 kilometrov oddaljenega tanzanijskega pristanišča Tanga in ozemlja do njega. Amin je vedno poudarjal, da govori v imenu boga in da Alah preko njega nikoli ne zgreši. Ne ve se še, če zaradi božje besede ali zaradi denarja, toda letos februarja je Amin nepredvidoma spremenil svoje odnose do Izraela. Po dvodnevnem sestanku z libijskim predsednikom Gedafijem je obtožil Izraelce protidržavnega delovanja in jih v kratkem izgnal. Od tedaj dalje se zdijo vsi ukrepi Amina še bolj neverjetni. Avgusta je približno 50.000 ugandskim Azijcem ukazal, da v roku treh mesecev zapustijo deželo. Po tem roku ne bi več jamčil niti za njihovo življenje. Vzroki so bili «sabotaža, rušenje domačega gospodarstva in podkupčevanje*. V resnici so Azijci predstavljali hrbtenico ugandske drobne trgovine in opravljali vsa dela, od popravljanja vodnih napeljav do električnih strojev. Zanje ni med domačim prebivalstvom nobene zamenjave in Aminov ukrep je tudi prekinil pomoč, ki je Ugandi prihajala iz Velike Britanije, kamor so se Azijci zatekli. Kot neuravnovešene smatrajo tudi ponudbe Amina Veliki Britaniji, da bi on rešil irsko vprašanje, in izjavo, da bo on osvobodil Južno Afriko. Ob priliki napada palestinskih gverilcev na o-limpijskih igrah v Miinchnu je poslal tajniku OZN Waldheimu telegram s takim tekstom: Nemčija je kraj, kjer je bilo sežganih 6 milijonov Judov, ko je bil na oblasti Hitler. Ni šlo za nobeno napako in Brandt sam je telegram ocenil kot duševno slabost. Kaj je tako spremenilo logiko, čeprav- -logiko- diktatorja- Opazovalci in diplomati si ne znajo razlagati dogodkov na podlagi o-bičajnih ključev tujih gospodarskih interesov, ker jih veliko niti ni. Amin se smatra za božjega namestnika in znak, da je Alah prav njega določil za odrešenika, naj bi bil dež, ki je padal v Meki prvič po 50 letih prav ob priliki njegovega romanja v sveto mesto. Ta rešitev je seveda simbolična. Bližja resnici je možnost, da je Amin le lutka domačih bogatašev, sicer pa povsem nesposoben za samostojni pregled nad upravo. Aminovo početje je izzvalo o-dločno obsodbo le v Zambiji in v vojaško šibkejši sosedni Tanzaniji. Ostali državniki previdno molčijo, ker se morajo morda tudi sami doma ukvarjati z nevarnostjo takih položajev. Bruno Križman V Ljubljani se je 17. novembra zaključil prvi slovenski knjižni sejem. Javnosti je uspešno prikazal dosežke našega založništva, prav tako pa je tudi opozoril, in to v mednarodnem letu knjige, na dileme in stiske te dejavnosti. Nepričakovano velik je bil tudi odziv obiskovalcev, kar potrjuje zamisel organizatorjev o tradicionalnosti take manifestacije. Založniško dejavnost v zamejstvu je predstavljalo žal le ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA — gornja slika kaže njen rastavni prostor. Za Pesniške liste je prejel na knjižnem sejmu posebno pohvalo opremljevalec Klavdij Palčič «Demokratična» Avstrija O Marjanu Šturmu, koroškem študentu, ki ga je preganjala avstrijska policija in ki mu je hotelo soditi tudi avstrijsko sodišče, ker je skupno s tovariši ^.poškodoval* razne krajevne napise in obcestne znake s tem, da je k nemškim imenom krajev pripisal tudi slovenska, ne bomo govorili, ker smo o njem govorili pred časom, v dneh, ko se je to dogajalo. Danes bomo navedli le skrajno odvraten primer, kako določeni avstrijski krogi razumejo narodnostne pravice in kako se izvajajo načela demokracije, na katera so pristali, ko so podpisali mirovno pogodbo. Marjan Šturm ni poznal svoje babice, ker je ta umrla deset let preden se je on sploh rodil. Tedaj so jo pokopali na domače pokopališče v Št. Vidu v Podjuni, kjer nagrobni kamen spominja nanjo. Ker je umrla deset let prej, preden se je njen muk Marjan rodil, bi prav gotovo ne mogla biti kriva njegovih rzloči-nov*. In vendar so pred nedavnim «neznanci* polili s črno barvo njen nagrobni kamen. Prav gotovo niso tega storili ljudje, ki bi bili prišli od daleč. To so storili domačini. Krajevne oblasti prav gotovo poznajo svoje občane in se po tem odvratnem dejanju ni nikomur nič žalega storilo. