LETO XI. ST. 15 (497) / TRST, GORICA ČETRTEK, 13. APRILA 2006
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, DCB (Padova) ISSN 1124-6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE PADOVA - ITALY
NOVI
CENA 1 EVRO
www. noviglas. it
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUZITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
Uvodnik
Danijel Devetak
Kot dobre matere
Ko se čas mraza in teme umika letnemu času, ki prinaša vse več svetlobe, se verni še enkrat z mislimi in s srcem vračamo k praznemu grobu in odvaljenemu kamnu. Še enkrat že vemo, da prazen grob razodeva skrivnost neskončne ljubezni Boga, ki je postal človek, da bi mi postali bolj Božji. Se enkrat trepetaje hodimo ob zori in strmimo v tišino groba, ki govori o tem, da je Kristus vstal, da je s smrtjo premagal smrt, da torej človeštvo lahko gleda v prihodnost z novim upanjem. Kristusova smrt še enkrat postavlja pod drobnogled naše osebne in družbene zablode, še enkrat nas poziva, naj spremenimo mišljenje, naj se spreobrnemo, naj se naučimo gledati nase in na življenje iz drugačne perspektive. Po dva tisoč letih še enkrat čutimo potrebo - pod težo svojih šibkosti - se v duhu vrniti k tistemu svetemu grobu, kjer vemo, da bomo sprejeti, potolaženi, odpuščeni, imenovani vsak z lastnim imenom. Kot Marija Magdalena upamo, da se bodo naše oči srečale z očmi Vrtnarja, ki nam bo povedal tisto besedo, ki jo čakamo kot dež po dolgem obdobju suše; da bomo lahko odvrgli bremena preteklosti z ramen in vzleteli z lahnimi krili.
V stiski pogosto čutimo grozo besed "Moj Bog, zakaj si me zapustil?", čeprav neradi gledamo ponižano obličje Križanega, ker v Njem kot v zrcalu vidimo obraze revnih in trpečih, zapostavljenih družin in zapuščenih otrok, ki so v Božjem srcu na prvem mestu. Ti so pravi preizkusni kamen naše zvestobe evangeliju, naše vere. Še vedno namreč iščemo družbeni uspeh, želimo biti po vsej sili učinkoviti, se dokopati do tega, kar je v očeh ljudi - in samo ljudi! - vredno. Tudi zaradi tega je naš razum kot hipnotiziran pred besedo "vstajenje”, ki nam ostaja nedoumljiva. Zaman iščemo Kristusa v grobu in še naprej buljimo v zložene povoje, medtem ko se Vstali že razodeva tistim, ki so pripravljeni sesti z Njim za mizo in mu odlomiti kos kruha. On nas čaka na poteh vsakdanjosti, v odnosih znotraj družine, med prijatelji, na delovnem mestu, na ulici. Vabi nas, naj umremo sebi in živimo za druge, kot je živel On. Naj odpuščamo in ne zamerimo, naj iščemo slogo in spravo, naj bomo potrpežljivi in dobrotljivi, ne pa nevoščljivi in brezobzirni, naj se veselimo resnice, ne pa krivice.
Bizantinski mistik Simon Novi Teolog primerja vstajenje z nosečnico: ženska, ki čaka otroka, ve, da pod njenim srcem tli novo življenje, ki raste in se razvija. Otroka ne vidi in ne ve, kakšen bo. Odgovor ji bo dan, ko bo čas za to. Ima veliko dvomov in strahov, saj ga občuti zdaj močneje, zdaj šibkeje. Dobra mati pa ne izgubi upanja: zre v prihodnost in živi v pričakovanju na rojstvo. Deloma že čuti srečo nad dogodkom, ki ga pričakuje z neizrekljivim veseljem. Naša vera je krhka in plaha, dar, ki ga prejme, kdor ga goreče želi in prosi. Tokrat želimo prositi, da bi mogli zaznati seme vstajenja kot dobre matere.
Obvestilo uredništva
Po tej številki, ki šteje 24 strani, bo naše uredništvo nekaj dni zaprto. Prihodnja številka Novega glasa bo šla v tisk v ponedeljek,
24. aprila.
Vstajenje odpira človeku okno v večnost. V tem duhu voščimo vsem sodelavcem, bralcem, prijateljem doma in po svetu veselo Veliko noč!
NOVI
GLAS
Francija
Po zaprtju predstavništva na Dunaju
Avstrija razočarana nad tržaškim pristaniščem
Zagotovljena negotovost
Obče znano je, da se je tržaško pristanišče v zadnjih treh stoletjih razvilo v svetovno pomembno luko po zaslugi nekdanje Avstrije, ki je vanj vložila veliko denarja, znanja in podjetniškega duha. Pomislimo samo na zgraditev pomolov in vsakovrstnih skladišč, ki so še danes sposobna sprejemati blago, da ne govorimo o arhitektonski skladnosti s celotnim okoljem. Višek svojega razcveta je doseglo pred prvo svetovno vojno, ko je bilo povezano z zaledjem s kar tremi železniškimi progami (prek Vidma in Kanalske doline, prek Opčin, Sežane, Ljubljane, Maribora in Gradca).
Po novi razmejitvi po prvi svetovni vojni je Trst prišel pod Italijo, ki pa kljub mednarodnim dogovorom ni znala in želela razvijati tržaškega pristanišča v funkciji njegovega naravnega zaledja, ampak je zasledovala av-tarhično politiko. Avstrija je bila v vsem omenjenem času po obeh svetovnih vojnah nekako čustveno navezana na Trst in njegovo pristanišče in v tem smislu je znaten del svojega blagovnega prometa usmerjala v Trst. V zadnjih dvajsetih letih pa se je močno spremenila politika vodstva tržaškega pristanišča, ki je
Slovenska skupnost (SSk) in Enotna lista (EL), edini samostojni politični stranki Slovencev v Italiji in Avstriji, izražata svoje zadovoljstvo ob dejstvu, da je Državni zbor R. Slovenije sprejel Zakon o Slovencih zunaj meja R. Slovenije in s tem izpolnil ustavno obveznost do Slovencev, ki živijo izven meja matične domovine.
Slovenski politični stranki izražata priznanje in se zahvaljujeta vladi Janeza Janše, ki se je prvič po osamosvojitvi resno lotila tega vprašanja, kakor tudi politični večini v Državnem zboru, poslancem strank SDS, SLS, NSI in DESUS-a, ki so odobritev Zakona ves čas podpirali in jo v relativno kratkem času tudi uresničili. Prav tako si zasluži priznanje opozicijska poslanska skupina SD, ki je podprla ta Zakon, čeprav je glede nekaterih vprašanj imela še določene pomisleke. Dokazala je namreč visoko stopnjo državniškega čuta, ki je še kako potreben ob vprašanjih, ki zadevajo Slovence v zamejstvu.
težišče delovanja preusmerilo na prevažanje tovornjakov, predvsem iz Turčije, ter blaga v kontejnerjih (zabojnikih) na novoz-grajanem sedmem pomolu. Zanemarila pa je promet z drugim blagom prek struktur Starega pristanišča. Vodilnim tržaškim politikom pa že dolgo ni do tega, da bi ta zgodovinski del pristanišča posodobili, ampak načrtujejo njegovo “skrčenje" z odstranitvijo nekaterih tradicionalnih struktur in opuščanjem pristaniških dejavnosti na mnogo nižjo raven od zmogljivosti pristanišča.
V takšnem miselnem ozračju se je porodila znana zamisel o organizaciji mednarodne razstave
Expo 2008 prav na področju Starega pristanišča. Odprto pa je ostalo vprašanje, v kakšne namene naj bi se po končani razstavi uporabile zadevne površine in naprave. Mnogi so mnenja, da je omenjena pobuda k sreči propadla in da je zato še čas, da se tradicionalne pristaniške dejavnosti ohranijo ob tehnološki posodobitvi ustreznih naprav.
Po izsiljeni prekinitvi sodelovanja s Koprsko luko na področju prometa s kontejnerji zaradi zakulisnih političnih pritiskov, so le maloštevilni tržaški krogi to obsodili. Sedaj pa sama Evropska
Posebej se SSk in EL zahvaljujeta predsedniku Komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu J. Krambergerju in članom Komisije za vztrajno delo, predsednici Odbora za notranjo politiko Mojci Kucler Dolinar, državnemu sekretarju Z. Pelikanu in namestniku R. Merljaku, prav tako pa tudi prejšnjemu državnemu sekretarju in sedaj poslancu Francu Pukšiču, kakor tudi vsem, ki so sodelovali v pripravah in glasovali za sprejetje Zakona. Zamejski Slovenci imamo sedaj pravno sredstvo, ki predvideva tudi omizje - to je Svet za Slovence v zamejstvu - ki ga predvideva 19. člen -, kjer bomo skupaj z najvišjimi predstavniki slovenske vlade in Državnega zbora lahko sodelovali pri oblikovanju politike naše matične domovine do vseh vprašanj, s katerimi se kot manjšine soočamo. Tu se bodo tudi oblikovale smernice, na podlagi katerih bosta vlada in njen Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu konkretizirala ukrepe za ohranjanje in krepitev
unija nekje pogojuje izdatno financiranje petega prometnega koridorja pri nas z obvezo Italije, Slovenije in Hrvaške, da vzpostavijo organsko sodelovanje med tržaškim, koprskim in reškim pristaniščem na osnovi racionalne delitve poslov. V Trstu sicer načelno pristajajo na to, vendar za zdaj ne kažejo konkretne volje do spremembe dosedanje pristaniške politike.
Prav pred sedanjimi volitvami je avstrijski honorarni konzul v Trstu Franco Gropaiz (ki obenem vodi lastno špeditersko podjetje) javnosti sporočil, da na seznamu pristanišč, ki se jih poslužuje Avstrija, ni več Trsta, medtem ko je na prvem mestu Koper, ki mu sledita Rotterdam in Hamburg. Za takšno avstrijsko usmeritev naj bi bilo krivo nezanimanje za promet z navadnim blagom, ki ga pa solidno o-pravlja koprsko pristanišče. Poleg tega je tržaška pristaniška oblast iz "varčevalnih" razlogov zaprla svoje predstavništvo na Dunaju. Očitki zadevajo tudi že omenjeno demo-biliziranje Starega pristanišča in nesodelovanje Železniškega podjetja. Zaradi tega je pred kratkim Pristaniška ustanova iz Tržiča zapustila upravljanje pomola za pretovarjanje blaga Adriaterminal v Starem pristanišču, potem ko je morala čakati 35 dni, da je dobila na razpolago 35 vagonov.
Iz zgoraj povedanega ne izhaja nič kaj spodbudna slika o načinu poslovanja tržaškega pristanišča. Vsa državna politika se namreč osredotoča na boj za postavljanje "svojih" ljudi na vodilna mesta Pristaniške ustanove. Zato se ni čuditi, da gredo stvari po svoje. Tako je, recimo, Avstrija že potegnila svoje zaključke.
Alojz Tul
slovenstva, kar je tudi cilj in namen tega Zakona.
Posebej smo zadovoljni, da je Zakon predvidel uvedbo Ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, tako da je bila sedaj dokončno popravljena napaka prejšnjih vlad, ki so funkcijo odgovornega za zamejce znižale celo na raven navadnega državnega podsekretarja brez kakršne koli politične moči in odgovornosti.
Končno pa Slovenska skupnost in Enotna lista še izražata svoje začudenje ob televizijski izjavi predsednika SKGZ Rudija Pavšiča, ki je svojo trenutno vlogo predsednika SLOMAK-a ponovno zlorabil za neumestno omalovaževanje pomena in dela obeh strank zamejskih Slovencev in izrazil nasprotovanje njuni prisotnosti v Svetu za Slovence v zamejstvu. To močno spominja na čase, ko je v Sloveniji vladalo enoumje in sta bili tako SSk kot EL izrinjeni iz odnosov s slovenskimi oblastmi. Medtem se je v Sloveniji marsikaj spremenilo, na te demokratične spremembe pa je predsednika SKGZ zelo jasno opozoril tudi Državni zbor, ki je njegove amandmaje v smislu izločanja SSk in EL gladko zavrnil.
Damijan Terpin, Deželni tajnik SSk Vladimir Smrtnik, Predsednik EL
V Franciji se z "zagotovljeno negotovostjo" ne strinjajo. Množične manifestacije, ki so se iz Pariza kmalu razširile po vsej državi so izraz nezadovoljstva s predlogom zakona o prvi zaposlitvi (CPE -Contract du premier emploi), ki predvideva, da v prvih dveh letih po diplomi mladega človeka lahko odslovijo iz službe brez u-temeljenega razloga. Predlog sam po sebi ima svoj smisel, saj v svet dela uvaja tisto fleksibilnost, ki je v sodobnem gospodarstvu na žalost nujna. V trenutku, ko smo se namreč bolj ali manj zavestno odločili za sistem, v katerem je treba prisotnost Države v gospodarstvu omejiti na minimum in jo čim prej nadomestiti s čim bolj čistim aplici-ranjem pravil tržnega gospodarstva, se moramo sprijazniti tudi z vsemi posledicami, ki jih ta odločitev zahteva. Velika ponudba uslug in blaga po relativno nizkih cenah je v tržnem gospodarstvu rezultat konkurence, ki je v tem trenutku na globalnem nivoju zelo ostra. Zato, da lahko zahodni podjetnik konkurira z vzhodnim (ki lahko računa na neprimerno nižjo ceno delovne sile), mora imeti tako rekoč "proste roke" v upravljanju lastnega podjetja. Samo na tak način lahko namreč sledi hitrim spremembam trga, se jim prilagodi in jim ne podleže. S tega vidika je torej predlog francoskega CPE-ja smiseln in celo manj drastičen od mnogih tovrstnih inštrumentov v veljavi pri nas (od staža preko bivšega Co.co.co-ja do raznih drugih oblik zaposlitve za določen čas) in, s katerimi delavca lahko pustijo v popolni negotovosti ne le do 26. leta starosti pač pa precej dlje. Kar je s konceptom CPE-ja kot tudi večine ostalih tovrstnih pogodb narobe, je to, da spregledajo, da je namenjen resničnim ljudem - ki imajo svoje potrebe, upanja in načrte -, ne pa nekemu brezosebnemu faktorju L (= delovna sila). Generacija, v katero spadam tu-
di sama, ne le, da ne zavrača fleksibilnosti kot take, pač pa celo mirno sprejema dejstvo, da ne bo imela dostopa do "privilegijev", ki jih je uživala generacija naših staršev. Vemo, da je za današnji gospodarski sistem tako socialno skrbstvo, kakršnega
Povejmo na glas
smo bili vajeni, preobremenjujoče ter da bomo na stara leta lahko dostojno živeli le, če si bomo prej pridno postlali sami. Problem torej ni v naši odprtosti do novih tipov delovnega sodelovanja, pač pa v tem, da tovrstne novosti niso vpeljane oz. (kar je pravzaprav slabše) da so vpeljane slabo in imajo torej celo vrsto negativnih posledic, na katere pa se - kot kaže - zakonodajalec ne meni. Vsak človek ima določene potrebe, ki se s spreminjanjem zunanjih družbeno - gospodarskih sistemov ne menjajo, in sicer od primarnih, kot so npr. streha nad glavo, hrana in oblačila, do bolj kompleksnih (pa ne zato manj nujnih in bistvenih), kot sta možnost načrtovanja lastne prihodnosti (individualne in profesionalne) in torej potreba po ekonomski samostojnosti, po obstoju nekih perspektiv in ne nazadnje tudi po zavesti, da z ekonoskega vidika načrtovanje življenja v dvoje ni čista utopija. V trenutku, ko se najde rešitev za ta aspekt - kot so npr. to storili na Danskem, kjer se v slučaju brezposelnosti človek lahko zanese na državno podporo, katere znesek je določen na osnovi zadnje plače - je nevarnost socialnih izgredov in napetosti precej zmanjšana.
Erika Hrovatin
Vesele novice ni mogoče ubiti
Prišel je, da pove ljudem veselo novico: rešitev obstaja, rešitev zagotovo obstaja in bo vedno obstajala. Tako preprosta in jasna je ta rešitev, tako velikansko olajšanje za človeka, da si tega ni mogoče predstavljati, treba je doživeti. Neznansko je ta rešitev preprosta, dostopna in razumljiva, da tega kar ni lahko verjeti: do drugega in vseh drugih bodite dobri, pomagajte jim in delajte dobro, imejte jih za brate in sebi enake, naj vam pomenijo isto, kar pomenite samemu sebi. In če boste tako delali, boste našli v sebi mir in kadar boste našli v sebi mir in bodo vsi našli v sebi mir, bo zavladala harmonija po vsem svetu in ne bo več srda, zavisti, sovraštva, škodoželjnosti, spopadov, obračunavanj, ubijanja, vojn. Rešitev obstaja, vtem je vesela novica, da obstaja in da do nje lahko pride vsakdo, da do nje lahko pridejo vsi, prav vsi, kadar si jo bodo zares zaželeli in hoteli priti do nje, kadar jim bo všeč in jih bo osrečevala.
Toda mnogih takšna rešitev ni osrečevala, raje so imeli sebe kot druge, niso bili pripravljeni pomagati drugim in delati dobro, niso jih imeli za brate in sebi enake, sebi so se zdeli bolj pomembni od drugih, v srcu so želeli dobro le sebi, nikomur drugemu kotle sebi, le sebi. Bolj všeč jim je bil srd na druge, ker si to zaslužijo, sovraštvo do drugih, ker je tako pravično, raje so imeli obračunavanja, ubijanja in vojne, predvsem pa se jim je zdela rešitev, ki jo je razglašala vesela novica oziroma on, ki je bil poslan, da jo ljudem razo-
dene, neznosna. Neznosna se jim je zdela, niso mogli in hoteli sprejeti, da jo ljudje poslušajo in ji sledijo, ker so v njej začutili rešitev. Kot je bilo tedaj rečeno: tema luči ni sprejela. In tema je sebična, in ker je sebična, postane nasilna, in ker je nasilna, najde razloge, da ubija, in ker najde razloge, da ubija, tudi ubije. In tako je ubila. Njega, ki je prinesel rešitev, njega, ki je prinesel rešitev za vsakogar in za vse. Ubila je, da bo vesela novica enkrat za vselej utihnila in bo tema v človeku lahko še naprej stregla svojim temnim zadoščenjem.
Tema pa se je uštela, vesela novica je po treh dnevih smrtnega molka na novo oživela, ker je vesela novica, govorica življenja. Govorica tistega življenja, ki zveni v omrežju brezkončnih zvezd in neznanskih sonc, tistega življenja, ki daje dih morjem in goram, gozdovom, celinam in vsem ustvarjenim bitjem. Govorica tistega življenja, ki je preobilje življenja in je dobro po namenu in z veselo novico ljubeče pripoveduje človeku, kaj je zanj rešitev in odrešitev, kaj je zanj sreča, zanj in za vse, ampak prav vse ljudi. In te vesele novice ni mogoče ubiti, ni je mogoče izbrisati z zemlje in iz duš ljudi, nikoli je ne bo mogoče ubiti, čeprav jo tema še danes ubija in jo bo hotela ubijati vse do tistega trenutka, ko se bo človek in se bodo vsi ljudje dokončno odločili za rešitev, ki je lepa in zares odrešuje. O, da bi se čimprej odvrnili od nakan teme in zlohotnega zavajanja razdiralne sebičnosti.
Janez Povše
Na dnu...
OB VSEJ TEJ ZMEŠNJAVI BI VAS RAD SPOMNIL,
DA ČLOVEK. OBRAČA...
-O
...BOG PA OBRNE!
FotoJMP
Tiskovno sporočilo
O zakonu za Slovence v zamejstvu in po svetu
NOVI
GLAS
Naša Velika noč
Naše pričakovanje Velike noči je minilo letos, vsaj tu, kjer živimo, v Italiji torej, v znamenju volitev, pa naj se to sliši še tako čudno in skorajda neverjetno.
Kristjani smo v manjšini, pri nas pa smo resnična manjšina v manjšini. Tudi to pišem zavestno in se čudim samemu sebi, ko pa že izraza manjšina ne prenašam, kaj šele tega, da si lahko pripadnik manjšine v manjšini!
Pa vendar bo tudi letos Velika noč, brez katere bi bila vera vseh kristjanov prazna.
In zato me boli podatek, ki ga prinaša velikonočna številka Družine, v kateri prof. Vinko Potočnik, sociolog in duhovnik, profesor na Teološki fakulteti v Ljubljani, stvarno razlaga razkorak med slovenskimi kristjani v domovini. Razkorak je v tem, da se okrog 80% Slovencev ima za kristjane, samo nekaj več kot 30% pa jih izjavlja, da veruje v posmrtno življenje. Strašen podatek, ki govori o prazni veri, o neveri ljudi, ki se imajo za kristjane, a to niso, saj je naša vera prazna, če ni vstajenja!
In vse zaman je, če se sedaj sprašujemo, zakaj je tako, če smo zaradi tega žalostni, malodušni. Slabo pa je, zelo slabo, če se predajamo malodušju, ki je tako značilno za manjšino, tudi za našo narodno manjšino v Italiji.
Ginevanje, minevanje, umiranje, vse to so izrazi, s katerimi lahko označimo izginjanje, umiranje vseh mogočih manjšin, če sedaj za trenutek pustimo ob strani izraz asimilacija, ki je rakasta rana našega vsakdanjika v življenju naše narodne skupnosti.
A Velika noč je vendarle praznik Življenja!
Kakšni kristjani pa smo, če ne verjamemo v posmrtno življenje, ki nam ga je podaril Kristus s trpljenjem na križu in vstajenjem od mrtvih, ko nam je obljubil vstajenje in večno življenje!?!?
Naše vsakodnevno minevanje, naše življenje kar kliče po oknu v večnost, vse naše trpljenje in vsa naša žalost ob izgubi najdražjih, prav vsako življenje in prav vsaka smrt so samo klici po večnosti, po Bogu, po končnih odgovorih, po večnem veselju in miru, tistem Miru, v katerem se dokončno spočije vse človeško iskanje, v tistem Miru, v katerem najde potešitev še tako velika bivanjska stiska. Evangelij prinaša resnico o nas in o večnem Veselju, ki je moralo preko Golgote do vstajenja, da bi se mi že danes lahko veselili večnega življenja!
Tega vam ob Veliki noči iz srca voščim na z belim prtom okrašeno praznično velikonočno mizo, na kateri ne smejo manjkati doma pečeni kruh, potica, pršut, pirhi, oljčna vejica in ob nji seveda velikonočno veselje!
paljk@noviglas.it
Mnenje
Nazaj v Trgovski dom
Še danes ustvarja Trgovski dom vizualno dominanto korza in kot nobena druga stavba na tej glavni prometnici daje ton urbani veduti Gorice s svojo moderno in aktualno govorico. Zasluge zanjo ima seveda njen arhitekt Max Fabiani, ki je udejanil vizijo naročnika, Trgovskoobrtne zadruge Henrika Tume. S premišljenimi proporci med visokim in zračnim, sončnim pritličjem, nadstropnimi pasovi, kjer postopoma izginja vsak okras, in stlačeno vogalno "kupolo" je stavbi, ki je le za nadstropje višja od ostalih, dal pridih monumentalnosti. Nadkrilil je tudi klasicistično, nasproti stoječo stavbo občinske uprave, ki se je nekaj let zatem morala odseliti.
V Trgovskem domu so imele svoj sedež razne slovenske ustanove, domovanje so dobile knjižnica in čitalnica, telovadno društvo Sokol, podružnica Ljubljanske kreditne banke in knjigarna založnika Andreja Gabrščka, ki je delovala tudi kot galerija. Do svojih prostorov je prišlo tudi Pevsko in glasbeno društvo, ustanovljeno v Gorici leta 1900. Trgovski dom je (bil) pravi simbol slovenske vitalnosti in svetle bodočnosti, ki so si je nadejali njeni graditelji.
V kratkem bomo lahko ponovno prestopili prag Trgovskega doma. Formalno ga je slovenski skupnosti vrnil 19. člen državnega zakona 38 iz leta 2001, ti. zaščitni zakon za slovensko jezikovno manjšino, ki je v svojem 15. členu priznal tudi delovanjem vlogo Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel. In kakšna je povezava med stavbo in šolo? Rdeča nit se skriva v samem poimenovanju slednje. Emil Komel je bil zadnji ravnatelj Pevskega in glasbenega društva in je imel svojo učilnico v Trgovskem domu, od koder so ga izgnali fašisti leta 1926, v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja pa je bil med pobudniki oživitve samostojnega slovenskega glasbenega šolstva na Goriškem, tokrat v stavbi na Placuti št. 18. Gre torej za kulturo glasbe, ki je zraščena s slovenskim človekom in je ni pretrgalo niti fašistično nasilje in se je preko oseb, njihove predanosti narodu in glasbi, prenesla kot dragocen zaklad v novo tisočletje. Upati in pričakovati je, da se bo Center Komel, kot dedič in naslednik Pevskega in glasbenega društva, po več kot sto letih tudi vrnil v Trgovski dom. Seveda si ne nadejamo, da bi tam pridobil prepotrebne prostore za vso razvejano in bogato dejavnost in predvsem za potrebe učiteljev in gojencev - teh je danes več kot 300. Vse to predstavlja najboljše jamstvo za prihodnost, sama vrnitev pa bi bila pomemben prispevek h »kulturnemu restavriranju Gorice«, kot se je posrečeno izrazil pokojni profesor Darko Bratina.
Saša Quinzi
Lfi
a>
4—*
LA
O
5—i
a
a>
a,
"a
a.
Tesen izid političnih volitev v Italiji
Prodi zmagal, Italija razklana
Od naše poročevalke iz Rima
Naposled, nekaj pred 3. uro zjutraj, pa je le prišel. Svoj prihod je sicer napovedal ob 18.30, ko naj bi spregovoril na Trgu najsvetejših apostolov, ob 21. uri pa uvedel slavje na
Ljudskem trgu. Ponedeljkov rimski popoldan se je pričel v znamenju neizmernega zadovoljstva in z najboljšimi obeti. Jutranje oblake je ravno nekaj po 15. uri pregnalo toplo, spomladansko sonce in vse je kazalo, da bodo tudi volilni rezultati sedežev, ki so jih vzdolž celotnega škornja pravkar zaprli, potrdili zmago leve sredine. V glavnem štabu Oljke, kamor so že v nedeljo zvečer pripeljali rumeni Prodijev kamion, so se vsi njegovi najtesnejši sodelavci znebili začetne previdnosti in suvereno napovedovali zmago. Exitpolli mastno plačanih agencij so napovedovali celih pet odstotkov prednosti levosredinske koalicije v primerjavi z desnico. Atmosfera je bila razposajena: na trgu so se že zbirale množice mladih in manj mladih, ovitih v zastave miru, zastave posameznih strank in veliko je bilo tistih, ki so prišli tudi s steklenico šampanjca. Prvi podatki so kazali na to, da bo slavje, tako kot pred natanko desetimi leti, veliko. Marsikdo je že izjavil, da čaka Prodija ogromno dela. A kaj zato; dovolj, da bo te nočne more konec!
V lučaj oddaljeni Ulici Umilta', kjer domuje Forza Italia, je bilo vzdušje povsem različno. Njihov običajni optimizem in plastični nasmeh ni mogel skrivati napetosti in nezadovoljstva. Samo senator Paolo Guzzanti je zadovoljeval predvsem številne tuje novinarje, ki so ga spraševali o porazu, hkrati pa dajali v eter novico, da je Italija obrnila stran in jo ponovno vodi leva sredina.
Kot če bi meteorološko stanje pogojevalo tudi volilne izide, se je naenkrat spet pooblačilo. Na trgu pred sedežem Oljke so se zmračili obrazi in iz drugega nadstropja visoke stavbe so najtesnejši sodelavci bolonjskega profesorja dali vedeti, da bo Prodi spregovoril kasneje, ko mu bo situacija bolj jasna. Številke in podatki agencije Nexus so bistveno zmanjšali odstotek prednosti in stanje je postajalo iz minute v minuto bolj zapleteno. Slavje na Ljudskem trgu so odpovedali. Na sedežu v Ulici Umilta' so se prikazali prvi predstavniki stranke in seveda že proslavljali poraz levice. Nad Rimom se je zgrinjal mrak. Prišla je noč in Trg najsvetejših apostolov je s štadijonskim navijanjem bučno spremljal nizanje podatkov, ki jih je ponujal zato postavljeni ekran. Ob enih jena trg stopil Prodi, da bi se opravičil za tako zamudo. Podatki, ki naj bi bili z novim, Berlusconijevim, volilnim zakonom zelo lahko izračunljivi, so še vedno plesali nekakšen mrtvaški ples. Zdaj so se nagnili na stran enih, takoj nato pa še na stran drugih. Nekaj pred tretjo uro zjutraj pa se je stvar končno umirila. Dežela Kampanija je šla Oljki in za približno 25.000 glasov je poslanska zbornica pripadla levi sredini. Odprle so se prve steklenice šampanjca in zasolzilo se je marsikatero oko. Romano Prodi je v družbi leaderjev levosredinske koalicije izjavil: “Danes obračamo stran, spremenili bomo Italijo in začeli znova rasti. Pomlad seje v resnici pričela šele danes." Končno! Pričakovali smo jo res dolgo.
Ivana Godnik
V Sloveniji izglasovan pomemben zakon
SSO iskreno pozdravlja izglasovanje zakona
Predsednik SSO dr. Drago Štoka je ob izglasovanju zakona o Slovencih zunaj meja republike Slovenije posredoval tisku in slovenski javnosti naslednjo izjavo: "Slovenci, ki živimo izven meja matične domovine, smo bili vso povojno dobo deležni očitne diskriminacije s strani oblasti v Sloveniji, saj so te skoro štirideset let povsem privilegirale en sam del slovenske narodne skupnosti, to je tisti del, ki je bil tedanjemu reži-
mu ideološko blizu.
Šele z rojstvom samostojne slovenske države so se stvari bistveno spremenile, tako da smo sedaj z načelnega vidika za matično državo vsi Slovenci, kjerkoli živimo izven meja republike Slovenije, enakovredni.
Žal so napake iz štiridesetletnega povojnega zadržanja pustile še danes mnoge negativne posledice v slovenski narodni skupnosti sami.
Po 15 letih samostojne sloven-
ske države, ki si želi imeti enak, pravičen odnos do vseh Slovencev, kjerkoli živijo v zamejstvu in zdomstvu, smo vendarle prišli do zakona, ki stremi za tem, da bi objektivno uredil juridični status ter vsestranske odnose s Slovenci izven meja republike Slovenije. Že samo dejstvo, da je bil danes izglasovan v slovenskem državnem zboru zakon za Slovence izven meja, je razveseljivo in pozitivno dejstvo, ki ga moramo vsi Slovenci pozdraviti.
SSO iskreno pozdravlja izglasovanje zakona v slovenskem državnem zboru in se zahvaljuje vsem, ki so zakonu pripomogli k življenju, še posebej seveda Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki je iz-
delal osnutek zakona, slovenski vladi in vsem slovenskim poslancem, ki so zakon podprli. SSO želi, da bi zakon blagodejno vplival na življjenje in vsestranski razvoj Slovencev, ki živijo v zamejstvu, to je na Madžarskem, na Hrvaškem, v Avstriji in v Italiji ter vseh Slovencev, ki žive po Evropi in po ostalih celinah naše Zemlje. Ob koncu izraža SSO upanje, da bo s svojim predstavnikom pravično zastopan v Svetu manjšin, ki ga predvideva no-voizglasovani zakon, in da bo v tem forumu vselej zagovarjal misli, stališča in pričakovanja slovenske narodnostne skupnosti v deželi Furlaniji-Julij-ski krajini.
Predsednik SSO
Drago Štoka
Ob 12. uri v torek, 11. aprila, ko smo zapirali redakcijo pričujoče številke, so bili znani izidi parlamentarnih volitev v Italiji. Slika je zapletena, saj je Prodijeva leva sredina zares zmagala, a je volilni izid zelo, zelo tesen.
Po najnovejših podatkih bo IP imela Prodijeva koalicija v senatu 159 sedežev,
Dom svoboščin pa tri manj; v poslanski zbornici bo Prodijeva koalicija imela 341 poslancev, desna sredina pa 277. Zanimivo je dejstvo, da se je desnica že pritožila in zahteva ponovno štetje neveljavnih glasovnic za poslansko zbornico, le-teh naj bi bilo za pol milijona.
Romano Prodi je povedal, da bodo naslednjih pet let združeno vladali, a poznavalci italijanskih razmer vedo povedati, da bo to sila težko. Pomembno pa je dejstvo, da je leva sredina zmagala! Za slovensko manjšino je to izjemnega pomena!
Ko pišemo te vrstice, še niso znani izidi upravnih volitev, a dejstvo je, da je naši deželi rešila čast samo goriška pokrajina, v kateri je zmagala leva sredina. Edini Slovenec v poslanski zbornici bo dosedanji slovenski senator Miloš Budin, ostali kandidati niso bili izvoljeni. Zbrali smo nekaj izjav naših vidnejših predstavnikov!
Miloš Budin, novi in edini slovenski poslanec v rimskem parlamentu: "Zadoščenje za ta volilni rezultat je seveda veliko, pa čeprav volilni rezultati še niso dokončni. Izid volitev pomeni, da bo zavel nov, bolj pozitiven veter tudi v odnosu med Slovenci in javnimi institucijami v Italiji. Osebno sem vesel in zadovoljen z rezultatom, ki s tem novim, ne najbolj naprednim volilnim sistemom, ni bil
nikoli v dvomu. Novost je v tem, da bom odslej v parlamentu poklican, da spremljal problematiko naše manjšine oz. vrednotenje narodnostno mešane družbe v F-Jk in obnovitve polnega sodelovanja med Italijo in Slovenijo ter drugimi državami srednjevzhodne Evrope z odgovornostjo vladne in parlamentarne večine!"
Drago Štoka, predsednik SSO: "Izjemno sem vesel, da je na volitvah v Italiji zmagala Prodijeva leva sredina. Mislim, da lahko govorim v imenu vseh članic in članov Sveta slovenskih organizacij, da smo s Prodijevo zmago več kot samo zadovoljni. Če bodo volilni rezultati potrjeni z dokončnim štetjem vseh glasovnic, bo to pomenilo, da je v Italiji leva sredina zmagala, kar je za nas pozitivno, saj to pomeni, da se bodo tudi zadeve z za-- ščitnim zakonom za našo manjšino spremenile. Dosedanja desničarska Berlusconijeva vlada je namreč načrtno rušila vse postavke zakonskih določil zaščitnega zakona, ki je tako ostal mrtva črka. Z levo sredino na vladi se bo to gotovo spremenilo. Po drugi strani pa sem Prodijeve zmage o-sebno vesel tudi zato, ker to pomeni poraz za desnico in Berlusconija, ki se je zadnje čase že obnašal kot drugi Mussolini. Sam sem se resnično bal, da bi zares postal drugi Mussolini, saj se je posluževal že naravnost fašističnih metod, ko ni spoštoval zakonskih določil in se seveda tako obnašal tudi do nas Slovencev v Italiji!"
Damijan Terpin, deželni tajnik stranke Slovenska skupnost: "Prvi vtis je seveda pozitiven. Položaj v naši deželi je še vedno vprašljiv. Dejstvo, da se predsednik deželne vlade F-Jk Riccardo Illy ni bolj neposredno vključil v volilno dogajanje za parlamentarne volitve, pa še dodatno podkrepi oceno, da je Illy resnična dodana vrednost leve sredine. Rad pa bi izpostavil še drugo dejstvo, in sicer to, da z izjemo zajamčene izvolitve Miloša Budina v poslansko zbornico Slovenci nimamo nič otipljivega v rokah. Menim, da je edina možna pot za prihodnost za nas Slovence v Italiji zajamčeno zastopstvo za našo narodno skupnost na vseh ravneh, torej tudi v italijanskem parlamentu."
13. aprila 2006
Kristjani in družba
NOVI
GLAS
Sveti oče Benedikt XVI. se je pogovarjal z mladimi o velikih temah
Bodite pogumni in ponižni in Bog bo ostal na vaši strani!
Obredi velikega tedna
Prva Velika noč papeža Benedikta XVI.
