LJUDSKA BANKA
Ljudska banka d.d., Celje
Zaupanje zavezuje.
			
POLICIJA TEPE EV STRELJA OTROK ZGNIL V ZIBELKI	EKONOMSKA ŠPIJONAŽA MAŠČEVANJE UČITELJICI		» * KREK MOKRIH DELAVCEV POSLANCI IN ŽEPNINE
HITROST UBIJA VOZI PREVIDNO
NOVCi90BA
y:-'___
75 - LETNICA BOJEV ZA SEVERNO MEJO - PO MNOGIH DESETLETJIH SO MAISTROVI BORCI OOŽIVEU POPOLNO PRIZNANJE - MILAN KUČAN, PREDSEDNIK SLOVENSKE DRŽAVE: ZMAGOVALCI Sl JEMLJEJO DVOMUIVO PRAVICO, DA PO SVOJE PIŠEJO ZGODOVINO
MAISTER IN NJEGOVI BORCI SO KROJILI ZGODOVINO
Ujetega ptiča osamosvojitvena tožba
»Ljudski vstaji na Primorskem med narodnoosvobodilnim bojem slovenskega naroda gre v največji meri zasluga, da Slovenija ni osta-
la brez slovenske Primorske. Da Slovenija ni že leta 1918 ostala brez velikih delov Štajerske, Koroške in Prekmurja, pa gre zahvala Rudolfu
MILAN KUČAN
NAJ VOJSKA NE SPLEZA OGLASU PREKO GLAVE
»Zaradi posledic za naš narodnostni obstoj in ohranitev slovenskega državnega ozemlja smo mu dolžni spoštljiv spomin, zahvalo in priznanje,« je ob nagovoru ob 75-letnici bojev Za severno mejo o generalu Rudolfu Maistru dejal predsednik države. »Zavezniški zunanji ministri so se leta 1943 v Moskvi dogovorili,da se Avstrijo obnovi v mejah pred letom 1938. Utemeljeno je zatovprašanje, ali bi bila slovenska državnost sploh mogoča brez generala Rudolfa Maistra.« In nadalje: »Maister in njegov boj za severno mejo sta bila dolgo in po krivici zamolčana.«
»Zdaj, ko premišljujem o tem, kakšna naj bo slovenska vojska, ko jo lahko oblikujemo kot sodobno, demokratično, ljudsko in nepolitično, se je vredno spomniti vsega tega, naše zgodovine, tudi naše vojaške zgodovine in z vso pozornostjo tudi vselej občutljivega razmerja med vojsko in oblastjo,« je dejal predsednik Kučan in spomnil na besede britanskega vojaškega ministra, ki je v osemnajstem stoletju v spodnjem domu britanskega parlamenta, ki je svaril, če je vojska dovolj velika,da zmore strahovati parlament, bo poslušna samo dotlej, dokler parlament ne stori ničesar, kar bi vznejevoljilo ljubljenega generala. Toda, ko se to zgodi, namesto da bi parlament razpustilvojsko, vojska razpusti parlament. Tako je vojska delala tudi doslej. »Tradicionalne parlamentarne države so položaj parlamentazavarovale z dovolj trdnimi mehanizmi.«
Zmagovalci si radi jemljejo pravico, da pišejo svojo zgodovino, je razmišljal Milan Kučan. »Takšna pisana ali govorjena zgodovinaje kratkega veka. Z njo zmagovalci razlagajo svoja dejanja, postavljajo vrednostne sodbe, ki služijo njihovim interesom in njihovi resnici. Poveličujejo svoja in zmanjšujejo vrednost dejanj drugih, kot da se je zgodovina začela šele z njimi. Toda to ostaja le toliko časa, kolikor ostajajo zmagovalci in imajo oblast. Ljudje so tisti, ki delajo zgodovino...«
Prva zasebna komercialna radijska postaja v Sloveniji
RADIO ALFA
Poslušate nas lahko vsak dan od 10.-14. in 19.—24. ure
Maistru, vojaku, intelektualcu, pesniku in humanistu, ter njegovim borcem za severno mejo,« je dejal predsednik slovenske države Milan Kučan na slovesnosti ob 75-letnici bojev za severno mejo v štajerski metropoli.
Tri četrt stoletja je moralo miniti, da so borci končno doživeli popolno družbeno priznanje in da so jim Slovenci priznali izjemno vlogo v svoji zgodovini. Zredčene so njihove vrste in le še 43 jih živi, a vsaj oni so dočakali ta pomemben dan globoko ganjeni in srečni. Trinajst jih je še toliko pri močeh, da jim je predsednik Kučan na prireditvi lahko osebno stisnil roko.
Veličastne proslave so se udeležili Simon Gorišek iz Celja, Franc Švajger iz Vojnika, Alojz Smolej z Jesenic, Jože Jurančič, Feliks Egger in Filip Kosec iz Ljubljane, Ivan Tašner in Friderik Kralj iz Maribora, Jože Šonaja iz Ruš, Filip Merkač z Raven na
Koroškem, Martin Štrakl iz Sežane ter Franc Krajnik in Franc Potočnik iz Škofje Loke.
Blizu tisoč ljudi iz vse Slovenije jih je spoštljivo pozdravljalo. Tisti, ki niso mogli v dvorano mariborskega Narodnega doma, prizorišča zgodovinskih dogodkov, od koder je iz dvorane v pritličju general Rudolf Maister poveljeval svojim četam, so dogajanje spremljali pred dvorano preko televizijskih ekranov.
Pred osrednjo slovesnostjo so se Mariborčani in gostje poklonili spominu zaslužnih mož, ki so uspeli zgraditi Narodni dom, stavbo, v kateri je bila v mestu, prepredenim z nemškimi vplivi, prava trdnjava slovenstva. Eden Maistrovih borcev, Friderik Kralj iz Maribora, je ponovno odkril spominsko ploščo v avli stavbe, na kateri so izpisana njihova imena.
UKREPI ZOPER DIVJE LASTNINJENJE
VLADA NI ZA AMNESTIJO
Ker prihaja do napačnih interpretacij obravnave procesa lastninskega preoblikovanja podjetij na zadnjih sejah Vlade RS, je potrebno zaradi pravilne in korektne informiranosti javnosti povedati naslednje:
1. Vlada je na svoji seji v četrtek, 4.11. 1993, sprejela konkretne spremembe zakona o zunanjetrgovinskem poslovanju, s katerim je še dodatno zaostrila dosedanje pogoje poslovanja, čeprav so bile že doslej kazni za oškodovanje družbenega ka-pitalaostre. Spremembe in dopolnitve regulative so na področju zunanjetrgovinskega poslovanja oziroma naložb naših podjetij in posameznikov v tujini in na področju izvajanja revizijskih postopkov ter realnejšega
vrednotenja materialnih in finančnih naložb naših podjetij v fazi lastninjenja.
2. Vlada je tudi ugotovila, da na področjih, ki so zunaj pristojnosti vlade, nekatere institucije doslej niso dovolj uporabljale možnosti, ki jih je zagotavljala zakonodaja in regulativa za preprečevanje oškodovanega družbenega kapitala, zato je uvedla dodatno koordinacijo, ki bi spodbudila boljše in intenzivnejše delovanje in sodelovanje SDK, organov pregona, Banke Slovenije, inšpekcijskih služb in pravosodnih organov. Na seji je vlada sprejela dodatne ukrepe, da se celoten proces lastninjenja izpelje čimbolj korektno in da se prepreči odliv družbenih sredstev, kjer lahko prihaja do njih, v primerih, ki
107,8 Mhz
NOVA 190BA
so bili registrirani doslej. danjimi odlivi družbenega
3.	SDK v svoji informaciji premoženja v tujino ni spre-
o revidiranju lastninskega je|a nobene splošne »amne-preoblikovanja v 71 revidira- stjje« ali »abolicije«, pač pa nih podjetjih ugotavlja oško- je pooblastila vse ustrezne dovanje družbene lastnine resorje, da preučijo učinke v skupnem znesku 12,6 mili- morebitnih ukrepov, ki bi jarde tolarjev. Pri tem je po- omogočili vrnitev odtujene-trebno poudariti, da je ta šte- ga kapitala do določenega vilka bistveno manjša, da roka, po tem roku pa naj bi »le« 1,6 milijarde tolarjev prišlo do hujših zaostritev izhaja iz zunanjetrgovinskih ukrepov. Pri tem naj bi upo-poslov, odpisov terjatev do števali tudi izkušnje nekate-tujine oziroma zadrževanja rih drugih držav. Vlada je kapitala v tujini. Pri teh pri- uvedla ukrepe, ki bodo zago-merih je šlo za odliv družbe- toviii koordinacijo policijskih nih sredstev v tujino. Vlada jn pravosodnih organov s šopa je kljub temu na podlagi rodnimi organi drugih držav pridobljenih podatkov vpe- pri odkrivanju teh kršitev. Ijala dodatne ukrepe.	urad vlade
4.	Vlada RS v zvezi z dose- za informiranje
MjMMHMI Kam« iiNNMI 959VMHzre?
Najstarejši zasebni in nadstrankarski slovenski politično-
informativni časopis
Lastnik in glavni urednik Janez Sever
Urejujejo: Franc Furland, Vasja Ocvirk, Ksenija Lekič in
LucaS
Celostna podoba: mag. Jože Domjan Oblikovanje: mag. Mojca Cerjak Računalniška predloga: dr. Borut Jereb Tajnica v uredništvu: Cveta Mastnak Izdaja PREŠE d.o.o., Aškerčeva 15, 63000 Celje Trženje: SOK d. o. o., Aškerčeva 15, 63000 Celje, in agencije
Tiska družbeno podjetje DELO - TISK ČASOPISOV IN REVIJ p.o.
Naslov uredništva: Celje - knežje mesto, Aškerčeva 15, 63000 Celje, tel.: 063/ 441 -606 in 441 -215, faks 063/ 25-849 in 26-903 Žiro račun pri celjski SDK št. 50700 - 603 - 31455 Na podlagi Zakona o prometnem davku in mnenju Ministrstva za informiranje z dne 30. 1. 1992 sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek od prometa proizvodov Čez poletje izhaja vsako drugo sredo Nenaročenih rokopisov ne vračamo, na nepodpisana pisma se ne oziramo
Cena za izvod izven Slovenije: Hrvaška in BiH 240 DIN, Avstrija 42 AST, Nemčija 5 DEM, Švica 5 SRF, ZDA in Kanada 5 USA, Švedska 20 SEK, Avstralija 6 AUD, Italija 1.200 LIT
BREZ DLAKE NA JEZIKU
NiHMtMtl llBM iiNMMT 9MMHz“
Z OTVORITVIJO TRENERSKEGA ZAMAŠKA, KI GA JE CESTNO PODJETJE CELJE ODPRAVILO V REKORDNEM ČASU, JE LOJZE PETERLE NAPOVEDAL URESNIČITEV ZAHTEVE CELJSKEGA ŽUPANA ANTONA ROJCA, DA JE TREDA SLOVENIJO	j
SPREMENITI V ENO	j
SAMO GRADBIŠČE AVTOCEST, ČE HOČE- š MO, DA NAM PRIDE	1
EVROPA NAPROTI.
PRIJEM KRVIŽELJNE POLICIJE
M
KAJ SE DOGAJA S SLOVENSKO POLICIJO - DOGODKI ZADNJIH TEDNOV KAŽEJO NAŠO POLICIJO V ČODNI LUČI
-	ALI MOREBITI POLICIJA PREVZEMA
V	CELOTI KAZNOVALNO	POLITIKO
V	SVOJE ROKE
-	»STROKOVNI PRIJEM« IN MODRICE NA MEHKIH DELIH TELESA BOLIJO BOLJ KOT TISOČAK, KI Tl GA ZA ISTO STVAR MOREBITI PO LETU DNI ODMERI SODNIK ZA PREKRŠKE
VSEKAKOR ZADEVE NE GRE POSPLOŠEVATI, NITI VSEH POLICAJEV PO KRIVEM SODITI-SIMPTOMA-TIČNO PA JE, DA VEČ KOT DEVETDESET ODSTOTKOV PRITOŽB POLICIJA OVRŽE TAKO, DA SEBE POSTAVI ZA ŽRTEV-ALI SO STARČKA V RADOVLJICI, IGRALCA V MARIBORU, MLADOLETNIKA V ROGATCU, MLADENIČA V MARIBORU RES BILI TAKO SUMLJIVI, DA SO NJIHOVO IDENTITETO IN KULTURO OBNAŠANJA MORALI POLICAJI DOSEČI Z BATINAMI, LISICAMI, STROKOVNIM PRIJEMOM IN PIŠTOLO - ZAKAJ JE ODŠLO PET POLICAJEV PO ENEGA IZMED BRATOV DEBELJAK, DA BI JIH BRATA PRETEPLA, OGRIZLA...
Pisanje novinarske srenje je seveda omejeno na »prevode« policijskih poročil in tiskovnih konferenc, ki so, če jih prav obrneš, dobra osnova za članek. Seveda je narobe samo od novinarjev pričakovati ali zahtevati, da bi šli povprašati, če razen policijske morda le obstaja še kakšna druga resnica. Kajti policiji se ni dobro zameriti.
Navzlic temu poskusimo obnoviti dogodke v Kamni Gorci, prizorišču čudnega dogodka, kjer se je »pištola sama sprožila« in nesrečno ranila mladeniča, ki je v strahu pred agresivnim policajem skušal priti v varni objem domače hiše. O zadevi je policija dvakrat z novinarsko konferenco skušala javnost prepričati, duhovi v Rogatcu in okolici pa še vedno niso pomirjeni.
Ali je kariera mladega policaja Darka M. ogrožena?
Neprepričljiva pravljica
Zaradi nemilega dogodka sta bili na hitro sklicani izredni tiskovni konferenci, kjer so policisti pripravili novejša, a še vedno nepopolna videnja dogodkov ponedeljkovega jutra, ko so v jarku ob cesti policisti obmejne postaje naleteli na zapuščeno vozilo in pozneje na brata Majer. Zanimivo je, da nikogar od prisotnih novinarjev ni motilo, da je pred vrati čakala gospa Nežika Majer, mati in ključna priča dogodka, ker bi se rada pritožila nad ravnanjem policije, vendar je policaji niso hoteli spustiti v konferenčno sobo...
Igor Majer, žrtev policijskega strela, ko naj bi se policistu slučajno sprožila pištola, okreva, vendar ga bolj kot rana bolijo laži, ki jih je bilo moč prebrati v domala vsem slovenskem časopisju.
Policijsko poročilo na kratko pravi: »Policijska patrulja je naletela na vozilo v obcestnem jarku, kar je javila na OKC Celje, ki je poslal drugo patruljo. V avtomobilu so videli »sumljive« predmete, puško, avtoradio in radi-okastofon.
Medtem ko sta si obe patrulji ogledovali kraj, je mimo pripeljala katrca, malo niže obrnila in pripeljala nazaj. Iz nje sta izstopila brata Majer in najprej izjavila, da je vozil starejši brat Igor, kar se policistu ni zdelo prepričljivo in sta kasneje priznala, da je vozil brat Robert, ki nima vozniškeaa izpita.
Pihaj - dokler ne izdihneš
Čeprav je policist večkrat razložil Robertu, kako se opravi preizkus alkoholiziranosti, le ta preizkusa ni uspešno opravil. Zasegli so puško. Medtem je Igor s traktorjem izvlekel avto in ko je brat Robert policista zaprosil, če ga spusti iz vozila malo na zrak, je le ta sedel v avto, zaklical policajem: »Če hočete, da piham, me morate najprej uloviti« in sta pobegnila.
Policisti so ju zasledovali, vendar ju niso mogli dohiteti, ulovili so ju šele na njunem domačem dvorišču, kjer so Roberta prijeli, Igor pa je zahteval bratovo izpustitev in med drugim z lopato najmanj enkrat udaril po vozilu. Policist je zato potegnil pištolo in zahteval »Odvrzi lopato!« Igor je lopato odvrgel in zbežal! Skočil je na njivo, ko pa se je vračal proti gospodarskemu poslopju, so ga prijeli in ukrotili, čeprav se je upiral.
Nato pa so ga peljali proti drugemu avtomobilu, med prerivanjem pa je policistu, ki je zaradi incidenta imel orožje pripravljeno za strel, pištola padla na tla, se med pobiranjem samodejno sprožila in zadela Igorja v mednožje. Da ne bi povzročili še
hujše poškodbe, policisti niso sami prepeljali ranjenca v bolnišnico, ampak so se odločili, da počakajo ha re-šilca.
Mnenja smo, da je prišlo do sprožitve iz malomarnosti. Treba je upoštevati, da je bil policist izpostavljen fizičnim naporom pred in v času, ko se je to dogajalo, da je dogodek potekal v času, ko je bilo mrzlo, deževalo je, bilo je temno.«
Kaj pa trdijo priče
»Okoli ene ure zjutraj sem se vračal od prijatelja iz Logatca in se na križišču, med izmikanjem katrci, ki drugače ne bi imela dovolj prostora, znašel v jarku. Ni šlo za nesrečo, saj sem ravno speljeval in sem zaradi dežja zdrsnil s ceste. Avta pa kljub temu nisem mogel izvleči,« pripoveduje osemnajstletni Robert.
»S prijateljem Damjanom, ki je bil zraven, sva se odločila, da greva po traktor, zapeljal pa naju je prijazni gostilničar s katrco, kateri sva dala prostor. Doma sem zbudil Igorja in nama je šel pomagat. Ko smo prišli nazaj, sta bila tam že dva policijska avtomobila in policaji, ki so si kraj ogledovali. Malo niže smo obrnili in z Igorjem sva se odločila, da bova rekla, da je vozil on, saj ni bilo pravzaprav nič hudega, nihče ni bil poškodovan, tudi avtomobil ni utrpel poškodbe.
Vendar pa naju je miličnik spregledal, zato sem priznal, da sem vozil jaz. Nisem bil pijan, pristal sem, da opravim preizkus, a čeprav je aparatura pokazala ničle, je policist vedno znova zahteval, da še piham. Tako sem pihal petkrat, šestkrat, nato pa sem stvar odklonil, saj se je vlekla v nedogled. Rekel sem, da sem pripravljen iti na odvzem krvi, pihal pa ne bom več.
Policaj me je nato izprašal še za puško, povedal sem mu, da je sposojena, bila pa
je to zračna puška, ki je v prosti prodaji in kolikor vem, ne rabiš dovoljenja zanjo, pa mi jo je vseeno odvzel, nato pa je v časopisih pisalo, da gre za malokalibrsko orožje, čeprav je iz zapisnika o zasegu predmetov razvidno, da je bilo že na samem začetku znano, da je to zračna puška. Bilo mi je slabo, policist me je zapisal, puško zasegel, pihal sem in sem mislil, da sva pravzaprav končala.
Zaprosil sem ga, če lahko grem na zrak, kar mi je dovolil. Medtem pa je Igor s traktorjem že izvlekel avto in sedel vanj. Deževalo je, stopil sem k avtomobilu in rekel: 'Sedaj grem pa na odvzem krvi ali pa domov.'
Puška, lopata in strel
Ker policaj na moje besede ni nič reagiral, čeprav sva se spogledala, sem sedel v avto in je Igor odpeljal. Nisva divjala, hitrost nikjer ni presegla osemdesetih kilometrov na uro, ko sva opazila, da naju sledi patruljni avto. Rekla sva si, greva domov, če bodo kaj hoteli, bodo že prišli za nama.
Igor je izstopil in odšel proti hiši. Ko sem stopal iz avta, so me zgrabili ter vklenili. Medtem se je vrnil Igor z mamo. Igor je vprašal: »Kam ga peljete, izpustite ga, saj ni nič naredil’. Ko je pristopil k avtomobilu, je v temi stopil na lopato, ki je ostala ležati še od popoldneva, ko smo polagali asfalt, tako da je verjetno ročaj lopate udaril po avtomobilu. Iz vozila je skočil policist Darko in nameril pištolo Igorju v glavo ter se zadrl: 'Stopi na luč, ustrelili te bomo’«, pripoveduje Robert, ki je dogajanje opazoval iz vozila.
»Ni res, da bi Igor držal lopato v roki, kakor so trdili policaji, prav tako so si izmislili, da je pobegnil na njivo. Takoj so ga prijeli, porinili z obrazom na avto in vklenili. Tudi udarci so padali, nazad-
nje so ga vlekli kar po tleh do drugega vozila, med potjo pa zbrcali.«
»Mene je policaj kar odrival stran, da me nič ne briga,« pravi zgrožena mati. »Pred mojimi očmi so ga vlekli do drugega avtomobila, ki je medtem pripeljal. Ruvali so se, nato je počilo... Stekla sem v hišo po moža, nato čez njivo k sosedom...Nisem si znala več pomagati...Strel je moža že prebudil, vendar ga je policaj s pištolo v roki na marš nagnal stran. Nikogar niso pustili k sinu, ki je ležal ustreljen na tleh, na dežju. Še danes se vsa tresem. Kaj takega ne bi verjela, če ne bi na lastne oči videla in sama doživela. Sin bi lahko izkrvavel...«
»Prostor je bil od avtomobilskih luči dobro razsvetljen, zato je bilo lepo videti, da so ga policaji še, ko je ustreljen ležal na tleh, brcali in maltretirali,« dodaja Robert.
Po uri in pol je pripeljal rešilec in so Igorja odpeljali v bolnico. Ko sem klicala, mi je zdravnik potrdil, da ima Igor tudi vidne poškodbe od udarcev, uro kasneje so zdravniki izjavo zanikali.«
»Res me zanima, kdo koga in zakaj ščiti,« se zgraža tudi soseda, h kateri se je prestrašena mati zatekla po pomoč.
»Najhuje pa je to, da smo po časopisih brali laži. Prikazali so nas kot kriminalce. Nikoli doslej nismo imeli s policijo opravka, otroka nikoli s sodniki in četudi je mlajši peljal avtomobil brez vozniškega izpita, to ni razlog za takšno ravnanje, kaj šele, da bi mi zato na lastnem dvorišču ustrelili sina ali celo moža...«
Mladi policaj Darko M., ki je nekaj dni po nesrečnem streljanju tudi sam postal oče, se je že vrnil iz dt^usta in nadaljuje policijsko kariero v Šentjurju. Čaka ga le disciplinska komisija in ovadba za lažje telesne poškodbe s strelnim orožjem.
Prizorišče dogajanja; Robert, Mati Nežika in soseda neradi obujajo spomine na čudne dogodke deževne noči.
NOW i SOBA
W:
KMETJE SO PRIDNO ZASEJALI PŠENICO, DRŽAVA PA NAMESTO ODKUPNIH CEN SPET DRŽI FIGO
V	ŽEPU - ŠTIRI MINISTRSTVA BEDIJO NAD SLOVENSKIM KRUHOM, ZA ANARHIJO PA NAJ BI BILI KRIVI MLINARJI IN PEKI - SPORI O CENI KRUHA SE NADALJUJEJO, KMETJE PA ŠE ZDAJ NISO DOBILI
V	CELOTI IZPLAČANEGA PRIDELKA - KDO UVAŽA IN KDO DRAŽI SLOVENSKI KRUH - KAJ SO SE
V	PETEK DOGOVORILI NA UPRAVNEM ODBORU ŽITNE SKUPNOSTI?
Zaradi kruha ponekod padajo vlade, drugod celo glave, le pri nas mlatijo prazno slamo. Toda to je le varljiv videz, kajti s kreganjem okrog cen kruha, s prenosom odgovornosti zdaj na to in zatem spet na drugo ministrstvo, država prihrani ogromno denarja, ker ceh plačajo mlinarji in peki. Ti seveda nimajo dovolj denarja, zato najemajo posojila in ko še to skupaj z inflacijo zmeljejo in zapečejo v ceno, nastane vihar, ker oni rušijo socialni mir.
Minuli petek so o vsem tem znova razpravljali člani upravnega odbora žitne skupnosti, ki državo skuša prisiliti, da tudi na področju kruha enkrat za vselej naredi red. Njihov predlog ni niti bogokleten, zahtevajo namreč le, da naj država v celoti prevzame oskrbo, tako kot je bilo to pred dvema letoma in ne tako, kot je to letos, ko so poleg več ministrstev v igri še blagovne rezerve, banke, žitna skupnost z mlinarji in peki.
Slovenija ne pridela dovolj krušnih žit
Kreganje okrog cene kruha so tema, ki prizadeva celotno občinstvo. Da je to res, pove že podatek, da se je v Sloveniji v zadnjih štirih letih poraba kruha prepolovila. Če pogledamo še malo naprej, pa ugotovimo, da so družbena mlinsko predelovalna podjetja, torej ta, ki nosijo največja bremena z oskrbo, z rastjo zasebnih in manjših pekovskih organizacij že izgubila več kot tretjino trga. Po drugi strani pa je res, da kupčkanja s pšenico in drugimi žiti državi prinašajo velikanske denarce, ker si ona pri uvozu ne obračunava carin, predelovalcem pa jih v ceno zaračuna. Vsaj letos je bilo zaradi tega največ hude krvi.
Kot je znano, je vlada ob letošnji podražitvi kruha peke opozorila, da so kruh dražili mimo nje in da naj zato cene vrnejo na staro raven. Peki seveda tega niso storili, ker dokazujejo, da so tako žrtve države kot inflacije, saj je bila prej zadnja sprememba cene kruha že lani.
Kako daleč je zdaj zglajen spor o cenah kruha in kako kaže v prihodnje, smo po vrnitvi s seje upravnega odbora žitne skupnosti pobarali predsednika, gospoda dipl. ing. Edvarda Stepišnika, ki je tudi direktor po velikosti tretjega mlinsko predelovalnega podjetja Klasje.
»Vsekakor je jasno, da Slovenija še nekaj let ne bo mogla pridelati dovolj kvalitetnih krušnih žit, da bo torej domača mlinsko predelovalna industrija odvisna od uvoza. V Sloveniji porabimo na leto okrog 180.000 ton moke. To v resnici zahteva okrog
220.000	ton pšenice. Letos smo je v Sloveniji odkupili
82.000	ton, pridelali pa naj bi je po nekih podatkih okrog
150.000	ton.
Za odkup je bilo načrtovanih 60.000 ton in za to količino so bila tudi zagotovljena sredstva. Toda odkupili smo je za 82.000 ton. Za teh
22.000	ton pšenice ni bilo zagotovljenega denarja, zato je prišlo do nezadovoljstva kmetov, ker niso dobili denarja, saj pšenico šele zdaj plačujemo...«
Država ni poravnala niti polovico
Zapleti okrog pšenice In cen kruha niso od včeraj.
»Res ne. Težave se porajajo s tem, da država ne izpolnjuje dogovorjenih obvezno-
sti. V praksi je to tako, da nam iz rezerv ne odprodajo dogovorjenih količin, ne priznajo obresti za najeta posojila, ne inflacije. Z drugimi besedami, enostavno ne priznava naših stroškov. Poglejmo primer, januarja in februarja letos nismo dobili niti polovice dogovorjene količine, maja pa niti enega zrna. Lahko bi rekli: konec, ker ni pšenice, ni kruha in narodu zaloputnili pred nosom vrata. To seveda ne gre, zato smo morali pšenico poiskati
»Država je dvignila ceno pšenice iz državnih rezerv z dogovorjenih 17 na 20 tolarjev. Po tej ceni pa smo mi plačevali pšenico že junija-...Toda ne gre zdaj spet iskati nazaj napake, krivce in se kregati o tem, kdo je kaj in zakaj. Končno se je treba dogovoriti, kdo bo v tej državi za kaj skrbel, kdo in komu odgovarjal.
Pri obvestilu javnosti o podražitvi kruha je spet prišlo do grobe napake, o čemer sva se malo prej pogovarjala
pšenice in ugotovili, da nam še vedno niso priznali obresti za najetje posojil. Od ministrstva za finance smo dobili zagotovilo, da nam bo ono poravnalo te stroške...«
Letošnja setev je pri kraju. Kolikor je slišati, so kmetije! zasejali nekaj več površin...
»Kljub temu bo potrebno misliti na uvoz kvalitetnejših sort. In spet se ponavlja stara zgodba: neuradno se govori že o odkupni ceni te pšenice, pridelovalci jo poznajo, nas
na račun dolgov, ponujajo pšenice vseh vrst in kvalitete. Zal tako ne gre. Slovenci se moramo dogovoriti in vedeti, da potrebujemo za eno ladjo pšenice, kvalitetne pšenice in kdo jo bo uvozil, plačal... Anarhija na tem področju draži kruh, ne mi žitarji...«
Kruh je občutljiva stvar...
»Brez dvoma. Zanj so padale vlade in bile vojske. Tega se nam ni bati, ne prvega in ne drugega. Sloveniji bo še nekaj časa primanjkovalo okrog 120.000 ton kvalitetne pšenice, ki jo bo potrebno kupiti na svetovnem trgu. Od naših pšenic je kvalitetnejša le ona iz Pomurja, ki lahko doseže tudi najvišjo ceno. Žitarji nimamo nič zoper kmete, vendar ne moremo pristajati na vsakršno ceno, ker je reproveriga izčrpana. Kot direktor podjetja vidim notranjo rezervo, kot se je temu nekoč popularno reklo, samo v nepopularnem odpuščanju ljudi. Z ureditvijo davčne politike in sive ekonomije tudi zasebnemu sektorju ne ostanejo rezerve, ki jih morebiti zdaj ima s črnim zaposlovanjem, slabo plačanim delom... In končno bo treba priznati, da je inflacija tudi prisotna. Torej je potrebno pustiti ceno kruha, da drsi po stopnji inflacije, ne pa, da devet mesecev nismo spreminjali cene kruhu in potem krik in vik države, češ da mi spodbujamo isto inflacijo
sami in smo jo našli v Ameriki, ki pa seveda ni bila po 12 tolarjev za kilogram, kot je bilo dogovorjeno z našimi rezervami, temveč s prevozom in skladiščenjem.skoraj 20. K4o naj zdaj plača razliko?«
Pšenico je uvozila tudi država.
»Res je je nekaj tudi ona uvozila.«
Zakaj je bila ta pšenica cenejša?
»Za koga cenejša? Država res ni plačala uvozne carine, vendar jo je nam vseeno zaračunala. Izračunajte, pa boste videli, za kakšne denarje gre.«
Zanimivo je, da država očita vam manipulacije...
»Mi vedno potrebujemo žegen države.«
Zakaj potem zdaj spet spor okrog zadnje podražitve?
z vašo kolegico pri Delu. Objavljeno je bilo, da gre za 0,015 odstotkov, k temu ni nihče prištel 5 odstotkov davka in ogorčenje naroda je bilo tu. Predvsem je potrebno vedeti, da nihče od predelovalcev ne more dvigovati cen kruhu v nedogled, ker je poraba prepolovljena. Prav tako je potrebno povedati, da so družbena podjetja ob liberalizaciji naših razmer izgubila vsaj tretjino trga, ki so ga že osvojili zasebniki. Torej si ne moreš odžagati veje, na kateri sediš, četudi bi ti država to omogočila...«
Kmetje so veselo sejali pšenico
Kako daleč ste zdaj kljub vsemu zadevo razčistili?
»V petek smo uskladili podatke za plačilo preostale
KLASJE
MLINSKO PREDELOVALNO PODJETJE CEUE d.o.o.
pa o ceni nihče ni obvestil, niti nas ni pobaral, kako bomo z njo preživeli, kaj šele, da bi nam zaupali, kako so do te cene sploh prišli.
Torej smo spet na začetku. Vztrajamo, da naj se odločanje in organiziranje odkupa spet prenese na enega samega, to so po našem mnenju rezerve, ta naj določi, kako in kaj, kdo, koliko in po čem. Če bomo mi organizatorji odkupa, nam je potrebno priznati vse stroške od skladiščenja do obresti za najetje kreditov, če pa bodo to blagovne rezerve, kot so že bile, pa še bolje. Za nas, žitarje, je boljše, če potrebne ali manjkajoče količine pšenice tudi uvaža države, ker ne plačuje carine, medtem ko je mi moramo 7 odstotkov.«
Zdaj tudi pšenico uvaža, kdor hoče...