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PO ZAPISKIH^ FRANCA LUPINA PRIREDIL IVO MARINČIČ Križem po kremeljski «orožarni» med dragocenostmi preteklih dob Od Leningrada do Moskve povsem ravna železniška proga ■ Katarina Velika je zapustila kar 2000 dragocenih z biseri obloženih oblek ■ Nad 1000 zlatih angleških vrčev 8. Da ne pozabim omeniti melodično bitje ure na Spaskem stolpu, katerega prenaša tudi moskovska radijska postaja za milijone svojin poslušalcev po vsem svetu. Tudi mi smo se ustavili in poslušali njeno bitje v zgodnjih jutranjih urah, ko so radijske postaje še molčale. V Kremlju je sedež Vrhovnega sovjetskega sveta in Prezidija. V eni izmed mogočnih kremeljskih palač pa zaseda Sovjetska skupščina V KREMELJSKI OROŽARNI V Kremlju smo si ogledali tudi znamenito orožarno ki pa pravzaprav ni orožarna v pravem pomenu besede.' Res. da so tu v davnini kovali in brusili orožje, danes pa je tu muzej, ki prikazuje bogato razkošje nekdanjih velikih knezov in carjev, podedovane »relikvije* iz stare Rusije. Preden lahko stop'š v ta čudoviti muzej, si moraš vrhu svojih čevljev natakniti mehke copate, ker je to potrebno, da smeš hoditi po bogatih in razkošnih sobanah. Tu so razstavljene z zlatom okrašene velikaške kočije ter ogromne in težke sani, s katerimi so se vozili pozimi z vprego šesterih konj nekdanji ruski vladarji iz Moskve v Leningrad in drugod. Vzdolž vse poti so bile urejene postaje in poč'tališča, kjer so l največjo naglico zamenjali trudne konje s spočitimi, da so lahko pot naglo nadaljevali V nekaterih kočijah so imeli urejeno ..........................................im..hiiihiiiiiiii.. Stare istrske hrvaške pesmi posnete na eni sami plošči PULJ, 20. — V jugoslovanskih prodajalnah gramofonskih plošče je končno na razpolago ljubiteljem stare narodne pesmi in melodije plošča, na kateri so posneti nekateri istrski stari ljudski instrumenti od roženic do miha (meha), vidalic, nadalje so tu šurle in cim-bra. Ploščo je posnela beograjska radiotelevizija, ki je vrgla na trg ploščo v precejšnji nakladi. Na plošči je posnetih 16 izvirnih istrskih narodnih pesmi in plesov. Pesmi in melodije je izbral in v uvodu komentiral prof. Slavko Zlatič, ki je prav gotovo najboljši poznavalec istrske glasbene folklore. Doslej je bila istrska melodika posneta na petih manjših gramofonskih ploščah, vendar še nikoli izvajana na razne načine in na razne instrumente, kakor na sedanji plošči, ki nosi naslov tlstra». Na tej plošči izvajajo stare istrske narodne pesmi «na tanko in debelo* na najboljši način najbolj znani pevci in izvajalci iz krajev Mali Voglja, Praproče, Raponija, Cer, Pula, Rovinjsko selo, Žejane, Vodnjan, Pazin, Sutivanac in iz drugih krajev. Te izvajalce spremljajo na instrumente prav tako o-dličnt instrumentalni izvajalci. Na plošči je posneto tudi tako imenovano ibugarjenje* iz severne hrvaške Istre. Ta izredna plošča je prav to, kar se je dolgo čakalo To ploščo so iskali tako domači ljudje, ki še niso pozabili starih pesmi, kot tudi tuji turisti ,ki so se kakor koli spoznali z izredno zanimivo istrsko melodiko, ki jo je posebno temeljito obdelal znani istrski glasbenik Matetič - Ronjgov. Razen tega pa