Po volitvah v Italiji
Predsednik italijanske republike Antonio tSegni je 17. februarja t. 1. razpustil tretji parlament sedanje italijanske republke. Volitve so bile razpisane za 28. in 29. aprila.
Italija ima sedaj nekaj nad 51 milijonov ljudi. V volivne imenike je bilo vpisanih 34,430.000 volivnih upravičencev. Med temi so bili 4 milijoni takih, ki so pri zadnjih volitvah prvič volili. Volitve so bile splošne, t- j. poslancev in senatorjev. Zaradi zvišanja števila prebivavstva od zadnjih volitev leta 1958, se je zvišalo tudi število poslanskih mest od 596 na 630, število senatorjev pa od 246 na 315. Za 630 poslanskih mest ,se je potegovalo okoli 5752 kandidatov. Poslance so lahko volili vsi državljani, ki so dosegli starost 21 let, senatorje pa od 25. leta naprej.
Za izvedbo volitev so bile obsežne priprave. Tako so bili določeni posebni vlaki za tiste italijanske dražavljane, ki žive v drugih evropskih državah, da so lahko prišli domov volit. Teh je pa veliko, saj jih je samo v Franciji
700.000,	v Švici 460.000, v Zahodni Nemčiji 300.000, v Belgiji pa 200-000. Za volišča,je bilo določenih 60.400 predsednikov volilnih komisij ter 300.000 ekrutinatorjev. Državo so volitve stale okoli 13 milijard lir.
Volitve je izvedla vlada krščansko-demokratskega ministrskega predsednika Fanfanija, ki je februarja meseca lanskega leta s tkzv. „apertura a sini-stra“ napravil politični dogovor s predsednikom. močne italijanske socialistične stranke Pietrom INennijem, po katerem so njegovi socialisti v parlamentu podpirali Fanfanijevo vlado.
Kaj je hotel doseči in zakaj je Fanfari moral svojo vlado nasloniti na socialistično levico? Na eni strani ga je k temu silila potreba, da svoji vladi zagotovi v parlamentu in senatu zanesljivo večino in s tem stabilnost, da bi se lahko brez skrbi lotila reševanja še nerešenih političnih, gospodarskih in socialnih problemov. S tako večino so se krščanski demokrati hoteli tudi zavarovati pred neprestanim izsiljevanjem političnih koncesij tistih manjših političnih skupin, s katerimi je moral biti v koaliciji (Saragatovi socialisti, republikanci). Na drugi strani je pa Fan-fani s pritegnitvijo Nennijevih socialistov k vladi hotel doseči dokončno ločitev socialistične stranke od komunistov, s katerimi je bila od leta 1948 pa vse do 1956, do revolucije madžarskih rodoljubov, združena v ljudski fronti, tega leta jih je pa v znak protesta proti neusmiljenemu nastopanju sovjetskih tankov proti svobodoljubnim madžarskim množicam, zapustila.
Naslon krščanske demokratske stranke na socialistično levico ni povsod naletel na odobravanje. Niti vsi poslanci in senatorji kršč. dem. stranke ga niso odobravali- Enotnost stranke so ohranili samo zaradi discipline. Odločno so pa proti tej politični zvezi začele nastopati vse desničarske politične skupine, med katerimi so bili najglasnejši liberalci, ki so po Fanfanijevim sporazumu z ¡Nennijem izpadli tudi iz vlade.
Tako je „odprtje proti .levici“ postalo eno glavnih vprašanj, o katerem, so se morali izjaviti italijanski volilci. Liberalci in ostale desničarske skupine so ljudstvu Fanfanijev in Nennijev. sporazum prikazovale kot nevaren, ker da odpira pot komunizmu na oblast. Zato so od volilcev zahtevali čim več glasov, da bi preprečili nadaljevanje politike sredinsko-levičairske vlade-
Največjo volilno kampanjo so poleg liberalcev delali proti vladi komunisti, ki imajo v Italiji drugo najmočnejšo politično stranko. Za te volitve so imeli precej olajšano stališče, kajti zadnje volitve v Italiji so se izvedle pod znatno drugačnimi okolnostmi, kakor pa prejšnje, pri katerih je ljudstvo povsem jasno vedelo za stališče kat. Cerkve do komunizma, ko je papež Pij XII. pod kaznijo izobčenja prepovedal vernikom sodelovanje s komunisti. Letos se je pa kar sredi volilne kampanje pojavil v Italiji glavni urednik moskovskih „Izvjestij“ Aleksej Alžubej, zet nosilca svetovnega komunizma Nikole Hruščeva. Potoval je po vsej Italiji, imel sestanke z vplivnimi komunistič-
nimi im nekomunističnimi osebnostmi in govoril na raznih konferencah. Bil je sprejet tudi pri papežu v Viatikanu.
Sprejem tako vplivne komunistične osebnosti pri papežu so komunisti izrabili za svojo propagando do vseh možnosti. Palmiro Togliatti je na shodih celo citiral odstavke iz zadnje' papeške okrožnice „Pacem in terris“. Zlasti tiste, kjer papež do gotove meje dopušča kat. vernikom sodelovanje s predstavniki tujih ideologij, samo da jih ne sprejmejo in odobravajo. Komunisti- so zatrjevali ljudstvu, da kat. Cerkev sama več ne preganja komunizma tako kot se je dogajalo prej in da išče z njim sodelovanja, zlasti za ohranitev miru ;ma svetu.
Ali se pri tem more kdo čuditi, da so pri takem navalu komunistične propagande klonili vsi tisti, ki niso bili idejno trdni ter politično zgrajeni? Nad milijon je bilo takih, ki so se pridružili že itak močni komunistični armadi v Italiji.
‘Na krščanske demokrate so leteli napadi od vseh strani, od desnice in levice. Vse jih je napadalo in devalo v nič ogromno obnovitveno delo, ki ga je ta stranka opravila v Italiji po vojni in dvignila splošno ljudsko blaginjo do doslej še nedosežene višine v Italiji. Njeni prvaki in poslanski ter senatorski kandidati so volivce pozivali, naj še v večji meri izrazijo stranki svoje zaupanje, da bo mogla nadaljevati koristno delo za državo in ljudstvo. Bivši predsednik vlade Mario Scelba, ki je kot notranji minister v vladi pok. De Gas-perija leta 1948 s svojim neustrašnim in odločnim, nastopom rešil Italijo pred komunistično poplavo, je Italijane pozival, naj še v večjem številu „oddajo glasove krščanski demokraciji. Če bo stranka izšla iz volitev okrepljena, se bo lahko upirala izsiljevanju socialistov, lahko bo vztrajala na svoji poti in bo omogočila Italijanski socialistični stranki, da se bo dokončno otresla sodelovanja s komunisti“. Predsednik vlade Fan. fani je’ za volitve napisal kar knjigo z naslovom „Levi center 62“. V uvodu naglaša, da ima ta knjiga namen, „pomagati politikom in gospodarstvenikom k boljšemu razumevanju nove italijanske politike“.
V	tako napetem volilnem vzdušju so Italijani pričakali volilna dneva, ki sta prinesla tako Italijanom, kakor vsem.u svetu veliko presenečenje. Komunisti so od zadnjih volitev povečali število svojih glasov za več kot en milijon! Drugo presenečenje so bili liberalci, najodloenejši nasprotniki politike „odprtja na levo“. Ti so podvojili število zase oddanih glasov.
V	naslednjem navajamo volilne rezultate za pet glavnih italijanskih političnih strank. V oklepajih navedeni odstotki ter številke predstavljajo število poslancev v prejšnjem parlamentu.
Krščanska demokratska stranka je ostala še naprej največja in najmočnejša italijanska stranka. Dobila- je 11,765.418 glasov —- 38% (42,4%) ter 260 poslancev (273), takoj za njo so komunisti s 8,006-584 glasovi — 25,3% (22,7%) in 166 poslanci (140), tretja najmočnejša skupina so Nennijevi socialisti s 4,651.966 glasovi —	13,8%
(14,2%) ter 87 poslanci (84), liberalci so dobili 2,141.613 glasov — 7% (3,5%) in 39 poslancev (17) ter Saragatovi socialdemokrati 1,871.439	—	6,1%
(4,5%) in 33 poslancev (22).
Kaj povedo zgornje številke? Ker so liberalci in ostale desničarske skupine pred množice volivcev postavile vprašanje odobritve ali zavrnitve politike „odprtja na levo“, brez dvoma volilni rezultati potrjujejo, da so volivci to politiko zavrnili, kajti krščanska demokratska stranka, ki je glavna nosite-ljica te in take politike, je pri volitvah nazadovala. Ne sicer katastrofalno, toda 13 poslancev je le izgubila, medtem ko si je v senatu število senatorjev povečala. Liberalci so pa s svojo kritiko politike „odprtja na levo“ podvojili število svojih glasov.
Tako so volitve ustvarile v Italiji zelo resen položaj. Kaj naj stori krščanska demokratska .stranka v novo nastalem položaju? Če bi se povrnila znava v koalicijo z manjšimi desničarskimi strankami, ne bi dobila nobene trajne rešitve, ker ne bi razpolagala z
Rusk v Beogradu ni uspel
V	nedeljo, 5. maja, je iz Indije, kjer je imel razgovore z Nehrujem, priletel ameriški zunanji minister Rusk ¡na 22-urni obisk k jugoslovanskemu komunističnemu diktatorju Titu.
Kakor je znano, je ameriki kongres lansko jesen sprejel sklep, po katerem je črtal iz svojega seznama „privilegiranih“ držav za ameriško pomoč Jugoslavijo in Poljsko, ker sta se „spet začeli vračati v svoji zunanji politiki v sovjetski blok. Ta sklep je 'Tita in njegovo okolico močno prestrašil, jer je doslej vzdrževal svoj kounistični režim v glavnem, s pomočjo ameriških dolarjev. Od konca druge svetovne vojne mu je Washington v raznih oblikah, po večini v obliki zastonjske pomoči, poslal približno 2.400 milijonov dolarjev. Pred kratkim pa je Tito dobil še novih 45 milijonov dolarjev posojila, da bo lahko kupil 1,200-000 ton pšenice in drugih živil, ker da je bila lansko leto v Jugoslaviji letina ponovno slaba. Takih ,slabih letin“, s katerimi je Tito izvabljal iz Washingtona ameriške dolarje, je bilo po drugi svetovni vojni, se pravi v zadnjih letih, že okoli osem, se pravi, skoro vsako drugo leto po ena. V' dvajsetih letih predvojne Jugoslavije pa ni država nikdar potrebovala zunanjih posojil za kupovanje pšenice in drugih živil. S kom. gospodarstvom so prišle v Jugoslavijo tudi „slabe letine“.
V	Washingtonu so se nadalje dali doslej prepričati, da je Tito drugačen komunist, kakor so njegovi gospodarji v Moskvi. Zlasti so tako začeli misliti po letu 1948, ko se je Tito sprl s Stalinom.. (Ni jim pa, kakor kaže, še prišlo na misel, da Se je po Stalinovi smrti tudi v ZSSR v komunističnem smislu marsikaj spremenilo, ne da bi ,seveda spremenili komunizem kot tak. Tito je bil le eden prvih komunističnih diktatorjev, da je zaslutil potrebo drugačne-
ga vodenja komunizma. In za Washington je tako Tito postal vreden podpiranja. Hruščov pa je za isti Washington ■ostal tak komunist, kakor je bil pod Stalinom. Dvojna politika ameriškega zunanjega ministrstva!