»Ponudb je mnogo, ene na račun kompenzacij, druge
s poviševanjem cen ter ogrožamo socialni mir. Tako ne gre v nedogled. Razumemo težave vlade, poznamo razmere v državi, solidarno sprejemamo bremena, vendar jih ne moremo sprejeti samo mi. Silosi so polni, vendar bomo to pšenico potrebovali šele drugo leto, kdo naj torej nosi stroške skladiščenja. Če bi pridelovalcev pošteno priznali, da bodo denar za pšenico dobili v roku šestdesetih dni, bi to tudi oni sprejeli. Tako pa so jim obljubili, da bodo dobili pšenico plačano že v tridesetih dneh, zdaj pa kmetovalci upirajo prst v nas, nas nenehno kličejo, rotijo in preklinjajo. Kako tudi ne, ko šele zdaj, po skoraj štirih mesecih izplačujemo v avgustu odkupljeno pšenico. To je resnica in ne razumem, zakaj se iz leta v leto okrog nje zapleta.«
Adriano Ferrari
CELJSKI POSLANCI SO, SO ŽE VEDELI ZAKAJ, NALOŽILI SVOJEMU IZVRŠNEMU SVETU, DA VEČKRAT NA LETO POGLEDA POD PRSTE CELJSKIM KOMUNALCEM - PO SPREJETEM LOKACIJSKEM NAČRTU ZA CENTRALNO ČISTILNO NAPRAVO Sl SILO PRAV, ČE Sl VEDELI, ALI JE SPLOH OSTALO KAJ NAMENSKEGA DENARJA CELJSKIH DAVKOPLAČEVALCEVZANJO - BO ČISTILNA NAPRAVA ZARADI SAMOVOLJNOSTI NEKATERIH RES ŠELE V PRIHODNJEM TISOČLETJU
Celjska komunala, ki naj bi skrbela za komunalno blaginjo svojih občanov, je javni ,	zavod, ki je dolžan parlamen-
tu in njegovi izvršni oblasti polagati račune. Ker v preteklosti to ni bila ravno njena odlika in ker so komunalci potrebovali občino le, ko je bilo treba pokrivati izgube, so v celjski skupščini in v izvršnem svetu sklenili, da morajo v komunali pred vsako svojo odločitvijo dobiti soglasje celjske vlade. Ob pregledu osemmesečnega poslovanja so oblastniki ugotovili, da se celjska komunala še naprej v celoti požvižga na občino in povsem samovoljno pretaka denar.
Na zahtevo strokovnih služb izvršnega sveta so sicer dobili nekaj številk, .pr-venstveno o izgubah, ki jih ustvarjajo posamezne organizacijske enote Javnega podjetja Komunala Celje. Skopo in s pavšalnimi obrazložitvami visokih rdečih številk, ki očitno v komunali nikogar posebej ne ganejo. Občina je najela finančnega eksperta Pavleta Podlesnika, ki je v svojem poročilu navedel hudo črno sliko ob izteku leta, ko naj bi se izguba komunale v celoti sodeč po gibanjih zadnjih mesecev povzpela kar do 65 milijonov tolarjev. Negativna gibanja
‘t 'V--'
e/3
o
To pa še ni konec celjske komunalne zgodbe. Nadaljevanje razkriva za celjske davkoplačevalce nič kaj prijazen obraz. Na žiro računu celjske komunale se je od leta 1982 zbiral denar razširjene reprodukcije kanalščine, ki je bil namenjen za izgradnjo omrežja, del pa tudi za že tedaj načrtovano in zelo potrebno centralno čistilno napravo, za katero tedaj lokacije še niso natančno določili, nesporno pa je bilo dejstvo, da onesnaženi vodotoki celjske kotline takšno napravo še kako potrebujejo.
V naslednjih letih so se stvari jasnile, v Razvojnem centru so se lotili konkretizacije, pripravljali prostorske osnove, revizorji so pregledovali ponudbe in v celjski občini so sklenili, da bodo kar takoj, to je leta 1988, pričeli z namenskim, strogo namenskim zbiranjem denarja, ki bi ga porabili za priprave, ostanek pa imeli za start izgradnje, za potrebni delež, na osnovi katerega bi lahko kandidirali za republiške denarje. Denar se je stekal na žiro račun Komunale Celje.
Z menjavo oblasti se je precej odmaknil sprejem lokacijskega načrta za centralno čistilno napravo, končno so dokumenti prišli v skupščinsko proceduro, hkrati pa so se poslanci vprašali, kako je s finančno platjo tega projekta, koliko je namensko zbranega denarja in kje se nahaja. S tem so želeli vedeti, kakšna je osnova za začetek in kakšne so realne perspektive, da bi Celjani še v tem tisočletju pričeli z uresničevanjem ene največjih naložb v svojo komunalno infrastrukturo. Spričo razpleta dogodkov pa je bilo v tem vprašanju tudi nekaj podtonov, dvomov v pravilno porabo denarja in sum v prelivanje namenskih sredstev v črno luknjo požrešne komunale.
vodstva niso spodbudila, da Izkazalo se je prav slednje, bi se nemudoma lotil takšne- Na občini se nikakor ne mo-ga ali drugačnega sanacij- rejo dokopati do podatkov, skega programa, s katerim bi kam je izginil namenski tolar, vsaj skušal potegniti voz iz ugotavljajo razliko čez blata. Nerazumno in skrajno 800.000 DEM samo od leta neodgovorno, so menili 1988 naprej, komunalci tr-v celjski vladi in naložili ko- masto zavračajo pojasnila, munalcev, naj najkasneje do tako da občinska vlada ne 20. novembra takšen načrt vidi drugega izhoda kot in-pripravijo in overovijo v svo- špekcijski pregled Službe jih upravnih organih ter ga družbenega knjigovodstva, potlej predložijo v soglasje Potlej nameravajo, pravi izvršnemu svetu.	predsednik izvršnega sveta
Bomo videli, če bodo ko- Jože Zimšek, ustrezno ukre-munalci tokrat spoštovali pati, to pa bo za celjske dav-ukaze celjske izvršne oblasti, koplačevalce, ki si želijo či-. Doslej jih, kot rečeno, še ni- ste vode, le pičel obliž, kajti koli niso. V strokovni službi v kolikor so komunalci denar za komunalno gospodarstvo neodgovorno prerazporejali, občine Celje so po pregledu in kaže, da je tako, s čistilno dela v javnem zavodu sprevi- napravo še dolgo časa ne bo deli, da so komunalci tudi nič. Kje pa naj komunali vza-v letošnjem letu mimo njih mejo, saj so njeni gospodar-sklepali pogodbe za investi- ski kazalci katastrofalni, ni-cijska dela, nakupovali os- majo niti za sproti, kaj šele, novna sredstva in niso niko- da bi lahko poravnali stare gar nič spraševali o morebit- račune, nih kadrovskih okrepitvah. K. L.
SE V DOKUMENTACIJI KRAJEVNE SKUPNOSTI TEHARJE RES SKRIVA »BOMBA« - ZAKAJ Sl ODSTAVLJENI SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI ŽELI PRITI V ZAKLENJENO PISARNO VSAJ ZA EN DAN - TEHARČANI HOČEJO ČISTE RAČUNE - OSEBNI DOKUMENTI V SLUŽBENIH BUGAJNAH - VSE BO JASNEJE, KO BO NOVI SVET KS PO VOLITVAH V ZAČETKU DECEMBRA PREGLEDAL POSLOVANJE
Poznavalci razmer v krajevnih skupnostih, ki jih je sedanja oblast po ukinitvi nekdanjih statutov domala tri leta pustila v brezvladju, brez osnovnega dokumenta za legitimna ravnanja, so pričakovali, da bo z novim osnutkom statuta prišlo do izbruhov tam, kjer krajani ali del njih niso bili zadovoljni s početjem svojega vodstva. In res je počilo. Najprej na Teharjih, kjer so že nekaj časa ugotavljali, da se z denarjem krajevne skupnosti dogaja nekaj čudnega. Če so hoteli ugotoviti, kako je s to rečjo, so se najprej morali znebiti sveta in predsednika, ki si je po svoje razlagal oblast. Najprej so poskusili na seji sveta in ker ni šlo, je zbor krajanov vodstvo preprosto odstavil.
Sedaj jih v celjski občini prepričujejo, da so ravnali nelegitimno, a Teharčani si ne dajo do živega. Ravnali so po svojem novem statutu in pika. Pravico in dolžnost imajo, da razčistijo razmere, morebitne administrativne nepravilnosti ali finančne
je zavrnilo uvedbo postopka. Novak je vložil zadevo kot nadomestni tožitelj, na prvi stopnji zgubil, po pritožbi na višje sodišče pa je le to ugotovilo, da je bilo s sklepom temeljnega sodišča v Celju kršeno določilo o kazenskem postopku.
Po zapletu okoli vodovoda sta Ježovnik in Novak odkrivala nove in nove podatke. Skoraj slučajno sta v poročilu SDK o lastninjenju v eni od firm nekdanjega Merxa naletela na denar krajevne skupnosti Teharje, leta 1990 v vrednosti okoli 32.000 DEM. To samo po sebi še ne bi bilo nič hudega, ugotavljata Ježovnik in Novak, četudi je težko razumeti deponiranje denarja spričo nenehno finančnih škripcev krajevne skupnosti, nesprejemljivo pa je, da je ta denar še vedno v Merxu in vreden vsega le še 3.500 DEM. Sedanjemu začasnemu vodstvu tudi ne gre v račun, da je Emil Hedžet na zadnjem zboru govoril, kako je KS sedaj precej premožna, saj ima 630.000 tolarjev in še
100.000	jih v kratkem pričakuje, na zadnjem bančnem izpisku računa KS pa je bil znesek 250.000 SIT.
Pričakovali so, da bodo prvi odgovor, kje je krajevni denar, dobili že minuli četrtek, ko so hoteli opraviti prevzem. Ob dveh predstavnikih celjske občine sta se je udeležila bivša tajnica in bivši predsednik Emil Hedžet. Po nesporazumu sta občinska uradnika odšla, krajani pa so, kot je povedal Ferdo Ježovnik, vendarle nadaljevali z delom.
»Zahtevali smo, naj odprejo majhno železno blagajno.
SPREJETI SKLEPI: 1. VSI KRAJANI SO ENOTNO IZGLASOVALI, DA ŽELIJO BITI SAMOSTOJNA OBCINA-
2.	IZGLASUJE SE NEZAUPNICA SVETU KRAJEVNE SKUPNOSTI IN PREDSEDNIKU SVETA G. HEDŽET EMILNU. IZID GLASOVANJA:
75 KRAJANOV ZA IZGLASOVANJE NEZAUPNICE IN 5 KRAJANOV SE JE GLASOVANJA VZDRŽALO
3.	PREPOVE SE PODPISOVANJE FINANČNIH LISTIN DOSEDANJIM PODPISNIKOM.
A. DO NOVIH VOLITEV VODI DELO KRAJEVNE SKUPNOSTI DANAŠNJE PREDSEDSTVO t.j. JEŽOVNIK Ferdo, STEFANČIČ Alja in ZIDANŠEK MARKO. VSI PRISOTNI SO POTRDILI TA SKLEP.
5.	URADNE URE BODO 2xTEDENSK0. TAJNIŠKO DELO PA BO OPRAVLJALA g. KRIŽNIK.
6.	PREDSEDNIK SVETA MORA TUDI VRNITI KLJUČE PROSTOROV KS.
transakcije. V skladu s sklepi zbora, ki je vodstvu izglasoval nezaupnico, prepovedal podpisovanje finančnih listin dosedanjim podpisnikom, so zaklenili krajevno pisarno in v prisotnosti občinskih uradnikov opravili začetek prevzema.
Občinske pritiske si razlagajo s tem, da si odstavljeni predsednik sveta Emil Hedžet želi vsaj za en dan v pisarno, da bi, kot je dejal predsednik delovnega predsedstva Ferdo Ježovnik - to delovno predsedstvo v času do volitev, ki bodo v začetku meseca decembra, opravlja nalogo sveta krajevne skupnosti - odstranil »bombo«, ki jo verjetno skriva dokumentacija o delu krajevne skupnosti.
Nekateri v krajevni skupnosti so v poslovanje pričeli dvomiti spričo nepravilnosti, ki so jih ugotavljali pri gradnji krajevnega vodovoda. Janko Novak je že leta 1990 finančno poslovanje okoli tega projekta prijavil oddelku za .zatiranje kriminalitete na celjski Upravi za notranje zadeve, pri čemer je po njegovih besedah vodja oddelka čudno reagiral, tožilstvo pa
Notri je bilo dosti dokumentov in med drugim majhna zelena bančna knjižica, rekli so, od vodovoda. Ko sem pogledal vanjo, sem videl, da je v njej tajničino ime, nakar je tudi ona potrdila, da je njena. Fotokopirali smo prvo stran in ji knjižico kot osebno last vročili. Odprli smo drugo železno blagajno, v njej je bila rumena kuverta, obveznice in drugo. Ko sem pogledal v kuverto, je bilo v njej 1.000 DEM. Bivši predsednik je trdil, da je denar njegov, izročili smo mu ga in stvar podpisali. Bežno smo pregledali ^ notranjosti blagajn in vse skupaj zaklenili do volitev, zdelo pa se nam je čudno, kaj zasebne stvari delajo v zaklenjenih blagajnah krajevne skupnosti,« je razmišljal Ferdo Ježovnik.
Volitve novega sveta krajevne skupnosti so razpisane, Teharčani bodo glasovali v nedeljo, 3. decembra, in po prevzemu novega krajevnega vodstva bo postalo jasno, ali se v dokumentaciji, kot predvideva začasno vodstvo, res skriva kaj obremenilnega.
Adriano Ferarrl
TONČKI MEŠL, RAVNATELJICI OSNOVNE ŠOLE FRAN ROŠ IZ CELJA. OBČINSKI IZVRŠNI SVET KLJUB PRIPOROČILOM VSEH STROKOVNIH INSTITUCIJ ŽE DRUGIČ NI DAL SOGLASJA ZA PONOVNO KANDIDATURO - VZROK NI RIU NESTROKOVNOST, TEMVEČ OSEBNO IN POLITIČNO OBRAČUNAVANJE - DAN PRED PONOVNIM RAZPISOM SO NEZNANCI MEŠLOVI SREDI NOČI TELEFONSKO GROZILI, DA BODO OBRAČUNALI Z NJO IN NJENO DRUŽINO, ZA NAMEČEK PA POD PRETVEZO POŽARA NA NJEN NASLOV POSLALI ŠE GASILCE IN REŠEVALCE
Celjski izvršni svet na zadnji seji ponovno, tokrat drugič, ni dal soglasja h kandidaturi Tončke Mešl na mesto ravnateljice OŠ Fran Roš kljub temu, da jo je pred tem podprlo 80 odstotkov sodelavcev v kolektivu. Prav tako jo je na tajnem glasovanju sveta staršev izbralo štiri-' najst od petnajstih navzočih, njeno strokovnost pa je pozitivno ocenil tudi celjski Zavod za šolstvo in šport. Matjaž Železnik, celjski občinski minister za kadre je na seji tako kot večina nasprotnikov njene kandidature navedel le nekaj argumentov, od katerih je še najmočnejši dvom v korektnost volilnega postopka. Nekateri mislijo drugače in menijo, da gre za osebno zamero, saj je bila Železnikova žena Barbara dlje časa zaposlena na OŠ F. Roša, eno leto pa je na njej honorarno poučeval tudi sam. Zaradi neustrezne izobrazbe je bila Železnikova žena po desetih letih ob službo, zdajšnja gonja proti Me-šlovi pa naj bi bila povračilni ukrep. Železnik je sume zanikal, potrdil pa je, da gre pri mestu ravnatelja poleg strokovne tudi za politično funkcijo. Železnik je funkcionar SKD, Mešlova pa je bila član ZKS in kasneje SDP. Je Tončka Mešl, ki je ravnateljica na tej šoli od leta 1980, torej napačne politične barve?
Na seji izvršnega sveta sta na željo predstavnikov nekaterih političnih strank proti Mešlovi pričali tudi dve učiteljici iz te šole in sicer Tatjana Sešier ter Irena Zbašnik - Zabovnik. Ravnateljici sta očitali, da duši individualnost in ne dopušča drugače mislečih, kar sta odločno zanikali Stanka Kodrnja, predsednica sveta Zavoda za šolstvo in šport in sindikata delavcev šole, ter Majda Urank, vodja delovne enote Zavoda za šolstvo in šport Celje. Slednja je dodala, da zoper Mešlove še nikoli niso dobili nobene pritožbe, kar za nekatere druge ne bi mogla trditi. Tončke Mešl ni nihče povabil na sejo, tako kot na nobeno prejšnjo ne. Še več, sklep o odklonilnem mnenju je bil tako kot nekateri drugi dokumenti - brez obrazložitve. Ker njena plat medalje očitno nikogar ne zanima, smo se odločili, da izvemo zgodbo iz prve roke.
Po dvanajstih letih naenkrat nezaželena
»Začelo se je v februarju tega leta, točneje 10.2., ko je bil izveden prvi razpis. Takrat sva se prijavila dva in svet Zavoda je opravil izbiro ter predlagal mene za ponovno imenovanje. Skupščina ni dala soglasja k imenovanju.«
Kakšna je bila obrazložitev?
»Brez obrazložitve. Z menoj ni nihče govoril, prav ta-
O
ko nisem nikoli dobila nikakršnega, ustnega ali pisnega pojasnila.«
Kaj pa je po vašem vzrok temu?
»Takrat nisem bila v pravi stranki.«
širijo se govorice, da gre za osebno maščevanje Matjaža Železnika zaradi njegove žene?
»Ne vem, kdo govori o tem, vendar menim, da so to bržkone izgovori brez prave podlage, saj je ta gospa pri nas delala celih deset let brez ustrezne izobrazbe. Po šolski zakonodaji - kot ravnateljica sem varuh zakonitosti na šoli - vsako leto razpišemo neustrezno zasedena delovna mesta. Če se ne
la marsikatero hudo uro. In to potem, ko sem že drugič dobila podporo od vseh institucij, republiško ministrstvo pa me je med tem imenovalo za svetovalko. Po ponovnem tajnem glasovanju kolektiva sem med štirimi kandidati dobila 80 odstotkov glasov, zato sem vse to razumela kot strinjanje z mojim videnjem vzgojnega dela. In tu je jedro spora.«
Politika, osebna zamera ali stroka?
Vzrok je torej v vašem videnju učno vzgojnega procesa?
»Tega, kar nameravam povedati zdaj, še nisem nikjer povedala, večinoma zaradi
prijavi nihče z ustrezno izobrazbo, lahko zaposlimo za določen čas nekoga z neustrezno izobrazbo. In tako smo tudi vselej zaposlovali. njo, ko pa se je pojavil kandidat z ustrezno izobrazbo, smo seveda morali po vseh pravnih normah in zakonodaji sprejeti človeka z diplomo, ker je ona pač ni imela. Sicer pa ni bilo med nami nikoli nobenih sporov.«
Se je z nastopom nove občinske vlade spremenilo kaj v vaši strokovni ustreznosti?
»Mislim, da strokovnost sploh ni pod vprašanjem.«
So pa na sredini seji dvomili v celotno stroko. Gospod Miro Gradič je na primer dejal, da stroki ne gre verjeti...
»O tem ne vem nič, saj nisem bila prisotna na seji. Uradno bom zahtevala zapisnik s te seje, saj mi po zadnji odločitvi vlade ne ostane nič drugega, kot da grem v tožbo.«
Vas ni nikoli nihče povabil na sejo, sestanek ali vsaj pogovor?
»Nikoli mi nihče ni rekel-:’Zanič si, pojdi,« ali:’Dobra si, lahko ostaneš.’ Nikoli ni nihče od vseh, ki govorijo o meni, spregovoril besede z mano. Recimo, gospodje iz Nove vasi so sodili o nas in našem delu, pa niso nikoli govorili z mano in tudi na šoli niso nikoli bili. Strokovna mnenja, ki so, kot je sicer v navadi, pristojna, nekaterim gospodom iz mestne vlade ne pomenijo nič. Izmišljali so si čudne stvari. Saj veste - če eno laž poveš petkrat, ji bodo ljudje počasi začeli verjeti. Zaradi tega sem prežive-
tega, ker nisem hotela vzbuditi vtisa, da si pred kandidaturo nabiram točke. Toda zdaj očitno ne gre več drugače. Ti dve kolegici, ki sta bili včeraj na seji izvršnega sveta, sta predstavnici drugačnega pedagoškega ravnanja z otroki, drugačnega sloga poučevanja, pretežen del kolektiva pa. je naravnan na to, da so malo bolj humani, z nekoliko manj strahu, z drugačnim videnjem otroka in staršev. Pred časom so se začele na tem področju opažati prve razlike in nato so postale tolikšne, da je lahko nekdo preko njiju začel uveljavljati svoje interese.«
Sta tl dve učiteljici nemara prijateljici gospoda Že-
leznika In njegove žene?
»S tem se nisem nikoli ukvarjala, toda zdi se, da so poiskali navezo izven šole. Tega, kar sta naredili, ne bom komentirala.«
Kaj pa sta naredili?
»Kolikor sem slišala, sta na seji izjavili, da je na šoli strahovlada, da si nihče ne upa ničesar reči in podobno. To seveda ni res. Naj še kolektiv pove svojo zgodbo.«
Ste bili član Zveze komunistov?
»Da, bila sem član ZK.«
Ima vaše članstvo v ZK kakšno povezavo z odklonilnim stališčem vaših nasprotnikov?
»Zagotovo. Glede na razvoj dogodkov sem prepričana v to.«
Potemtakem je lahko vaš primer tudi povezan s težnjo katoliške cerkve po vključevanju v učno vzgojni proces?
»Ni dileme. Bila sem v stranki in to povem s ponosom, ker nisem nikomur storila nič hudega. Svojega prepričanja pa ne prodam ali zamenjam za drugo. Že nekaj časa se ne udeležujem strankarskih dejavnosti, povsem iz drugih razlogov. Sem pa kandidirala na listi prenoviteljev, takrat, ko je marsikdo stisnil rep med noge. Kasneje so se mi nekatere stvari zamerile, to v moji stranki vedo, in zato sem si rekla, da se ne bom nikoli več v življenju ukvarjala s politiko. Bila sem prepričana, da počnem dobro, delala pa sem za dobro ljudi. Verjamem v človeka in tega prepričanja ne prodam. Vsakdo ima nekakšnega boga in ljudem je treba pustiti, da ga imajo. Moj bog je pač drugačen. Gospode in gospe, ki so dolga leta delali pri nas, ni nihče nikdar vprašal, v katerega boga verujejo in tukaj se jim v času mojega mandata ni nikoli nič zgodilo. Če si niso upali pokazati svoje barve, pa je to njihov problem. Nekateri ljudje morajo pač ves čas s sabo nositi vedra in čopiče, da se lahko pravočasno prebarvajo. Toda moj problem ni v ideoloških razhajanjih, temveč v strokovnih.«
KI so se pokazala v čem?
»Recimo v tem, da prej uradno nismo imeli pomočnika ravnatelja, po delovnem načrtu pa je to delo opravljala gospa Sešlerjeva. To leto smo od državne uprave prejeli novo sistemizacijo, tako da smo prvič uradno razpisali delovno mesto pomočnika ravnatelja. Na razpis so se prijavile tri kandidatke, od teh je ena zamudila rok prijave, tako da smo obravnavali dve. Predlagala sem drugo ime in ne Sešlerjevo. Svet Zavoda je obravnaval obe vlogi in soglasno potrdil moj
predlog. Menim, da to marsikaj pove.«
To je torej del ozadja celotne afere. Kot končno posledico pa lahko vzamemo dejstvo, da je Izvršni svet že drugič Izdal negativno mnenje. Kaj nameravate storiti zdaj?
»Najprej bom zahtevala zapisnik te seje. Mislim, da imam to pravico, saj so govorili o meni. Če bom presodila, da obstajajo dovolj močni argumenti za civilno tožbo, bom vložila ovadbo.«
Grožnje po telefonu
Torej ste se odločili, da greste do konca?
»Tega, kar bom povedala zdaj, nisem še nobenemu novinarju, samo policiji. Ob drugem razpisu za mesto ravnatelja, v noči iz petega na šesti september tega leta, so se pri nas doma dogajale čudne zadeve. Šlo je za telefonske grožnje, v katerih so mi poleg vseh ostalih stvari pretili, da bodo že obračunali z mano, mojim možem in družino. To pa ni bilo vse. Najprej so se predstavili kot policaji, pod pretvezo, da je na šoli vlom in da naj pridem tja. Ker sem že malce izkušena v zvezi s takšnimi klici, sem jim rekla, naj pridejo pome. Tisti človek na drugi strani žice je znorel in začel vpiti name. Po tem klicu sem klicala policijo in jim rekla naj gredo pogledat na šolo. Nato me je ta neznanec zopet poklical in govoril nesramnosti. Nekaj časa mi je grozil, nato pa je rekel:'Boš videla, kaj te čaka pred vrati!' V tistem času so začele po ulici utripati modre luči. Odložila sem slušalko, poklicala policijo, v tistem trenutku pa sta pred našo hišo pripeljala dva gasilska avtomobila in prva pomoč. Hoteli so gasiti in reševati, pri nas pa je bilo seveda vse v redu. Ta neznanec je torej sprožil lažni alarm.«
Sicer pa niste videli nikogar od tistih, ki so vam grozili?
»Ne, samo gasilce in reševalce. Oni so bili prav tako žrtve lažnega alarma. V ponedeljek zjutraj sem vse še enkrat prijavila na policijo. O dogodku pa nisem nikomur govorila. Vse do zdaj. Stvari so se tako zasukale, da enostavno ne morem več molčati.«
Ali morda veste, kdo bi lahko grozil vam in vaši družini?
»Ničesar ne upam reči. To je nedokazljivo.«
Kaj pa so odkrili policisti?
»Za zdaj še nič. Prijava še velja, preiskava pa je v teku. Če bodo kaj odkrili, ne vem. Trenutno ne morem nikogar obdolžiti.«
Vasja Ocvirk
ito: LucaS
NEKDANJA SLOVENKA ZGROZILA ŠVICARJE - BISERKA BARANDUN SE JE IZ SKRBNE ŽENE IN MATERE PRELEVILA V PREPRODAJALKO MAMIL, ZAVRGLA DVA MOŽA IN ŠTIRI OTROKE - NAJMLAJŠI JE SKUPAJ Z DVEMA PSOMA UMRL OD LAKOTE V ZIBELKI - ŠVICA JE ZGROŽENA TUDI NAD RAVNANJEM SOSTANOVALCEV, KLJUB VEKANJU OTROKA IN CVILJENJU PSOV NIHČE OD PETDESETIH SOSEDOV NI POGLEDAL, ZA KAJ GRE, NITI POKLICAL POLICIJE - BREZBRIŽNO MATER SO ODKRILI V DRUGEM DELU MESTA OB PREPRODAJI MAMIL...
»Prepričana sem bila, da bo otroški jok priklical sosede s katerimi sem delila balkon in bi oni poskrbeli za otroka,« je izjavila 31-letna Biserka Barandun, ko jo je po dolgem iskanju odkril policist.
Švicarska javnost je zgrožena
Minule dni skorajda ni bilo medija v Švici, ki javnosti ne bi posredoval grozljive zgodbe malega Hasana, četrtega otroka nekdanje Slovenke, ki je dobesedno segnil v - zibelki.
Po prvem šoku ob odkritju razpadlega trupelca v zibelki in iskanju brezbrižne matere se je švicarska javnost zgrozila ob drugem odkritju, da so vekanje in jok otroka, predvsem pa več tednov trajajoče cviljenje dveh psov poslušali sosedje in slišali sostanovalci, vendar ni nihče pogledal v stanovanje, zakaj gre ali poklical policije.
»Toliko opevana sosedska skrb, že skoraj pregovorna organiziranost cele vrste naših humanitarnih organizacij je v tem primeru povsem zatajila,« zgrožen ugotavlja Rudolf Kalt, predstojnik občine v Spreitenbachu. »Enostavno mi ne gre v glavo, da se je to lahko zgodilo. Nerazumljivo mi je, da naj nihče od petdesetih družin, kolikor je v tej zgradbi stanovanj, ne bi slišal grozljivega otroškega joka ali cviljenja in praskanja dveh psov, ki sta crknila od žeje in lakote, ko vendar ti isti ljudje za vsako malenkost kličejo policijo ali socialno službo...«
Občinske službe se izgovarjajo, da za primer družine
Barandun sploh niso slišale. Tako Willy Rueger, predstojnik skrbstvenega organa za okrožje llbrau-Effretikon, priznava, da je za grozljivo tragedijo izvedel šele iz časopisja. Georg Barandun, prvi mož neodgovorne žene in matere, pa trdi, da je prav ta organ po ločitvi z Biserko opozoril na njeno neodgovorno ravnanje, saj je že prej pogosto otroke enostavno pustila in za več tednov preprosto - izginila. Šele poz-
sem menjal zaposlitev, vendar me novi delodajalec ni toleriral, saj ga moje družinske razmere niso brigale, on je hotel delavca... Tako sem izgubil službo, Priska pa si je zlomila perut...«
Lepa uživalka in preprodajalka mamil
Razočarani mož je medtem izvedel, kje biva njegova žena in s kom se druži. Biserka je okusila mamljivi vonj
neje je izvedel, da se je medtem klatila po Zuerichu, največ je je bilo videti v najbolj razvpitem petem okolišu, v Lettenstegu, na obrežju Limme, kjer se zbirajo narkomani.
Zlomljena perut lepe Biserke
Pred šestnajstimi leti je ob priložnostnem obisku nekdanjega doma Karolina odpeljala s sabo v Švico še svojo petnajstletno hčer, ki se je izvila kontroli in sposobnosti starih staršev. Najstnice enostavno več niso zmagovali, zato so materi priporočili, da jo naj vzame k sebi. In jo je, dekletce, ki se je razvijalo v lepo mladenko.
Že kmalu po prihodu v novo okolje in tujo državo, se je mlada Biserka od materinega ognjišča odtrgala s poroko z obrtnikom Georgom Ba-randunom. S poroko je postala tudi polnopravna državljanka Švice in ne več prišlec druge vrste.
»Po poroki sva živela v tro-sobnem stanovanju v stanovanjski soseski mesteca Ef-fretikon, ki je v bistvu zueri-ško predmestje. Delal sem v mesni industriji Bell v Wal-liselnu. Z nama je živela tudi njena mama Karla. Priska, tako smo po domače in ljubkovalno Biserko klicali, nama je rodila troje otrok. Najprej dva, potem, o groza, je nenadoma odšla, ker je v njej ugasnil ves žar ljubezni, kot mi je metala v obraz, in pozneje še enega, ko sva poskusila znova skupno življenje,« je novinarjem pripovedoval nesrečni mož in oče, 34-letni Georg Barandun, ko so ga odkrili v nekem majhnem podstrešnem stanovanju.
»Še tri leta po poroki sva bila daleč naokoli najsrečnejši par, potem pa je želela leteti, kot je rekla. 1985. leta, po rojstvu drugega otroka, se je v njej nenadoma nekaj strgalo. Enostavno povedano, šla je. Meni nič, tebi nič, je izginila. Prej tako skrbna mati je otroka enostavno pustila in šla. Vedela je, da bom jaz poskrbel za njiju. Zato
mamila in padla v kremplje preprodajalcev, da so jo uvrstili med svoje vrste. Zakon je razpadal, lepa preprodajalka pa je na obrežju Limate in v tujih posteljah ostajala vse več dni in noči. Najprej iz ljubezni na prvi pogled, nato za plačilo mamila, potem je bilo že vseeno, samo da je bila pod streho, na toplem ali z moškim, ki ji je ljubezen lahko plačal...