Z veliko zbranostjo in odločnostjo je sveti oče Benedikt XVI. stopil v svoj prvi veliki teden. Začel ga je z obhajanjem oljčne nedelje. Novost predstavlja dejstvo, da sedanji papež ni vodil spokornega bogoslužja v torek, 11. t.m.; na njegovem mestu je stal kard. James Francis Stafford. Na veliki četrtek, 13. t.m., ob 9.30 bo papež vodil mašo v vatikanski baziliki, ob 17.30 pa mašo v spomin na zadnjo večerjo v lateranski baziliki; tu bo, kot je že navada, umil noge dvanajstim možem. Na veliki petek, 14. t.m., bo papež ob 17. uri vodil pasijon v baziliki sv. Petra z obredom
češčenja križa, ob 21.15 pa bo prisoten ob Koloseju, kjer bo potekal običajni križev pot; letošnje meditacije je pripravil msgr. Angelo Comastri. Na veliko soboto, 15. t.m., bo papež ob 22. uri v vatikanski baziliki vodil velikonočno bdenje z običajnimi obredi. Na dan Velike noči, 16. aprila, bo vodil slovesno so-maševannje na Trgu sv. Petra ob 10.30. Na osrednji loži bazilike bo nato podelil blagoslov Urbi et Orbi. Prav na dan Velike noči bo sveti oče tudi praznoval svoj 79. rojstni dan. Komaj tri dni kasneje pa bo obhajal prvo obletnico svojega služenja Cerkvi na Petrovem prestolu.
Film o dr. Dragu Klemenčiču
Ogledalo in svetilnik
V sobo-
rpH,a8'
so napolnili župnijsko cerkev v Sto-mažu pri Ajdovščini številni ugledni gostje, domačini, prijatelji od blizu in daleč, da bi se udeležili predstavitve in si ogledali premierno predvajanje dokumentarnega filma Zrcalo in svetilnik. To je dokumentarni portret dr. Draga Klemenčiča, ki ga je posnela TV Slovenija. Prireditvi je dalo lep okvir petje domačega mladinskega pevskega zbora. Po pozdravu domačega župnika, g. Rudeža, sta predstavila film scenaristka s. Romana Kocjančič in režiser Igor Šmid. Svoje zadovoljstvo nad realizacijo filma je izrazila tudi direktorica Radiotelevizije Slovenija Mojca Menart. Kot je povedal eden od snemalcev, pobuda za realizacijo filma ni prišla od vplivnih urednikov, politikov ali kulturnikov, ampak od ljudi, ki v televizijski hiši delajo bolj v senci - od montažerjev, tonovcev, snemalcev, ki so z dr. Klemenčičem delali in ga zelo cenili zaradi njegove sposobnosti, odprtosti in humanosti. V filmu je predstavljeno življenje dr. Klemenčiča, rojenega prav v Stomažu, skozi pripoved njegovih sorodnikov, prijateljev, sodelavcev iz kulturnega, političnega in
cerkvenega kroga. Pred gledalci drsijo njegova otroška leta in mladost, študij v Rimu, težko delo, ki ga je imel kot glavni urednik Družine v še svinčenih časih, pa ustvarjanje verskega programa na televiziji Slovenija. Delavnost, uspehi, načrti, ki jih zaustavi bolezen, možganska kap. Premagovanje te nemoči, postopno prilagajanje novim razmeram je z veliko mero občutljivosti vključeno v celotni dokumentarec in mu daje dodatno toplino. Naslov filma Zrcalo in svetilnik je vzet iz dokumentarca, je citat dr. Klemenčiča, ki govori o nalogi televizije in poudarja, da mora biti televizija "ogledalo, ki ni konveksno in ne konkavno, in svetilnik, ki kaže drugim pot." Naslov pa odraža tudi vsebino filma, ki kot ogledalo prikazuje življenje dr. Draga Klemenčiča v svetlih in temnih trenutkih in ki bo za mnoge gledalce tudi svetilnik ne samo za izredno izobraženost, prizadevnost in delavnost, ampak tudi za sprejemanje lastne nemoči, a tudi za njeno premagovanje.
Film bo predvajala TV Slovenija na Prvem programu na velikonočni ponedeljek ob 20.30.
Matejka Peterlin
VELIKA NOC GOSPODOVO VSTAJENJE
2Mz 12, 1-8. 11-14; 1 Kor 11, 23-26; Jn 13, 1-15; Heb 4, 14-16; 5, 7-9; Jn 18, 1-19, 42; 1 Mz 1, 122, 2; Rim 6, 3-11; Mr 16, 1-7; Ps 118; ALELUJA; Jn 20, 1-9; Lk24, 13-35
Praznovanje Velike noči zaobjema zlasti sveto tridnevje: veliki četrtek, veliki petek in veliko soboto, ki se zlije v veliko nedeljo, v mogočno hvalo in slavo Boga, ki obuja mrtve (Heb 11, 19). Sicer je vsaka maša Velika noč. Praznovanje Velike noči se je začelo z judovsko Veliko nočjo ob izhodu Izraelcev iz sužnosti v Egiptu. Zaklali so jagnje, ga spekli na ognju ter stoje in v naglici pojedli, pripravljeni na odhod. Zraven so jedli nekvašeni kruh, ker niso utegnili počakati, da bi testo vzšlo. Jedli so tudi grenka zališča, ker so se poslavljali od bridke in grenke sužnosti. A obenem so šli na-
proti svobodi, čeprav niso še vedeli, da bodo tavali po puščavi kakih štirideset let. Še so trpeli zaradi pomanjkanja vode, povrtnine, kruha in mesa. A Gospod je bil vedno z njimi, čeprav se je zdelo, da je že dokončno odšel od njih in mimo njih (2 Mz 12, 1-8). Od časa do časa so namrečpomežikovali egiptovskim in drugim bogovom. Gospod pa je zaradi tega pustil, da so jih pikale strupenjače (4Mz 21, 4-9). Od daleč jim je dal gledati obljubljeno deželo. Tako da so hodili naprej v veri. Vero so poglabljali ob skrajno trdi stvarnosti. Včasih je tako zavrelo in vzkipelo, da so si zaslužili smrt (4 Mz 16, lnss; 17, 15). Bog se jim je le polagoma razodeval. Celotno potovanje je bilo predpodoba nas, ki hodimo s križem na rami. Učencema na poti v Emavs Jezus razlaga, da je bilo potrebno, da je trpel (Lk 24, 25-27). Zaradi tega stopa z nami po tej večkrat neusmiljeni poti, kjer se srečujemo z razbojniki in strahovi "Zunaj boji, znotraj strahovi" (2 Kor 7, 5).
Jezus nas ni hotel pustiti same ter lačne in žejne, marveč nam je zapustil popotnico, svoje
telo in svojo kri. Mislil je na nas v usodni uri, ko je bil izročen v roke ljudi. Prav tedaj daje zavestno učencem svoje telo in svojo kri, da bi ga jedli in pili zato, da ne bi omagali: "Gospod Jezus je tisto noč, ko je bil izdan, vzel kruh in se zahvalil, ga razlomil in rekel: “To je moje telo, ki je za vas. To delajte v moj spomin". Prav tako je vzel tudi kelih po večerji in rekel: "Ta kelih je nova zaveza v moji krvi. Kolikorkrat boste pili, delajte to v moj spomin". Kajti kolikorkrat jeste ta kruh in pijete kelih, oznanjate Gospodovo smrt, dokler ne pride" (1 Kor 11, 23-26).
Ta spomin ohranjamo in podoživljamo pri sv. maši, še najbolj živo v začetku praznovanja Velike noči - pri zadnji večerji. Vse to namreč preveva ljubezen, ki mrtve obuja.
Morda si družinski član ali sosed pričakujeta od nas pozdrav ali odpuščanje, ki ga bo dvignilo iz groba osamljenosti, sovraštva ali prezira. Zato vadimo prijateljsko držo do vseh. Začnimo morda s prijaznim nasmehom in pozdravom. Kajti dolžni smo drug drugemu umivati
noge, po Jezusovem zgledu (Jn 13, 14-15). Saj Jezus ni imel podobe ali lepote, da bi ga hoteli videti, ne zunanjosti, da bi si ga želeli. Bil je zaničevan in zapuščen od ljudi, mož bolečin, preizkušan v bolezni... V resnici je nosil naše bolezni... (Iz 52, 2 nss).
Bližajmo se zaupno prestolu milosti, križu našega Boga.
Velikosobotno bedenje nas umiri v premišljevanju Gospodovega počitka v grobu, saj pripravlja veličastno vstajenje od mrtvih svojega telesa in naših teles. Odpušča nam namreč naše grehe in krivde. Vstajenje bo spopolnil s prikazovanji v telesu. Ni duh, prikazen, čeprav je ves prešinjen, poveličan duhovno, po Svetem Duhu.
Razdejal je hudičev krog rojstva, kratkega zemeljskega življenja, smrti in pokopa, da oznani zmago življenja, ljubezni. Toda Velika noč nalaga tudi nam življenje v svetosti, dobroti, odpuščanju.
Vsem želimo polnost velikonočnega veselja v zdravju in ljubezni. ALELUJA!
Z obhajanjem oljčne oz. cvetne nedelje je Benedikt XVI. uvedel velikonočne slovesnosti. Na Trgu sv. Petra je vodil slovesno somaševanje, ki je bilo posvečeno v prvi vrsti mladim, saj je prav 9. aprila potekal 21. Svetovni dan mladih po škofijah pod geslom "Tvoja beseda je svetilka mojim nogam, luč moji stezi". Benedikt XVI. je bil za to priložnost odet v rdeč plašč, v roki pa je držal zlato palmovo vejo.
V pridigi se je zavzel za konec nasilja in za večjo pravičnost, opozoril pa je tudi, da sebičnost in podkupljenost uničujeta današnji svet. "Vsakič ko se
jih je papež povedal o svoji duhovniški poklicanosti. Božji klic je kot mladostnik zaslišal v Nemčiji, ki je bila po značaju sicer katoliška, toda v velikem strahu zaradi vse močnejšega uveljavljanja nacizma, ki je ogrozil tudi obstoj duhovnikov. "Duhovnik sem postal v odgovor na tolikšno brutalnost, na tako protičloveško kulturo," pa tudi "iz velike ljubezni do teologije, zaradi "lepote liturgije". Težave niso manjkale, saj "sem vedel, da ni dovolj ljubiti teologijo, če hočem biti dober duhovnik." Potrebno je postati pravi Kristusov prijatelj, mu postajati čedalje bolj domač. Mlade je pozval: "Tudi vi imejte veliko poguma in ponižnosti, Bog vam bo pokazal vašo pot in vam bo vedno stal ob strani." O odnosu med znanostjo in vero je Benedikt XVI. povedal, da je možno zaznati obstoj Boga že iz opazovanja stvarstva, ki je umsko načrtovano in urejeno, tako da ga je lahko zaželel samo Bog. Preden so mladi nakazali papežu svoja vprašanja, sta na vatikanskem trgu pela Ron in Giuseppe Povia, nekaj besed o vrednotah v športu je povedal olimpijski nagrajenec Enrico Fabris. Spregovorila je tudi Maddalena Santoro, sestra gospoda Andree Santora, rimskega duhovnika, ki je bil meseca febuarja barbarsko umorjen v Turčiji. Ob koncu srečanja je sveti oče skupno z delegacijo mladih obiskal grob Janeza Pavla II., "ljubega predhodnika", ki so mu mladi vedno vlivali novih duhovnih moči.
DD
prekrižamo, se moramo spomniti, da nepravičnosti ne smemo reševati z novo nepravičnostjo in da na nasilje ne odgovarjamo z nasiljem. Spomniti se moramo, da zlo lahko premagamo samo z dobrim," je poudaril z močnimi besedami, ki jih je podkrepil z zgledom Kristusovega trpljenja in smrti. Papež je spregovoril tudi o uboštvu, o tem, kaj pomeni biti ubogi v duhu. Tako uboštvo ima opraviti z notranjo svobodo, ki je prava predpostavka za preseganje korupcije in požrešnosti, ki uničujeta svet. "Tako svobodo lahko dosežemo, le če Bog postane naše pravo bogastvo; lahko ga dosežemo samo v potrpežljivosti in vsakdanjih žrtvah." Sveti oče je na cvetno nedeljo molil tudi za edinost kristjanov, za vero mladih, za vse narode in ljudstva, da bi lahko srečali krščansko življenje in evangelij, za bolne in za vse, ki živijo v trpljenju. Svetovni dan mladih Sveti oče se je srečal z mladimi iz rimske škofije že v četrtek, 6. aprila pozno popoldne. Na Trgu sv. Petra se jih je zbralo ok-
rog 30 tisoč; med njimi so bili tudi tujci, zlasti iz Poljske in Češke. Skupaj so peli, molili, poslušali pričevanja, še zlasti pa poslušali svetega očeta, ki je odgovarjal na vprašanja mladih. Kard. Ruini, ki je uvedel srečanje, je poudaril, da mladi pričakujejo od papeževih besed "luč in moč za lastno življenjsko pot", saj kljub ljubezni do Kristusa in navezanosti na svetega očeta občutijo v kulturnem ozračju, ki jih obdaja, nemalo kočljivih vprašanj in težav. Ratzinger jih je očetovsko nagovarjal in v živo, brez napisanih besedil, govoril o molitvi, o ljubezni med možem in žensko, o tem, zakaj je nujno, da kristjani razodevamo Boga v sodobni družbi, o svoji duhovniški poklicanosti, o tem, ali je mogoče razumsko dokazati obstoj Boga; torej o glavnih velikih temah, ki si jih prej ali slej postavlja vsak mlad človek. Benedikt XVI. je podčrtal pomen molitve, ki je pravi pogovor z Bogom. Sveto pismo je treba brati, je povedal, ne kot kakršnokoli zgodovinsko knjigo, ampak kot Besedo, ki jo je
navdihnil Bog. Na začetku moramo prositi, da bi lahko res govorili z Gospodom: "Odpri mi vrata." Sv. oče je tudi povedal, da bibličnih spisov ne moremo brati sami. Potrebna je individualna molitev, hkrati pa je pomembno moliti tudi skupno z osebami, s katerimi napredujemo v veri, z duhovnimi učitelji. O zakramentu sv. zakona je Benedikt XVI. povedal, da je zapisan v naravi vsakega človeka, da se človek lahko v polnosti uresniči skupno z žensko, za katero se je odločil, in tako postane eno. Živeti zakon v luči Boga in Njegovega načrta "ni lahka naloga", toda "z vajo" in primerno pozornostjo lahko vsakdo goji v sebi tisto "novo srce", ki ga je Bog podaril vsem prek zakramenta sv. krsta. Sveti zakon torej edini lahko omogoči prihodnost človeštva. Ne gre za "iznajdbo Cerkve", saj zakon pomeni "di-namizem ljubezni, pomeni hoditi za človekom, pomeni postati eno samo bivanje. Ljubezen povezuje in ustvarja prihodnost." Papež je posvaril mlade poslušalce, da se danes zakon jemlje kot individualno in egoistično dejstvo; še enkrat je opozoril na nevarnosti relativizma: "Potrošniška kultura lažnivo sprevrača naše življenje z relativizmom, ki navidezmo dopušča vse, v resnici pa nas iz-praznjuje." Izvirni Božji načrt pa še vedno obstaja in edini lahko prinaša srečo, čeprav ga napake in zablode človeštva grozeče zatemnjujejo.
Posebno žive so bile besede, ki
NOVI
GLAS
Kristi ani in družba
13. aprila 2006
Odslej šest škofij v Sloveniji
Celje, Novo mesto in Murska Sobota nova središča slovenske Cerkve
Papež Benedikt XVI. je v Cerkvi na Slovenskem ustanovil tri nove škofije - novomeško, celjsko in murskosoboško.
Papeževo odločitev so v petek, 7. t.m., razglasili v Ljubljani in Mariboru.
Hkrati z ustanovitvijo novih škofij je papež imenoval tudi tri škofe-ordinarije. Cerkev na Slovenskem obenem dobiva tudi drugo metropolijo s sedežem v Mariboru. V okviru dosedanje ljubljanske nadškofije je ustanovljena nova novomeška škofija s sedežem v Novem mestu, v kateri je za škofa-ordinarija papež imenoval dosedanjega ljubljanskega pomožnega škofa in generalnega vikarja Andreja Glavana. Dosedanja župnijska cerkev Novo mesto - Kapitelj bo odslej stolna cerkev sv. Nikolaja.
Dosedanja mariborska škofija bo po novem razdeljena na tri dele, saj na tem območju nastajata celjska škofija s sedežem v Celju in murskosoboška s sedežem v Murski Soboti. Stolnici bosta dosedanji župnijski cerkvi, v Celju Sv. Danijela, v Murski Soboti pa sv. Nikolaja. Slovenska Cerkev ima sedaj dve metropoliji. Z razdelitvijo je mariborska škofija postala nadškofija in s tem tudi mariborski škof dr. Franc Kramberger nadškof, pa tudi novi metropolit. V Mariboru bo namreč sedež nove metropolije, ki bo zajemala celjsko in murskoso-
boško škofijo ter mariborsko nadškofijo. Metropolija s sedežem v Ljubljani pa bo vključevala koprsko in novomeško škofijo ter ljubljansko nadškofijo.
Apostolski nuncij v Sloveniji Santos Abril y Castello je v Ljubljani sporočil odločitev papeža Benedikta XVI., da se v Cerkvi na Slovenskem ustanovijo tri nove škofije, in poudaril, da gre
za zelo pomembne odločitve za zgodovino Cerkve na Slovenskem. Kot je dejal ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran na predstavitvi v Ljubljani, ustanavljanje škofij namreč ni pogost pojav. V letu 2004 je bilo tako v celotni Cerkvi ustanovljenih skupno 17 novih škofij. Ljubljanski nadškof je še dodal, da se zavedajo, da razglasitev novih škofij še ne pomeni tudi njihovega takojšnjega in
popolnega delovanja.
Cerkev na Slovenskem je ob nastanku samostojne slovenske države obsegala tri škofije: Ljubljano (ustanovljena 1461), Maribor (ustanovljena 1228) in Koper, ki ima svoje korenine od 6. stoletja dalje. Pri ustanavljanju novih škofij pa je bil ključen pastoralni vidik oblikovanja takšnih pastoralnih enot oziroma škofij, ki bodo najbolj
ustrezale trenutnim razmeram.
V katoliški Cerkvi na Slovenskem med pozitivnimi vidiki manjših škofij izpostavljajo večjo preglednost škofije, njeno neposrednejše vodenje oziroma bolj neposredno komunikacijo škofa z verniki in duhovniki.
V škofijo Novo mesto bo prešel jugovzhodni in južni del dosedanje ljubljanske nadškofije. Dosedanje zunanje meje lju-
bljanske nadškofije ostajajo nespremenjene, razmejitev znotraj nadškofije pa bo potekala tako, da bo v novo škofijo s sedežem v Novem mestu sodilo šest dekanij dosedanje nadškofije, in sicer Črnomelj, Kočevje, Leskovec, Novo mesto, Trebnje in Žužemberk. Po površini nova škofija obsega dobro četrtino površine dosedanje nadškofije.
Ljubljanska nadškofija tudi potem, ko bi se njen del oblikoval v samostojno škofijo s sedežem v Novem mestu, ostaja naj večja slovenska škofija.
Dosedanja mariborska škofija bo po novem razdeljena na tri dele, saj na tem območju nastajata celjska škofija s sedežem v Celju in murskosoboška s sedežem v Murski Soboti. Za škofa-ordinarija v Celju je papež imenoval pomožnega škofa dr. Antona Stresa, za ordinarija v Murski Soboti pa dr. Marjana Turnška, rektorja bogoslovnega semenišča v Mariboru.
V novi mariborski nadškofiji ostaja približno polovica dosedanjega prebivalstva.
Poleg teh skopih podatkov, ki smo jih navedli, lahko seveda dodamo še naš pripis, kako smo nekateri razočarani nad dejstvom, da ni prišlo do imenovanja nove škofije na Goriškem, ki bi bila v sedanjem času še kako potrebna.
pripravil JUP
Predlog novih škofij v Sloveniji
Čudovito je biti hkrati eno in drugo
Sinovi neba in otroci zemlje
So trenutki v življenju, ko se počutimo bolj sinovi neba kakor pa otroci zemlje. Kadar se zazremo v zvezdnato nebo, ko ležimo v travi in radovedno opazujemo oblake, ki plavajo po nebu, ko se povzpemo na grič ali goro in se pred nami razprostre pokrajina z gozdom, cestami, potmi, vasmi in naselji, ko letimo z letalom in pod sabo zremo miniaturna velemesta, polja, travnike, planine... Večinoma pa le živimo, kot da bi bili le otroci zemlje. Privezani smo na delovno mesto, ujeti v stene stanovanja, prevažamo se v zaprtih avtomobilih, drvimo v vlakih, tramvajih in avtobusih. Hodimo in hodimo s pogledom, uprtim v tla. Kar tesno in obteženo je naše življenje, kratek je naš pogled.
Apostol Pavel nam v pismu Fi-lipljanov odpira pogled v nebo; s tem nam daje širino in nas vabi v globino. Kristus je bil v Božji podobi, v nebesni lahkotnosti bivanja, v Božji slavi, v Očetovem naročju. Pa je po Božjem načrtu odrešenja želel sprejeti težnost zemlje, utelesil se je v materijo, postal je človek, še več, privzel si je "podobo hlapca", se uvrstil med zadnje, najbolj preizkušane; sam sebe je ponižal in sprejel usodo obsojenca in izobčenca. Njegova smrt na križu je bila najnižja točka njegovega sesto-
pa iz višin Božje slave. Na križu je bil pribit in nemočen. Zemlja je v tistem trenutku bila "najtežja". Teža križa, kot pripovedujejo evangeliji, je bila tako velika in neznosna, da se je sredi belega dneva stemnilo, zapihal je močen veter, silovito je zagrmelo, tempeljsko pregrinjalo se je pretrgalo na dvoje.
Zemlja take ure še ni doživela. In takrat, ko je na križu izdihnil, je vsa zemlja in vse vesolje vdihnilo njegovo izročitev: "Oče, v tvoje roke izročam svojega duha!". Novo rojstvo zemlje; novo stvarjenje sveta in človeka.
Teolog Hans Urs von Balthasar spremlja umrlega Kristusa še v "podzemlje", v kraljestvo mrtvih. Tudi notranjost zemlje, tudi najtrša tema osrčja zemlje je doživela luč stvariteljske Besede, tudi tam je zagorel božji ogenj. Svoboda, luč in mir tudi izgubljenim, tudi pogubljenim. Take močne sile lahkotnosti bivanja zemlja še ni doživela. Bila je odrešena. Tretji dan, v zarji
velikonočnega jutra je slavila zmago upanja.
Ko je Marija Magdalena na vrtu zagledala v belo oblečenega "vrtnarja", je, zavita v črnino, predstavljala vse človeštvo pred odrešenjem, pred uro križa, pred novim stvarjenjem. Tedaj
pa... ko je v navideznem vrtnarju prepoznala vstalega Gospoda, ji je z obraza padla črna tančica, lepa in vsa ožarjena je bila z lučjo novega stvarjenja. Doživela je potrditev spreobrnjenja in v imenu novega stvarstva Vstalemu dala prvi odrešeni in svobodni odgovor: "Rabuni, moj Učenik." Za njo je to storil apostol Tomaž, ki je padel na kolena pred Vstalim Gospodom in rekel: "Moj Gospod in moj Bog". Začudenje odrešenih, svežina novega sveta, vzdihljaji popolne svobode. Za njima smo na vrsti mi!
"Bog ga je povzdignil nad vse, da se v Jezusovem imenu pri-
pogne vsako koleno teh, ki so v nebesih, na zemlji in pod zemljo..." S tem je apostol Pavel pokazal že daleč naprej, v tisti srečni trenutek, ko bo vse v Bogu in Bog v vsem. Kristjani trdno verujemo, smo srečni in se veselimo, da gremo temu trenutku naproti. Zato nas "težnost zemlje" in materije ne straši. Vanjo se je utelesil Božji sin, odrešil jo je s križem in vstajenjem, dal ji je novo kvalitativno vrednost.
Pierre Teilhard de Chardin, od Cerkve preganjani francoski jezuit, ki se ni bal usklaja-ti odprtega znanstvenega razmišljanja in odprte ter kritične teologije ter globoke krščanske vere, je v kratkem mističnem spisu La messe sur le monde (Maša na oltarju sveta) leta 1923 v azijski stepi maševal brez kruha in vina. Za oltar je določil svet, ki ga je gledal v prostrani stepi, za kruh vse, kar raste in se razvija v vseh možnih oblikah življenja, za vino pa vse trpljenje, vse umiranje, vse kapljice gorja, ki so na svetu. Široko je razprostrl roke in nad svetom izrekel Kristusove besede: "To je moje telo" in ko se je sklonil in pokleknil na gola tla zemlje, je rekel: "To je moja kri." Začutil je, kako je ves svet in vse vesolje skrivnostno Kristusovo telo in kako na dnu vseh stvari plameni ogenj Božje ljubezni. Še nikoli ni bil tako blizu Božjemu srcu, izviru vsega bivajočega, kot prav v tistem trenutku. Še nikoli ni tako močno začutil harmonije med duhom in materijo, med nebom in zemljo. Spoznal je, kako lepo in čudovito je biti hkrati sin neba in otrok zemlje.
Zvone Štrubelj
k»'4
Hans Urs von Balthasar
Pierre Teilhard de Chardin
Veliki teden - višek cerkvenega leta
SVETO TRIDNEVJE
Višek cerkvenega leta je veliki teden, višek velikega tedna pa je velikonočno tridnevje: veliki četrtek, petek, velikonočna vigilija, ki nas uvede v Veliko noč.
Na VELIKI ČETRTEK se
spominjamo Jezusove zadnje večerje (ustanovitve maše, duhovništva in zapovedi ljubezni). Dopoldne so v stolnicah (škofovih cerkvah) slovesne krizme-ne maše. Pri njih škof blagoslovi olja, ki se uporabljajo pri deljenju zakramentov (krst, bolniško maziljenje, birma, mašniško posvečenje). Maše se udeležujejo tudi duhovniki, ki pri njej obnovijo svoje obljube posvečenosti Bogu.
Na VELIKI PETEK se spominjamo Jezusove smrti na križu -dan posebnega pomena. Na ta dan je strogi post in edini dan v letu, ko ni maše, ampak posebno bogoslužje velikega petka (branje poročila o Jezusovem trpljenju, češčenje križa, prošnje za potrebe človeštva).
VELIKA SOBOTA
V Sloveniji je ta dan znan še posebej po blagoslovu velikonočnih jedil. Zvečer se začnejo obredi velikonočne vigilije (bedenja), ki nas uvede v Veliko noč, največji krščanski praznik, praznik Kristusovega vstajenja.
Srečanje za mir v Medei
V Vatikanu, 3. marca 2006
Sveti oče Benedikt XVI. me je te dni poklical, da v kardinalskem zboru s še večjo ljubeznijo in požrtvovalnostjo služim sveti Božji Cerkvi.
Ko se vam zahvaljujem za čestitke in dobre želje, ki ste mi jih prijazno izrazili ob tem dogodku, Vas hkrati prosim, da me s svojo molitvijo podprete pri Bogu, da bo moje poslanstvo obrodilo obilne sadove v blagor Apostolskega sedeža, milega slovenskega naroda ter vse svete Cerkve.
t Franc Rode prefekt
S tem pismom se kard. Franc Rode zahvaljuje "za čestitke in dobre želje", ki so mu jih ljudje izrazili ob sprejemu v kardinalski zbor. Obenem prosi, naj ga še naprej podpirajo z molitvijo, da bo njegovo "poslanstvo obrodilo obilne sadove".
Minulo soboto, 8. t.m., je bilo v lepi cerkvici sv. Antona nad Medeo in tik pod znanim spomenikom miru Ara Pacis nevsakdanje srečanje za mir, ki ga že dvajset let pripravljajo župniji iz Medeje in Romansa ter tamkajšnji krožek ACLI.
Pravzaprav furlanski organizatorji pripravljajo vedno Pohod za mir, a so se pohodu tokrat zaradi volitev morali odreči, ker naj bi pohodniki z oljčno vejico v roki delovali "politično nekorektno”, v nedeljo in ponedeljek so bile namreč volitve in na volitvah tudi Prodijeva Oljka...
Duhovnika Andrea Bellavite iz Gorice in Mario Vatta iz Trsta, pastorka evanegeličanske Cerkve iz Gorice Mirella Manochio, kije zaradi bolezni poslala napisano razmišljanje, naš urednik Jurij Paljk, krajevna vokalna skupina in predvsem pa zbrani verniki, so sooblikovali srečanje o miru in potrebi po njem.
Srečanje je bilo lepo, zaključilo se je s slovensko molitvojo Oče naš, ker na njem ni bilo visokodonečih in zato praznih besed o miru in vojni, ampak razmišljanja o
tem, kaj lahko vsi mi naredimo za mir in boljše razumevanje v našem malem svetu.
NOVI
Kratke
Kimovcev Pasijon na Travniku
Pri slovenski maši v cerkvi Sv. Ignacija na Travniku so na oljčno nedeljo, kakor že desetletja, izvedli Pasijon po Mateju, zanimivo, a malo poznano glasbeno delo, ki ga je napisal za moški zbor Franc Kimovec. Za to priložnost sestavljeni zbor in soliste je na koru vodil Zdravko Klanjšček ob spremljavi Lojzke Bratuž. Pomemben delež pri Pasijonu je pred oltarjem imel pevec-pripovedovalec Dario Bertinazzi, ob njem pa je vlogo Jezusa odpel mašnik Stanko Jericijo. Kimovčev Pasijon bi nedvomno zaslužil, da bi ga enkrat posneli in da bi pri tem sodeloval kak moški zbor ali pevska skupina. Upajmo, da bo s skupnimi močmi do tega zares prišlo./AB
Moj Kras na ogled višješolcem
Po tržaški premieri se je na Goriško za tri dni preselila najnovejša produkcija SSG, poetična drama Moj Kras, ki jo je po istoimenskem osebnoizpovednem romanu Scipia Slataperja pred leti dramatiziral Sergej Verč in jo je sedaj za oder priredil in v monodramski obliki zrežiral Marko Sosič, odigral pa mladi igralec Primož Forte. V ponedeljek, 20., in v torek, 21. aprila, so si jo v Kulturnem centru Lojze Bratuž z različnimi občutki in odzivi ogledali abonenti vseh treh abonmajev, tudi Reda T z italijanskimi nadnapisi. V sredo, 22. t.m., pa je bila na vrsti še matineja, namenjena dijakom višjih srednjih šol iz Gorice. S to predstavo se je sklenila letošnja ponudba Goriškega vrtiljaka za abonma Moje gledališče. Dijakom je ponudila v razmislek resnejše teme v raznih žanrskih oblikah.
Iz klepetanja in šušljanja, predvsem v zgornjem delu dvorane, lahko sklepamo, da monodrami kljub poetično izbrušeni režijski postavitvi ni povsem uspelo pritegniti pozornosti mladih gledalcev. Verjetno je bila ta monodramska izpoved le preveč težak zalogaj, še posebno za dijake, ki v šolskem učnem programu ne obravnavajo literarnega obdobja, v katerega sodi Slataperjevo pero. Morda pa je bila priprava na ogled predstave preveč pomanjkljiva, da bi bil zahteven tekst, ki je razkrival nemirno Slataperjevo dušo in vsa bivanjska vprašanja mladega tržaškega intelektualca tik pred viharjem prve svetovne vojne, dovolj razumljiv in sprejemljiv za te naše mlade, ki se bolj težko zberejo, da bi čim bolj pazljivo spremljali izvajanje enega samega igralca. Če bi organizatorji gledališke ponudbe za šole vnaprej vedeli, da bo predstava Moj Kras izzvenela kot monodrama, bi je verjetno ne uvrstili v program GV in bi za konec morda izbrali kakšno bolj razbremenjujočo uprizoritev.
| OŠ F. Erjavec
Voščilo goriškega nadškofa
KULTURNI DOM
|Komigo
Nostalgičen vpogled v "dobre" stare čase
Komigo, trijezični festival komičnega gledališča, je v goriškem Kulturnem domu v torek, 4. t.m., številnim abonentom ponudil drugo letošnjo abonmajsko predstavo, tokrat v italijanščini, pravzaprav v istrsko-tržaškem narečju. V goste je prišel znani igralec Gianfranco Saletta, rojen v Benetkah, a Tržačan po duhu, saj ga je Trst z veseljem posvojil. Goriški publiki se je predstavil z gledališko skupino Gruppo Teatrale per il Dialetto, katero vodi in z njo ustvarja že vrsto let in tako skrbi za ohranjevanje sočnosti narečnega dramskega izražanja. Z enajstimi izvajalci je prikazal svojo najnovejšo režijsko in igralsko stvaritev El vapor de fero, ki je po vrsti že osma predstava, povzeta in prirejena po znanih prigodah iz dela Maldobrie. V tekstovno barvitost sta zgodbe o istrskem obmorskem življenju, trgovanju in tamkajšnjih ljudeh v "zlatih" avstro-ogrskih časih zlila pisca Lino Carpinteri in Mariano Faraguna. Protagonist te nove odrske dogodivščine iz letošnje sezone omenjene tržaške gledališke skupine je stari kapetan Nicolich, ki je s svojimi lesenimi jadrnicami preplul domala vse konce sveta in imel tudi veliko čast, da je iz mehiškega mesta Veracruz pripeljal v domovino truplo ljubljenega princa Maksimilijana, ki mu je kruta usoda nasilno pretrgala življenje daleč od lepega Miramara. Varni dom na kraških skalah je zapustil, čeprav so mu zvesti podaniki v skrbi zanj to pot odločno odsvetovali. Med to žalostno vožnjo je bil Nicolich celo na
častni nočni straži ob mrtvaškem odru in takrat je na skrivaj odrezal nekaj koščkov cofka z mrtvaške draperije in jih vse življenje hranil v tobačnici kot naj dragocenejši zaklad. V svojih poslih je bil Nicolich zelo daljnogleden; skrbno je prešteval pridobljene krone, da bi kupil železni parnik, čemur so nasprotovali hčeri in sin v bojazni, da bi se ne zadolžil. Ta središčna zgodba se kot spominski utrinki igre v igri pojavlja med kramljanjem domačink in mornarja, ki se v težkih povojnih časih na pomolu mesteca Malega Lošinja pogovarjajo, kako je bilo v času stare Avstrije, ko so pomorski posli cveteli. Prijetna, solidno pripravljena predstava, ogrnjena z razpoznavno tančico nostalgije in prežeta z obžalovanjem neke dobe, ki je ni več mogoče priklicati k življenju, se je vila v lagodnejšem ritmu. Le-tega je s svojim večkratnim odrezavim pojavljanjem na prizorišču razgibal Saletta v vlogi trmasto odločnega Nicolicha, ki trdo drži domače gospodarske vajeti. V tem liku je spet stopila v ospredje njegova markantna igralska osebnost, kateri so sicer dobro kljubovali soigralci. Nekateri so se izkazali tudi kot ubrani pevci ob melodijah z narečnim besedilom, ki je dopolnjevalo in komentiralo odrsko dogajanje. Predstavo s sladko-grenkim priokusom in z melanholičnim pridihom, a tudi učinkovitimi humornimi trenutki je publika spremljala z zanimanjem in izrazila svoje odobravanje in zadovoljstvo z dolgotrajnim, hvaležnim ploskanjem.
Obisk vrtojbskih učencev v vrtcu in šoli
Med učenci OŠ F. Erjavca in OŠ Ivana Roba iz Vrtojbe se že vrsto let spletajo prijateljski stiki, ki so se z vztrajnim gojenjem in novim načrtom čezmejnega sodelovanja, vključenega v vzgoj-no-izobraževalno ponudbo s skupnimi dejavnostmi, katerega nositeljica je učiteljica Majda Zavadlav, še bolj okrepili. To povezovanje je privedlo do prisrčnega obiska učencev tretjega razreda podružnične šole Vrtojba OŠ Ivana Roba (Šempeter) pri štandreških prvošolcih in malčkih iz vrtca v ponedeljek, 3. aprila.