V	takem vzdušju se je Rusk sestal minulo nedeljo v Beogradu. Uradno je vrnil obisk Titovemu zunanjemu ministru Popoviču, ko je bil ta lanskega maja na uradnem obisku v Washngto-nu. Namen pa je imel, tako trdijo ameriške agencije, potegniti Tita „iz njegove nevtralistične politike“ ter je v ta namen, porabil nad poldrugo uro časa. Tito je seveda ostal pri svoji „nevtra-listični politiki“, se pravi, v sovjetskem taboru, kakor je bil pač doslej, ker pač velja za komuniste tudi tisti rek: Komunist se spreobrne, ko se v jamo zvrne. Najnovejši dokaz za to je bil španski komunist Garcia Grimau.
Tito si je v razgovoru z Ruskom privoščil še to, da se je pokazal „izredno nezadovoljnega“ zaradi predloga [ameriškega 'kongresa, ¡naj črta Jugoslavijo s seznama privilegiranih držav za ameriško pomoč. O tej zadevi je že pisal pismo Kennedyju, prav tako pa tudi o svojem, „sklepu“, da ne bo opustil „nevtralistične politike“. Vse to je sedaj Rusku ponovil. Rusk je Titu tudi prinesel Kennedyjevo pismo, v katerem
m.u ta odgovarja na njegove pismen'? pritožbe. Vsebine Kennedyjevega pisma niso objavili.
V	uradnem poročilu o tem. obisku agencije poročajo, da je Rusk odletel iz Beograda v Washington, „potem ko je s Titom sklenil dogovor, po katerem naj bi se povečal trgovinski promet med Jugoslavijo in ZDA in se ustvarile še druge zveze.“ Je pa Rusk propadel v svoji nameri potegniti Tita iz njegove nevtralistične politike, kljub temu, da je z njim porabil za to nad poldrugo uro časa.
V V
Hispaniola - novo zarisov lir izr
V	Karibskem morju, blizu Kube, se je v zadnjih dneh razplamtelo novo žarišče krize n;a majhnem, otoku Hispa-niola, ki si ga delita državici Haiti in Dominikanska republika.
V	Dominikanski republiki je po padcu diktatorja Trujillia, [zavladala neke vrste južnoameriška demokracija, ki jo vodi predsednik Bosch. V Haiti pa še vedno vlada Duvaliefr, eden izmed južnoameriških diktatorjev. Ta je pred kratkim začel preganjati opozicijo, ker je odkril, da ga mislijo spodnesti. Začel je pometati v vrstah vojske ter je spravil pod ključ nad eno tretjino častnikov. Prav tako je začel zapirati civilne vodje zarote. Poročila vedo povedati, da je doslej dal postreliti nad 90 oseb.
V	takih razmerah se je večje število haitskih državljanov zateklo pod zaščito tujih poslaništev, nekaj tudi na dominikansko poslaništvo. Duvalier je v to poslaništvo poslal svojo civilno policijo, da bi ubežnike zagrabila. .S tem je kršil nedotakljivost tujega poslaništva ter povzročil napetost med obema državama, ki se je stopnjevala iz dneva v dan, dokler ni prišlo tako daleč, da si sedaj stojita nasproti vojski obeh držav.
Zaradi kršitve nedotakljivosti dominikanskega poslaništva je Bosch pozval
■»■■■■■■■bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbi
zanesljivo in solidno večino, razen tega bi namah povzročila obnovitev ljudske fronte, ker ,bi se Nennijevci pod pritiskom levega krila v stranki takoj povrnili h komunistom. Zato je v Italiji vedno več takih, ki položaj presojajo popolnoma nepristransko, hladnokrvno in trezno. Ti zagovorjajo nujnost nadaljevanja dosedanje politike, t. j- sodelovanja krščanske demokracije z Nennijevimi socialisti. Pa ne samo v parlamentu, temveč tudi z njihovo pritegnitvijo v vlado samo. To postaja tem. nujnejše, ker je Togliatti, vodja italianskih komunistov, ki so druga najmočnejša politična stranka v Italiji, objavil zahtevo krščanskim demokratom, da v bodoči vladi morajo biti zastopani tudi komunisti.
Če ne prej, se bo morala smer italijanske politike odločiti meseca julija, ko bo glavno zborovanje Nenmjeve socialistične stranke.
komisijo Medameriške organizacije, naj v Haiti ugotovi resničnost njegovih pritožb proti Duvalieru. Komisija je odletela v Port au Prince. glavno mesto Haitia ter opozorila Duvaliera, naj spoštuje nedotakljivost tujih poslaništev.
Bosch je nato zahteval od Duvalie-ira, naj 'takoj dovoli vsem. političnim beguncem., ki so se zatekli na tuja poslaništva po zaščito, svoboden odhod iz države, sicer da bo z vojsko napadel Haiti. Duvalier seveda Boschu ni ugodil, nakar je ta objavil mobilizacijo. Ob meji s Haitiem je razpostavil vojsko s tanki, topovi in letali, na morje pa po- j stergomski, toda vse njegove funkcije slal svoje brodovje. Tako sta si stali j bo opravljal namesto njega apostolski nasproti Boscheva» in Duvalierova voj- j administrator.
v
I® življenj» in dogajanja v Argentini
Letno zborovanje Gospodarske komisije OZN zai Latinsko Ameriko
ska, pripravljeni na udar, od minule nedelje zvečer naprej.
Ker živi v Haiti nad 1000 Ameri-kancev, se je haitskim vodam približala tudi ameriška mornarica, da bi zaščitila ameriške državljane.
Duvalier je medtem proglasil obsedno stanje in policijsko uro od osmih zvečer do petih zjutraj. Prav tako je objavil, da ne namerava oddati pred-sedništva 15- maja, ko m,u poteče predsedniška doba. Zato so v vojski in med civilnim prebivalstvom nasprotniki začeli organizirati zaroto, ki jo je njegova policija odkrila, nakar se je začelo preganjanje.
V	Washingtonu opazujejo razvoj dogodkov na Hispanioli. Pravijo, da se bojijo, da bi moglo priti v Haiti do krvave državljanske vojne, h kateri bi prav lahko pristavili skledo domači ali kubanski komunisti. Že pred dnevi da so v Washington dobili poročila o tem, da je Duvalier ponudil vojaška oporišča Castru. Zato da imajo v Washingtonu namen, v slučaju, če bi prišlo do spopada med Haitiem in Dominikansko republiko, pod pretvezo zaščite ¡ameriških državljanov izkrcati v Haiti mornariško pehoto in tako direktno poseči v nadalj-ni razvoj položaja nia Hispanioli.
■■■■■nHBaaBBaaaaaaM»ii»BBBBBUNniB»iiinnaM
IZ TEDNA V TEDEN
V	Moskvi je zadela kap podpredsednika sovjetske komunistične ¡stranke Frola Kozlova, ki ¡so ga omenjali kot naslednika Hruščova. Zaradi kapi je postal delno hrom in je vprašanje, če bo mogel sploh še kaj poltično delovati. Kot verjetne naslednike Hruščova ome-njejo ostale člane generalnega tajništva sovjet, kom. stranke, lahko se pa odločijo tudi za kako drugo osebnost npr. za sed- predsednika države Leonida Brežnjeva ali člana prezidija Dimitrija Poljanskega.
Dunajski nadškof kardinal Franc Koenig, ki ga smatrajo za izrednega vatikanskega poslanika, je bil prejšnji teden na obisku pri poljskem kardinalu Štefanu Wyszynskem. Imel je tudi razgovore s predstavniki poljske komunistične vlade. Govoril je tudi množicam vernikov v svetišču Čenstohovske Matere božje. Po njegovi vrnitvi na Dunaj je bilo objavljeno, da ta teden potuje v Rim kardinal Wyszynski. V vatikanskih krogih so istočasno omenjali verjetnost, da bo v najkrajšem, času dopotoval v Rim tudi madžarski primas kardinal Mindszenti, ki že 7 let uživa politični azil na ameriškem veleposlaništvu v Budimpešti. Z madžarsko komunistično vlado je baje že dosežen sporazum, da bo Mindszenti ostal v Rimu, nominalno bo pa ostal še nadškof Ez-
V glavnem argentinskem morskem kopališču Mar del Plata se je v ponedeljek začelo letno zborovanje Gospodarskega odbora OZN za Lat. Ameriko — Comisión Económica para América Latina — CEPAL. Na zborovanje je poslaio svoje zastopnike 26 držav. Kot smo že poročali, je za to mednarodno
potek tega zborovanja, ki se bo zaključilo 18. t. m.
konferenco, ki ima namen in nalogo julija, se bodo
Teden pomembnih odločitev
'Prejšnji teden so v Argentini na-zvali teden važnih odločitev- Tako je bil končno le objavljen dekret-zakon o preložitvi volitev na 7. julij. Naslednji datumi volilnega koledarja so ti-le: Rok za vlaganje kandidatnih list se je od 6. maja podaljšal na 20. maj. Dne
najti najprimernejšo obliko za čim hi trejši gospodarski in socialni dvig držav Latinske Amerike in njenih narodov, pripravil obširno poročilo znani argentinski gospodarski strokovnjak Raul Prebish, ki med drugim, za dosego gornjega cilja predlaga nujnost spremembe sedanjih gospodarskih oblik v teh državah-
■Slovesna otvoritev letošnjega zasedanja Gospodarske komisije OZN za Latinsko Ameriko je bila v ponedeljek z govorom, predsednika argentinske republike dr. Guida, ki je naglašal, da bo Argentina z vso naklonjenostjo in vnemo podprla vse sklepe tega zborovanja, nato pa je bil izvoljen za predsednika zborovanja argentinski minister za gospodarstvo dr. Evstahij Mendez Delfino.
Z gospodarskimi ministri posameznih držav Latinske Amerike in funkcionarjev OiZN je prišlo tudi številno pomožno osebje, ki je s seboj pripeljalo s posebnim letalom tudi tri tone raznega gradiva ter dokumentov za nemoten
Buenos Airesu zbrali volilni možje ter izvolili predsednika in podpredsednika republike, ki bosta prevzela oblast dne 12. oktobra.
Ostali važnejši politični dogodki prejšnjega tedna so ¡bili naslednji: Ljudska in narodna fronta je bila tudi formalno ustanovljena. Ustanovno listino so podpisali predstavniki naslednjih političnih skupin: Gibanja za narodno fronto, Gibanja za en sam radikalizem, Ljudske konservativne stranke, Zvezne stranke, Federalne zveze ter Ljudske zveze (biv. peronisti). Za torek je bil sklican sestanek podpisnikov ustanovne listine. Na dnevnem redu sestanka je bila določitev politične komisije, ki bo vodila Ljudsko in narodno fronto. Glavna ¡njena naloga bo določiti volilni program ter izbrati kandidata za predsednika in podpredsednika republike. Kot kandidati se omenjajo dr- Alen-de, general Bengoa, dr. Mario Amadeo, general ¡Senorans in dr. Perez Campanc, za katerega se je po vrnitvi ing. Itur-be-ja iz Madrida razvedelo, da se je
Stran 2
S V Sl O D Dl HfrflMU*
Buenos Aires, 9. maja 1963
Vseslovensko
romanje
Slovenci v izseljenstvu smo ohranili svojo versko tradicijo. Kjerkoli živimo na svetu, vsako leto poromamo h kakemu Marijinemu svetišču- Tako delajo Slovenci v Kanadi, 'Severni Ameriki, v Avstraliji in v zahodnih evropskih državah ter v Argentini, kjer imamo vsako leto drugo nedeljo v maju romanje v največje Marijino svetišče v Argentini k Devici lujanski, v katerem ima častno mesto tudi milostna podoba naše Brezjanske Matere božje.