»Ko se je vračala s svojih »poletov in potepov«, kot je ona temu rekla, ni želela o tem govoriti, niti povedati, kje je bila. Skrbi in negi otrok se je predajala, kot da bi se po jutranjem odhodu popoldne vrnila iz službe. 1986. leta je spet zanosila. Prve tri mesece nosečnosti je v naši družini spet vladalo veselje in radost, ki pa je čez noč - izginila, ker je Priska začela mrziti svoj napeti trebuh. Pregovoril sem jo, naj nikar ne splavi in res je rodila tretjega otroka. Spet je bila žena in mati, kot si jo lahko samo sanjaš. Toda ne za dolgo. Proti koncu 1987. leta je znova odfrčala, njeno bivanje drugje se je vse bolj podaljševalo, zdaj je ni bilo domov že po več tednih...«
Kakorkoli že soditi in obsojati, dejstvo je, da se je tudi Georg vdajal mamilom. Kdaj in kako, pred ali za Biserko, jo je on potisnil v omamo ali celo na cesto, zdaj ni bistveno. Vsekakor tudi on ni povsem idealen mož, dasiravno trdi, da mu je mamila potisnila v roke žena, ker ga je vrgla iz stanovanja, v istem času mu je umrl še oče, on pa se je v žalosti odločil za najtršo varianto - trdih drog.
Po ločitvi 1990. leta je sodišče vse tri otročičke prisodilo materi, ki se je z otroki preselila v Spreitenbach. Toda tu okolje ni bilo toliko razumevajoče za mater, ki tako nemarno pušča svoje otroke, vsem je posegla socialna služba in po več opozorilih materi otroke odvzela.
Morebiti je bil tudi to vzrok, da se je Biserka zdaj v celoti posvetila le mamilom. Kot so pozneje znali povedati. bi naj na njene odlo-
čitve in način življenja vplivala ljubezen. Še med zakonom z Georgom je iščoč mamila trčila v »turško navezo« in v tej navezi na možatega Hasana. Toda Turka je držala no očesu švicarska policija in ko je ob neki raciji pri njem odkrila orožje, ga je nagnala nazaj v njegovo rodno deželo. Čez nekaj časa pa je Biserka rodila fantka, malega Hasana.
»Ko sem jo v porodnišnici obiskal z vsemi tremi otroki, je bila srečna kot njega dni in se malega Hasana veselila kot prej prvorojenca...«
Potem pa se je Biserka spet utirila v stare tirnice: odpovedala je telefon, malega Hasana in prestižna psička pekinške pasme prepustila njihovi usodi...
Po grozljivem odkritju, ko je sosed zaradi neznosnega smradu pogledal na sosednji balkon in zagledal razpadajoči pasji trupli, so poklicali policijo in hišnika. Vdrli so v stanovanje in v zibelki odkrili otroško truplo, katerega skelet je prekrivala samo še koža...
»Neodgovorno mater je nekaj dni iskala vsa švicarska policija. Ko jo je končno odkril policaj na mostu čez reko Limmat, kako se pogovarja z neko prijateljico, je
policaj osupnil, pred sabo je imel do podrobnosti urejeno mlado ženo, ki je ne bi nikoli mogli osumiti tako nerazumnega odnosa do svojega otroka. Še bolj je bil osupel takoj za tem, ko mu je mlada žena povsem neprizadeto povedala, da je računala na to, kako bodo sosedje slišali otroški jok in šli pogledat ter nato poskrbeli za malčka in oba ljubka psička, in mirno z njim odšla na policijsko postajo. Zdaj je premeščena v preiskovalni zapor v Aar-gau,« pravi preiskovalni sodnik Stefan Kalt, ki je zaradi tega dogodka prekinil svoj redni dopust. »Že pri prvem zaslišanju je obdolženka kazala prizadetost, vendar je med zasliševanjem bilo povsem jasno, da se je zavedala svojega početja...«
Švicarska javnost se je zdaj razdvojila. Na dlani pa je, da nekateri v novem okolju ne morejo pognati korenin, čeprav je prst pripravljena sprejeti novo seme. Biserka je bila verjetno prepričana, da je za novo življenje že dovolj nova barva las in drugi moški ali pa da si rojen samo za ljubezen in lastni užitek, za drugo pa naj poskrbi družba. Očitno se je v obeh primerih vštela.
Hans Krueger
MILOST ZA ZASTRUPLJEVALCA OTROK - VINKO STOPAR IZ CELJA DOBIL ZA DOBER KILOGRAM HEROINA NAMESTO MARK ŠEST LET ZAPORA - PONOSNI HVALISAVEC, KI JE ŽE PRED ČASOM ZAPUSTIL ŽENO IN DVA OTROKA, ZDAJ PROSI ZA MILOST NA RAČUN ZAVRŽENIH OTROK
ŠEST LET ZA VINKA
Pred poroto Temeljnega sodišča v Celju se je končala sodna obravnava zoper nekdanjega natakarja Vinka Stoparja, ki je skušal obogateti na račun uživalcev mamil. Po neverjetno hitrem postopku, Vinka je policija z mamilom vred aretirala letos I3. septembra, mu je porota izrekla šest let zapora.
Vinko šel prvič na led
Vinko Stopar, nekoč natakar v uglednem celjskem lokalu, je prvič prišel na prve strani časopisov, ko so ga s prijateljem policaji začopatili na mejnem prehodu v Petiševcih pri Lendavi. V izposojenem avtomobilu sta namreč prevažala več kilogramov malovredne »trave«, za katero sta trdila, da jima jo je nekdo v avtomobil - podtaknil...
Vinko je tamkajšnji in pozneje tudi domači policiji uprizoril amatersko gledališko predstavo nesrečne žrtve, ki se je iz Turčije vračala le s celo balo - tkanine. Po nekoliko podrobnejšem pregledu njegove ekonomije in tekanja v krogu pa so policaji hitro zaključili prvo dejanje s tem, da je Vinko izpadel iz igre v resnici kot žrtev. Kupil ali ne kupil, plačal ali ni plačal, Turki so odjemalcu podtaknili gnilo jajce. Brezvredno mešanico, v kateri je bilo največ plevela...
Vinko gre drugič na led
Slovensko javnost, predvsem pa prekupčevalce z mamili in uživalce, je presenetilo, da so Vinka Stoparja, njegovega prijatelja v bistvu sploh niso priprli, policaji hitro spustili iz rok pravice.
Poznejši dogodki so pokazali, da so policisti dodobra pregledali Vinkovo podstrešje in do potankosti izmerili njegove umske in druge sposobnosti ter ga siromaka skorajda potisnili v tirnico njegovih kontra-bantarskih presekanih poti.
Kajti ni minilo leto in dan, ko se 13. septembra zvečer Vinko ovešen kot božično drevo pojavi kar s kilogramom (1.105 g) tokrat čistega heroina. Svoj smrtonosni in zanj, ki je bil že globoko v neizmernih dolgovih dragoceni tovor, je imel zalepljen kar na telo.
Vinko gre tretjič na hladno
Kolikor je bilo moč izvedeti, Vinko Stopar tokrat več ni uprizarjal svojih amaterskih predstav. Prepeval je, da sta mu policija in.porota milo sledila. Porota je potegnila črto in še po jugoslovanskem zakonu odmerila več kot polovico zagrožene kazni, šest let zapora, dasiravno je vprašanje, ali je to pravična cena za zastrupljevalca takšnega kova. Po vsej verjetnosti je Vinko to iztržil, ker je policiji doma in v svetu ponudil za več mesecev skrbnega dela, sebi pa zagotovil nekaj let miru.
Jani Sova
AMERIKA SE BOJI ZA SVOJO PREDNOST V HIGH - TECHU, TUJI AGENTI
POIZVEDUJEJO POSLOVNE TAJNOSTI PODJETIJ
kot utemeljitev za neudeležbo hčere General — Motor-sa, je povzročilo v Parizu zmedo. Kot je oznanil tisk, so Hughesa opozorili pred možnimi poskusi francoske špijonaže ter pred tem, da so poslovne tajnosti v Le Bourgetu v nevarnosti. Francija je protestirala, Hughes pa je vztrajal.
Tajna ameriška služba CIA je spomladi informirala firme in podjetja letalske branže, da so resnično cilj francoskih poskusov vohunjenja.
sploh. »Strahoma gledamo, tehnika Carle Mills, nekdanje kako naša branža vse bolj odposlanke za trgovino ZDA. postaja cilj inozemskih tajnih Ameriški tajni agenti dom-služb, ki si s sredstvi vohu- nevajo, da njihovo gospodar-njenja želijo pridobiti konku- stvo s špijonažo letno izgubi renčno prednost,« je tožil tu- tudi do sto milijard dolarjev, di podpredsednik letalske medtem ko druge države pri-družbe John Hayden pred dobijo. CIA je 1987 ocenila, komitejem tajne službe. »V da je Tokio dosegel skoraj gospodarstvu smo tekmeci osemdeset odstotkov razvo-in ne zavezniki,« je opisal te ja s svojim izvidniškim ob-
transatlantske odnose Pierre Marion, nekdanji šef francoske tajne službe.
O konkurenci med velikimi industrijskimi narodi po
veščevalnim aparatom v ZDA in Evropi. Vohunjenje, pravi Peter Schvveizer, je imela pri gospodarskem vzponu Japonske pomembno vlogo in
Vsi o o s k us i zanikana z Pari- vsem svetu bo, kot je videti, je pomagala deželi »proizva-Vs'Posku®'-iL odslei odločala tudi skupina at visoko tehnolooiio«.
za niso zalegli. »Svarilo smo morali vzeti resno,« povzema danes Hughesov predstavnik Ray Silvius. Slučajno objavljen dogodek je razsvetlil problem, ki bo imel daljnosežne posledice.
Nova ponudba za agenta 007
Po koncu hladne vojne med strokovnjaki v ZDA vse bolj narašča skrb o tem, da obveščevalne službe in podjetja iz pravzaprav prijateljskih držav vse bolj poskušajo izvohljati ameriško tehnologijo in njihovo industrijsko tajnost. »Zanimanje inozemskih konkurentov za naše znanje še nikoli ni bilo več- sti v vse več firmah problem je,« je konec leta 1992 pisala prve vrste. Maščevanje, de-v obsežni študiji Overseas nar in sla po uveljavljanju, Security Advisory Council pravi Brod, so najpogostejši (OSAC) komisija zunanjega motivi za izdajo poslovne taj-ministrstva v Washine|tonu, nosti v podjetju. Preteča od-ki svetuje podjetjem o vpra- puščanja in s tem povezan šanjih varnosti. Nekateri naši strah pred negotovo prihod-prijatelji in zavezniki, je po- nostjo, vodi pri marsikate-jasnil spomladi tudi šef CIE, rem uslužbencu, razen tega, James Woolsey, vodijo »ak- do »skoraj totalnega zloma tivno industrijsko špijonažo vsake lojalnosti nasproti de-proti podjetjem v ZDA«. Izra- lodajalcem«. Bes nad lastno el, Južno Korejo, Japonsko, firmo narašča in takšen na-tudi Nemčijo posebno pa še čin maščevanja je komaj še Francijo, imenujejo voditelje možno zajeziti, tajne gospodarske vojne Podjetniško vohunjenje pa proti ZDA.	se od časa do časa dogaja
Primeri: marca letos so na čisto legalno. Tako veljajo ameriški ambasadi v Parizu pogovori v zvezi s spreje-
odslej odločala tudi skupina jati visoko tehnologijo«, njihovih agentov. Pot med p0 neki študiji Univerze nekdanjimi zavezniki v proti- v Illinoisu iz leta 1988 je ime-komunističnem obrambnem |a skoraj polovica od stopet-boju ni postala bolj surova le deset vprašanih firm deset na ravni držav; tudi v podjet- |et pred tem opravka z izdajo
Vinko Šebrek: »Nisem vohun, še manj pa švercer orožjem!«
jih se borijo vse bolj zagrize no. Značilen za to je spor med Volksvvagnom in General Motorsom zaradi Jose Ig-nacio Lopeza, ki mu General Motors očita vohunjenje.
»Prekomerno agresivnost« vpričo vse ostrejše mednarodne konkurence pa beleži pri Hughes Air Craftu tudi Dick Melit. In če lahko verjamemo besedam šefa svetovno znane Detektei Kroll Associates Ernestu Brodu, postaja izdaja tajno-
oddali rjavo kuverto, kjer na 21. straneh detaljno navajajo objekte, ki so cilj špijonaže za francoske agente. Med temi objekti je 49 ameriških
mom na delovno mesto kot efektna metoda za poizvedovanje o konkurenci. Tudi kongresi pogosto nudijo globinsko spoznanje o vednosti
podjetij za High - Tech, 24 konkurence. Kadar gradijo bank in investicijskih hiš, ka- tovarne, si z letalskimi pos-kor tudi štirje vladni uradi, netki iz zraka lahko priskrbi-Avtor papirja je Direction Ge- jo še čisto sveže vpoglede nerale de la Securite Exterie- v proizvodne tehnike. In prav ure (DGSE), ki je pristojna za podjetja za High - Tech vse francosko inozemsko špijo- bolj prehajajo k temu, da se nažo.	s pomočjo »izvidniške služ-
»Danes so področja špijo- be« v podjetju, informirajo naže predvsem gospodar- o konkurenci, stvo, znanost, tehnologija in »Končno pa spričo novosti finance,« je povedal v razgo- svojih konkurentov ne bi bili voru za Le Monde šef DGSE radi neprijetno preseneče-Claude Silberzahn. 1989 je ni,« utemeljuje opremljanje zvezno ministrstvo za krimi- enot s poslovno inteligenco nal FBI razbilo francoski vo- Margot Brown, predstavnica hunski obroč, ki je vtihotapil podjetja za proizvodnjo či-agente v podjetje IBM, Texas pov, Motorola. Pogosto so Instruments in Corning izvidniške službe v koncer-Glass. Industrijska tajnost iz nih pod vodstvom nekdanjih ZDA naj bi si utrla pot v fran- tajnih agentov visokega po-cosko računalniško firmo ložaja. V Ameriki so zaželeni Buli.	nekdanji agenti CIE, v Evropi
V ameriških tajnih obveš- se ponujajo vohuni iz nekda-čevalnih krogih pravijo, da njega vzhodnega bloka. Ta-tako Air France kot nemški in ko naj bi si bila nemška po-francoski hoteli s tem, ko po- djetja s pomočjo prejšnjih izvedujejo inozemske po- vohunov iz Češkoslovaške in
slovneže, pomagajo svojim obveščevalnim službam. V letalskih kabinah je možno prisluškovati pogovorom »v
Poljske zagotovila lažji dostop na vzhodni trg.
Seveda pa poteka vohunjenje tudi obratno. »Zmeda
krogu šestih do osmih sede- v nekdanjih komunističnih žev«, svari OSAC. Hughesov državah je (na Zahodu) vodi-predstavnik pa poroča celo la k intenzivni špijonaži o in-o tem, da so uslužbencem po formacijah v High - techu, ki
Ko so letos na pariškem letališču Le Bourget odprli letno razstavo zračne plovbe, je med 1569 razstavljavci iz 38 držav manjkalo pro-minentno ime orožarja Hughes Aircraft iz Kalifornije. Šele tik pred začetkom sejma je podjetje prirediteljem sporočilo grobo odpoved. Kar se je končno razvedelo
kovčkih, ki so jih imeli v hotelih, razmetavale sobarice. V knjigi »Friendly Spies«, ki je izšla na začetku leta 1993, obtožuje Peter Schvveizer zvezno pošto, da je po naročilu zvezne obveščevalne službe »redno prisluškovala pogovorom menedžerjev iz tujine«.
Nekdanji šef evropske ob-
ima za te dežele resnično gospodarsko vrednost,« je povedal nekdanji šef CIE Robert Gates. Vohunska lista DGSE-ja, o kateri se je razvedelo v začetku tega leta, daje fascinanten vpogled v to, kar vodilni agenti v Franciji menijo, da je vredno vedeti. Motorol Marketing za mobilne komunikacijske
veščevalne službe je london- naprave, Boeingova strategi-skemu Independentu pove- ja v boju proti Airbusu, pa dal, da Nemčija ima učinku- tudi informacije o investicij-jočo in najboljšo gospodar- skih načrtih Chase - Man-sko vohunsko mrežo na hattan banke ali pogajalska
poslovnih tajnosti. Posebno pogosto je šlo pri tem za vohunjenje o rezultatih raziskovanj in razvoja. Donosnega pomena pa so za konkurenco tudi informacije v razpisanih natečajih. Tekmeci v inozemstvu so ponovili razpis ameriških podjetij za nekaj tisoč dolarjev nižjo ceno, s tem pa so v Ameriki zgubili naročila milijonskih vrednosti. Kot pravijo, so bili za to odgovorni prisluškovanj in snemani telefonski pogovori. Mnoge firme, kot Catepillar, ki poslujejo širom po svetu, so že zdavnaj prešle na to, da njihov promet po telefonih in telefaksih poteka v šifrah.
Firme se lahko zavarujejo pred drugimi firmami, ne morejo pa se pred tajnimi službami Še tako dobri tehnični varnostni ukrepi pa lahko v gospodarski špijonaži odpovedo zaradi »človeškega faktorja«. Mnoge firme poskušajo tudi to, da bi se pred možno izdajo zavarovale s pomočjo pogodb o delu. General Motors je ob primeru Lopez tako pisno zahteval, da vrhunski menedžerji ne smejo delati za konkurenco še tri leta po izključitvi iz firme. Detektiv Ernest Brod svetuje svojim klientom, na bodo še posebej previdni pri novih zaposlitvah in praviloma zahteva, da direktor kadrovskega oddelka in šef varnostne službe preverita varnostno tveganje pri vsaki osebi, ki jo bodo odpustili Če je le to veliko, se morajo odpuščanju odpovedati za radi okoliščin. Firme se lahko zavarujejo pred drugimi firmami, ne morejo pa se obvarovati pred tajnimi služ bami.
Zato je v ZDA izbruhnila interna debata o tem, ali na bo CIA v prihodnosti bolj dejavna na ekonomski fronti in v korist inozemskih podjeti vohunila lastno gospodarstvo. Zagovorniki vidijo v tem upravičen odgovor za delo inozemskih služb v Ameriki Nasprotniki pa menijo, da lahko agente uporabijo le za obrambo. »Vloga tajne službe mora biti striktno obrambne narave ter omejena na razlago in informacije o aktivnostih inozemskih vohunov,« pravi Boeingov predstavnik Ross Voung. Zagotovo je, da se ameriška gospodarska špijonaža z dozdevno prijateljskimi državami ne bo sprijaznila brez nadaljnjega. »Nacionalna varnost« po prevzemu oblasti Billa Clintona ne bo več definirana le vojaško, temveč predvsem ekonomsko. Tehnološko in ekonomsko znanje velja danes po Potomacu za strateško obveščevalno gradivo, ki se ga splača varo vati. O tem si morajo biti ameriški zavezniki na jasnem.
Po Die Zeit prevedla Nina Mom
im STEZICE
MARIBORSKEGA
DROŽJA
Kaj vse o »odkritem« Orožju na mariborskem letališču še ni bilo povedanega in zapisanega? Najnovejša različica tovrstne šverceri-je, vsaj kar tiče slovensko - hrvaške poti, je prišla iz Jelinčičevega rokava. Vanj pa prvi dvomi kakšnih štirinajst dni pred ta zaresnim odkritjem.
Zakaj Bizjak ni ukrepal?
Pet pripadnikov Morisa, specialne Janševe brigade, naj bi iz mariborskega letališča dlje časa prevažalo v vojaškem džipu, vsak teden po dva zaboja, polna pušk, v Kočevsko Reko. Zmago Jelinčič je po prejemu informacije to osebno med razpravo v parlamentu prenesel ministru Bizjaku in njegovemu svetovalcu Šteru. Natresel je tudi imena petih specialcev in šoferjevo. Veljaka sta Jelinčiču menda takrat obljubila, da bosta takoj posredovala.
»Po treh mesecih pa sem ves presenečen v časopisu prebral izjave kriminalistov, da nimajo pojma o takšni informaciji. Zanima me zakaj Bizjak in Šter nista dala informacije naprej in sta jo prikrila?«
Policija ni dokazala, da častniki iz Brežic niso prevažali orožja
»Morda pa je šlo pri švercu za povezavo Morisovcev s častniki hrvaške obveščevalne službe, ki živijo v Brežicah in delajo v Zagrebu in ki so imeli dovoljenje za vožnjo s kombijem čez mejo? Kdo pa mi lahko dokaže, da ni bilo tako? Vsaj ne, dokler policija informacije ni raziskala - kar bi morala storiti,« je prepričan predsednik SNS.
Slednje drži kot pribito. Pa tudi ostali del zgodbe je načelno povsem sprejemljiv. Seveda, če so Morisovci resnično prevažali zaboje polne kalašnikov, pa jih niso, kar bi bilo sicer bolj sprejemljivo, raje porabili za svoje »orožne vaje« na poligonih Kočevske Reke. Če so jih...
Izvrsten kanal
Drugače pa je relativna bližina Brežic in Kočevske Reke resnično pripravna za tovrstne, prepovedane, posle. Sprejemljiva sta tudi velikost in število zabojev, ki bi jih bilo v resnici prav zlahka zložiti tudi v vozilo, s katerim se častniki iz Brežic vozijo čez mejo.
Ko pa smo starega znanca in po činu »najhujšega vohuna«, brigadirja Vinka Šebre-ka iz Brežic, ki v Zagrebu v Agotičevem poveljstvu Hrvaškega vojaškega letalstva in Protizračne obrambe resnično opravlja delo, ki bi ga pogojno lahko poimenovali tudi vohunsko, obtožili še »švercanja z orožjem, se je samo nasmejal.
Franc Furland
NOV«i90BA
CANKARJEV DOM V LJUBLJANI: 11. SLOVENSKI KNJIŽNI SEJEM - PRVI BIENALE SLOVENSKE ILUSTRACIJE
PODOBA SODOBNE SLOVENSKE KNJIGE
V Cankarjevem domu v Ljubljani so včeraj odprli enajsti štirideset avtorjev vseh gene-idicionalni slovenski knii?ni s«iom ui na nrirtrouii^	racij na splošno z novejšimi
deli. ob njih pa so tudi imenitni, dobro znani primerki, s katerimi želijo prireditev pospremiti na uspešno nadaljnjo pot. Pravilo bienalnih razstav, ki jo nameravajo vnaprej spoštovati, je namreč predstavitev produkcije zadnjih dveh let.
V Cankarjevem domu v Ljubljani so včeraj odprli enajsti tradicionalni slovenski knjižni sejem, ki ga pripravlja Združenje založnikov in knjigotržcev Slovenije, od letošnjega frank-furdskega sejma polnopravni član mednarodnega založniškega združenja. Četudi gre za prireditev z dolgoletno tradicijo, so se tokrat odločili za nekaj sprememb, predvsem so Slovenski knjižni sejem prostorsko in vsebinsko obogatili.
nik Republike Slovenije Milan Kučan, o slovenski knjigi je spregovoril akademik prof. dr. Anton Trstenjak, že včeraj pa se je delovno začel s poslovnim založniškim srečanjem kot uvodom vil. slovenski knjižni sejem, ki bo trajal do prihodnjega torka.
Sočasno s sejmom je v ljubljanskem Cankarjevem domu še ena mikavna, domala pionirska prireditev, to je prvi bienale slovenske ilustracije, zvrsti, v kateri se Slovenci lahko pohvalimo s številnimi imenitnimi stvaritvami in uveljavljenimi imeni, ilustriranimi pravljicami, ki se lahko brez sramu kosajo z deli tujih ilustratorjev. In vendar je bila doslej ilustracija kot posebna zvrst likovne umetnosti postavljena nekoliko sramežljivo ob rob likovne tvornosti, zato je skrajni čas, da v Sloveniji dobivamo prireditev za njeno nenehno afirmacijo.
Na prvem bienalu slovenske ilustracije se predstavlja
Letos na njem za četrtino več razstavljanih knjig, v Cankarjevem domu je na voljo 285 razstavnih panojev in več kot šestdeset razstavnih mest. Vseh sedem sejemskih dni bo dodobra zapolnilo intenzivno dogajanje v posameznih dvoranah Cankarjevega doma, po trikrat na dan bodo srečanja besednih in likovnih ustvarjalcev s šolarji iz vseh koncev Slovenije. Precej bo dogodkov, na katerih se bodo srečevali založniki in avtorji z obiskovalci prireditve.
Ob velikih slovenskih založbah je letos opaziti precej povečano zanimanje majhnih, zasebnih založb. Za njih bo verjetno še posebej zanimiv seminar o avtorskih pravicah, na katerem bo predavala prava avtoriteta za to področje, svetovno znana strokovnjakinja Lynette Owen iz Velike Britanije.
Sejem so, kot rečeno, slovesno odprli sinoči, slavnostni nagovor je imel predsed-
llustratorska sekcija Društva likovnih umetnikov Slovenije je v sodelovanju s Cankarjevim domom povabila 60 registriranih slovenskih ilustratorjev, oblikovalce in založniške hiše. Odzvalo se je 48 avtorjev, med katerimi jih je žirija sedem izločila. Strokovna komisija je med razstavljenimi eksponati izbrala najboljše in odločala o najvišji nagradi za ilu-stratorski dosežek, nagradi, ki so jo poimenovali po Hinku Smrekarju, ob njej pa podeljujejo še dve plaketi in tri priznanja.
V ilustratorski sekciji menijo, da sicer že obstaja nekaj nagrad, s katerimi izrekajo priznanje ilustratorskim dosežkom, to je, denimo, Levstikova nagrada, pa nagrade Mladinske knjige za ilustracije, vendar zajema Bienale slovenske ilustracije
vso Slovenijo, torej vse slovenske ilustratorje.
Med ilustratorji, ki razstavljajo na prvem bienalu slovenske ilustracije, so številna znana slovenska imena. Svoja dela so na ogled postavili Jelka Reichman, Marlenka Stupica, Rudi Skočir, Marjanca Jemec - Božič, Lidija Osterc, Ančka Gošnik - Godec, Kostja Gatnik, Roža Piščanec, Božo Kos, Daniel Demšar, Matjaž Schmidt, Ka-mila Volanšček, Marjan Manček, Melita Vovk in še številni drugi, katerih imenitne ilustracije v knjigah poznajo domala vsi Slovenci, saj so se z njimi praviloma srečali že v rosnih otroških letih. Poznamo jih posamično, pregled slovenske knjižne ilustracije na enem mestu pa je nedvomno izjemen trenutek tudi zato, ker bodo bienalne razstave odslej reden dogodek in priložnost sprotnega ocenjevanja sodobne slovenske ilustracije, njenih poti in ustvarjalnega naboja, ki so mu v slovenskem likovnem prostoru doslej posvečali dosti premalo pozornosti.
Prvi bienale slovenske grafike, ki je odprl vrata minuli ponedeljek, bo na ogled do 21. novembra.
E. Š.
JUBILEJI
PRAZNIK CELJSKE FOLKLORE
V soboto, 13. 11., 1993 bo v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju slavnostni folklorni večer ob 20-letnici ustanovitve Celjske folklorne skupine ŽPD France Prešeren.
6. 11. 1973 je Edo Gaberšek okrog sebe zbral 15 nadobudnih ljubiteljev ljudskega plesa in pesmi. V 20 letih delovanja se je število članov seveda spreminjalo, bila so obdobja, ko jih je bilo skoraj sto, zdaj se število giblje okrog 60 aktivnih članov v starostnem razponu od 14 do 40 let. Govorimo o eni najbolj aktivnih amaterskih kulturnih skupin, ki veliko nastopa, bila so leta, ko je skupina imela preko 80 nastopov, najslabše pa je bilo lansko leto, ko je skupina nastopila 37 krat.
Nastopali so skoraj po celi Evropi, od Finske do Sicilije, od Velike Britanije do Turčije, letos pa so bili na drugi strani ekvatorja, v Braziliji. Radi se pohvalijo, da so v Celju gostili kar nekaj tujih skupin: iz Poljske, Madžarske in Finske pa Slovence iz Belgije, Kanade in Argentine.
Do 15. obletnice je bil umetniški vodja Edo Gaberšek, do spomladi letos Olga Spolenak, zdaj pa Vesna Klavžer. Na slavnostne večere ob obletnicah so vedno vabili tudi svoje bivše člane, ob 15-letnici so celo nastopili. Celjski folkloristi tudi letos vabijo vse bivše člane, še posebej tiste, ki jih niso uspeli pisno povabiti, da se jim pridružijo na praznovanju jubileja.
LONDON
RETROSPEKTIVA BILLA BRANDTA
Jesenska razstava v kulturnem centru Barbican v Londonu je prva velika retrospektiva Billa Brandta, pomembnega angleškega fotografa dvajsetega stoletja. Razstavljenih je več kot tristo njegovih fotografij, med katerimi so nekatere sploh prvič dostopne javnosti.
Prikaz njegovega opusa je zasnovan kronološko, od začetkov avtorjeve kariere na Madžarskem in v Španiji, preko dokumentarnega dela v predvojni Angliji, portretov in serije aktov do poznih nadrealističnih kolažev. Brandt, rojen v začetku stoletja v Hamburgu, se je s fotografijo srečal v pariškem ateljeju Mana Raya 1929. leta.
1
KNJIGE ZA VAS!
Ni vsaka knjiga DOBRA. DOBRA je tista, ki vam ostane v spominu. In mi vam ponujamo DOBRO knjigo - še več:
PAKET DOBRIH KNJIG, odličen tudi za darilo!
Paket sestavljajo knjige:
Peter Božič	Budi Čačinovič
ZDAJ, KO JE NOVA MED DVEMA OBLAST	CERKVAMA
On, Radenko Radenkovič, ga je povabil na hrano. Na pijačo in na hrano le Slovenci ne povabijo nikoli. On to zelo dobro ve, ker ga če noben Slovenec razen na pijačo ni nikoli kam povabil.
Oa bi ga pa kdaj kak Slovenec povabil na pičko, ne, tega pa pri Slovencih ne Boš doživel nikoli. In zato ga Radenko tudi ne vabi na Cico Oriental. Radenko Radenkovič je bil toliko in toliko časa pri vojaških arestantih in tam seveda sploh ni pičk in zato Radenko nujno potrebuje Cico Oriental samo zase, za danes.
Drugič mogoče, je pribil Radenko. In pri tem je ostalo in Niko je moral sam nazaj v kasarno. In ko je prišel tja, je bila ura ravno šest zjutraj in »smotra- in trubač je pravkar zaigral »mirno-, ker se je na »krugu» prikazal general, komandant brigade, in šel naprej proti svoji pisarni.
In ko je vsa brigada stala na »krugu« mirno kot pribita, je komandant brigade opazil Nika, ki se je prestopal z noge na nogo in lovil ravnotežje, pijan in izmučen od celonočne hoje.
Moja generacija je živela ob žerjavici in plamenih dveh svetovnih morij. Srce in možgane so nam pretresale revolucije: oktobrska iz 1.1917, različne »povojne« po 1945., zmagovite »od spodaj« ali »od zgoraj«. Dvajseto stoletje se bliža koncu. Bilo je polno svetlih upanj človeštva, bilo pa je tudi v znamenju krvavih diktatur. Bilo je stoletje Hitlerja in Stalina. Po tolikih izkušnjah bi se stoletje moralo končati brez lažnih iluzij in utopij, dokončno zavrniti vse lažne preroke, ki obljubljajo splošno srečo in zveličanje, pri tem pa hočejo osrečevati človeštvo s svojimi ideološkimi prisilnimi jopiči.
Komunizem je razpadel, ker se je izrodil v nehumano, strogo disciplinirano organizacijo izoliranih vojščakov, ki niso zaupali ljudem in so jih hoteli prisilno osrečevali po svoji meri. Kljub ležkim izkušnjam iz svoje preteklosti, kljub neposrednim zgovornim zmotam komunizma, skuša »stara cerkev« stopati po poti, ki ga je zrušila. Hotel je iz enega centra gospodariti nad celotno komunistično resnico. Poskusi reform so bili prepočasni in prepozni.
Knjige lahko dobite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefon 321-255,110-033, faks 311-956.
