Matjaž Šerkezi Boj s sekundami Na eni in na drugi strani Pred kratkim se je pet prijateljev podalo iz Kamniške Bistrice čez Grintovec in Stol na Triglav. Bere se skoraj kot pustolovščine, opisane v seriji mladinskih knjig, ki sem jih požiral v osnovni šoli, avtorice Enid Blyton, a mi smo imeli samo eno. Naš cilj je bil, da pot opravimo znotraj štiriindvajsetih ur. Štirim je uspelo, sam sem pa na vrh Triglava stopil z nekajminutno zamudo. Zamisel se je porodila lani, ko sva z Mihom Lindičem tekla na Transgrancanariji, kjer se je na koncu nabralo skoraj tristo kilometrov in 13.000 vi­ šinskih metrov. Po treh nočeh brez spanja sem na koncu metal kamenje v neznane leteče predmete … Zaradi vsega tega so med pripravami kolegi predlaga­ li, da bi nas kdo od domačih počakal na poti in nam prinesel hrano, vodo in oblačila. Nisem se mogel stri­ njati s tem, in če bi vztrajali, bi se na pot najverjetneje podal sam. Osebni rekordi, ko ti nekdo nosi nahrb­ tnik, masira noge in "tišči" žlico v usta, mi namreč ne pomenijo ničesar. Enako kot v alpinizmu pri vzpo­ nih na visoke gore, kjer številni višinski nosači posa­ mezniku utirajo pot na vrh, mu dovajajo kisik v šo­ tor med spanjem, zavežejo čevlje itd., vse za njegovih pet minut slave in fotografijo lažne zmage za družbe­ no omrežje. Na svojih poteh se prepustim trenutkom, pravim, da grem "with the flow", in iz njih črpam vse izkušnje, ki sem si jih nabral med udejstvovanjem v gorah; dobro poznavanje orientacije, alpinistične teh­ nike, vztrajnosti in predvsem mentalne pripravlje­ nosti, ko je včasih treba tudi nekaj dni zdržati brez spanca. Obvezno imam s sabo nahrbtnik z vso nujno opremo, ki mi pomaga preživeti v različnih situacijah. Izkušnja s teka "100 milj Istre", ko sem si v hladnem deževnem vremenu z meglo in močnim vetrom na stotem kilometru potrgal kolenske vezi, odločitev za "samooskrbnost" samo še potrjuje. Takrat sem se nam reč eno uro po zadnji plati dričal proti dolini, da sem prišel do ceste, kjer so me pobrali gorski reševal­ ci. Če bi bil brez opreme, bi se dodobra podhladil. Z lovci na rekorde pa se ne srečujem le kot njihov "so­ trpin", ampak tudi kot gorski reševalec. Žal pogosto s posamezniki, ki si želijo rekordov, niso pa kos gor­ skemu okolju, ki je posebno in zahteva znanje in iz­ kušnje, ne samo močnih nog. Pri tem se vedno spo­ mnim na pokojnega starosto slovenskega alpinizma Metoda Humarja, ki je večkrat pridigal mladim al­ pinističnim pripravnikom, ki so zaletavo in brezgla­ vo "noreli" po gorah: "Fantje, saj vi res dobro plezate, ampak bistveno bolje od vas pleza vsaka opica. Alpi­ nizem ni samo plezanje in zahteva poznavanje vre­ mena, nevarnosti, orientacije … Predvsem pa si zapo­ mnite, da je dober alpinist star in živ alpinist!" Enako velja tudi za lovljenje rekordov v gorah: izkušnje, pre­ udarnost in glava na pravem mestu! Pa seveda nahrb­ tnik z vso potrebno opremo, znanje in zavedanje, da ti Red Bull ne da kril. Fantje in dekleta, ki sodelujejo v prispevkih tokratne teme meseca (in mnogo dru­ gih, ki jih ne predstavljamo), to imajo. Nekateri izmed njih so šli skozi grenke preizkušnje, številne poškod­ be, imeli so srečo, veliko volje, srčnosti … Konec koncev šteje samo to, da se skozi preizkušnje vračamo v gore. Boj z minutami ali sekundami sča­ soma izgublja smisel, dobivajo ga pa trenutki nekje na osamljenem gorskem vrhu, ko se prebuja dan in sončni žarki grejejo srce. m Boj s sekundami sčasoma izgubi smisel. Foto: Matjaž Šerkezi Prijatelji med lovljenjem rekorda Foto: Matjaž Šerkezi 6