'Slovensko romanje v Lujân ima vsako leto vsenarodni značaj. Zato je poleg slovenskega dne in spominske proslave za protikomunistične žrtve tudi najbolj obiskana versko-narodna prireditev. Do dva tisoč ali pa še več rojakov se tega dne zbere v Lujânu. Dopoldne je za vse romarska maša, popoldne pa po trgu pred baziliko mogočna procesija, kateri vsako leto dajo poseben čar dekleta in žene, fantje ter možje v narodnih nošah; močno jo pa povzdigne tudi petje slovenskih Marijinih pesmi.
Vsakoletno romanje imo svoj namen. Letošnje bo v znamenju počastitve spomina sv. bratov Cirila in Metoda ob 1100-letnici njunega prihoda med slovanske narode, kajti z vseslovenskim romanjem v Lujân se med Slovenci v Argentini začenja vrsta proslav tega ■zgodovinskega dogodka, ki nas je po eni strani ohranjal v zvestobi kršč. veri, tna drugi strani pa nam postavljal osnove za našo narodno ohranitev.
Razen tega ima tako slovenska skupnost, kakor vsak posameznik med nami še mnogo, mnogo prošnja, ki jih ta dan s posebno vneimo in vdanostjo sporočamo svoji nebeški Materi ter jo prosimo za pomoč, ki smo je vsi tako potrebni, da bi nam pomagala ohraniti vero in narodnost, da bi bdela nad vsemi nami, zlasti nad slovensko mladino, da bi bila v srečo in veselje ter čast ne samo staršem, ampak vsej slovenski skupnosti in vsemu slovenskemu narodu.
Slovenski rojaki bodo dalje prosili Marijo, naj bi nam pomagala ohranjati in utrjevati med nami slogo, medsebojno razumevanje, spoštovanje, da bi si v medsebojni ljubezni med seboj pomagali v stiskah in nadlogah, vsi pa skupaj gradili lepšo bodočnost slovenskemu narodu v domovini.
Bivši predsednik angleške vlade Winston Churchill je obvestil svoje volivce v volivnem okraju Woodford v Essexu, da pri prihodnjih volitvah ne bo več kandidiral. Svojo odločitev utemeljuje z svojo visoko starostjo — kmalu bo star 89 let ih slabotnim zdravjem. Sam že težko hodi in je postal tudi naglušen. Svoj volivni okraj je Churchil zastopal v angleškem parlamentu od leta 1900. Poslanec je postal, ko je bil star 26 let. Svojo politično delavnost je razvijal pod šestimi angleškimi vladarji in sicer pod kraljico Viktorijo, kralji Edvardom VII., Jurijem V., Edvardom VIII-, Jurijem VI. in sed. kraljico Elizabeto II. Churchill je edini v Angliji živeči poslanec iz časov kraljice Viktorije.
Bazitana slovenskega tiska v Toronta
Slovensko kat- prosvetno društvo Baraga v Torontu v Kanadi je pod predsedništvom Petra: Markeša pripravilo lani razstavo slovenskega tiska.-Letos je bila v dvorani pri župniji Marije Pomagaj že II- razstava in sicer 30. in 31. marca.
Dvorana je bila za razstavo lepo okrašena. Na odru je bil podstavek pokrit s slovensko razstavo:. Na njej je bil postavljen kip škofa dr. Mahniča, ki ga je izdelal akad. kipar France Gorše. Pred njim so bile razvrščene štiri knjige: -Sv. pismo, Pregelj. Okrožnica Mati in Učiteljica v slovenskem prevodu ter poezije dr. Vladimirja Truhlarja.
Na levi strani dvorane so bile nato razstavljene knjige naslednjih založb: Slovenske kulturne akcije s svoj mi publikacijami ter Svobodne Slovenije s
15.	Zborniki-Koledarji in z vsemi’ ostalimi knjigami, ki jih je izdala ta založ-
ba.	Zraven omenjenih slovenskih izseljenskih založb iz Argentine je bil prostor celovške Mohorjeve družbe z razstavljenimi 40 knjigami- Zastopani sta bili tudi goriška in celjska Mohorjeva družba. Zatem je bilo razstavljenih 14 slovenskih časopisov. Poleg njih je ime-
la svoj kotiček Slovenska država. To razstavne stran so v dvorani zaključile publikacije Družabne pravde, Slovenske pravde, Studia Slovenica in avstralski slovenski izseljenski tisk.
Desna razstavna stran v dvorani, je bila razdeljena v štiri odseke- V prvem je bil razstavljen verski in nabožni tisk, drugi je vseboval knjižni semenj tega tiska. Ta dva odseka je uredila Marijina legija pod vodstvom, g- Stanka Boljke CM. Verskemu tisku je sledila razstava 15 različnih slovenskih revij. Zaključni del je bil določen za Društvo slovenskih protikomunističnih borcev, ki je v njem razstavilo vso svojo protikomunistično literaturo.
Po mnenju obiskovalcev lanske in letošnje razstave je bila letošnja lepša in tudi bolj smotrno urejena. Bila je tudi večja, saj., je bilo na. njej razstavljenih okoli 200 različnih knjig, 14 časopisov in 15 revij.. Obiskalo jo: je okoli 500 rojakov, ki so kupili raznih knjig za okoli 400 dolarjev.
Prireditelji so v organizacijo razstave vložili veliko truda in naporov, za kar resnično zaslužijo javno pohvalo vse slovenske javnosti.
V	v	#
Ijetosmja slovenska sveeanja v Evropn
Slovenski izseljenci v evropskih državah bodo imeli tudi letos več srečanj. Vsa bodo v znamenju 1100-letnice prihoda slovanskih apostolov, bratov sv. Cirila in Metoda na njuni prvi misijonski poti na Moravsko.
V počastitev 1100-letnice prihoda sv. bratov Cirila in Metoda v slovanske kraje bo najprej romanje v Lurd in sicer od 17. do 24. junija. Naslednji mesec — od 12. do 16. julija — bo v Salzburgu v Avstriji Cirilmetodijski kongres. Po končanem kongresu bo romanje vseh udeležencev v Rim, kjer bodo sprejeti v posebni’ avdienci pri papežu. V Rimu bodo imeli svečane liturgije pri Sv. Klemenu in druge slavnosti.
Kongres „Cerkve v stiski“ bo tudi
letos in sicer od 2. do 6. avgusta v. Koenigslteinu pri Frankfurtu v Zahodni INemčiji. V nedeljo dne 4. avgusta je na sporedu slavnostna akademija po vzhodnem obredu v čast sv. Cirilu in Metodu. Za Slovence bo med kongresom poseben slovenski dan..
»Slovenski zamejski duhovniki bodo imeli tudi letos svoj pastoralni, tečaj., Sestali se bodo v semenišču na Barbani v Gorici.
Septembra meseca — dne. 15. septembra — bodo slovenski izseljenci v Zahodni Evropi imeli svoj .Slovenski dan in sicer v Eisdenu v Belgiji. Priprave zanj vodi slov. dušni pastir v Belgiji, g. Vinko Žakelj, ki je bil letos ponovno izvoljen »za predsednika duš-nopastirskega .odbora za Zap. Evropo.
novitelji prvega emigrantskega tiskanega lista Rodoljub Zdaj živi v Londonu in je član Udrnženja srbskih pisateljev v Londonu.
Tragičen višek doživljajev v taborišču j.e dramatičen popis zračnega napada angleških letalcev na taborišče proti koncu vojne dne 6- decembra 1944. Takrat, so do temeljev zgorele 6.,. 7-, 8., 9-, 1.0. in 11. baraka. Mrtvih je bilo 114 jugoslovanskih oficirjev, ranjenih pa 103. Vsi ti so v dadatku poimensko navedeni-
Knjiga je koristen doprinos k zgodovini iz te žalostne dobe in jo priporočamo. -V njej je imenoma navedenih 300 oficirjev, ki so se kakorkoli, v dobrem ali slabem smislu udejstvovali v taborišču, Posebno bo zanimala biv. vojake, ker bodo v njej našli podatke o ponašanju svojih nekdanjih vojaških tovarišev, s katerimi .so se spoznali v teku svoje vojaške, službe..
J.
V
„Izmedju črnog i crveitog fašizma44
Na ogled smo dobili knjigo z gornjim naslovom, ki jo je spisal general-štabni major Miodrag J. Djordjevič in jo je izdala podjetna založbo Naše Delo, ki stoji pod pokroviteljstvom zadruge Oslobodjenje, ki tudi izdaja mesečnik Našo reč. Knjiga je tiskana v Londonu, ima 166 strani in stane 2 dolarja, v Južni Ameriki pa 20 argentinskih pesov. Naroča se pri založbi Naše delo, 53 Hawthorn Drive, North Harrov, Middlesex, Great Britain, ali pa naravnost pri ipiscu 'Miodragu Djoirdjeviču 59 ¡Shakespeare Rd., London, W- 7., Great Britain.
Knjiga je obširno in podrobno poročilo o življenju in trpljenju v taborišču v Osnabriicku. V taborišču je bilo spočetka tudi 53 Slovencev, ki so jih Nemci po organiziranju Ljubljanske pokrajine izročili Italijanom, ki so jih potem odpeljali v Gonars. Posebna odlika te knjige je, da je strogo stvarna, da pripoveduje samo dejstva in dogodke, ki jih je pisec sam doživel, do me
sodi in ne obsoja. Pozna se ji, da jo je pisal generalštabni oficir kot nekako vojaško poročilo. Vendar se je izkazal tudi kot dober pisatelj, tako da se bere v nekaterih poglavjih kakor zani miv roman, ki slika psihologijo tedanjega jugoslovanskega, oficirskega zbor ra. Po veliki večini so oficirji ostali, zvesti, svoji prisegi in Jugoslaviji. Pojavile so se tudi izjeme- Med rezervni, mi oficirji je bilo tudi nekaj komunistov, ki so na svoj račun našli zveze z gestapovci. Zanimivo je, da so si prav nekateri oficirji, ki so v svoji vojaški karieri v Jugoslaviji biii posebno pro-težirani, po prihodu Angležev med prvimi pripeli komunistično zvezdo na čepice. Pisec knjige je ostal v taborišču do konca. ¡Sodeloval je pri socialnem, in prosvetnem delu. Vendar se to razbere samo iz knjige same, ne da foi on sam to poudarjal- Njegovo posebno delo je bila organizacija radio-zveze z zunanjim svetom in informativno delo. Po prihodu zavezniških čet je bil med usta-
RAZSTAVA B. KRAMOLCA
V Viktoria. Coilege univerze v To rontu je prejšnji mesec, razstavljal akacL slikar Božidar Kramolc večji izbor svo jih del iz. razdobja. 1961-63. Snovno so bile slike po večini zimske pokrajine, tihožitja in figuralne kompozicije- Slikar, ki je malo prej delal abstraktno, se je vrnil ponovno k predmetni, umetnosti. Kritika je razstavo zelo ugodno sprejela. (Naslednjo razstavo namerava Kramolc prirediti v oktobru.