Vrtojbske šolarje je spremljala razredna učiteljica Nadja Pahor Bizjak. Pod njenim mentorstvom so učenci uresničili učni projekt Pomladni dan. V likovni delavnici so spoznali enostavno grafično tehniko in se naučili izdelovati matrice za ko-lažni tisk. Poleg tega so napravili papirnate lutke; le-te so se spremenile v junake kratke otroške enodejanke Spomladanska pravljica, ki je vzklila izpod plodnega peresa V. T. Arharja in so jo odrsko uresničili pod vodstvom učiteljic Nadje Bizjak Pahor in Tatjane Marvin, ki jo je glasbeno opremila. To, kar so se naučili, so pokazali štandreškim prijateljem. Veronika Pipan, Tilen Lancner, Eva Jedrlinič Peloz, Monika Zoroja, Miha Debenjak, Kris Maglioc-cola in Petja Skomina so najprej prikazali osnovnošolcem, kako je pomladno sonce prijetno ogrelo zemljo in prebudilo trobentico, zvonček in še murna ter prepodilo snežaka, da je zakraljevala pomlad. Besedilo so lepo spremljali z orff-instru-menti (les, boben, triangel, zvončki, strgalo), ustno harmoniko in s flavto ter ob koncu še zapeli. Poslušalci in ravnateljica iz goriškega ravnatelj stva Mirka Brajnik so jim zaploskali in se
Foto DP
jim zahvalili za srčkan odrski trenutek. Potem so gostje pomagali prvošolcem, da so izdelali trobentice-matrice, ki bodo z grafičnim postopkom postale prave sličice.
Ko se je končal likovni trud, so se vsi preselili v štandreški vrtec na slastno malico. Nato pa so še malčki iz vrtca uživali ob drobni igrici. "Najstarejši" izmed njih so se poizkusili tudi v izdelavi omenjenih matric. Lepo srečanje se je nadaljevalo na OŠ Ivana Roba v Vrtojbi v četrtek, 6. t.m., ko so v mrzlem in deževnem vremenu štandreški prvošolci z učiteljico Majdo Zavadlav in otroki iz zadnjega letnika vrtca z vzgojiteljicama Mirjam Paulin in Vando Okroglič vrnili obisk vr-tojbskim vrstnikom. Po okrepčilu, ki je bilo kar potrebno v prav nič pomladnem jutru, je Zavadlavova z običajno zapeljivo sproščenostjo in izurjenostjo, ob petju in s plesom, s pomočjo učencev, animirala ljubko pravljico Poljubček za lahko noč. Pred spanjem si mali Me-do najbolj želi le eno: poljubček. Pripovedi je sledila likovna urica, pri kateri so otroci naredili lepljenko-medvedka.
V telovadnici so štandreški učenci prikazali štiri plese in pri tem povabili v ritmični krog še vrtojbske šolarje. Gostitelji so bili navdušeni nad prijetnim, poučnim dopoldnevom. Štandreški gostje so prinesli v dar košarico čokoladnih pirhov s priložnostno mislijo za prijazno snidenje, ki se bo gotovo še ponovilo.
Dogajanje na vrtojbski šoli je posnela tudi kamera TV Primorke. Zelo presenečeni nad uspelo pobudo so bili štandreški starši in ne nazadnje malčki, ki so prvič "uradno”, brez spremstva staršev, prekoračili mejo.
ne
hndm
T lvS^K ARNA
341 70 GORICA - Ul. Gregorčič, 23 Tel. 0481 522 907 -www.tipografiabudin.it
ZAVESE IN POSTELJNINA
Branko Ambrosi
GORICA-TRG MUNICIPIO 4 tel. 0481.31890
Povej nam, Marija!
Vprašanje, ki ga ob Veliki noči Cerkev postavlja Mariji Magdaleni, prvi priči Kristusovega vstajenja, je isto, ki ga danes mnogi postavljajo vernikom. Vprašanje postavljajo zlasti tisti, ki iščejo smisel v življenju, tisti, ki živijo v trpljenju in bolečini, tisti, ki se sprašujejo, kaj jih čaka po smrti.
Pravzaprav morata mir in radost Velike noči, kot nas je prosil sam Kristus, zadoneti po cestah sveta: to je poslanstvo Cerkve! Prav v tem velikem paradoksu, kar je oznanitev Kristusovega vstajenja, verniki najdejo moč, da vsak dan znova pripovedujejo o Božjem delu. Pripovedovati o Kristusovi prisotnosti, kajti Velika noč ni samo obljuba za prihodnost, ampak stvarnost, ki prenavlja življenje vsakogar: to je prva obveznost vernikov! Razlagati, da se je v temi zasvetila luč, da so se izgubljeni zavedli majhnih znakov (krščanska skupnost, ki je sprejela upanje in se mu odprla); znamenja so našli tudi učenci na Veliko noč (odprt grob, odvržen mrtvaški prt)!
Ponesti veselje Vstalega ne le
z besedami, ampak predvsem z življenjem, to nas prosijo škofje, zbrani v Veroni. Tudi ljudje našega časa potrebujejo besede o tem, da je njihova usoda dobra, da je na križu zacvetelo življenje, da pričakovanja naših src niso nedosegljiva! Nismo torej naivni, ampak gotovi, da Velika noč poraja resnični mir: Kristus je naš mir!
Kristus je vstal in premagal smrt! Naša naloga je, da to z življenjem izpričujemo! Veselo Veliko noč!
Nadškof Dino De Antoni
PHOTO
LABORATORIO
H \
PHOTO LABORATORIO lastnik: Carlo Sclauzero
34170 GORICA - Ul. jjoccki 2 tel. 0481.535165 ’
T R G C) VIN A JESTVIN
Maraž
V
Skarabot
GORICA - Placuta 13 Tel. 0481 531777
Vošči vesele velikonočne praznike
GORICA - Korzo Verdi 1
'dina Slaščičarna
GORICA - tel. 0481.520905
IZDELKI IZ KOVANEGA ZELEZA - VRATA - OGRAJE RESTAVRIRANJE
RADISLAV
LEOPOLI
GORICA - Ul. Brigata Pavia 46, tel. 0481.531941
:PAOLO : TOSELLI oiiuetii E & C. s.n.c.
računalniki, prenosni in hišni telefoni, analogični in digitalni kopirni stroji
GORICA - Korzo Verdi 81 tel. 0481 531621 r.a.
remra
PIZZA GRILL
Tržič (Go)
Drž. cesta Tržič - Gradež tel. 0481.722081
JLo
zlatarna, urama, srebrnina
GORICA - Ul. Arcivescovado 3-7 tel. fax 0481.534633
ggfftpL»_t
iToAL
I "H r 1' - I ; _ v
NOVI
GLAS
Z leve: Marjeta Kranner, Marko Marinčič, Giorgio Brandolin, Livio Semolič
težave jezikovnih manjšin.
Odkritje table je simbolično sklenilo tudi Brandolinov mandat, ki se je končal 7. t.m. Smisel večjezičnih napisov na tabli, ki so poleg v italijanščini in slovenščini tudi v furlanščini, je ta, da poudarijo prisotnost jezikovnih manjšin v naših krajih. Jezikovna specifičnost naših krajev je tako postala vidna vsem. Večjezično poročanje je predvsem v naših časih nujno, ker dokaže spoštovanje do jezikovnih manjšin, ki v zgodovini niso bile vedno dovolj priznane in vidne. V skladu z zakonom 482/1999, ki ureja pravice jezikovnih manjšin, bo spremenjena tudi cestna topo-nomastika. Občine, ki so se
nikakor ne ogroža identitete italijanskega prebivalstva. Nujno je, da italijansko prebivalstvo dojame, kako večjezičnost ne omejuje pravic do uporabe italijanskega jezika. Nasprotno: nudi pravico več, ki je prav ta, da državljan poleg italijanskega jezika uporablja tudi last-
Brulc je na srečanju poudaril, da je "Giorgio Brandolin verjel v čezmejno sodelovanje takrat, ko se še ni vedelo, da bo RS vstopila v EU, kot je bil tudi vedno velik zagovornik plodnega sodelovanja in sožitja ob meji." Brulc je Brandolinu, ki ga je v Novi Gorici spremljal odbornik Marinčič, tudi izročil posebno priznanje mestne občine Nova Gorica, nakar se je Brandolin vpisal v častno spominsko knjigo Mestne občine in zaželel županu še veliko sodelovanja z goriško stvarnostjo na italijanski strani državne meje.
M-DinJUP
PROVINCIA Dl GORIZIA
POKRAJINA GORICA PROVINCE Dl GURIZE
FIEGL
Glasba v škatli
"Dokler bo glasba, bo pri nas dobra volja!"
OSNOVNA ŠOLA PETER BUTKOVIČ DOMEN
Veselemu žgolenju ptic, ki naznanjajo pomladno prebujanje, so se pridružili učenci OŠ Peter Butko-vič Domen iz Sovodenj in malčki iz tretjega letnika sovodenj skega vrtca, ko so v četrtek, 30. marca, živahno zažvrgoleli v Kulturnem domu v So-vodnjah na prireditvi Glasba v škatli. Glasbeno presenečenje so pripravili zato, da bi starši, nonoti, prijatelji in vsi, ki radi spremljajo ustvarjalno delo naših šolarjev, spoznali, koliko glasbenega znanja so si pridobili med urami glasbene delavnice, ki jo je vodila Jana Drašič. Prenatrpana dvorana je zrla na oder, na zastoru katerega se je med violinskima ključema blestel srebrn napis Glasba v škatli, na tleh pa je stala velika rdeča škatla. Ko so jo otroci odprli, so se iz nje oglasili zvoki znane Mozartove skladbe Eine kleine Nachtmusik, na njeno melodijo so otroci zapeli o čarobni harmoniji glasov, ob klavirski spremljavi Jane Drašič. Za to prvo skladbico so se kot
venček pomladnih cvetk spletale vsakovrstne pesmice. Izvajanje je v dvorani pazljivo spremljala učiteljica Egle Fran-dolič, da bi ne prišlo na odru do zadreg. Najmlajši so pokazali, kako znajo s svojimi zvonkimi glasovi, ponazarjajoč različna glasbila na pihala, sami ustvariti svojo "bando", kot so ob koncu skladbice radoživo vzkliknili. Poslužili so se tudi loncev, kozic, "maracasov", izdelanih iz škatlic, v katere so nasuli riž, in zapeli hudomušno pesmico ter usklajeno z ritmom tudi zarajali, zaplesali in ploskali. Občinstvu so ob glasbeni spremljavi obrazložili, da se na notnem črtovju bohoti šest ključev, ki odpirajo prav toliko glasbenih škatel, iz katerih zapojejo različni toni. Seveda so vse to s petjem, gibom in celo gledališko mimiko tudi prijetno in šegavo ponazorili. Vsak omenjeni ključ je spremljala znana skladbica. Najmlajši so v belih krilcih prikazali elegantne kretnje labodov, večje deklice so se prika-
zale v rutah in zaplesale po notah slavne Carmen, fantki pa so se spremenili v simpatijo vzbujajoče mehiške fante iz znane popevke Speedy Gonzales in dvorili svojim izvoljenkam. Večji so se šli gusarje ob temnih tonih poznane pesmice. Poizkusili so se v vročekrvnem južnoameriškem plesu in se prelevili tudi v zamorce v beli Ljubljani. Ob koncu so zazvenele pesmice o palčkih, zimzelena Kekčeva pesem, ki vselej spravi poslušalce v dobro voljo, pa še o šoli in srečnih dnevih. Skratka, bil je en sam radoživ poklon glasbeni umetnosti, ki ne pozna meja. Otroci so v glasbeni delavnici pod skrbnim, discipliniranim vodstvom Jane Drašič z velikim zanimanjem stopili v glasbeni svet in dobro osvojili njegove osnovne prvine ter pridobljeno znanje znali učinkovito posredovati poslušalcem. Nad njimi je bila zelo navdušena tudi njihova ravnateljica Sonja Klanjšček, ki jim je iskreno čestitala in zaželela, da bi s tem slavospevom glasbi končno priklicali k nam pomlad. Zahvalila se je Jani Drašič in učnemu ter neučne-mu osebju, ki je pripomoglo k uresničitvi prireditve, in Kulturnemu društvu Sovodnje, ki je dalo na razpolago dvorano.
IK
GRAFICA GORIIIANA S.A.S.
grofica goriziana
tiskarna
ul. a. grego 22079-in-
Gostilna pr^
«FRANC»
Pristna domača kuhinja Zaprto ob nedeljah in ponedeljkih
SOVODNJE OB SOCI (GO) Prvomajska 86, tel. (0481) 882038
tel
j VSE ZA ŠPORT
ŠPORT
RAŠTEL 19 0481/531884
K2 ŠPORT TECHINICAL FOOTWEAR Raštel 8 tel. 0481.33465
K2 ŠPORT OUTLET Raštel 12 tel. 0481.532458
OTROŠKA OBUTEV IN OBLAČILA Ul. Oberdan 8, tel. 0481.30248
OBUTVE KOSIČ Raštel 7 tel. 0481.535162
GEOXSHOP Ul. Oberdan 7 tel. 0481.535520
Os SC GORICA
1870
VRH SVETEGA MIHAELA - Tel. 0481.882488 - www.devetak.com OKUSNE DOBROTE DOMAČE ZEMLJE
...o //'at/e/n tia/Z s/jroščen ot/c/iA na ASZ/kmu
Čotova družina vošči vsem bCagosCovCjene ‘IšeCikipnočne praznike
URARNA ZLATARNA
rvJ, ŠULIGOJ
Gorica, ulica Carducci 49 Tel. 0481.535657 www.suligoj.com
Očesele
ALUMINIJASTE ZASTEKLITVE KOVAŠKI IZDELKI
Tabaj F.lli s.n.c.
Miloš in Rajmund
ŠTANDREŽ
GORICA
Ul. A. Gregorčič 24 Tel. 0481/21514 • Fax 0481/21987
OSLAVJE
zaselek Lenzuolo Bianco
tel. 0481.547103, 0481.31072 www.fieglvini.com e-mail:info@fieglvini.com
Na pročelju goriške pokrajinske palače
Brandolin se je poslovil s postavitvijo trijezične table
nega. Podpiranje jezikovnih manjšin nudi privilegije celotnemu prebivalstvu. Saj s pou-darjanem posebnosti naših krajev lahko uspešno spodbujamo tudi turizem.
Za razvoj jezikovnih skupnosti goriške pokrajine bo še naprej skrbela Slovenka dr. Marjeta Kranner, dragocena uslužbenka na pokrajinski upravi, je dodal Brandolin, Krannerjeva pa je podrčtala, da je bila postavitev table v tem trenutku za Goričane nekaj naravnega. Istega dne je bil Brandolin na povabilo novogoriškega župana Mirka Brulca tudi na obisku v Novi Gorici, kjer se mu je župan zahvalil za odlično sodelovanje in mu zaželel veliko uspehov v prihodnje. Mirko
V četrtek, 6. aprila, so na sedežu pokrajine v Gorici uradno odkrili trojezično tablo. Svečanemu trenutku je sledila tiskovna konferenca, na kateri so spregovorili pokrajinski predsednik Giorgio Brandolin, odbornik za čezmejne zadeve Marko Marinčič in predsednik SKGZ za Goriško Livio Semolič.
"Današnje odkritje ni le volilna poteza," je rekel Brandolin,
"temveč logična posledica mojega dela kot predsednika pokrajine". Kot sta poudarila tudi Marinčič in Semolič, si je Brandolin med svojim devetletnim mandatom veliko prizadeval za čezmejno sodelovanje in izkazal občutljivost za
Brandolin in Marinčič pri županu Brulcu (foto JMP)
izrekle za dvojezične ali trojezične, bodo lahko uporabljale večjezične cestne znake. Kot je poudaril Brandolin, je multikulturnost naših krajev bogastvo in
GOSTILNA
KORŠIČ
Zaprto ob torkih in sredah
STEVERJAN - Sovenca 7, tel. (0481) 884248
IZBRANA BRIŠKA VINA
ŠTEVERJAN, Valerišče 2
tel. in fax 0481 884094
I\CSU7
Velika i.zbira torbic, dežnikov in raznovrstnih kvalitetnih izdelkov
GORICA
Raštel 23, tel. 0481.33790
ZASTOPSTVO
F8HST
NARDIN
GORICA
Ulica Svetega Mihaela 324
Tel. 0481.21065, Faks 0481
Štandrež/ Župnijska dvorana
Fotografije s Škofjeloškega pasijona
Foto DP
Leta 1999 in 2000 so v Škofji Loki odmevno uprizorili Škofjeloški pasijon, prvo slovensko dramsko besedilo, ki ga je napisal pater Romuald Marušič iz Standreža, in je bilo prvič odigrano leta 1721. Na uprizoritvi v Škofji Loki je sodelovalo nad 600 nastopajočih in skoraj 100 konjenikov. Prizori Pasijona so se vili po ulicah in trgih, ogledalo si jih je nad 40.000 ljudi. Štandreško društvo je organiziralo avtobus na to enkratno predstavo, nad katero so bili udeleženci navdušeni in ponosni, ker je prav njihov domačin napisal tako pomembno besedilo.
V soboto, 8. aprila, so v župnijski dvorani Anton Gregorčič predstavili fotografije iz te uprizoritve, delo arhitekta Petra Pokorna iz Škofje Loke, ki je tudi obrazložil, kako je prišlo do zamisli razstave, in izrazil zadovoljstvo, da se je razstava preselila tudi v Štandrež, rojstni kraj patra Romualda Marušiča. Razstavo sta priredila župnija sv. Andreja in PD Štandrež; ob odprtju je pozdravil domači župnik Karel Bolčina. Podčrtal je pomembnost razstave, ki nas v velikem tednu vabi k misli na Kristusovo trpljenje. Razstave se je udeležil tudi škofjeloški župan Igor Draksler, ki je izrazil upanje, da bo v prihodnosti spet prišlo do uprizoritve Škofjeloškega pasijona, velikega dogodka za vso Slovenijo. Pravila Pasijona in pogoje za uprizoritev procesije je prebral Jurij Svoljšak.
Maxi
SUPERMERCATI
ŠTANDREŽ ULICA SV. MIHAELA
cPo.šei vesele Velikonočnapraznike
r^
PRODAJA IN POPRAVILA KOLES
E. CUK
CEFARIN R. & SAKSIDA A.
GORICA - Trg Cavour 9 Tel. 0481 535019
PROMOCIJSKA PRODAJA NA TRAVNIKU
Modrci
Triumph
■15%
Sloggi
basic
-20%
Taccbini
Intimo
IL BOTTONE
SOŠOL IVI A. D J A.
PERILO - NOGAVICE - PIŽAME - DODATKI ; GORICA, TRAVNIK 26	3
Sloggi basic -20%	i
Cagi -10%, Ghiro - 20% Ženske in moške nogavice -10%
OD 12. APRILA DO 3. MAJA Voščimo vesele Velikonočne praznike
Lucia in
Nadja
TRAVNIK 5/A
OPRAVLJAMO
ERRE TRE zidarska
DELA Z LASTNIMI STROJI
SOVODNJE OB SOČI - Ul. N. Sauro 2/G, tel. 336 526199 e-mail: erretre23@libero.it
FEIGLOVA KNJIŽNICA
Zadnja Otroška urica
Dve kokoški in njun pogled na svet
Pomlad še zavlačuje svoj bohotni razcvet, čeprav malčki že gotovo nestrpno čakajo, da bi končno zapustili stanovanjske prostore in odšli v naravo zadihat svežega zraku. Prav takega osvežujočega stika z naravo si je želela vesela, izred-
no aktivna kokoška Živka v pravljici Ah ne - daj no, ki je v ponedeljek, 27. marca, ob 18. uri sklenila letošnje Otroške urice, namenjene najmlajšim obiskovalcem knjižnice, da bi že v ranem otroštvu vzljubili knjige in branje ter postali redni obi-
HOTEL - RESTAVRACIJA
Hotel vedno odprt, _	.	restavracija
Hotel „ »
ob sobotah
NANUT in nedeljah GORICA
Tržaška ulica 118, Tel. 0481.21168 info@nanut.it • www.nanut.it
GOSTILNA
PODVERŠIČ
GORICA,
ul. Brigata Pavia 61, tel. 0481 530518
kraj Monte 22 Krmin (GO) Tel. (0481)60531 www.lasubida.it
JiriapLlT
I "H r I' - I ; _ L-
• v-!	NOVI
Goriška	glas
ZCPZ GORICA IN KCLB
| Zbrana dela primorskih skladateljev
Prva knjiga posvečena Lojzetu Bratužu
145. Delo seveda ni še zaključeno, marsikaj se bo gotovo še odkrilo. Tudi prisotne je povabil, naj bodo pozorni na korih, saj bi lahko našli kakšno Bratuževo skladbo. Povedal je tudi, da so zbirko poimenovali Zbrana dela primorskih skladateljev, ker naj bi zaobjemala opus glasbenikov, ki so delovali na Primorskem. Ob dokončnem padcu meje bo Primorska postala enoten kulturni prostor, kjer smo živeli, živimo in ustvarjamo Slovenci. Podčrtal je simbolno pomembnost, da je Bratuž prvi obravnavani skladatelj v zbirki. Kot glasbenik in človek je bil vpet v okolje, v katerem se je rodil in živel. Pri ustvarjanju je črpal navdih tudi pri večglasnem slovenskem ljudskem petju, ki je ritmično, a s svobodnim metrumom. Značilnost Bratuževih pesmi, tudi težjih - večkrat je v teh prav sodoben -, je ta, da se pevci takoj navdušijo zanje in da takoj zazvenijo. Tudi v bolj zahtevnih pesmih je ostal zvest "genu" slovenske ljudske glasbe, ki je vklopljen v makro in mikrokozmos, ki slavi Stvarnika. Prof. Florjane se je zaustavil tudi ob Bratuževi ženi Ljubki Šorli, katere veliko verzov je mož prelil v glasbo. Oba je fašizem težko preizkusil, a iz njihovega dela nikdar ne pronicajo sovraštvo, zloba ali neko povračilo, povsod je prekaljeno nenasilje, vse je prečiščeno, srčno, duhovno. Poezije Šorljive niso vezane na čas, so kot psalmi, ker odgovarjajo na srčne vzgibe v človeku.
Tenkočutne, ljubeče, srčne misli iz treh poezij sonetnega venca in soneta Poslednje srečanje Ljubke Šorli, namenjene možu Lojzetu, sta s čustvom in toplino interpretirala gledališka igralca Bogdana Bratuž in Anton Petje. Bratuževe skladbe Križ zapuščeni, V duši plamen in slovite Kraguljčke je za sklep doživetega večera zapel MePZ Lojze Bratuž z dirigentom Bogdanom Kraljem.
Iva Koršič
V ponedeljek, 10. t.m., so se v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž kot kristalno čiste kapljice neusahljivega izvira glasbe in poezije v biserni studenec zlili melodije skladatelja Lojzeta Bratuža in stihi pesnice Ljubke Šorli na predstavitvi prve knjige
zbirke Zbrana dela primorskih skladateljev. Misel na to publikacijo je pri Združenju cerkvenih pevskih zborov Gorica vzklila ob stoletnici Bratuževega rojstva (1902-1937). Zato so prvo knjigo namenili njemu, ki je kot velik ljubitelj svojega teptanega naroda, predan cerkvenemu petju, postal svetal zgled za vse nas, še posebno pa za tiste, ki se ukvarjajo z glasbo v božjo čast in v narodov blagor.
V imenu prirediteljev je prisotne osebnosti iz kulturnega, političnega - med njimi je bil občinski odbornik za kulturo Claudio Cressati - in cerkvenega življenja,
predvsem goriškega nadškofa in našega prijatelja msgr. Dina De Antonija, pozdravil predstavnik ZCPZ Dario Bertinazzi, ki je posredoval tudi pozdrave koprskega škofa Metoda Piriha, ministra za kulturo R Slovenije, slovenskega ministrstva za visokošolstvo, znanost in tehnologijo, Kulturnega doma Nova Gorica in prof. Zorka Hareja, ki je zaželel, da bi slovenski pevski zbori pridno uporabljali Bratuževe pesmi in da bi njegov lik živel med nami tudi v prihodnosti. Uvodne misli je Bertinazzi namenil življenjskemu orisu organista, zborovodje in glasbenika Lojzeta Bratuža -
Foto DPD
Sočenka, čigar lik je med nami nenadomestljivo pomemben in prisoten, ker je kot skladatelj, v svojem kratkem življenju, dal neprecenljiv pečat zborovskemu, predvsem cerkvenemu petju, ker je zasnoval nov način skladatelje-vanja na Goriškem in ker je poznejšim rodovom zapustil duhovno, etično, moralno in domoljubno zapuščino, ki se je moramo trdno oklepati. Iz njegovega snovanja izžarevata ljubezen do božjega usmiljenja, spoštovanje do sočloveka in vsega, kar je Bog ustvaril. S pesmijo, ki je kot molitev, se je uprl črnemu terorju, ki ga je v cvetu življenja iztrgal ljubljeni družini in narodu.
O sami knjigi je spregovoril prof.
Ivan Florjane z Akademije za glasbo v Ljubljani, ki je dejal, da je zbirka nastajala kar nekaj let tudi zato, ker je bilo treba pobrskati po korih cerkva, v katerih je deloval Bratuž, in rešiti ali celo odkriti njegova dela na že orumenelih in preperelih listih in jih iztrgati iz pozabe. Sam je prehodil razne kore, od Batuj do Podgore, in tako se je število Bratuževih skladb s 70 znanih zvečalo na
GORICA Drevored XX. Septembra, 134 Tel. 0481.82117 Fax 0481.548864
skovald knjižničnih polic. Ljubko pravljico o dveh kokoškah, Stanki in Živki, sta v pravem dramskem prizorčku razgibano izoblikovali Daniela Tomšič in knjižničarka Luisa Gergolet. Gergoletova je izbrskala tekst, ga spretno priredila v enodejanko z živahnimi dialogi, ki se v hitrem tempu spletajo med prijateljicama kokoškama. Živka urno pospravlja hišico, ker bi rada ob vabljivem pomladnem soncu čim prej odšla na travnik, med rožice. Stanka pa udobno sedi v naslanjaču in plete, ne ljubi se iti ven, zato si izmišljuje vse možne izgovore. Sama je pač polna pesimizma, prijateljici pa optimizem kar žari iz oči, govorjenja in obnašanja. Ko Živko po kosilu začne boleti trebuh, se Stanka iz ljubezni do nje omehča in še sama pristane na kratek izlet v cvetočo naravo.
Svetlo sporočilo je bilo dovolj o-čitno, da ga je dojelo več kot petdeset prisotnih otrok in veliko mamic ter zaploskalo pridnima igralkama, ki sta se z imenitnima kostumoma prelevili v pravi, rejeni kokoški. Ko je knjižničarka Luisa snela svojo "kurjo masko", je malčke povabila, naj prihajajo v Mladinsko sobo tudi v pomladnih in poletnih dneh. Prikupne ilustrirane knjige namreč komaj čakajo, da jih nežne ročice izberejo in jih za nekaj časa odnesejo domov. Izposoja je namreč možna skozi vse leto; mali in veliki ljubitelji branja so vselej zelo dobrodošli! Otroci bodo seveda izredno dobrodošli v knjižnici tudi v jeseni, ko jih bodo Otrošake urice spet vabile v svoj topli objem, poln dragocenih vzgojnih biserčkov.
IK
NOVI
GLAS
Sv. Ivan v Gorici
Romarjeva
pripoved
SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL
Lepe so pobude, ki jih občasno prireja duhovnija sv. Ivana in tako daje vernikom vedno novih spodbud. V nedeljo, 2. aprila, je bil gost naše skupnosti Andrej Kolman, ki je po jutranji maši s svojimi razmišljanji in več kot 600 diapozitivi prikazal nekaj utrinkov in doživetij z Jakobove poti, ki jo je prehodil maja 2005. Kot človek, ki išče kaj zase in za dušo, si vsako leto privošči po eno romanje. Od francoske meje do svetišča je prehodil 837 km. ''Camino" je bil steber, okrog katerega se je v srednjem veku povezala vsa Evropa, je povedal. Veliko poti se je v Santiago stekalo iz Anglije, Francije, Nemčije, Portugalske, Nizozemske in drugih držav stare celine. Kasneje so romanja presahnila, nov razmah pa se je začel v drugi polovici 20. stol. Janez Pavel II. je kot prvi papež poromal v Santiago in vso Evropo pozval, naj se vrne k svojim koreninam. Vse naše življenje je ena sama romarska pot, je povedal Kolman. Camino, "pot z veliko začetnico," se ne da opisati: treba ga je doživeti. Nujna oprema? Nahrbtnik in lastni križ.
Snovanja 2006
Pavle Kalan, vir navdiha za mlade glasbenike
Prvo srečanje v nizu Snovanj 2006, ki jih je Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel začel z letošnjim aprilom tudi z namenom, da opozori javnost na perečo prostorsko stisko in finančno stanje, je bilo posvečeno pred letom dni umrlemu primorskemu glasbeniku Pavletu Kalanu.
S Pavletom Kalanom smo se srečali konec osemdesetih let, je zapisal v koncertni list ravnatelj SCGV Komel Silvan Kerševan, "ko je deloval na Tolminskem kot ravnatelj tamkajšnje glasbene šole." Navezali so prijateljske in delovne stike, ki so obrodili svoje sadove. Kalan je bil skromen človek, redkobeseden, celo odmaknjen, vendar občutljiv in pozoren do tega, kar se je dogajalo okrog njega. V prvih povojnih desetletjih je bil v središču glasbenega dogajanja na Slovenskem. S svojim znanjem in intuicijo je postavil temelje novi didaktiki na področju otroške in mladinske glasbene vzgoje. Njegove skladbe so pristne lirične izpovedi. Prav s Kalanom je Tolminska kulturno prenovila in oblikovala svojstveno glasbeno podobo. Na goriškem večeru, ki je v petek, 7. aprila, v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž izzvenel kot iskren poklon oz. šopek na grob tol-
GLASBENE MISLI ZA MLADINO
minskemu glasbeniku, je bila predstavljena zbirka Pavle Kalan (1929-2005) Glasbene misli za mladino, ki jo je uredil Silvan Kerševan, izdali pa so jo SCGV Komel, Glasbena šola Tolmin in Mednarodni center za glasbo in umetnost Arsatelier. Nekaj so povedali tudi o knjigi Pavle Kalan -Med glasbo in besedo, ki je izšla lani pri Glasbeni matici v Ljubljani. Prva publikacija, o kateri sta spregovorila urednik in Slavica Mlakar iz Tolmina, vsebuje skladbe v štirih sklopih, in sicer za klavir, harmoniko, komorne sestave in zbor z instrumentalno spremljavo; prisotnih je tudi nekaj tolminskih napevov za glas, flavto in klavir. Vse so seveda namenjene mladim glasbenikom kot pač ves Kalanov opus. Učenci goriške glasbene šole so s svojimi mentorji pripravili domiseln in posrečen izbor njegovih
skladb: nekatere so navzoče tudi v novi zbirki, druge pa iz prejšnjih izborov. Nastale so v različnih obdobjih, največ iz zadnjih let skladateljevega življenja. Dve skladbi so izvedli malčki otroškega zbora, ki ga vodi Marja Feinig, ob spremljavi orff-instrumen-tov. Več točk so zaigrali mladi gojenci posamično ali v duih, na koncu pa so zablesteli še pevci Mladinskega zbora Emil Komel in skupno s Šolskim orkestrom pod vodstvom Mirka Ferlana. Nekaj odlomkov iz knjige Med glasbo in besedo je prebral igralec Odra 90 Robert Cotič, režijsko plat prireditve pa je oblikoval izkušeni Kazimir Černič.
Zelo uspela predstavitev Kalanovega lika je številne prisotne, med katerimi je bilo veliko staršev, navdušila, to predstavlja nadvse obetaven "krst" Snovanj.
Kratke
Alexander Gadžijev zablestel v Postojni
V dneh 7. in 8. aprila je v Postojni potekalo Regijsko tekmovanje mladih pianistov Primorske, ki ga prireja Zveza primorskih glasbenih šol. V petih kategorija h je skupno nastopilo 57 otrok.
V l.b kategoriji je nastopil tudi mladi goriški klavirski talent Alexander Gadžijev, ki je prejel zlato nagrado s 100 točkami in seveda absolutno 1. mesto v svoji kategoriji, poleg tega pa še
posebno nagrado za najbolj obetavnega tekmovalca	v
kategorijah začetnikov (l.a in l.b). V vseh kategorijah sta samo dva tekmovalca prejela 100/100 točk. Alexander je gojenec Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel, njegov mentor pa je prof. Sijavuš Gadžijev. Alexander je izvajal zelo zahteven, kakovostno in slogovno zelo raznolik program. Dokazal je, da kljub svojim mladim letom profesionalno obvlada vse te stilne spremembe, premišljeno podaja vsako frazo, pri njegovem izvajanju ni nič odvečnega. Pred žirijo na tekmovanju v Postojni je prikazal Triglasno invencijošt. llvgmoluJ.S. Bacha, Sonato op. 2 št. lvf molu (1. stavek - allegro) L. van Beethovna, Nokturno op. 9 št. 1 v b molu F. Chopina, Pesem brez besed op. 19 št. 3 v A duru F. Mendelssohna.
Mlademu Alexandru in njegovemu mentorju iskreno čestitamo!
V Kulturnem domu bo nastopil Bobby Solo
V sredo, 19. t.m., ob 20.30 bo v goriškem Kulturnem domu - v sklopu glasbenega festivala “Across the border 2006” -nastopil znani italijanski popevkar BobbySolo, ki je velikokrat nastopil na sanremskem festivalu in dosegel veliko uspehov. Tokrat bo zapel celo znano beneško ljudsko pesem Oj božime. Koncert prirejata kulturna zadruga Maja in Kulturni dom Gorica v sodelovanju zZSKD, Zvezo beneških emigrantov in KD Nova Gorica. Informacije in predprodaja vstopnic (redne 15,00 in znižane 10,00 evrov študentje, upokojenci, abonenti Komigo in SSG) v uradu Kulturega doma (tel. 0481 33288).
/ ' ’ \ Vljudno Vas vabimo na odprtje likovne razstave X	Mihaele Velikonja
GALERIJA ARS UTRINKI IZ OTROŠTVA
Umetnico bo predstavil Jurij Paljk
Galerija Ars, Travnik 25, Gorica Petek, 28. aprila 2006, ob 18. uri
SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL in MEDNARODNI CENTER ZA GLASBO IN UMETNOST ARSATELIER
SNOVANJA 2006
POKROVITELJI: goriška občina, goriška pokrajina,
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
SREDNJA GLASBENA IN BALETNA ŠOLA LJUBLJANA
W. A. Mozart - Simfonija v g-molu KV 550 W. A. Mozart - Koncert za klavir in orkester v A-duru KV 488 Katja Čilič, klavir W. A. Mozart - Koncert za violino in orkester v D-duru KV 218 Domen Lorenz, violina
D. Šostakovič - Koncert za klavir in orkester št. 2 v F-duru op. 102 Anže Vrabec, klavir A. Srebotnjak - Suita iz baleta Trobenta in vrag M. I. Glinka - Ruslan in Ljudmila
Simfonični orkester Srednje glasbene šole Ljubljana Tomaž Habe, dirigent
Kulturni center Lojze Bratuž sreda, 19. aprila 2006, ob 20. uri
ft
FondazionE
>> Banca di Cividale 4
BANCAGRICOLA KMEČKA BANKA
S
Doberdo e Savogna Zadružna Banka Doberdob in Sovodnje
KB
i
SKUPINA
Obvestila
Krožek KRUT prireja za velikonočne praznike 15., 16. in 17. aprila izlet v Bočen, Innsbruck, Brixen in obisk steklarne Svvarovski. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Korzo Verdi 51/int., tel. 0481 530927. Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice vabi na redni letni občni zbor, ki bo v četrtek, 20. aprila 2006, ob 20.30 v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. Krožek KRUT prireja skupinska bivanja v Strunjanu (od 10. do 20. maja) ter v Dobrni (od 28. maja do 7. junija). Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Korzo Verdi 51/int. (tel. 0481 530927).
Letovanje na Malem Lošinju: KRUT prireja skupinsko bivanje na Malem Lošinju v raznih izmenah od junija do septembra 2006. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Korzo Verdi 51/int. (tel. 0481 530927).
Vabimo vas na romanje v Medjugorje od 2. do 5. junija 2006. Potrebna je osebna izkaznica, veljavna za inozemstvo, za slovenske državljane pa potni list. Cena romanja: 90,00 evrov. Prijave sprejemajo: g. Jože Markuža, tel. 040 229166, Darko, tel. 0481882395 ali 048132121, Mimica, 003865 3647212, ter Ana 003865	3022503.
Pohitite z vpisom, ker je na razpolago samo še nekaj mest. Občina Doberdob obvešča, da bo dne 13.04. in 20. 04.2006 tehnični urad zaprt publiki. Od 24. 04. 2006 dalje bo isti urad na razpolago publiki s naslednjim	urnikom:
ponedeljek od 08:30 do 10:00; četrtek od 08:30 do 11:00. Ostajamo na razpolago za dodatna pojasnila.