ima plošča še posebno vrednost kot učno pomagalo pri poučevanju glasbe v osnovnih šolah ter pri obdelovanju tem o ljudski glasbi jugoslovanskih narodov. Razmere na Gradiščanskem so se zaostrile ŽEIJEZNO, novembra. — V avstrijski pokrajini Gradiščansko so se zaostrile razmere pri uresničevanju določb avstrijske državne pogodbe, ki se nanašajo na pravice hrvaške narodnosti. Pobudniki raznarodovanja hrvaškega prebivalstva, nekateri župani pod vodstvom socialistične stranh-. Robaka, so se ponovno postavili po robu temu da bi gradiščanski Hrvati dobili kakršnekoli pravice. Na neki konferenci je Robak izjavil, da imajo prebivalci Gradiščanskega, ki govore hrvaški jezik, *>> nasprotju z mnogimi drugimi manjšinami Evrope, vse pravice, ki si jih žele*, in omenil, da rniso zainteresirani za učenje hrvaščine». Stališče Robaka je o-čitno vplivalo na predsednika avstrijske vlade Kreiskega, ki je pred kakim tednom po televiziji izjavil, da se gradiščanski Hrvati zelo nagibajo k asimilaciji. Proti tej izjavi sta ostro protestirala hrvaško kulturno in tiskarske društvo v Željeznu in opozorili da je taka javna izjava Kreiskega nerazumljiva, saj hrvaška narodna manjšina živi na tem ozemlju že več kot 450 let. tudi ogrevanje in celo kuhinjo. Danes vozi na progi Moskva -Leningrad ekspresni vlak «Rdeča puščica* kar brez vmesnih postajališč. Podnevi napravi to pot v pet in pol urah, ponoči pa rabi 8 ur, ter potniki lahko med potjo mirno spijo. V tem muzeju je razstavljena velika zbirka dragocenega nakita ruskih vladarjev in njihovih žena. Veliko je tu srebrnih in zlatih posod domačih mojstrov ali pa so to darovi tujih vladarjev ruskim carjem. Tako je v orožarni razstavljenih nad 1000 angleških vrčev iz srebra ali zlata, ki so jih prinesli v dar ruskim vladarjem veljaki in predstavniki iz Anglije. Tu si lahko ogledaš bogato zbirko-carskih oblačil iz najbolj dragocenih, z zlatom prešitih tkanin in z vdelanimi biseri Neka ženska obleka, ki smo jo videli, ima všitih kar 15.000 biserov ali diamantov in tehta kar 24 kg. Največ darov so prinašali iz Anglije in danes verjetno niti v Angliji nimajo tako bogate zbirke angleških dragocenosti, kakor so nakopičene v tem muzeju. Omenimo naj še, da je carica Katarina Velika, ki je bila znana kot prevzetna in bahava ženska, zapustila po svoji smrti nad 2000 dragocenih, težkih in z biseri obloženih oblek. To je značilno za ženske, saj imamo tudi dandanes nešteto Katarin, ki bi rade med seboj tekmovale v oblekah in razkošju. V orožarni smo videli tudi druge zanimivosti. Tu prikazujejo več vladarskih prestolov iz raznih dob od 16. stoletja dalje pa vse do oktobrske revolucije leta 1917, ko so enkrat za vselej odprava’ vladarje starega kova. V enem izmed prestolov ruske carice je vdelanih kar 1200 diamantov. Tu smo videli tudi slonokoščeni prestol Borisa Godunova, ki ga je temu carju poklonil perzijski (sedaj iranski) šah. Tu je tudi prestol za kronanje carjev, v katerem je za kakih 350 kg zlata. Neverjetno razkošne Krone. ki so jih ob kronanju in ob raznih slovesnih prilikah polagali carjem na glavo, in žezla, ki so jih ti ob takih prilikah držali v rokah, so tudi razstavljeni v orožarni. Samu ena vladarska krona ima vdelanih 3000 diamantov. Seveda pa smo videli tudi eno izmed prvih carskih kron iz 12. stoletja, iz železa in brez kakršnega posebnega nakita. Če bi si hoteli ogledati vse razstavljene dragocenosti, bi potrebovali več mesecev in če bi jih hoteli opisati, bi napolnili precej debelo knjigo. Takoj za muzejem, v skrbno negovanem parku pa stoji še ena zanimivost. To je največji zvon na svetu, ki mu Rusi pravijo »car kolokol*, ali vsaj so ga tako imenovali pred 50 leti, ko sem bil prvič v Moskvi. Po naše bi se to reklo »car zvon*, ki pa do da- Horoskop poslanca vladajoče .......miiliiiuiimmiilimimi...m..... Milini............................... goden poslovni uspeh. Ne bodite enostranski v svojih odnosih z drago osebo. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Odpirajo se vam nove možnosti fi-načnega uspeha. Nesebična pomoč družine pri uresničevanju načrta. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) V svojem delu potrebujete solidnega zaveznika. V nekem čustvenem vprašanju imate načelno prav, praktično pa ne. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Resno se boste sporekli z nekim predstojnikom. Prijetno srečanje, ki ga ne boste kmalu pozabili. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) V svojem delu boste lepo napredovali Srečo iščite tudi v samem sebi. Posvetite nekaj pozornosti svojim živcem. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Kdor se ukvarja z umetnostjo, ne bo razočaran. Ne izgubljajte zaupanja vase. Vaša živčnost bo le prehodna. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ne nasedite ponudbi, ki se le zdi briljantna. Prijeten večer s prijatelji. Zdravje zadovoljivo. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Preveč pozornosti posvečate malenkostim, bistvenih vprašanj pa ne rešujete. V srčnih zadevah bo vse po vaših željah. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Večji zaslužek je odvisen od boljše organizacije dela. Izpolnite prošnjo nekega dobrega prijatelja. Varuj- te se prehlada. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Preveč ste se angažirali v neki zadevi, katere uspeh je dvomljiv. Ljubljena oseba vam bo pripravila presenečenje. DEVICA (od 23. 8. do 22.9) Izboljšanje finančnega položaja. Nenavadno srečanje na nekem potovanju. Posvetujte se z zdravnikom glede svojega zdravja. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Resen spor med vami in sodelavcem. Ohranite hkidno kri. Svojo čustveno zadevo boste uredili, da bo prav. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Nepričakovan ter izredno u- ... ^ ■■ v*-' - \ . • • '•i’ v' ^yv * Stalnih obiskov in cvetja je deležen tudi grob in spomenik neznanega vojaka, ki ima prav tako kot Leninov mavzolej dostojno mesto pod kremeljskim obzidjem nes še nikoli ni zvonil. Če bi zazvonil, bi se po računih strokovnjakov moral slišati kar 50 km daleč. Vlili so ga kar na mestu. kjer stoji še sedaj in ko so ga dvigali iz modela, se mu je odknšil «majhen del* ki pa tehta kar sedem ton: ves zvon pa je težak 204 tone ali 2040 stotov. Zvon je visok šest in pol metra in prav toliko ima premera. Vlili so ga leta 1735, ter še sedaj predstavlja posebno moskovsko zanimivost. Le malo dalje je «car topov*, ki je največji top s šest metrov dolgo cevjo. Krogle, ki ležijo po- j leg ‘opa, tehtajo po eno tono Ker smo že v Kremlju, naj o-menimo še grobiiice nekdanjih carjev v stolni cerk .1 sredi te mogočne v 12. stoletju zgrajene trdnjave. Še danes so v njih posmrtni ostanki številnih nekdanjih vladarjev, o katerih krožijo razne legende, ki so l>olj ali manj povezane z zgodovino tistih časov. Ena takih legend govori tudi o znanem carju Ivanu Groznem, ki je v svojem času tudi despi toval v Kremlju. K.o se je Ivan Grozni nekoč zopet domislil, da si mora vzeti še eno ženo (zgodovina ve povedati, da se je ta mogočnež poročil večkrat), mu je poglavar ruske pravoslavne cerkve prepovedal cerkveno poroko v tamkajšnji sa-bonr cerkvi. »Po zakonih pravoslavne cerkve*, je utemeljil pravoslavni vladika svoj odklon, «gre lahko skozi ta cerkvena vrata le ena sama zakonita žena.