VEČER SLOVENSKE POEZIJE V LONDONU
V zvezi, z izdanjem knjige „An Anthologie of Modern Yugoslav Poetry“, ki jo je pripravil in, ji napisal tudi uvod prof. Janko Lavrin, izdala je pa Državna založba Slovenije, je bil 15 marca letos na. londonski, univerzi večer sodobne jugoslovanske poezije. Večeru je predsedovala pisateljica Miss Kath-leen~Kontt, prof.. Lavrin j.e pa v daljšem predavanju prikazal razvoj novejše poezije narodov v Jugoslaviji. Po njegovem govoru sta Miss Mary Grew in Mr Martin Starkie izmenoma, recitirala v angleškem prevodu 58 izbranih slovenskih,, hrvatskih,. srbskih in makedonskih pesnikov. Od slovenskih pesnikov sta recitirala pesmi Murna Aleksandrova, -Otona Župančiča, Alojza Gradnika, Pavla Golite, Toneta Seliškarja, Edvarda Kocbeka, Mileta Klopčiča, Ceneta Vipotnika, Jožeta Udoviča, Mateja Bora, Kajuha, Janeza Menarta, Kajeta Koviča in Daneta Zajca.
V Jugoslavijo je prišel na enotedenski obisk predsednik Finske Urho Kekkoneni.. Ob prihodu je v izjavi naglasil, da njegov obisk Jugoslaviji ne pomeni, da bi se Finska nameravala priključiti bloku tkzv. nevezanih držav, kajti Finska vodi čisto svojo politiko resnične nevtralnosti in ne mara pripa_ dati nobenemu bloku držav.
Indonezijski Sokarno je prišel v biv-. šo holandsko kolonijo Nova Zahodna Guineja, ki je bila zadnjih 6 mesecev pod upravo. Združenih narodov. Izjavil je, da sedaj Indontzija nima več.! nobenih ozemeljskih zahtev.
ARGfHTINA
(Nadaljevanje s 1- strani)
Perón odločil zanj. Dr. Pérez Campanc doslej v političnem življenju ni nastopal in se je posvečal gospodarskim ter industrjskim dejavnostim. Je zelo premožen, toda razni viri navajajo, da mož ne grabi, samo za milijoni, temveč, da jih tudi do dvajset vsako leto razdeli v dobrodelne in kulturne namene. Baje ima tudi dobre zveze s Kolumbovimi vitezi v ZDA.
Kandidaturo za predsednika je sprejel tudi biv, predsednik vlade osvobodilne revolucije general Pedro Aramburu.
Za predsedniškega kandidata ga je izvolila nova politična stranka v Argentini Unión del Pueblo Argentino. V izjavi delegatom te stranke je Aramburu izjavil, da s sprejemom kandidature za predsednika „svojega imena ne daje za potrditev kakih- volilnih sleparij“. Gen. Aramburu je v svojem radijskem govoru tudi navajal potrebo sinteze pero-nizma in osvobodilne ¡revolucije. Od pe-ronizma je treba prevzeti’ vse, kar je dobrega, od osvobodilne revolucije pa •o-brambo svobode in človeškega dostojanstva. Dejal jte dalje, da ima peroni-zem svoj začetek v potrebah, trpljenju ter stiskah ljudi,, toda. na-d’ temi pozitivnimi zahtevami, se: je pojavila diktatura.
Z vprašanjem peronizma se je bavii tudi glavni poveljnik vojske general Ongania v govoru, ki ga je imel v proslavo sedaj veljavne ustave» Za argent. vojsko je dejal,, da je to vojska ustave in zakonitosti, nato pa naglašal, da je opustitev odstranjevanja revščine ter pozaba na naravno socialno, evolucijo pripomogla, „da smo padli v diktaturo, ki je predstavljala, varljiv pojav naglega blagostanja“..
Aramburuja je določila za predsedniškega kandidata tudi progresivna demokratska stranka. Za podpredsednika je na tej listi določen predsednik te stranke dr. Horacij Thedy-
Dr. Frondizijevi intransigentni radikali so tudi določili svojega predsedniškega kandidata- Za to mesto so izbrali predsednika stranke dr. Alende-ja, za podpredsednika pa je bil izvoljen dr. Carlos Silvestre Begnis. Določitev teh kandidatur-, je pa pogojna in je vezana še na določitev kandidata v Ljudski in narodni . fronti.. Toda gotovo je, da UCRI ne: bo pristala, da bi bil v fronti kdo drug predsedniški kandidat kot Alendé.. Predsedniški kandidat ljudskih radikalov jte pa — kot že omenjeno — dr. Uia.
Predsedniškega kandidata so določili že tudi dr. Ghioldijevi demokratski socialisti in sicer so za ta položaj izbrali bivšega predsednika Vrhovnega sodišča dr. Orgaza. Ostale politične skUlpine bodo imele zbore zaupnikov prihodnje dni ter bodo tudi one določile svoje kandidate.
Zanimivo je, da se v politično, živ- . Ijtenjfe; vrača znova biv. min,, ing. Alvaro Alsogaray, ki je bil pred časom predsednik Neodvisne državljanske stranke. Pred meseci so to stranko razpnstili, ker da je izpolnila svoje, naloge ter je sedaj’ Alsogaray napovedal ustanovitev nove politične stranke z, imenom Stran-. ka- narodne obnove, ki bo delovala kot samostojna stranka irc kot federacija sorodnih političnih skupin.
31 i r na
Moralni red, čigar objektivni temelj jte pravi Bog
Red, ki vlada v sožitju med človeškimi bitji, je moralne narave. V resnici gre za red, ki temelji na resnici, ga je treba izvajati po pravičnosti, ga mora poživljati in izpolnjevati medsebojna ljubezen in končno, mora biti usmerjen k doseganju vsak dan večje enakosti v svobodi.
In sedaj, moralni red —• splošen, absoluten in nespremenljiv v svojih načelih — ima svoj objektivni temelj v pravem Bogu, osebnem in transceden-talnem. On je prva resnica in najvišje dobro in zato najgloblji vir, iz katerega more črpati svojo resnično življenjskost urejeno in plodno sožitje med ljudmi, ki odgovarjajo njihovemu dostojanstvu človeških oseb. Sveti Tomaž Akvinski o tem jasno govori: Da je človeški razum norma človeške volje, po kateri se meri tudi stopnja njegove dobrote, izhaja iz večnega zakona, ki se identificira z istim božjim razumom.. . Zato je jasno, da dobrota človeške volje od-visi veliko bolj od večnega zakona kakor od človeškega razuma.
Znaki časov Trije so karakteristični znaki modernega časa
Predvsem ugotavljamo, da je delavski razred toliko napredoval tako na gospodarskem kakor na socialnem po-
zemlji	3
prišču. V prvih fazah svojega gibanja so se delavci v glavnem borili za svoje gospodarsko-socialne pravice; potem so poprišče svojih bojev raztegnili na pravice politične narave in končno na pravico sodelovati v kulturnih dobrinah. Sedaj v vseh narodnih skupnostih delavci živo zahtevajo, naj nikdar drugi ne postopajo z njimi kot z objekti, ki nimajo razuma ali svobode, pač pa kot s subjekti ali osebami v vseh delih človeške družbe, se pravi, na gospodarslco-socialnem. poprišču, v javnem in kulturnem življenju.
Takoj zatem pride dejstvo, znano vsem: vstop žene v javno življenje, hitreje morda v narodih, ki izpovedujejo krščansko vero in počasneje, toda vedno v velikem številu, v deželah z drugačno civilizacijo in tradicijo. V ženi vedno bolj postaja jasna in delujoča zavest njenega lastnega dostojanstva. Ona ve, da ne more pristati, da bi jo smatrali in z njo postopali kot z objektom. zahteva, da jo smatramo kot osebo, enako v pravicah in dolžnostih z moškim, tako v domačem kakor v javnem življenju.
Končno človeška družina sedaj kaže socialno in politično sliko, globoko spremenjeno. Ker so vsi narodi ali že dosegli svobodo ali pa so na tem, da jo dosežejo v kratkem času, ne bo več narodov, ki bi vladali nad drugimi niti narodov, ki bi ubogali tuje sile.
Ljudje vseh dežel so ali državljani avtonomne in neodvisne države ali pa še bodo. Nikomur ni všeč čutiti se podrejenega politični sili, ki prihaja izven njegove skupnosti. Kajti v našem, času je že zastarelo tisto mišljenje, da so določene plasti človeške družbe zavzemale nižje mesto, medtem ko je drugim, pripadalo pivo mesto zaradi privilegiranega gospodarskega, socialnega, spolnega ali političnega položajo.
Nasprotno je povsod proniknilo in se uveljavilo prepričanje, da so vsi ljudje zaradi dostojanstva svoje narave enaki med seboj. Zato rasne razlike, vsaj na doktrinalnem. poprišču, ne najdejo več opravičila; kar je izredne važnosti za ustvaritev človeškega sožitja v skladu z načeli, ki smo jih prej razložili. Kadar se v človeku prebudi zavest njegovih pravic, je neizbežno, da se prebudi tudi zavest njegovih obveznosti: tako, da tisti, ki ima kakšno pravico, ima zato, kot izraz svojega dostojanstva, tudi obveznost zahtevati jo, ostali ljudje pa imajo obveznost priznati jo in spoštovati.
In kadar odnose sožitja prestavimo na poprišče pravic in obveznošti, se ljudem takoj odpre svet duhovnih vrednot, ki so resnica, pravičnost, ljubezen, svoboda in se le-ti zavedo, da so člani tega sveta. Toda ne samo to, pač pa se prav zaradi tega znajdejo na poti, ki jih vodi k boljšemu poznanju pravega Boga, se pravi, transcedentalnega in osebnega. In tako se začutijo dolžne
povezati te svoje odnose z božjim,, kot. trdnim temeljem, njihovega življenja* tako oselbnega kakor socialnega.
Drugi del
Odnosi med ljudmi in javno oblastjo v različnih političnih skupnostih Nujnost in božji izvor avtoritete
'Sožitje med ljudmi ne more biti v redu in plodonosno, če ga ne vodi zakonita oblast, ki varuje zakon in v zadostni meri pripomore k delovanju skupne blaginje. Takšna oblast, kakor uči sv. Pavel, izhaja iz Boga: Kajti ni oblasti, ki ne bi prišla od Boga. Učenje apostola, ki ga sv. Janez ICrizostom. razlaga takole: „Kaj praviš? Ali so vsi in vsak od vladajočih postavljeni kot taki od Boga? Ne; ne trdim tega; tu ne gre za vsakega vladarja posebej, temveč za stvarnost samo. Da namreč oblast obstoja in da so tisti, ki ukazujejo in tisti, ki ubogajo i» da se vse zadeve ne prepuščajo slučaju, to pravim, je delo božje Modrosti. Poleg tega, zaradi dejstva, da je Bog ustvaril ljudi že po naravi družabne in nobena družba ne more obstojati, če ni nekoga, ki predseduje, vodeč vse enako, z učinkovitim zaletom in z enakimi sredstvi k skupnemu cilju, izhaja, da je civilni družbi potrebna oblast, s katero se vlada; oblast, ki na podoben način kakor družba, izhaja iz narave in zato iz Boga samega kot avtorja.