Slovenska skupnost prireja izlet z avtobusom v Bruselj, od 9. do 15. maja, ob priložnosti Evropskega kongresa manjšin EFA. Vabljeni so zlasti mladi, ki želijo mednarodnega stika z vrstniki v evropski prestolnici. Udeleženci izleta bodo v Bruslju gostje pod vodstvom Draga
Štoke. Spremljali bodo delo manjšinskega kongresa in imeli sprejeme priznanih osebnosti, kot sta evropski manjšinski poslanec Južnih Tirolcev Michl Edner in predsednica Nelly Maes. Informacije na tel. 040 639126 ali 040 3773368.
Darovi
Ob drugi obletnici smrti Alfreda Jermana darujeta žena Lojzka in hči Marina 30,00 evrov za Sveto Goro in 30,00 za Novi glas.
Za škofijsko gimnazijo v Vipavi: v blag spomin Otilije Carrara Valantig Štefka Ambrožič 100,00 evrov.
RADIO SPAZIO 103
Slovenske oddaje (od 14.4. do 20.4.2006}
Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5,
91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7,
103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan, od ponedeljka do petka, od 20. do 21. ure. Spored:
Petek, 14. aprila (v studiu Andrej Baucon):	Ob domačem
ognjišču: Slovenska narodnozabavna in zabavna glasba včeraj in danes. - Zanimivosti in obvestila. - Iz krščanskega sveta. - Zborovska pesem. Ponedeljek, 17. aprila (v studiu Andrej Baucon): Sodobni sound z Andrejem: moderna glasba včeraj in danes. - Zanimivosti in obvestila. _
Torek, 18. aprila (v studiu Matjaž Pintar): Evropska pobuda Interreg: "Od vzhoda do juga: različni glasovi sveta” - V intervjuju odgovarja tržaški pisatelj Boris Pahor. - Glasbena oddaja z Matiažem.
Sreda, 19. aprila (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Breza, breza, tenkolaska.-Lzbor melodij.
Četrtek, 20. aprila (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: Posnetki z naših kulturnih prireditev. - Glasba iz studia 2.
Za kip msgr. Kazimirja Humarja
Slovenski duhovniki, Novi glas, Katoliško tiskovno društvo, Kulturni center Lojze Bratuž, Zveza slovenske katoliške prosvete in Slovenska zamejska skavtska organizacija iz Gorice nameravajo postaviti ob 5. obletnici smrti msgr. Kazimirja Humarja v spominskem parku ob Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici doprsni kip. Zato pozivajo vse, naj darujejo za izdelavo bronastega kipa. Denar zbiramo tudi v našem uredništvu in upravi.
Do 31. avgusta 2005 ste darovali 3.730 evrov in 250 am. dolarjev. Novi darovi: Ivan Čemic 50,00 evrov.
PROSVETNO DRUŠTVO RUPA-PEC
prireja v Rupi
PRAZNIK FRTALJE 2006
25. aprila ob 16.30
- Nastop otroških pevskih zborov: Vrh sv. Mihaela, Stmaver, Rupa-Peč
- Tekmovanje v cvrtju najboljše frtalje
- Ples z ansamblom HAPPY DAY
30. aprila ob 15.30
- Dviganje mlaja na "frnaži"
- Nastop skupine Starši Ensamble in Mali Romjanski Muzikanti
- Ples z ansamblom HRAM
1. maja ob 16.30
- Nastop ZPZ Vesna iz Križa (Ts)
- Častni govornik Boris Pahor
- Dramska skupina iz Standreža
- Ples z ansamblom HAPPY DAY
Deloval bo dobro založen bife z raznimi specialitetami na žaru, tipično frtaljo in domačim vinom. Toplo vabljeni!
POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
13. aprila 2006
Velikonočno branje
NOVI
GLAS
BRDA
Ko rožni mandljevec svoj kraspregiblje, prelep ta svet je briški blizu Soče, pogled mi splava v dalj, kot sam le hoče, med veje se prepleta trnja šibje.
Ima svoj prostor tu že vinska trta, rodijo češnje vmes in breskve sočne, prekoplje Bric te brazde zdaj opočne, * ki krije kdaj jih zemlja ta zastrta.
Z vrh holmov gledam na ravan goriško, ne vidim, kod ne kam več cesta pelje, je sveže žitno polje, še de viško.
Kamnito iščem onstran ta?n naselje in strumno pravim: V skladih teh je briško
sejal že setev, kdor deli veselje.
* opočen - lapornat
NA SVETO GORO
Stopila sem v tempelj Gore Svete, kjer misel trudna se spočije, radost igra v srcih domačije, premnog besede sliši neizpete.
Je romal gor popotnik dni nekdanje, Mariji nosil je žalosti, tegobe, po poti čutil ljudstva je grenkobe, žebral do vrha, v sebi čuval sanje.
Kraljestvo sreče se je razklenilo, uzrl nebeške, sinje je višave.
Je z bronom gori gromko pozvonilo,
v prsih njemu zadonel je Ave:
“Marija Mati, upov ti vezilo,
ti naš si spev in slednji dih narave!”
Srečka Černe Artač
T
1
1
&
\
f
KOŠEK PESMI ZA VELIKONOČNI ČAS
Prenesem le kapljo krvi.
A curek, en sam,
me že v globini načne.
Pred križem zakrijem si obraz, zatisnem oči.
V Tebi boli me vse, kar druge boli.
Najraje posedam pred prazno votlino.
Ker rekli so mi, da si od smrti vstal.
In sem verjela.
Se grela ob besedi vstal.
Odgrnil si zastor na triptihu
OLIMPIADA VSEH OLIMPIAD
Ste kdaj zaznali to olimpiado?
Ko naš Gospod se z vragom je boril, in v Palestini je bila pomlad in žarki so Kalvarijo pokrili.
Tri ure naš Gospod trpi na križu in Satan skuša večati Mu bol; hladiti rane Mu ne sme obliž ne kdo makniti trnjeve Mu krone.
In Satan upa, da bo v Srcu božjem ljubezen nehala za grešnike...
In še in še zasaja z žejo nož in z natezalnico Telo viseče.
Čim večja bol, tem večja je ljubezen.
In s smrtjo - Satan tekmo izgubi.
V nedeljo brezpogrebniških povez Gospod se vrne naš, spet Živ, z Olimpa.
Radujmo se! Nedelja je Vstajenja!
Za vsakogar, ki Jezus mu je Bog.
Fanfare, bobne čuj z valov šumenj, zahodnik. pritajen v Kočevskem rogu...
Vladimir Kos
telesa,
ki nas je spočelo in zemlje, ki s sabo nas nosi in smrti, ki vse prerodi.
Lepo je nastati.
Živeti.
Lepo je verjeti.
Sem večna,
Ker,
kjer ni več časa, je večnost.
Posedam pred prazno votlino. Neznatna,
In pijem sokove pomladi navzočnost, bližino.
Bruna M. Pertot
Vsem svojim članom, prijateljem in bralcem voščijo vesele velikonočne praznike
SLOVENSKA
PROSVETA
DRUŠTVO
SLOVENSKIH
IZOBRAŽENCEV
MLADIKA
Vesele velikonočne praznike
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ
v>
v
<
o m
V
tP
%
tOR/
G 0»
Gorica
ZDRUZENJE
CERKVENIH
PEVSKIH
ZBOROV
vošči
vesele velikonočne praznike cerkvenim pevcem, pevovodjem, organistom in vsem ljubiteljevi zborovskega petja
ZVEZA SLOVENSKE	
KATOLIŠKE PROSVETE	
	zeli včlanjenim
	društvom,
	pevskim
	zborom in
	j organizacijam
	kakor tudi
	vsem,
P*, jjijfegpii	ki njeno delo
	j podpirajo
	in spremljajo,
	vesele
	velikonočne
vJM - - - ...	praznike.
Ah
Združenje ARS, ki Vas bo tudi v prihodnje osrečilo z odličnimi razstavami naših umetnikov,
Vam vošči vesele velikončne praznike!
NOVI
GLAS
Velikonočno branje
13. aprila 2006
11
IZ MOJE KUHINJE
Jejčke se je rodilo
U anme kuote kurneka, na remene slamce, na srede u majhne jamce, jajčke še tuaplo leži.
Uob njeme je kakuška, ke sez učmi ga buška, se s kluncan ga dotika, stvar zanjuo je velika! Predno jejčke se rodi, kakuška trikrat uomedli!
(Marija Mijot)
Moja nona Jušta je imela rada kokoši in kokoši so imele rade njo. Kadar jim je nosila jest, je bil okoli nje en sam piv piv in ko ko ko. "Mate, se vide, da j'maste kakušjo pamet", se ji je smejal moj oče. "Molče, brus!" mu je zabrusila nona Jušta. V kurnik sem zelo rada hodila po jajčka. Ko bi današnji otroci vedeli, kako lepo je odkriti jajček v gnezdu! To je lepše kakor presenečenje v čokoladnem pirhu. Jajček je še topel, včasih tudi malo pokakan. Tam čaka, da ga pobereš.
"Pupa je šv'h, nej spije jejce", je svetoval nono Viktor. Danes tega ne bi storila za nobeno ceno, a takrat mi je bilo naravno. Lupino sem na vrhu razbila z žličko, razširila luknjico, naredila manjšo odprtinico spodaj in, srk, sluzasta mlačna tekočina je spolzela po grlu. Ne vem, če sem zaradi tega postala kaj močnejša. Danes vem, da sem lahko srečna, ker mi je bilo podarjeno otroštvo, ki je vedelo, kdo znese jajce, kje se molze mleko, od kod prihajajo klobase. Zraven je bilo tudi malo smradu po gnoju, a tudi ta lahko diši, če te spominja na delček tvoje zgodbe.
Za malico je bil ocvrt jajček, na mehko ali na oko. Nono si je pocvrl paradižnik in na koncu razbil nanj jajce.
Jajce s čebulo, jajce s klobaso, jajce s fižolom, jajce v solati. Pa sladice, v katere je treba vmešati jajca! Pa supe! Pa omlete! Najboljša jed! Mi jim nismo
Ob stoletnici smrti goriškega slavčka
Biseri v Gregorčičevi poeziji
V letu, ko ob stoletnici Gregorčičeve smrti pristopamo k neusahljivemu vrelcu njegovega pesništva in se napajamo ob njegovi izrazni moči, je prav, da ob znanih pesmih, ki so uglasbene in nas navdajajo z bodrilnim zanosom, narodno zavestjo ali z rahlo melanholijo, usmerimo svoj pogled tudi med manj znane pesmi. Med njimi odkrijemo lahko marsikaj zanimivega, kar nas osebno nagovori, pritegne ali spomni na kako osebno doživetje. Med brskanjem po dveh knjigah Zbranega dela (1947,1948), ki ga je uredil France Koblar, sem odkrila veliko satiričnih pesmi in pesniških odgovorov na hude kritike, ki so neupravičeno letele na Gregorčiča, pa tudi prigodnice, posvečene odprtjem šol, vrtcev, odkritjem kipov, darilne napise, pesmi za obletnice, rojstne dneve in posvetila, nagrobne napise. Iz teh pesmi in fragmentov je razbrati, kako je bil Gregorčič vpet v socialno tkivo svojega časa. Njegove daljše pesmi so nemalokrat postavljene na Balkan, na Vzhod, v slovansko in muslimansko okolje, v Turčijo in Gruzijo, v biblijsko in grško preteklost.
V Gregorčičevem pesništvu je pustilo globoko sled zanimanje za klasični študij in antiko. To je razvidno tudi iz pogoste rabe po-manjševalnic, ki so sicer značilne za ljudsko pesem, a tudi za neote-rično poezijo in Katula. Za primer naj navedem samo pesem Naš čolnič otmimo, kjer jih je razmeroma veliko (npr. čredica, pastirček, janjčki, mamka, čolnič in narodič). Celo v satirični poeziji Mojemu grajavcu se pojavlja ljubkovalna oblika šopiček, ki v takem kontekstu zveni neobičajno. Zanimive so tudi Gregorčičeve Starodavnice. Zgovorni so naslovi Odisej Argosu, Argos Odiseju, Odisej Terzitu, Terzit Odiseju, Kasandra, Hermesu, Evropa, Orfej Evridiki, Evridika Orfeju, Samson in Dalila. V njih pesnik obravnava znane antične mite, večkrat v dvojici medsebojnih monologov - dialogov.
Naslovi nekaterih pesmi, zlasti zadnjih let, kažejo večjezičnost avtorja, ki včasih pesmi naslavlja v grščini (Heautontimorumenos
- Mučilec samega sebe, po naslovu Terencijeve komedije) in jih opremlja s citati, npr. Ek dios mai-nomenos, drugič v latinščini -"Nonserviam", Confessiones, pa spet z biblijskim citatom "Lama sabaktani?". VIL predsmrtnico začenja z verzom Umrla, oh, je muza moja!, in jo uvaja z mislijo, zapisano v ruščini. Najti pa je tudi fragment, ki ga je pesnik z navedbo italijanskih slabšalnih izrazov naperil proti Nevrednim sinom Danteja..
Gregorčičevo pesništvo je bilo
zvečine razčlenjeno po tematskih sklopih, od katerih so posebno cenjene domoljubne pesmi (Nazaj v planinski raj, Soči, Iskrice domorodne idr.), ljubezenske (kot Moč ljubezni, Ti meni svetlo sonce) pa tudi osebnoizpovedne (npr. Človeka nikar! Zaostali ptič, Ujetega ptiča tožba), v katerih je pesnik z močno poudarjenim osebnim tonom bistveno obogatil slovensko liriko 80. let 19. stoletja. Običajno se nam njegova
poezija, ki se je bolj uzavestila v naš primorski prostor, razodeva v temnejših in bolj pesimističnih tonih, vendar je v njej tudi veliko svetlobe. Izvirna pesniška metaforika se poraja iz različnih podob: zvezd, sonca, lune, mavrice, cvetja in dragocenih zakladov, predvsem zlata, srebra in biserov. Biseri se pojavljajo v domoljubni, ljubezenski, življenjsko izpovedni, še največkrat pa v pripovedni pesmi. V letošnjem letu je večkrat slišati citat iz XHV. predsmrtnice. Kot se v trdi školjkini lupini okrog
tujka mukoma in počasi izloča in zgošča biserovina, tako se v pesnikovem srcu bolečina preceja v pesem.
Srce mi je biserna školjka, udarcev prepolna in ran; a v njem pa iz rane mi slednje nov biser rodi se na dan. Metafora je morda še bolj znana iz Župančičeve Dume, saj se ta čudovita pesniška rapsodija sklepa prav s podobo bisera. Tudi za Zupančiča se poezija poraja iz neke
notranje napetosti in bolečine, v tej pesmi konkretno iz razpetosti med varnim zatočiščem domačijstva in kozmopolitskim utripom tujih mest.
Školjka na morskem se dnu razbolela je,
v biser je stisnila svojo vso bol -srce poeta - kaj v tebi se zbralo je? Srce poeta - od nje si bolno.
Naj se povrnem h Gregorčiču, ki v pesmi Ti osrečiti jo hoti! iz cikla Iskrice domorodne zaneseno predstavlja idealno podobo Slovana, ki zna biti krepak, odprt in zvest, a tudi srdit, če je kdo do njega zloben. Zato je za svetlega carja skupnost južnoslovanskih narodov kot biser v mirnem času in kot opora oziroma meč v vojnem. Drugje je metaforika biserov tipično romantična, denimo v pesmi Zimski dan, kjer zasnežena zimska narava blesti v dragocenem sijaju zimske idile.
Iskre se po polju diamanti, po drevju biseri blešče, potok se v srebro zdi vkovan ti, v zlato vkovane so gore.
Lesk biserov, diamantov, zlata in srebra prinaša dih eksotike in Orienta, tako ljub zlasti novi romantiki. Tudi nekatere Gregorčičeve pesmi dihajo vonj Vzhoda, daljnih svetov in tujih kultur, podobno kot nekatere Aškerčeve pripovedne pesmi. Biser je naslov odlomka iz daljše načrtovane pesnitve Hajdukova nevesta, ki jo je pesnik snoval v letih 1880-81 in jo je postavil v bolgarsko pokrajino in v čas osvobajanja izpod turškega jarma. Kristjan Nenad se v zgodbi o biseru, ki ga je ribič čuval kot punčico svojega očesa, spominja svojega edinega zaklada - dekleta, ki ga je Turek ugrabil iz ribiške koče in odpeljal na svoj grad. V pesmi Na semnju se pred šotorom Žida zbirajo dekleta, ki jih privabljajo zlate verižice, krasni uhani, prstani, umetno kovane igle. A vendar je med njimi dekle, ki ne potrebuje okraskov in nakita, saj je njena naravna lepota naravnost osupljiva.
...ustne so ti nad korale mdeče, tvoje oko se nad biser leskeče.
V krajši pesmi Biseri Gregorčič primerja srce skrivnostnemu morju, ki skriva krasne bisere. Če deklici ni do mornarja, naj dragocenosti ostanejo kar na morskem dnu, če pa morje razburka vihar, bodo prišli na dan, le če je komu mar zanje. Podobna je metaforika v pesmi V srce si glej!. Človek naj bo kritičen ne samo
do drugih, temveč tudi do sebe, le tako bo v srcu, podobnem morju s peščenimi plitvinami, a tudi pretečimi skalami, lahko odkril bleščeče in krasne bisere kreposti, ob tem pa tudi črne madeže in grozeče pošasti. Pesem Venec na grob Krilanu je poklon umrlemu prijatelju Josipu Pagliaruzziju -Krilanu in njegovemu narodnemu ponosu in delovanju. V njej se duhovna podoba preminulega izrisuje kot bogata zakladnica, polna biserov, dragih kamnov, zlata, ki bi jih prezgodaj umrli narodni buditelj lahko izbrusil in prekoval v dobrobit naroda.
V XXI. predsmrtnid se je pesnik poigral in pošalil z motivom nezanesljivega dekleta, ki v zameno za lastno srčno predanost od fanta zahteva, da ji kupi zlato srce. Fant med biseri, diamanti in ponarejenimi zlatimi in srebrnimi srci izbere pozlačeno srce, ki ga je dekle zastavilo Židu, ga odkupi in veselo, brez vsakršne bolečine vrne. Prav tako hudomušno se pesnik v neoštevilčeni predsmrtnid (iz leta 1906) poigrava z lepoto gruzinskih deklet, saj je sultan za lepoto Gruzinke, "krasotice prve, edinke", njenemu bratu plačal prenizko ceno. Zdaj jo v haremu krasi z biseri, ko bo njena mladost ovenela, pa jo bo zavrgel.
Pod naslovom Veliki bolnik so v Zbranem delu štiri pesmi. V tretji se prepleta več motivov, povezanih z bleskom biserov, diamantov, rubinov. Vsa ta lepota žari v
pesnikovem srcu, ki ga primerja morju, polnemu biserov, in v katerem odseva dekletova lepota. Vse pesnikovo bogastvo je v srcu, medtem ko mladenič nakupi v Židovi trgovini dragocene kamne in bisere za brezdušno dekle. Vsi že govore o teh dragocenostih: angelu se solzijo oči, trgovec si od zadovoljstva mane roke, škrat pa se v kotu roga.
Iz zgornjih primerov izstopa, da se motivika bisera pojavlja v različnih variantah, v izrazito romantični, povezani s poezijo, ki se izliva iz pesnikovega občutljivega srca, v epskih pesmih pa se navezuje na priljubljeni motiv ženske lepote in mladosti. Kljub romantični usmerjenosti je v metaforiki bisera zaznaven prehod v realistično pripovedno pesem. V tem okviru je na slovenski literarni sceni odigral pomembno vlogo Anton Aškerc, ki je enega svojih ciklov naslovil Jadranski biseri. Gre za poklon slovenski obali in slovenskim ribičem od Barkovelj do Devina, ki so s svojimi zgodbami pesniku navdihnili nekaj čudovitih balad in romanc. Te je Aškerc kot bisere zbiral in naposled zbral na svojem pesniškem čolnu.
Pa še biser za sklep: letošnje leto idealno povezuje oba pesnika, saj se spominjamo tako stopetdese-tletnice rojstva epika Aškerca kot stoletnice smrti goriškega slavčka.
Majda Artač Starman
Za naš jezik
Iz ali z?
Predloga iz in z sta skoraj enaka, zato se marsikomu zdi, da lahko poljubno uporablja enega ali drugega. Pa ni tako.
Če smo na Dunaju, na Opčinah, na Trbižu, na Repentabru, na Proseku, na Kontovelu, na Iberskem polotoku, na Maldivih, na Everestu, itd., pa napišemo razglednico svojcem ali prijateljem, tedaj napišemo: Lepe pozdrave z Dunaja, z Opčin, s Trbiža, z Repentabra, s Proseka, s Kontovela, z Iberskega polotoka, z Maldivov, z Everesta, itd. (Kot vidimo, z postane s pred besedami, ki se začenjajo z nezvenečimi soglasniki.)
Kadar pa smo v Parizu, v Ženevi, v Londonu, v Moskvi, v Braziliji, v Ljubljani, v Budimpešti, v Sežani, itd., takrat pošljemo pozdrave iz Pariza, iz Ženeve, iz Londona, iz Moskve, iz Brazilije, iz Ljubljane, iz Budimpešte, iz Sežane itd.
To pa ni še vse! Tudi če smo na drevesu, če stojimo na mizi, če se gugamo na gugalnici, če delamo na strehi, če se vozimo na vlaku itd., lahko pademo z drevesa, z mize, z gugalnice, s strehe, z vlaka.
Če pa smo v hiši, v kuhinji, v sobi, v šoli, v tovarni, v uradu, v trgovini itd., tedaj stopimo iz hiše, iz kuhinje, iz sobe, iz šole, iz tovarne, iz urada, iz trgovine itd.
Torej: na-z, s; v-iz
beljaku. Na velik krožnik posujemo peteršilj ali drugo zeleno zelenjavo, ki jo lahko sesekljamo, lahko pa jo nadomestimo tudi s kako omako, in nato položimo jajčne mušnice.
Ta krožnik je lep tudi kot velikonočni namizni okras. Rumenjake lahko poljubno zmešamo s tunino, majonezo in kaprami, da bo vse še okusnejše, in napolnimo luknjice.
Na zeleno posteljico lahko posujemo tudi z vilicami zdrobljeno kuhano jajce, da bo bolj spomladansko.
Nona Jušta ni imela rada samo svojih kokoši. Prav posebno je bila navezana na gosko Žuri, ki je bila bolj budna kot kak čuvajski pes in je zmeraj glasno za-gagala, ko je kak fo-rešt prišel na dvorišče. In kakšna jajca je nesla goska Žuri! Ko sva s sestro barvali pirhe za Veliko noč, je bil prepir, kdo bo pobarval njeno jajce. A to je že druga zgodba.
Avguština
pravili palačinke. Tudi Felicita Kalinšek jim v Slovenski kuharici pravi omlete, dodaja sicer tudi nekaj receptov za palačinke, v njih pa se sklicuje zmeraj na testo za omlete.
Vlito testo za juho (razžvrkljamo jajce in moko in vlijemo v vrelo juho, testo sproti trgamo z vilicami), "ovčke" (zmešamo jajce, kruhove drobtine, parmezan, malo tekočine in vlijemo v juho). Mama je na plohu mesila testo za rezance: 125 g moke, celo jajce in malo mlačne vode.
Ko je bila kepica gladka, jo je pokrila, da se spočije. Potem jo je razvaljala tanko tanko. Rumene krpe so se nekaj časa sušile, nato je mama eno po eno zvila v zavitek in z ostrim nožem, cak cak cak, narezala tanke rezance. Z lahkimi gibi jih je potem raztrosila, da so se posušili. Tudi pri rezanju rezancev je bila mama neverjetno spretna. Z desno je držala nož čisto blizu konic prstov
leve roke, ki so potiskali testo. Šlo je, kot bi rezal strojček. Tudi jaz bom poskusila! Vse je šlo gladko in ne samo enkrat. Ko pa sem čutila, da v hitrosti
dosegam učiteljico, sem namesto testa, rezk, urezala noht. Zdaj je vse pozabljeno, rana, kri in kakšna solza.
Med spomini na jajčka, ki se prekopicujejo v moji glavi, je tudi tisti na velikonočne
mušnice iz trdo kuhanih jajc, ki jih je pripravljala moja teta Anica.
- kuhana jajca
- sladka paprika
- peteršilj
Kuhana jajca zrežemo na polovico. Na obrnjeno polovico, ki smo ji odrezali kapico, položimo drugo polovico, ki smo jo povaljali v sladki papriki. Z zobotrebcem zdrgnemo papriko, da se vidijo kroglice na
13. aprila 2006
Velikonočno branje
NOVI
GLAS
Založba Ognjišče / Velikonočne lastovke	Kulturni center Lojze Bratuž/ Razstava del Claudie Raze
Lastovki pripovedujeta Claudia Raza: slikarstvo o svetlobi vstajenja	za dušo
Velikonočne lastovke
Dve dobrodušni lastovički, ki sta si spomladi pred veliko leti zgradili varno gnezdece ob votlini s pogledom na mesto Jeruzalem, lahko na čudežen način odgrneta otrokom tančico s skrivnosti Velike noči.
Pri koprski založbi Ognjišče je namreč pred kratkim izšla res lepa knjižica z naslovom Velikonočne lastovke: avtorica zgodbe je Vicki Howie, mojstrsko pa jo je ilustrirala goriška rojakinja Paola Bertolini Grudina. Ker je knjiga namenjena otrokom, so risbe še kako pomembne; in tokrat je ilustratorka, ki dobro pozna otroško dušo, izredno domiselno in kakovostno opravila svojo nalogo.
Gre za nekako "mednarodno" izdajo, saj je delo z izvirnim naslovom The easter swallowizšlo pri angleški založbi Anno Domini podobno kot serija bibličnih
otroških knjig, ki jih je tudi opremila goriška ilustratorka. Založba je nato prodala pravice oz. že pripravljene knjige drugim založbam po svetu, tako da zgodbo o velikonočnih lastovkah lahko berejo bodisi otroci na Švedskem kot v Južni Afriki. Pravice za slovensko izdajo si je zagotovila založba Ognjišče, zanjo je posredoval
mag. Božo Rustja; odličen je tudi slovenski prevod, ki ga je prispeval "legenda" slovenskih katoliških časnikarjev g. Silvester Čuk.
Knjiga pripoveduje o lastovičjem paru, ki si je postavil gnezdo blizu groba, v katerega je bil položen Jezus. Dol-gorepi in Kratkorepa sta spoznala oslička, na katerem še nihče ni jahal, dokler ni na njem prijezdil do Jeruzalema "veliki kralj". Srečala sta vrabčke in druge ptice, ki so jima pripovedovali o tem, kako je Jezus naredil zanje in za mnoge ljudi veliko dobrega. Kratkorepi se je naravnost zmehčalo srce, ko se ji je Kristus nasmehnil; grozo pa sta lastovki začutili, ko sta videli Judeža bežati po zadnji večerji, vdreti rimske vojake na vrt, odpeljati proč Jezusa, mu posaditi trnovo krono in ga križati. Potem ko se je zemlja stresla in je Križani prosil odpuščanje Očeta za morilce, je Kratkorepa vzkliknila: "Zdaj bodo vsi vedeli, da je bil Jezus dober človek." V velikonočnem jutru pa sta začudeni videli odvaljen kamen in prazen grob. Vse je bilo obsijano s soncem, rože so zacvetele, ptice so prepevale, Marija Magdalena se je smehljala, ker je spoznala, da Jezus živi. Kmalu zatem sta Dolgo-repi in Kratkorepa v svojem velikonočnem gnezdu ponosno skrbela za svoj novi rod.
V velikonočnem času toplo priporočamo knjigo staršem, ki bi želeli otrokom na njim primeren način spregovoriti o skrivnosti vstajenja, ki je srž naše vere. Prav lepo bi bilo, ko bi jo starši brali tudi najmlajšim, saj je zaradi živahnih ilustracij toplih barv in velikodušnih čustev milih živalic dostopna prav vsem.
DD
V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici je od srede, 5. aprila, na ogled še ena likovna razstava z naslovom Odsevi narave, ki je res vredna ogleda. Okrog 70 del daje dokaj celovit prikaz umetniškega opusa uveljavljene slikarke in poliedrične umetnice Claudie Raze iz Nabrežine.
Po uvodnem pozdravu predsednice Centra Franke Žgavec in po glasbenem utrinku, ki ga je občinstvu podarila mlada pianistka Aleksija Antonič, je Jurij Paljk spomnil, da je slikarka pred nekaj leti že razstavljala v goriški galeriji na Travniku. V tistem času so tudi nastajala njena prva dela, sad osebnega raziskovanja in poetičnega podoživljanja kraške narave, slikanja trav in voda, Timave in morja, neba in zemlje; prav ta ciklus je sedaj v vsej svoji zrelosti prisoten v galeriji goriškega kulturnega hrama. V odsevu narave skuša umetnica ujeti svoj notranji obraz, svojo duhovno
razsežnost, svoje nemirno iskanje, ki se spočije pred platnom in na odprtem, sredi trav, ki jih ima najraje, ob vodi, s katero živi, s kamnom, brez katerega ne more. Ni ji dovolj odslikavati narave: umetnica išče globlje, v snovni danosti išče tisto duhovno plat, ki je sicer večini od nas ob prvem pogledu prikrita. Prav v kamnu in zemlji, brez katerih si Krasa ne moremo predstavljati, najde tiste prvine, na katerih je lahko zgradila zaokrožene in trdne likovne pripovedi.
V prvem nadstropju Centra Bratuž so na ogled manjši akvareli, skice, v glavnem narejene "na terenu", ki so že same po sebi prave male umetnine.
V delih Claudie Raze "začutimo naravo, ki ni podana v izsekih ali pejsažih, ampak je razviden njen odsev," je poudaril Paljk. Tudi izbira barv je premišljena: prevladuje čudovita modra, ki pa je - kot je povedal že veliki filozof in psiholog Anton Trstenjak - "nevarna", saj po njej radi segajo mo-
dri ljudje, ki globoko doživljajo čustva, se tudi predajajo melanholiji, če ne celo depresiji; nikdar ne veš namreč, do kakšne globine te ta barva lahko privede. In vendar, je dodal Paljk, v slikarki-nih delih ni pesimizma. Pred razstavljenimi deli se gledalec čuti pomirjenega: "To je lepo slikarstvo, ki ga ni treba 'razumeti' ali 'razlagati'". Kompozicijsko so uravnovešena, sre-dotežna, saj "nič ne uhaja, nič ne štrli ven. Oko in duša ob pogledu nanje kar zaplavata." V akrilnih delih je mogoče zaznati celo veter, ki ga zna umetnica-pesnica mojstrsko ujeti z zamolklimi podtoni. Zaradi vsega tega je to slikarstvo prava umetnost za dušo.
Za konec nekaj liričnih stihov mojstrice čopiča in peresa (v prevodu Vere Tuta Ban): "Nimam besed samo niti spletam v košare sanj ljubezenskih pesmi."
Danijel Devetak
GULLIVERJEVA POTOVANJA Z UTERANE OBALE NA OBALO
Miran Košuta: SLOVENICA. Peripli letterari italo-sloveni. Reg-gio Emilia-Trieste: ZTT-EST - Diabasis. 2005.
Izid vsake tujejezične knjige, ki na katerikoli način osvetljujeta ali ono slovensko prvino, je za slovenskega bralca praznično doživetje. Če gre za knjigo, kije namenjena italijanskemu bralcu, da bi v njem vzbudila zanimanje, ga morda spodbudila h globljemu in bolj vnetemu raziskovanju, mu ponudila veliko število informacij in ga kulturno bogato in strokovno osvestila, je potem njena vrednost še večja in praznik postane prava apoteoza. Zgornja definicija sicer velja nekoliko hiperbolično za v italijanskem jeziku napisano knjigo Slovenica, nov esejistični podvig tržaškega pisatelja, prevajalca, glasbenika in ne nazadnje univerzitetnega profesorja Mirana Košute, ki nosi pomenljiv podnaslov Italijansko-slovenska književna jadranja. (Peripli letterari italo-sloveni)
Zbirka esejev, člankov, posegov in razprav predstavlja namreč zaokroženo celoto, ki z avtorjevo poetično razdelitvijo v jadralne postojanke prikazuje zanimiv izsek ne samo italijansko-slovenskih literarnih (in drugih) odnosov, ampak je tudi izviren pokazatelj pristnega esejističnega pisanja in globoke literarne interpretacije.
Namen zbirke je jasen že na samem začetku, pri predgovoru, ki gaje epistolarno podal pisateljev kolega s tržaške univerze, Claudio Magris. V prisrčnem in istočasno uravnovešenem tonu spregovori o »dvojnosti« Trsta, o tisti dvojni slovensko-italijanski tržaški duši, tolikokrat nasilno ločeni, a dejansko življenjsko potrebni za preživetje prostora, v katerem živimo.
Zanimiv uvod v knjigo - esej z naslovom Dževadova prerokba (La profezia di Dževad), kaže na intenco avtorjevega pisanja. Košuta želi približevati, operira s slovensko-italijanskimi pozitivnimi odnosi, plove (če uporabim njegovo metaforo) skozi odprto morje literature, ki na srečo meja ne pozna, ustavlja se ob eni in drugi obali, uživa ob njenih lepotah in nosi pesek z ene obale na drugo, da mu ob koncu potovanja lahko priznamo edinstveno posredniško vlogo.
Po poetsko esejističnem uvodu Dževadove prerokbe (jasno je, da je bralcu ne bomo razkrili...) se težišče pisanja zaobrne v življenjski prostor Trsta in "obmejstva’’. Z razpravo o Bartolu kot slovenskem pisatelju v Trstu (Vladimir Bartol, uno scrittore sloveno di Trieste) prihaja do prvih pomembnih sevanj slovenske kulture v svet, tudi zaradi Bartolovega zanimanja za psihoanalizo, vedo, ki seje v njegovem času prebujala in s katero je Bartol dejansko začel svoje literarno pisanje in ga z
C
o
-D
N
O
Q£
Alamutom pripeljal do vrhunca. Aktualnost Alamutovega sporočila in njegova best-selerska usoda je omogočila Bartolu, da je postal legendaren avtor in je slovensko literaturo ponesel “čez ocean”. Daljša literarno zgodovinska razprava La letteratura e la cultura slovene nel Friuli Venezia Giulia (Slovenska kultura in literatura v Furlaniji-Julijski krajini) je pravi študijski kompendij, ki priča o živahnosti najprej literarnega in nato kulturnega ustvarjanja v tem, kar razumemo pod zgodovinsko spornim pojmom “slovenska literatura in kultura v Italiji”. Pri tem gre omeniti zanimivo in “zračno” podobo Gorice, ki jo avtor kulturno opredeli kot Gorizia felix. Preglednost pričujoče razprave, ki sicer objadra tudi sodobnost, dopolnjuje članek II nome e il profumo della rosa (Ime in duh rože), o sodobni slovenski literaturi v Italiji. Prek interpretacije avtorjev, ki ustvarjajo na Goriškem, Videmskem in Tržaškem v vseh treh vrstah (prozi, poeziji, drami), nam Košuta približuje sodobno slovensko literaturo v Italiji, ne loči je sicer od slovenskega korpusa literature, podaja pa njene specifične značilnosti, ali kot jih sam imenuje “zaznamovanosti" (isobare). S primeri iz opusa posameznih ustvarjalcev kaže na pisano in tudi komplicirano stanje slovenskega literarnega prostora, ki se širi čez mejo. Članku je dodana posodobljena bibliografija sodobne slovenske književnosti v Italiji, ki vsebuje popis kar šestdesetih avtorjev in njihov del.
Italijansko-slovenske odnose avtor dodobra analizira v razpravi Per aspera ad astra (o slovenskih prevodih v italijanščino in obratno), ki dokazuje pozitiven premik v prevajalskem odnosu med narodoma in njunima književnostma v zadnjih desetih letih, katerih glasnik je tudi Košuta sam, s svojimi prevodi Tomizze (Frančiška in Obiskovalka).
Nekoliko bolj družbenopolitični članek uvaja še dve literarni razpravi. To je poseg, ki gaje Košuta imel na simpoziju Obstaja srednja Evropa? leta 2001 v Rimu z naslovom La Bella Vida e il sogno (mittel)europeo (Lepa Vida in srednjeevropski sen). Tu prepoznavamo Košuto kot družbenega opazovalca, ki Srednjo Evropo sanja, toda zaveda se njene dvojnosti, ki je sedaj postala žal že shizofrenija, kjer bo pojem Srednje Evrope postal žal le ekonomski sen, ki se ga bo Lepa Vida spominjala z nostalgijo.