Miroslav Jančič
GLASNIK PEKLA
Umreti * Sarajevom
Kadar se z njim srečam - Bog oziroma Alah vesta, kolikokrat počnem tisto, kar mi je bilo že od nekdaj mrzko - preštevam, koliko je okrog mene Muslimanov, koliko Hrvatov, koliko Srbov in koliko drugih, med katere spadam tudi jaz. Razmerje je približno takšno kot na republiški ravni, nekateri bi celo rekli, da je inscenirano - 40:15:30:15. Ko so Srbi iz tistega dela mesta, ki je v njihovih rokah, začeli izganjati Muslimane, in to brez prtljage, sem prestregel. kako neka muslimanska soseda drugi pravi:
«Nič drugega ne ostane, kot da tudi mi izženemo njihove!«
Matej Bor
JERNOV ROKOPIS ALI
MARTINOVA
SENCA
Avtor sporoča v čas in prostor ujeto in z njima tudi opredeljeno zgodbo prek (. . .) Jemovega rokopisa, v katerem pripovedovalec skuša razjasniti eno samo uganko: kdo je v ključnem trenutku povzročil smrt njegovemu prijatelju Martinu.
Jern namreč nosi breme krivde skozi povojno življenje, in da bi se očistil ali vsaj problem razjasnil, napiše zgodbo od otroškega zavedanja do razpleta, ki se konča z Martinovo smrtjo. Bistveno pa je, da je blodni Martin umrl, vrača pa se v Jernov rokopis, kot bi se njegova duša selila vanj.
£
I
t
M
i
Vladimir Kavčič
STEBRI DRUŽBE
Psihosocialni portreti sodobnikov
Res smo dobili svojo državo, a zdaj ne ljudstvo ne politiki ne vedo, kaj bi počeli z njo. To je posledica predhodnega neznanja, kajti te države niso izsilili amaterji, temveč diletanti, tisti, ki mislijo, da vedo in znajo, a se v resnici ne zavedajo niti meja svoje nevednosti. Vodijo jih oholost, prestiž, bolestne osebne ambicije. Več kot polovica sedanjih političnih akterjev samo nadaljuje kariero, ki jo je začela pod prejšnjim režimom, za njih je torej osebna promocija na pravem mestu. Druga polovica so razni frustrirani tipi, ki spominjajo na jecljavca, ki je hotel postati televizijski napovedovalec, zdaj pa zatrjujejo, da ni uspel, ker ni bil v partiji.
Knjiga bo izšla v začetku oktobra 1993.
Vladimir Kavčič
/TEBRI
DRUŽBE
*
POSEBNI POPUSTI!
Vrednost vseh petih knjig je 9,040 SIT, vendar vam jih nudimo za 5.900 SIT. Če naročite štiri, jih prejmete za 4.900 SIT, če naročite tri, jih dobite za 3.500 SIT, če naročite dve knjigi, pa prejmete knjigo Jožeta Smoleta: PRED USODNIMI ODLOČITVAMI brezplačno.
Naročite lahko tudi samo eno knjigo, vendar po polni ceni.
NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno
•
naročam(o) ------1---- izvod(ov) knjige ZDAJ, KO JE NOVA OBLAST
naročam(o) ----------- izvod(ov) knjige MED DVEMA CERKVAMA
naročam(o) ----------- izvod(ov) knjige GLASNIK PEKLA
naročam(o) ----------- izvod(ov) knjige JERNOV ROKOPIS ALI MARTINOVA SENCA
naročam(o) ----------- izvod(ov) knjige STEBRI DRUŽBE
Naročeno pošljite na naslov :________
Ulica, poštna št., kraj:_____________
Ime in priimek podpisnika:___________
1. Račun bomo plačali v zakonitem roku
Dne:________________________________
2. Kot individualnemu naročniku mi pošljite po povzetju.
Žig
Podpis naročnika
DAMIR ZLATAR
FRAY, DOBITNIK
LETOŠNJE
BORŠTNIKOVE
DIPLOME ZA
NAJBOLJŠO
PREDSTAVO
V	CELOTI - NI TAKO VAŽNA PREDSTAVA SAMA KOT ŠTUDIJSKI PROCES,
V	KATEREM NASTAJA - OD NESTRPNECA CELJSKEGA VIHARNIKA DO ZRELEGA DRAMSKEGA UMETNIKA, KI MU JE SLOVENSKA PRESTOLNICA PONUDILA DOM
N
»Avtorski projekt Damirja Zlatarja Fraya po drami Gregorja Strniše Žabe v izvedbi Koreodrame Ljubljana je do skrajnosti domišljena sinteza vseh elementov gledališkega zraza. Dramaturgija ohranja vso sporočilnost Strniševega sesedita, ob tem pa odkriva nove pomene. Scenski prostor na simbolni ravni omogoča režiserju - z vsemi likovnimi elementi in zvokom - da z mojstrsko igralsko zasedbo Štefke Drolc, Borisa Ostana in Pavleta Ravnohriba ustvarja ekspresivno nabito atmosfero, katere del postane tudi gledalec,« piše v obrazložitvi 1. Borštnikove diplome za najboljšo predstavo v celoti. In njo doživlja Damir Zlatar Fray drugi triumf po podelitvi nagrade Prešernovega sklada, objem, na katerega je čakal desetletje.
Začetki v Celju, kamor ste se nekega lepega dne kot mlad plesalec in koreograf Iz Zagreba preselili in tamkajšnje okolje vznemirili s svojimi neverjetnimi ambicijami, so bili viharni, nestrpni. Kljub temu pa ste prišli v srečnih časih, v letih, ko je celjski teater doživljal enega svojih vrhuncev.
»Mlad človek je kot goba, srka vase globoko, tako kot pivnik vsrka kapljo črnila. Požiral sem dogajanja v celjskem gledališču. Silno me je takrat fasciniralo, kar je Dušan Jovanovič počel v tem teatru. Mislim, da predstave Čarovnica iz Zgornje Davče ne bom pozabil celo življenje, spomnim se Rističeve Tosce, ki me je tako daleč očarala, da so njeni drobci kot ostanki takratne obsedenosti še vedno prisotne v mojem delu. Spomnim se Korunovih Cankarjev in do danes še nisem srečal tako globoko branega teksta in pametno vodenih igralcev. In ko sem to posrkal vase, sem začel po svoje.
Tedaj se je to kazalo v različnih nestrpnostih, takrat ne bi znal o tem tako govoriti, danes pa točno vem, da je največja človekova prednost, če tako daleč zrasteš, da niti svojega najslabšega detajla ne vržeš vstran, dokler ga ne osvetliš in skušaš razumeti. Najprej sem začutil nestrpnost do samega sebe, postal sem nenadoma strašno nevrotičen, kazale so se te nestrpnosti v različnih stikih, imel sem intuitivni občutek, da bi se lahko razvil, da bi lahko blazno veliko delal, a za to ni bilo posluha pa tudi financ ne. To je bila moja blazna travma, velik nemir.
Razen tega sem se v Celju vedno počutil kot tujec. Kljub vsemu so mi vedno dali vedeti, da nisem njihov. Zdaj ko hodim po celjskih ulicah, bi jih božal, pa rečem, nisi ti krivo, mesto. Bilo je nekaj ljudi, ki so mi verjeli, a lokalna miselnost je v Celju strašno prisotna, ne vem, če je še kje v tej državi takšna samozadostnost. Vedno so mi dali vedeti, da so moji apetiti ogromni, daje mesto ogromno vložilo vame, da več ne more, pa še tujec sem povrhu.«
Je bilo v Ljubljani drugače?
»Že tedaj so na moje predstave hodili številni Ljubljančani, imel sem kontakte, v Ljubljani so bili prav tako problemi z denarjem, a nikoli ni bilo tega tujstva. Ti si in ti si tukaj in tukaj smo vsi, ogromno ljudi, ki prihajajo. To je šarm ali tragedija, ne vem, kaj je, jaz to vzamem kot šarm neke metropole, kajti Ljubljana je vendarle nek center te dežele in tam je
ogromno ljudi, mnogi prihajajo in tudi jaz sem prišel s svojim kovčkom. Natančno so gledali, kaj počnem. Iskali so rezultate. Ljubljana dolgo gleda, ko začneš iz sebe bruhati, ko se izboriš, nič ti ni podarjeno, moral sem si izboriti prostor. Imel sem izjemno dobre prijatelje, med katerimi moram, posebej ob prehodu v dramsko gledališče, vsekakor omeniti sedaj že pokojno Aljo Tkačevo. Ogromno mi je pomagala, da smo napravili ta naš teater, ki je sedaj postal nekako moj teater.«
Iz Ljubljane so vas poti vodile daleč naokoli.
»Ljubljana je velika izložba. Ljudje iz drugih centrov so spraševali, kdo pa je ta, ta je blazno zanimiv. Tako se mi je na primer odprl Beograd, delal sem v številnih teatrih. Z ljubljansko opero in baletom nisem mogel nikoli delati, tega preskoka v baletno inštitucijo nisem mogel nikoli narediti, v Beogradu sem bil v baletu ena, dva, tri, ob tlesku prsta. Delal sem v Zagrebu, vedno so me dobro sprejeli v Dubrovniku na poletnem festivalu, v Splitu, ogromne manifestacije so mi dali, v Zagrebu Univerziado, ki je bila za Hrvaško nekaj silovito pomembnega, hrvat-svo se je očistilo vseh frustracij. Dobil sem še druge ponudbe, lahko bi odšel delat v Prago, ampak navezal sem na Ljubljano in nisem mogel niti ne bi mogel sedaj oditi stran. Počutim se kot doma in konec.«
In kako je nastajal vaš teater?
»Iz nič, z veliko ljubezni, z velikim zaupanjem igralcev do mene. Na primer Paulo Magelli, katerega sodelavec za gib sem bil in s katerim sva delala velike prireditve na stadionih, me ni kot velikokrat režiserji imel le za nekega sodelavca, temveč je začutil moj talent, ga začel buditi v meni in me spodbujal. Saj ti talenti so notri, ampak sami sebi dosti manj zaupamo, kot bi lahko. In če komu blazno verjameš, kot sem jaz njemu, verjameš tudi tej energiji, ki te spodbuja v odpiranje, da popolnoma odpreš svoj talent in ga izliješ.
In tako prideš v čase, v katerih sem danes, ko lahko resnično izražam, delam na teh talentih v več plasteh. Ogromno mi danes pomeni koreodrama, daje mi zaledje, ni mi treba čakati na delo, napraviti moram najprej v svojem domu in če potlej ostane kaj časa, energije, še nekje drugje.«
Je Koreodrama sedaj v svojem zenitu?
Koreodrama ni samo razstava dobrih in za neko obdobje slovenskega gledališča pomembnih predstav. Bolj kot te predstave same je važen študij, v katerem so nastajale. To je zaklad, ki bo šele čez čas pokazal svojo pravo vrednost, rezultate. Daje mi varnost, napolnjuje me z velikim zadovoljstvom, da lahko delaš resnično z najboljšimi in da so ti najboljši resnično najboljši v tem, ko vedo, da se nekaj lahko počne v teatru z veliko ljubezni, z veliko potrpežljivosti drug do drugega. Človek postaja močnejši. Osebno sem se od igralcev ogromno naučil.
Pred nami je še ogromno časa. Delamo izredno poglobljeno, nič na pamet in si vzamemo dovolj časa. To je prednost off produkcije, neodvisnih gledališč. V njih si
za študij lahko vzamejo ravno toliko časa, kot ga potrebujejo. Predstava je finaliza-cija enega študijskega obdobja. Ne pa naročen projekt, kkmora biti gotov od do. Seveda so tudi odnosi znotraj drugačni. Za neodvisno gledališče se ljudje odločajo po lastni želji, ne po ukazu, ne po službeni dolžnosti.«
Koreodrama je sedaj stara sedem let.
»Začenja osmo sezono in pri ministrstvih, od katerih je dosti odvisna, je našla razumevanje tudi v tej težki situaciji. Ne moremo reči, da se nam cedita med in mleko, vendar tudi sedaj cenijo naše delo in niso pozabili na nas. Ta občutek pomirja in daje veliko notranje moči za naprej. Kar optimističen postaneš, če je že sedaj tako, kot je, kako bo šele, ko bomo živeli v obilju.
Nihče seveda nima zadosti denarja in koreodrama še nikoli ni dobila, kolikor bi potrebovala. A to razumem. Nisem sam. Ali veste, koliko talentiranih je? Ljubljana jih je polna.«
AH ste sedaj v celoti prešli v dramski teater, kaj je s koreografijo?
»Sedaj bi rad režiral, veliko režiral, koreografija me ne zanima več tako zelo, zato ker bi sedaj potreboval ljudi z veliko psihofizično kondicijo, če bi želel nadaljevati pot tam, kjer sem končal. Tega tukaj ni, kajti plesni standardi so strašansko porazno škandalozni. To, kar me od odrskih umetnosti zanima, lahko uresničim v koreodra-mi. Nekih posebnih želj, da bi delal kje drugje, nimam. Včasih grem tja, kjer sem v svojem razvoju srečal prijatelje. Tako je bilo s Tomažem Pandurjem. Ko je prišel za direktorja mariborskega teatra, mi je na široko odprl vrata.«
Nagrada Prešernovega sklada je v vašem življenju pomenila veliko prelomnico. Dosegli ste, kar ste si toliko časa, z ogromnimi napori In velikokrat tudi sizifovsko prizadevali. In sedaj ste na vrhu.
»Snežilo je blazno. Odšel sem ven s košaro polno praznih steklenic Radenske. Ropotale so. Odprl sem poštni predal in notri je bila kuverta. Vzel sem jo in videl suhi pečat Prešernove podobe. Kot da bi mi celoten torzo zajel ogenj. Z zaprto kuverto v nedrih sem šel v park in sem sedel v parku pred norišnico. Sploh je nisem odprl. Začutil sem, da je prišlo obdobje pomiritve. Začutil sem se končno objet, kot da me objema veliko število ljudi, od katerih sem objem želel celo desetletje.
Potem me je zajel blazen strah in predstavo, ki sem jo delal potem, sem delal v silnem strahu, bila je to Prihajajo, se mi zdi, pa tudi v Žabah se nisem znebil tega krča, da sem odgovoren, da moram biti boljši, da moram biti strašno delaven in strašno priden. Takrat v Žabah nisem vedel, zakaj se tako nelagodno počutim, zakaj hočem več, kot bi lahko. Ne vem, če vsi to tako doživljajo, zame je bilo to nekaj strašno pomembnega. Tudi zato, ker mi je Prešeren pomagal urediti dom. Nisem več tako mlad, da bi mi bilo vseeno, kje živim, želel sem, si svoje stanovanje. In naj se sliši še tako nenavadno, Prešeren mi je res dal dom.«
Enči Šibila
SLOVITI DANSKI UMETNIK PER KIRKEBV V MODERNI GALERIJI
KLASIK
SODOBNE
UMETNOSTI
Pretekli četrtek'so v gornjih prostorih Moderne galerije odprli razstavo slik, plastik in risb slovitega danskega umetnika Pera Kirkebyja, vsestranskega ustvarjalca, slikarja, kiparja, grafika, esejista, filmskega avtorja, ki se je z umetnostjo začel ukvarjati v šestdesetih letih v kontekstu takratne eksperimentalne in avantgardne umetnosti.
Že tedaj so se v njegovem delu pojavili elementi in motivi, ki so zanj pomembni tudi danes, to so narava, geološki procesi in zgodovina, potovanja, umetnostna tradicija, posebej danska in sploh skandinavska kultura in tradicija. Veliko je delal v Nemčiji, kjer je v osemdesetih letih veljal za enega vodilnih predstavnikov »novega slikarstva«, pri čemer je ves čas ohranjal svoj način dela in razmišljanja ter tako ostal nesporna avtoriteta v sodobni umetnosti. Kirkeby je eden tistih nekaj sodobnih avtorjev, ki bi jih lahko imenovali klasiki sodobne umetnosti.
Doslej je razstavljal v vseh pomembnih evropskih in ameriških muzejih in galerijah, še posebej pa velja spomniti na veliko retrospektivno razstavo v koelnskem Museum Lud-wig. Redno se pojavlja na največjih mednarodnih razstavah in prireditvah, kot sta na primer Kasselska Documenta ali Beneški bienale.
V Moderni galeriji je na ogled skoraj šestdeset del, od tega 33 slik velikega formata. Decembra se razstava seli v Obalne galerije v Piranu. Ob razstavi so izdali barvni katalog z esejem Igorja Zabela in prevodom petih esejev Kirkebyjeve knjige Bravura.
TRI SKULPTURE IN EN VIDEO
Umetnostna galerija v Mariboru te dni gosti dela štirih kiparjev, ki so se združili v okviru jesenskega Kiparskega srečanja Radgona ’93 v paviljonu radgonskega sejmišča. Slovenski kiparji Jože Barši, Mirko Bratuša, Lujo Vodopivec in Avstrijec Ervvin Wurm se na razstavi predstavljajo vsak z enim eksponatom, prvi trije s skulpturami, Wurm pa z videom. Vrhunski ustvarjalci so si torej razstavo zamislili v minimalističnem, a zato tem bolj kvalitetnem slogu. Razstava, vredna ogleda.
OVA
GORIČKO V PREKMURJU ODMIRA
-	TUDI VELIKE KMETIJE, KI SO ŠE DONEDAVNA ODHRANI-LE PO DESET UST, SO OPUSTELE
-	V NEKATERIH ZASELKIH NAJMLAJŠI PREBIVALEC STAR PREKO TRIDESET LET - KAJ PA ČAKA TISTE REDKE, KI SE KOT ŠTEFAN KUHAR IZ KOŠAROVEC VRAČA NA KMETIJO?
Najprej je seveda potrebno povedati, kje Bogu za hrbtom so ti Košarovci in seveda kdo je Štefan Kuhar. Prvo bo malo težje, dasiravno sem do pred nekaj dnevi živel v lažnem prepričanju, da vsaj o Prekmurju glede zemljepisa nisem tako bos.
Košarovci so vas z 31 hišnimi številkami, od katerih je 18 še »živih«. To v prevodu pomeni, da v teh hišah nekdo stalno živi. V preostalih trinajst se življenje morebiti vrača ob petkih, v nekatera le še ob večjih praznikih, nekaj pa je že takih, ki se pogrezajo same vase. Umirajo stoje.
Vas sodi v šolski okoliš osnovne šole v Puconcih, kamor je mladež še do pred nekaj let peš drobila okrog 8 kilometrov makadama. Otroška pot je seveda bila krajša, saj je šlo čez drn in strn, le malo po cesti.
Danes je vas prilepljena na novi asfalt, ki se začne na Ravenskem, s križiščem pri zapuščenem motelu Čarda v Nemčavcih, teče mimo Rimske čarde po »bodoči avtocesti« skozi Vanečo in se malo po koncu obnovljene ceste v Moščancih zrine v breg. In tam nekje za desetim zavojem strmo zviješ v desno, dva kilometra vijugaš po kamenju in prideš do Kuharjeve kmetije. Če rineš naprej, pridrsaš v Dolino, iz nje spet v Vanečo in nazaj v širni svet.
Tri generacije, ki opustelemu Goričkemu vračajo življenje
tu, v sosednjo vas. Za mentorja so določili Štefana, diplomiranega agronoma, ki je bil na tem območju zadolžen kot svetovalec in pospeševalec razvoja v kmetijstvu. In tako smo me tri študentke čakale na tega 'pospeševalca', spraševale, kdo je to, kakšen je in odkod ter na koncu ugotovile, da ni niti napačen za 'pospeševalca' tu, v teh rovtah,« smeje pri-
Mislim na tiste čase, ko je družba kmetijstvu odmerjala več pozornosti in denarja, vendar sem bil strahopeten, da bi, kot so to storili nekateri, sam segel po to pogačo. Po kreditih...«
»Priznaj, da nisva upala, otroci so bili majhni, ne cest ne strojev ni bilo, ni bilo trga, s čim bi posojila vračala,« vpade žena, 62-letna Olga, ki svoja leta dobro prikriva,
traktorjev, od najtežjega do navadnega, lahek tovornjak in dva osebna avtomobila. Vsa potrebna mehanizacija za dve »liniji«.
Toda to je že posledica investicijskega načrta obeh mladih. Zakaj je Štefan opustil dobro plačano službo in se lotil kmetovanja doma?
»Vedno me je pogrelo, ko sem komu dopovedoval, ka-
Osemnajst let se je šolal, da bi postal — kmet
Pred tridesetimi leti je ob smrti svojega očeta Vlado Kuhar postal gospodar na kmetiji. Za ženo se je ozrl blizu, Olga mu je povila pet otrok.
»Kakor je bilo težko, z ženo sva se odločila, da bova vse svoje otroke šolala, naj stane, kar stane,« pravi Vlado, ko sedemo v prostorni kuhinji za obloženo mizo.
»Ni bilo cest, kaj šele asfalta, ne avtobusov, kaj šele šolskih prevozov, otroci so morali na pot v snegu ali dežju. Ko je snega preveč namelo, smo starejši gazili pred njim. Moram priznati, da je bilo vseh pet odprte glave, najina radost in sreča in da je vseh pet, dokler niso odšli v višje šole, garalo z nama. Enkrat naju je skoraj strlo, pri sedemnajstih nama je umrl sin...«
In tako so šli, Vlado, ki je strojni tehnik, Zdenka, ki je ekonomistka, Tibor, ki je komercialni tehnik in Štefan, ki je diplomirani agronom.
• »Štefanu sva namenila kmetijo, toda kaj, ko je raje tudi on hodil v službo. Sedem let je bil v službi, ko se je končno odločil...«
»Priznam, da se kmetiji nikoli nisem povsem odrekel, vendar še nisem prav dozorel. Pa tudi okoliščine niso bile pravšnje. Kmetija, o kateri sem sanjaril zahteva tudi žensko, ženo in mater, tovariša in prijatelja, strokovnjaka, ki je vse obenem, takih pa ni za vsakim vogalom. Poglejte naokoli, koliko nekdanjih domačij je praznih. Ne samo tu, po Gornje Savinjski dolini, v Prlekiji, na Gorenjskem in Tolminskem. Na kmetiji ženska v resnici podpira tri vogale, čeprav to ne kaže na glas govoriti naokoli...«
»Bodi lepo tiho, da še jaz ne rečem kakšno,« v smehu vpade Vida, absolventka agronomije doma z Raven pri Šoštanju.
Po prvi traktor na Hrvaško
»Tri študentke smo bile odrejene za obvezno prakso
poveduje Vida. Zdaj ne gre izgubljati besed za razlago, zakaj je Vida ostala tu in zakaj je absolvent agronomije.
»Pošteno moram priznati, da sem v življenju storil nekaj napak,« pravi-67 letni Vlado. »Ne, to, da je Štefan že prevzel kmetijo, ni napaka.
njen topel obraz ne kaže petdesetih, kaj šele življenja na kmetiji.
»Za en kredit pa sva se le ojunačila in začela graditi. Kupila sva celo traktor. To je bilo veselja pri hiši, ko je pri-ropotal s Hrvaške.«
Danes je na dvorišču pet
ko in kaj in mi ni verjel, temveč je rinil naprej po svoje, čeprav je imel vse možnosti za sodobno kmetovanje. Za tržno obliko, ki ti edina omogoči, da imaš na kmetiji vsaj toliko, kolikor v redni zaposlitvi. Jaz hočem več. Žene nikoli ne bi silil na kmetijo.
če oba ne bi bila prepričana, da lahko ustvariva več.«
Od kmetije do prave farme
Oče je imel 16 hektarov veliko kmetijo, z dokupi sta jo povečala na 25, od tega je 18 hektarov orne zemlje In travnikov. Kolikšna površina pri nas že omogoča ekonomsko proizvodnjo in življenje vredno truda?
»To je najprej odvisno od ljudi, ki to kmetijo ipnajo, zatem od kvalitete zemlje in seveda opreme. Eno brez drugega ne gre. Najprej je tu človek. V naši vasi smo le štirje, ki rinemo navzgor.«
Kako daleč?
»Midva z možem misliva na majhno farmo, tam nekje do štiridesetih hektarjev, ki bi jo lahko obvladovala brez mnogo tuje pomoči. Toda, vse je potrebno dobro pretehtati, se postopoma razvijati, opremljati in graditi.«
Vaša kmetija je eno samo gradbišče...
»Da. Nenehno gradimo, dograjujemo. Tako, kot priteka denar in kot dovoljuje čas. Kot ste lahko videli, zaključujemo z deli na novem hlevu, v katerega smo že vselili prašiče. 200 prašičev. V prvem hlevu imamo krave molznice, v drugem pitance, vsega skupaj več kot 70 glav...«
Na nasprotnem hribu je velika hiša in kmečki turizem. Poti je več vrst...
»Midva sva se odločila za težjo, vendar zanimivejšo. Gre za ljubezen do zemlje. Tega se ne moreš lotiti, če zemlje ne ljubiš in vse, kar je z njo v zvezi. Odločiš se za nenehni boj z naravo, z okoljem in se razveseliš vsega, kar ti ta zemlja daje«
Pomagajo vsi, razen države
Medtem ko že prav nemarno in nekulturno še vedno segamo po šunki, saj poznate tisti edinstveni vonj in okus prekmurske šunke, ki ti ostane še dolgo v ustih, če ga še tako splakuješ z dobrim vincem, pride drugi Štefan, Štefan Kutoš, zastopnik soboške zavarovalnice Triglav. Možak, ki pozna zadnjo hišo v devetih okoliških vaseh, ki celo leto preživi sleherni delovni dan v obhodu in je kot kaže dobrodošel gost in prijetni sogovornik.
»Prinesel je novo obliko zavarovanja, ki zajema več in je cenejša. Torej to, kar vsi pričakujemo, da je namreč nekaj boljše in cenejše,« v smehu pojasnjuje mladi gospodar, medtem ko mati postavlja na mizo še zrezke. Moj Bog, kako lepo je doživeti nekdanje Prekmurje.
Vlado, kako da ste predali kmetijo še za življenja, ko vendar največ kmetij propada zaradi obupnega oklepanja starih gospodarjev...
»To je resnično zavora na kmetiji. Midva z ženo imava štiri otroke, z vsemi sva se dogovorila kako in komu kaj. Če otrok ne vzgojiš v ljubezni in poštenju, nisi opravičil svojega poslanstva in je strah pred starostjo upravičen.
P
Ne, midva sva kmetijo predala mladima. Pomagava, kolikor moreva in znava in brez strahu pričakujeva starost. Oba sva upokojena, ona dobi 14, jaz pa tisočaka manj in še vedno vlagava v kmetijo, da bi mladima olajšala breme. Tudi ostali priskočijo na pomoč, ko je konica, vsi kot eden smo traktoristi, nakladalci, kosci, vozniki...«
NOVE 190BA
ČW\____
Koliko cenite danes vašo kmetijo?
»Ni ga denarja, ki bi je bil vreden, pa čeprav je tu, bogu za hrbtom, v tej dolinici...«
Pa vendar...
»Gospodje iz zavarovalnice so nekaj govorili o sto milijonih in čez...«
Torej ste vi bogat milijonar...
»Da, milijonar v blatu, ki je njega dni lahko v nekaj minutah ostal gol in bos...«
Kako to mislite?
»Prišlo je neurje, prihrumela toča, znenada se je v hlev priplazila bolezen...Zato je Kuharjev Pišta tako dobrodošel gost, kajti čeprav odnese dva prašiča, živimo brezskrbno, ker imamo kritje.«
V državi?
»Kakšni državi neki. Vse so iste, najboljša je za kmeta slaba. V Pišteku in mladima...«
J. Sever Slike: Nina
Vlado Kuhar: »V ljubezni vzgojeni otroci so porok za mirno starost«
PLAČE PO MANDATU
Milan Balažič, še sprejema, plača avgusta 174.965
Ivan Bizjak, prejemal do 25. januarja
Janos Bukovec, še prejema, plača avgusta 160.644
Dr. Stanko Buser, upokojil 10. februarja
Slavko Dragovan, še prejema, avgusta 163.585
Ivan Dretnlk, še prejema, avgusta 145.748
Franc Feltrln, upokojil septembra
Isabela Flego, upokojila 1. julija
Franc Golija, upokojil 23. marca
Gregor Golobič, prejemal do 31. marca
Vane Gošnlk, še prejema, avgusta 197.311
Franc Gradlšar, še prejema, avgusta 172.277
Jože Hobič, še prejema, avgusta 155.864
Spomenka Hribar, še prejema, avgusta 191.014
Zvonko Ivanušič, do 31. marca
Peter Jamnikar, še prejema, avgusta 152.323
Fedja Klavora, upokojil septembra
Roman Jakič, še prejema, avgusta 155.323
Ervin Kokošinek, še prejema, avgusta 163.703
Ivan Kuhar, še prejema, avgusta 186.874
Janez Lampret, upokojil 5. aprila
Darja Lavtižar - Bebler, še prejema, avgusta 180.116
Sonja Lokar, upokojila septembra
Marija Lončar, še prejema, avgusta 170.000
Franc Lovšin, upokojil 16. aprila
Janez Lukač, upokojil 1. aprila
Andrej Magajna, še prejema, avgusta 167.978
Metka Mencin, še prejema, avgusta 171.795
Andrej Muren, še prejema, avgusta 186.944
Dajan Murko, prejemal do 30. junija
Branko Novak, upokojil septembra
Matjaž Peskar, zaposlil oktobra
Emil Milan Pintar, upokojil 1. avgusta
Franc Pivec, prejemal do 31. marca
Dr. Hubert Požarnik, še prejema, avgusta 196.091
Peter Reberc, še prejema, avgusta 171.425
Bogo Rogina, še prejema, avgusta 197.817
Dušan Semolič, prejemal do 24. marca
Rudi Šeligo, še prejema, avgusta 196.806
Milenko Šetinc, prejemal do 18. februarja
France Tomšič, še prejema, avgusta 175.335
Marjan Vilfan, upokojil 1. maja
Milan Volk, še prejema, avgusta 150.553
Andrej Žorž, še prejema, avgusta 147.013
Barbara Zupanc, koristi za polovični delovni čas
Do dve leti pa bodo plačo prejemali, ko se bodo upokojili:
Anton Kramarič, avgusta 172.942 Franček Rudolf, avgusta 191.908 Anton Tomažič, avgusta 192.278
ALI JE ZA DEVETDESET PROFESIONALNIH POSLANCEV DOVOLJ DOBRO POSKRBLJENO?, SE JE V VEČERU VPRAŠAL BORKO DE CORTI IN SE DOKOPAL 00 PODATKOV, KI JIH DOSLEJ NI BILO V JAVNOSTI. Ml BREZ KOMENTARJEV IN RAZLAG OBJAVLJAMO DEL TEH PODATKOV ZATO, DA Sl BRALCI SAMI USTVARIJO MNENJE 0 TEM, KOLIKO JE VREDEN DELEŽ POSAMEZNEGA POSLANCA ZA RAZMERE, V KATERIH RAJA ŽIVI.