Oblast sama pa seveda ni sila, nad katero ni kontrole; je le dovoljenje vo-
diti po pameti. Moč, ki veže, izhaja zato iz moralnego reda, ki temelji v Bogu, začetku in koncu vsega- Zato je zapisal-, naš prednik Pij; XII. srečnega spomina: Absolutni red, stvari in.cilj/ človeka samega (svobodnega človeka, pravimo,, podrejenega nekršljivim pravicam in dolžnostim, korenina in cilj njegovega, družabnega življenja), obsega tudi državo kot skupnost, nujpo in z oblastjo, brez katere ne bi mogel niti obstojati niti živeti... In ker ta absolutni red, v luči prave pameti in predvsem krščanske vere, ne more imeti drugega ižvo, ra, kakor v osebnem Bogo, našem ¡Stvarniku, zato sledi, da dostojanstvo politične oblasti temelji na deležu božje oblasti.
Oblast, ki temelji samo ali v glavnem na grožnjah ali na strahu pred kaznijo ali pa na obljubah o nagradi, ne žene učinkovito človeka k izvrševanju skupne blaginje in tudi če bi ,ga, to ne bi bilo v skladu z dostojanstvom. človeške osebe, se pravi, svobodnih in razumnih bitij. Oblast je predvsem moralna sila; zato morajo vladarji v prvi vrsti pozivati na vest, odnosno na dolžnosti, da mora vsakdo prostovoljno doprinašati k skupnemu dobremu. Toda, ker so, po naravnem redu, vsi ljudje enaki* ne more nobeden od njih notranje prisiliti drugih k čemu- ¡Samo Bog more to storiti. On sam, ki vidi in sodi dejanja, ki jih vsakdo izvršuje v globini svoje duše.
(Dalje prihodnjič)
Buenos Aires, 9. maja 1963
179BODBA SLOVENIJA
Stran 3
Ilovice ix
Predsednica skupščine 'Sveta republike Slovenije Vida Tomšičeva in predsednik izvršnega sveta Viktor Avbelj sta sprejela v prostorih skupščine na njihovo željo dostojanstvenike rimsko-kat. Cerkve v 'Sloveniji. Na sprejemu so bili: mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik, pomožni škof ljubljanski dr. Jože Pogočhik in delegat apostolskega administratorja dr. Mihaela Toroša iz Nove Gorice dekan Andrej Simčič. Zaradi bolezni se sprejema niso mogli udeležiti: ljubljanski nadškof msgr. Anton Vovk, apost. administrator iz Nove Gorice dr. Mihael Toro.š in apost. administrator koprski Albin Kjuder. 'Sprejemu sta prisostvala tudi predsednik komisije za verska vprašanja Boris Kocijančič in šef kabineta predsednika skupščine Franc Kutin.
Slovensko etnografska društvo v Ljubljani je izvolilo za svojega člana 'akad. slikarja Maksima Gasparija ob 80-letnici njegovega rojstva. Ob tej priložnosti mu je izrekel čestitke k življenjskemu jubileju predsednik Etnografskega društva dr. Valens Vodušek.
Umrli so. V Ljubljani: Franc Topli-šek, mizar v p., Kamila Kveder roj. Korbar, Alojzija Gale, Silverij Pakiž, sodnik Vrhovnega sodišča Slovenije, Katarina Kodelja roj. Bradolin, upok., Jožica Ahlin roj Kovič, Ivana Čarman roj. Gartner, Otmar Jeruc, komercialist, Marija Derganc roj. žužek, Jože Lavič, žel. inšpektor v p., Alojzij Ruem.an, žel. uradnik v p., Ivan Bricelj, upok., Ur-
S	I 0 ¥ K N C I V
šula žužek roj. Umek, Avgust Gregorič, čevljarski mojster v p., dr. 'Stanislava, Rus, asistentka infekcijske bolnišnice, ing. Janko Novak, dr. Fran Zavrnik, univ. prof., Julka Starman, upok., Marija in Ivo Puhar (oba umrla istega dne za srčno kapjo), Frančiška Avbelj roj. Pišek, Franc Kokalj, žel. sprevodnik v p., Franc Pirman in Anton Kolar, rušilec odkopov v rudniku Zabu-kovica, Mirko Košir, usluižb. tovarne gumijevih izdelkov v Kranju, Jože Debevec, mizar v šmarjeti, Franc Kosec, šofer v Dravljah, Jože Kastelic, biv. gostilničar in žel. upok. v Veliki Račni, Jože Kos v Ivančni gorici, Matevlž Šušteršič, upok. v Cerknici, Robert Torkar, učenec na Jesenicah, Ana Jarm roj. Pavčič v Št. Lovrencu, Vida Ča-mernik roj. Kopač v Poljani, Lidija Tavčar v Dutovljah, Anton Dovjak, upok. železarne na Jesenicah, Martin Prelog, art. kapetan v p. v Gorišnici pri Ptuju, Frančiška Stojkovič, upok. v Vrtvinah, Oton Bittner, vodja zemljiške knjige v p. v Postojni, Marija Janša roj. Vončina v Lescah, Alojzij Terglav v Št. Petru v Sav. dolini, Janez Radovič v Črnomlju, Oliga Karara roj, Greifol, Leopold Ilc v Goriči vasi, Ivanka Zupančič, .šolska upraviteljica v p. v Celju, Albin Danko, uslužb. tov. papirja v Vidmu-Krškem, Mihael Barbič, biv. župnik, zlatomašnik v Ravnah na Koroškem, Anica šafar v Kranju in Marija Legat roj. Jeglič, učit. v p. v Begunjah.
ARGENTINI
BUENOS AIRES Osebne novice
t Jakob Golob. Iz domovine je prišlo žalostno sporočilo, da je dne 25. aprila t. 1. umrl v 64. letu starosti zadet od srčne kapi na službenem poto-j vanju v Novem mestu Jakob Golob, po-. stajenačelnilc v p. in sedaj muzejski uradnik v Ljubljani. Rajni je bil tega j dne zjutraj še pri sv. maši, nato je pa’ po opravljenem delu v novomeškem muzeju nabiral rože, da bi jih nesel domov v Ljubljano. Po vrnitvi s šopkom cvetja v muzej, ga je Bog poklical k sebi.
Poleg rož, ki jih je tudi sam. gojil, kjer je le mogel, je imel vse življenje še posebno zanimanje za slovenske umetnostne zgodovinske posebnosti. Že kot upokojenec je napravil izpit iz arheologije in dobil tako namestitev v ljubljanskem muzeju. — Njegovo truplo so prepeljali v Ljubljano, kjer je dobil zadnje počivališče na pokopališču pri Sv. 'Križu. Pokojnik je ibil v Ljubljani dobro znan, o čemer je pričala tudi velika udeležba na pogrebu-Pogrebne obrede so opravili gg. župnik Roman Tominc, p. Metod, p. Bernardin, kaplan v šiški in pokojnikov bratranec Miha Golob, župnik v Škofji Loki.
Rajnemu naj bo lahka domača zemlja, njegovim preostalim pa izrekamo globoko sožalje in sočutje.
SAN JUSTO
Vinska trgatev v Našem domu
V nedeljo, 5. maja, je imel Naš dom v [San Justu znova veliko obiskovavcev. Na vinsko trgatev niso prišli samo rojaki iz San Justa, ampak tudi iz Bs. Airesa in ostalih slov. naselij na področju Vel. Bs- Airesa. Vsi so bili presenečeni nad deli, ki so bila v zadnjem času izvršena za dograditev in razširitev prostorov v Našem domu.
Odborniki so jim povedali, da imajo sedaj v načrtu najprej ureditev prostorov v prvem že zazidanem delu. Tu bo družabna soba z barom za članstvo zadruge in ureditev začasnih prostorov za otroke slov. šolskega tečaja France, Balantič ter zadružna trgovina. Ko bo to delo opravljeno, bo odbor Našega doma dokončno uredil šolske prostore za otroke v prvem, nadstropju Našega doma.
V vsa dosedanja dela v 'Našem domu je bilo doslej investiranih 1,200.000 pesov. Od tega zneska je še dolga 150 tisoč.
Vinska trgatev se je začela okoli petih. Zanjo je Janez Oven napisal napol resen, napol šaljiv prizor, ki je prikazal borbo viničarjev za svoje pravice. N'L’tStop'aili so kot delegat viničarjev Mirko Danko, zastopnik štajerskih viničarjev je bil Ivan Polanc, dolenjskh Berta Danko, primorskih Lučka Ra-doš, zastopnik kmetov Janez Oven, sodnik Rudi Bras, njegov tajnik pa Tone Bergant.
Slovenski pevski zbor iz San Justa je potem pod vodstvom, pevovodje1 Štefana Drenška lepo zape} več pesmi, ki jih pojejo ob trgatvi po slovenskih goricah. Nato je pa bila vesela družabna prireditev, pri kateri je sodeloval orkester Triglav Jazz.
CARAPACHAY
Proslava obletnice ustanovitve Slovenskega doma
Slovenski domovi, s katerimi je posejan Buenos Aires in njegova okolica, skušajo kar najbolj slovesno proslaviti obletnice svoje ustanovitve. Tudi Slov. dom v Oarrpachayu je želel preteklo nedeljo pokazati svoj napredek v zadnjem letu. In treba je priznati, da so bili številni gostje prijetno presenečeni
v	v
Občni zh&r šbr-usahne pr sarda*
Družabna pravda, ki med slovenskimi izseljenci v svetu načrtno pospešuje preučevanje socialnih vprašanj ter študiranje papeških socialnih okrožnic je imela na praznik sv. Jožefa Delavca dne 1.. maja, v Buenos Airesu redni občni zbor.
Letno zborovanje se je začelo s sv. mašo. Imel jo je direktor g- Anton Ore-har, ki je v cerkvenem govoru poveličeval delo v smislu nauka kat. Cerkve in poudaril njena prizadevanja za pravično rešitev socialnih vprašanj.
Občni zbor Družabne pravde je pa začel in ga do izvolitve novega predsednika vodil Lojze Erjavec. V svojem ¡poročilu je navajal, da je delo odbora v pretekli poslovni dobi bilo v glavnem posvečeno pripravi prevoda in izdanju papeške okrožnice Mati in Učiteljica-Njen prevod sta — kot znano — oskrbela gg- univ. prof. dr. Ignacij Lenček in rektor bogoslovja ter škofovega zavoda v Adrogueju dr. Franc Gnidovec; po posredvanju g. p- Prešerna v Rimu ga je pa natisnila vatikanska tiskarna. Zanimanje za to okrožnico je odbor med rojaki vzbujal s predavanji o njej v raznih slovenskih naseljih. Velika skrb odbora je bila tudi posvečena izdajanju istoimenskega društvenega glasila.