* Ivan Grozni pa se ni dal kar tako u-gnati in se je znal spretno izogniti tej prepovedi. Poklical je zidarje in druge mojstre, jih pripeljal pred katedralo in ukazal odpreti v cerkvenih zidovih še več drugih vrat skozi katere je od časa do časa pripeljal ali odpeljal novo nevesto, ki si jo je v svoji razvratnosti izbral med številnimi princesam, ali dvornimi damami. Na ta način mu tudi cerkveni vladika ni mogel preprečiti mnogoženstva FILMI NA ITALIJANSKI TV | Kar devet filmov z Marlene Dietrich Prvi bo na sporedu že jutri zvečer V sredo, 22. t.m, se začenja na II. kanalu italijanske televizije ciklus 9 filmov z igralko Marlene Dietrich. To je serija, ki jo toplo priporočamo bralcem. Predvsem zato, ker nam bo nudila priložnost, da spoznamo skupino odličnih filmov, ki so jih ustvarili pomembni režiserji. Kar štirje od teh režiserjev (Sternberg, Lubitsch, Lang, Wilder) so, enako kot Marlene Dietrich, nemškega (ali avstrijskega) porekla, a so se afirmirali v ZDA; eden (Hitchcock) je po izvoru Anglež; le dva sta Američana (Kramer in Garnett), čeprav bodo vsi predvajani filmi ameriške proizvodnje, razen prvega (slavni Modri angel*), ki je sneman v Nemčiji, a je služil Marlene za slovesen vstop v ameriško kinematografijo (režiser Sternberg pa je vedno deloval v Ameriki), in razen Hitchcockovega filma, ki ga je avtor izjemno snemal v rodni Angliji. Ciklus je zelo zanimiv tudi za spoznanje lika pomembne filmske igralke. Marlene Dietrich spada namreč med vrhunce filmskega «divizma», med skupino tistih i-gralcev, katerih vloga je v filmski proizvodnji enako pomembna kot vloga «avtorjev*. Marlene ni le dobra in občutljiva igralka, je tudi simbol filmske erotike. In to je postala predvsem po zaslugi odkritelja Joseja von Stemberga, katerega opus je v celoti iskanje nemogoče estetske popolnosti: in njegova estetičnost ni le v formi, ampak tudi v vsebini, v lepoti prikazanih žensk, katerih je bila Marlene prototip, cilj neuresničene želje. Ciklus se bo torej začel s filmom Joseja von Stemberga «L’an-gelo azzurro* (Der blaue Angel, 1930), mojstrovina po knjigi Hein-richa Manna, eden najbolj uspelih filmskih prikazov erotične ne-vzajemnosti; poleg Marlene igra Emil Jannings. Sledila bosta še dva Sternbergova filma: Maroc-co» (Marocco, 1930), v katerem igrata še Gary Cooper in Adol-phe Menjou, ter tVenere bionda* (Blonde Venus, 1932) s Herbertom Marshallom in Cargjem Grantom. Drugi pomembni nemški izseljenec v ZDA je Ernst Lubitsch, režiser briljantnih rsophisticated co-medy* (ki so ga televizijski gledalci lahko že spoznali v ciklusu druge velike igralke, Grete Garbo; in sicer s filmom «Ninotchka»). V Marleninem ciklusu bomo videli Lubitschev film «Angelo» (Angel, 1937) z igralcema Melvgnom Douglasom in Herbertom Marshallom. «Paura in palcoscenico* (Stage Fright, 1950) je delo znanega režiserja srhljivk Alfreda Hitchcocka, in sicer med njegovimi manj zanimivimi deli. Manj pomemben režiser, a vsekakor spreten obrtnik je Tay Garnett katerega delo nosi naslov «La taverna dei sette peccati* (Seven Sinners, 1940). V njem bomo poleg Marlene, videli še Johna Wayneja in Mischa Aureja. Najavljena sta tudi dva filma briljantnega režiserja Billyja Wil-derja in sicer «Scandalo interna-zionale* (A Foreign Affair, 1948), v katerem igra tudi Jean Arthur, in «Testimone d’accusa» (Witness for Prosecution, 1957) s Charlesom Laughtonom in Tgronom Po-voerjem. Zanimiv bo tudi ameriški film Fritza Langa «Rancho Notorius* (Rancho Notorius, 1952) z Me-lom Ferrerjem in Arthurjem Ken-nedgiem. Ciklus bi moral