Naslednji dve literarni razpravi se z velikim smislom za imagologijo -vedo, ki se ukvarja s podobo tujega v lastni književnosti, s posredniškimi
odnosi in z vsem, kar zadeva odnose med različnimi literaturami -ukvarjata s slovensko recepcijo Francesca Petrarke (Le fortune slovene del Petrarca) in s postmodernizmom v vzhodnih literaturah (I labirinti delPEst). Literarnozgodovinska raziskovalna žilica in esejistični stil ter načitanost Mirana Košute se tu posebno razživita in strokovnemu bralcu nudita specifični študijski material, vedoželjnemu in nekoliko bolj
laičnemu pa čisto zadostno število informacij, ki ga bodo primerno izobrazile.
Zbirko sklene spet esej Mare monstrum, o Sredozemlju, Evropi in Slovencih v tretjem tisočletju, ki shematično, a ne zato manj učinkovito, ponuja v razmislek pojem univerzalnosti, ki bo Slovence-na svoj ethnos in logos skoraj bolestno navezan narod - zaobjel in potopil v svojem nevarnem morju (in spet smo tam!). Košuta zaupa, da bo kmalu tudi slovenska kultura lahko univerzalna v pravem pomenu besede, ko bo Slovenec - Evropejec, domač in univerzalen in bo jadral po morjih sveta z lahkoto izkušenega mornarja. Enciklopedična vrednost vseh razprav in posegov daje knjigi močno podporo. Bogati jo tudi izčrpna bibliografija, ki pojasnjuje vse avtorjeve raziskovalne izbire.
A Slovenica ni samo strokovni priročnik, ni le umetniški okvir za eseje. Je predvsem metaforični jadralni potopis.
Z obale na obalo se ta Gulliverjeva potovanja skozi slovensko in italijansko književnost nadaljujejo med soncem in dežjem, pod zvezdami in čez nevihte. Večkrat so odkritja prijetna, mestoma togotna, deloma tudi žalostna. Pred njimi pa se popotnik ne ustavi in jih skladno upošteva. Potuje skozi besedo in njeno morje, zaveda se, daje to edini način, da bi naroda, ki živita na različnih obalah, seznanil enega z drugim. Spleta vezi, utrjuje prijateljstva, spravlja sovraštva. Varni pristan osmoze med dvema kulturama pa ga - popotnika-jadralca-pisca pričakuje s svojimi varnimi privezi. Tu bo počdl in ugotovil, da je Prešernov sen tudi njegov: Ne vrag, le sosed bo mejak!
David Bandelli
NOVI
GLAS
Velikonočno branje
13. aprila 2006
13
	n	
	J	M
	ZADRUGA	
	GORIŠKA	
MOHORJEVA		
	želi	
blagoslovljeno		
	Veliko	
	noč!	
GORIŠKA
MOHORJEVA
DRUŽBA
želi prijateljem dobre knjige blagoslovljeno Veliko noč
Vsem članicam in celotni manjšinski skupnosti želimo veselo Veliko noč v prepričanju, da bomo v duhu medsebojnega sodelovanja tudi v prihodnje učinkovito odgovarjali na vedno nove izzive časa.
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ
Slovenska skupnost je v teh prazničnih dneh še posebej blizu Vam vsem, dragi slovenski rojaki in rojakinje, ki se z nami trudite in žrtvujete za to, da bi slovenska narodna zavest, resnično demokratično prepričanje in vera v boljši jutrišnji dan bili vedno bolj globoko zakoreninjeni v srcih nas vseh. Sprejmite v tem duhu naša iskrena voščila za veselo Veliko noč, SLOVENSKA SKUPNOST Trst-Gorica-Videm
Predavanja o preteklosti na Goriškem
Nova knjiga zgodovinarja dr. Branka Marušiča
Kot smo v našem časniku že večkrat poročali, v Goriškem muzeju na gradu Kromberk s predavanji in na druge načine sistematično predstavljajo dogodke in osebnosti iz Goriške v preteklosti, pa tudi aktualna razvojna in druga vprašanja sedanjega časa. Predavanja in predstavitve potekajo skoraj vsak teden, sodelujejo pa znani strokovnjaki z najrazličnejših področij, ki delujejo na območju Nove Gorice, sosednje Gorice ter iz Ljubljane. V zadnjem času je zgodovinar in pedagog prof. Peter Stres iz Brd predstavil svoje novo delo, knjigo o briških priimkih do prve svetovne vojne. Delo je izdala Goriška Mohorjeva družba;
obdobju 1848-1899. Gre za sistematičen in bogato dokumentiran prikaz preteklosti Goriške v burnem obdobju našega narodnega razvoja, ki je lahko koristen tudi kot izhodišče za razumevanje posameznih procesov in dogodkov v sedanjem času. Iz knjige izhaja tudi avtentičnost imena Goriška, ki ga zlasti nekateri politiki poskušajo spremeniti v ime Severna Primorska, kar vzbuja tudi proteste v javnosti. O novem delu zgodovinarja dr. Branka Marušiča je na omenjenem večeru na gradu Kromberk spregovoril tudi župan mestne občine Nova Gorica Mirko Brulc.
V Goriškem muzeju bodo v torek, 11. aprila, predstavili novo številko Goriškega letnika, ki je glasilo te ustanove. Gre za zbornik, ki je tokrat posvečen 75-letnici rojstva zgodovinarja, kulturnega in javnega delavca prof. Sergia Tavana iz Gorice.
M.
Simon Gregorčič ob 100-letnid smrti
■nr>
Gospod, učenec jaz sem Tvoj! Ves vtisnil bil bi Tvoj obraz, ves do najtanjših črt, kot Janez si ga je v srce, kot Magdalena ga v solze, Veronika ga v potni prt -si v bitje - si v žitje prelil duševni Tvoj obraz za se, za svet na večni čas!
(Učenec)
'I
Pogovor / Stefan Pahor
Kons je odprt vsem
Stefan Pahor iz Repna se že nekaj let ukvarja s slikarstvom. Prvič je razstavljal pred poldrugim letom na Re-pentabru. Je član društva likovnikov Kons, ki bo v kratkem priredilo veliko skupinsko razstavo. Z njim smo se pogovorili o delovanju drušva Kons in njegovem osebnem delovanju.
Bi nam lahko na kratko predstavil društvo Kons? Menda je podobno društvo že delovalo pred kakim desetletjem.
Današnje društvo je nadaljevanje Društva zamejskih likovnikov, katerega člani so bili Franko Vecchiet, Deziderij Švara, Edi Žerjal in mnogi drugi, z eno besedo starejša generacija naših likovnikov. Delovanje prvotnega društva pa je počasi zamrlo.
Pred časom je umetnica Jasna Merku' okrog sebe začela zbirati skupino likovnikov iz mlajše generacije. Srečanja so bila precej neformalna, naposled pa je dozorelo spoznanje, da bi bilo vredno delovanje likovnega društva zopet oživiti. Nekega dne smo se umetniki in ustvarjalci zbrali skupaj in za predsednika novega društva predlagali Franka Vecchieta, ker smo hoteli poudariti kontinuiteto med Društvom zamejskih likovnikov in novoustanovljenim Kons-om. V Kons se je vključilo kar precej umetnikov, trenutno nas je okrog sedemdeset Kje je društvo Kons dosegljivo?
Dosegljivi smo vsako sredo v prostorih Narodnega doma na ulici Filzi, v delu stavbe, kjer imata svoje prostore tudi Slovenski raziskovalni inštitut in Narodna in študijska knjižnica. V kratkem naj bi bila na razpolago tudi manjša dvorana, kjer naj bi imeli svojo stalno zbirko oz. naj bi jo uporabljali za manjše razstave, ni pa vsa stvar še dokončno jasna.
Do nas pa lahko pridejo tudi uporabniki svetovnega spleta; naša spletna stran se namreč oglaša na naslovu h ttp://www.kons.it.
Kako pa lahko nekdo postane član društva? Mora za to
imeti kake posebne rekvizite?
Društvo je odprto vsem, ki se bavijo z vizualno umetnostjo: slikanjem, kiparstvom, fotografijo, filmom ipd. Lansko leto smo imeli prvo skupinsko razstavo vLonjerju. Idej in pobud je namreč na pretek in upamo, da jih bomo lahko uspešno izvedli; vsak nov član je seveda dobrodošel.
Namen Konsa je dati možnost zamejskim umetnikom, da se med seboj srečujejo in da iz tega nastanejo novi projekti in umetniške pobude. Pred nedavnim smo se prijavili na razpis za evropska sredstva Inter-reg, iz katerih bomo črpali denar za uresničitev likovnega projekta Interars.
V načrtu je namreč kar precej velika skupinska razstava, kajne?
Slovesna otvoritev razstave bo v soboto, 22. aprila. Izdelki umetnikov bodo razstavljeni v Tržaški knjigarni, v Gregorčičevi dvorani in v Peterlinovi dvorani. Naj tu poudarim pomen lokacije razstave, ki je v samem mestnem središču.
Koliko umetnikov bo približno sodelovalo pri razstavi?
Do danes se je na razstavo
ogled kake tri tedne. Kar je meni znano, pa selitev na drugo lokacijo do danes ni predvide-
potem bi rekel, da je polimate-ričen, saj pri oblikovanju svojih del uporabljam veliko različnih materialov. V sklopu Konsove skupinske razstave bom predstavil izdelke, pri izdelavi katerih sem uporabil odrabljen računalniški material.
prijavilo 37 od približno sedemdesetih članov društva. Številka bi morala biti dokončna, saj je vpisovanje pravzaprav zaključeno.
Koliko časa bo na ogled razstava? Je mogoče v načrtu tudi selitev kam drugam? Razstava bo predvidoma na
na. Ime razstave bo »50 x 50«, saj smo skupaj določili pravilo, da morajo biti izdelki v meri 50 cm x 50 cm. Za kiparske izdelke pa naj bo podstavek, na katerem skulptura stoji, 50 cm x 50 cm.
Rad bi poudaril dejstvo, da so slikarji zelo različni med seboj. Nekateri so bolj figurativni, drugi bolj abstraktni. Večinoma pa bodo na ogled dela mlajših umetnikov. Kaj pa bi lahko povedal o svojem delu? Kdaj si pravzaprav začel z likovno umetnostjo?
Vedno sem doma in v šoli »packaril«, malo bolj resno pa sem vso stvar vzel pred kakimi štirimi ali petimi leti.
V kakšne tokove oziroma smeri se uvrščaš?
Delno slikam abstraktno, delno figurativno. Če bi moral z eno besedo označiti svoj stil,
Akrilično barvo večkrat zmešam s peskom, uporabljam pa tudi preveze (garze). Posnemati skušam omet na stavbah, ki jih je že načel zob časa, saj želim prikazati vpliv časa na človeške stvaritve. Lahko bi rekel, da moja dela preveva občutek vanitasa in relativnosti, saj nič ni večnega, vse, kar človek ustvari, to zob časa prej ali slej tudi razkroji.
Kje si že razstavljal?
Svojo prvo razstavo sem imel ob Velikem šmarnu leta 2004 na Repentabru, ko sem razstavljal skupno s fotografom Petrom Cvelbarjem in kiparjem Rinom Destrijem. Potem sem v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici imel skupinsko razstavo z mladimi umetniki. Sledila je razstava v Prosvetnem društvu Mačkolje, vdoberdobskem centru Gradi-na pa so bila decembra lani moja dela na ogled v sklopu skupinske razstave našega društva Kons. Udeležil pa sem se tudi nekaterih ex-tempo-rejev.
Primož Sturman
to vzbuja veliko zanimanje predvsem v slovenskem in italijanskem predelu Brd, pa
tudi med zgodovinarji drugod po Sloveniji. Omenjamo nadalje Zbornik o Slovencih v Laškem, ki sta ga na gradu Kromberk predstavila avtorja Vlado Klemše in dr. Branko Marušič. Zgodovinar dr. Branko Marušič pa je 28. marca zvečer v okviru Goriškega muzeja
predstavil svoje najnovejše delo z naslovom Pregled politične zgodovine Slovencev na Goriškem v
NOVI
GLAS
Sposojen komentar/ Edinost, 11.3.1891
Po volitvah
(...) Slovensko prebivalstvo okolice je avtohtono (prvotno) in zemlja okoličanska je neopo-rekljiva last tega ljudstva. To pa bode nasprotnike naše v oči in hoteli bi okoličansa potisniti z rodne mu zemlje. Ker pa vedo, da se to ne da jednim mahom doseči, nastavili so sekiro svojo pri narodnosti. Zatrli bi radi v srcih ljudstva narodni čut. V trenutku pa, ko bi okoličan zgubil svojo narodno zavest, otrpnil bi tudi politiški, pretekla bi le mala vrsta let in italijanski element bil bi gospodar vsej okolici.
To vse pa bi bila predigra mate-rijalnemu propadu naše okolice. Razdeljevanje dela in zaslužka v mestu samem nam je v tem pogledu svarilen vzgled. Odkar so nasprotniki naši zavladali v vsem javnem življenju našega mesta, nastanilo se je tu na tissoče ptujecev, podanikuj ptuje države, ki jedo kruh, pri-stujoč jedino domačinom. Taktika ta nasprotne nam go-
spode povzroča nam izgubo na naarodnem kapitalu, znašajočo na tisoče in tisoče goldinarjev
na leto. In isto taktiko uveljavila bi gospoda, ako bi dobilaa okolico v svoje roke. Ako bi se
jim posrečilo upropastiti okolico v narodnem pogledu, ako bi dosegli, da okoličan izgubi svojo samozavest in svoj ponos, doletela bi ga prav kmalu usoda, da bi moral poprijeti popotno palico ali živeti kot hlapec na svoji rojstni, na svoji lastni zemlji. In zato po vsej pravici rečemo, da gre pri vsaki volitvi, vršeči se v mestu našem, za obstoj in bodočnost okolice - za eksistenco prvotnega prebivaalstva. Mimogrede bi prosil naše slovenske socijaliste, ki so se združili z nasprotniki ter v nepoznavanju razmer v svojo veliko škodo - in blamažo pobirali kostanj iz žerjavice za - druge, da dobro pomislijo to, kar smo tu povedali. Morda pridejo do spoznanja, da sta narodna in materijalna korist v tesni zvezi, da se jedna druga po-polnjujeta; uverijo se morda, da ne kaže postavljati se na tesno stališče svojega lastnega stanu, ampak da nam vsem treba širjega obzorja in da nam je na-
pore svoje urediti z ozirom na skupnost naroda.
Hvaliti in slaviti moramo Boga, da se ljudstvo zaveda preteče nevarnosti - danes bolj nego kedaj poprej- Izid volitve, vršivše se pretečeno nedeljo, je jako tolažljiv, osobito pa nas vesele razni pojavi, koje smo opazovali pri tej volitvi: složnost, navdušenje in elementarno silo prodirajoči čut skupnosti vseh okoličanov. Pri tej volitvi čutili so se okoličani jedno družino, branečo interese svoje. Viharno veselje po mestu in po okolici, kresovi, godbe, govori, napitnice, glasne so priče, kako okoličan ljubi državo, domovino in - samega sebe.
Okoličani! Ves slovenski svet imenuje izvestno danes s ponosom Vaše prečastno ime, slava Vašega imena zadonela je v nedeljo tudi daleč preko mej ožje naše domovine slovenske. Ves pošten svet priznava danes, da tud doli ob Adriji stanuje pošteno, samozavestno, svoji moči zaupajoče in samo sebe ceneče ljudstvo. Zagotovili ste si pred vsem svetom dobro ime - in kaj je dragocenejšega na svetu, bodisi poj edincu, ali pa celim na-
rodom, - nego dobro ime, ki nas pooblašča, da smemo ponosno stopati v vsako družbo. Ko z radostnim srcem zaključujemo te-le vrstice, navdaja nas le-ta jedina želja: da
ostanete to, kar ste bili v nedeljo - da ostanete zvesti načelom, koje ste v nedeljo zapisali na častno svojo zastavo; načelom ljubezni do samih sebe, ljubezni do domovine!
S
»GOSTILNA
a r d o č
vošči gostom in prijateljem vesele velikonočne praznike
PREČNIK 1/B - tel. 040.200871
ŽELEZNINA IN DROGERIJA
TERČON
vošči veselo Veliko noč!
SKSIJAN, 27/A, tel. 040 299220
Trgovina jestvin
KUKANJA
PAVEL
vošči veselo Veliko noč Nabrežina 106/B \ Tel. - fax 040.200172
UNIPOL BANCA
UNIPOL
Dr. STOJAN PAHOR
finančni posrednik
tel. 040.3220283, GSM 348.4440474, TRST-Trg Venezia 1 e-mail: unipolbanca@stojanpahor.com
VITAL
Servisi za podjetja in privatnike za tržaško in goriško pokrajino
PESEK 42 34012 Občina Dolina Tel. 040 226868 Fax 040 226791 e-mail: vitalcoop@tin.it www.vitalcoop.net
ŽELEZNINA TERČON SAS
Vse za hišo in vrt, stroji za domačo in poklicno uporabo, barve in barvila, vse za vodne in plinske inštalacije.
NABREŽINA, 124 tel. - fax 040 200122
nuova
Tecnoutensili
cli Norma Tretjak 6- C.
ŽELEZNINA, ORODJE, STROJI ZA POLJEDELSTVO
OPČINE - Proseška 7, tel. - fax 040 212397
likovnik in grafični oblikovalec revije Mladika Matej Susič ter profesor zgodovine likovne umetnosti in likovni ustvarjalec Ivan Žerjal iz Gorice. Prvo nagrado so dodelili trem fotografijam z naslovom Nočna mora, katerih avtorica je Francesca Vinci. Drugo nagrado je prejel Robi Jakomin za svoj ciklus Kras. Igor Gherdol pa se je uvrstil na tretje mesto s svojimi fotografijami, ki nosijo naslov Repen-tabor. Poleg tega je komisija pohvalila fotografije Erika Stad-lera, ki so prispele iz Slovenije, vendar pa jih po pravilniku ni mogla vzeti v poštev, saj so bili natečaji letos namenjeni izključno mladim iz zamejstva.
Za prikupne in bogate nagrade so radodarno poskrbele Zadružna kraška banka, Draguljarna Malalan z Opčin in založba Mladika.
Organizatorji so bili z odzivom mladih in publike izredno zadovoljni. Število udeležencev in publike, ki se je udeležila nedeljskega nagrajevanja, priča o pozitivnosti tovrstnih pobud, ki mladino spodbujajo k ustvarjanju in izražanju lastnih čustev s pomočjo umetnosti.
PatrMa Jurinčič
pizzeria - bar - gostilna
»VETO»
DEBENJAK NADA sne
• ob torkih zaprto
OPČINE - Proseška ulica 35 - Tel. 040.211629
Peč na drva
TIPIČNE DOMAČE JEDI. DIVJAČINA...
a Potovalni urad
Aurora
Zaupajte^	(qj
TRST - Ul. Milano 20 - tel. 040 631300 - fax 040 365587 e-mail:aurora@auroraviaggi.com - www.auroraviaggi.com
f ft ft
SKKinMOSP
Nagradili mlade umetnike
Nagrajevanje udeležencev likovnega, fotografskega in literarnega natečaja, ki sta jih letos SKK in MOŠP razpisala za mlade iz zamejstva, je potekalo v nedeljo, 2. aprila, v Peterlinovi dvorani. Za to priložnost je dvorano, v kateri so bila razobešena likovna in fotografska dela mladih umetnikov,	napolnilo
precejšnje število obiskovalcev. Med njimi je bila tudi komisija, ki je ocenila dela mladih ustvarjalcev.
Za določitev nagrajencev literarnih prispevkov so se sestale novinarka Večera Darka Zvonar Predan, profesorica in prevajalka Diomira Fabjan Bajc ter urednica revije Mladika Nadia Roncelli. Prvo nagrado sta si ex-aequo delili Ankina zgodba Julije Berdon in pripoved Na bregu Sare Zupančič. Drugo nagrado sta ex-aequo prejeli poezija Bela jadrnica Jasmine Guštin in štirje
haikuji Martina Pečenika, tretjo nagrado pa je komisija podelila Valentini Oblak za črtico Črni biseri. Literarne prispevke je pri-
sotnim prebrala gledališka skupina SKK. Tudi občinstvo je namreč lahko izbralo najboljše delo in podelilo nagrado. Kot komisiji se je tudi publiki naj-
boljša zdela črtica Julije Berdon. Likovne izdelke so ocenili likovna kritičarka Magda Jevnikar, pedagoginja arh. Magda Samec in likovni ustvarjalec ter grafični oblikovalec Rado Jagodic. Nagradili so Urško Šinigoi za sliko, v kateri učinkovito uporablja različne tehnike. Drugo nagrado je komisija podelila Milanu Lavrenčiču, tretjo pa Veroniki Žerjal za krajino z naslovom Vo-
Foto Kroma
da, zemlja in zrak. Publika pa je nagradila Roberto Busechian. Za izbor treh najboljših fotografskih prispevkov so poskrbeli inženir prof. Marjan Jevnikar,
Voščilo tržaškega škofa
otnrtc
info@centerhotel.it
www.centerhotel.it
Ul. Igo Gruden 43 34012 Bazovica tel. 040.9221334
LEGIŠA
NABREŽINA
DRAGULJARNA
mcilalcin
------------W-----------
vošči veselo Veliko noč
Opčine - Narodna ulica. 28 - Tel. 040.211465 www.nialalan.com
Pekarna, slaščičarna in sladoledarna
vošči veselo Veliko noč
Sesljan 41 tel. 040 299147
OPREMA
Dtovbtc
vošči vsem odjemalcem, prijate/jem in znancem v zamejstvu in matični domovini vesele velikonočne praznike TRST - Ul. S. Cilino 95, tel. 040 54390
Velikonočno voščilo želim izraziti v siju luči tiste jutranje zarje prvega dne po soboti, ko so žene dospele do groba in ga našle praznega. Zmedene so bile in obdajala jih je velika žalost. Ko se je zdelo vsako upanje zaman, je nek glas poklical Marijo Magdaleno in tedaj ga je ona spoznala: bil je to glas njenega učenika, Jezusa. Bil je živ. Njene objokane oči so zažarele od veselja. Vstal je Kristus, upanje njeno.
Voščim vsem vam in vašim družinam, ki so mi zelo pri srcu, da bi Kristusovo vstajenje, ki ga obhajamo, poživilo vaše upanje. Čeprav ugotavljamo v vsakdanjem življenju številne primere zaskrbljenosti in obupavanja, naj upanje v naših srcih nikoli ne ugasne. Kristus je namreč vstal, je zares vstal! Aleluja!
TRŽAŠKA KNJIGARNA LIBRERIA TRIESTINA
VAM VOŠČI VESELO VELIKO NOČ
PRODAJA BUTARIC, PIRHOV IN VELIKONOČNIH DARIL
20, tel. 040 635954, e-mail: tklibris@tin.it
OBRTNA CONA ZGONIK,
PROSEŠKA POSTAJA 29/0,34017 TRST tel. 040 2528113; fax 040 2528124
D A IM E V
praznjenje greznic in čistilnih naprav, čiščenje odtočnih kanalov z vodnim pritiskom, pregledi s tv kamero, zidarska dela
NOVI
SSO in SKGZ
Dimitrij Rupel gost krovnih organizacij
// f ^ otovo smo na kon-f -»-cu nekega ob-dobja,morda	na
začetku drugega. V mislih imam namreč zakon, ki ga je izglasoval slovenski parlament. S tem zakonom se nanovo definirajo odnosi med matično domovino in manjšino. Ti odnosi so bili doslej zelo dobri; sedaj pa morajo te vezi vsebovati tudi neko komponento evropskega sožitja. Tu se odpira cela vrsta novih izzivov. Mislim, da se Slovenija lahko pogosteje obrača na manjšino tudi za nasvete in za pomoč; veseli bomo, če bi v spornih zadevah, kot je na primer plinski terminal, dobili ustrezne informacije in podporo s strani naših rojakov onkraj meje."
To je bila izjava, ki jo je minister za zunanje zadeve Republike Slovenije, Dimitrij Rupel, ponudil novinarjem ob sklepu svojega tržaškega obiska. Svet slovenskih organizacij in Slovenska kultur-no-gospodarska zveza sta slovenskega zunanjega ministra, ki sta
ga spremljala tudi državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu Zorko Pelikan in generalni konzul RS Jože Šušmelj, povabila najprej zato, da bi mu voščila ob njegovem 60. življenjskem jubileju.
Šef slovenske diplomacije se je v svojem posegu zaustavil tako pri aktualnih političnih dogajanjih v Italiji in v Sloveniji (to je pri političnih volitvah v Italiji in pri iz-
glasovanem zakonu za rojake zunaj meja RS) kot tudi pri možnih rešitvah glede težav pri udejanjanju zaščitnega zakona; zunanji minister je prepričan, da bodo trenja premoščena v duhu skupnega 'evropskega zavezništva', čeprav se za EU pričenjajo časi hudega soočanja s številnimi težavami politične in energetske narave. Glede plinskega terminala, o katerem se v tem času veliko govori in piše, je minister dodal, da po njegovem osebnem mnenju se zdi lokacija v tržaškem zalivu še kar nerodna, treba pa je problem korenito in mirno preučiti, tudi na meddržavni institucionalni ravni.
IG
Redna mesečna konferenca
Ali je družina še
vrednota?
Redna mesečna konferenca v Nabrežini, ki jo naš župnik Brecelj kljub odsotnosti zaradi zdravljenja redno organizira, je bila tokrat namenjena predvsem staršem. Učiteljica Ne-via Žerjal, sicer mati treh otrok, nam je na prisrčen način pripovedovala o svojih zakonskih izkušnjah pri vzgoji otrok. Iz njenih besed je odsevala globoka vera in prepričanje, da je vzgoja otrok prvenstvena naloga predvsem matere.
Sama se je tega načela tudi držala, ko se je v najdelikatnejšem času vzgoje otrok za daljšo dobo odpovedala službi in se v celoti posvetila družini. Žerjalova je poudarila potrebo, da se otrok že od malih nog navadi na odgovornost. Treba mu je izkazati zaupanje in ga spodbujati,da se sam odloča, istočasno pa ga nevsiljivo nadzorovati in mu v prijateljskem pogovoru razložiti morebitne napake. Na ta način bomo otroka naučili samostojnega dela in upoštevanja truda ostalih. Zelo važno je, da otroku ne dovolimo vsega in da ne ustrežemo vsaki njegovi želji
ali modnemu kapricu. Malček se mora zavedati, da je potrebna marsikatera odpoved, samo tako bo v življenju laže prenašal razne težave in znal ceniti vsako pridobitev. Med brati in sestrami pride večkrat do medsebojne zavisti, kar je treba od samega začetka preprečiti s tem, da se vsakodnevno dokazuje enaka ljubezen do vseh brez prednosti. O-trokovemu značaju pa pomaga najbolj zgled, ki ga dajejo starši in okolica, zato je važno, da starši ničesar ne prikrivajo in da morebitne nesporazume obrazložijo otrokom, da spoznavajo težave in lepote družinskega življenja. Danes moderna družba mnogo govori o družini, čeprav ne vemo, na katero družino kdo misli, saj se posamezne skupine zavzemajo za različna skupna bivanja, ki naj bi bila enakovredna družini. Prava družina pa je le ena, in sicer tradicionalna družina, ki živi v duhu krščanskih načel v ljubezni tako v lepih trenutkih kot v težavah.
Ob koncu smo se s hvaležnostjo spomnili domačega župnika Breclja in mu zaželeli, naj mu Velika noč prinese potrebnega zdravja.
Antek
Slovenska Vincencijeva konferenca
Duhovna priprava na Veliko noč
Dne 30. marca smo se člani in prijatelji Slovenske Vincencijeve konference in Kluba prijateljstva zbrali pri Šolskih sestrah pri Sv. Ivanu za duhovno pripravo na Veliko noč. Pri sv. maši smo se spomnili naše ustanoviteljice Laure Abramove ob 5. obletnici njene smrti. G. Jože Špeh, naš duhovni svetovalec, se je je pred mašo spomnil s toplimi besedami in poudaril njeno nesebično ljubezen do Boga in do ljudi v stiski. Tudi glavna misel njegovega govora med mašo se je sukala okrog ljubezni in nesebičnega darovanja za bližnjega. Zaključil je z besedami iz Sv. pisma; "Veliko ti je bilo odpuščeno, ker si veliko ljubila", ki so bile namenjene Mariji Magdaleni, a tudi nam. Osrednji del govora je bila ljubka in zanimiva zgodba. Povzela jo bom zelo na kratko.
Gospodar je imel na kašči dragoceno skrinjo, polno zlatega žitnega zrnja. Nekega dne jo je odprl
in vzel iz nje lep del zrnja. Govoril je:" Pridite, dobra zrna, pridite v mlin. Iz vas bo nastala moka in nahranila mojo družino." Čez čas je gospodar pobral iz skrinje
ostalo zrnje z besedami:" Pridite, dobra zrna, posejal vas bom in obrodila boste obilen, morda stoteren sad." Na dnu skrinje pa je ležalo zrno, ki si je mislilo: "Nočem postati moka! Nočem v zemljo in obroditi sadu! Ostati hočem na varnem v skrinji." In
se je skrilo v globoko špranjo ter udobno počivalo. Pa ne za dolgo. Od nekod je namreč prilezel lačen črviček - in se vsesal v zrno prav tam, kjer naj bi iz zrna vzklila nova rastlina.
Zrno je počasi umiralo. Nekega dne je spet prišel gospodar, dobro je počistil skrinjo in stresel smeti v smetnjak. Zraven je bilo tudi sebično zrno. "Dodatnega pojasnila menda ni treba", je zaključil g. Špeh.
Po maši smo v jedilnici ob toplem čaju in okusnih slaščicah, ki so jih pripravile gostoljubne sestre, določili dneve in ure, ko se bomo zbirali in zaključevali priprave oljčnih vejic za cvetno nedeljo, vsaka fara v svojih prostorih. Pripravljanje oljčnih vejic
je za člane Vincencijeve konference nekaj utrudljivega - toda zelo prijetnega. Morda prav zaradi tega rado pristopi zraven kar lepo število pomočnikov in pomočnic. Toda glavna skrb vseh je, da te vejice obrodijo mnogo sadu, to je mnogo prostovoljnih prispevkov, ki jih Vincencijeva konferenca čez leto deli potrebnim osebam.
Člani in članice Slovenske Vin-cevcijeve konference v Trstu se prav prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so pripomogli, da smo lahko pripravili in razdajali oljčne vejice, in sicer tistim, ki so narezali veje v svojih oljčnih gajih in nam jih darovali, tistim, ki so celo zimo in spomladi rezali kartončke in nanje pripenjali svete podobice ali rezali trakce in nanje natikali "PAX-e", tistim, ki so zadnje dni pred oljčno nedeljo s škarjami prirezovali vejice, nanje privezovali podobice ali "PAX-e", tistim, ki so na oljčno nedeljo pred cerkvami ponujali okrašene vejice, in tistim, ki so zanje darovali svoj prostovoljni prispevek v prid revnim osebam. Vsem tem, gostoljubnim šolskim sestram, uredništvu in bralcem želimo milosti in vsakovrstnih dobrin polne velikonočne praznike.
Nada Martelanc
Čokoladna jajčka
Obrtniško in solidarno
V pekarni in čokoladnici Ota iz Boljunca se je proizvodnja velikonočnih jajc pričela pred dobrimi tremi meseci. Na zalogi imajo čoko-
ladna jajca in zajčke od 2,50 evrov dalje, kupec pa se lahko odloči tudi, da posebno darilo postavi pod čokoladno lupino. Odjemalci se sicer, kot so nam
povedali, odločijo raje za manjše izdelke. Splošna kriza je opazna tudi v tem sektorju, pa čeprav se vse bolj ljudje odločajo, da kupijo raje pince in potico v pekarni.
V Trgovini sveta, ki jo vodi združenje Senza Con-fini Brez Meja na ul.Tor-re Bianca 29/b pa ponujajo golobice ter biološka čokoladna jajčka, ki jih pripravljajo po načelih enakopravnega in solidarnega trgovanja.
Vsaj 50% sestavin mora prihajati iz dežel v razvoju: kakavna masa jačk prihaja tako iz Dominikanske republike in Ekvadorja, darila pa so ročno izdelane igrače iz Indije, Peruja, Čila, Nepala in Indonezije, golobice pa vsebujejo tropske orehe iz Brazilije, rozine iz Južne Afrike, trsni
sladkor iz Kostarike ter kandirano papajo iz Ekvadorja, sam ovitek pa so ročno pripravile zadruge žensk iz Bangladeša.
Skratka, velikonočna jajčka niso le domena velikih trgovin...
NOVI
GLAS
Kratke
Živ spomin na msgr. Stanka Zorka
Dne 1. aprila so potekla tri leta, odkar je g. Stanko Zorko zapustil rojanske vernike, med katerimi je deloval več kot petdeset let. Kot je postala že skoro tradicija, smo tudi letos z avtobusom poromali prvega aprila na njegov grob v Leskovec pri Krškem. Pričakal nas je tamkajšnji župnik, g. Žagar, ki nas je lepo sprejel ter nas uvedel v sveto mašo, ki jo je daroval g. Vončina. Med mašo seje spomnil g. Zorka in njegovega sošolca, pred nekaj meseci preminulega ljubljanskega pomožnega škofa Jožefa Kvasa, ki je v Leskovcu vodil pogreb Stanka Zorka. Po maši so nas sorodniki g. Zorka, zdaj že tretje leto, lepo pogostili. Prav lepa jim hvala za topel sprejem, za delo in stroške, ki jih imajo z nami!
Nato smo šli na pokopališče in se tam s pesmijo in molitvijo poklonili našemu gospodu Zorku.
Sledil je družabni del dneva, ko smo se, kljub ogromni ledeni gori, ki naj bi plavala po Savi (to je bila prvoaprilska šala g. Vončine! -Zorko bi se smejal!), preko Sevnice podali v Trebnje po Mirenski dolini. Pokrajina je zelo lepa in malo poznana. Nekje na sredi poti smo dobro pokosili v prijetni gostilni Javornik. Po kosilu smo nadaljevali pot do Grosuplja, kjer smo obiskali cerkev sv. Mihaela, ki jo je okrasil umetnik p. Marko Ivan Rupnik, avtor znamenitih mozaikov, med drugimi tudi v osebni papeški kapeli “Redemptoris Mater” v Vatikanu.
Dan seje nagibal proti večeru in tako smo se podali proti domu. Poln avtobus nas je bilo in cel dan smo imeli lepo vreme. Z Zorkom je bilo, pravijo, na romanjih vedno lepo vreme. / Aleksander Korošic
Roberto Collini sprejel Draga Štoko
Na sedežu Rai v Trstu je 24. 3. direktor sedeža Roberto Collini sprejel na vljudnostnem obisku dr. Draga Štoko. Sogovornika sta med drugim obravnavala tudi nekatere specifične probleme radijske postaje in se povsem strinjala, da so avtonomija, zadovoljiva vidljivost oz. slišnost ter kakovost oddaj RAI Trst A izredne pomembnosti za celotno slovensko narodno skupnost v deželi Furlaniji -Julijski krajini. Ravnatelj Collini je poudaril pomembnost slovenske radijske postaje, kije prišla prav posebej do izraza pred kratkim, ko je Radio Trst A slovesno praznoval 60 let svojega vsestransko bogatega delovanja. / SSO
Špacapan na srečanju 4. deželne komisije
Deželni svetovalec Slovenske skupnosti dr. Mirko Špacapan je v teh dneh sodeloval na srečanju, ki je potekalo v 4. deželni komisiji z odbornikom za prostorsko načrtovanje Sonegom in njegovimi uradi. Za to srečanje seje zavzela sama komisija, kije hotela več vedeti glede finančnega primanjkljaja občine Trst pri dokončanju del na veliki tržaški obvoznici,ki gre od Padrič do pristanišča. Svetovalec Špacapan je še posebej vprašal, ali so domačinom izplačali vsote za razlastitve ali če so dela spoštovala obveze, ki jih je občina Trst sprejela s Koordinacijskim združenjem kraških vasi in Kmečko zvezo ter z Gozdno zadrugo v Padričah pred začetkom del - glej sklep tržaškega občinskega odbora z dne 19. septembra 2001. Deželni funkcionarji niso znali odgovoriti na vprašanja slovenskega svetovalca, ker je zadeva v izključni pristojnosti občine Trst, ki ima dela v zakupu in je zanje odgovorna. Občina Trst pa se ni odzvala na vabilo k zaslišanju. Zato bo 4. komisija vztrajala pri povabilu k avdiciji, tokrat po volitvah, da ne bo strahu pred izrabljanjem tematike v volivne namene.