Tajnik Rudolf Smersu je omenjal spremembe v odboru med letom. Po odhodu g. Jožeta Juraka v Evropo je prevzel uredništvo Družabne pravde doted-tajnik Maks' Jan, tajniške posle pa Rudolf Smersu, za duhovnega vodjo DP je pa bil ¡imenovan g. Gregor Mali. Omenjal je dalje predavanja o papeški okrožnici Mati ir, Učiteljica, ki jih je pripravila DP v Ramos Mejii, San Justu, Slovenski vasi, na Slovenski pristavi, v San Martinu in Carapachayu. Tej okrožnici je posvetilo svoj študijski dan tudi Slov- kat. akad. starešinstvo- Poročal je tudi, da je odbor DP naprosil g. dr. Ignacija Lenčka, naj bi sestavi] Priročnik o socialnih vprašanjih. Z zahvalo Sv. Sloveniji ter Oznanilu za podpiranje dela DP je tajnik zaključil svoje poročilo.
Zatem so podali poročila blagajnik Luka Milharčič, urednik Družabne pravde Maks Jan, upravnik lista Janez šest, poročilo organizacijskega referenta Gabriela Kranjca je pa prebral Rudolf Smersu.
V debati je več govornikov razmo-trivalo o vprašanju zakaj je malo zanimanja med mladino ne samo za študij socialnih vprašanj, ampak sploh za delo v društvih in organizacijah. Na
nad tem napredkom. Odbor doma je v zadnjem letu kupil še sosednji lot in postavi] zidano ograjo. Ob ograji so napravili balinišče. Za dvorano .so zgradili skavtsko, sobo, v dvorani sami pa so postavili oder. Vse. to je bilo v nedeljo lepo okrašeno s slovenskimi in argentinskimi zastavicami.
¡Slovesnost proslave je pričela že v soboto zvečer. Iz raznih krajev so prihitele čete slovenskih skavtov ter četa skavtinj iz Carapachaya. Postavili so ob domu svoje šotore, pripravili taborni ogenj in jambor. Okoli sedme ure so se zbral rojaki iz Carapachaya v dom.u in. pričela se je proslava obletnice z lepim nastopom naših skavtov. Ko je bil prižgan taborni ogenj, je načelnik Andrej Bodnar postrojil četo skavtov, načelnica gospa Praprotnikova pa četo slovenskih skavtinj. Nagovor na zbrane skavte in občinstvo je imel šef skavt Marijan Trtnik. Po tem nagovoru je g. Trtnik sprejel obljubo dveh skavtinj vodnic iz Carapachaya: Anke Aljančič in Metke' Pirc.,
V nedeljo zjutraj ob 7 je bila budnica, teiovadba, umivanje, molitev in posprava taborišča. Okoli 10 so se začeli zbirati gostje. Iz ¡San Martina je pripeljala skavtinje vodnica Marija Pristovnik. Pri vratih so goste pozdravili odborniki doma z Jožetom Jonkejem na čelu, ter narodne noše. Po prihodu g. direktorja Oreharja se je pričela v dvorani sv. maša. Skavti, skavtinje in šolska mladina so v lepo urejenih četah prikorakali v dvorano in zavzeli svoje prostore v ospredju. Med sv. mašo je bilo ljudrsko petje, ki ga je vodil vodja slov. šolskega tečaja Aleksander Pirc. G. direktor je imel po evangeliju na zbrane nagovor, v katerem je predvsem pohvalil navado slovenskih domov, da svoje prireditve vežejo s ,sv. mašo, s čimer javno izpričujejo svojo vero in svojo željo, da bi se vse življenje v domovih razvijalo Bogu v slavo in v korist tistim, ki domove obiskujejo- Domovi naj vzgajajo našo mladino, nudijo pa naj tudi odraslim nekaj razvedrila.
Po končani sv. maši je predsednik Jonke pozdravil zbrane goste tako predsednika Zedinjene Slovenije prof. Alojzija Horvata, zastopnika ¡Slov. katol. akad. starešinstva ravnatelja Ivana Prijatelja, zastopnika Pristave Ivana Klemenčiča in Mirka Kopača, zastopnike • Slov. doma iz San Martina prof.. Aloj-;ija Zupana, Karla Uršiča in Rudolfa Smersuja. G. direktor je takoj nato dagoslovil križ v skavtski sobi in nato ie igrišče. Vodja odseka za balinanje jpjze Sedej se je g. direktorju zahvalil ;a blagoslovitev ter povabil botrico go jojzko Sušnikovo in botra Lada Mede_ la, da prerežeta trak in vržeta prvi crdgli. Z. živahnim, ploskanjem so nav-;oči pozdravili otvoritev lepo urejenega miimšča.
Ljudje so si nato ogledali zanimivo skavtsko razstavo, kjer so bila razstav-jena ročna dela skavtov, skavtska literatura v različnih jezikih, številne fotografije, topografski znaki itd-
Kmalu po kosilu so se pričele športne ;ekme. Pomerili sta se štafeti skavtov z Carapachaya in San Martina. Tekli 5ta dvakrat okoli kvadra, na katerem stoji dom. Zmigal je San Martin. Sle-iil je tek na 800 m. Tudi tu so zmagali sanmartinski skavti in sicer: Janez Marinček, Damjan Ecker in Janez Zupanc- ‘Skavtinje pa so imele tek na 400 v„ pri katerem st-a prvi dve mesti od-iesli sanmartinčanld Alenka Grom in Vena Šušteršič, tretje mesto pa članica z Carapachaya Darinka Dragan. Pri ;eku „starejših“ na 400 m so pa zmajali Alojzij Dragan, Aleksander Pirc in ’avle Homan.
,S tem, je bil končan športni program noslave. Po prihodu orkestra Moulin louge so mladi in tudi starejši neko-iko zarajali. Po njegovem odhodu pa ¡e v lepo jesensko noč odmevala slovenska nesem s a : ¡m a i tinskih fantov in ieldet, ki so v velikem številu obiskali o prireditev.
redlog Maksa Jana je občni zbor DP orejel sklep,' naj meddruštveni svet tem vprašanju izvede med društvi in ;seljenskimi ustanovami široko pisme-
0	mladinsko anketo. iNa ¡podlagi nje-ih rezultatov bo potem treba to vpra-jnje preučevati naprej.
Po poročilu nadzornega odbora, ki
1	je podal Jože' Jonke in izglasovani rzrešnici so bile volitve, pri katerih so ili izvoljeni. Predsednik Jože Jonke, odpredsednik Edi Škulj, tajnik Rudolf niersu. blagajnik Luka Milharčič, uredile DP Maks Jan, upravnik Lojze Er-ivec, organizacijski referent Janez šest, remiajiii referent Franc Zorc. V nad-orni odbor sta bila izvoljena Ivan Žni-ir ter Aibin Magister, v razsodišče a Tone Bidovec.
Novoizvoljeni predsednik DP Jože onke se je zahvalil v imenu vseh čla-:v novega odbora za zaupanje, nato je i občnemu zboru predložil v odobri-;;v odpošiijatCv pozdravnih pisem pred-edniu NO za Slovenijo dr. Mihi Kre-u, apostolskemu nunciju v Bs. Airsu ’.sgr. Monzoniju, buenosaireškemu nad-kofu kardinalu dr- -Oaggianu ter vsem ruštvom in organizacijam ter Sloven-kim domovom v Argentini.
Pri slučajnostih je bila izražena žeja naj bi novi odbor ID'P razmišljal
organiziranju študija nove socialne reditve Slovenije.
PAVLE VERBIČ — 50-LETNIK
Bil je 29. 3. 1963, ker se je | tega dne pred 50 leti rodil v Ljubljani. Gimnazijo je študiral v škofijskih zavodih v Št. Vidu nad Ljubljano, kjer je maturiral leta 1933. . Njegov '	oče, Franc Ver-
bič, profesor klasične gimnazije v Ljubljani, je bil s pok. ravnateljem Remcem, ravnateljem Ivanom Dolencem, prof. Evgenom Jarcem in Ignacijem Zaplotnikom med najožjimi sodelavci Jan. Ev. Kreka. Jubilant je svojega ¡očeta izgubil že v mladostnih letih. Prav tako mater. Oba sta umrla leta 1921. Pok. škof Rožman je bil tedaj prefekt v Marijanišču ter je Verbiče-vega očeta obiskal na smrtni postelji Tedaj ga je isti naprosil, naj bi pazil na njegovega sina- Škof dr. Rožman je poslednjo željo Verbičevega očeta vestno izpolnjeval, skrbel zanj kot varuh in spremljal njegovo življenje vse do svoje smrti.
Po končani maturi se je Pavle Ver. bic vpisal v Ljubljani na prirodoslovni oddelek filozofske fakultete, na kateri je diplomiral leta 1938. Kot akademik se je udejstvoval v akademskih društvih Danica, potem pa od vsega začetka v Konzorciju „Straže v viharju“ in v Akademskem klubu Straža. Med še-stojanuarskem režimom, je pripadal tajni upolitični organizaciji kat. dijakov, ki je bila tedaj v tesnih stikih s pok. ravnateljem Zadružne zveze Francem Gabrovškom. Njeni člani so obiskovali tudi dr. Korošca v internaciji na Hvaru, povsod odločno nastopali proti protislovenskim političnim, elementom, jim razbijali shode ter mnogo vplivali na takratni razkroj protislovenske politike. Ko je dr. Korošec po Aleksandrovi smrti prišel na svobodo in prihajal znova v Ljubljano, so ga člani te dijaške skupine obiskovali v Marijanišču ter od njega dobivali konkretna navodila za delo med narodom.
Pavel Verbič se je odločno udejstvoval tudi v dijaških 'orgtanizacijah na univerzi. Med akademiki je užival ugled in je bil leta 1935 izvoljen za predsednika Akademske akcije za izpopolnitev ljubljanske univerze, na kateri so se Slovenski katoliški akademiki med šesto januarskim režimom tako uveljavili, da so na svobodnih in tajnih volitvah dobili absolutno večino- Akademska akcija za spopolnitev ljubljanske univerze je bila v veliko oporo vseučiliškim 'oblastem, ki so se zavzemale za razširitev ljubljanskega vseučilišča. Tako je v tistih letih po zaslugi dr. Korošca začelo rasti v Ljubljani mogočno poslopje vseučiliške knjižnice po Plečnikovih načrtih. Vso to dobo je bil prof. Verbič najožji sodelavec prof. dr. L. Ehrlicha, ki je bil že tedaj v ostrem spopadu z zamaskiranim komunizmom (kulturni boljševizem, prodiranje komunizma na univerzo in srednje šole, akcija za ljudsko fronto, nastopanje kršč. socializma skupno s komunisti, borba za „mir in proti fašizmu“ itd.).
'Po opravljeni vojaški službi v Beogradu, ko je dobil zvezdo podporočnika, je postal profesor na 3. drž. realni gimnaziji v Ljubljani. Leta 1939 ga je pa dr. Korošec kot prosvetni minister poklical v svoj kabinet ter je v njem deloval 5 mesecev kot njegov tajnik.
V	Ljubljani je prof. Pavle Verbič poučeval tudi govorništvo na šoli za delavske zaupnike, ki jo je organizirala Delavska zbornica. Med okuipacijo je vodil žensko vejo Slovenske dijaške zvezo in aktivno sodeloval tudi pri Propagandnem oddelku Pokrajinske uprave-Ko so nacisti leta 1944 hoteli zatreti ilegalno politično ¡delovanje katoliških in liberalnih krogov in zaprli več predstavnikov ¡slovenskega političnega življenja, so zaprli tudi prof. Pavleta Verbiča. 'Skupno s pok. Albinom Šmajdom ter Križmanom je presedel 4 mesece v samici. Potem so ga izpustili, toda do konca okupacije se je moral javljati na nemški policiji.
V	begunstvu je prof. Pavel Verbič kmalu odšel s prof. Beiičičem in Baragom iz Moniga v Trst, kjer komunisti niso hoteli tedaj sodelovati z Zavezniško upravo pri organizaciji slovenskega' šolstva na' Svobodnem tržaškem, ozemlju. Prof. Beličič in prof. Verbič sta po naročilu Zavezniške uprave izvedla vpisovanje v slovenske šole na Tržaškem ozemlju. Po nekaj dnevih vpisovanja je bilo število učencev tolikšno, da je Zavezniška uprava sklenila organizirati na tem področju slovensko srednjo, strokovno in osnovno šolstvo. Da je bilo mogoče izvesti to nalogo, je zasluga
Vsak teden ena
VES DAN JE PRI OKNU
Ves dan je pri oknu ljubica čakala, da je bleda luna mirno posijala.
Zunaj mesta z drugo ljubico je hodil, je po ravnem polju za roko jo vodil.
Tako luna reče, za oblak se skrije, da solzic ne vidi, ki jih dekle lije.
slovenskih šolnikov, ki so prišli iz taborišč v Trst in kljub življenjski ne. varnosti in nevarnosti preganjanja s strani komunistov, z domačimi slovensko zavednimi in demokratsko usmerjenimi šolniki položili temelj slovenskemu šolstvu na Tržaškem. Prof. Verbič je sodeloval tudi pri sestavljanju slovenskih šolskih knjig in skript. Tako je sestavil Blagoznanstvo za trgovsko akademijo. Kot kulturnik je sodeloval tudi s predavanji iz naravoslovja na slovenskih oddajah tržaške radijske postaje.
. V Argentini je začel kot ročni delavec, nato kot kemik na Bromatolo-škem oddelku mestne občine v Bs. Airesu, zadnja leta je pa uslužben kot kemik v tovarni COPLAN za zračnice v Merlu.
Je član društva Zedinjena Slovenija, predsednik društva DOM in. član glavnega odbora za suvereno slovensko državo. Kot član uredništva Slovenske poti je znan po svojem zmernem in akademskem stilu ter tonu.
K 50-letnici mu iskreno čestitamo ter želimo -še dolgo srečno in zdravo življenje, da bi lahko še naprej razvijal svoje sposobnosti v korist sloven-skmu narodu.
SLOVENCI PO SVETU
KANADA
Za velikonočne praznike je izšla 5. številka slovenskega lista Slovenska Misel. List izdaja Društvo Slovencev v Torontu v okviru ^Slovenskega sveta v Kanadi“. V številki so objavljeni naslednji članki: Velika noč — praznik zmage, Starši in duševni razvoj otroka, Knjiga o koncentracijskih taboriščih v Rusiji, Slovenska šola v tujem okolju, Začetki slovenskega bogoslužja med Slovenci, II. razstava slov. tiska v Torontu, Delo v skupnosti, Komunistično gospodarstvo, Neuspeli poskus v slov. pravopisu, Slovenski dar», Likovna umetnost, Problem katoliških šol v On-tariju, Straža pri Božjem grobu, Razlike v mnenju, Na postrvi, Kratke vesti iz domovine- Slovenski pest v Torontu ter pesmi: Gregorčič: Življenje ni praznik in Vital Vodušek: Prošnja pesem.
Naslov uredništva in uprave je: 618 Mannig Ave, Toronto 4.
Člani Slovenskega gledališča v Torontu so 24. m.arca tl 1. v dvorani župnije Marije Pomagaj uprizorili dramo Mati slovenskega pisatelja Ksaverja Meška, v režiji Vilka čekute. Repriza predstave je bila tudi v fari Brezmadežne. Z uprizoritvijo te drame so slovenski igralci v Torontu počastili njenega avtorja Ksaverja Meška za njegovo 90-letnico, ki jo praznuje letos.
PO ŠPORTNEM SVETU
IV. Vseameriš(ke igre v Sao Paulo v v Birazilu so se zaključile preteklo nedeljo. Na zaključek je prišlo nad 50 tisoč gledavcev, ki so napolnili veliki stadion Pacaembú. Po zadnji točki teh iger, jahanju, (zmagalo je moštvo ZDA, Argentina pa je zasedla drugo mesto), je predsednik mehiške delegacije general Jesús Clark Fores s poslovilnim govorom zaključil tekme, ugasnili ¡so olimpijski ogenj, pevski zbor mesta Sao Paulo pa je zapel Vseameriško himno. Prihodnje Vseameriške športne igre bodo leta 1957 v Kanadi v Winnipegu.
Na sedanjih tekmah je reprezentanca ZDA pobrala največ medalj: 200, od tega 108 zlatih, 55 srebrnih in 37 bronastih. Drugo mesto je pripadlo Bra-zilu s 63 medaljami (20, 22, 21), Kanada je na tretjem mestu s 61 (9, 26, 26), Argentina pa je četrta s 45 medaljami (8, 19, 18)- Na tekmah ni padel noben svetovni rekord, čeprav so bili rezultati zelo dobri, pač pa so izboljšali nešteto rekordov, ki so bili postavljeni na prejšnjih Vseameriških igrah.
Argentina je, osvojila osem prvih mest: Osvaldo Suárez je 5000 m pretekel v 14:25,7, Jan Dyrzka pa je bil prvi na 400 m z ovirami v času 50,2. Oba. sta izboljšala prejšnje rekorde iger. Dve prvi mesti ¡sta osvojila boksarja Airo.araz v Petelinji kategoriji, Morei-ra pa v srednje-lahki. Kolesar Vázquez je dobil zlato medaljo za zmago v tekmi na 1 km; Saucedo pa za zmago v floretu. V veslanju je zmagala Argentina v četvercu brez krmarja, osmo zlato medaljo pa. je dobil znar.i yahtman
J.	A. Chaves v skupini „Dragón“.
Stram 4
SVOBODNA SLOVENIJA
Buenos Aires, 9. 5. 1963 - No. 19
CERKVENI OGLASNIK
Spored romanja v Liljan:
Ob 10 romarska maša z govorom in skupnim sv. obhajilom.
Ob 14,30 pričetek popoldanske pobožnosti; po pridigi procesija.
OBVESTILA
Slomškov dom vabi vse svoje članice ih člane, ki imajo narodno nošo in se bodo udeležili slovenskega romanja v Lujan, da se za popoldansko procesijo oblečejo v naše slavnostno narodno oblačilo.
Slovenski srednješolski tečaj v treh oddelkih bo zopet v soboto, 11. maja, točno ob 15,30 v Slovenski hiši na Ra-mon Falconu.
II.	kulturni večer SKA bo v soboto,
18.	t. m. ob 7 pri Bullrichu, Sarandi 41, Capital. Predaval bo g. Marijan Marolt o Ekspresionizmu v slovenski likovni umetnosti. Predavanje bodo spremljale številne skioptične slike.
V Slovenskem domu v Lamusu bo v soboto 18. maja ob 20 in v nedeljo 19. maja ob 16 uprizoritev kmečke ljudske igre v petih dejanjih: GRČE. Igro je po povesti Slavka Savinska dramatiziral Zdravko Novak in se je doslej igrala samo v Clevelandu. Vstopnina zmerna! — Vabi odbor društva Slovenska vas.
Filmski večer bo v Slomškovem domu v soboto, 18. maja ob 20- Na programu zanimivi filmi. Vabljeni!
Odsek SDO Ramos Mejia vabi vsa dekleta iz okolice na zanimiv sestanek, ki bo v nedeljo, 19. maja >ob 10,15 v ¡Slomškovem, domu.
Moronski odsek Fantovske zveze bo
im.el svoj prvi sestanek v soboto, 18. maja ob 19. Predaval bo g. župnik France Novak o zanimivi temi: Ti in ona. Vsi fantje vabljeni.
SKAD vabi vse akademike in prijatelje na študijski dan in občni zbor, ki bo 19. maja ob 9,30 v Colegio „Emavs“ Haedo. (Dohod: kolektiv 186, 18). Pričetek s sv. mašo. Na sporedu je predavanje g. p1* Kukoviče o filozofiji in
Da bo vaš denar na varnem, dobro obrestovan in vam vedno na razpolago, vložite ga v
SLOVENSKO HRANILNICO
z. z o. z.
(Cooperativa de Crédito „Oeste“ Ltda.) Av. San Martín 263 — Ramos Mejía
Uradne ure: ob sobotah 16—20 Dežurna: ob nedeljah 9—11
Vse potrebščine za dom vedno nudi
CENA, KVALITETA,
DOLGOROČNO ODPLAČEVANJE
Cerrito 2245 Lomas del Mirador
IVAN PREGELJ:
© t r o c i
Izmenjali so krožnike za pecivo in sadje. Napolnili so druge čaše. Nova napitnica se je oglasila. Pevci na hodniku so ¡zapeli Iše zadnjo umetno pesem, ki so jo znali:
„V hribih se dela dan...“
Pogovor je zašumel svobodneje. Vanj je udarjal močni poštarjev smeh. Bra-daška je krotila moža, da preveč pije.
„Sitna si,“ se je otresal mož.
Poznik se je razgovarjal s kaplanom. ¡Saj je bila modrost, kar je tičalo v bledem, mladeniču; bila je moška odločna kri, ki ji vela iz njegove besede.
„Glej, novega ¡Mahniča,“ je mislil Poznik in ga je Ibii vesel. „Je goreč, pa je domač in «zdrav.“ Odločno je segel duhovnemu čez mizo z roko.
„France,“ je Išepetnila Helena ob njem.
„Kaj je, ljubica?“ je vprašal.
„Srečna sem,“ je povedala.
„Albin poj,“ je klicala Slavica. Helena je šla za njenim glasom.
Sivcu, lki se ga je prijemalo vino, je hotela Albinova pasem zveneti kakor motiv iz „Malbrougha“. Pa je bila nemška Eichendorffova balada v Schumma-novi melodiji. ¡Saj ni ¡sodila v veseli vačer. Albin jo je pel, ker jo je znal. Pel je z občutjem in jasno in beseda za besedo je padala v duše.
„Es ist Schon spat, es ist schon
kalt...“
ge. Marte žužek o modernih filozofskih študijah.
V nedeljo, 26 maja, popoldne ob pol 4 bo škof iz Lomas de Zamora, msgr. Aleksander Schell blagoslovil novo poslopje farnega kolegija „Marije Kraljice“. Ob priliki blagoslovitve nove ga kolegija bo na državni praznik 25. in v nedeljo, 26. maja, popoldne v novih prostorih „Kermese“. Rojaki toplo vabljeni.
Slovenska hranilnica z. z o. z„ Av. i
San Martin 263, Ramos Mejia, sporočaj svojim članom,, da v uradnih urah, t. j. ob sobotah od 16 do 20 lahko dvignejo dividende (27%) za leto 1962, v gotovini ali pa v novih delnicah. — Odbor Vnedeijo 2. junija spominska, proslava za protikomunistične žrtve.