KOLIKO SO POSLANCI ZASLUŽILI OKTOBRA		
Ime in priimek	Neto plača	Dodatek
Tone Anderlič	225.983,80	+ 27.262
Franc Avberšek	173.049,70	+ 27.262
Roberto Battelli	192.330,00	+ 27.262
Dr. Dušan Bavdek	156.329,80	
Igor Bavčar	164.885,10	
Gabrijel Berlič	173.593,00	+ 27.262
Dr. Franc Bučar	230.600,10	
Vida Čadonič-Špelič	161.354,90	+ 27.262
Franc Černelič	176.558,60	+ 27.262
Dragan Černetič	195.298,70	+ 27.262
Geza Džuban	177.217,79	+ 27.262
Polonca Dobrajc	203.173,60	
Branimir Eržen	171.692,20	
Stanislav Frim	189.242,10	+ 27.262
Miroslav Geržina	171.692,20	
Benjamin Henigman	172.265,90	
Franc Horvat	240.116,60	+ 27.262
Ivo Hvalica	177.647,80	+ 27.262
Jože Jagodnik	193.858,60	+ 27.262
Branko Janc	168.161,90	+ 27.262
Janez Jančar	168.958,30	
Zmago Jelinčič	204.720,60	
Miran Jerič	165.345,80	
Dr.Metka Karner-Lukač	203.735,10	
Janez Kocjančič	179.466,40	
Štefan Kociper	231.988,50	
Jožef Kocuvan	169.519,80	+ 27.262
Janez Kopač	216.479,60	
Jožef Kopše	241.120,40	+ 27.262
Dr. Bojan Korošec	195.759,30	+ 27.262
Dr.Mateja Kožuh-Novak	205.364,30	
Dr. Lev Kreft	231.976,30	
Rafael Kužnik	170.795,20	+ 27.262
Sašo Lap	169.820,10	
Maksimiljan Lavrinc	204.018,90	
Andrej Lenarčič	198.032,50	
Jože Lenič	158.557,00	
Franc Lipoglavšek	178.474,90	+ 27.262
Mihaela Logar	173.605,20	
Zoran Madon	159.454,10	+27.262
Jurij Malovrh	179.851,00	
Štefan Matuš	168.162,10	
Alojzij Metelko	206.975,30	
Rudolf Moge	203.716,70	+ 27.262
Miroslav Mozetič	235.985,50	
Irena Oman	202.548,10	
Ivan Oman	173.492,20	
Igor Omerza	225.169,10	
Borut Pahor	186.609,10	
Tone Partljič	175.747,10	+ 27.262
Miloš Pavlica	171.319,90	
Tone Peršak	210.523,80	
Breda Pečan	177.230,00	+ 27.262
Marjan Podobnik	160.811,80	
Janez Podobnik	190.871,50	+ 27.262
Ignac Polajnar	214.325,50	
Marijan Poljšak	171.319,90	+ 27.262
Viktorija Potočnik	206.892,80	
Franc Potočnik	206.765,00	+ 27.262
Miran Potrč	223.539,80	
Maria Pozsonec	230.600,10	+ 27.262
Dr. Janko Predan	199.390,30	+ 27.262
Žarko Pregelj	222.099,70	+ 27.262
Jana Primožič	162.712,70	
Jože Protner	240.583,50	+ 27.262
Ciril Pucko	203.7^7,30	+ 27.262
Vitodrag Pukl	246.893,00	+ 27.262
Dr. Jože Pučnik	217.294,10	
Izidor Rejc______________________239.079,50
Dr. Ciril Ribičič	218.941,90	
Herman Rigelnik	297.508,30	
Dr. Dimitrij Rupel	230.871,70	
Danica Simčič	193.144,70	
Ivan Sisinger	177.565,60	+ 27.262
Nada Skuk	209.709,20	
Marjan Stanič	172.677,60	
Maks Sušek	205.535,20	+ 27.262
Dr. Leo Šešerko	209.709,20	
Marjan Šetinc	172.235,30	
Drago Šiftar	166.261,20	+ 27.262
Jožef Školjč	216.479,60	
Jadranka Šturm-Kocjan	168.061,20	+ 27.262
Dr. Peter Tancig	231.604,00	
Zoran Thaler	216.479,60	
Dr. Ludvik Toplak	207.808,30	
Dr. Vladimir Topler	214.578,70	+ 12.268
Ivan Verzolak	177.123,20	+ 27.262
Dr. Franc Zagožen	219.112,70	+ 27.262
Dr. Janez Zupanec	168.061,20	+ 27.262
Poleg plače, ki je v prvi koloni, imajo nekateri poslanci še dodatek za ločeno življenje in stanovanje, ki ga je treba prišteti k plači. Pri plačah pa ni zajet pavšal, ki je septembra znašal 21.188 do 42.376 tolarjev: tega dobijo poslanci za delo v svoji volilni enoti, piše VEČER.
KDO IMA SLUŽBENO STANOVANJE Kvadra- Ime In priimek	Velikost	tura Stanovanje od:			
			
Franc Avberšek	2-sobno	66,32	1. feb. 1993
Roberto Battelli	1-sobno	42,32	15. sep. 1990
Gabrijel Berlič	1-sobno		55,65
Vida Čadonič-Špelič	garsonjera	19,44	17. maja 1993
Franc Černelič	2-sobno	68,92	9. apr. 1993
Dragan Černetič	2-sobno	66	10. mar. 1993
Geza Džuban	1,5-sobno	58,63	1. mar. 1993
Stane Frim	1-sobno	31,18	9. jul. 1993
Franc Horvat			1. apr. 1993
Ivo Hvalica	1-sobno	39,56	19. maja 1993
Jože Jagodnik	1-sobno	26,34	1. jul. 1993
Branko Janc	2-sobno	64,06	17. maja 1993
Jožef Kocuvan	1-sobno	55,86	8. mar. 1993
Jožef Kopše	1-sobno	55,88	9. mar. 1993
Bojan Korošec	2-sobno	62,87	9. mar. 1993
Rafael Kužnik	2-sobno	65,34	8. apr. 1993
Franc Lipoglavšek	1-sobno	30,27	1. jul. 1993
Zoran Madon	1-sobno	55,77	11. mar. 1993
Rudolf Moge	2-sobno	63,02	10. maja 1993
Borut Pahor	2-sobno	66,29	1. sep. 1990
Tone Partljič	1,5-sobno	55,81	22. mar. 1993
Breda Pečan	2-sobno	66	19. mar. 1993
Janez Podobnik	garsonjera	31,42	18. maja 1993
Marjan Poljšak	2-sobno	66,26	21. maja 1993
Franc Potočnik	garsonjera	27,28	12. maja 1993
Maria Pozsonec	1-sobno	42,93	1. feb. 1991
Janko Predan	2-sobno	63,56	10. mar. 1993
Žare Pregelj	1-sobno	39,74	2. apr. 1993
Jože Protner	1-sobno	45,27	25. jan. 1993
Ciril Pucko	2-sobno	51,33	3. mar. 1993
Vitodrag Pukl	2-sobno	58,49	15. sep. 1990
Ivan Sisinger	garsonjera	26,49	1. maja 1993
Maks Sušek	garsonjera	31,43	1. apr. 1993
Drago Šiftar	1,5-sobno	58,66	9. mar. 1993
Jadranka Šturm-Kocjan	1,5-sobno	62,13	16. mar. 1993
-Vladimir Topler	3-sobno	63,31	31. mar. 1993
Ivan Verzolak	2-sobno	65,37	23. apr. 1993
Janez Zupanec	1-sobno	38,30	17. maja 1993
			
MUZIKA JE BIZNIS
Če bi zanemarili dejstvo, da je bil festival BOOM '93 vse prej kot tisto, kar so organizatorji pričakovali, bi lahko mirne duše rekli, da kljub vsemu užaloščenemu pisanju po časopisih vse skupaj le ni bila popolna polomija. Kvečjemu dobra šola za v prihodnje, saj se je mestoma res zdelo, kot da bi se organizatorji prvič srečali s takšnim projektom. Kar je nemara tudi res, saj rock veselice v takšnem obsegu pri nas še ni bilo, vsaj kar se števila izvajalcev tiče. Slednje pa je bil tudi najusodnejši bumerang tovrstne zasnove celotnega koncerta, ki se je zaradi ogromne nesorazmernosti med razpoložljivim časom in obsegom dogodka sesedel iz načrtovanega me-ga pop rock festivala v »Pokaži kaj znaš v Ljubljani pri Logatcu«. Seveda, lahko je biti posthumno pameten, toda nekatere stvari so bile očitne že pred koncertom. Reklama na primer. Ves čas je bilo namreč čutiti, kot da je prireditev namenjena predvsem Ljubljančanom.
. Brez skrbi, ne bomo zganjali zagrenjenega lokalpatriotiz-ma, le mesta kot so Celje, Koper, Novo mesto in podobna bi si zaslužila več kot dva plakata. Kar je slučaj skoraj z vsemi pop rock koncerti, ki se zgodijo v Ljubljani. Z boljšo reklamo bi pogorelemu Acu Razborniku bržkone ostalo nekaj tolarčkov več, toda to je, kakor tudi ostale pomanjkljivosti, stvar organizatorjev, ki se običajno na koncu lepo izkaže v številkah. Nenazadnje bi z malo bolj dodelanim konceptom šlo veliko lažje, pa čeprav gre, kot radi rečemo, »le« za dobrodelno prireditev.
Sicer pa so dobrodelni koncerti pri nas že pregovorno dobro obiskani. Nič čudnega torej, če je vsaj tretjina nastopajočih videla v Boomu ’93 svoj veliki met. In potem skesano ugotovila, da so mlajši obiskovalci prišli na Lačnega Franca, Perota in ostale iz prve lige, starejši pa na Bele vrane, Srce, September in ostale iz stare garde ter seveda Buldožer. Ki so svoj nastop začeli z Brecljevim Požarom s spremenjenim tekstom (Zjutraj v Delu sem prebral / Aco si studia ni zavaroval) in ki so se po pričakovanjih ter napovedih pokazali kot kvalitetno najvišja točka večera.
Boom 93 je vsekakor pomemben dogodek, predvsem zaradi tega ker bi mu utegnil in tudi moral slediti
Boom ’94. Seveda v drugačni obliki in izvedbi, a vendar. Slovenija namreč potrebuje pop rock festival tipa Boom bolj kot Pop delavnico in podobne obruhane farse tekmovalnega značaja. Končno Slovenija premore tudi dovolj občinstva, ki bi takšno prireditev obiskalo v primernem številu. Slovenija sem rekel, ne Ljubljana.
NOVICE
FAITH NO MORE bodo po vse glasnejših govoricah nagnali kitarista Jima Martina. Po tem, ko so pred leti na hitro in menda nesramno odslovili ustanovitelja in pevca Chucka Mosleya, je zdaj torej na vrsti še Martin, čeprav govorice uradno še niso potrjene. Eden izmed dokazov, ki vendarle kaže na resničnost govoric pa je novi singl, s posnetkom, na katerem ni Martina. Gre za pesem »Another Body Murdered«, ki so jo FNM posneli z BOO-YAA TRIBE za kompilacijo Judgment Night. Na tem posnetku je kitaro odigral Billy Gould.
THERAPV? so pred kratkim končali snemanje novega albuma, ki pa ne bo izšel pred februarjem. Album je za zdaj še brez imena, izšel pa bo pri založbi A&M.
JELLO BIAFRA, MOJO NIKON in TOAD LIOUORS sc
pri Biafrini založbi Alternative Tentacles izdali single »Will The Fouetus be Abor-ted?«. Gre za pro-choice priredbo stare protesniške folk pesmi »Will The Circle Be Unbroken?«. Biafra in Nixon
bosta naslednje leto izdala skupinski album »Prairie Home Invasion«. Po naslovu sodeč lahko pričakujemo besen izpad v Country & We-stern.
ALIČE IN CHAINS bodo v januarju izdali nov album za založbo Columbia. Imenuje se »Jar Of Flies«.
EDDIE KRAMER je človek, ki stoji za kompilacijo priredb kitarskega boga, sicer imenovanega JIMI HEN-DRIX. Na albumu, ki je izšel ta torek in se imenuje »Stone Free«, so se člani skupin PE-ARL JAM in SOUNDGARDEN združili pod imenom M.A.C.C. ter obdelali »Hey Baby (Land Of The New Ri-sing Sun), medtem, ko so se THE CURE lotili »Purple Ha-ze«. ICE-T in njegovi BODY-COUNT so priredili »Hey Joe«, SLASH in PAUL ROD-GERS »I Don t Live Today«, THE SPIN DOCTORS »Spa-nish Castle Magic«, BELLY »Are You Experienced?«, PM DAWN »You Got Me Flo-atin «, SEAL in JEFF BECK (Manic Depression«, THE PRETENDERS »Bold As Love«, PAT METHENY »Third Stone From The Sun«, BUD-DY GUY »Redhouse«, NIGEL KENEDY pa »Fire«. Naslovno pesem »Stone Free« so odigrali ERIČ CLAPTON in CHIC.
TOM WAITS je te dni izdal nov album. Imenuje se »The Black Rider«, izšel pa je pri založbi Island. Na albumu je kar enaindvajset pesmi, Wa-its pa bo na promociji albuma v Nevv Yorku v živo nastopil z VVilliamom Burroughsom in Robertom VVilsonom.
SEPULTURA imajo težave. Vodjo, pevca in kitarista, Ma-xa Cavalero so v Pohoenixu v zvezni ameriški državi Arizona najprej neznanci obstrelili, nato pretepli s kovinskimi palicami, za nameček pa ga je še aretirala policija. Ko je ob tem protestirala njegova žena Gloria, so aretirali še njo. Storilcev seveda niso našli.
KONCERTI
V	sredo, 23. novembra bodo v okviru dvomesečne evropske turneje v klubu B-51 nastopili Nizozemci Dl-STRACT VIBES. Skupina je nastala pred slabimi tremi leti v Rotterdamu in je v tem času izdala dve demo kaseti in LP z naslovom »Fury« za nizozemsko neodvisno založbo Dawn. Distract Vibes odstopa od številnih nizozemskih post hardcore skupin s svojimi težkimi in mračnimi kompozicijami, ki jih gradijo mistični zvok basa, trdi bobni in ostra, eruptivna kitara. Kljub temu pa Distract Vibes ne delujejo utrujajoče ali depresivno, kot večina njihovih žanrskih kolegov, saj v glasbi združujejo različna občutja, od agresivnosti do romantičnosti, njihovi živi nastopi pa so zaradi teatr-skega pristopa še posebej zanimivi.
V	sredo, 10. novembra bo na Metelkovi nastopil JANI KOVAČIČ, dan kasneje pa skupina MACHU PICHU.
V	petek, 12. novembra bosta v koprskem MKC, ki sicer med tednom nudi tudi filmske projekcije izbranih filmskih klasik, v organizaciji Društva prijateljev zmernega napredka nastopila dva re-ška benda in sicer DIKTATURA DECIBELA in STUFF.
V	nedeljo, 14. novembra bo v Gala dvorani Mreže za Metelkovo v Ljubljani nastopil drugogodbeni trio HIRSCH/ROSE/CUTLER. Gre za predstavnike t. i. newyor-ške off-off scene, ki trenutno predstavljajo najbolj aktualen utrip dogajanja na tamkajšnjem glasbenem prizorišču. Koncert bo hrati preizkušnja novega sodelovanja MzM pri izvedbi podobnih, v teh krajih še vedno redkih in zahtevnih koncertnih projektov. Vstopnina bo.
V	soboto, 20. novembra bodo v mariborskem klubu Satchmo nastopili POWER BLUES BAND.
TREND
Izvajati intenzivne priprave na Martinovanje.
Velika Britanija (MM) - ne- Velika Britanija (MM) - ne- ZDA (Billboard) - albumi Slovenija - ultrazvočne odvisni singli	odvisni albumi	1. M E AT LOAF - Bat Out erozije radia MARŠ
1.	SPIRITUALIZED - Electric Mainline EP
2.	POP WILL EAT ITSELF
-	RSVP
3.	CAPELLA - U Got 2 Let The Musič
4.	XPRESS 2 - Say What?
5.	THE LEVELLERS - The Garden
6.	BOO RADLEYS - Wish I Was Skinny
7.	MADDER ROSE - Swim
8.	CREDIT TO THE NATI-ON/CHUMBAVVAMBA
-	Enough
9.	SABRES OF PARADISE
-	Smokebelch
10. STEREOLAB - Lo Boob Oscilator
1.	SABRES OF PARADISE
-	Sabresonic
2.	TEENAGE GANCLUB
-	Thirteen
3.	TINDERSTICKS - Tin-dersticks
4.	SEPULTURA - Chaos AD
5.	AFGHAN	VVHIGS
-	Gentlemen
6.	BUFALO TOM - Big Red Letter Day
7.	ATRALASIA - Pitched Up
8.	TRANS - GLOBAL UN-DERGROUND - Dream Of 100 Nations
9.	BJORK - DEBUT
10. DUB SYNDICATE - Ec-homania
Of Hell
2.	GARTH BROOKS - In Pieces
3.	NIRVANA - In Utero
4.	BILKLY JOEL - Nirvana
5.	MARIAH CAREY - Musič Box
6.	JANET	JACKSON
-	Janet
7.	REBA McENTIRE - Gre-atest Hits II
8.	GEORGE	STRAIT
-	Easy Come, Easy Go
9.	BUND MELON - Blind Melon
10. V/A - Common Thread: The Songs Of The Eagles
1.	PEARL JAM - Go
2.	ALIČE IN CHAINS
-	What The Hell Have I
3.	BIG CHIEF - One Bom Every Minute
4.	HELMET & THE HOUSE OF PAIN - Just Another Victim
5.	SEPULTURA - Teritory
6.	REVOLTING	COCKS
-	Da Ya Think (m Sexy
7.	AFGHAN	VVHIGS
-	Gentlemen
8.	VVONDER STUFF - On The Ropes
9.	I MOTHER EARTH - Ra-in Will Fali
10. POND - VVheel
STING SE KESA
Slavni pevec Sting brez posebnih zadržkov priznava, daje bil precej časa odvisen od kokaina. To je bilo v času njegove kariere, ko je nastopal skupaj s člani skupine The Police. Pravi, da je čel skozi pravi pekel, vendar se je na srečo še pravočasno otresel zasvojenosti.
Zaradi odvisnosti od mamila mu je propadel celo prvi zakon z igralko Frances Tomelty, s katero ima dva otroka. Ko je leta 1986 skupina The Police razpadla, je bil pevec kot zgubljen, edina rešilna bilka je bila njegova kreativnost, vse ostalo pa je bilo po njegovih besedah grozno.
Danes ima Sting 42 let, poročen je s Trudie Stylar, s katero ima prav tako dva otroka, poročila pa sta se po treh letih druženja šele pred enim letom. Prav ona mu je veliko pomagala, pozdravil se je in se odločil za zdrav način življenja.
PHIL COLLINS
ZELO OSEBNE PESMI
Pevec in skladatelj Phil Collins je globoko prepričan, da je njegov najnovejši album njegovo doslej najboljše delo. V nedavnem intervjuju za neko revijo v Los Angelesu je izjavil, da ga je solo snemanje albuma, pisanje pesmi, petje in igranje vseh vrst inštrumentov prisililo, da se je naučil uskladiti kitaro in bas s sintetizatorjem, kot tudi to, kako naj obdela melodijo. Vse doslej je namreč bobnar in pianist Genesisa bil, kot pravi sam, le Človek iz zbora.
Rezultat je zbirka pesmi, ki so, kot navaja Collins, zelo, zelo osebne. S svetovno turnejo, na kateri namerava promovirati novi album, bo Phil Collins startal aprila prihodnjega leta v Kopenhagnu. Udarna pesem iz albuma nosi naslov Both Sides Of The Story.
LOS ANGELES
KNJIGA
0 SPRINSTEENU
čakujejo biografsko knjigo, ki jo je napisal nekdanji član skupine E Street Band in v kateri seveda govori o svojem šefu. Opisuje tako njegovo glasbeno kariero kot njegovo tedanje družinsko in iz-venzakonsko življenje s prijateljico, pevko skupine Patti Scialfa, ki je sedaj njegova žena.
Avtor knjige je Danny Fe-derici, član banda E Street, ki je razpadel leta 1989. Dan-ny je bil zaradi tega žalosten in prizadet, vendar s svojo knjigo, kot zatrjuje, nima namena žaliti ali blatiti Bruca, četudi je knjigo napisal in založil mimo vseh prejšnjih dogovorov. Očitno Sringsteen ne želi komentirati dejanja svojega bivšega kolega, pa tudi časa mu za kaj takega zmanjkuje.
YVES SAINT - LAURENT: TEMNE PLATI VELIKEGA MOŽA
-	DVAJSET LET V OBLASTI ALKOHOLA IN MAMIL
-	NAJNOVEJŠI PARFUM JE PO IZGUBLJENI TOŽBI MORAL POTEGNITI IZ PRODAJE
PEKLENSKI KROG
Pred kratkim je izšla biografija, ki razgrinja temne plati- težje jedelal, postalo ga je življenja velikega modnega kreatorja Vvesa Sainta strah in tako je bil peklenski Laurenta.moža, ki je bil več kot dvajset let pod vplivom krogsklenjen. Po prekomer-alkohola inmamil in brez zdravljenja dostikrat sploh ni nem uživanju alkohola in mogel kreirati.Dolga leta je resnico o njem skrival njegov mamil je padel vdepresijo, ko homoseksualnipartner Pierre Berge, ki pa je nazadnje se je približevala nova kolek-spregovorll. Laurentse je vse svoje življenje otepal s šte- cija, je moral nainfuzije. Pro-vilnimi problemi, sedajpa ga povrhu vsega zaradi parfuma dajalke v njegovem salonu Champagne tožijo osrednjefrancoske inštutucije, češ da je so pogosto videle, kakoz-zlorabll prvotni pomenšampanjca.	dravniki mrzlično hitijo po
.	. .	stopnicah.
Ze precej časa na velikih glavni oblikovalec pri Diorju. Mnenja o Vvesovem ho-francoskih modnih revijah Deset let kasneje je z lastno- moseksualnem prijatelju Pi-bolj kotsame kolekcije ob- modno hišo postal v celot- erru Sergeju sorazlična. činstvo zanima veliki kreator nem modnem svetu številka Modna kritičarka Suzy Men-in ljudjenestrpno čakajo, da 1 in odtedaj je nesporni vo- kes je prepričana, da jebil se na pisti pojavi on. Danes dja svoje generacije kreator- njegov Svengali, medtem ko 57 - letnimojster s svojimi jev. Do tegapoložaja je prišel jma pisatelj Matthieu Gale-drhtečimi rokami in negoto- s pomočjo svojega partnerja yPierra za nevarno, domi-vo hojo jasno kaževse braz- Pierra Sergeja,nadvse nantno kačo. Pa vendar se gotine, ki so mu jih zapustili uspešnega menedžerja, s ka- zdi, da stamehkužnemu mla-alkohol in tablete,depresije terim sta bila, kot pišeavtori- deniču koristila moč in stro-in različne kure. Tako je ši- ca knjige, prvi in najzname- gost šest letstarejšega prija-bak, da ga morajo po polure nitejši homoseksualni par telja. Spodbujal ga je in silil rokovanja in sprejemanja če- vmodnem svetu.	k delu.Osvobodil ga je nave-
stitk njegove gorile podpreti- Najprej se je sproščal s po- zanosti na mater in sestro, ki in odpeljati do limuzine. močjo šampanjca in številne se še danespritožujeta, da je Biografijo o Yves Saint La- nočiprebedel v nočnih klu- Yvesa razdvojil in jim prikri-urentu je napisala ugledna bih in opijanje je tedaj še Val resnico, modnakritičarka Laurence spodbujalonjegovo domišlji- Tudi javnost ni poznala Benaim, ki razkriva, da mož jo. Njegovi sodobniki pravijo, resnice o življenjskem peklu ni alkoholik,dnevno popije da je tudi poveč ur plesal na YvesaSaint Laurenta. Pierre tudi po dve steklenici viskija, mizi in evforija mu je poma- ni skrbel le za njegove finan-da ni odvisen odrazličnih ta- gala pri kreiranjuimenitnih ce, pač patudi za njegovo blet in kokaina šele dve, tri kolekcij.	dobro ime. Nihče ni izvedel,
leta, pač pa totraja že dve Kmalu pa se je moral po da je tri tednepreživel za re-desetletji.	štirikrat na leto, pred pripra- šetkami sanatorija potem, ko
Yves, sramežljivi dolgin, je vo vsakekolekcije, odpraviti Se je v Marakešutri tedne na-imel šele 21 let, ko je postal- po pomoč k zdravnikom. Vse jjvai z viskijem, se obril in bil
Yves Saint Laurent med svojima manekenkama
PIERRE CARDIN
HIŠA ZA BOGOVE
prepričan, da jeMaria Callas ali nori Ludvik Bavarski.
Zaradi vsega tega Yves svojih kolekcij ni več promoviral poturnejah, a ne glede na svoje početje je v trideset-letnikarieri napravil preko 120 kolekcij in še danes se pravnjegovi modeli najbolje prodajajo. Hudo ga je prizadelo, ko seje leta 1985 Pierre Berge izseliliz skupnega stanovanja, ker ni mogel biti več priča njegovegasamouniče-vanja. Moral se je, kot je delal, rešiti te groze. Inmedtem ko on ne verjame več v Yve-sovo ozdravitev, le taosam-Ijeno živi v svojem stanovanju, obkrožen s slikamiMa-tissa, Legera, Bonnarda, Go-ye in šestimi služabniki. Družbomu dela edino kratkonogi buldog, kadar pa ga . peljejo v službo,mora voznik voziti zelo počasi, da si ogleduje ulice, pokaterih peš nikoli več ne hodi.
Naj se ljudje še toliko sprašujejo, ali Yves Saint Laurent,čudežni deček šestdesetih, milijarder, ki igra otroka, aliotrok, ki igra milijarderja, dejstvo je, da iz njega še vednobruha silovit talent in da se okoli njega vedno pletejoproblemi. Pred poldrugim mesecem je na francoski trg poslalsvoj naj novejši parfum z imenom Champagne. Doživel jevelikanski uspeh in samo v Franciji so ga prodali za petinoveč, kot so pričakovali. Toda vrhovno sodišče je razsodilo, daga mora v celoti potegniti iz prodaje.
Tožili so ga proizvajalci šampanjca, Nacionalni inštitut zazaščitne znake z obrazložitvijo, da se geografskega naziva, kije zaščitni znak, ne sme uporabljati za noben podoben proizvodali proizvod, ki bi lahko spremenil ali zmanjšal pomenoriginalne-ga naziva. Podobni sodni procesi potekajo tudi vNem-čiji in Veliki Britaniji.
Sodišče v Franciji je odredilo tudi zaplembo embalaže inreklamnega materiala, ki ga je treba uničiti. Sodba je-pravnomočna ne glede na pritožbe zagovornikov, ki trdijo, daje ime Yvesa Saint Laurenta zadostna garancija, ki dajeparfumu Champagne prestiž in slavo.
Sedemdesetletni Pierre Cardin, eden najznamenitejših modnih kreatorjev sedanjosti, še vedno preseneča. V svojem življenju se je lotil številnih stvari, od parfumov do restavracije Maxim, ki jo je v prepričanju, da sta Ma-xim in moda tesno povezani, prevzel pred dvanajstimi leti. Njegov zadnji podvig pa je izgradnja futuristične hiše sanj Port-la-Calere v južni Franciji.
S prijateljem Bernardom je želel zgraditi hišo, kakršne še ni bilo. Izmislila sta si labirint, poln razkošnih predmetov in drznih rešitev, ki ga je oblikoval romunski arhitekt Antii Lovag. Med gradnjo je
prijatelj umrl, Cardin pa je z izjemno domišljijo projekt pripeljal do konca.
Danes je hiša dokaz njunih izvirnih domislic, sva zaobljena, polna dragocenosti, velika in udobna, in je ena v nizu številnih palač, ki jih ima znameniti modni kreator po vsem svetu, od luksuznega apartmaja v Parizu, vile v Cannesu, palače v Benetkah, ateljeja v Barceloni, do imenitnega stanovanja v New Yorku in kmečke haci-ende v Houdanu, nedaleč od Pariza. Vsa ta domovanja mu mnogo pomenijo, v njih se sprošča in si nabira energijo. Zadnje med njimi mu bo omogočilo, da se bo na stara
leta počutil kot v raju.	je navezala nase, je bila fran-
Pierre Cardin se nikoli ni coska igralka Jeanne More-poročil. Edina ženska, ki ga au, s katero je živel šest let.
ŠEST TISOČ LET SO SE LJUBLJANČANKE KRASILE Z NAKITOM
KO NEČIMRNOST
POSTANE
ZGODOVINA
V teh dneh je v posebni razstavi sobi Stare grofije oziroma Pokrajinskega muzeja v Celju na ogled izbor iz razstave Mestnega muzeja Ljubljana z naslovom V Ljubljan ci so pa take, ki imajo rinčke zlate, domišljeno izbrani eksponati šest tisoč let nakita iz arheoloških obdobij Ljubljane. Z razstavo so želeli predstaviti nepretrgano in tisočletja dolgo človekovo željo, kako poudariti svojo osebnost, izraziti družbeni pomen in veljavo. Vpogled v polpreteklo obdobje pa dopolnjujejo podobe ljubljanskih meščanov.
Emona, zlati uhan iz 1. stoletja
»So nekatere konstante,« pišejo avtorji v zloženki ob razstavi, »ki so lastne človeškemu rodu skozi tisočletja. Ena teh je gotovo tudi raba nakita. Njegov pomen oziroma krasitev z njim je večplastna: primarng želja po polepšanju lastne podobe, magična moč kovine, Krasilnega kamna, ali celega predmeta, ima določen statusni ali socialni pomen ali pa je nakitni predmet poleg vsega še funkcionalen. V teku različnih časovnih obdobij je običajno prevladovala ena ali druga komponenta ter določeni predmeti iz raznovrstne pahljače nakitnih oblik.«
Poseben čar imajo vsekakor eksponati častitljive starosti, tisti najstarejši iz tako imenovane Kulture ljubljanskega barja, to je iz konca mlajše kamene dobe okoli 3500 pr. n. št. Antično obdobje prevzame obiskovalca z oblikovanostjo predmetov in spričo uporabe plemenitih kovin, pa tudi zaradi raznovrstnosti nakita, uhanov, prstanov, zapestnic, sponk, lasnih igel, ki so krasile umetelno napravljene pričeske. V dobi preseljevanja narodov se krasilna tehnika še bolj razmahne, pozlačene ali posrebrene površine oblagajo z raznovrstnimi dragimi in poldragimi kamni, vzhodnogot-ska ženska noša je polna nakitni predmetov. V staroslovanskem obdobju, ki datira v 9. in 10. stoletje se pojavljajo predvsem različni uhani z vrezanim okrasjem, rastlinskimi in živalskimi motivi, broše pa kažejo karolinški umetnostni vpliv.
Razstava vodi po stoletjih naprej z drobnimi, a dragocenimi in mikavnimi predmeti vse do današnjih dni, do sodobnih oblikovalskih naporov, ki jih še prav posebno gojijo v slovenskem zlatarskem središču, torej v mestu ob Savinji.
E. Š.

Studio za propagandno fotografijo in film, d. o. o.
Roman Fonda * 63000 Celje; Trg svobode 10; « 063/28-713
NOVI TREND V HOLLYWOODU?
ŽIVLJENJSKA VLOGA: BITI MATI
Je postalo materinstvo v Hollywoodu trend, namenjen zunanjemu videzu, ali resnična potreba junakov malega in velikega ekrana, ki bi želeli v svojih zasebnih življenjih zaigrati enako uspešno kot v poklicu? Mediji so naklonjeni prvi verziji, igralci pa ogorčeno odgovarjajo, da je starševstvo najbolj naravna stvar, ki lahko njihovo življenje le obogati.
Candice Bergen, mati šestletne Chloe, je po nekoliko poznem materinstvu tri leta poklicno mirovala
Večina igralcev se je morala podati skozi različne faze uveljavljanja, da bi pristali na vrhu, ki jim prinese slavo, uspeh in denar, ker pa potem postaja delo vedno manj izzivalno, si želijo, da bi svojo ljubezen poklonili otrokom. Tako se odločijo igralke prevzeti režijo lastne usode in glavno življenjsko vlogo podarijo naslednikom, po naravni poti ali s posvojitvami.
Leta 1980 je Faye Dunaway obvestila javnost, da želi postati mati, četudi brez poročne listine. Ob tem so jo podprle Farah Fawcwtt, Goldie Hawn in Jessica Lange, ki so se prav tako odločile za materinstvo brez poroke. Jessica Lange, nekdanje King Kongovo dekle, je danes mati dvanajstletne deklice, ki ima za očeta svetovno znanega baletnika Mikhaila Ba-rišnjikova. Igralka pa živi
s prijateljem Samom Shepar-dom daleč proč od hollywo-odskega trušča, na farmi, za kar so se odločili predvsem zaradi deklice, da bi jo obvarovali pred mestno histerijo in ji omogočili odraščanje v naravi.
Mnoge zvezdnice priznavajo, da jim je materinstvo v veliki meri spremenilo življenje, povzročilo nove navade, o katerih niso prej niti sanjale. Kathleen Turner, junakinja številnih avanturističnih filmov, na primer izjavlja, da je zaradi svoje hčerke pripravljena prostovoljno delati v knjižnici šole, ki jo deklica obiskuje. Mela-nie Griffith vozi svojo hčer dvakrat tedensko na gimnastiko in skupaj z ostalimi mamami potrpežljivo sedi v čakalnici, pije kavo in izmenjuje mnenja o vzgoji. Maryl Streep slovi kot ena najuspešnejših in najboljših ame-
Michelle Pfeiffer črpa novo moč v posvojeni deklici Claudiji Rose
riških igralk, zanjo je na prvem mestu materinstvo, ima štiri otroke in v njihovo dobro se je družina preselila na veliko posestvo, kjer takrat, kadar ne snema, sama obdeluje zemljo, prideluje zelenjavo, bila je celo pobudnica javne kampanje proti uporabi pesticidov v poljedelstvu.