Predstavniki gimnazije Koper gostje v deželnem svetu
V deželnem svetu so se v petek, 31.03.06, mudili na obisku predstavniki učiteljskega zbora slovenske državne gimnazije iz Kopra. Sprejeli sojih vsi deželni svetniki slovenskega jezika, ki so jim v dvorani deželnega sveta spregovorili o tej ustanovi in o slovenski manjšini v Italiji. Deželni svetnik SSk Mirko Špacapan je gostom predočil težave slovenske narodne skupnosti in borbe za uveljavitev zaščitnega zakona. Dejal je, da medtem ko v Sloveniji vzorno skrbijo za italijansko manjšino ter je dvojezičnost v Kopru del vsakdana, saj so ulice, trgi in stavbe poimenovani v dveh jezikih, pri nas v Italiji pa se zakon za zaščito slovenske manjšine ne izvaja prav zato, ker se italijanska javnost otepa dvojezičnih napisov v središčih Trsta, Gorice, Milj in Čedada. Špacapan je še opomnil, da se prav na šolskem področju lahko marsikaj naredi, da se manjšina in večina bolje spoznata in da se vzpostavi stanje medsebojnega zaupanja. Gostje iz Slovenije so se najbolj zanimali za možnosti poučevanja slovenščine na italijanskih šolah ter za to, kaj si pričakujejo Slovenci v zamejstvu od zaščitnega zakona, še zlasti za preporod slovenske Benečije. Bil je lep in primeren obisk, ki bo gotovo koristil za večje medsebojno spoznavanje.
Bliža se čas davčne poravnave (IRPEF)
Z letošnjim letom je mogoče dodeliti “5 tisočink” davka na dohodke posameznemu priznanemu združenju ali ustanovi. Prispevek ne poviša vsote, ki jo morate plačati za davčno prijavo.
V ta namen Vas seznanjamo s skladom, ki je bil ustanovljen pred dvema letoma, to je Sklad Libero in Zora Polojaz.
Sklad Libero in Zora Polojaz je nepridobitno združenje (neprofitno), priznano s prefektovim odlokom z dne 1. 2. 2006, ki ima kot osnovni cilj omogočiti, podpirati in razvijati medsebojno spoznavanje med Italijo in državami bivše Jugoslavije. Posebno pozornost posveča bližnjima republikama Slovenije in Hrvaške ter različnim jezikovnim skupnostim v Italiji in še posebej v Furlaniji-Julijski krajini.
Sklad je bil poimenovan po Liberu in Zori Polojaz, ki sta se rodila v hrvaškem delu Istre, živela nekaj let v Postojni ter se po drugi svetovni vojni preselila v Trst, kjer sta se vključila v slovensko okolje. Libero Polojaz je bil uspešen podjetnik in z ženo Zoro sta z zanimanjem sledila tržaški stvarnosti, posebej pa sta spodbujala in podpirala vsesplošno dejavnost Slovencev v zamejstvu na kulturnem, socialnem, znanstvenem in rekreacijskem področju. Če se bo v slučaju davkoplačevalec odločil za prispevek našemu združenju, mora vpisati v polje obrazca modela CUD/730/Modello Unico, kije namenjen dobrodelnim organizacijam in nepridobitnim (neprofitnim) ustanovam, davčno številko Sklada in se podpisati. Davčna številka Sklada Libero in Zora Polojaz je 01066900323.
Podgora / Natečaj Bogomir Špacapan
Prvonagrajeni Me Z Sv. Jernej z Opčin
zadovoljstvom, ker je bilo njihovo petje dobro. Ni bilo občutiti konkurence, vsi so sprejeli osnovno pravilo, da na vsakem tekmovanju mora komisija ob koncu sestavljati lestvico."
Kateri so bili vtisi komisije?
Z ostalimi člani smo se zelo dobro razumeli. Primerna je bila tudi izbira predsednika, strokovnjaka z veliko izkušnjo. Z veseljem smo ugotavljali, da so nastopajoči lepo peli in smo na poseben način cenili dejstvo, da v takih zborih starejše in mlajše generacije pojejo skupaj in se pri tem tudi lepo ujemajo. Ko pomislim, da bi to v prihodnje lahko hudo pogrešali, utrjujem prepričanje, da bi na vseh področjih zborovstva morali vlagati večji trud v razvoj otroškega in mladinskega petja.
Kaj vas je najbolj prepričalo pri izvedbah nagrajenih zborov?
Cerkveni zbor Sv. Jernej je prikazal celovito podobo nastopa s skrbno izbranim programom, izdelanimi izvedbami, enotnostjo zvoka kljub velikemu razmahu v starosti članov. Zborovodja je na podlagi vseh omenjenih elementov zgradil solidno celoto. Pri drugouvrščenem zboru Kapela pa smo cenili ubranost moških glasov in primernost programa postnih pesmi. Posebne omembe je vreden zbor Rečan iz Benečije, ki je pod vodstvom Alda Clodiga izvedel svoj program zelo dobro.
RP
POGOVOR
Borut Klabjan
Mladi zgodovinar v Harvardu
n
Bi
eautiful!" Tako se je . izrazil mladi razisko-' valeč na koprski univerzi, Borut Klabjan, ko smo ga vprašali za mnenje, ki si ga je ustvaril v Ameriki o Ameriki sami. Zgodovinarja so službene obveznosti pred nekaj meseci peljale preko luže kar dvakrat. "Prvič sem bil v Chicagu, zadnjič pa sem odpotoval v Boston, v kraj, poimenovan Cambridge, kjer se nahaja univerza Harvard. Mestece Cambridge so uredili tako, da čim več ugodi potrebam univerze: v središču se nahaja t.i. cam-pus, vse naokrog pa je zgrajenih kup in pol učilnic, študentskih domov, jedilnic."
Ali je organizacija vseučilišča res na tako visokem nivoju? Je, predvsem zato, ker se lahko univerza opira na gmotne finančne prispevke. Vse daje videti, da je profesionalnost na izredni visoki ravni.
Od kod pa prihajajo vsa ta finančna sredstva?
Kar je meni znano, je Iiarvard privatna univerza: to pomeni, da so podaritve privatnikov srž tega sistema.
Ali ostaja Harvard za mladega raziskovalca mit?
Gotovo, da ostaja mit, je pa predvsem stvarnost in to stvarnost zlahka dojameš.
Katera so raziskovalna področja, zaradi katerih je harvvardska univerza prepoznavna?
Menim, da je pravna fakulteta na izredno visokem nivoju, tako kot je tudi res dobro razvit oddelek, ki preučuje mednarodne odnose. Tudi humanistiko so osnovali na zelo dobrih temeljih. Naj le omenim mogočnost harvardske knjižnice. Že ko odpreš spletno stran univerzitetne knjižnice, se lahko prepričaš, da lahko v njej dobiš katerokoli knjigo: če je tam ni, skratka pomeni, da ne obstaja.
Kaj pa stroka, s katero se ti ukvarjaš: ali zgodovinska fakulteta na tej univerzi dobro deluje?
Po pravici moram povedati, da dodobra tega nisem zaznal. Stopil sem namreč v stik le z oddelkom za evropske študije, na katerem proučujejo antično, moderno in sodobno zgodovino naše celine in posvečajo svoja zanimanja točno določenim evropskim predelom.
Kako je prišlo sploh do tega, da si se podal v tako izkušnjo?
Bilo je tako. Udeležil sem se workshopa-de-lovnega sestanka, ki je bil namenjen podiplomskim študentom, se pravi takim, ki so tik pred zaključkom svojega doktorskega študija.
To možnost mi je predstavil profesor Larry Wolff, ki je bil na gostovanju v Kopru in ki poučuje ravno v Bostonu. Že osmo leto zapored prireja harvardska univerza tako študijsko srečanje, ki proučuje in razglablja tematike jugovzhodnega evropskega predela.
Kako je potekala selekcija, na podlagi katere so izbrali predavatelje?
Izbranih je bilo 15 predavateljev na podlagi prijav, ki so prihajale s celotnega sveta. Tokrat je bilo 11 predavateljev iz desetih držav: Slovenije, Srbije, Avstrije, Nemčije, Anglije, Danske, Brazilije, ZDA. Vsi predavatelji so se s svojimi študijami tako ali drugače navezovali na dogajanja v jugo-vzhodnem delu Evrope. Vidiki, na podlagi katerih je vsak
predavatelj razpletal svoja razmišljanja, so bili drugačni. Vsak je namreč razglabljal o točno določeni problematiki. VVorkshop sta sestavljala dva tematska sklopa: prvemu je bil naslov Imagi-narij Balkana, drugi del pa je bil namenjen bolj geopolitičnim te-
matikam balkanskega področja. Kaj meniš o ocenah in pogledih, ki so jih tvoji kolegi predstavili na mednarodnem simpoziju glede balkanske stvarnosti?
Povedal bi takole: edino jaz sem predaval o Balkanu z zgodovinskega stališča. Ostali pa so ta predel Evrope vzeli v poštev s sociološkega, političnega, gospodarskega vidika. Njihove poglede nisem zato ocenjeval, sprejemal sem jih zgolj v luči drugačnega strokovnega argumentiranja istega debatnega področja.
Kako pa je bil naslov tvojega
referata?
Glasil se je Slovanski teroristi: percepcija slovenske in hrvaške manjšine v Italiji v letih 20 in 30 s strani fašistične propagande. Osredotočil sem se na to, kako so časopisi in fašistična hierarhija v času drugega tržaškega procesa pojmovali Slovence in Hrvate in kako sojih nato prikazovali. Namen je bil namreč predstaviti, kako je fašistična propaganda pojmovala slovenske in hrvaške upornike za teroriste in jih istočasno imela za Balkance, se pravi za manj vredne ljudi.
Kakšni pa so bili odzivi na tvoj referat? Priznati moram, da jih ni bilo veliko. Prof. Larry Wolff, ki je bil edini zgodovinar v avditoriju, je bil z mojim predavanjem zadovoljen in ravno v teh dneh presojamo, ali je referat primeren za objavo v kakem zborniku. Posreduj nam še zadnji flash o Ameriki.
Srečal sem se z bogatim predelom Amerike; Boston je namreč najbolj evropsko mesto v ZDA. Ce se kdo boji prvega šokantnega stika z Ameriko, svetujem, naj se najprej napoti v Boston. Že v Chicagu je razkol med Evropo in ameriško stvarnostjo veliko večji. Reči moram, da mi je Amerika zapustila pozitiven vtis. Preden sem odpotoval, je v meni vela precejšnja mera skeptičnosti, nato pa sem prav tam stopil v stik s tamkajšnjimi prebivalci, kar mi je potrdilo prepričanje, da ne gre istovetiti celotnih ZDA z njihovo politiko in njihovim predsednikom: Bog ne daj, da bi vse Italijane (med katere hočeš nočeš sodimo tudi mi zamejci) enačili z Berlusconijem! Hvala za pogovor!
Igor Gregori
Foto IG
Natečaj cerkvenega zborovskega petja Bogomir Špacapan je pobuda, na kateri ni občutiti ostrega tekmovalnega naboja, temveč sproščeno, prijetno vzdušje neobremenjenega pevskega srečanja. Namenjen je namreč zborom, katerih
delovanje je po zasnovi vezano na čisto drugačne vsebine in razmere. Tovrstni zbori pa potrebujejo možnosti nastopanja izven domačega okvira, novih spodbud in osvetlitve svojega posebnega izražanja v stiku s sorodnimi
skupinami in stvarnostmi, zato je Prosvetno društvo Podgora poskrbelo za tako manifestacijo, ki vrednoti delo cerkvenih zborov in mu daje primerno priznanje. Letošnjega natečaja se je udeležilo pet zborov iz Slovenije, Tržaške in Benečije.
Prvo nagrado je prejel mešani cerkveni zbor Sv. Jernej, ki je tako počastil svojo preko dvestoletno tradicijo cerkvenega petja na Opčinah. Zborovodja Janko Ban je sestavil za to priložnost izbor skladb tržaških in goriških
avtorjev in se je pri tem poklonil tudi Lojzetu Bratužu, čigar umetniška in življenjska zgodba je vezana na cerkev sv.Justa v Podgori, kjer je tekmovanje potekalo.
Komisijo so sestavljali predsednik Tomaž Tozon, tajnik Mirko Špacapan in člani Alenka Florenin, Tomaž Simčič in Tamara Stanese, ki nam je zaupala nekaj misli o poteku letošnjega, drugega tekmovanja v spomin na zaslužnega zborovodjo in kulturnega delavca Bogomira Špacapana: "Pobuda je zelo hvalevredna, ker osredotoča pozornost na tisto poglavje zborovske glasbe, ki se v javnosti premalo obravnava. Lepo, da se je društvo Podgora odločilo za tekmovanje, ker na tak način ponuja cerkvenim pevcem velik izziv. Vsi nastopajoči so vložili veliko truda in so se prav gotovo vrnili domov z
NOVI
TRNOVCA
Zakon o odnosih RS za Slovence zunaj njenih meja
Vendarle korak naprej
Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček je v četrtek minulega tedna priredil srečanje, ki je potekalo v galeriji Skerkove domačije v Trnovci.
Povod srečanja, ki so se ga v glavnem udeležili predstavniki in somišljeniki stranke Slovenske skupnosti, je bil pred nedavnim izglasovan zakon o odnosih Republike Slovenije za Slovence zunaj njenih meja.
Že v svojem uvodnem pozdravu je predsednik krožka, Rafko Dolhar, poudaril "zgodovinski pomen zakona", saj vemo, "kako je bila včasih naša domovina mačeha". Dolhar je nato prepustil besedo gostom iz Ljubljane, in sicer Janezu Krambergerju, Francu Pukšiču in Antonu Kokalju, se pravi poslancem, ki so s svojim delovanjem v ljubljanskem parlamentu krepko pripomogli, da je do izglasovanja prišlo.
Slovenski poslanci so izpostavili pomen zakona, po zaslugi katerega bodo odnosi med Slovenijo in Slovenci v zamejstvu in po svetu zakonsko urejeni. Zakon
bo tudi pomagal pri utrjevanju narodne zavesti in identitete, pospeševal in krepil medsebojne stike ter sodelovanja na številnih področjih.
Kot je poudaril predsednik parlamentarne komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, Kramberger, teži zakon k povezovanju slovenskega narodnega korpusa v enotno narodno telo. Cilj zakona je po mnenju Krambergerja v tem, da bosta matica in Slovenci zunaj njenih
meja snovali skupne strategije in prioritete za vodenje prihodnje politike.
Nekdanji vodja urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Franc Pukšič pa je v svojem posegu ostro presodil težnje in poteze leve koalicije v Sloveniji, ki je v letih svojega dolgega političnega kadrovanja zaustavljala izglasovanje tovrstnega zakona. Pukšič je tudi dejal, da bo morebitne težave pri 19. členu, ki predpisuje sestavo Sveta za Slovence v za-
mejstvu, navsezadnje razrešil predsednik vlade, saj bo to v njegovi pristojnosti: gotovo pa je, da bodo v Svetu sedeli predstavniki najbolj reprezentativnih organizacij, se pravi predstavniki krovnih, katoliških in gospodarskih organizacij, politiki SSk in Enotne liste in tudi slovenski politiki, ki so dejavni v drugih političnih strankah domicilne države. Predsednik parlamentarne komisije za evropske zadeve Anton Kokalj pa je izpostavil pomen 12. člena, po katerem bo za rojake zunaj slovenskih meja skrbel minister brez listnice: za to pa bo treba počakati prihodnji mandat. Poslanec NSi-Krščanske ljudske stranke je tudi izpostavil posvetovanje z deželnim tajnikom SSk Damijanom Terpinom pri uskladitvi 19. člena.
V razpravo so nato posegli Damijan Terpin, Saša Rudolf, Jože Škerk, Andrej Berdon, Sergij Mahnič, Peter Močnik in Marjan Terpin. Vsi so v svojih posegih pozitivno ocenili izglasovanje zakona, ki predstavlja za manjšino pravo prelomnico v odnosih z matično domovino.
IG
Foto IG
Študijski center Melanie Klein
Pobude za najmlajše
Pri študijskem centru Melanie Klein so letos priredili poleg dejavnosti za odrasle člane (mesečna predavanja, tečaj sproščanja, tečaj slovenščine za začetnike in nadaljevalce) tudi nekaj takih, ki so namenjene malčkom, katerim pri ŠC posvečajo prav posebno pozornost. V kratkem se bo zaključil tečaj, ki so ga pri mladem društvu poimenovali Prvi koraki. Udeležili so se ga dojenčki, stari od 3. do 9. meseca, glavno vlogo pa so odigrali njihovi starši, seveda, ki so odkrili, kako lahko s pomočjo nežnega dotika v vodi in na suhem dodatno obogatijo odnos s svojim naraščajem.
Za starejše otroke, med 4. in 6. letom, pa potekata jezikovna in motorična delavnica, ki se bosta iztekli v naslednjih tednih. Be-
sedni ringaraja je naslov srečanj za tiste, ki obiskujejo otroške vrtce s slovenskim učnim jezikom, a izhajajo v glavnem iz mešanih ali povsem italijanskih zakonov, in pridobivajo v neformalnem okviru nove slovenske izraze ter izboljšujejo svoje splošno jezikovno znanje. Gibalne urice pa so živahni trenutki, v okviru katerih otroci skozi gibanje utrjujejo že osvojene in pridobivajo nove motorične spretnosti. Osrednja pobuda za najmlajše pa bo še stekla. Poletni center Pikapolonica, pri katerem sodeluje tudi Slovenska prosveta, bo tudi letos imel svoj sedež v bazov-skem otroškem vrtcu, ki od minulega decembra nosi ime po znanem tržaškem skladatelju Ubaldu Vrabcu, čigar 100-letni-co smo praznovali rojstva. Počitniški program predvideva letos
/
kar šest razposajenih in ustvarjalnih tednov (od 3. julija do 11. avgusta) za otroke od 2. do 10. leta, ki bodo posvečeni cirkuškemu svetu, poklicem, športom, naravi, dišavam in pravljicam.
Lutke in glasba pa bodo glavne teme drugega poletnega središča Zlato sonce, ki ga ŠC prireja v sodelovanju z Didaktičnim ravnateljstvom Sv. Jakob v prostorih otroškega vrtca v ul. Frausin od
Foto Kroma
28. avgusta do 8. septembra.
Več informacij o omenjenih pobudah bo na razpolago na spletni strani www.melanieklein.org ali na telefonski številki 328-4559414 ter na društvenem sedežu v ulici Cicerone 8. Vpisovanje v poletna središča bo trajalo od 6. maja do 24. junija, pisarna pa bo sprejemala prijave ob sobotah med 16. in 18. uro.
AL
OPČINE
Spominska svečanost
Po 62 letih še živ spomin na 71 padlih
Pri openskem strelišču je minulo nedeljo po tekala spominska sveča nost ob 62-letnici junaške smrti 71 antifašističnih talcev, ki so padli pod kroglami nacističnih čet.
Pod prijetnim zgodnjespom-ladanskim soncem je množica najprej prisluhnila ubranemu petju Moškega pevskega zbora Tabor in SOMPD Vesela pomlad. Ko sta zborovodja Armando Škerlavaj in Mira Fabjan sklenila nastop svojih pevskih sestavov, sta pred mikrofon stopila govornika, zgodovinar Jože Pirjevec in predstavnica Skupine 85 Patrizia Vascotto.
Prof. Pirjevec je v svojem posegu obudil spomine na svoje otroštvo, ko se je iz Sežane vozil do Trsta preko Opčin s teto Olgo, "ki mi je pravila, kaj se je na tem mestu zgodilo. Že tedaj sem začutil grozoto tistega dejanja in takrat se je zame začela prava
antifašistična vzgoja". Po mnenju prof. Pirjevca so take svečanosti zelo pomembne, "v
nim težnjam, ki skušajo v Sloveniji prikazovati NOB kot hudo dejanje, v Italiji pa nekateri predstavljajo odporništvo kot zločinsko borbo, fašistično dvajsetletje pa kot veliko obdobje. "Takim vidikom se je treba vedno upirati", je dejal prof. Pirjevec, predvsem z ozirom na današnja dogajanja v Iraku, Palestini in drugod po
1
kolikor sta fašizem in nacizem večno zlo, saj sta vezana na človeško neumnost in hudobijo: proti tema dvema pojmoma se je treba zato vedno boriti." Priča smo namreč revizionistič-
svetu. "Danes smo poklicani zato, da s svojim pričevanjem dokažemo, da se s takim početjem ne strinjamo", je dejal zgodovinar.
Na isti način se je kulturna de-
lavka Patrizia Vascotto pritožila nad izredno nevarno težnjo, kateri smo danes priča: to je brisanje preteklosti. Spomini na zgodovinske dogodke so za nek narod temelj prihodnosti, obenem pa tudi svarijo, naj se napake iz preteklosti ne ponavljajo več v prihodnje. Mlajšim generacijam je treba tudi vcepljati vzgojo do svobode, do temeljnih pravic vsake osebe, saj živimo v času, ko je pripadnost politični, družbeni ali državni skupini kajpada krhka: vse to privede do brezbrižnosti, individualizma ali obratno do votlega nacionalizma. Tovrstna vedenja zlahka zdrsnejo na nasilna stališča, ki botrujejo bojazni do drugega, odklanjanju solidarnosti, zavračanju kakršnegakoli spoštovanja in ne nazadnje tudi zaničevanju drugih kultur in vojnam: tudi s temi besedami se je Vascottova želela navezati na mednarodna dogajanja, ki mučijo naš vsakdan.
Dogodek pri spomeniku ob strelišču je povezovala Lara Bar-bieri, taborniki Rodu modrega vala pa so s častno stražo oplemenitili svečanost.
Igor Gregori
Obvestila
Slovensko pastoralno središče obvešča, da bo velikonočna vigilija za vernike v mestu v soboto, 15.aprila, ob 20.30 na sedežu pastoralnega središča v ul. Risorta 3.
SZSO vabi vse svoje člane, prijatelje in sploh vse, ki bi se radi pridružili, na: SKAVTSKI KRIŽEV POT, ki bo na Veliki petek, 14. aprila 2006. Zberemo se v popolnem kroju ob 20. uri na Colu, od koder bo ob 20.30 krenil naš tradicionalni križev pot na Tabor. V cerkvi bo na razpolago več duhovnikov za spoved od 22. do polnoči. Župnija Prosek prireja od 17. do 24. julija izlet na Slovaško, Poljsko in Nemčijo. Ogledali si bomo glavno mesto Slovaške Bratislavo. Na poti proti Krakovvu si bomo ogledali rojstno hišo papeža Janeza Pavla II. v Wadowicah. Poleg ogleda Krakovva, bomo obiskali tudi Auschvvitz, Czestochovo in VVieliczko. Na poti proti
baročnemu mestu Dresden si bomo ogledali tudi VVroclavv in njegovo bogato kulturno dediščino. Cena izleta je 800,00 evrov (hoteli, polpenzijon, vodiči, vstopnine in avtobus). Informacije dobite lahko po 19. uri na tel. št. 040225170. Vpisovanje do konca aprila. Glasbena matica obvešča, da bo redni občni zbor GM v petek, 28. aprila, ob 17.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicanju na sedežu GM v Trstu, ul. Montorsino 2. Dnevni red: odprtje, poročila, razprava, razno. Vabljeni!
Zadruga Naš Kras sklicuje redni občni zbor v četrtek, 20. aprila 2006, ob 8. uri v prvem sklicanju in v petek, 21. aprila 2006, ob 20. uri v drugem sklicanju v prostorih Kraške hiše v Repnu. Prisrčno vabljeni vsi člani.
Darovi
V spomin na starše daruje Mira Bole 50 evrov za društvo Rojanski Marijin dom.
SLOVENSKO PASTORALNO SREDISCE V TRSTU
ob obletnici Kristusovega vstajenja
ŽELI VSEM SVOJIM ROJAKOM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
F7.
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST
cTi
VOSCl
vsem organistom, zborovodjem, pevkam in pevcem ter njihovim sorodnikom
blagoslovljene in miru polne velikonočne L	praznike	J
ii ' ■	■	'	‘ii*1
O/VLtČ
SKLAD MITJA ČUK IN VZGOJNO ZAPOSLITVENO SREDIŠČE MITJA ČUK
voščita vsem prijateljem vesele velikonočne praznike
jj
1|
ŽUPNIJSKA DVORANA V NABREŽINI od 16. do 23. aprila 2006
TRADICIONALNA RAZSTAVA PIRHOV Z VSEGA SVETA
Ob delovnikih: od 16. do 19. ure Ob praznikih: od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV-TRST ZVEZA PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV TRST-GORICA-VIDEM ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI v sodelovanju s ŽUPNIJSKA SKUPNOST NABREŽINA in SKD IGO GRUDEN - NABREŽINA
vabijo na
koncert revije
PRIMORSKA POJE 2006
v soboto, 22. aprila, ob 20.30 v župnijski cerkvi sv. Roka v Nabrežini
Sodelovali bodo: ZPS Marezige, Združeni zbor ZCPZ - Trst, MoPZ Sv. Nazarij - Koper, MePZ Šmihel, MePZ Divača in MePZ Obala - Koper
13. aprila 2006
Koroška / Kanada
NOVI
GLAS
Velikonočni jerbas, ovit z ročno vezenini
rtom. Zabrda pri Golsovem 2004
Navade so še žive
O velikonočnih prtih in velikonočnih
igrah na Koroškem
košara z velikonočnimi jedili pokrita z rožastim ali belim prtom. Na podlagi vezenih velikonočnih prtov iz 19. stoletja in prve polovice 20. stoletja je Marija Makarovič v knjigi "Vezenine so okras, vezenje pa veselje" (Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik, Celovec 2004) skušala razvozlati bogato motiviko koroških velikonočnih prtov.
Stare in bogato okrašene prte hranijo tudi v Koroškem deželnem muzeju v Celovcu, kjer se nahajajo v arhivih in čakajo temeljite raziskave. V sodelovanju med Koroškim deželnim muzejem in Slovenskim narodopisnim inštitutom Urban Jarnik nastaja razstava, ki bo predstavila velikonočne prte na Zilji, v Rožu in Podjuni in velikonočne prte v ostalih koroških dolinah. Koroška raziskovalka pa je ugotovila: "Najlepše in najbolj bogato okrašene prte sem našla na Zilji, v Rožu, Podjuni in Labotski dolini."
Etnologinja Uši Se-reinig, ki je zbrala in zapisala otroške igre starejše generacije na Koroškem, v knjigi "Križ kraž kralj Matjaž - Otroške pesmi, igre in igrače na južnem Koroškem" ugotavlja, da je ob Veliki noči bilo priljubljeno sekanje, rolkanje in trčljanje pirhov.
Na Koroškem so
Risba je iz knjige: Uši Sereinig, Križ kraž kralj Matjaž- Otroške pesmi, igre in igrače na južnem Koroškem, Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik, Celovec 2003.
pirhe sekali tako, da je kdo iz določene razdalje poskusil zapičiti kovanec v pirh soigralca. Jajce si komu nastavil na tla v plitvo jamo. Otrok, ki ga je sekal, je moral odmeriti toliko čevljev, kolikor sta se jih šla stavit. Če se je kovanec zapičil v pirhu, sta bila pirh in kovanec njegova. Če ni zadel, je dobil kovanec tisti, ki je pirh nasta-
vil.
Zelo priljubljeno je bilo "rolkanje", ki je še danes poznano. Otroci so naredili drčo iz dveh skodel, leskovih palic ali grabelj. Po njej so spuščali pirhe. Vsak je poskusil usmeriti pirh tako, da se je pritaknil čim več spodaj ležečih pirhov. Kolikor jih je zadel, toliko grošev je dobil. Plačati je moral tisti, čigar jajce je bilo zadeto. Pri usmerjanju pirha je bilo važno, kako si nastavil "špic", konico jajca. Tudi trčljanje (turči-nje) otroci na Koroškem še danes poznajo in igrajo. Pri tem dva igralca trčita "špic", konico jajca, drug ob drugega. Igralec, čigar pirh je ostal cel, v znak zmage dobi ubiti pirh svojega soigralca. Včasih so uporabljali tudi lažna jajca, "smolinja-ke",ki so jih bili napolnili z vročo tekočo smolo.
Martina Piko
gače, od katerega je vsakdo od domačih dobil en kos, in tudi živina, podobno kakor od mižnjaka, tj. božičnega kruha. V Potočah pri Zilji so k žegnu nesli hlebec rženega kruha, prekajen želodec, bun-tr ali žamprl, nekaj klobas in sol. Nekateri so priložili tudi vžigalice, ponekod pa so na dno košare položili križ iz velikonočne butare.
V Podjuni še živijo spomini, ki so povezani	z nameščanjem velikonočnega prta na jerbas. Spominjajo se, da so na mizo položili belprtizdamasta-130 x 146 cm - ki je imel bele čopke, žvingleje, na prt pa so dali košaro.
V korp (košaro) so naložili šunko, klobase, rdeče pobarvana jajca, hren in z rozinami nabulan šarkelj. Potem so na vrhu zavezali po dva nasprotna vogala. Zvingleji so lepo
morali padati navzdol. Nekateri so na zavezano košaro položili še šopek iz nageljna, rožmarina in roženkravta. Danes le redke družine ohranjajo to izročilo.
Marija Makarovič ugotavlja, da so glede vezeninske motivike velikonočnih prtičev tako slovenski kot avstrijski avtorji, ki se ukvarjajo z velikonočnimi šegami, zelo redkobesedni.	Na splošno
omenjajo le, da je lepo okrašena
gi o otroških igrah na Koroškem, ki jih je zbrala in zapisala etnologinja Uši Sereinig. V teh knjigah so predstavljeni velikonočni prti in velikonočne igre, ki jim navadno ne povsvečamo večje pozornosti, pa so vendar sestavni del zelo zanimivih velikonočnih šeg, ki so na Koroškem do danes ohranjena.
praznike.
Osebna pričevanja o postnem in velikonočnem času najdemo v seriji "Tako smo živeli - življenjepisi koroških Slovencev", ki jo izdajata Krščanska kulturna zveza in Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik v Celovcu. Zanimive drobce o velikonočnih šegah pa odkrijemo tudi v knjigi o vezeninah, ki jo je napisala etnologinja Marija Makarovič in v knji-
Na veliko soboto, tj. krstnico, nesejo po vseh koroških župnijah v cerkev, h kapelici ali pa h kakemu križu z belim ali rožastim prtom pokrite košare z velikonočnimi jedili. Velikonočnim jedilom pravijo "žegen". Duhovnik se vozi po fari in blagoslavlja jedila: svinjsko gnjat, šartelj, velikonočna jajca in klobase, ponekod dodajo še kruh in sol. K žegnu so nesli tudi "praj-telj", tj. posebno velik hleb po-
O šegah in navadah na Koroškem je obširno pisal narodopisec dr. Pavle Za-blatnik v knjigi "Čar letnih časov". Knjiga je danes neke vrste priročnik za raziskovalce in novinarje, za lokalna društva, ki obujajo šege v domačih krajih, pa tudi za družine, ki želijo po starem izročilu na novo oblikovati
Obisk Lojzeta Peterleta
Veliko slovensko srečanje v Torontu
V nedeljo, 26. marca, je imel Kanadski slovenski kongres svoj 16-letni občni zbor združen s pomembno kulturno prireditvijo v prostorih župnije Brezmadežne v Torontu. Ob 3h je bil občni zbor KSK, katerega se je udeležilo izredno razveseljivo število članov. Zbora so se udeležili tudi gostje, evropski poslanec prof. Lojze Peterle, odpravnica poslov slovenskega veleposlaništva ga. Barbara Sušnik, predsednik Svetovnega slovenskega kongresa dr. Boris Pleskovič iz Washingtona, Generalni častni konzul s soprogo g. Jože Slobodnik, predstavniki slovenskih organizacij v Ontariu. Pismene pozdrave sta poslala pridružena člana glavnega odbora KSK iz Vancouvra ga. Silva Plut ter g. Ivo Bergant, iz Ottawe primarij dr. Srečko Pregelj, iz daljnega Win-nipega sta prišla pridružena člana glavnega odbora gospod in gospa Vršnik, iz Britanske Kolumbije g. Ignac Konte, iz Ljubljane pa je poslal pozdrave združen z dobrimi željami glavni odbor SSK.
Po odigrani kongresni himni Slovenec sem je predsednik sveta KSK g. Karel Vegelj vse goste in člane kongresa pozdravil in predal besedo vodji občnega zbora inž. Tonetu Seljaku. Predsednik KSK g. Franc Rihar je podrobno opisal opravljeno delo. KSK je izdal knjigo dr. Janeza Vintarja 'Od Lipe do Javorja', ki je takoj pošla, zato bo KSK oskrbel čimprejšnji ponatis. Nato je prisotne seznanil s temi projekti: nagrajevanje učencev v slovenskih šolah s pismenimi priznanji in medaljami, razpis o sofinanciranju programov in projek-
tov kanadske slovenske mladine v obdobju 2006-07 in projekt Slovenska navzočnost v Kanadi. Vprašalniki z informacijami so ali pa bodo na voljo po vseh slovenskih skupnostih od morja do morja. KSK bo obvestil z vsemi možnimi sredstvi rojake o CENSUS CANADA 2006, ki bo 16. maja 2006 z namenom, da se pri štetju prijavijo kot SLOVENIANS.
Pododbor bo vodil član glavnega odbora Stane Kranjc.
Predsednik je tudi poročal, da bo odbor zopet pričel izdajati občasno glasilo 'Kongresne misli'.
Blagajniško poročilo je nato podal blagajnik Stane Kranjc in je k poročilu dodal še misel, da bi se KSK lotil še obsežnega dela, če bi imel na voljo finančna sredstva. Predsednik nadzornega odbora Valentin Batič je potem navzoče obvestil, da so blagajniške knjige v najlepšem redu, in predlagal, da se njegovo poročilo sprejme. Podpredsednik dr. France Habjan je nato prisotnim opisal delo upravnega odbora, da bo letos dvoje svetovnih študijskih srečanj, in sicer slovenskih glasbenikov iz Slovenije, zamejstva in iz sveta v 'obeh Goricah', od 13. do 16. septembra letos. Srečanje arhitektov v Mariboru pa bo oktobra 2006. Ideja glasbenega srečanja se je ro-
dila v Torontu 2004 na cerkvenem parkirišču, v pogovoru z mladim študentom iz Vipave, ki je bil istočasno gojenec Slovenskega centra za glasbeno vzgojo E. Komel v Gorici. V razgovoru je sproščeno dejal: Zakaj pa pri KSK oziroma SSK ne organizirate tudi vseslovenskega srečanja glasbenikov....
KSK je predlagal tajništvu SSK, naj se srečanje dogaja v obeh Goricah. Ta zasnova se je tudi organizacijsko uresničila. Po poročilu so se že
prijavile tri osebe, ki žele sodelovati na srečanju. Profesor Jerry Ponikvar, vodja programov, je nato podrobneje vse seznanil s projekti za leto 2006-07. Pri volitvah sta bila izvoljena dva nova člana odbora, knjžničarka ga. Štefka Pavlin ter družbeni delavec g. Štefan Muhič. Ga. Milena Soršak je nato obvestila in povabila vse slovenske rojake, naj podpirajo Viktorijin sklad, ki finančno podpira slovenske resno bolne rojake, ki za zdravljenje nimajo posebnih finančnih sredstev.
Kulturni del večera je bil v veliki župnijski dvorani. Program je vodila glavna tajnica KSK ga. Tjaša Škof. Po kanadski in slovenski
himni je povabila k mikrofonu predsednika KSK g. Franca Riharja, ki je vse goste in zelo številne udeležence pozdravil in jim zaželel lep večer. Predsednik Svetovnega slovenskega kongresa dr. Boris Pleskovič je v svojem nagovoru dejal, da prihaja že tretjič v Toronto na kongresno srečanje, in to z velikim veseljem in zadovoljstvom. Dejal je, da je SSK danes gotovo poleg slovenske cerkve ena vodilnih slovenskih civilnih organizacij, katere glavno poslanstvo je oh-
ranjanje, povezovanje in razvijanje svetovnega slovenstva. Izrekel je besede zahvale KSK in čestital k tako plodnemu delovanju. Odpravnica	poslov
veleposlaništva ga. Barbara Sušnik je naslovila na Kanadski slovenski kongres besede zadovoljstva in se zahvalila KSK za njegovo prizadevanje pri gradnji slovenske skupnosti v Kanadi. Njene besede so bile resnično izraz priznanja kongresnemu gibanju v Kanadi. Gospod Valentin Batič je nato predstavil evropskega poslanca, slavnostnega govornika gospoda Lojzeta Peterleta. Gospod Peterle je bil sicer naprošen, da bi govoril o evropskem povezovanju, vendar
je prvi del govora posvetil Slovencem po svetu. Zakaj? Med občnim zborom je pazljivo sledil poročilom, iz katerih je spoznal, da so programi Kanadskega slovenskega in s tem Svetovnega slovenskega kongresa naj učinkovitejše sredstvo, kako ohraniti slovenstvo in hkrati povezovati Slovence po svetu z matično državo. Ta model dejavnosti je tudi najustreznejši doprinos ustvarjanja skupnega slovenskega kulturnega prostora. Matična država bi morala taka naprezanja podpirati. Svetovni slovenski kongres je naravnost idealna civilna organizacija in more zaobjeti slehernega rojaka po svetu, ki želi ohraniti svojo slovensko podobo. Ta del govora je bil za udeležence trenutek resnega razmisleka.
