702
Književnost.
Začasna vlada ga je postavila za predsednika novoustanovljenemu odboru za delavske razmere v Luxembourgu (Commission des travalleurs au Luxembourg). Ta odbor se je osnoval prav za prav samo zato, da bi delavce, ki so zahtevali organizacije dela, vsaj za nekaj časa zadovoljili. V odboru so bile zastopane razne struje: st.-simonizem po K. Duveyrier-u in Cazeaux-u, fourierizem po V. Considerantu, enciklopediška filozofija po Jean Revnaudu, novi socijalizem po Vidalu in Pecqueurju, liberalna politiška ekonomija po Wolowskem. Znamenit je pa ta odbor vendar-le, ker je bila prvič z zakono-dajstvom združena korporacija glede na delavsko vprašanje. Deset zastopnikov so vanj volili delavci, deset deloda-javci. Nekoliko pomenljivih določb je sklenil vkljub kratkemu času; zboroval je le do otvo-
zajamčil organizacijo dela in pravico do dela, je izšel po njegovem prizadevanju. Sam je pa priznaval kasneje, da ni slutil, kakšne posledice bo imel in kam prav za prav meri. Narodnim delavnicam pa ni bil prijatelj. Hotel je, naj se po socijalni revoluciji izprevrnejo vse družabne razmere. Njegova dela so važna za socijališko zgodovino. Poglavitna slovejo: Organisation du travail 1840; Appel aux honnštes gens 1849; Catechisme des socialistesl849; Le socialisme. Droit au travail 1848; Histoire de la
Hrvaška književnost.
Alberto Weber. Pjesme. U Zagrebu 1899 Tisak Dionicke Tiskare. Str. 122. Ciena 2 K. — Mlad pesnik je na čelo svojim pesmam postavil krepak avtogram, da ž njim označi svojo individualnost. — Saj se baje iz pisave, oziroma podpisa kaj lahko spozna genialnost, celo značaj piscev. — Pa preidimo k pesmam Alberto Weber je izključno le lirik. Te drobne pesmi se ber6 prav gladko; verzi so večinoma zvonki, izvzemši nekatere, ki se približujejo dekadenčnemu toku, — tudi niso brez živih primer, ne brez občutkov. — S tem pa ni rečeno, da so vse te pesmi dobre! — Pesnik se je tega sam dobro zavedal, zato je pel:
S tog mnijem da ce i meni
Milostiv biti Bog —
ritve narodne zbornice. Odpravil je vmesne podjetnike (marchandage), določil delavsko dobo v Parizu na 10 ur, po deželi na 11 ur. Posredoval je med delavci in delodajavci in posloval v prepornih slučajih kot delavsko razsodišče, podpiral je obrtne zadruge n. pr. mizarjev, sedlarjev, tkavcev in tapet-nikov. — Socijalista Vidal in Pecqueur sta predložila odboru načrt delavske organizacije po teh-le načelih: Država naj kupuje od zasebnikov razne delavnice, tvornice in zemljišča. Ustanavlja naj menjavnice, prodajav-nice, tvornice in središča za kmetovavsko delo. Pokupi naj tudi vse železnice, prekope in rudnike, izpremeni naj jih v narodne delavnice in snuje naj poljedelske naselbine. Zavarovanje naj vzame popolnoma v lastne roke. Tako nastane polagoma socijališka država.
(Dalje). Revolution Frangaise 1847 — 62; Revolution Fran-gaise. Histoire de dix ans 1830—40, 1841; Pages d'histoire de la Revolution de Fevrier 1848; La Revolution de Fčvrier au Luxenbourg 1849; Revela-tions historiques 1859. Po krvavih dneh meseca junija 1848. je ubežal na Angleško, kjer je ostal do 1. 1870. Med tem časom je v mnogih ozirih obledel njegov radikalizem. L. 1870. je, prišedši v Pariz, celo napadal komuno in se pridružil versaillski vladi. Drugo leto so ga izvolili za poslanca. Umrl je dnL 6. decembra 1. 1871. v Cannesu.
Pa ne če sudeč grješniku
Neumolno bit strog.
Ta, nišam kriv, što ne mogu
Utolažit srca plam —
A grješnik nit sam najgori
I nišam grješnik sam,
S tog pitam najpoznije
Več oprost unapried —
Ko pomno bude tražio
Uz trn če nač i cviet! Navedli bi lahko nekatere dekadenčne vrstice, ki so z navedenimi vrsticami v živem kontrastu. — V „Intermezzu" na str. 49. in 50. ista pesem o „me-tulju" bi bila bolje izostala. — Legenda iz pot-leušiceje grozno pesimistična. A lepo peva pesnik:
Ah, Smrt! — Ona razara
najdivniju harmoniju
Književnost.
Glasba. — Razne stvari.
703
ljudskih srdaca, nemilosrdna . . .
Al Tvorcev živovarni dah
vjekoma žije
On vstaje
kad nemila sve več s6ri
u Prolaznosti bezdan
On jest . . .
On če biti! . . . „Bezglave" je divje ironična, „Snilo mi se", pa grozno domišljava. — Vsekako se lahko sodi o mladem pesniku, da ima lep, nenavaden talent,  a
Zaostali smo letos še z ocenami nekaterih glasbenih del.
Missa fro defunctis pro quatuor, tribus, vel una voce, cum organo. Composuit Ign. Hladnik. Op. 34. Labaci. Sumptibus auctoris. Typis Milic. — Ta maša za mrtve ima več vrlin, katere jo zelo priporočajo. Skladba je zelo izrazita in duhu črne maše primerna: katoliška misel v črnih mašah ni nikdar mračna in sentimentalna, ampak iz veličastne tragike odseva v krepkih potezah upanje večnega življenja; zaradi tega nam „sek venca" Hladnikova še posebno ugaja  Postopi niso zavlečeni, harmoni-
Naše  slike.
Gospod Strnen nam je naslikal prav lepo sliko „H a r f e n i s t i n j a", ki smo jo objavili na strani 553. Uboga vdova hodi s svojo hčerko od hiše do hiše in brenka na harfo, da ji usmiljeni ljudje dajo kak denarček za košček kruha. V dobrem in* slabem vremenu, ob solncu in dežju, spomladi in v snegu hodita od kraja do kraja, vsak dan pri drugih ljudeh, vsako noč na drugem ležišču. In kolikokrat dobita za plačilo jezne besede! „Delat pojdi, kaj brenkaš!" se tolikokrat sliši kot odgovor na mehke harfine glasove. In vendar je harfa izmed najbolj častitljivih glasbil. Stari Egipčani so jo poznali že tri tisoč let pred Kristusom. Harfa je narejena v trikotu, katerega daljša stran je resonančno dno in se imenuje »telo". Na pokrovu „ telesa" so zvočne odprtine, in na njem so pritrjene strune. Zgoraj je „vrat" v obliki lahno skrivlj enega S, na katerem se privijajo in  uglasbujejo strune.   Strune so raz-
prav dosleden ni ne v idejah, ne v obliki. — Nekako neprijetno de očem, da piše nekoje pesmi v stari obliki z velikimi začetnimi črkami vsako vrstico, druge pa v novi moderni. — Nežna i ljubka je pesem:
Što je ljubav? — To je cvjetak, prenježan što brzo vene,
Pa ga toda sahranimo u knjigama uspomene.
Pesniku želimo, da svojo omejeno ljubezen razširi na Boga in domovino, — in tedaj bo mnogo dobrega in lepega mogel podati hrvaškemu in slovanskemu narodu!                                         L. P.
zacija krepka in pravilna. Posebno primerna je ta črna maša, ker se lahko peva skoro v vseh slučajih in z vsakimi sredstvi: Ako poje tri glasni zbor, igrajo orgije čveteroglasni stavek; čveteroglasni zbor poje to, kar igrajo orgije, in se triglasni stavek izpusti; pri enoglasnem proizvajanju se igra in poje to, kar je v čveteroglasnem stavku. Za vsakega izmed navedenih slučajev sta melodija in harmonija posebej tako prirejeni, da se vedno sliši nekaj celotnega, tudi, če poje le en glas ali trije glasovi. Cena 1 K, tisek zelo ukusen.
lično dolge in prosto napete. Harfa je uglašena le dijatonično, ne kromatično.  Da  bi mogli tudi pol-
o     tone izražati,  so si pomagali  z  majhnimi kaveljni
i     (crochets) in s pedali.  Erard  v  Londonu je  harfo
e     popravil  leta 1811.   Njegova  harfa je  uglašena v
e     ces-dur. Če se prvič pritisne vseh sedmero pedalov,
i     dobimo c-dur,   če pritisnemo še drugič,  pa imamo
v     cis-dnr. Na strune se brenka, to se pravi, da se s
h     prstom nategnejo in izpuste, in s tem začno nihati.
.t     Leva roka igra bas, desna pa sopran. Za harfo zna-
j      čilni  so  nagli  zlomljeni  akordi,  ki  imajo  od nje
e     ime „arpeggio". Gluck je v svojem „Orfeju" harfo
j      uvedel v orkester, a se le redko rabi. Sedaj jo sli-
e     širno skoro samo  še  od  potujočih   „muzikantov",
f      zlasti od ženskih. — „V molitev zatopljena"
ni     je deklica na  str. 624.   Koliko  se  trudijo  vzgoje-
e     slovci, da bi nam opredelili pravi namen vzgoje in
e     njen uzor! Poglejte to sliko, in povejte, če je otrok
n     kdaj lepši, nego takrat, kadar moli! Pri molitvi se
;-     vse zmožnosti  človeške  duše  najbolj   harmonično
Glasba.
Razne stvari.