Bette Miller je postala mati pri štiridesetih, srečen dogodek je dolgo pričakovala in se zanj še posebno dobro pripravljala. Dileme, ali bo družina živela izven Hollywo-oda ali ne, sploh ni bilo, že pred otrokovim rojstvom je bila odločena, da se bo posvetila družini. Pred šestimi leti je postala mati deklice Sophie, a kljub temu še lahko najde čas za kariero, še več, odkar ima otroka, je zabeležila nekaj sijajnih filmskih vlog. Sicer pa poudarja, da je zaradi hčerke spoznala razsežnosti življenja, ki so ji bile do takrat tuje.
Candice Bergen, priljubljena Murphy Brovvn, se je prav tako odločila za pozno materinstvo. Poročena je s francoskim režiserjem Louisom Mallejem, njuni hčerki Chloe je šest let. Candice je po njenem rojstvu poklicno tri leta mirovala, danes pa svoje obveznosti podreja hčerkinim šolskim obveznostim. Ko se selijo v hišo v Los Angelesu ali v New Yorku ali v Franci-
Nicole Kidman in Tom Cru-ise nista mogla imeti otrok, pred nedavnim sta posvojila deklico Isabello
jo, starša upoštevata šolski režim.
Cybill Shepherd je mati treh otrok, dvojčkov Zacka in Ariela ter trinajstletne Cle-mentine. Demi Moore se prav tako ne strinja z mnenjem, da naj bi bili otroci v Hollywoodu trend, kajti s soprogom Bruceom VVilli-som pričakujeta že tretjega otroka. Zatrjuje, da prejšnja dva nista niti malo škodovala njeni karieri. Demi je ena izmed tistih mam, ki že ob podpisovanju pogodbe vztraja, da bodo njeni otroci ob daljših potovanjih, povezanih s snemanjem, odpotovali skupaj z njo. Tridesetletna igralka je prepričana, da ne bo imela samo treh otrok: »V življenju sem dosegla vse, o čemer sem kdaj sanjala, denarja imam dovolj in zato ne vidim razloga, zakaj ne bi svoj preostali čas posvetila otrokom.«
LUCIANOVA MUZA
Veliki umetniki potrebujejo za inspiracijo svoje muze, tudi znani italijanski tenorist Luciano Pavarotti ni izjema. Med gostovanjem v New Yorku ga z velikimi modrimi očmi in lepim telesom prevzela Lucia Debrilli, manekenka iz Trsta. Na nedavnem koncertu Luciana in Placida Dominga v njujorškem Metropolitanu ji je pripadlo častno mesto, namreč, sedela je pred znanimi imeni, kot sta Paloma Picasso ali multimilijarder Christopher Forbes. Ali se bo Pavarotti zaradi nove ljubezni odpovedal svoji ženi Adue, na sliki je poleg njega, tega še ne vedo, pravijo pa, da mu zaradi ljubezenskih težav gotovo ni vseeno, o čemer pričajo izgubljeni kilogrami.
KRALJICA IN NJENE TORBICE
Najbrž si s težavo predstavljamo, kaj nosi kraljica Elizabeta v svojih torbicah, kar 2800 jih ima. V njih ni čekov niti ključev, pač pa očala za branje, pasja značka (v spomin na prvega psa), pasji kolači, mini kamera, križanka, zdravila proti želodčnim težavam. Kraljica je s torbicami zasvojena, pravi angleški psiholog Dennis Friedman. Je med najbogatejšimi ženskami na svetu, a samozavesti in prepričanja vase nima dovolj. Zanjo ima torbica podoben pomen kot za majhno deklico plišast medvedek ali priljubljena volnena odeja.
KRALJEVSKA
POROKA
Zaželeli so jima več sreče, kot so je bili v zakonu deležni njuni starši in ostali člani kraljevske družine. V stari vestminstrski cerkvi Sv. Margarete sta se poročila sin kraljičine sestre vikont David Liney, dvanajsti kandidat po vrsti za angleški prestol, in Serena Stanhope, hčerka multimilijarderja Petersha-ma. Po obredu sta takoj odpotovala na medeni mesec v Zimbabve, kamor so jima med drugimi zaželeli srečno pot tudi kraljica mati, princ Edvvard in Lady Diana.
RICHARD GERE IN CINDV CRAWFORD
PRAVLJICA DVEH ZALJUBLJENCEV
Ali sta lahko dva človeka, ki sta videti fantastično, sta uspešna in bogata, skupaj srečna, se sprašuje visoko-nakladna revija People. Odgovor je, da sta lahko. Richard Gere in Cindy Cravvford to nenehno dokazujeta. Tudi v zasebnem življenju sijajno
igrata svoji vlogi in oblikujeta sliko idealnega para. Ona je svetovni vrhunski model z razkošnimi lasmi, poželjivim telesom in širokim ameriškim nasmehom, on je vrhunski filmski zvezdnik sproščenega stila in zadržanih gibov, vedno nekoliko
vznemirjen zaradi privlačnosti, ki jo vzbuja.
V javnosti sta vedno popolna, nasmejana, urejena, zadovoljna. Fotoreporterji so jima vselej na sledi in časopisi polni njunih fotografij na obali, v restavracijah, v večernih lokalih, na podelitvi
oskarja. Tedaj, ko ona njega spremlja na premiere ali sestanke z dala lamo, ali ko je on ob njej na revijah v evropskih mestih, središčih mode, vselej kažeta svojo popolnost in ljubezen, v katero pa le malokdo verjame.
Richard Gere (44) in Cindy Cravvford (27) sta se srečala leta 1988 na eni od številnih zabav v Los Angelesu. Pravijo, da je bilo njej vroče, njemu pa dolgčas, zato sta se umaknila. In ostala skupaj. V desetletju, ko je od leta 1980 do 1990 nastajala Gero-va imenitna filmska kariera, so se pogosto pojavljali tudi sumi, da je bolj naklonjen istemu spolu. S podobnimi govoricami je bila ovita tudi Cindy, ki se giblje v modnih krogih in kjer manekenke pogosto niti ne tajijo svojih »ženskih« nagnjenj. Na neposredna vprašanja o tem sta oba le odkimavala z glavo in namigovanj nista hotela komentirati. Ljudje so bili v nenehnih dvomih.
Njuna zveza naj bi jih razpršila in sedaj sta idealen par. Manjka jima le otrok. Kadar ljudje omenjajo njunega potomca, se spet skrivnostno smehljata in nedoločno namigujeta, da se tudi na tem področju obetajo velike novosti.
ŽENSKE RADE MENJAJO SVOJO ZUNANJOST
V ISKANJU NOVEGA OBRAZA
Brez sprememb postajajo ženske utrujene, surove, depresivne in polagoma gre z njimi navzdol. In to nekatere zavestno ali podzavestno zelo dobro vedo, vsakih nekaj let menjajo svoj videz in z njim celo temperament. Vzemimo Jane Fonda, Bette Midler, Tatum 0’Neal in številne druge.
Jane Fonda je eden takšnih tipičnih primerov. Leta 1968 se je pojavila pomanjkljivo oblečena v znamenitem filmu Barbarella in postala
soproga Rogerja Vadima. Kar pa ni dolgo trajalo. Vlogo zapeljive svetlolaske je zamenjala za protivojno aktivistko brez ličila, v zlizanih kavbojkah in z razmršenimi lasmi, zaradi česar jo so začeli klicati Hanoi Jane. Njen drugi mož Tom Hayden, ki je se je leta 1976 neuspešno skušal prebiti v senat, je bil seveda levičar. To je ni prav posebno prizadelo, vrgla se je v novo smer. Postala je fitness guru in z 18 kasetami sladke ptice mladosti zaslu-
žila kar 180 milijonov dolarjev. Nato je prišel trenutek, ob katerem so levičarji zazijali. Poročila se je z ultra desničarjem, bogatašem Tedom Turnerjem, ki ji je omogočil še bolj udobno življenje, namesto da bi se znojila, se je pričela več ukvarjati s smučanjem in jahanjem.
Kako najti samo sebe je prizadevanje, s katerim se ne ubadajo le zvezde, katerih sijaj pričenja počasi bledeti, pač pa tudi vsakdanje ženske, ki so se naveličale gledati svoj znani obraz. In tedaj se začenjajo pohodi po nakupih, obiski frizerskih delavnic, ženske se odločajo za nove službe, podpisujejo zahtevke za razveze zakona ali se vnovič možijo.
VVashingtonski klinični psiholog zatrjuje, da je koristno od časa do časa pogledati vase, želja po spremembi je varovalo pred otopelostjo, prinaša nekaj novega, svežega, ‘razburljiva je. Njegovo tezo zelo dobro potrjujejo slavne ženske, denimo, Bette Midler, ki je začela svojo kariero kot plesalka v raznih klubih in se spremenila v igralko razkošnih oblin, ki so jo nominirali za oskarja. Ko je ugotovila, da
se je preveč zredila (po živčnem zlomu je našla edino uteho v hrani) in po rojstvu hčerke se je uspela spet zbrati, v devetdesetih letih se je vrnila v formo, posnela film Hocus Pocus in sedaj se ponovno podaja na turneje.
Tatum 0’Neal je ena tistih, ki se sprememb nikoli ni bala. Z desetimi leti je postala najmlajša dobitnica oskarja, potem je kariero podredila poroki s slavnim in bogatim teniškim asom Johnom McEnrojem, po treh otrocih je zakon propadel, ona pa ni tratila časa. Vrnila se je na delo in sedaj je vznemirljiva, seksi in živi sama, ker ji tako ustreza.
Nancy K. Schlossber, profesorica na univerzi v Mary-landu, vodi terapijo za skupine ljudi, ki si želijo spremeniti življenje bodisi zaradi osebnih želja bodisi zaradi objektivnih okoliščin, ki posameznike v to silijo. Ni pa to vselej enostavno, ugotavljajo strokovnjaki, zahteva posebno odločnost in samozavest, ki ju še zlasti pri ženskah, ki so dolgo časa živele v varnem zakonu, domala ni več. Preostajata le dve poti: ali osamljenost ali nov način življenja.
STOP
ZA
NADUTOST
Macaulayja Culkina, največjega otroškega zvezdnika, so izključili iz snemanja filma »Richie Rich«, ki pripoveduje o otroku multimilijo-narju, kar Culkin v resnici tudi je. Očka menedžer je povzročal prehude težave in producentom postavljal vedno znova nove pogoje. Četudi so Culkina želeli kot glavnega igralca in mu bili pripravljeni plačati osem milijonov dolarjev, novih kapric niso mogli tolerirati. Sicer pa ni prvič, da prihaja mali princ na udar zaradi bahavosti.
POGLED V VODO
Pred dvajsetimi leti je bil Richard Nixon mogočen in slaven v vlogi ameriškega predsednika, dokler se ni moral leta 1974 umakniti zaradi afere VVatergate. Od tistega časa je živel osamljeno in odmaknjeno, gneča okoli njega se je kaj hitro razpršila.
Osemdesetletni Nixon je pred nedavnim izgubil še soprogo Pat, s katero je bil poročen triinpetdeset let. In postal je še bolj sam, edina želja, ki jo še izpolnjuje, je ribarjenje, menda preživi kar precej dni na Long Islandu.
JtaBfci«:'-:-'—3,
STOPITE BLIŽE, SLOVENSKI VOJAKI
HOROSKOP
□

Oven 21. 3.-20. 4.
Pred vami je teden, v katerem se bo zaokrožilo za vas negativno obdobje, ki se je odražalo predvsem v odnosih s partnerjem. Počasi boste vstopili v drugačno vzdušje in tudi vzgibi, povezani z vašim čustvenim življenjem, se bodo učvrstili. Srečne številke: 2, 6, 9, 19, 27.
Bik 21. 4.-20. 5.
Previdni bodite v svojem delovnem okolju, ni nujno, da se bo vse izteklo tako, kot ste predvidevali, štrene se lahko precej zapletejo, zato ravnajte z občutljivejšimi v rokavicah. Nekoliko ste jezni na ves svet, v bistvu pa vam manjka le počitek. Srečne številke: 1, 7, 8, 10, 25.
Dvojčka 21. 5.-21. 6.
Zaradi pokvarjenega razpoloženja se vam bodo zdele vsakdanje obveznosti nekoliko težje, kot ste navajeni. Na delovnem mestu so možni zapleti, napeto vzdušje, kar vas bo obremenjevalo do te mere, da boste svojo slabo voljo prenašali še v družino. Srečne številke: 4, 6, 9, 19.
Rak 22. 6.-22. 7.
Veliko se vam bo godilo in ne-
Dvojčk
ES
L.C*V
H
pričakovani dogodki vas bodo spodbujali k povečani aktivnosti in želji, da bi uresničevali zadane cilje. Tudi finančne težave se bližajo h koncu, bili ste potrpežljivi in rešitev se vedno najde, to pa že tako veste. Srečne številke: 2, 6, 9 14, 22.
Lev 23. 7.-23. 8.
Pred vami je vsakdanja mešanica, ki vam prinaša precej dobrega, a nekaj tudi slabega. Spoznali boste nekaj novih ljudi, preživeli prijetne večere v prijateljski družbi in morda boste tudi odpotovali, na drugi strani pa se boste ukvarjali s prepiri. Srečne številke: 4, 7, 9, 10, 26.
Devica 24. 8.-23. 9.
C'jVl V naslednjem tednu ne pričakuj-te preveč, bodite zadovoljni s solidnimi priložnostmi brez večjih preobratov ali vznemirjenj. Na finančnem področju se vam ponujajo nekateri dobri zalogaji, le opaziti jih morate in vložiti nekaj truda. Pazite na zdravje. Srečne številke: 3, 4, 7, 19, 23.
Tehtnica 24. 9.-23. 10. Ukvarjali se boste
_____. ___________z Ijubezen-
| skim življenjem, v katerem boste razpeti med dve strani, ne boste se mogli odločiti, kaj naj naredite, poleg tega pa se bo neka oseba do vas zelo dominantno obnašala, pokroviteljstva pa ne marate. Načrtujte dolgoročno. Srečne številke: 4, 7, 8, 16, 25.
Škorpijon 24. 10.-22. II.
nma Bodite pripravljeni, da se za vas
BuilS ne bosta cedila samo med in mleko, vse ne more iti točno tako, kot ste si zamislili. Čeprav boste morali opraviti le z manjšimi nesporazumi v družinskem krogu in nepomembnimi zapleti na delovnem mestu. Pokažite več optimizma. Srečne številke:
5,	8, 9. 17, 21.
Strelec 23. 11.-21. 12.
■JM Veliko boste delali, in ker si ne
CrvJ znate jemati počitka, boste kaj kmalu okusili utrujenost in naveličanost. Dobro veste, kaj hočete, a tega ne morete doseči za vsako ceno, bodite torej zmerni v vsem, kar počnete. Ne pozabite na družinske obveznosti. Srečne številke: 2, 4, 7, 19, 27.
Kozorog 22. 12.-20. 1.
■ETV Razmišljate o svoji prihodnosti
UlfJI in nekoliko preveč zanemarjate sedanjost. Poiščite pravo mero in uravnovesite življenje, ekstremi še nikoli niso vodili v pravo smer. Prijatelji bodo imeli na vas močan vpliv, vendar razmišljajte s svojo glavo. Srečne številke: 3,
6,	8, 15, 22.
Vodnar 21. 1.-19. 2.
Prestopate v nekoliko negativno ___ obdobje, v katerem se boste morali soočati s težavami na delovnem mestu kot tudi v zasebnem življenju. Na eni strani se boste ukvarjali z nestrpnimi in užaljenimi sodelavci, na drugi pa z nezadovoljstvom v družini. Srečne številke: 1, 6, 9, 17, 24.
Ribi 20. 2.-20. 3.
V naslednjem tednu boste lahko uživali v sadovih svojega dela in dejavnosti, zato ne dopustite, da vas zmedejo ogovarjanja ali sumničenja v to, kar ste si začrtali. Bodite samozavestni in prepričani v svoj prav. Preživeli boste prijeten večer. Srečne številke: 2, 5, 9, 18, 28.
SESTRA MARIJA GABRIELA OPOZARJA ZEMLJANE
SVETOVNA KATASTROFA LETA 1994
lkan,sk komet se bo zaletel v Jupiter 25. avgusta 1994. jela in povzročil največjo kozmično eksplozijo v zgodovini človeštva! Za tem opozorilnim ultimatom, objavlje-mm v uglednem The Guardianu, stoji poljska zvezdoslovka z religioznim Imenom sestra Marija Gabrijela.
Osem božjih zapovedi
Gabrijelino sporočilo je jasna. Če vlade sveta ne bodo poslušale Božjega naznanila, tvegajo globalno uničenje človeštva, ki ga je najavil že prerok Izaija. Da do katastrofe sveta, bi bilo potrebno izpolniti osem božjih zapovedi:
Od vlad se zahteva drastično zmanjšanje stopnje zločina, tako da se kopirajo zakoni in ureditev Saudske Arabije. Bog poleg tega zahteva uničenje vseh pornografskih materialov. Tretja točka prepoveduje prikazovanje vsakega zločina in nasilja po televiziji, ker le to vpliva na agresivno obnašanje v vsakodnevnem življenju. Nadalje Bog prepoveduje NHS
bolnicam (?), da prenehajo z ubijanjem starih ljudi s prevelikimi dozami morfija in stradanjem, s čimer si pridobivajo čimveč prostih postelj. Peta božja zapoved vse alkoholne pijače zamenjuje z nealkoholnimi pivi in vini. Šestič, ženske morajo striktno spoštovati zakon, ki določa dostojno obnašanje v jav-
nosti in s tem zmanjšuje seksualne zločine. Vse okrutnosti zoper ptice in živali morajo biti najstrože prepovedane in prepričane! Italijani in Španci morajo prenehati s pobijanjem ptic selivk. Vsakršna trgovina z živimi živalmi mora biti končana, kar velja tudi za bikoborbe, in vsakršen lov na živali in trgovino z živalskimi kožami. Prav tako se zahteva prenehanje vseh laboratorijskih poskusov na živalih. In osmič, vse vojne v Afriki, Jugoslaviji in na ostalih mestih morajo ta-
koj prenehati. Če ne, narodom preti uničenje.
Molitev na kolenih
Kaj narediti, da se to ne dogodi? Sporočilo pravi, da morajo ljudje na kolenih prositi Boga za usmiljenje, da zaustavi ognjeno kroglo na njeni uničevalni poti. Bog prav tako zahteva od papeža Janeza Pavla II, da čimprej odide v London na posvetovanje z nadškofom Georgeem Careyem, v zvezi z zadnjim ultimatom vsem narodom in vladam sveta.
Podrobnejši opis prihod- smetišča na Himalaji. Kaj njega dogajanja, ko bo aste- prebivalci Zemlje že niso raz-roid končal svojo kazensko pršeni, vsaj tisti iz Hrvaške in ekspedicijo, najdemo v Iza- oni iz BiH? ijevi prerokbi: »Glej, Jahve ruši zemljo, ji uničuje lice in razganja njene prebivalce.
Opustošena bo zemlja, popolnoma oropana, ker je Jahve tako odločil. Zemlja toži, veni, svet ugaša, nebo propada.«
Se Izaijina prerokba že ni začela izvrševati? Kaj ni uničevanje Zemlje že naša resničnost, od apokaliptičnega vukovarskega pejsaža, do

STANOVALCI IN ŽIVALI
V	SKUPNEM STANOVANJU
V naši lepi Sloveniji se je razpasla nehigienska navada, da ljudje in psi živijo skupaj. Vsako leto je več psov v stanovanjskih hišah in blokih. Zaradi higienskih razlogov bi moralo biti to prepovedano, pa še do danes ni. Ljudje imajo veliko denarja in kupijo po zelo visoki ceni razne pasme psov. Psi ne jedo trave kot zajček ali krava, ampak meso, ker so mesojedci. Lastniki psov jim redno kupujejo: piščančje meso, klobase, razne konzerve, riž in mleko. Potem še razne glavnike, šampone, krtače, kar vse veliko stane.
Lastniki psov pravijo, da jih imajo za zabavo ter, da je to danes MODERNO IN ELEGANTNO IMETI PSA. Pes lahko hodi po stanovanju in vse ovohava in jih to nič ne moti. Sedi lahko na kavču ali postelji in to je higiena. Teka povsod tudi po cesti in potem zopet v stanovanje. Družina ga boža in poljublja in to se jim nič ne gnusi. Pes vse vsepovsod ovohava in je zato bacilonosec, pa se tega ne zavedajo. Na stranišče ne hodi, ampak se ponemarja povsod v sobi, veži, kleti, pralnici, hodniku, balkonu. To pa je treba večkrat dnevno očistiti - odstraniti.
Ker se upokojencu pa tudi mlajšim ne ljubi vsak dan večkrat čistiti iztrebkov, zato so si umislili, da je bolje, da jih redno vsak dan vodijo v naravo. Nekateri lastniki jih vodijo v mraku, zjutraj in zvečer na zelenice, da si tam izpraznijo črevesje. Mehur pa si izpraznijo ob bližnjem električnem drogu. Razumljivo je vsakomur, bolje je v naravi, kot da se doma pone-marijo. Očividci jih vidijo in se zgražajo nad to svinjarijo.
V	Sloveniji je 200.000 psov in koliko je te nesnage na zelenicah, si lahko zamisli vsak.
V Sloveniji je veliko revežev, ki ne dobijo nobene pomoči in prosijo za denar, ker nimajo za kruh in krompir. Naša oblast naj bi za vse vrste psov uvedla zelo visoke DAVKE. Zbrani denar pa bi razdelila zelo ogroženim revežem, da imajo za preživetje. (Pijanci ne bi dobili denarja). Če imajo lastniki psov denar, da psa kupijo po tako visoki ceni in da ga hranijo z mesnino, še bodo imeli denar, da plačajo mesečni dovok.
DA OD LASTNIKA PES BOLJE ŽIVI KOT REVEŽ, TO NI PRAV. NAJ BO MODERNO IN ELEGANTNO PLAČEVATI DAVEK.
S spoštovanjem
DOMINIK GOLEJ, Podgorje
NEKATERI SE PRILIZUJEJO VSEM REŽIMOM
Napočil je čas, da moram po tej poti opozoriti zelo pišočega Antona Lipovška iz Črešnjevca na nekaj »podrobnosti •, ki krepko izkrivljajo njegove »ugotovitve ter sodbe- o znanih Slovencih.
Najprej, Tone, ne verjamem, da vse prispevke pišeš
sam, ker te osebno predobro poznam in tudi vem, kaj si po izobrazbi. Prej bi trdil, da tvoji dobri teksti in silna podpora Janši ter bratoma Pučnik izvirajo iz dobrega sodelovanja s slednjima. Še preveč je živa tvoja ognjevitost ter podpora Demosu na Črešnjevcu, kjer si celo sedel v volilni komisiji. Tvoji napori v tej smeri so bili sila podobni tvojim aktivnostim tudi v starem režimu, kjer si se prilizoval, tako kot se zdaj. In bilo ti je zelo dobro, priznaj. Človek že ne ve več, komu se boš priklonil jutri. Razumem in podpiram tvoja naprezanja za slovenstvo, vendar, Tone, pozabljaš, da si še včeraj veselo prodajal svoje konstrukcijske dosežke na jug ter veselo zatrjeval, da imaš svoje tržišče. Kar naenkrat pa ti je ta denar pričel smrdeti. Pravilno, vendar pazi, da ne boš v naši Sloveniji svojih stvaritev prodajal nikomur, ki ni vsaj 35 kolen čisti Slovenec.
Sedaj pa še o tvoji navezanosti na obrambno ministrstvo in druge strukture. Zaslug za slovenski narod, vsaj nekaterih, jim nihče ne oporeka, vendar jih vseeno vprašaj po konkretnih dejanjih v desetletni vojni za Slovenijo. Ko boš to razčistil, pa piši še veselo naprej in bodi družbeno kritičen tudi do tistih, ki jih imaš v svoji ozkosti za oživljene Bogove. Glede tvojega prispevka v slovensko blagajno, Tone, pa bi bilo dobro, da bi za svoje radijsko vodene modele, ki jih »uživaš« iz Avstrije, vsaj enkrat plačal carino in druge dajatve.
ANDREJ KLOBASA, Hoče pri Mariboru
KJER ŽIVCI POPUSTIJO, RAZUMA HI VEČ
Stara praksa je, da si nesposobni ministri ustvarijo pisce, ki jih brezkompromisno zagovarjajo po časopisih, saj jim njihova dejanja ne morejo dvigniti ugleda med volilci. G. Lipovšek, zelo dvomim, da vam bo uspelo dokazati, da je g. Zupan med vojno počenjal nekakšne »barabije«. Da pišete na pamet, v nasprotju z g. Zupanom, je videti tudi po tem, da obtožujete vsevprek, kot naš obrambni minister, niti ene stvari pa ne argumentirate. Niti vi niti g. Janša ne pozabita, da je tisoče Slovencev sodelovalo na mitingih in mu izražalo podporo, danes ta isti g. minister Janša obrnil hrbet narodu in je vmešan v vsako lumparijo, ki se v tej državi zgodi.
Vaš ljubljeni g. Janša, veliki demokrat, minister za obrambo, v nasprotju z načeli demokracije meri svojo moč po številu pripadajočih mu vojakov. Janša zahteva apolitičen vojaški kader, sam pa vodi politično stranko. Ta gospod je od slovenskih fantov, ki so se želeli aktivno vključiti v vrste slovenske vojske, zahteval potrdilo o nekaznovanosti, medtem, ko ga on sam nima niti ja ne more dobiti. Ta isti gospod si pripisuje, skupaj z g. Bavčarjem, levji delež pri osamosvojitvi, ne more pa »osvojiti« vojaških stanovanj v Brežicah in še kje, v katerih še danes stanujejo protislovensko usmerjeni oficirji. Sam je vedel za velike količine orožja, ki je bilo prodano iz skladišč TO v ostale dele bivše države, vključno z orožjem, ki ga je pod njegovo taktirko in taktirko g. Bavčarja uvažalo podjetje Orbis. Pa vendar ni nikoli poizkusil tega preprečiti. Vsaj tako dolgo ne, dokler je kapljalo v žep. Ker
pa je on kot obrambni minister zelo močan, je seveda napadel sodišča takoj, ko sodniki niso ustregli njegovi želji in zaprli vseh tistih, ki jih je on določil. Pri vsem tem se strinjam z njim le s tem, da je reorganizacija sodišč več kot potrebna. Obtožbe, ki jih je izrekel g. Janša v aferi orožje v Mariboru, bo treba dokazati. Da ne omenjam pristojnosti policije, ki ji je g. Janša v tem primeru več kot solil pamet. Trdno sem prepričan, da želi g. Janša s pomočjo vojske prevzeti oblast v državi.
Še marsikaj bi vam lahko povedal o tem slovenskem heroju, a raje obdržim zase, za bolj pomembne trenutke, kot je prerekanje z vami, g. Lipovšek. Ker pa ste vse po vrsti zmerjali s komunisti, ne pozabite, da g. Zupan nikoli ni bil komunist. Tudi jaz ne, medtem ko je »kameleon« ravno g. Janša.
Ocene, ki jih dajete glede Drug-impexa, bi prepustil kar g. Zupanu. Res je, da so v času svojih mandatov nekateri ministri, tudi g. Janša, pokazali veliko mero sposobnosti, toda žal le za polnjenje svojih žepov na račun lačnih Slovencev.
Mučno bi mi bilo, če bi moral še kdaj polemizirati z vami, g. Lipovšek, račune za »medvojne barabije« boste tako položili pred sodiščem, če pa vi ali g. Janša dvomita v resničnost mojih trditev, me, prosim, tožita.
S spoštovanjem!
ADOLF ŠTORMAN, Celje
JAVNU PISMO GOSPOOU JANIJU SOVI
V zvezi s člankom »UBIJANJE NA OBROKE«, objavljenem v novi dobi dne
6.10.1993
Gospod Sova, kot novinar, če to ste, pa so vas menda učili, da korekten in dober novinar, bi naj svojo pisano besedo zastavil na osnovi dokazov in dejstev, ne pa na osnovi govoric, vi pa le temu ne sežete niti do kolen. Tudi določena krivda na sodišču se zastavlja na osnovi le tega, vi pa ste se postavili v vlogo tožnika in sodnika, kot v dobrih starih časih.
»Vašo« zgodbo začnete kot da opisujete pravkar videni film v Unionu, ne pa zgodbo o človeških usodah, o človeku, ki je zaradi finančne krize bil prisiljen to početi. Imate družino, gospod Sova?? Zaradi samohvale policije pišete o nekakšnem členčiču v verigi, ki so jo pogumni policaji prekinili na celjskem. Ali res verjamete, da naj bi propadli natakar imel možnost priti med nar-komafijo? To je čista utopija.
Vprašajte gospoda Ur-bančka, zakaj me niso štirje kriminalisti aretirali na železniški postaji? Zaradi tega, ker teh vrečk nisem nosil jaz, temveč Peter in dokaza o moji krivdi ni bilo! Kje je zapisnik o zaplembi večje količine trave in mamil, ki sem jih menda imel v stanovanju, če si niste tega lepo izmislili? Vse to so vam povedali gospodje policaji ali pa ste si izmislili zaradi zvišanja vaše naklade ali pa dviga vaše reputacije, pa četudi morda začetniške?
Upam gospod Sova, da nimate osebno kaj proti meni, ko mi obetate kar desetletno robijo?
Sova je v Slovenskem narodu vedno pomenila umiranje, smrt, da le cenjeni časopis NOVA DOBA ne bo zaradi te Sove obsojen na smrtno posteljo!
VINKO STOPAR, Celje
VPLIVI NA OKOLJE
Začeli so se postopki, ki naj bi pripeljali do čimprejšnje izgradnje sodobnih avtocest (AC) v Sloveniji. Hvalevredno. Žal pa postopki tečejo po »balkansko«. Vlada RS je tako na seji 14. oktobra sprejela sklep o dopolnitvi programa prostorskih izvedbenih načrtov, ki jih bo v skladu s srednjeročnim družbenim planom RS za obdobje 1986-1990 sprejela vlada RS in v sklepu jasno zapisala tudi traso AC Arja vas - Vransko - Blagovica - Šentjakob, čeprav o trasi, zlasti čez Trojane, ni še nobene odločitve, tudi uradnega predloga ne. Vlada je hkrati razgrnila osnutek lokacijskega načrta za odsek AC Arja vas - Ločica pri Vranskem (v razpravo pa dala odsek do Vranskega, do Ločice ne). V tem sklepu se vlada sklicuje na skladnost osnutka z usmeritvami dolgoročnega plana RS za obdobje 1986 - 2000 in skladnost z družbenim planom RS 1986 - 1990, čeprav iz prejšnjega sklepa izhaja, da gre šele za priprave na spremembe. (Oba dokumenta sta objavljena v Ur. L RS št. 59/93 dne 22.10.1993).
Vlada RS je o obeh sklepih razpravljala in ju sprejela 14.10.1993. V sklepu o razgrnitvi se vlada sklicuje tudi na osnutek dopolnil dolgoročnega plana občine Žalec od leta 1986 do 2000 in srednjeročnega plana 1986-1990. Občina Žalec teh sprememb še ni sprejela in v času vladnega sklepanja (14.10.1993) niti ni začela postopka za spremembe. IS SO Žalec je tak sklep sprejel šele
26.10.1993	in ga objavil
29.10.1993	v Ur.l. RS (60/93).