Sanjuški lovci pripravljajo vsem rojakom dne 9. junija t. 1. veliko presenečenje-
LOJZE NOVAK
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO BUCARI & GALLETTI Avda de Mayo 302	Ramos Mejia
T. 658-7083
Vse .za dom, in kot vedno, najboljša kakovost in najboljše znamke TV, hladilniki, šivalni in pralni stroji, štedilniki itd. Cenjenim odjemalcem sporočamo, da tudi že lahko postrežemo z najboljšim pohištvom vseh slogov, kakor tudi z velik0 izbiro kuhinjskega pohištva po najugodnejših cenah im z dolgoročnim odplačevanjem.
Naša ponudba TV velikega apar ata (gran angular), sestavljen iz najboljšega uvoženega materiala po 1500 pesov na mesec.
Obiščite nas in prepričajte se!
SLOVENSKI DOM V LANUSU
Sobota, 18. maja ob 20 in nedelja, 19 maja ob 16
GRČE
Vstopnina zmerna!
kmečka ljudska igra v petih ¡dejanjih.
Po povesti Slavka Savinska' dramatiziral Zdravko Novak.
Vljudno vabi odbor društva SLOVENSKA VAS
VSE SLOVENSKE OTROKE LEPO VABIMO, DA PRIHITIJO 19. MAJA NA VRT SLOMŠKOVEGA DOMA, KJER BO
OTROŠKA
TOMBOLA
ZDRUŽENA S KRATKIM KULTURNIM PROGRAMOM Tombolske karte po deset (pesov so že v prodaji
¡ESLOVENA UBRE
i Editor responsable: Müos Stare Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires
T. E. 69-9503 Argentina
CORnKO ARGENT 1NO Central 9	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5776
	TARIFA REDUCIDA Concesión N 3824
Registro Nacional de la PropWftí Intelectual No. 688.209	
Naročnina Svobodne ¡Slovenije za leto 1963: za Argentino $ 650.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, za pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev. Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estados Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213
JAVNI NOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público ?ta. baja, ofic. 2.
Cangallo 1642
T. E. 35-8827	Buenos Air«*
Po dolgi bolezni je dne 6. maja 1963 umrl naš dragi mož in svak, gospod
JOŽE PA P E Ž
doma iz Brezovega dola, pri Ambrusu.
Pokopali smo ga 7. maja 1963 na pokopališču v mestuAvellaneda.
Žalujoča
žena Lucija Papež, roj. Mihuč in svak Anton Mihuč
Prijateljem in znancem sporočamo žalostno novico, da je umrl v domovini zadet od srčne kapi dne 25. aprila 1963 v 64. letu starosti naš dragi mož, oče, brat, stric, tast in svak, gospod
JAKOB GOLOB
postajenačelnik v p.
K zadnjemu počitku so ga spremili na pokopališče k Sv. Križu v Ljubljani v nedeljo, dne 28. aprila 1963.
Priporočamo ga v molitev.
Žalujoči:
V domovini: žena Rezka roj. Gostič, hčerka Majda sestri, Mina in Ivanka, svakinja Ema roj. Červ s sinom Francetom ter ostalo sorodstvo.
'V Argentini: sinova Janez z ¡ženo Lici, roj. Fabjančič, in Marijami, sestri Franja, por. Stare in Roza ter brat France. Ljubljana — Buenos Aires, 7. maja 1963.
f
V globoki žalosti sporočam,o prijateljem in znancem, da je dne 2. maja 1963 umrla v 74. letu starosti naša ljubeča žena, skrbna mati, stara mati, sestra in tašča, ¡gospa
MARJETA ŠUŠTERŠIČ, roj. PEŠELJ
K zadnjemu počitku smo jo spremili na pokopališče v San Luisu. Drago rajnico priporočamo v molitev.
San Luis-Buenos Aires, Córdoba-Rosario, Long Islad-Zagozdae, -6. 5. 1963.
( Ž a lu j o č i :
Mož Ernest, hčerka Slavica, sinovi Ratko, Mirko in Dušlan z
družinami, snalra Gizela z družino ter brata Jože in Peter
f
Slovenski izseljenski javnosti sporočamo, da je dne 2. maja 1963 umrla v San Luisu gospa
M Af R J E ¡T A ŠUŠTERŠIČ
Zadnje zemsko bivališče je ¡dobila na pokopališču v 'San Luisu.
Zavedno rojakinjo in zvesto članico društva Zedinjena Slovenija bomo ohranili v trajnem spominu.	'
Maša zadušnica za rajno bo dne 25. maja 1963 zjutraj ob 6,30« v zavodu Ntra. Sra. de Gracia y Buen Remedio, calle Vallejos 4746, Villa Devoto, Buenos Aires.
Zedinjena Slovenija
Slovenskim rojakom sporočamo žalostno novico, da je dne 30. aprila 1963 umrla v Mednarodnem izseljenskem domu v Martinezu gospa
MARIJA MASTNAK
¡Pogreb je bil dne. 2. maja 1963 na pokopališče Villegas v San Justu.
Zvesto članico društva Zedinjena ¡Slovenija bomo ohranili v lepem spominu.
Sv. maša zadušnica za rajno ¡bo v soboto, dne 18. (maja, 1963 ob 6,30 v zavodu Nuestra ¡Sra. de Gracia y Buen Remedio, Calle Vallejos 4746, Villa ¡Devoto, Buenos Aires.
Zedinjena Slovenija
mtm «mm— .....................................................
52
8 o n e a
Pesem je bajala o vitezu, ki jase skozi teman gozd. Sreča ga prečudno lepa ženska. Vitez je ves prevzet od nje. Ona pa preklinja nezvestobo moških in se s tem razodene, kdo je. Vitez vzklikne:
„Jetzt kenn’ ich, Gott steh mir bei, du (bist die Hexe Loreley...“
In potem sodi veščica neusmiljeno: Est ist ¡schon spät, es ist schon ¡f! i	kalt,,
kommst nimmermehr aus diesem Wald ..."
„... kommst nimmermehr .. .
nimmermeher ... “ Tedaj je pesem nasilno zamrla. Slavica je bleda vrgla svoji roki igralki v prste in pevcu na usta. Nato je pokazala nem,o na Heleno, ki je onesveš-čena ležala geometru Pozniku na rokah. Poznik je dejal mirno:
•iSaj ni nič. Ne razburjajte se.“ V zaskrbljenem licu mu je v resnici ležal odsev sreče, ki ga ni mogel nihče tol. mačiti. On pa je segel mirno z levico po čašo pikolita in ga prinesel svoji ženi na ustnice. Prosil je, kakor da zbuja od mrtvih ali da budi iz spanja: „Helena pij!“
¡Odprla je oči, srknila. Rahla rdečica ji je stopila v lice. Nasmehnila se je in se hotela pognati z ustnicami proti moževemu licu in njega mirnim očem. Ko se je zavedala, da ni sama, se je sramovala in obžalovala:
„France, ne smem... “
„Pridna ¡bodi, Helena,“ je rekel.
„Uslišana sem, ali zdaj verjameš?“ je vprašala tiho.
„Upam,“ je odvrnil in jo dvignil izza mize.
Bradaška se je naglo dvignila in stopila k Veroniki.
„Drugačna,“ je zašepetala kratko.
Veronika je prikimala. Mislila je sama nase...
Tisti trenotek je zagledal geometer človeka, ki je bil nepričakovano stopil na prag-
„Matijec, kaj pa je,“ je vprašal.
„Mati Katra so zboleli za smrt, pa bi vas še enkrat radi videli,“ je pove. dal kmečki človek mirno.
„Pridem,“ je odgovoril Poznik.
V.
Ko so ostali Koširjevi in Poznik sami, je rekel Poznik Koširju:
„Kobilo bom zapregel ob treh, da me potegne do Podgorja.“
„Kakor veš, je rekel Košir.
„Prav,“ je odvrnil Poznik. Tedaj se mu je obesila žena za roko in rekla:
„France, vzemi me s seboj!“
„Trudna boš,“ je rekel.
„Spala bom ob tebi« na vozu. O, kako bo to lepa, lepa pot.“
„Moja ljuba,“ je rekel „pozabila si da je od Pogorja do Katre hriba za dve uri.“
„Hodila bom,“ je prosila. „Dovoli da jo vsaj enkrat vidim, tvojo krušno mater, da me blagoslovi. France, bodi dober.“
„Da ti le škodilo n.e bo,“ je meni! in popuščal.
„Ne bo,“ je odvrnila.
Nato se je popolnoma vdal. ¡Stopil je v kuhinjo k Matiji, a ga ni več našel. Odšel je bil že spat. Stopil je za njim v hlev. Mož je rekel, da pojde peš čez hribe, tako da bo dobro uro pred Poznikom doma.
„Niti mar mu ni, gorjanu, da bi se vozil z menoj,“ je mislil Poznik. „Svoje gorske poti ima rad, najbližje poti in svobodo, da počiva, kjer se mu zdi, in se ustavi, kjer mu ugaja. Praznik je zanj taka pot. Prav je, da je prišel za tako- redko priliko. Pil je in jedel, da bo še v osemdesetih svojih letih vedel povedati svojim vnukom, če bo doživel in jih imel.“
iStopii je v svojo spalnico in našel Heleno v postelji. Spala je. Oble, bele roke so ji ležale na odeji. V spanju so se ji bile razklenile iz molitve, ki je bila trudna ugasnila na njenih ustnicah. Objelo ga je sladko ganotje, slišal mirno sapo njenih pluč. Rahla, sklonil je glavo nad njene ustnice in težka bledost, ki je ležala na njenih licih, ga je še bolj ganila.
„Spavaj, otrok,“ je' rekel polglasno in kakor kmetska mati svoje dete prekrižal obraz svoje žene. Potem je uredil potrebno za jutranjo pot in legel.
Ni mogel takoj zaspati. Obraz tete 'Katre mu je lebdel pred očmi, toplo usmiljenje do grčave in dobre ženice ga je obšlo.
„Smrt ji je segla do grla,“ je občutil besedno iz balade, ki jo je pred leti bral, a umreti noče, dokler ¡ni uredila vsega in se še enkrat poslovila od mene. Moj Bog, kako me je ljubila ta ženica! Kolika sreča je za moža, ki ve, da ga je ljubila žena, ki ni bila njegova mati! Saj ga ni srečnejšega človeka od mene. Tako so me ljubile in me še. Zakaj neki pišejo, da. ženska ni -dobra? Dobra je. Ljubi.“
Misli so ¡se mu začele blesti; le-to je še videl, kako je noč razsvetlil mesec, in je vedel:
„Vozil bom iz mesečine v zarjo-Lepo bo.“ Potem je spal mirno in zdravo.
Ko se je zbudil, je videl Heleno, da je že vstala in se napravlja.
„Vstani,“ je rekla „voz je že zaprežem“
Opravil se je naglo, vprašal Heleno, ali se je dovolj oblekla za jutranji hlad in, šel -pred Koširjevo vežo, kjer je stal voz. V siv plašč zavita je stala. Slavica ob konju.
„Ali si ti zapregla“ je vzkliknil. „Zakaj ne spiš.“
„Peljem se z vama,“ je rekla.
„In kdaj boš spala“ je vprašal. "
Ni odgovorila, nego molče zlezla na voz k Heleni, katero je on vzdignil na usnjate blazine. Svetla mesečina je ležala na-d trgom: od dolenjega konca je bilo čuti nekaj glasov. Vračala sta se domov Bradač in, poštar, ki ju je bilo po slavju zaneslo še k Zofiji. E-den izmed njiju je poskušal zapeti.