Gospod Peterle je bil v drugem delu govora na moč stvaren. Naslikal je organizacijo Evropske zveze (EZ), ki je še vedno v nastajanju in bo še treba nekaj časa, da bo dobila dokončno podobo. Slovenci imamo, je dejal, nek občutek manjšinstva, zavedati pa se moramo, da so danes tudi velike države v EZ manjšine. Če bomo Slovenci še intenzivneje gojili slovensko kulturo in ustvarjali zdravo gospodarstvo, potem se nam ni treba bati za preživetje. Naj omenim še dejstvo, da je Peterle dosledno uporabljal izraz EZ in ne EU.
Po govoru je dr. Tone Kačinik ob 100-letnici Gregorčičeve smrti občutno recitiral njegovo pesem... Na srce je pritisnil me Bog. Člana Ljubljanske opere g. Juana Vesleta in pianistko gdč. Nastazijo Žibert,
ki je klavir študirala v Centru za glasbeno vzgojo E. Komel, je predstavil dr. Tone Kačinik. Baritonist Vasle je pel slovenske narodne pesmi (Gozdič je že zelen, Pri farni cerkvici, Moja kosa je križavna)..., dva samospeva (B Ipavca, - Mak žari ter F Vilharja, - Mornar), argentinsko (Publito mi pueblo) ter 2 operni ariji: (arijo Filipa iz opere Don Carlos, arijo Bazilija iz Seviljskega brivca). Baritonist J. Vasle je doživel dolgotrajno ovacijo že med samim izvajanjem, še večjo pa ob koncu programa. Za dodatek je še zapel Gor čez izero in arijo iz opere Evgenij Onegin. Iz koncertnega programa je izstopala rosno mlada pianistka, ki je suvereno spremljala nastopajočega baritonista. J. Vasletove CD so bile v trenutku razprodane.
Pred sklenitvijo se je gospa Tjaša Škof zahvalila vsem prisotnim za tako številen obisk in na oder povabila gospoda Lojzeta Peterleta, gospo Nado Čemas v narodni noši in g. Cirila Sorška, ki sta izročila pianistki šopek rož, vsem trem gostom pa darila. Po koncu programa so bili vsi povabljeni na zakusko.
Omeniti je tudi treba, da je poslanec Lojze Peterle v petek pred kongresnim srečanjem obiskal rojake v Lipa parku v St. Catharinsu ki so mu pripravili prijateljsko srečanje. V nedeljo pa se je srečal z rojaki v župniji Sv. Gregorija Velikega v Hamiltonu in jih je po nedeljskem bogoslužju tudi nagovoril. Opoldne se je v Torontu srečal v daljšem razgovoru s kardinalom dr. Alojzijem Ambrožičem. Na konzulatu se je srečal na vljudnostnem obisku z odpravnico poslov veleposlaništva go. Barboro Sušnik ter z generalnim častnim konzulom g. Jožetom Slobodnikom. Na kongresno srečanje so prihiteli številni rojaki iz Hamiltona in Niagarskega polotoka
France Habjan
NOVI
GLAS
Popotnica dr Janeza Drnovška slovenski izdaji svetovno znane revije Reader’s Digest
Mercator ostaja v slovenski lasti
Gledališče na vrvici Nova Gorica
Razigrani kozlički in škrbasti volk
Goriški vrtiljak je ob skorajšnjem sklepu svoje jubilejne, 25. sezone podaril abonentom, Malim in Velikim Polžkom, prikupno pomladno darilce, premiero glasbene pravljice s čaranjem Volk in kozlički, ki jo je režiser in vsestranski mentor Emil Aberšek priredil po znani pravljici bratov Grimm in jo s kopico domislic zrežiral s samo štirimi izvajalci - srednješolci - Gledališča na vrvici Nova Gorica. Goriški vrtiljak je svoje gledalce povabil v petek, 31. marca, v SNG Nova Gorica, kjer jih je čakalo presenečenje. Na oder sta najprej stopila nenavadna napovedovalca, eden v resnobnem črnem fraku (Tanja Sred-nik), drugi pa v pisani obleki dvornega norčka (Ana Žbona), z zvončki na značilnem pokrivalu. V sproščeni domačnosti sta k sebi povabila novogoriškega župana Mirka Brulca, da bi podelil tri nagrade otrokom, ki so se najbolje izkazali na letošnjem likovnem tekmovanju GV. Ker sam ni hotel narisati ničesar, sta mu poklonila v dar prvonagrajeno risbico. V gleda-
lišče je prispelo nad dvesto likovnih izdelkov, od teh jih je bilo petdeset razstavljenih v Rotundi SNG. Župan Brulc je pohvalil vse pridne risarje in izrekel čestitke Emilu Aberšku, ki že 25 let zavzeto vodi Goriški vrtiljak, gledališko abonmajsko ponudbo
za otroke, ki je že pred leti presegla mejo in se ustalila v Gorici in Trstu. Župan je naglasil, da Aberšek izbira za najmlajše obiskovalce gledališča najlepše igrice, tako da otroci ob njih spoz-
najo in vzljubijo dramsko ustvarjanje in se čim bolj zgodaj navadijo zahajati v gledališki hram. Zahvala je bila namenjena tudi direktorju SNG NG Sergiju Pelhanu, ki podpira dejavnost Goriškega vrtiljaka in se s tem zavzema za širjenje gledališke umetnosti. Po kratkem »uradnem« uvodu se je na odrskih deskah pojavil malce neroden čarodej. S pomočjo gledalcev mu je uspelo sicer pričarati tri igralce, da bi zaigrali igrico o volku in kozličkih. Še sam se je spremenil v igralca, da bi se vsaj štirje šli gledališče. In
res jim je uspelo. Pravljica je stekla kot po maslu. Med razgibanim odrskim dogajanjem, gibčnim plesom, petjem in s pomočjo svojevrstnih lutk, čepic z uhlji in kozjo dlako ter velikimi očmi, ki
so ponazarjale preostale kozličke, so radoživo speljali pravljično zgodbico s srečnim koncem, saj so volku izpadli najmočnejši zobje in ni mogel pohrustati kozličkov. Zelo sproščeno odrsko podajanje je bilo treba pripisati tudi predpremiernim nastopom v Desklah, Šempetru in Kranju. Ti neposredni stiki z gledalci so pripomogli, da se je popolnoma razblinila premierna trema, ki večkrat, kljub vsem vztrajnim vajam, zaustavi zaželjeni polet predstave. Mladi izvajalci so disciplinirano izvedli Aberškov režijski načrt in z živahno igro obdržali v svoji oblasti male gledalce ter prijetno zabavali tudi odrasle, ki so zaploskali njihovi spretnosti. Pri predstavi je Aberšek podpisal tudi scenografsko podobo: ena sama nagubana zavesa je služila kot zaslon za čarovnije in je dognano upodabljala varni dom kozličev. Režiserju so pri postavitvi te nove uprizoritve pomagali kostumografinja	Nevenka
Tomaševič, izkušena vodja šiviljske delavnice SNG Nova Gorica, in mladi sodelavci, avtor glasbe Matej Pe-tejan, koreografinja Sara Kenda in oblikovalka mask Nika Benčina. Slednji sta z Ajo Komel in Markom Kebetom soustvarili pravljični prikaz in dokazali, da se na odrskih deskah prav dobro počutijo.
Iva Koršič
Kratke
V Sloveniji več kot 535 tisoč upokojencev
Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je v Sloveniji že 535.173 upokojencev ali za en odstotek več, kot jih je bilo v mesecu februarju lani. Delež starostnih upokojencev je letos 59,8-odstoten, invalidskih 18-odstoten, družinskih 13,4-odstoten in vdovskih 4-odstoten. V preteklem februarju je najnižja pokojnina v Sloveniji znašala 106.794,35 tolarjev, najvišja pa 427.177,40 tolarjev.
Zadnja premiera v SNG Nova Gorica
V četrtek, 20. t.m., bosta ob 19.30 in ob 21.00 v SNG Nova Gorica, v Kotu, na prizorišču pod odrom, I. in II. premiera treh enodejank, dveh Davida Ivesona, Davno tega, daleč stran in Univerzalni jezik, ter Boruta Gombača Nova notranjost, pod skupnim naslovom Kabaret male fantastike. To bo zadnja premiera v letošnji jubilejni sezoni novogoriškega gledališča. V režiji Primoža Beblerja, umetniškega vodje SNG Nova Gorica, bodo prizore izoblikovali Miha Nemec, Alida Bevk, Iztok Mlakar, Mira Lampe-Vujičič in Ana Facchini. Pri predstavi sodelujejo še dramaturginja Martina Mrhar, lektor Srečko Fišer, scenograf in kostumograf Emir Geljo, oblikovalec giba Branko Završan, oblikovalec luči Samo Oblokar, asistentka dramaturgije Maja Lapornik Pelikan in asistentka scenografa in kostumografa Iris Kovačič.
Vse tri izbrane enodejanke se v izhodišču vrtijo okrog oglasa (za novo stanovanje v prvi, za avanturo v drugi, za tečaj jezika v tretji), v vseh treh se dogajanje nepredvidljivo zasuče v fantastiko in vse tri skozi svojski humor zastavljajo vprašanja, ki presegajo format malih zabavnih iger: o bližini in razdalji med dvema bitjema, o človekovih vezeh...
Velikonočni pirhi na Sveti Gori
V Frančiškovi dvorani na Sveti Gori je do velikonočnega ponedeljka na ogled prva razstava velikonočnih pirhov, za katero je ob samostanu poskrbelo rezbarsko, intarzijsko in restavratorsko društvo Solkan. Vsak dan so od 10. do 18. ure na ogled mojstrovine 30 izdelovalcev pisanic in izdelkov umetnikov-obrtnikov, ki so včlanjeni v solkanskem društvu.
Slednje je nastalo leta 2002, njegov namen pa je združevanje tovrstnih ustvarjalcev z go riškega območja ter obenem ohranjanje te kulturne dediščine, ki ima v Solkanu bogato zgodovinsko tradicijo.
Na razstavi si lahko ogledamo bogat izbor pirhov in pisanic, različnih velikosti in materialov, od lesa do gline in celo čipk, pa tudi klasičnih pirhov, skuhanih v listih čebule. Okrasni vzorci, ki so predstavljeni na posebnih panojih, pa ponazarjajo stare slovenske motive, ki se na novo uveljavljajo. Žlahtnost razstave je tudi vtem, da se na njej prepletajo pisanice s posebnimi rezbarskimi izdelki, ki so prav tako vezani na velikonočno motiviko.
Brezplačen mestni avtobus od Solkana čez Šempeter do Vrtojbe
Mestna občina Nova Gorica, občina Šempeter-Vrtojba pri Gorici in družba za avtobusni promet in turizem Avrigo v Novi Gorici so se sporazumeli o uvedbi brezplačnega mestnega avtobusnega prometa na območju med Solkanom in prek Šempetra do Vrtojbe. Začel je potekati 3. aprila. Predstavniki obeh občin in Avriga so se po slovesnosti na avtobusni postaji v Novi Gorici, skupaj s časnikarji, prvi odpeljali na novi brezplačni progi, dogodku pa so nazdravili v hotelu Lipa v Šempetru pri Gorici.
Z brezplačno avtobusno progo naj bi pritegnili del zasebnega prometa, ki poteka z avtomobili ali motornimi kolesi. Zmanjšali naj bi težave zaradi pomanjkanja parkirnih mest v Novi Gorici in zmanjšali onesnaženost ozračja oz. okolja v Novi Gorici. Za kritje stroškov brezplačnega mestnega prometa bo Mestna občina Nova Gorica letos prispevala okoli 75 milijonov tolarjev, občina Šempeter-Vrtojba pa 26 milijonov tolarjev. Lani so na avtobusih, ki so vozili od Solkana in čez Šempeter do Vrtojbe, našteli nad 165 tisoč potnikov. Avtobusi vozijo redno, ob konicah odpeljejo z začetne postaje vsakih dvajset minut. Župan mestne občine Nova Gorica Mirko Brulc je na srečanju s časnikarji pred uvedbo omenjene brezplačne avtobusne proge dejal, da si za enako ugodnost prizadevajo tudi za mednarodno mestno povezavo med Novo Gorico in Gorico. To progo bi povezali (jo zaokrožili) s Šempetrom pri Gorici, del stroškov za uvedbo brezplačnega prometa pa bi morda krila tudi EU.
Foto DP
no podporo vlade Srbije, enako kot vsi drugi, ki bi radi investirali v kateri drugi državi." Hrvaški Poslovni dnevnik je dogajanja okoli Mercatorja označil za "vohunske igre, Zoran Jankovič pa naj bi Mercator kupoval s srbskim denarjem. Sicer pa je nekdanji prvi mož omenjene trgovske družbe s 17 tisoč zaposlenimi dejal, da ga finančna družba Altima vabi za svetovalca na področju trgovine na območju držav med Črnim in Jadranskim morjem.
Mercator ostaja in bo najbrž tudi ostal gospodarska družba v slovenski lasti. Gre za nacionalni interes. Predstavnika največjih lastnikov, družbe Istrabenz in pivovarne Laško, ki imata skupaj nad 51% delnic družbe, Igor Bavčar in Boško Šrot, sta večkrat opozorila, da njunih delnic ne bodo prodajali, "saj gre za strateško in dolgoročno naložbo." Odvetnik Istrabenza in pivovarne Laško, Stojan Zdolšek, pa je v odmevni oddaji Trenja na Pop TV 6. aprila opozoril, "da je treba preveriti, ali ne gre pri ponudbi za odkup četrtine Mercatorja za pranje denarja družine Slobodana Miloševiča, s katero je beograjski poslovnež in bogataš Milan Benko tesno sode-
loval." Omenjeni odvetnik je tudi menil, "da gre pri ponudbi družbe Altima za odkup delnic Mercatorja za tako imenovano tržno manipulacijo, zaradi česar bi morala Ljubljanska borza takoj ustaviti trgovanje s temi delnicami." Na celotno zadevo, ki vsebuje tudi prvine in značilnosti afere, se je odzval tudi Žiga Debeljak, sedanji prvi mož Mercatorja. Zagotovil je, da se ta družba širi, sodeluje z mnogimi trgovskimi podjetji, tudi v Srbiji, ker hoče postati mednarodno pomembna v trgovski dejavnosti. Odprte so torej vse možnosti za sodelovanje, toda na pregleden in pošten način. Za Mercator je odločilna podpora obeh strateških lastnikov, Istrabenza in pivovarne Laško.
Med vojno v Sloveniji na mejnem prehodu Holmec ni bil storjen vojni zločin
Svetovno znana ameriška revija Reader's Digest je začela izhajati tudi v slovenščini, v prvi številki pa ji je popotnico napisal predsednik države dr. Janez Drnovšek. Razmišlja v skladu s svojo duhovno preobrazbo, ki vzbuja veliko simpatij v javnosti. Zapisal je tudi, "da nikoli ne smemo podcenjevati majhnega in morda skromnega poskusa, da bi izboljšali svet, v katerem živimo."
Slovensko vrhovno državno tožilstvo se je odzvalo na obtožbe iz Srbije, da naj bi bil med vojno v Sloveniji v bojih na mejnem prehodu Holmec, na meji z Avstrijo, storjen veliki zločin. Naši teritorialci naj bi ubili tri pripadnike jugoslovanske ljudske armade. O tem je pisal beograjski dnevnik Blic. Generalna državna tožilka Barbara Brezigar je poudarila, da med boji na omenjenem mejnem prehodu ni bilo kaznivih dejanj. To je že prej, leta 1999, ugotovila tudi skupina državnih tožilcev Slovenije za posebne zadeve.
Marijan Drobež
Vzdušje pred Veliko nočjo blagodejno vpliva na ljudi in jih pomirja, s čimer življenje vsaj za kratek praznični čas dobiva svoj pravi in najgloblji smisel.
Toda dogodkov v Sloveniji je vseeno veliko, zagotovo pa jih omogočajo in spodbujajo tudi možnosti in izzivi v demokratični državi. Javna občila objavljajo ocene in komentarje o novem zakonu o odnosih Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja, ki ga je pred dnevi sprejel Državni zbor. Žakon določa tudi status naših rojakov, ki žive na tujem. To so Slovenci v zamejstvu, pa tisti drugod po svetu, ki imajo status zdomcev in izseljencev. S takim poimenovanjem bi morali opustiti žaljive nazive, ki jih je nekdanji režim pri nas uporabljal v odnosu na mnoge Slovence na tujem. Mislimo na poimenovanja, kot so politični emigranti, begunci, sovražni emigranti, politični izseljenci in druga. Opozoriti velja tudi na izraz zdomstvo. V Sloveniji so ga pogo-
večja novost v novem zakonu bo ta, da bo članstvo v Gospodarski zbornici, in morda tudi v drugih zbornicah, prostovoljno. Slovenci pa so bili v prejšnjih dneh najbolj vznemirjeni, tudi ogorčeni, zaradi poizkusov, pravzaprav skrbno načrtovane operacije, da bi tujci postali lastniki Mercatorja, najbolj uspešne in največje trgovske družbe v Sloveniji. Kaže, da je bil v poizkus spremembe lastništva vpleten predvsem nekdanji predsenik uprave Mercatorja in eden najbogatejših Slovencev, Žoran Jankovič.
Delnice trgovske družbe je začela odkupovati londonska finančna družba Altima, ki pa ima sedež (s poštnim predalom) na Kajmanskih otokih. Za ponudbo o odkupu četrtine Mercatorjevih delnic naj bi stala
sto uporabljali, ko so pisali o beguncih, ki so bili prisiljeni zapustiti domovino iz političnih razlogov, ali pa ko so obravnavali Slovence v Argentini. Parlament je v prvem branju razpravljal tudi o preobrazbi Gospodarske zbornice, ki naj bi bolj ustrezala sodobnim potrebam gospodarstva, države in celotne družbe. Naj-
srbska poslovneža Miroslav Miškovič in Milan Beko. Oba sta obogatela v obdobju vladanja Slobodana Miloševiča. Njune širitvene načrte podpira tudi srbska politika, vključno s predsednikom vlade Vojislavom Koštunico. Tamkajšnji finančni minister Mladjan Dinkič je izjavil, da imata omenjena poslovneža "moral-
20
13. aprila 2006
Primorska / Gospodarstvo
NOVI
GLAS
Razstavi v Devinu
Kraški sir in kamen v gradu Lepe Vide
Pretekli teden sta se zvrstila v Devinskem gradu dva pomembna dogodka. Slovensko deželno gospodarsko združenje je priredilo razstavo Ka-men-Kras, posvečeno devetim proizvajalcem in umetnostnim obdelovalcem žlahtne kraške surovine, in v tem okviru tudi dobro obiskano strokovno srečanje. Promocijski odbor MOISIR pa je (po uspešnem posvetu) prvo nedeljo aprila na stežaj odprl grajska vrata množici ljubiteljev domačega sira. Obe pobudi, kamnoseški izdelki in odlični sirar-ski proizvodi, sta se slučajno, a zelo posrečeno spajali in priklicali mnogo obiskovalcev.
Kamen-Kras
V četrtek je potekal v grajskem kongresnem centru sproščen pogovor o kamnoseški dejavnosti in o njenem velikem potencialu. S sugestivnostjo filozofskega razmišljanja je profesor z ljubljanske fakultete za arhitekturo France Rihtar izrazil prisrčen poklon domačim umetnikom in proizvajalcem kraškega kamna. Akademski kolega na tržaški fakulteti za inženirstvo Edino Valcovich, ki ima izkušnje s Krasom in našim teritorijem, je poudaril pomen kamna v stavbarstvu in pri oblikovanju pejsaža. Avtor strokovnih knjig in
predavatelj na tečajih za kamnoseke SDZPI in v Ljubljani, Ivan Pertot, je odkrito spregovoril o veliki ljubezni in znanju, ki morata biti osnova pri tem delu; omenil je vplive beneške šole na Krasu in tudi neprimerno uporabo granita v lokalnem stavbarstvu. Arhitekt Marino Kokorovec, ki je skupno s kolegom Danilom Antonij em poskrbel za postavitev razstave, je povedal, kje vse so uporabljali kraški kamen v dvatisoč let dolgi zgodovini tukajšnjih kamnolomov. Poglavje zase sta bili lepi in
jih ponesli direktor SDGZ Andrej Šik, funkcionar Dežele FJK Luigino Bozzer in podsekretar Trgovinske zbornice Franco Rota (obe ustanovi sta finančno podprli realizacijo razstave), devinski princ Dimitri in slovenska konzulka Tanja Mljač, bi omenili še utemeljeno avtorsko delo arh. Antonija, ki je zbral dela za razstavo in je tudi avtor lepih posnetkov, ki sestavljajo katalog (grafična oprema Rado Jagodic). Podpisani, ki je sledlil izpeljavi projekta, je omenil turistične razsežnosti pobude: repenske in nabrežinske ja-ve ter tudi delavnice posameznih obdelovalcev kamna, so lahko izvirna etapa za obisk turista, ki ga privlačujejo lepa kraška pokrajina, enogastronomija in pravi zgo-dovinsko-arhitekturni biser, kot je Devinski grad.
neposredni pričevanji kamnoseka samouka Jerneja Bortolata iz Pliskovice in Pavla Hrovatina, ki je pripovedoval, kako je začel klesati svoje značilne kapnike pozimi v garaži, da ne bi “umrl" za tv zaslonom.
Ob vseh uradnih pozdravih, ki so
Letos v Ilirski Bistrici
17. Primorski slovenistični dnevi
Od 6. do 8. t.m. so potekali v Ilirski Bistrici 17. Primorski slovenistični dnevi, ki jih je priredilo Slavistično društvo Koper v sodelovanju s SD Nova Gorica in SD Trst-Gorica-Videm. Izbrani tematiki sta bili dve, in sicer Kettejeva 130-letnica rojstva in medkulturnost pri poučevanju jezika in književnosti. Zborovanje se je začelo z literarnim večerom na Premu ob Kettejevi rojstni hiši. Predstavili so pesniško zbirko "Sem fantič bil mlad ali Dragotina Ketteja veseli del", ki jo je uredil Silvo Fatur, ilustriral pa Romeo Volk. Sledil je program Kulturnega društva Prem. Seminarski del zborovanja je potekal v petek na osnovni šoli Dragotina Ketteja v Ilirski Bistrici. Po pozdravnih nagovorih je literarno tematiko o Ketteju uvedel Matjaž
l
Foto JMP
Kmecl. Nato sta v prvem sklopu spregovorila še Aleksander Bjelčevič in Tatjana Rojc. Nato smo poslušali še tri predavanja o pedagoških prijemih pri obravna-
NOVI
GLAS
GLAVNI UREDNIK Andrej Bratuž - ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik dr. Damjan Paulin Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.it Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.it Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.it
www.noviglas.it
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Viale della Navigazione Interna, 40 - 35129 Padova PD, tel. 049 8073263 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it
LETNA NAROČNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 85 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Tmedia, Korzo Verdi 51 - Gorica, ul. Montecchi 6 - Trst.
Brezplačna tel. št. 800 129452, iz Slovenije in tujine 0039 0481 32879. E-mail advertising@tmedia.it
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.	p-/—v
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu To številko smo poslali v tisk v torek, 11. aprila, ob 14. uri.
Foto Gianfranco Battisti
Razstava, na kateri so dela Caha-rije, Gramar, Pavla Hrovatina, K Marmi, Kajzer Marmi, Andreja Merviča, Tecnomarmi, Erika Vi-dalija in Zidarič Marmi (na posnetku), je odprta do Velike noči (16.aprila), od 9.30 do 17.30, torek zaprto. Z vabilom, ki ga dobi-
vanju Ketteja v šoli. Ob koncu dopoldanskega dela so primorski slavisti počastili Jolko Milič ob njenem življenjskem jubileju in visokih nagradah, ki jih je pred kratkim prejela. Popoldanski del zborovanja je bil namenjen vprašanju multikulturnosti pri poučevanju slovenskega jezika in književnosti. O tem so spregovorili Meta Grosman, Boža Krakar Vogel, Vesna Mikolič, Milena Blažič in Maruša Mugerli. Sobotni dan je bil namenjen ekskurziji po Kettejevi poti, ki je vodila od Ilirske Bistrice mimo Rečiče, Zarečja in Novakovega mlina do Prema.
Tudi 17. Primorski slovenistični dnevi so ponudili pester program in povabili k udeležbi ne samo slaviste, ampak vse, ki imajo radi literaturo in ki so jim pri srcu vprašanja razvoja slovenskega jezika v današnjem času.
Primorske slovenistične dneve prirejajo izmenično tri obmejna slavistična društva. Glavni letošnji prireditelj je bilo Slavistično društvo Koper.
vrt
mo pri SDGZ v Trstu, ul. Cicero-ne 8, www.servis.it, se dobi popust pri vstopu v grad, ki vključuje ogled parka, muzeja in bunkerja iz 2. svetovne vojne: po 80 kamnitih stopnicah v skali se znižamo do čudovitega razgleda na zaliv. Siri za vse okuse.
V petek, 31.3., na strokovnem posvetu in degustacijski večerji, v nedeljo na celodnevnem "laboratoriju okusa", ki ga je priredil kraški Slowfood, so se predstavili sirarji, ki nastopajo pod skupno oznako MOISIR. Kravji sir kmetij Ivana Pernarcicha iz Vižovelj, Le-narda Vidalija iz Bazovice,
Daria Zidariča iz Praprota in ovčji Omarja Marucellija iz Repna, so osvežili in nasitili vse sladokusce. Lokalna strokovnjaka Nicola Bressi (tržaški naravoslovni muzej) in profesor z videmske univerze Roberto Valus-so sta obravnavala značilnosti teritorija (kraške gmajne) in sirov, ki jih pridelajo sirarji: Tabor, Ovčji sir, Jamar, Žepek, Stracchi-no, Frišen...
Predsednik promocijskega odbora za ovrednotenje mlečnih izdelkov tržaškega Krasa Dario Zidarič je obnovil triletno prehojeno pot, ki je pripeljala do uveljavitve zaščitnega znaka in mlečnega izdelka, ki se lahko kosa z ostalimi izvrstnimi krajevnimi proizvodi, kot so vino, oljčno olje, med itd.
Mladi gostilničar Ivano Maero iz Piemonta pa je z dopadljivim nastopom in svojsko izkušnjo prikazal prisotnim gostincem (na sliki, skupaj s sirarji in z devinskim županom Retom) in ostalemu občinstvu, kako lahko postane sir - v družinskem obratu v kraju Brondello (Cuneo) ima v pokušnji na vozičku tudi do 50
VIDA VALENČIČ
sort sira - glavni protagonist kulinarične ponudbe. Maero pozna tako rekoč vse o 95% svojih sirov, saj gre sam ponje v planšarijo na planino ob sezoni, se pogovori s sirarjem, mu ukrade skrivnosti in tudi sam uskladišči sir v listju, tropinah, s travami itd. Skratka, iz-
kuhana juha s pršutom z make-roni s skutino in hrenovo polento, prašičji file z omako, to je fon-duto Žepek. Izredna skutina sladica in sladoled iz ovčjega mleka ter štiri žlahtna vina (Zidarichev Prulke, Ferlugov sauvignon, Grgičev refošk in Boletova črnina)
** ..................
'	; - V ,
Z leve: Andrej Mervič, Peter Škabar, Marko Zidarič, Erik Vidali, Tomaž Caharija
pričal je veliko ljubezen do tega dela, kar je na večerni degustaciji v grajskem salonu podkrepil s številnimi argumenti. Režiser dogodka je bil sirarski izvedenec Alberto Canova (na sliki s haljo), ki nudi naštetim sirarjem pomoč in prispeva svoje k rasti kvalitete kraškega sira.
Kdor je imel srečo, da se je lahko udeležil svečane petkove večerje odbora MOISIR, je lahko cenil izvirne in prefinjene jedi mojstra kraške kuhinje Glaudia Lauritana, lastnika vinske restavracije Gau-demus iz Sesljana. S penino KK Edija Kanteja in s svežim kraškim pršutom se je začela igra. Goveji carpaccio s svežimi zelenjavicami in koščki jamarja so podžgali najbolj lene želodce. Sledili so špar-glji na žaru s surovo spečenim mehkim jajcem, zajčji medaljoni z artičokami, izredna deset ur
so svoje prispevali h kontrapunktu okusov, užitka, veselja in izmenjavi prijateljstev. Zanimivo, da je mlad fant z južnjaškim priimkom, a naše gore list, saj njegova mama Luciana Legiša je od znane krajevne gostinske družine, eden najbolj zanimivih in izvirnih glasnikov kraške kulinarične tradicije, seveda obnovljene in prepojene z novimi pristopi in idejami.
V naši primorski zakladnici tvorne kulture je treba začeti upoštevati, ob ostalih uveljavljenih eno-gastronomskih bogastvih, tudi naravni domači sir. Naši trgovci in gostinci, ki se vedno bolj pogumno lotevajo valorizacije avtohtonih pridelkov in proizvodov, ne morejo mimo te kakovostne in tudi cenovno sprejemljive ponudbe.
Davorin Devetak
KO SE DOTAKNEŠ OSEBE
Dotik na licu
Še sem taka, da se me besede lahko dotaknejo. Še sreča, da je tako. Tokrat je bil tisti tvoj stavek: "Si pripravljena sprejeti vse to, kar ti življenje želi dati?" Takrat, še isto sekundo, pomislim, da je to najlepši ljubezenski stavek, ki mi je bil izrečen. Pred časom sem v kaki reviji prebirala daljši zapis z desetinami intervjujev o tem, kateri naj bi bil najlepši ljubezenski stavek, najgloblja izrečena ljubezenska misel. Spominjam se besed, ki jih je izrekla neka znana pisateljica: "Več let sem čisto vsako osebo, ki jo poznam, vprašala, kateri je po njenem mnenju tisti ljubezenski stavek, katere so tiste besede, ki so ljubezen, ki dihajo ljubezen, ki nosijo ljubezen. Na koncu, po vseh danih odgovorih, sem prišla do zaključka, da je ta stavek naslednji: "Si jedel?". In, če se to sliši še tako paradoksalno, sem se takrat po branju tistega zapisa zamislila in dognala, da je mogoče res: takrat, ko se dejansko približaš drugi osebi in jo zares, s srcem v roki, vprašaš nekaj tako zelo banalnega, pa vendar istočasno tako zelo pomembnega, deliš z njo ljubezen, ki jo čutiš v sebi. Ker ljubezen ni le čustvo, ni le emocija, ki privre na dan, pač pa tudi in predvsem skrb, zmožnost, da se oddaljiš od lastnih potreb in se vprašaš, kdo je oseba, ki je pri tebi, kaj razmišlja, kaj potrebuje, kaj jo lahko osreči.
Spominjam se none, misli tiste generacije, ki se ji je vojna zarezala v meso in je izkazovanje ljubezni istovetila s skrbjo, ali je draga oseba sita. Čim bolj, tem bolje, pomeni, da je tragika vojne
mimo. Spominjam se tiste debele plasti masla na belem kruhu, skladkorja na njem, kako se je vse skupaj spojilo v sladko maščobo v ustih, pa koščka masla v beli kavi, ki mi ga je na skrito dajala v belo kavo. Takrat sem se hudovala, verjetno je to bilo ravno v obdobju, ko sem prejela v dar knjigo, ki je verjetno zrevolucionirala svet utrjevanja telesa: Aerobiko Jane Fonda. S svinčnikom v roki sem strastno prebirala prvi del knjige, v katerem je orisala svoje življenje, podčrtovala vse različne podatke o hranilni vrednosti živil, preizkušala različne vaje... in si potem dobila žlico masla v beli kavi, ki mi jo je dajala nona. Danes mi je žal za to, da sem se takrat hudovala, ker sem razumela, da mi je hotela dati nekaj, kar je sama bila: v otroštvu prestrašen
otrok brez staršev, za katerega je košček masla v beli kavi verjetno pomenil razliko med tem, da nekaj imaš, in tem, da stradaš. Z leti sem prebrala in slišala različne besede, vezane na ljubezen. Kot da bi se ljubezen dalo ubesediti! Kot da bi ne bilo vse istočasno tako neizrekljivo in istočasno tako normalno, tako normalno in enostavno kot voda, ki pricurlja s hriba. Besede so le naš poskus definicije nečesa, kar se ne da definirati. Ljubezenska pesem, ljubezensko pismo je lahko še tako močno, presunljivo ali pa še tako nežno, pa vendar ne bo nikoli moglo preseči dotika roke na licu. In verjetno tudi tisti naš običajni "Si jedel?" nam, če se le ob njem zamislimo, predstavlja nekaj več kot zadostitev fizioloških potreb in se lahko povzdigne v stavek, ki pooseblja ljubezen.
NOVI
GLAS
Primorska/ Gospodarstvo
13. aprila 2006
Osma številka Pastirčka
Radostna aleluja in smejoč spev pomladi
Iz osme, aprilske številke priljubljene otroške revije Pastirček, ki jo izdaja Zadruga Goriška Mohorjeva, kar prekipeva veselje ob Kristusovem zmagoslavju nad temo smrti in vrnitvi cvetoče pomladi, ki vsepovsod izliva svoje sladko dišeče vonjave. Ob cvetoči vejici in	razigranih
piščančkih Pastirček želi vsem bralcem blagoslovljeno Veliko noč, poln koš pirhov in zvrhano mero veselja. Temu radostnemu voščilu se pridružuje pesmica Pirhi Zlate Volarič.
V njej zajček Uhec vabi otroke, naj hitro pobarvajo jajca, da se bodo spremenila v pisane pirhe. Te bodo, kot pravi do-
polnjevanka Mihec in žegen, starši in otroci z drugimi velikonočnimi dobrotami nesli v cerkev blagoslovit in jih zaužili na velikonočnem zajtrku, ko bo-
do prišli od vstajenjske maše. O skrivnostih Velike noči pripoveduje tudi knjiga Velikonočne la-
stovke. Slovenski prevod besedila Vicki Howie je z nežnimi ilustracijami Paole Bertolini Grudina pred kratkim izšel pri reviji Ognjišče. To branje toplo priporoča prijatelj Pastirček. Kristusovo trpljenje, a tudi radost vstajenja preseva iz nekaterih risbic, ki dragoceno dopolnjujejo pisne prispevke Pastirčkove pošte. Veliko je sicer tudi pomladnih motivov, pa tudi še zimskih in pustnih izsekov. Prav opis pustnih navad v domači vasi je Lari Devetak, petošolki OŠ Vrh sv. Mihaela, prinesel častni naslov Pastirčkov časnikar meseca. Iskrene čestitke! Da se zima mora res posloviti, je jasno tudi iz zapisa Lučka in običaji, v katerem sv. Jurij, čigar god praznujemo v aprilu, na belem konju z dolgo sulico prebada zmaja-zimo. Jurjevanje, veseli obhod zelenega Jurija, mla-
Kratke
Ob predvidenih spremembah davčnega sistema v Sloveniji
Na Ministrstvu za finance Slovenije pripravljajo predloge za popolno prenovo davčnega sistema, ki bi ga tudi poenostavili. Gre za pomembno področje gospodarskih in socialnih reform, ki jih je zasnovala vlada in nekatere že uresničujejo. Ob tem so se v javnosti razširila mnenja in trditve, da oblast pripravlja visoke davke tudi za stanovanja in avtomobile. Domnevna nova politika na področju davkov je postala tudi tema soočanja med političnimi strankami, ki poteka v državnem zboru.
0 novostih na davčnem področju, ki se obetajo v Sloveniji, je v parlamentu govoril tudi premier Janez Janša. Dejal je, “da je govorjenje o tem, da bodo po novem kar vse nepremičnine in vse avtomobile obdavčili, govorjenje na pamet. Namen vlade ni obdavčiti vse po vrsti, temveč bolj obdavčiti luksuz. Vlada bo predlagala obdavčitev zgolj neproduktivnega premoženja. Ne bo nikakršnih povečanj davkov za stanovanja, za hiše, za tisto, kar je potrebno za normalno življenje ali za prevozna sredstva, ki jih težko štejemo za luksuz. Drugo je, ko gre za avtomobile visokega cenovnega razreda.” Pojasnila in zagotovila predsednika vlade o novih davkih so javnost pomirila, saj Janez Janša velja za verodostojnega politika in osebnost.
V Sloveniji je kar okoli 80 odstotkov stanovanj v zasebni lasti, pri čemer zavzemamo visoko mesto tudi v okviru EU. Slovenci tudi veljamo za avtomobilski narod, čeprav nimamo bogate tradicije na tem področju. V Sloveniji zasebniki vsako leto kupijo okoli 60 tisoč novih avtomobilov. Skupaj je registriranih skoraj milijon osebnih vozil. Torej odpade en avtomobil na dva Slovenca. V Sloveniji se ukvarja s prodajo avtomobilov kar 720 gospodarskih družb oz. samostojnih podjetnikov.
Kazni kršiteljem zakona o dvojnem označevanju cen
V Sloveniji trgovska in druga podjetja skrbno izvajajo zakon o obveznem dvojnem označevanju cen v tolarjih in evrih, ki je začel veljati 1. marca. Vendar so tudi primeri, da posamezna podjetja omenjeni predpis kršijo. Kazni za kršitelje so visoke in znašajo 200.000 tolarjev. Inšpektorji so nekaj kršiteljev že kaznovali, spet drugim pa so izrekli zadnji opomin.
Inšpekcijske službe, organizacije potrošnikov in nekateri sindikati so kupce blaga ali storitev povabili, naj ugotavljajo morebitne primere neupravičenega višanja cen, v obdobju dvojnega označevanja le-teh. Takih primerov doslej menda v Sloveniji ni bilo veliko. V zvezi svobodnih sindikatov Slovenije so sporočili, “da bodo imena vseh tistih, ki bodo neupravičeno povečali cene, objavili v časniku Delavska enotnost in na spletni strani sindikata.”
Zaskrbljujoči podatki evropske komisije
V Sloveniji na cestah umre preveč ljudi
Na slovenskih cestah letno izgubi življenje več ljudi od povprečja v Evropski uniji, razkriva na Evropski komisiji v Bruslju objavljeno poročilo. V povezavi je tako na cestah leta 2004 umrlo 95 ljudi na milijon prebivalcev, medtem ko so v Sloveniji po podatkih iz poročila isto leto ceste terjale 274
znižala na 25 tisoč, s 50 tisoč ljudi, ki so v 25 državah umrli v prometnih nesrečah leta 2001. V letu 2005 je bilo po ocenah smrtnih žrtev 41.600, kar je sicer 17,5% manj kot leta 2001, a še vedno preveč: s takšnim tempom zniževanja bo leta 2010 na cestah prezgodaj umrlo še vedno kar 32.500 ljudi.
£
življenj ali 137 na milijon prebivalcev. Število smrtnih žrtev sicer upada, a prepočasi, ugotavlja komisija.
Ta ugotovitev sicer ne velja le za Slovenijo, temveč za celotno petindvajseterico. EU si je za cilj postavila, da bo število mrtvih na cestah do leta 2010
"Številke so še vedno nesprejemljivo visoke. Ceste so za rakom in kardiovaskularnimi boleznimi tretji najpogostejši vzrok smrti. Posledice so človeške, socialne in gospodarske - po nekaterih ocenah je škoda dva odstotka bruto domačega proizvoda, vsaka smrt pa druž-
bo, vključno s kolateralno škodo, stane štiri milijone evrov," je ob predstavitvi poročila dejal komisar za transport Jac-ques Barrot. Poudaril je tudi, da EU vodi vrsto projektov za izboljšanje varnosti na cestah, npr. na področju varnosti infrastrukture, kot so predori, pri vozniških dovoljenjih, standardih za sposobnost vožnje in pri najbolj ogroženih skupinah. Poleg tega je v raziskave za boljšo varnost vložila 100 milijonov evrov v okviru šestega okvirnega programa, je navedel komisar. A svoje morajo storiti tudi članice, je bil jasen. Kar se stanja v posameznih državah tiče, komisija ugotavlja, da je varnost na cestah v novih članicah slabša kot v starih. Celo dosedanja rekorderka po številu smrtnih žrtev, Francija, je v zadnjih letih z vrsto ukrepov uspela zmanjšati število mrtvih za kar 32 odstotkov - z 8162 mrtvimi v letu 2001 na 5530 mrtvih leta 2004. V Sloveniji se je po navedbah komisije v enakem obdobju število mrtvih znižalo za en odstotek - z 278 na omenjenih 274 ljudi.
Ta napredek je po ugotovitvah komisije med najslabšimi: Slovenijo skupina uvršča v naj-slabšo tretjo skupino, skupaj s še sedmimi novinkami. Kar devetim državam je uspelo stanje izboljšati za več kot 14%, v drugi skupini pa je bilo smrtnih žrtev za vsaj pet odstotkov manj.
V povprečju je stanje sicer najboljše v Veliki Britaniji, na Nizozemskem, Švedskem, v Nemčiji, Finski in na Malti,
najslabše pa na Poljskem, v baltskih državah, Madžarski, Češki ter na Portugalskem in v Grčiji. V prvih letno umre od 50 do 60 ljudi na milijon prebivalcev, v Latviji in Litvi pa več kot 200, razkriva komisij i-no poročilo.
Med najbolj ogroženimi skupinami prebivalcev so mladi med 18 in 25 letom starosti : ta skupina predstavlja 10% vseh prebivalcev, a 21% smrtnih žrtev, pri čemer so štiri petine mladeniči. Večina nesreč, v katerih umrejo, se zgodi konec tedna: "Vročica sobotne noči ima tragične rezultate," pravijo na komisiji.
Nadalje so ogroženi tudi pešci, še posebej starejši od 65 let, in kolesarji, kar 14% mrtvih pa je med motoristi. Tovornjaki so vpleteni v šest odstotkov nesreč, a 16% jih ima smrtni izid. Na avtocestah se zgodi pet odstotkov nesreč, z 9% žrtev. Najhujše so nesreče zunaj naselij, a ne na avtocestah: skupaj predstavljajo 28% nesreč, a 60% žrtev. V naseljih se zgodi 67% nesreč z 31% žrtev.
Kar se Slovenije tiče, je k poročilu priložen še kratek povzetek, po katerem želi država z leta 2002 sprejeto strategijo cestne varnosti prepoloviti število smrtnih žrtev do leta 2010 -s 415 leta 2000 na 210 leta 2010. Varnost na cestah v Sloveniji se je sicer glede na povečan promet v zadnjem desetletju izboljšala, pravi komisija, pri čemer sicer ugotavlja, da se je tako število nesreč kot ranjenih v obdobju 1991-2004 podvojilo oziroma potrojilo.
STA
Veselo Veliko noč vošči
■
° %
■■■(■■■■■■■IS.«.
er ■■■	■■■■
■■ ’ ■
a
t
dega fanta, ovenčanega z zelenjem, je še vedno razširjeno v Beli krajini in naznanja prihod pomladi. Mali Medo Paole Bertolini Grudina se tudi veseli pomladnega cvetja, saj misli postati vrtnar, ko doraste. Tudi rubrika Danile Komjanc Besede v podobah je vsa prežeta s pomladnim duhom.
Na polici se bohotijo pomladne cvetke, v vrtni uti pa je vse potrebno za spomladanska dela v vrtu. Ročice najmlajših Pastirčkovih bralcev bodo vse pobarvale v čudovite barve. Ob svetopisemski pobarvanki pa se bodo z barvicami napotile z Abrahamom in njegovimi v obljubljeno deželo. Tudi knjižna polica Barbare Rustja se je odela v pomladni čar. Na njej je knjiga Slovenske ljudske pesmi, ki jih je izbrala Kristina Brenkova, naslikala pa Marlenka Stupica. Po navodilih Ru-stjeve bodo otroci dopolnili poznane ljudske stihe in poslali ilustracijo pesmice Barčica Pastirčku. V razredu bodo pod vod-
in snežak. Kdo bo nosil pasjo kraljevo krono, bodo otroci izvedeli iz pesmice Štiri žametne tačke, istega avtorja. Ob branju
stvom učiteljic lahko odigrali prizorček V. T. Arharja Pozdravljena pomlad, v katerem nastopajo zvonček, trobentica, sonce, kos
nadaljevanja Novih dogodivščin metle Pike Marize Perat pa bodo bralci spoznali, kako je Pika zašla pod cirkuški šotor.
Kratek velikonočni oddih bodo šolarji lahko izkoristili za skok v naravo. Pri tem bodo morda naleteli na brstečo murvo, ki jo nazorno opisuje Pastirček ob pomoči Danile Komjanc in Ane Rupil. Lahko pa si bodo, kot Pastirčkovi vedoželjni "potepuhi", privoščili izlet do presihajočega Cerkniškega jezera, na zaledeneli površini katerega se pozimi domačini drsajo, poleti pa pasejo živino, kosijo travo.... Morda se bodo odpravili še do Križne jame nedaleč od Cerknice.
"Zastrupljen" od volitev se Pacek ne meni za pomladne radosti, tuhta le, kako bi kot zmagovalec preoblikoval šolanje: tri mesece šole in deset (?!) mesecev počitnic; izdelali bi seveda vsi!
K
NOVI
GLAS
Pismo
Spoštovani msgr. dr. Sedej!
Pravljica za velike in male
O zajčku, ki je bil rojen pozimi
poštovani msgr. dr. Frančišek Borgia Sedej! Pišem vam, da bi se Vam javno zahvalil. Hvaležnosti, ki jo res globoko čutim, ne izražam le v svojem, osebnem imenu, ampak si dovolim tudi v imenu ostalih goriških 'ško-fljanov', da uporabim ta izraz rajnega g. Stanka Žerjala, za vse, kar ste naredili za naše primorsko ljudstvo! Vaš daljni sorodnik in prijatelj, Simon Gregorčič, Vas je očitno dobro poznal, ko Vam je ob umestitvi napisal pesem, v kateri lahko preberemo tudi verza, ki Vas zelo dobro označujeta: "Ne vda vabljenju se, ne vda nasilju, / ne moti hvala ga in ne porog". Odločitev, da Vam pišem, je padla sinoči, ko mi je večer prinesel nekaj miru in sem se zamislil o Vaši življenjski usodi in o Božji previdnosti, ki zna, kot je nekoč dejal msgr.
Ukmar, postaviti pravega moža na pravo mesto. V zavest pa mi je vse to prišlo, ker me je pred tem prof. Lui-gi Tavano opozoril, da je danes 100-letnica vaše posvetitve in umestitve na stolico goriške nadškofije.
Saj poznate g. Tavana, tega neutrudnega goriškega duhovnika in zgodovinarja, ki se na čelu Inštitita za versko in socialno zgodovino trudi za ovrednotenje poznavanja preteklosti celotne Goriške. V njegovem srcu je živa volja, da bi utrdil starodavno duhovno dediščino Ogleja, zlasti - v duhu patriarha
Pavlina -sporočilo duhovne in narodne strpnosti v vprašanjih evangelizacije. Prof. Tavano je bil pred kakim tednom tudi pobudnik okrogle mize ob predstavitvi knjige Ivana Portellija z naslovom Pastore dei suoi popoli in podnaslovom: Mons. Sedej e Tarcidiocesi di Gorizia nel pri-mo dopo guerra, torej knjige, ki osvetljuje eno najbolj težkih obdobij za vso Goriško in za Vas, saj ste bili tudi Vi sami begunec in nato povratnik v razrušeno mesto in deželo, ki so jo razdejale ofenzive na soški fronti.
Ta oglejski duh, ki sem ga pravkar omenil, je preveval vse Vaše delovanje. Trdna vera in doslednost v razumevanju svojega poslanstva in službe v smislu najžlahtnejšega pojmovanja
katolištva, kot odraza univerzalnosti, vas je postavljala nad pojave
vsakršnega nacionalizma.
Ko ste 25. marca leta 1906 sprejeli vodstvo goriške nadškofije, si gotovo niste mogli predstavljati, da boste dobro desetletje kasneje doživeli konec avstro-ogrske monarhije in zasedbo naših krajev s strani Italije. Značilno je, da ste iz spoštovanja do ostalih narodov na ozemlju nadškofije zavrnili podpis Majniške deklaracije. Prav tako si niste mogli predstavljati fašistične strahovlade in vseh pritiskov in napadov nase in na duhovnike in slovensko ljudstvo, ki ste jih morali prenašati in zavračati v zadnjem desetletju Vašega življenja.
Prav doslednost pri enakopravnem obravnavanju vseh narodov se je pokazala kot nezlomljiva obramba, tudi ko je šlo za zaščito slovenske besede. V tem smislu zato razumemo Vašo podporo Zboru svečenikov svetega Pavla, ko ste leta 1923 omogočili ustanovitev Goriške Mohorjeve družbe. Po letu 1927, ko so fašistične oblasti pospešile sistematično zapiranje raznih naših gospodarskih zadrug in kulturnih društev, ste zaman skušali ustvariti samostojno Katoliško akcijo, ki bi odgovarjala le Svetemu očetu, da bi se v njenem okviru ohranilo slovensko organizirano življenje. Poživili ste delovanje Marijinih družb in vrtcev. Značilno se mi zdi, da ste v pismu prijatelju dr. Primožiču 18. oktobra 1928 pisali: "Moja služba je težka in postaja pri teh žalostnih razmerah vedno bolj kritična... Naša vlada nas hoče kar v par letih asimilirati. Vse njene odredbe merijo na to. ” Še danes bi morali zato zlasti starši in učitelji prebirati vaše pastirsko pismo iz leta 1929, v katerem opozarjate na pomen maternega jezika pri vzgoji in verskem izobraževanju. Višek v tem naporu so Vaše Normae ad instructio-nem deri curati, z dne 14. julija 1931, ko ste tudi cerkvenopravno utemeljili potrebo po poučevanju verskih resnic v jeziku, ki je razumljiv vernikom in zlasti najmlajšim izmed njih. Krščanski nauk in z njim posredno tudi pouk slovenščine se je prenesel v družine, cerkve in zakristije.
Dragi gospod Nadškof, naj se za konec obračam na Vas s prošnjo g. Filipa Terčelja: Vladika Sedej! / k sodniku pravičnemu Kristusu stopi / in mu to povej: / Naš narod ob Soči / trpi in molči! / Pomoči mu pošlji, / dav svoji bolesti ostane zvest Cerkvi, tvoji nevesti, / da upanja božjega ne izgubi.
ITvala torej za vse, kar ste v življenju naredili, in za vse, kar sedaj v nebeškem Jeruzalemu lahko milostno izprosite za vse nas!
S spoštovanjem,
vaš Marko Tavčar Devin, 25. marca 2006
Nekoč, sredi mrzle zime se je rodil in živel majhen siv zajček z dolgimi zajčjimi ušesi. Zajčki se sicerne rojevajo pozimi, čisto redkokdaj se to zgodi, naš zajček pa je imel posebno smolo, saj je na svet prišel sredi mrzlega decembra. Pa še brez bratov in sestric je bil. Tako je mali zajček tiho rasel v svojem temnem brlogu in ni bil prav nič vesel in razposajen, kot so ponavadi mladi zajčki in majhni otroci. Pa kako naj bi bil vesel? Mama zajklja in oče zajec sta bila vse dolge dneve zdoma, ker sta križem kražem po poljih in zeljnikih iskala hrane. Zajček je bil sam v mrzlem brlogu, zeblo ga je in dolgčas mu je bilo. Pa ni mogel ven, kajti debela snežna odeja je pokrivala travnike in polja. Bila je mrzla, mokra, ledena in nevarna za šibke in neizkušene nožiče malega sivega zajčka. Pa kaj, ko zajček še sanjati ni znal, kajti razen mraza, lakote in samote ni v življenju okusil ničesar drugega. Ni vedel namreč, da so travniki zeleni, da rožice dehtijo, da je detelja sočna in sonce prijetno toplo. Se tega ni vedel, da se ob koncu zime sneg stali in da stopijo tedaj vsi mladi zajčki iz svojih brlogov in se podijo in lovijo in igrajo po tratah, ki nimajo konca. Zajček vsega tega ni nikoli doživel in zato tudi sanjati ni mogel.
Na večer, ko se je mama zajklja trudna vračala z majhnim korenčkom, mu je pripovedovala o čudni, nepoznani deklici, ki jo ljudje in živali imenujejo POMLAD. Zajček se ni mogel načuditi, kakšna naj bila ta pomlad. Mama je namreč povedala, da pomladi ni mogoče glodati, niti snesti, niti preteči ali preskakati. Pa je pomlad vendarle lepa, polna dobre hrane, polna toplega sonca in otroškega veselja. Kaj vse to pomeni, zajček točno ni vedel, razumel
pa je, da je pomlad rumena deklica, lepa in nasmejana in prav nič podobna kujavi, mrzli zimi.
In tako je sivi zajček razmišljal o pomladi, gledal bele travnike, oblake na nebu in gola drevesa in si skušal predstavljati, kakšna je ze-
lena barva in kakšno je toplo, modro poletno nebo.
Minil je tako januar, minila sta februar in marec in skozi odprtino je začel vdirati nov, še nepoznan vonj, ki je ponoči razburjal malega zajčka in mu ni dal spati. In nova, rumena svetloba je vsako jutro pokukala v brlog, žgečkala zajčka za uhlji in ga potiho, še čisto plaho vabila na piano. Zajčka je bilo v začetku strah vseh novosti, kmalu pa ni mogel več vzdržati in je pomolil dolge uhlje iz brloga . In glej, uhlji tokrat niso pordeli od mraza, temveč je na koži začutil nekaj nežnega, božajočega, toplega in blagodejnega. Bilo je sila prijetno. Zajček je pomolil na prosto tudi glavo in v oči ga je kar zaščemelo. Joj, na nebu je bila velika, rumena zeljnata glava, čisto okrogla in tako zelo, zelo svetla, da je zajček ni mogel gledati.
Ampak bila je lepa in topla, tako zelo lepa in topla, da bi jo zajček najraje nesel v svoj brlog. In imenovala se je sonce.
Zajček je pogledal naokoli. Kaj pa je novega v gozdu, na travnikih in na skritih livadah? Bela barva ni bila več prevladujoča barva. Skrila se je za grmi in rasla na nežnih zelenih pecljih. Zelenih? Da, zelenih, kajti vse naokoli je bilo zdaj sveže in zeleno in zajček, ki je bil rojen pozimi, je končno razumel, kakšna je zelena barva. Zdaj, ko se je marec bližal koncu in se je april že nasmihal vsem prebivalcem sveta, so bili zeleni travniki in gozdovi, zelenele so livade in skrite jase, zeleni so bili vrtovi, gore in planine. Pa ne samo zeleni. Med zelenjem se je skrivalo nešteto novih in lepih barv, od rumene, rdeče do modre in vijoličaste, zibale so se in dišale v vetru in sivi zajček ni vedel, da je to prvo spomladansko cvetje.
Ko je mali radovednež vse to videl in zavohal, si ni mogel kaj, da bi ne zapustil mrzlega brloga. Stekel je na piano, spoznal, kako okusna je sveža zelena barva, se veselil trave, sočne detelje in dehtečih cvetic. In spoznal je tudi, da je sonce toplo in nežno, da so travniki mehki, da je veter spomladi topel in prijeten, da je gozd poln na pol zaspanih prebivalcev in da se
vsi zajčki in vsi otroci tega sveta spomladi lovijo in podijo po travnikih. V daljavi so zapeli zvonovi, ljudje so hiteli k velikonočni maši, zajčki pa so veselo vabili dolgouhega novinca k igri. Še nekoliko začuden jih je vprašal, zakaj so travniki pozeleneli, zakaj je tako prijetno toplo in zakaj rožice tako zelo lepo dišijo. Pa so se zajčki veselo zasmejali in v zboru vprašali: "Ali res še nisi videl pomladi? Ali res ne veš, kako je lepa? Ali ti ni še nihče povedal, da jo ljudje in živali tako nestrpno pričakujejo, ker je to čas rojstva in življenja in ker je to čas pravega veselja?"
Zajček, ki je bil rojen pozimi, vsega tega res še ni vedel, priznati pa je moral, da je deklica, ki jo imenujejo pomlad, prvič prinesla nasmeh na njegov mali, zvedavi gobček.
Suzi Pertot
Pogosto hodi po okoliških hribih in uživa ob odkrivanju čudes razgibane pokrajine. Opazuje, doživlja, zagleda, se čudi in použije. Pravi namreč, da "dokopati se do srži neke krajinske vrednote ni stvar vsakdanjega trenutka, pač pa stvar čuječnosti in popolne zbranosti".
Rafael Terpin spoštuje naravo, svojo hribovito pokrajino, kjer se "človeški glasovi vse bolj izgubljajo", vendar s svojim poslanstvom poustvarjanja jo ohranja, oživlja, in sicer v pisanih barvah skorajda pravljičnega sveta.
Njegov svet na platnih se-
Razstava
Rovtarski slikar
stavljajo hribovja, posejana z osamljenimi kmetijami, zaselki ali vasicami, središče katerih je strnjeno jedro s cerkvijo. Pa ne le poseljeni predeli, tudi doline, z obdelovalnimi površinami, grape in soteske s slapovi predstavljajo njegovo rovtarsko krajino tolminskega, cerkljanskega in idrijskega območja. Kar pa je marsikomu privlačno za oko, so gotovo pisane, živahne barve in jasne oblike, ki gradijo skladne kompozicije.
Ob vstopu v razstavni prostor Tolminskega muzeja pristanemo nekje na obronkih hribov, pod gorskimi vršaci in hipnimi podobami neba v ozadju, v jasnem svetu čistih barv in linij. Takšen svet nam (nehote) priraste k srcu, kajti prikazuje preproste, pisane, prečiščene, poenostavljene predstave. Vse je resnično, prepoznavamo osnovne barve in zasnove elementov: hiše, okna in vrata, drevesa, ceste in polja. Vendar
le-ta resničnost je nekako "geo-metrizirana", nikakor ne v stroge geometrične like, pač pa v sproščene, a ločne linije oblik. Pri nekaterih podobah se zazdi, da že nakazujejo abstraktnost, prav zaradi zgoščenih raznovrstnih oblik intenzivnih barv. Potem pa le najdemo stvarne povezave, denimo v podobi poskočnega slapa. Barve so močne, intenzivirane, živahne, nekomu morda "prisrčne", a avtor k temu pridevniku hitro doda: "V rovtarskem svetu znajo navidez najbolj prisrčne barve govoriti zgolj o zapuščenosti in odmaknjenosti". Torej, umetnikovo preobrazbo vide-
nega po notranjih zakonih ustvarjanja lahko razumemo tudi kot željo po polepšanju dejanske trde in osamljene zemlje. Umetnik živi v Idriji. Leta 1969 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. S samostojnimi razstavami je bil gost že v mnogih slovenskih krajih, pa tudi v Čedadu. Do konca aprila predstavlja svoja dela na občasni razstavi v Tolminskem muzeju. Prisrčno vabljeni v svet "domišljijske resničnosti".
Petra Paravan
S prispevkom »petih tisočink« davka Irpef lahko pomagaš slovenski ustanovi...
Letošnjih »pet tisočink« davka na dohodke fizičnih oseb (IRPEF) lahko namenite Skladu Dorče Sardoč, ki podeljuje štipendije zaslužnim manj premožnim slovenskim študentom.
Kaj je prispevek »pet tisočink«?
»Pet tisočink« je prispevek, ki ga predvideva Zakon št. 266 z dne 23. decembra 2005, s katerim lahko vsi davkoplačevalci namenijo manjši delež davka na dohodke priznanim dobrodelnim organizacijam in neprofitnim ustanovam.
V ta seznam spada tudi Sklad Dorče Sardoč.
Svoj prispevek lahko namenite tako, da v polje obrazca, ki je namenjeno dobrodelnim organizacijam in neprofitnim ustanovam v modelih CUD/730/Modello Unico, vpišete davčno številko Sklada Dorče Sardoč in se podpišete.
Prispevek *petih tisočink»ne predvideva doplačila in zato tudi nobenih dodatnih davkov.
Davčna številka Sklada Dorče Sardoč je:
91013840318
2006
SCHEDA PER LA SCELTA DEilA DESTINAZIONE DEL CINOUE PER MIHE DEU1RPEF
COOCE FISCAIE lobblfeotoro!
CONTUaUENTt
CCOtCfc HSCAlfc lobbteottrc:
COCttCMš a.	amin 1 ugMmitonMri
ura n m
91013840318
Xi'Xy.<uw Ai* Uhufc
NOVI
GLAS
Blues
hipertekst05.doc
Moj PC brca miško....
Črna obleka, črna kravata, črni čevlji, črna sončna očala, to sta Jake in Elvvood, The Blues Brothers. V goriškem Verdiju sta se v sredo,
15.marca, Brad Henshaw in Mark Lawson odlično izkazala v svojih vlogah s pomočjo izvrstnega banda: Thomas Tait (trobenta), Rob Barron (klavir), Rufus Ruffell (kitara), Jack Stevens (bas), Sean Freeman (saksofon) in zbora Bluettes: Janessa Qua, Alexus Ruth in AJ Lewis.
Nastop se je pričel s predvidenimi naključji, ki so v dvorani vzbudila veliko začudenje zaradi realnega odigravanja: včasih se res dogaja, da kak gledalec zamudi in ne more najti sedeža, vendar ga običajno ne posedejo na oder! Akrobatske in včasih ironično okorne Kingove koreografije so se med večerom razširile med publiko, ki je nazadnje uživala ne samo ob poslušanju mešanih ritmov Rhythm & Blues in Soul, ampak celo plesala po prehodih in med sedeži.
ČLOVEK JE PRISTAL NA LUNI? DA, DA, NEDVOMNO.
Francija je gorela. Že spet. Kot bi šlo za tolminske punte. "Grad gori, grof beži!" pojejo francoske ulice in neutrudni demonstranti. Nostalgikom so se ob pogledu na zasedeno Sorbono verjetno orosile oči ob spominu na branje Marcuseja in poslušanje Boba Dylana v oseminšestdesetih letih. Študentarija se ponovno punta. "Kralj" Chirac sicer pred puntom ne beži. Iz svojega urada bere uradna predsedniška stališča. Najprej je podpiral francoskega prvega ministra De Vil-lepina, a mu je nato obrnil hrbet. Francoski dvor je bil dalj časa na videz enoten okoli grofa De Villepina. študentskim puntarjem pa to ni bilo mar. Očki in mamice so jih v otroških letih dobro ozavestili, da so pripadniki francoskega naroda in da so zato nekaj posebnega. Pridržujejo si pravico, da od časa do časa veselo stopijo na ulice in še bolj veselo protestirajo proti nadrejenim. Izumili so giljotino. Ker so jo hoteli v revolucio-
Tekmovanje v kikirikanju sredi Pariza
narnem navalu po letu 1789 slovesno predstaviti javnosti, so pod njo postavili samega kralja. Ponosni Francozi so se v naslednjih stoletjih še večkrat puntali in k temu spodbujali celotno Evropo. Leta 1830 in kasneje leta 1848. In po dveh svetovnih vojnah ponovno maja 1968. Francozi so bili na tem področju zelo avantgardistični. In seveda zelo ponosni in samozavestni.
Samozavestni pa niso samo puntarji, temveč tudi oblastniki. Francozi so pač Francozi na eni in na drugi strani barikade, na ulici in na dvorih. Tokrat bi se rad nekoliko bolj zaustavil pri sodobni različici onih, ki svoje življenje preživljajo na dvorih. Vladajoče osebnosti v francoski zgodovini so vedno skušale neizbrisno vtisniti svoje ime v spomin svojih rojakov in spremeniti Francijo po svoji podobi. "Država, to sem jaz" je govoril Sončni kralj, LudvikXIV. Na-
poleon je dalje izjemen predstavnik "države po lastni podobi". Pa poglejmo še en zgovoren primer. Italija, ki velja za eno najbolj politično kaotičnih držav in ki po drugi svetovni vojni menjuje vlade povprečno vsakih deset mesecev, se v svoji zgodovini lahko ponaša "samo" z 1 monarhijo in 2 republikama. Francija je v svoji moderni zgodovini (od 1789 naprej) zamenjala več monarhij in kar 5 republik. Nazadnje je bilo to leta 1958 z generalom De Gaullom. Že skrajni čas bi bil, da bi Francozi poskusili presedlati na šesto različico svojih republik.
Francoski ego je zelo velik. To smo ugotovili tudi v prejšnjih tednih z zakonom CPE o možnosti delodajalca da brez upravičenega razloga odpusti delojemalca mlajšega od 26 let starosti v obdobju prvih dveh let njegove pogodbe. Francoski prvi minister De Villepin je pri svojem projektu, omenjenem
zakonu, vztrajal, kljub večtedenskim nasprotovanjem sindikatov, študentov in širše javnosti. Trma pa taka. Tudi predsednik Chirac večkrat rad naglašuje svoj ego: konec februarja je italijanskemu ENEL-u onemogočil prevzem francoske energetske družbe Suez v brk vsem evropskim pravljicam o prostem pretoku storitev in kapitala. In ne pozabimo, kako je notranji minister Sarkozy poleti, po julijskem atentatu v Londonu, fizično zaprl francoske meje. Ponovno v brk tako opevanemu Schengenu in evropskemu padanju meja. Samovšečnih petelinov je v francoskem kurniku res veliko! Takih, ki bi radi državo nekoliko priredili po svoji podobi. Francozi, pač. Naslednje leto bodo v Franciji razpisane nove predsedniške volitve, ko bo treba glasovati za naslednika kralja Chiraca. Francoski kurnik bo takrat pretesen za vse peteline. Tekmovanje v kikirikanju je že odprto.
Andrej Čemic
Vremenska napoved ARPA-OSMER za Furlanijo - Julijsko krajino
SPLOSNA SLIKA:
Nad nami bo za nekaj dni prevladoval anticiklon, ki nam bo zagotovil vremensko stanovitnost.
ČETRTEK, 13. aprila 2006:
Dopoldne bo pretežno jasno, v popoldanskih urah pa zmerno oblačno zaradi nastajanja krajevne oblačnosti. Pihali bodo šibki krajevni vetrovi.
PETEK, 14. aprila 2006:
Pretežno jasno bo. Pihali bodo šibki krajevni vetrovi. V alpskem in predalpskem pasu bo v popoldanskih urah nastala kopasta oblačnost. Nekoliko topleje bo.
OBETI ZA KONEC TEDNA:
V soboto bo še prevladovalo sončno vreme, v nedeljo se bo predvidoma povečala oblačnost in bodo možne padavine.
ČETRTEK
Avstriji
Slovenija
is~~-
Najnižja temperatura (°C)
Najvišja temperatura (°C)
Srednja temperatura na 1.000 m (°C) Srednja temperatura na 2.000 m (°C)
Nižina	Obala
2/5	5/8
15/18	12/15
7 0
Nogomet je - pravijo -najvažnejša postranska stvar na svetu. Težko bi to zanikali, lahko bi celo rekli, da je nogomet svet v malem, saj ga navijači doživljajo kot kolektivni ritual, časnikarji (ki tako kot nogometaši od nogometa živijo...) pa iščejo v njem prvine umetnosti, estetike, sociologije, skratka nogomet je zmes umetnosti, politike, znanosti.
Spletni	naslov
http://www.footballdatabase. com/site/home/index.php
ponuja bralcu res enciklopedičen pregled nogometa. V njem lahko preberemo npr., da se David Beckham pravzaprav imenuje David Robert Joseph Beckham, da se je rodil v Leytonstonu v Angliji 2.5.1975, njegova telesna teža pa naj bi bila 74 kg, kar je za 180 cm velikega Davida ma-
v Burundiju največji sponzor (podpornik) nogometa katoliška Cerkev! Dokler igrajo nogomet, Hutu in Tutsi se pač ne ubijajo v državljanski vojni, so prepričani tamkajšnji škofje. Pa tudi o izgredih na tribunah ne poročajo...
Sicer pa je nogomet tudi moment združevanja manjših skupnosti in celo manjšin. Židovska skupnost v Amsterdamu je bila tradicionalno tako povezana s klubom Ajax, da se še danes njeni navijači sami imenujejo za Žide, Davidovo zvezdo pa so kratkomalo udomačili kot Ajaxovo zvezdo
(http://www.jewschool.com/ index.php?p=8950).
Kljub dejstvu, da igrajo v mo-dro-škrlatnih dresih Barcelone igralci od vsepovsod, je FC Barcelona pravzaprav nacionalni ponos šetmilijonskega katalonskega naroda.
lo, kajne? Zanimiv je tudi podatek, da ima nemški reprezentant Kevin Kuranyi kar tri državljanstva, in sicer poleg nemškega še brazilsko in panamsko, ter da je bil najboljši azijski igralec leta 2004 Ali Karimi.
Na strani http://www.soccer-base.com/ lahko preberemo celo telefonske številke angleških klubov (za ljubitelje Liverpoola : 0151-263-2361), za sorodnike Scota Gemmilla pa je nedvomno najvažnejši podatek, da bodo od 23.3.2006 dalje družinskega zvezdnika gledali v dresu Oxforda in ne Leicestra.
Na strani Catholic News (http://www.catholicnews.co m/data/stories/cns/0505616. htm) lahko preberemo presenetljivo zgodbo, in sicer da je
Stran http://www.fcbarcelo-na.com je razpoložljiva tako v katalonščini, španščini, angleščini, japonščini in kitajščini! Osasuna pa je zadnja leta paradni klub Baskov (http://www.osasuna.es) njihova spletna stran pa je zgledno trojezična -euskara, castellano in seveda english! Poleg omenjenih spletnih strani je ogleda vredna še spletna stran Slovenskega atletskega kluba (www.sak.at) iz Celovca: zanimivo oblikovana dvojezična spletna stran, kjer poleg rezultatov tekem prve ekipe lahko preberemo in spoznamo pestro stvarnost tega nogometnega kluba, ki združuje mlade nogometaše in nogometašice na ozemlju med Vidro vasjo in Celovcem. peter.rustia@gmail.com
PETEK
Avstriji
Slovenija
Najnižja temperatura (°C)
Najvišja temperatura (°C)
Srednja temperatura na 1.000 m (°C) Srednja temperatura na 2.000 m (°C)
Nižina	Obala
4/7	7/10
17/20	13/16
8 2
električne kitare je nastopil tudi Rhythm & Blues, poskočna glasbena zvrst in predhodnica Rock'n Rolla oziroma sodobnega Rocka. Soul pa izhaja iz verskega
Gospela in kriče izpoveduje ljubezen, solidarnost in ponos črnskega naroda.
Tudi
scenografija, ki je dogajališče spremenila v kako newyorško stransko ulico, je odigrala pomembno vlogo pri verodostojnosti in posnemanju pretekle zgodovinske situacije. Hkrati so najrazličnejše mavrične luči ritmično spremljale glasbo in izkoristile delno premikajočo se scenografijo za posebne učinke.
Primerna uporaba komplementarnih barv se je pri svetlobnih odtenkih točno uskladila bodisi s poskočnimi ritmi bodisi z nežnimi ali otožnimi; pri tem pa so se tudi lesketajoče obleke pevk kameleonsko prilagodile okolju.
Marta Lombardi
Koncert v Verdiju
spet med
Med predstavo so delno prikazali tudi zgodbo iz filma, ki so ga v osemdesetih letih posneli v spomin na brata B. Pri tem pa so tudi energično odigrali dobro poznane skladbe, kot so: Burkejev Everybody needs somebody, Soul Man memfiškega dua Sam&Dave ali Think Arethe Franklin.
Oba glasbena stila izvirata iz
nami
Bluesa, ki se je razvil med črnskimi sužnji bodisi na ameriških plantažah kakor v matični domovini, Afriki. Pesmi, ki so spremljale težka dela in opevala boljše čase, so se ob koncu devetnajstega stoletja razširile tudi v mestih, kjer so zadobile tipično glasbeno strukturo, ki je vsekakor omogočala najrazličnejše variacije. Z nenadnim pojavom radia in
Deželna meteorološka opazovalnica F - Jk
www.meteo.fvg.it,slovensko@osmer.fvg.it, tel. 0432 934111
www.bccdos.it
Vesele velikonočne praznike
V različnosti je naša moč