Tako za celotno traso AC
med Arjo vasjo in Ljubljano (Šentjakob?) in za odsek do Vranskega pa ni izdelana študija o ranljivosti okolja po členu 51 Zakona o varstvu okolja (Ur.l. RS št. 32/93), prav tako ne celovita presoja vplivov na okolje po členu 54 istega zakona. Po teh določbah morata biti oba dokumenta nared pred spremembo prostorskih planskih aktov republike (občine) saj sta tako študija o ranljivosti okolja kot ocena presoje vplivov obvezni izhodišči za prostorske planske akte. Potrebno je tudi soglasje Ministrstva za okolje in prostor, pa tudi mnenja ministrstev pristojnih za zdravstvo, za varstvo posamezne naravne dobrine in drugo.
DZ ali skupščina lokalne skupnosti določita stopnjo varovanja okolja.
Podrobnejših pripomb imamo še več.
Obveščamo vas, da bomo sprožili ustrezne postopke, če pripravljale'! sprememb aktov ne bodo delovali po zakonu. Ustavno sodišče posebej prosimo, da že sedaj opozori prizadete, naj se ravnajo po veljavnih predpisih.
V našem gibanju sicer ugotavljamo, da je dovolj drugih odsekov, ki jih je moč graditi in torej zastojev in škode ne bo. V vsakem primeru pa je naša zahteva usmerjena na študijo in oceno, ki naj ovrednoti potek AC po hribovitih območjih, kar je ob gradnji sicer dražje, dolgoročno pa zagotovo cenejše kot če s trasami po najbolj plodnih predelih trajno uničimo kmetijska zemljišča. V konkretnem primeru bi hribovska trasa skozi Savinjsko dolino tudi prihranila predor čez območje Trojan, kar sedaj ni slučaj, ampak ravno nasprotno. Po katerikoli trasi bo AC prešla Trojane, je s se-
danjim zaključkom pri Vranskem (glej sklep Vlada RS o razgrnitvi osnutka lokacijskega načrta), predor nujen, zlasti, ker vlada najavlja dokument, po katerem bo trasa potekala skozi Blagovico.
Sodimo, da bi morala biti država zgled pri spoštovanju zakonitosti. Svoje pomisleke pošiljamo tudi našim prijateljskim NGO po Evropi, koordinaciji za NGO pri Svetu Evrope in tudi Svetu Evrope. Prepričani smo namreč, da je pravna država značilnost vsake države, ki hoče biti sestavni del Evrope. Nespoštovanje lastnih predpisov to zagotovo ni, pa najsibo namen še tako dober. Nehajmo torej »balkansko« prakso zadnjih let.
Ekološki pozdrav!
Pojasnilo:'NGO - nevladna ekološka organizacija
Opomba: Vrstni red sprejemanja dokumentov velja tudi v primeru, če vlada RS in občina Žalec ne spoštujeta Zakon o varstvu okolja in se sklicujeta na Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur.l. 18/84, 37/85, 26/90 in 47/93) - torej najprej spremembe planskih aktov (republiški je za občino obvezno izhodišče) in šele potem lokacijski načrti ali drugi urbanistični dokumenti).
Slovensko ekološko gibanje, Pokrajinski odbor Celje Predsednik:
PETER KAVALAR
ŠTUDENTSKA
VLADA
Glede na trenutno politično in kulturno neorganiziranost, in kar je ključno, nedorečenost v pravno-formal-nem smislu si posamezniki v sedanji ŠTUDENTSKI VLADI?? jemljejo pravico do potez, ki bi bile celo v primeru legitimnosti in regularnosti delovanja pač neke ŠTUDENTSKE VLADE, hudo vprašljive, zlasti pa skrajno neodgovorne in verjetno tudi utilitaristične.
Celotno vprašanje študentov še zdaleč ni rešeno, trenutno pa nekateri določajo način reševanja.
Ob drugi številki TRIBUNE, ki jo je skozi naslovnico prinesel sam KRISTUS, ste v nekem trenutku »spregledali«, da bi jo bilo prav narediti za sporno. Skoraj v celoti vam je uspelo, še več, z opravičili vsem vernim študentom in celo verni javnosti, ki jo je kar naenkrat neka TRIBUNA začela zanimati (fantje, samo njena spornost), ste izzvali moralno odobravanje na podlagi zamenjave sredstva in cilja. Na nikakršni osnovi demokratične etike (vprašanj estetskih vrednot naslovnice se bom tokrat vzdržal) naslovnica ni sporna, v tem primeru je sporna samo spornost le tega, najbolj pa tisti, ki so jo izzvali. Med drugimi je to časopis, ki bi ga moral dobiti vsak redni študent; če že ne pa jo ima vso pravico kupiti na javnih prodajnih mestih.
Privoščili ste si odklop telefonov v uredništvu, kot da bi bili le ti osebno vaši in bi jih mesečno plačevali iz lastnih žepov.
Volivci vam teh pooblastil niso nikoli dali, najmanj pa pri zadnjih volitvah, ki ne da so samo vprašljive s stališča regularnosti, ker niste obvestili nekaterih iz neformalnega združenja študentov po regijah in tudi vseh ostalih delujočih študentskih organizacij, pač pa so nelegitimne.
Seveda pa so veljavne po vašem PREDLOGU ZAKONA O ŠTUDENTSKI SKUPNOSTI, pisanem v duhu dialoga z EDVARDOM KARDELJEM
in njegovo umrlo UNIVERZO v Ljubljani. Njegov čas se vam zdi kar primeren za vzpostavljanje ODISEJADE študentom posameznikom današnjega trenutka, v katerem lahko prosto pl(j)uje, iz njega pa ne more izstopiti. Njegov svet je na zgornji predlog nepredušno zaprt in s tem posejan z avtomatizmi, ko so določenost delovanja, ne-možnost izstopa in celo nujnost članstva. Delovanje posameznih študentskih društev, organizacij , kakršnihkoli mini organizacij in regionalnih združenj po načelu avtonomnosti, ki pa bi se vsekakor združevala v skupnost vseh študentov - bi pri vas izzvalo veliko čudenja.
Nizka raven politične osveščenosti študentov vam takšno obliko delovanja omogoča in out of time zagotavlja. Razlogi so več kot jasni; najvažnejši pa je ta, da so jim (nam) pasovi zategnjeni že do tiste »luknje«, kjer otožno čakajo usmiljene posameznike z dvajsetimi prehrambenimi boni.
Gospodje in gospodične v študentski vladi - da vas jaz osebno in še marsikdo ne priznava, ne bi posebej poudarjal. Prepovedujem pa vam, da v mojem imenu karkoli »počnete«, sploh pa o čemerkoli odločate. Zavedajte pa se, da prehrambeni boni, cenejše karte ipd po definiciji pripadajo vsem študentom, ker je le ta denar, s katerim operirate VI, izrecno NAŠ. študent BF JANEZ SENOVEN
SPOMINSKA
MAŠA
2. novembra, na dan vernih duš je bila v Teharjih spominska sir. maša za tisoči nedolžno pobitimi domobranci in njihovimi svojci. Na molitvenem prostoru je bilo turobno vzdušje, vreme hladno, megleno, nekoliko deževno. Po avtomobilskih registrskih tablicah se je dalo sklepati, da so se maše udeležili svojci pokojnih iz vseh krajev Slovenije. Maševali so trije duhovniki, po maši pa je imel eden od duhovnikov pretresljiv govor o zanemarjenosti Teharskega prostora gorja in na neizpolnjene obljube kulturne ureditve spominskega parka.
Spominsko obeležje pred Križem Križanega je nevzdr-ževano, zanemarjeno in brez pietete do Teharskih žrtev. Na obeh straneh spominskega obeležja sta dva kupa stare plastike, odvrženih sveč in gnilega cvetja, pred spomenikom pa 10 m2 umazanega peska pomešanega z zemljo in plevelom. Na sredi omenjenega spomenika leži venec z napisom: Občina Celje - Teharskim žrtvam.
Ob zgražanju prisotnih je bilo slišati, da je celjski župan preveč zaposlen s komemoracijami v sosednji Avstriji. Pogled na zanemarjenost spomenika in okolice je govorice Celjanov žal v celoti potrjeval.
Mašo, ki je bila na prostem med 15. in 16. uro, je, kakor tudi lansko leto, motil samo sto metrov oddaljeni ropot kompresorja in težkih tovornjakov, ki so vozili odpadni material proti sir. Ani.
Na komemoracijo smo prišli od daleč in od vsepovsod, vračali pa smo se razočarani, užaljeni in brez besed. Vsak je sam pri sebi mislil, kako je to sploh mogoče, da se lahko nekaj tako banalnega dogaja v samostojni »demokratični« Sloveniji in to v mestu Celju, mestu dobrih, kulturnih in zavednih Slovencev. TONE FRANTAR Poljanski nasip 32, Ljubljana
DVA OBRAZA,
DVA POGREBA REGENTA HORTVJA
4. septembra letos so v družinsko grobnico v rojstni vasi Kenderce (Kondoreš) iz Portugalske prenesli posmrtne ostanke regenta Kraljevine Madžarske (brez kralja!) od 1. marca 1920 do 16. oktobra 1944 - admirala Miklo-ša Horthyja. Čeprav je Horthyjeva snaha Hort-hy Istvanne (Ištvanne), t.j. vdova po najstarejšem Hortyjevem sinu Ištvanu (Štefanu), predvidevano potencialnem »prestolonasledniku«, že 21. avgusta letos prek medijev javnosti sporočila, da imajo svojci regenta prekop za strogo družinsko dejanje in v zvezi s tem ne odobravajo raznih političnih špekulacij, je svečanosti prisostvovalo nad petdeset tisoč ljudi. Po večini visoke politične in plemiške smetane, ki na Madžarskem še vedno ni izumrla. Ni pa bilo ne predsednika države Goneza, ne vlade Antala. Se pravi, da so se Madžari spravili z mrtvim Horthyjem, ne pa tudi z njegovo politiko. Ta bo ostala za spravni oltar - naslednjim rodovom. Čeprav je bil Madžar — »od glave do pet«!
Madžarski sodobniki in zgodovinopisci s popolnoma napsprotnimi pogledi menijo, da je imel Horthy več obrazov: od vrhunsko perfid-no diplomatskega (lažnivega, lisjaško zavajajočeva; diktatorskega; zahrbtno krvoločnega; prožidovskega, ipd.)- Gotovo pa najbolj izstopata dva obraza: zagrizeno protikomunistični in bolestno osvajalni, hrepeneč po ozemljih, ki jih je Madžarska izgubila z mirovno pogodbo v Trianonu (4. junija 1920). Med nje sta sodila Prekmurje in Medžimurje.
Dobro leto pred tem (21. marca 1919) so na Madžarskem rodili - po sovjetski! - prvo proletarsko državo: Republiko svetov, s Kun Delom na čelu. Kmalu so se po Evropi porajale podobne države: Bavarska republika, Slovaška republika svetov... Tega zmagovalci prve svetovne vojne niso hoteli prenesti. Madžarski grofje so na Dunaju oblikovali »Antibolj-ševiški svet«, v Segedinu pa, pod okriljem francoskih zasedbenih čet, »Madžarsko kontrarevolucionarno vlado«, v katero so za vojaškega ministra (brez vojske!) imenovali - dotlej ne kdove znanega admirala. Tega so v Se-gedin pozvali z Dunaja, kamor je prišel brez flote iz Pu-le. Obe navedeni kontrarevolucionarni skupini so ustanovili v pomoč intervencijskim silam (Romunija, Čehoslova-ška Francija Srbija) ki so slab mesec po ustanovitvi začele z napadom na Republiko svetov in jo po 133 dneh, t.j. 1. avgusta 1919 - pokopale. Med drugim tudi zato, ker so
v Rdeči armadi Republike svetov bili številni štabni generali (VVerth, Szombathelyi, Beregfy itd.), ki so po zmagi kontrarevolucije vse do konca druge svetovne vojne bili glavni steber Horthyjevega režima: takoj po koncu Republike svetov so bili nosilci in izvajalci najgršega terorja proti »rdečim«, še posebej proti Židom, ki da so zavedli delavski razred in uničili Madžarsko. Ti kontrarevolu-cionarji so že 14 let pred prihodom Hitlerja na oblast propagirali dejansko iztrebljenje Zidov. To vsekakor ni bilo v skladu s pogledi Hort-hyja. Že zato ne, ker je bilo v nasprotju z načeli zahodnih intervencionistov. Horthy tudi ni bil ne fašist, ne nacist, ampak je bil in ostal anglofil skupaj s plemiško in vojaško smetano, ne glede na to, da je zardi bolestne želje: dobiti »vse nazaj«, že od začetka svoje izvolitve za regenta najprej navezoval stike z Mu-sollinijem, kasneje pa še s Hitlerjem. K njegovi izvolitvi je največ pripomogel z izsiljevanjem itd. Ob očitkih, da je bil Horthy diktator, je treba povedati, da je bil »diktator« parlamentarne demokracije (vrste strank, razen komunistične, ki pa je delovala ilegalno!), ves čas po prvi svetovni vojni in tudi med drugo svetovno vojno. Toda v tej vladavini so vodstva strank, kulturniki in izobra-ženstvo, razen dveh fašističnih strank, ugotovili, da je »skok« iz vojne nujen. Za to sta bila posebej navdušena Horthyjev mlajši sin Mikloš in šef obveščevalne in kontra-obveščevalne službe polkov-
nik Gyula Kadar, ki sta končno tudi od regenta slišala: »Nima nobenega smisla več narod priganjati krvaveti!«
Toda kako to preprečiti? Že jeseni 1942 so Amerikanci in Angleži Horthyjeve ponudbe odločno zavrnili in ga napotili k sovjetskemu zavezniku. Ob dveh sovjetskih je okleval Horthy. Najbrž upravičeno, saj je bil najbolj za-grižen borec proti proletarski Državi svetov!
14. januarja 1943 je šef državne varnosti Ištvan Ujaz-seszi (Ujsasi) skušal zavezati stike z Dražom Mihailovičem, vendar je ta hotel predvsem orožje.
Namen Horthyja, potem ko so Nemci 19. marca 1944 zasedli Madžarsko, je bil pro-klamacijo o izstopu iz vojne prebrati izven Madžraske.
Gyula Kadar se je že prej povezal z znanim obveščevalcem in nasprotnikom nacizma Canarisom. Pravi v dneh pred nemško okupacijo pa tudi s šefom ameriške obveščevalne točke v Bernu, Alain Duls-em, kasnejšim šefom CIE. Ta naj bi uredil spust treh ameriških oficirjev na področju okupiranem po Madžarih - Medjimurju. Na mestu spusta jih je počakal visok madžarski oficir in jih »zajel« kot vojne ujetnike. Ko so povedali naučeno zgodbo o svoji nalogi, so jih Madžari predali Nemcem z dogovorom, da jih po zaslišanju vrnejo Madžarom. Morda je bila tega kriva napaka ali kaka druga sumljiva okoliščina, saj se zadeva ni odvijala po dogovoru, zlasti, ker so Nemci ta dogovor prehitevali s pripravo za zasedbo Mad-
žarske. Zaradi tega se je najbrž izjalovil drugi pripravljen načrt za prihod Antifašistične vlade, 14. oktobra 1944, na čelu s Horthyjem, v Prekmurju in od tam na slovensko osvobojeno ozemlje. V ozadju tega je bil Mikloš Csomos (Comoš), vodilni človek v Zvezi udeležencev madžarskega odpora, neposredni povezovalec z NOG v Prekmurju pa rojak iz Lendave, sicer visok uradnik ministrstva za notranje zadeve dr. Gyula Lanesz. Nadaljnji akterji v tej navezi smo bili: Dane Šumenjak - Miran, Martin Štucin, Mica in Jože Štucin, dipl. ing. Karel An-dreč na relaciji Budimpešta--Sombatelj, v Prekmurju pa dr. Ludvik Rogan - Jurij in podpisani.
Vodičev Antifašistične vlade, dr. Loncza in Mice Štucin z vlado ni bilo na določeno javko. Večer prej t.j. 13. oktobra 1944, pa naj ju - z Gustavom Lutharjem - Samom - Dane Šumenjak - Miran, na javki v hotelu v Combote-Iju obvestil, da bo Horthy proglas o izstopu iz vojne 'prebral opolnoči med 14. in 15. oktobrom. Pričakovanih gostov iz Budimpešte ni bilo do noči 15. oktobra. Madžarska vojska v pasti GESTAPA ni mogla dati več na razpolago vozil. Tembolj, ker je za ta dan pripravil novo svetovno presenečenje polkovnik Skorzeny, sloviti rešitelj Mu-solinija. Ta je 20. septembra 1944 pod imenom dr. Wolf prispel na Madžarsko s »specialno« nalogo in organiziral pretihotapljenje izbranega odreda v Budimpešto. Naloga: Izvesti operacijo »Slepa
miš«, t.j. vreči z oblasti regenta Horthyja in ujeti Hort-hyjevega sina Mikloša, kakor so se pred zasedbo Madžarske, v začetku marca 1944, dogovorili z »nyilaši« (pušči-častimi križarji).
Čeprav je regentov sin Mikloš bil zelo protinemško razpoložen, je bil premalo izkušen, da se ne bi dal speljati v past lisjaku. Oktobra 1944 dopoldne ga je po svojih lu-deh povabil na še en sestanek s »predstavniki Titovih partizanov«. Horthy mlajši se je s svojo gardo odpravil na luško obalo pod mostom Erzsebet (Eržebot). Tu je začuden videl v madžarskih uniformah precej vojakov. Ko je vstopil v pisarno kapitanije, so ga ti vojaki - Sko-razenyev odred Nemcev v Madžarskih uniformah - aretirali. Takoj so ga od-premili v Avstrijo, za pogajanja z regentom pa so imeli močan adut: zadnjega sina bo lahko rešil, če odstopi s položaja! Tako je bilo. Rešil je tudi svoje življenje in življenje ostale družine.
Hitler je izdal komando: oktobra 16. ob 6. uri zjutraj začeti z operacijo »Panzerfa-ust« (Okelpna pest), t.j. obkoliti in zasesti grad na Budi-mu, pospešiti »prostovoljni« odstop Horthyja in na njegovo mesto ustoličiti vodje madžarskih fašistov - Ferenca Szalasija. Akt o odstopu in prenosu pooblastil na Salašija, ki ga je s perom v roki ponudil premier brez oblasti Geza Lakatos, je Horthy podpisal v kopalnici kraljevega dvorca, na prostoru med straniščno školjko in kadjo...
4. septembra 1993 so v isto družinsko grobnico v Kende-rešu položili regenta in admirala brez morja, viteza Nagy-banyai Horthy Mikloša, ostanke njegove soproge in sina Mikloša.
Stefan Kuhar
LETOŠNJO NOBELOVO NAGRADO ZA FIZIOLOGIJO IN MEDICINO STA PREJELA BRITANEC RICHARD ROBERTS IN AMERIČAN PHILLIP SHARP - NJUNO ODKRITJE POMENI UPANJE ZA ŠTEVILNE RAKASTE BOLNIKE
KAKO POPRAVITI NAPAKE V GENIH
Letošnjo Nobelovo nagrado za fiziologijo in medicino so vročili dvema znanstvenikoma, ki sta vsak zase, ločeno odkrila, da se gen lahko pojavi v več ločenih segmentih, kar pomeni, da je gene mogoče deliti, jih preurediti in v njih popraviti morebitne napake. Tako sta Američan Psillip Sharp in Britanec Richard Roberts utrla pot novim odkritjem, pomembnim za zdravljenje številnih težkih bolezni, med njimi predvsem rakastih obolenj. Odkritje bo vplivalo na uspehe genske terapije in pomagalo k boljšemu razumevanju vzrokov za maligne tvorbe.
za spoznanje, kako v prihodnosti zdraviti z geni, pravijo	strokovnjaki,
omogoča	proučevanje
genskih terapij, s katerimi bi bilo mogoče gene postaviti na prava mesta.
Roberts se je rodil v angleškem mestu Derby, diplomiral je na univerzi
v Sheffieldu, delal kot zunanji sodelavec na univerzi v Harvardu, leta 1972 pričel z raziskavami v laboratoriju Cold Spring Harbor, od leta 1992 je direktor v New England Bi-olabs v Beverlyju v zveani državi Massachusetts.
Sharp se je rodil v kraju
Falmounth v državi Ken-tacky, doktoriral iz kemije na univerzi Urbana v zvezni državi Illinois, tudi on je delal v laboratoriju Cold Spring Harbor, od leta 1991 je na čelu laboratorija v Massachusetts Institute of Technology (MIT) v Cambridgeu.
SO ZNANSTVENIKI MOREBITI KONČNO NA SLEDI ZDRAVILU ZOPER KUGO DVAJSETEGA STOLETJA
ZAKAJ PROSTITUTKE NISO D00ILE AIDSA
Oba znanstvenika sta si razdelila dragoceno nagrado 6,7 milijona švedskih mark ali 842.000 ameriških dolarjev.
Raziskovalni poti Robertsa (50) in Sharpa (49) sta se prekrižali, ko sta ■oba postala člana ekipe laboratorija Cold Springs Harbor v zgodnjih sedemdesetih letih. Do odkritja, ki jima je zagotovilo Nobelovo nagrado, pa je prišlo, ko je Sharp začel delati na Massachusetts Institute of Technology. Z uporabo hladnih virusov kot modelov sta dokazala, da se gen lahko pojavlja v nekaj ostro ločenih delih. Odkritje, da je gen deljiv, je izjemno pomembno za današnja osnovna raziskovanja v biologiji in nič manj v sodobni medicini.
V zgodovini podeljevanja Nobelovih nagrad, podeljevanja petih nagrad, ki jih je volil švedski človekoljub Alfred Nobel, je bila tokrat nagrada za medicino in fiziologijo podeljena za dosežke na področju molekularne biologije. Poznavanje zakonitosti genetskega materiala, ki upravlja z osnovnimi življenjskimi funkcijami, je v zadnjih štiridesetih letih močno napredovalo. Najmanj pet tisoč dednih bolezni povzročajo napake v naravnem procesu povezovanja. Odkritje letošnjih Nobelovcev sicer ne ponuja zdravila, daje pa možnost
Iz Nairobija je prišla vest, da je skupina raziskovalno zdravstvene ekipe prišla do senzacionalnega odkritja, ki bi lahko ponudilo sled za morebitno zdravilo zoper kugo dvajsetega stoletja. Naleteli so namreč na dva ducata prostitutk, ki kljub pogostim stikom s strankami in razširjenosti bolezni niso obolele za aidsom, kar je mogoče pojasniti le z naravno imunostjo.
Angleški in kenijski zdravniki so se lotili načrtnega pregledovanja zdravstvenega stanja prostitutk v Nairo-biju, torej v predelu, ki je močno okuženo z aidsom. 25 tamkajšnjih prostitutk, ki so
imele opravka z velikim številom najrazličnejših ljudi in so bile najmanj tako izpostavljene kot njihove kolegice drugo, ni obolelo za to nevarno boleznijo in strokovnjaki so imeli za to eno samo razlago: njihov organizem je že po naravi odporen.
S tem so prvikrat dokazali, da obstojajo tudi ljudje, ki so naravno odporni proti aidsu. Kako to, zakaj, zaradi kakšnih lastnosti, so vprašanja, na katera morajo sedaj odgovoriti. Preverili bodo, kaj je tem ženskam skupnega v genetskih zasnovah in kaj imajo takšnega, česar pri drugih ljudeh ni najti. V kolikor bodo uspešni, bi lahko na umeten način napravili
njihovo genetsko kodo in začeli preizkušati odpornost proti aidsu.
Četudi jo bodo odkrili, so previdni strokovnjaki, to seveda še ne pomeni, da bi se do cepiva lahko prikopali čez noč. Za izdelavo in preizkuse bi potrebovali od pet pa tja do deset let. Pri tem je zanimiv podatek prvih preiskav, da namreč ženske v svojih organizmih niso imele nobenih protiteles. Ker pa se virus aidsa nenehno spreminja, se bojijo, ali niso pregledane imune le na sedanjo fazo njegovega razvoja. Ne glede na vse pomisleke, je odprta vsaj možnost in zato je kenijsko dognanje še kako dragoceno.
S polletno naročnino imate že plačan komercialni oglas velikosti 5 cm v stolpcu.
S plačano naročnino za pol leta ali celo leto pa povrh tega postanete kandidat za pol kilograma čistega zlata.
Spoštovani naročniki!
Časi so takšni, da smo se žal prisiljeni marsičemu odpovedati. Le enemu samemu se ne smemo - informacijam. Časopis Nova doba pa skrbi za pravočasno in resnično informiranje.
Kaj še daje Nova doba?
ENAKO CENO ČASOPISA ZA NAROČNIKE ČEZ VSE LETO Mali oglas zastonj Zanimivosti iz sveta glasbe in svetovne mondene družbe Televizijski program in napovedi za prireditve Z izpolnjeno in poslano naročilnico postanete član velike družine časopisa Nova doba. Naročnino nakažite na žiro račun Nove dobe pri celjski SDK št. 50700 - 603 - 31455.
"»'J.™*	NAROČILNICA
Ime................................priimek
naslov.....................................
naročam časopis-tednik Novo dobo na naslov
Na gornji naslov mi pošljite....................izvodov.
(število)
Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino.
podpis naročnika
Pol
kilograma čistega zlata
za stare
in nove naročnike tednika Nova doba
NAGRADA ZA ZVESTOBO
Začetek nove velike nagradne igre Nova doba obvešča, osvešča in nagrajuje
Edini pogoj: plačana naročnina
PRAŠIČKE, mesne pasme, jedo katerokoli doma pridelano krmo, težke okoli 30 kg, prodamo po 270 SIT/kg. Cvetka Jančič, Proseniško 43 a, Šentjur pri Celju
PARCELO v Tržiču, 4.800 m2, stara hiša, voda, elektrika, prodam. V račun vzamem tudi avto. Cena po dogovoru. Tel.: 0601/25-932
ČIŠČENJE STANOVANJ, nega bolnika na domu, kuhanje in prinašanje kosil v Laškem1 in okolici, opravljamo. Tel.: 063/ 731-122
TOVORNO AVTOMOBILSKO PRIKOLICO na zaklepanje ugodno prodam. Tel.: 068/ 28-731
OBNOVLJENO STANOVANJSKO HIŠO v Celju, odlična lokacija, menjam za stanovanje. Tel.: 063/ 28-511, od 7. do 15. ure
KMETOVALCI! Ugodna prodaja Deutz 55 in MF 374 F, vse nove vrste kmetijske mehanizacije (trosilci, plugi, vr-talkarste brane itd.) in rabljene kiper prikolice, nakladalne prikolice, plugi in drugo. Tel.: 064/ 622-575
MALI OGLAS ZASTONJ kupon
MOJ NASLOV:
Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom »Za male oglase« in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno.
DVOSOBNO STANOVANJE v Novi vasi v Celju, 53 m2, s centralnim ogrevanjem, balkonom in kletjo, opremljeno ali neopremljeno, takoj prodam. Tel.: 063/27-181 ali 063/ 27-358
VSE VRSTE TEKSTOV pišem v programu WS 7,0. Tel.: 063/ 34-567
KROMPIR za sajenje, lanski uvoz, petland dil (belomes-nat), jerla, sante in dezire, ugodno prodam. Anton Krašovec, Šentvid pri Stični 64, tel.: 061/ 785-097
VEČJE ŠTEVILO PUJSKOV za nadaljnjo rejo, od 25 do 60 kg, prodam. Tel.:	062/
685-023
V POMURJU prodajamo, kupujemo, oddajamo, zamenjujemo, iščemo hiše, stanovanja, počitniške hiše, posesti, gradbene parcele, vinograde, gozdove, poslovne in gostinske lokale. Velika izbira, ugodne možnosti plačila. Tel.: 069/32-322, DILL, d. o. o., Arhitekta Novaka 4, M. Sobota
VINOGRAD, nov nasad, 15 a, žičnica, izkop za klet ali vikend narejen, možnost gradnje, prodam. Tel.:	063/
746-173
ENOSOBNO STANOVANJE na Hudinji v Celju, 39 m2, v 6. nadstropju, plinovod, toplovod, SAT, CK, telefon, prodam. Tel.: 063/ 37-090, popoldan
RUSKI BILJARD na gobico prodam. Andrej Zavec, Ren-kovci 143
GOSPODARSKO POSLOPJE v Zagradu in 35 a travnika, prodam. Tel.: 063/ 31-768, popoldan
PRED ŠESTDESETIMI LETI SE JE ROPAJ PRVIKRAT POJAVIL V RISANKI
MOČNI MORNAR Z DOBRIM SRCEM
Popaj, slavni mornar, ki svojo moč črpa iz uživanja špinače in ki se je priljubil tolikih generacijam, letos v Združenih državah Amerike praznuje svojo šestdesetletnico v risanem filmu, v katerem se je pojavil leta 1933, od leta 1956 pa nenehno ostaja na malih ekranih.
Leta 1986 je nastal kljub Popajevih oboževalcev Po-peye International Fan Club, v katerem je danes več kot 400 članov vseh starosti. Vse leto so ob visokem jubileju priljubljenega lika v njem pripravljali priložnostne slovesnosti. Nekaj televizijskih mrež je več mesecev skupaj po ves dan predvajalo epizode feljtona o Popaju. V rojstnem mestu Popajevega av-
torja E. C. Segara Cherster pripravljajo vsako leto tradicionalni festival, tamkaj pa stoji tudi kip sijajnega karikaturista.
Ko se je Popaj z obvezno pipo v ustih in sramežljivo Olivo ob sebi prvikrat pojavil v risanki, je takoj požel neverjeten uspeh. Tri mesece kasneje je sklenil producent Max Fleicher, da bo napravil nadaljevanko. Z leti postaja lik močnega mornarja vse bolj simpatičen, šarmanten in prijazen, njegov globoki in odmevni glas pa v veliko zadovoljstvo gledalcev dobiva milejši prizvok. Razlog za takojšnji uspeh je po mnenju poznavalcev v njegovem značaju: tako preprost je in tako pozitiven, rad drugim
ustreže, ne da bi za to zahteval kakšno protiuslugo.
Do danes so posneli že preko šeststo epizod o mornarju Popaju. V poznih osemdesetih letih so njegov lik nekoliko posodobili, tako da je postal zanimiv tudi sedanjim generacijam. Popaj in Oliva sta se poročila in dobila otroka, ki sovraži špinačo. Odločili *so se še za nekaj novosti, ki pa niso bile najbolj posrečene, kajti ljudje imajo najraje tradicionalnega Popaja.
V Ameriki je mnogo zbiralcev, ki zbirajo vse vrste predmetov kakorkoli povezanih v Popajem in pripravljeni so odšteti tudi po več deset tisoč dolarjev zanje.
GOSPODARSKA zbornica SLOVENIJE
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
Jz mednarodnega poslovno Telefon : 065/81-611 informacijskega sistema Telefaks : 065/81-613 BORZA ponudb, povpraše- Kontakt: IVAN KONAVEC vanj in informacij za vse obli- 5. ke poslovnega sodelovanja SL003-02192 smo izbrali nekaj ponudb in OB LETNI KONFERENCI povpraševanj domačih in tu- PREDSEDNIKOV KMETIJ-
Telefaks : +42-6565-6258 NAFTE IN JE CELOTNA DR-Kontakt:	FRANTIŠEK ŽAVA ZELO ZANIMIVO IN-
DUSTRIJSKO, TRGOV 84 SKO PODROČJE. ADEN BO REZCARINSKA CONA. POZIVAMO VSE FIRME IN PO-DJET- NIKE, KI ŽELIJO IN-
HRUŠKA 10.
SL003-02199
ITALIJANSKO PODJETJE NUDI VSE VRSTE ZADRG
jih podjetij, ki iščejo poslov- SKO GOZDARSKIH ZBOR- V 42 BARVAH /KOVINSKE IN VESTIRAT SVOJO TEHNO-ne partnerje (celotna baza je NIC AVSTRIJE KI BO OKTO- PLASTIČNE/ INDUSTRIJSKA LOGIJO ALI SREDSTVA NAJ na razpolago v Informacijski BRA 93, BO PREDSTAVITEV POLIESTRSKA PREJA, SE JAVIJO NA NAŠ NASLOV
pisarni Centra za informacij- AVSTRIJSKIH STROJEV IN BOMBAŽNA IN MEŠANA ski sistem GZS in na vseh NAPRAV ZA GOZDARSTVO. Naziv : LAMPO, D.O.O. območnih zbornicah GZS.	INTERESENTI NAJ SE OBR- Kraj : ŠMARTNO PRI LITIJI
1-	NEJO DIREKTNO NA PO- Pošta • 61275
SL003-02175	NUDNIKOV NASLOV.