zaključiti zadnji film, v katerem je nastopala Marlene Dietrich, ki se je odtlej prikazala le v kaki pevski ekshibiciji in v fotografijah, ki so kljub starosti še pričale o njeni lepoti Zadnji film je Stanlega Kramerja delo »Vineitori e vinti* (Jua-gement at Nuremberg, 1961), kz je pomemben zaradi ideologije mirovnega sožitja in zaradi interpretacije mnogih drugih filmskih zvezd (poleg Marlene nastopajo Spencer Tracy, Judy Garland, Burt Lancaster, Montgomerg Ctift, Richard V/idmark, Maiimilian Schell). S. G V FILMSKIH KROŽKIH Slikanice Japonca Kurija v «La Cappella» Danes, v torek 21. in jutri, ® sredo 22 t. m. ob 19. in 21. uri bo L?. Cappella Underground predvajala izbor slikanic japonskega avtorja Yo ji ja Kurija. Kuri ustvarja animirane filme «za odrasle*, v katerih prevladujejo pogoste komponente sodobne umetnosti in s°' dobnega filma. kot so erotika, nasilje sadizem, destruktivnost■ Jurijeva dela so pred dnevi prikazan na festivalih animiranega filma u Lucci in Milanu. S. G. «Mamma Rosa» je bila zelo odločna Pred dnevi je umrla v Nem Y°r' ku 83-letna Rosa Borgia. Njena ime govori, da je bila po poreklu Italijanka in se je dejansko rodila nekje blizu Neaplja. Čemu V0' kojnica zasluži pozornost, saj se njej ni govorilo nikoli. In vendar, so Roso Borgia poznali mnogi zna-meniU ljudje iz kulturnega in , političnega življenja. Znani umetrik Quinn je rekel, da <<^arn-ma Rosa je uživala ugled najveO' je prerokinje dvajsetega stoletftr Niem: stanovanje v newyorškem East Sideu so obiskali številni J1"?T ski umetniki, pa tudi ne redki ® plonudi in celo gangsterji. .. jj Član neke državne delegacije, je pozneje poslal obrambni mm ster. je pripadal širšemu _ krogu njenih rednih gostov Nekoč se J bil r njo dogovoril, da bo vila •prejem, nekakšno kosilo, k terega se bo udeležilo več drza nikov med drugimi tudi predsta.e nik neke velesile. Vse je bilo _ pripn.vljeno, ko so na njenem a. mu pozvonili agenti ameriške V° cije, ki so hoteli preveriti ah grozi njenim gostom kaka _ neV5.0 nost To je priletno vedeževam^ tako razjezilo, da je svojemu pml telju diplomatu telefonsko odpa^r dala kosilo, ker da bi ji njeni P™.; tel ji gangsterji zaradi tega li, ker da ima na svoji strani PT-ličijo i (Nadaljevanje sledi) TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Pratika; 12.50 Violina in elektronske orgle; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 19.10 Slovenski epi; 19.25 Program za najmlajše; 20.00 Šport; 20.30 Rossinijeva «Italijanka v Alžiru*; 22.50 Zabavna glasba. r rsi 12.50 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Juke box; 16.20 Komorni orkester. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.00 Jutranja glasba; 9.00 Orkestri; 10.00 Od melodije do melodije; 11.00 Londonski filharmonični orkester; 11.30 «Romagna folk»; 11.45 Orkester Deuringer; 12.00 Glasba Po željah; 13.30 Operne skladbe; 14.10 Plošče; 14.35 Juke box; 15.00 Otroški kotiček; 15.45 Vrstijo se pevci; 17.00 Program za mladino; 17.45 Pianist Gojmir Demšar; 18.00 Orkestri; 18.30 Primorski dnevnik; 19.00 Zabavna glasba; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.i0 Zborovsko petje; 21.00 Slovenski pesniki; 22.00 Lovčeve skladbe; 22.35 Ritmi. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 6.50 Kako in zakaj?; 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 12.10 Plošče; 14.00 Italijanske popevke; 15.10 Program za mladino; 16.40 Progragm za najmlajše; 17.40 E. Anton; »Začasna svoboda*; 19.10 TOREK, 21. NOVEMBRA 1972 Sindikalno - gospodarska panorama; 20.20 Poslušajmo spet; 21.00 Mozartova »Magična flavta*. ■ I. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Orkester; 8.59 Pred nakupi; 9.50 Nadaljevanka o Co-cd Chanel; 10.05 Nove ital. pesmi; 12.40 Alto gradimento; 13.50 Kako in zakaj?; 15.00 Iz kulturnega sveta; 15.40 Glasbeno - govorni spored; 17.55 Popoldanski program; 18.30 Posebna reportaža; 20.10 Film »Guardie e la-dri* s Totojem in Fabrizzijem; 22.40 Madame Bovary — nadaljevanka. III. PROGRAM 10.00 Jutranji koncert; 11.40 Simfonični koncert; 13.00 Glazu-nov, Borodin in Rimski - Kor-zakov; 14.00 Smetana, Zaricki; 14.30 Portret avtorja: C. Franck; 16.15 Sodobna ital. glasba; 17.20 Enotni razred; 18.30 Lahka glasba; 19.15 Vsakovečemi koncert; 21.30 »Pro mušica nova*. FILODIFU7IJA 9.40 Sodobna ital. glasba; 10.00 Beethovnova Velika fuga; 11.00 Na sporedu so Respighi, Forlino in Villa Lobos; 12.00 Tenorista Merli in Tucker; 12.20 Smetana: Sarka. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 8.10 Glasbena ma-neja; 9.05 Radijska šola: Osvoboditev naše domovine; 9.35 Slovenske narodne; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Kratke skladbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domači ansambli; 13.15 Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Glasbena tribuna; 14.30 Z ansamblom »The Ventures*; 14.40 »Na poti s kitaro*; 16.00 »Vrtiljak*; 16.40 Naš podlistek - W. Schafrt-Dve zgodovinski; 17.10 Popom3-, ski simf. koncert; 18.00 AkW(i nosti; 18.15 V torek na svidenj®-’ 18.45 Svet tehnike; 19.00 Lah* noč, otroci!; 19.15 Ansambel r, Bardorferja; 20.00 Prodajalna m lodij; 20.30 Premiere; 21.30 hen koncert; 22.15 Popevke; *~' Literarni nokturno - M. Jesih: * mi; 23.15 Glasba J. SlavenskeS*' ITAL. TELEVIZIJA 9.30 Šola; 13.30 Znanost, zg LR Vicenza, Palermo in ^ampdoria 4. lan/^1 PRmODNJEGA KOLA: Ata. jj®ta - Lazio, Fiorentina - Bologna, I p ‘ Torino, Juventus - Cagliari, lun Vi<5nza • Sampdoria, Roma -®n* Temana - Bologna. ■ li ^Msnzaro . Arezzo 0:0 Jasena - Varese 2:1 g03*) - Genpa 2:1 Joggia - Lecco 1:0 “fantova - Brindisi 1:0 govara - Brescia 1:0 I^Ugia - Catania 1:0 ”e8giana - Bari 3:1 iaranto. Ascoli 2:1 Monza . Reggina 0:0 LESTVICA: Genoa 16, Cesena 14, r 'f®zaro in Foggia 13, Varese in in n *2, Catania, Brindisi, Arezzo 11, Reggina, Reggiana in M Par* J^ara ®’ Perugia, Ascoli, Taranto iJtonza 8, Mantova in Brescia 6, n° 5- JARI PRIHODNJEGA KOLA: A-■ Como, Ascoli - Perugia, Ba-BnCjj ?vara, Brescia - Reggiana, vanT " Cesena, Catania - Manto-rant t nzaro ' F°g£ia. Genoa - Ta-g^> Lecco - Monza, Varese - Reg- A SKUPINA Cl m im* Parma - Belluno Vencelli - Cossatese TT^ona - Savona Jjandria - Padova Unano - Piacenza ^vereto - Triestina g^JfSno - Venezia ?£• atese . Verbania VEJ* - Trento '•gevano 1:0 1:0 0:0 3:1 1:0 1:1 1:0 1:0 2:0 j. —~ - Cremonese 0:0 ^ T VIC A: Alessandria 15, Vene-na ’ p Snano in Udinese 14, Savo-fjl ro Vercelli, Cremonese in Se-in Snik- ’ Farma, Trento, Padova ret« 8° 1?^ese I®, Triestina in Rove-W. -j’ L^rthona, Cossatese in Bel-®evano ^ acenza 6- Verbania in Vi- PRIHODNJEGA KOLA: A-j^jdria . Udinese, Cremonese -itla Legnano - Vigeyano, Par-tL, Piacenza, Pro Vercelli - Der-Solhio’,R°vereto . Padova, Savona -H^Mtese, Triestina - Belluno, Ve-* Trento, Verbania - Gossa V NEDELJSKEM 10. KOLU A SKUPINE C LIGE DAIessi izbojeval Triestini izenačenje NOGOMETNO PRVENSTVO 2. AMATERSKE LIGE Tesna zmaga Primorja nad ekipo Vesne v pomembnem kraškem derbiju v Križu je prešel v vodstvo z ii-rnetrovko Zarja je osvojila zopet obe točki, Breg in Juventina pa sta izsilila remi Tržačani so se posluževali le obrambne taktike ' 1 Rovereto ■ Atalanta - - Fiorentina MZ ' P^rmo Inter JpnR - Juventus Torta0ria ' Temana VZne nCHil 81110 delali> ^ smo oskrbeli vse ranjence, Prinesli v bolnišnico že prejšnjo noč in ki so jih t ^iS^1 ta večer- ” Jutr° je prestrašena Tanja navsezgodaj zbudila ln mene. PoJr uro Je začela tovariša Pera rana vedno bolj bo-Tak0eCiala obvezo. Vsa je premočena od krvi in blata!# Ulj j* smo ga operirali. Krogla Je prestrelila desni bok in i%o. -p11110 širokega črevesa tam, kjer ni pokrito s trebušno C ov ?tr-)eno kri 80 skozi njegovo steno prodrle bakterije Je Nastalo vnetje Je prešlo na steno črevesa, Id ^hje, ' sredi ceste igrala z dežnik010’ t0d to pa sta se vrgla na “a ., ^ avtomobil Kocjančič je izstop^jj. mladeniča povabil, naj se ,g jp neta. V odgovor sta ('asagrai' 0 Fattor planila nadenj z in nožem. Še preden je PF®sesta * Kocjančič prvega razorožil, jj) dveh strani planili nanj ,sK 12-15 mladeničev. Medtem J* po do telefonsko obvestil o naPaf:ugrli) ličijo, ki je krenila pr-, ti Ljub p, vrtu. Drhal napadalcev, ki J® je cjančiča medtem pic tepla jv ob prvi nevarnosti razbežala..jj liciji je kljub temu uspelo P je poleg omenjenih Clvneta, k1 "8/0) predstavnikom Costantinijem. ržačan je kmalu opravil z doma inom in mu je dovolil, da je le drugem nizu zbral 19 točk. Košuta je najprej stopil za mizo Malescijem in vsi smo že mislili, ia bo Boris pripravil presenečenje. t prvem setu je skozi vodil, pri tanju 17:13 v svojo korist pa je lenadoma popustil in Malesci je ako z lahkoto osvojil tudi ta zanj :e skoraj zgubljeni set. V nadaljevanju tekme je itahjan-ika številka dve namiznega tenisa saigral izredno zbrano in je pre iričljivo osvojil nadaljnjo točko. Sledila je najlepša tekma med e- Dom klonil proti Audaxu V nedeljo zjutraj je bilo zadnje I kolo prvenstvg D lige, skupine C/4, v katerem sta se srečali gpriski I ekipi Audaxa in Doma, ki se bo: rita za prvo mesto lestvice. Igratei A ud asa so premočno zmagali s čistim rezultatom 9:0, kar jim zagotavlja vstop v nadaljevanje tekmovanja za vstop v C ligo, razen, seveda, če ne bo presenečenj v povratnem delu prvenstva. Tako čist rezultat je gotovo presenečenje, saj sami igraJci Audasa nanj niso računali; toda zmagan so brez težav, saj pravega odpora od strani domovcev ni bilo; domovci so igrali premalo borbeno in zagrizeno, da bi lahko kljubovali nasprotnikom. Postavi: AUDAX: Larise S., Bressan M. in Borghes F. . . DOM: Komel I., Pavšič R. in| Klanjšček D. Posamezni izidi: Larise — Komel 2 (21:11, 21:15) Pavšič 2 nekje je kraj *a smučanje, kjer imaš na razpolago učitelja, brezplačne počitnice v cortini, ter sredstvo za sončenje na višinah \ dar Bressan (21:12, 21:6) Borghes — Klanjšček (21:14, 21:18) Bressan — Komel (22:20, 21:18) Larise - Klanjšček (21:13, 21:11) Borghes — Pavšič (21:12, 21:14) Bressan - Klanjšček (21:13, 21:14) Borghes — Komel (17:21, 21:15, 21:16) Larise — Pavšič 2:0 Za nas pomeni smučanje predvsem to, da ti predlagamo vse tisto, kar Iščeš za obnovitev ali izpopolnitev svoje opreme. Pa ne samo to. Ta teden, na primer, dobiš v našem oddelku za sneg priznanega smučarskega učitelja Iz Madonna dl Camplgllo, za nasvete In pomoč, ki Jih želiš. In poleg tega lahko dobiš teden brezplačnih počitnic v Cortini z osebo, ki Jo sam Izbereš. V oddelku za sneg moraš samo vzeti kupon za sodelovanje pri končnem žrebanju In ga oddati do 31. januarja 1973. Če ne boš imel sreče, se boš lahko vedno potolažil z darilom, ki ti ga damo takoj. Za vsak nakup smučarske opreme v vrednosti 4.500 lir, dobiš konfekcijo v vrednosti 750 lir resničnega sredstva za sončenje na višinah: Coppertone seveda. Padova — Mestre — Videm ČOHI oddelek za sneg COPPERTONE - - - jef TRST - CORSO itaU* A