ZA TUJE FIRME, KI PRODA- Naziv : LANDVVIRTSCHAFT-JAJO V SLOVENIJI ELEK- SKAMMER FUER OOE.
TROMOTORJE, ČRPALKE Država : AVSTRIJA ALI DRUGE STROJE IN NA- Kraj : LINZ PRAVE, NUDIMO SERVIS Pošta : A-4021 ALI ZASTOPSTVO. PRAV TA- Naslov : BERGSCHIOESSL-KO SMO ZAINTERESIRANI GASSE 7 ŽA KOOPERANTSKO DELO. Telefon : 0732/6902-431 Naziv : ELKOSTROJ DIRN- Telefaks : 0732/6902-444
Naziv : MUNIBARI EWFAR-PRESIS
Kraj : LJUBLJANA Pošta : 61111
Naslov : STARETOV TRG 24 Naslov : ŠTREKLJEVA 7 Telefon : 061/881 -590 84 Te- Telefon : 061/226 -320
BEK ANTON Kraj : ROGATEC Pošta : 63252 Naslov : ROGATEC 49 Telefon : 063/827-129 Telefaks : 063/827-129 Kontakt: ANTON DIRNBEK 2.
SL003-02179
Kontakt: ARNOLD GERNOT 6.
SL003-02193
REKREACIJSKO TURISTIČNI CENTER NUDI: OGREVAN BAZEN, TENIS IGRIŠČE, SAVNO, DISCO BAR Z MUZIKO, AVTO KAMP, JEDAČE IN PIJAČE. ORGANIZIRANE
lefaks : 061/881-590 Kontakt: MAGDA GROSNIK 11.
SL003-02200
ITALIJANSKO PODJETJE IŠ- _____ _______
ČE PRODAJNE AGENTE ZA USPOSABUANJE ZA TEKSTILNI IN KOZMETIČNI - RAČUNALNIKE SEKTOR. DOBRO IN ŽANE- - UVOD V PC RAČUNALNI-SUIVO PLAČILO.	KE IN DOS OSNOVE
Naziv : LAMPO, D.O.O.	- VVORDSTAR - UREJE-
Kraj : ŠMARTNO PRI LITIJI VALNIK BESEDILA
Telefaks : 061/226-320 Kontakt: MUNIBARI HASSAN 15.
SL003—02210
NUDIMO RAČUNALNIŠKO PC
BRITANSKO PODJETJE IŠ- SKUPINE IMAJO POPUST. ČE PODJETJA V SLOVENIJI, Naziv : GENEZA, D.O.O.
KI BI - SESTAVLJALA SE- Kraj : VRANSKO SALCE IN DROBNE GOSPO- Pošta : 63305 DINJSKE APARATE - SE- Naslov : VRANSKO 98 STAVLJALA PLASTIČNE Telefon	063/725-013;
IGRAČE.	25-432 84 Telefaks : 063/
IŠČEJO TUDI DISTRIBUTER- 25-432 JE VITAMINSKIH IZDELKOV, Kontakt: DUŠAN ŠERKO ZELIŠČNIH IZDELKOV IPD. 7.
Naziv : MARKETING ASSO-. SL003-02195 CIATES INTERNATIONAL Ll- NUDIM POSLOVNI PRO-MITED	ŠTOR V CENTRU DOMŽAL
Država : VELIKA BRITANIJA V POSLOVNI STAVBI SPB: Kraj : PORT ST. MARY	32 M2 IN 22 M2 V ETAŽI
Pošta : POB 4	OPREMLJEN S TELEFO-
Naslov : ISLE OF MAN: 1M99 NOM, OGREVAN, SANITARI-
-	OUATTRO PRO - PREGLEDNICE
-	LOTOS - 1-2-3
-	VVINDOVVS
-	WORD FOR VVINDOVVS. Naziv : IPIS KRANJ, D.O.O. Kraj : KRANJ
Pošta : 64000
5QQ Telefon
: 9944-624-834-631 Telefaks
•: 9944-624-835-034 Kontakt: MR. GEORGE EGEE 3.
SL003-02184
ITALJANSKO
JE, ALARM, TOPLA IN MRZLA VODA.
Kraj : DOMŽALE Pošta : 61240 Naslov : ZORMANOVA 14 Telefon : 061/721-937 Kontakt: MATJAŽ BROJAN 8.
SL003-02197
PODJETJE TRGOVSKO PODJETJE IZ
Pošta : 61275
Naslov : STARETOV TRG 24 Telefon : 061/881-590 Telefaks : 061/881-590 Kontakt: MAGDA GROSNIK 12.
SL003-02202
PONUDBA: MEDENINASTE PALICE Fl 26 MM DOŽINE Naslov : PLANINA 3 2-4 M.	Telefon : 064/323-253
Naziv : BAREX EXPORT Telefaks : 064/323-253 - IMPORT	Kontakt: SLAVKO ZUPANC
Kraj : MURSKA SOBOTA 16.
Pošta : 69000	SL003-02211
Naslov : CANKARJEVA UL. ČEŠKO PODJETJE PONUJA 39	PISALNE STROJE, DELE ZA
Telefon : 069/32-345	TRAKTORSKE MOTORJE IN
Telefaks : 069/21-834	SISTEME ZA REGULACIJO
Kontakt: BORIS BARAČ	OGREVANJA IN HLAJENJA.
13.	Naziv : REMAGG s.r.o.
SL003-02203	Država : ČEŠKA
OPREMA ZA PROCESNO IN Kraj : UVŠKOV KEMIČNO INDUSTRIJO: Pošta : 68214 GNETILNIKI, MEŠALNIKI ZA Naslov : SOCHOROVA 592 PRAŠKASTE MASE, MEŠAL- Telefon : 42-507/414-111 NIKI ZA MESO, PLANETAR- Telefaks : 42-507/414-126 NI, VERTIKALNI, KOMBINI- Kontakt: KAREL PALAS RANI IN KONTEJNERSKI 17.
MEŠALNIKI, DISOLVERJI, SL003-02212 MEŠALNE ENOTE, SUŠILNI- SLOVAŠKO PODJETJE POKI IN DOD ATNA OPREMA NUJA TESNILA ZA VODO-PO ŽELJI KUPCA. PODROČ- VODNO INŠTALACIJO, RAJE UPORABE:	KEMIČNA, ZLIČNIH DIMENZIJ.
POVPRAŠUJE PO USNJU ZA POUSKE ŽELI IZVAŽATI PO- PREHRAMBENA, MESNA Naziv • VVROBA TESNENI POHIŠTVENO OPREMO, GA- HIŠTVO IN VRTNE GARNI- FARMACEUTSKA, KERA- Država : SLOVAŠKA
TURE Naziv : ONDRASZEK Država : POUSKA Kraj : BIELSKO - BIALA Pošta : 43-300 Naslov : UL. BABIOGORSKA 1
Telefon : +288-53 Telefaks : +288-53 Kontakt: ADAM ADAMSKI
LANTE- RIJO TER ZA OBLEKO.
Kraj : LJUBLJANA Pošta : 61000 Naslov : VIDOVDANSKA 3 Telefon : 061/323-157 Telefaks : 061/321-505 Kontakt: SONJA MAURIČ 4.
SL003-02189
PONUJAMO OPREMO ZA IZ- 9.
DELAVO ALUMINIJASTIH SL003-02198 VZTRAJNIKOV ZA MOTOR- ČEŠKA FIRMA ŽELI IZVAŽA- Telefon'-065/24-929 NE ŽAGE - STRUŽNI AVTO- Tl STEKLENO POSODO, Telefaks • 065/24-929 MATI SCHUETTE, BALAN- PORCELAN IN PIVO. NUDI SIRNI STROJI HOFMAN TUDI PREVOZ BLAGA DO STROJI ZA VLEČE- NJE KUPCA.
KLINK, NAPRAVE ZA MAG- Naziv : INFO - TRADING,
NETENJE; 25 KADI ZA TLAČ- SPOL.S R.O.
NI LIV VZTRAJNIKOV Fl 90 Država : ČEŠKA DO Fl 130 MM.	Kraj : FRENŠTAT P.R.
Naziv : ISKRA AET	Pošta : 74401
Kraj : TOLMIN	Naslov : U NOVEHO SVETA
Pošta : 65220	1016
Naslov : POUUBINJ 93	Telefon ; +42-6565-6541
MIČNA IN GUMARSKA INDU- Kraj : PIEŠTANV STRIJA, INDUSTRIJA PIG- Pošta : 92101 MENTOV, PRALNIH PRA- Naslov : DOMINOVA Č. 35 ŠKOV, INSEKTICIDOV, Kontakt: IVAN JURlČEK UMETNIH GNOJIL, LEPIL, 18.
MALT, BARV, LAKOV, KI- SL003-02215 TOV, TESNILNIH MAS IN IZDELUJEMO MEHANSKE drugo.	DELE V MAJHNIH IN SRED-
Naziv : GOMIX, D.O.O.	NJE VELIKIH SERIJAH:
Kraj : NOVA GORICA	- RAZREZ PLOČEVINE DO
Pošta : 65000	3,5 MM IN 2000 MM ŠIRINE
Naslov : PIONIRSKA 1	TER NADAUNO OBDELAVO
NPR. PREBIJANJE, RAVNANJE, KRIVLJENJE IN VAR-Kontakt:	BOJAN KOC- JENJE,
JANČIČ	- REZKANJE IN STRUŽE-
14.	NJE NA CNC IN KLASIČNIH
SL003-02209	STROJIH. MOŽNOST VPET-
PRED KRATKIM JE BILO JA NA KLASIČNIH STRUŽNI-USTNAOVUENO NAŠE PO- CAH JE ZA PALICE DO Fl 50 DJETJE Z NALOGO, DA IN DOLŽINE 1200 MM, VZPOSTA- VI KOMERCIAL- OSTALI ZAREZANI PREMENE VEZI MED SLOVENIJO IN R| DO Fl 250 MM,
JEMNOM V JEMNU JE VELI- - IMAMO TUDI MANJŠO KA KOLIČI- NA SUROVE GALVANIKO ZA Cd, ELEKSI-
RANJE, Ni, IN Cu TER LAKIRNICO.
Naziv : ISKRA ELEKTROZVE-ZE, MEHANO, D.O.O.
Kraj : LJUBLJANA Pošta : 61000 Naslov : STEGNE 11 Telefon : 061/574 - 535 Telefaks : 061/575-759 Teleks : 061/39-504 Kontakt:	MILAN GAM-
BERGER
19.
SL003-02217
NUDIMO STROJE ZA IZSE-KOVANJE, ODSEKOVANJE IN PREBIJANJE PLOČEVINE; STROJE ZA KRIVLJENJE CEVI IN PROFILOV; BRUSILNE STROJE ZA KOVINO.
Naziv : LITOSTROJ TOVARNA PREOBLIKOVALNE OPREME Kraj : LJUBLJANA Pošta : 61000
Naslov : LITOSTROJSKA 36 Telefon : 061/193-001 Telefaks : 061/558-982 Kontakt: MARJAN ŽELE
20.
SL003-02218
ITALIJANSKO PODJETJE NUDI PO KONKURENČNIH CENAH ČRPALKE VSEH VRST ZA OSEBNO, INDUSTRIJSKO UPORABO IN V KMETIJSTVU. PROTIPOŽARNE MATERIAL E, VENTILE, ELEKTROMOTORJE, PREDMETE ZA OBDELAVO LESA, STROJE IN OPREMO ZA VRTANJE VODNIH ODPRTIN, VSE NOVO ALI RABLJENO Z GARANCIJO, STRO- JE ZA ODSTRANJEVANJE SNEGA IN POTRESA-NJE S SOUO. IŠČEMO PODJETJA ZA PRODAJO IN IN-STALIRANJE NAŠIH IZDELKOV.
Naziv : MAGINI SNC Dl ZAN-DONELLA G. E STEFANEL G.
Država : ITALIJA Kraj : MANZANO /UD/
Pošta : 33044
Naslov : VIA DEL CRISTO NO 26
Telefon : 0432/750-722 Telefaks : 0432/750-722 Kontakt: STEFANEL GIAN-LUCA 21.
SL003-02220
IŠČEMO PROIZVAJALCA KOVINSKE GALANTERIJE, KI PROIZVAJA SKLEPNE SPONE DIMENZIJ 30, 40, 50, 60, 70, 80, 90 IN 100 MM. Kontakt:	INFORMACIJSKA
PISARNA CIS GZS 22.
SL003-02221
PONUDBA:
PRODAJA NAJBOUŠIH PONAREDKOV SVETOVNIH
MOJSTROV - IMPRESIONISTOV. ORGANIZIRAMO RAZSTAVE - IŠČEMO IN VZAMEMO NAJBOUŠE IZ-VA IAI PF
Naziv : AGLA ART, D.O.O. Kraj : POSTOJNA Pošta : 66230 Naslov : MALO UBEUSKO Telefon : 067/22-158 Telefaks : 067/25-302 Kontakt:	BORIS TINTA,
MARCEL VALENTINI
23.
SL003-02222
VABIMO K SODELOVANJU NA PROJEKTU MODA VSE ZAINTERESIRANE INVESTITORJE ALI KREDITODAJAL-CE - DOLGOROČNO NA PODROČJU NOVE BLAGOVNE ZNAMKE ZA TEKSTIL, PARFUME IN MODNE DODATKE.
Kontakt:	INFORMACIJSKA
PISARNA CIS GZS
24.
SL003-02223
IŠČEMO ZAČETNI IN OBRATNI KAPITAL ZA MREŽO MENJALNIC. POGOJI PO DOGOVORU.
Kontakt:	INFORMACIJSKA
PISARNA CIS GZS
25.
SL003-02224
PONUJAMO TEHNOLOGIJO IN OPREMO KOVIN - PRE-DELAVOVALNE STROKE ZA MANJŠE PODJETJE ALI OBRTNIKA. TRŽIŠČE ZAGOTOVLJENO.
Naziv : INPO, LJUTOMER, D.O.O.
Kraj : LJUTOMER Pošta : 69240 Naslov : PREŠERNOVA 7 Telefon : 069/82-487 Telefaks : 069/82-593 Kontakt: ANICA IVANIČ
26.
SL003—02225
NA ATRAKTIVNI LOKACIJI V LJUTOMERU RAZPOLAGAMO S PROSTORI, PRIMERNIMI ZA PREDSTAVNIŠTVO, ALI TEHNOLOŠKO ZAHTEVNEJŠO PROIZVODNJO V VELIKOSTI 400 M2. Naziv : INPO, LJUTOMER, D.O.O.
Kraj : LJUTOMER Pošta : 69240 Naslov : PREŠERNOVA 7 Telefon : 069/82-487 Telefaks : 069/82-593 Kontakt: ANICA IVANIČ DODATNE INFORMACIJE O DELOVANJU BORZE IN PRIJAVNE OBRAZCE ZA VKLJUČITEV VANJO LAHKO DOBITE VSAK DAN V INFORMACIJSKI PISARNI CIS GZS, SLOVENSKA 41, LJUBLJANA, TEL: 061/12-50-122, FAX: 061/219-536 IN NA OBMOČNIH ZBORNICAH GZS.
rtit z*"*	Mic k*0**
	
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
I
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
.''“'V
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
Iz mednarodnega poslovno informacijskega sistema BORZA ponudb, povpraševanj in informacij za vse oblike poslovnega sodelovanja smo izbrali nekaj ponudb in povpraševanj domačih in tujih podjetij, ki iščejo poslovne partnerje (celotna baza je na razpolago v Informacijski pisarni Centra za informacijski sistem GZS in na vseh območnih zbornicah GZS.
1.
SL003-02124
SMO EKSKLUZIVNI ZASTOPNIKI UGLEDNIH TA-IWANSKIH PROIZVAJALCEV STROJEV. NEPOSREDNO OD PROIZVAJALCA NUDIMO VSE VRSTE STRUŽNIC, FREZALNIH STROJEV, BRUSILNIH STROJEV, STROJEV ZA ELEKTROEROZIJO, KO-PIRIH STROJEV, STROJEV ZA BRIZGANJE PLASTIKE IN TLAČNO ULIVANJE ALUMINIJA TER AVTOMATOV ZA ŽIČNE IZDELKE. STROJI SO UNIVERZALNI,	AVTO-
MATSKKI, NC ALI CNC IZVEDBE.
Naziv: TEHNOTRON, D.O.O. Kraj: AJDOVŠČINA Pošta: 65270
Naslov: VIPAVSKA CESTA 5 Telefon: 066/71-083 Telefaks: 066/71-083 Kontakt: FRANC REPIČ 2.
SL003-02128
belgijsko podjetje išče
v SLOVENIJI ZASTOPNIKE ZA PRODAJO PROIZVODOV
5	PODROČJA PRENOSA MOČI. KATALOG Sl LAHKO OGLEDATE V INFORMACIJSKI PISARNI.
Naziv: HANSEL TRANSMIS-SIONS INTERNATIONAL NV /HEAD OUARTE RS/ Država: BELGIJA
Kraj: EDEGEM - ANTWER-PEN
Pošta: B-2650
Naslov: LEONARDO DA VIN-
CILAAN 1
Telefon: /3/4501-211 Telefaks: /3/4501 -220
3.
SL003-02129
ITALIJANSKA FIRMA POVPRAŠUJE PO JEKLENIH CILINDRIH INOX ZA OBRATE PEŠČENIH KOPELI - MM Fl 0,4/0,6/0,8.
Naziv: CAGGIATT MAURIZIO
6	C. SNC Država: ITALIJA
Kraj: ALBERI /PARMA/ ITA-LIA
Pošta: 43010
Naslov: STRADA MARTINEL-
LA, 76/A
Telefon:
0521-598109-648109
Telefaks:
0521-598990-648990 Kontakt: MAURIZIO CAGGI-ATI
4.
SL003-02130
ITAUANSKO PODJETJE NUDI BREZDUŠNE INOX ZAMAŠKE ZA PRAZNENJE VODE Z VKLJUČENIM SIFONOM.
V	IZMENAR 100X100MM DO 500X500 MM CEVI ZA IZHOD OD 40 DO 154 MM OPREM-UENE Z IZMETNIMI METLICAMI ZA IZLOČANJE DELOVNIH ODPAD- KOV INOX CEVKE, KOMPLETI ZA ZAPIRANJE SIFONOV, S ČISTILNIMI METLI- CAMI.
Naziv: CAGGIATT MAURIZIO & C. SNC
Država: ITALIJA
Kraj: ALBERI /PARMA/ ITA-
LIA
Pošta: 43010
Naslov: STRADA MARTINEL-
LA, 76/A
Telefon:
0521-598109-648109
Telefaks:
0521 -598990-648990 Kontakt: MAURIZIO CAGGI-ATI
5.
SL003-02131
KOPITARJEVO DRUŠTVO LJUBLJANA IŠČE SPONZORJA ZA POČASTITEV 150 LETNICE SMRTI UČENJAKA JERNEJA KOPITARJA, KI BO 1994 LETA. POČASTITEV BO NA EVROPSKI IN SVETOVNI RAVNI.
Naziv: KOPITARJEVO DRUŠTVO LJUBLJANA Kraj: VODICE Pošta: 61217 Naslov: LJUBLJANSKA 5 Kontakt: PROF. JOŽE PETERNEL
6.
SL003-02132
IŠČEMO SPOSOBNEGA ORGANIZATORJA ZA KOPITARJEVO DRUŠTVO LJUBLJANA. PLAČILO PO POGODBI,
V	VIŠINI 10% OD BRUTTO REALIZACIJE. PISNE PONUDBE DIREKTNO NA NASLOV DRUŠTVA.
Naziv: KOPITARJEVO DRUŠTVO LJUBLJANA Kraj: VODICE Pošta: 61217 Naslov: LJUBLJANSKA 5 Kontakt: PROF. JOŽE PETERNEL 84 7.
SL003-02133
SMO TOVARNA S PODROČJA AVTOELEKTRONIKE, GLAVNE SKUPINE NAŠIH IZDELKOV PA SO:	NAPE-
TOSTNI REGULATORJI, UTRIPALKE, VŽIGALNI MODULI IN RAZLIČNI ELEKTRONSKI RELEJI ZA AVTOMOBILE. CELOVITO OBVLADUJEMO TEHNOLOGIJE ASE MBLAŽE NA PCB, ASEMBLAŽE NA DEBELO-PLASTNIH HIDBRIDNIH VEZJIH IN »CHIP AND WIRE« TEHNOLOGIJO. TOVARNA ZAGOTAVLJA POSTOPKE PO STANDARDIH ISO 9001. ISKRA PONUJA PROSTE PROIZVODNE KAPACITETE IN RAZVOJ NOVIH IZDELKOV. VELIKOSTI SERIJ, TIPI IZDELKOV IN TEHNOLOGIJE NISO OMEJENE.
Naziv: ISKRA - AVTOELE-KRIKA NOVA GORICA D.D. - TOVARNA ELEKTRONIKE Kraj: ŠEMPETER PRI NOVI GORICI Pošta: 65290
Naslov: VRTOJBENSKA 62 Telefon: 065/31-211 Telefaks: 065/32-371 Teleks: 38-225 YU ISANG Kontakt: FRANC BIZJAK 8.
SL003-02135
RAZSTAVIŠČE MADE IN HUNGARV, KI GA UPRAVLJA TRGOVSKA D.O.O. PACIFIC JE STRANKAM NA RAZPOLAGO OD KONCA MAJA 1993 NAPREJ. NA RAZSTAVIŠČU SO STALNO PRISOTNA S SVOJIMI IZDELKI PREDVSEM PODJETJA IZ VZHODNE IN SREDNJE MADŽARSKE. V NOTRANJIH IN ZUNANJIH PROSTORIH SO PREDSTAVLJENI IZDELKI S PODROČJA POTROŠ-■ NJE, INDUSTRIJE IN PROIZVODNJE. NA RAZSTAVIŠČU SPREJEMAMO NAROČILA •IN PRODAJAMO NA DEBELO IN DROBNO. IZBOR RAZSTAVLJENIH PROIZVODOV SE STALNO SPREMINJA. MESEČNO BOMO OBJAVILI NAŠ BREZPLAČNI INFORMACIJSKI LIST, KI GA LAHKO DOBITE Z OSTALIMI INFORMACIJAMI NA NAŠEM NASLOVU. /TO JE TUDI NASLOV RAZSTAVIŠČA MADE IN GUNGARV/. ODPRTO: OD PONEDEUKA DO PETKA MED 10. IN 17. URO.
Naziv: TRGOVSKA D.O.O. PACIFIC
Država: MADŽARSKA Kraj: SZOMBATHELV Pošta: 9700
Naslov: PUSKAS TIVADAR U. 7
Telefon: 94/330-871 Telefaks: 94/330-871 Kontakt: LASZLO MIHALSC-SICS
9.
SL003-02140
PODJETJE IZ BEVROUTHA ŽELI SODELOVATI S SLOVENSKIMI PODJETJI. ZANIMA JIH:
-	GRADBENA IN POHIŠTVENA ŽELEZNINA
-	LESENA IN KOVINSKA REZILA ZA ŽAGE
-	EMAJLIRANA POSODA, GOSPODINJSKI PRIPOMOČKI
-	ELEKTRIČNO IN ROČNO ORODJE
-	JEDKALA.
Naziv: W. FINAN & CO. S.A.R.L.
Država: LIBANON
Kraj: BEVROUTH
Pošta: 166815
Naslov: BOLTE POSTALE
Telefon: 00961 -1 -389-482
Telefaks:
00961-1-389 -482 Kontakt: ALAIN FINAN
10.
SL003-02142
NUDIMO RAFINIRANO SONČNIČNO IN OLIVNO OLJE Z NAZIVOM »MARK« PROIZVEDENO IN POLNJENO V GRČIJI. KARAKTERISTIKE:
-	PLASTIČNA PROZORNA STEKLENICA - 1 LITER, 15 KOM/ZABOJ
-	ROK UPORABE: 1,5 LETA
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
OD DNEVA PROIZVODNJE
-	CENA - SONČNIČNO OLJE: 0,95 54/1 L,
-	OLIVNO OLJE: 1,6 54/1L FRANKO TEMISVAR - ROMUNIJA.
MINIMALNA KOLIČINA: 20.000 LITROV.
Naziv: S.C. BAXTER S.R.L. Država: ROMUNIJA Kraj: TIMISOARA Naslov: STR. TORONTALU-LUI NR. 15
Telefon: 0040-96-141186 Telefaks: 0040-96-119434 Teleks: 71377 LSFMT R Kontakt: CRISTUREAN DAN 11.
SL003-02144
IZ SLOVAŠKE SMO PREJELI PONUDBE/POVPRAŠEVANJA NJIHOVIH PODJETIJ, ZAINTERESIRANIH ZA POSLOVNO SODELOVANJE S SLOVENSKIMI NA RAZLIČNIH PODROČJIH. INFORMACIJE:	INFORMA-
CIJSKA PISARNA CIS GZS. Kontakt:	INFORMACIJSKA
PISARNA CIS GZS
12.
SL003-02145
PRODAJNI AGENT IZ ŠPANIJE ŽELI ZASTOPATI SLOVENSKA PODJETJA PROIZVAJALCE POHIŠTVA /LESENEGA IN KOVINSKEGA/ NA ŠPANSKEM TRŽIŠČU.
Naziv: SR. VALETIN GLAVO OLCINAB Kraj: OLLERIA Pošta: 46850
Naslov: AVDA DIPUTACION 78
Telefon:
9934-6-220-01-67
Telefaks:
9934-6-220-16-26 Kontakt: VALENCIA ESPANA
13.
SL003-02146
AMERIŠKI PROIZVAJALEC CEVI, TANKOV, KONTEJNERJEV IZ FIBERGLASA /DO 4,5 M DIAMETER/ ZA ZBIRANJE, HRANJENJE IN PREDELAVO NEVARNIH ODPADNIH MATERIALOV OSKRBUJE ELEKTRARNE, KEMIČNO, FARMACEVTSKO, LESNO IN PAPIRNO INDUSTRIJO. IŠČE ZASTOPNIKA.
Kontakt:	INFORMACIJSKA
PISARNA CIS GZS
14.
SL003-02147
AMERIŠKI PROIZVAJALEC INDIKATORJEV ONESNAŽENOSTI ODPADNIH KOMUNALNIH IN INDUSTRIJSKIH VODA IŠČE POSLOVNO SODELOVANJE ALI UVOZNIKA.
Kontakt:	INFORMACIJSKA
PISARNA CIS GZS
15.
SL003-02148
AMERIŠKI PROIZVAJALEC IŠČE UVOZNIKA, DISTRIBUTERJA ZA NAJTRAJNEJŠO ZAŠČITO PROTI RJI NA TRŽIŠČU. RJE NI POTREBNO ODSTRANITI, SAJ SE VPIJE VANJO IN ZAPEČATI PORE
NA KOVINI. ZA TRAJNO ZAŠČITO KOVINSKIH KONSTRUKCIJ	/MOSTOV,
ZGRADB, LADIJ.../, ZA GRADBENO, NAFTNO, KEMIČNO INDUSTRIJO, KMETIJSTVO ITD.
Kontakt:	INFORMACIJSKA
PISARNA CIS GZS
16.
SL003-02149
AMERIŠKO PODJETJE ZA RAZVOJ IN DIZAJN IZDELKOV V MEDICINI, AVTOMATIKI, KONTROLI IZDELAVE, RAČUNALNIŠTVU IPD. /CAD, ASIC TEHNOLOGIJA/ IŠČE POSLOVNO SODELOVANJE OZIROMA NUDI LICENCE. Kontakt:	INFORMACIJSKA
PISARNA CIS GZS
17.
SL003-02150
AMERIŠKI PROIZVAJALEC ELEKTRONSKIH VIZUALNO
-	INFORMACIJSKIH SISTEMOV - ZUNANJI IN NOTRANJI SISTEMI ZA UPORABO V TRANSPORTU /LETALIŠČA/, INDUSTRIJI /KOMUNIKACIJE MED ZAPOSLENIMI/, TRGOVINI, IGRAH NA SREČO /LOTO/ IN DRUGOD
-	IŠČE POSLOVNO SODELOVANJE S PODJETJI S TEGA PODROČJA.
Kontakt:	INFORMACIJSKA
PISARNA CIS GZS
18.
SL003-02151
VODILNI AMERIŠKI PROIZ-VAJELEC DIGITALNIH »VO-ICE ANNOUNCEMENT« SISTEMOV IŠČE POSLOVNEGA PARTNERJA. 84 Kontakt: INFORMACIJSKA PISARNA CIS GZS
19.
SL003-02152
AMERIŠKI PROIZVAJALEC GRADBENIH STROJEV IŠČE POSLOVNEGA PARTNERJA ZA SKUPNO VLAGANJE ALI LICENČNO POSLOVANJE. Kontakt:	INFORMACIJSKA
PISARNA CIS GZS
20.
SL003-02154
IŠČEMO PROIZVAJALCA VEČJE KOLIČINE RAZLIČ-
NIH OKRASNIH PROFILNIH LETEV IZ BUKOVEGA IN HRASTOVEGA LESA, VRTNEGA POHIŠTVA, MIZ IZ FURNIRANE IVERICE IN STRUŽENIH ELEMENTOV IZ BUKOVEGA IN HRASTOVEGA LESA.
Kontakt:	INFORMACIJSKA
PISARNA CIS GZS
21.
SL003-02155
NUDIMO 15.000 TON /SUHA SNOV/ LETNO VLAŽNIH SEKANCEV TRDEGA LESA ZA NADAUNO PREDELAVO V NASLEDNJIH LETIH.
Naziv: TANIN SEVNICA /JU-GOTANIN/
Kraj: SEVNICA Pošta: 68290 Naslov: HERMANOVA 1 Telefon: 0608/82- 500 Telefaks: 0608/82-616 Teleks: 35-815 TANSEV Kontakt: PRIMOŽ KRISPER 22.
SL003-02158
PONUJAMO ZAŠČITNO OBUTEV /ENERGETIKA, GRADBENIŠTVO, METALNO, LESNO INDUSTRIJO ITD./
Naziv: INTEREURO Kraj: TENETIŠE Pošta: 64204
Naslov: GOLNIK, TENETIŠE 75
Telefon: 064/46-486 Telefaks: 064/46-486 Kontakt: FRANC PERAIČ
23.
SL003-02159
ITALIJANSKO PODJETJE NUDI KOMPLETNO OPREMO IN ORODJE ZA GAŠENJE POŽAROV. KATALOG Sl JE MOŽNO OGLEDATI V INFORMACIJSKI PISARNI. Naziv: AMATORI - GRUPPI ANTINCENDIO OLEODINA-MICI BREVETTATI Država: ITALIJA Kraj: NUORO Pošta: 08100
Naslov: ZONA INDUSTRIALE PRATO SARDO - LOTTO N. 30
Telefon: 0784-294022 Telefaks: 0784-294023 Kontakt:	MASSIMILIANO
AMATORI
PREDSTAVITEV ČEŠKEGA GOSPODARSTVA V SLOVENIJI
V času med 8. In 12. decembrom 1993 se bo na Gospodarskem razstavišču predstavilo okrog 100 čeških podjetij.
Podjetja, ki so zainteresirana za vzpostavitev poslovnega sodelovanja s firmami Iz Češke republike se lahko seznanijo s ponudbo, poslovnim Interesom čeških podjetij In navežejo neposredne stike še pred razstavo.
Seznami Češke ponudbe so na vpogled v
-	Gospodarski zbornici Slovenije, v Informacijski pisarni GZS Slovenska 41
Ljubljana
-	pri vseh Območnih zbornicah Slovenije In
-	v strokovnih združenjih GZS.
Podrobnejše Informacije dobite v GZS, Služba za ekonomske odnose s tujino, tel: 061 12 50 122, faz: 061 219 536, ga. Maja Polajner in ga. Sonja Bačič.
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE