L Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 NARODA Ust I slovenskih ^delavcev v Ameriki. IV 63505 The largest Slovenian Daily in* the United States. | ImocH every day except Sundays tJ and legal Holidays. 75,000 Readers. « TELEFON- C0RTLANDT 2876 Entered as Second Class Matter. September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876 NO 153. — ŠTEV 153. NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 1. 1S25. — SREDA, 1. JULIJA 1925. VOLUME XXXm. — LETNIK XXXIII. KONFERENCA GLEDE KITAJSKE Združene države so predlagale konferenco glede Kitajske. — Amerika je sporočila Angliji napol zadovoljiv odgovor na zahteve Pekinga. — Kanton je nastopil glede Šamina. — Zahteva povra-tek inozemskega mestnega dela ter odškodnino. — Poroča John Balderston. LONDON, Anglija, 30. junija. — Združene države so pričele neformalno inicijativo v kitajski krizi. Predlagale so namreč predlog, naj se napol zadovoljivo odgovori na zahteve, katere je stavila velesilam Kitajska. Tozadevni ameriški predlogi so bili tukaj sprejeti z gotovimi dvomi, in odgovora Anglije najbrž ne bo takoj, čeprav se bo o tem predmetu razpravljalo na seji kabineta, vršeči se v sredo. Združene države so mnenja, naj se odgovori na trinajst kitajskih zahtev, katere so bile pred kratkim vročene diplomatičnemu zboru v Pekingu ter nato sporočene vladam, če le mogoče v skupni poslanici in sicer takole: Sile so pripravljene razpravljati na konferenci o kitajskih zahtevah glede večje odgovornosti in glede izprememb v obstoječih eksteritorijalnih pokrajinah na Kitajskem, pod pogojem, da Kitajska vlada lahko dokaže, da lahko izvede posebne odgovornosti. Ti ameriški predlogi so velike važnosti, ker napovedujejo konferenco, ki bi vključevala vse ki-tajske stranke ter mogoče izpremenila obstoječe tsifikacij< razmere na Kitajskem, čeprav je skoro gotovo, da {hitrejše so bili tozadevni predlogi neformalni in nedolo- 1n/'1 ceni. KANTON, Kitajska, 30. junija. — Neki zastopnik kitajskega zunanjega urada je dospel včeraj ob treh popoldne v Samin, ter prinesel pet zahtev kitajske vlade. Te zahteve vključujejo: — Angleški in francoski konzuli naj se opravičijo. — Vsi inozemski kanonski čolni naj odplujejo. — Samin naj se izroči Kitajcem. Odločne zahteve am. premogar jev, Antracitni premogarji bodo zahtevali povišanje plač. — Christ J. Golden je bil imenovan načelnikom komiteja za mezdno lestvico, nakar je bil sestanek od-goden. SCRANTOW Pa_. :*0. junija,— Konvencija antrackuiih premoga rjr v jo Tjceraj hdmila OhriNta J. (ioklcna iz Shainokina naf-"l-nikmu skrajno važnega ineadne-«ra komiteja, nalkar se je odjrodi-la do današnjemu dne, ko bo prevzel John L. Lewis, mednarodni ■predsednik U'liited Mine Worker o t' A in i'-niča vodstvo konvencije vter ini"l svoj ""lavni govor, v ka-t«-rza dvai-/set odstotkov in konveaieija ho mogoče Lareeno določila to svoto ter dala oh i slom te-a^n komiteju za .me^a in o lost vieo po'linrvmoe. da uveljavi novo lestvico .bila podvržena odabrenju ]>oznej še konvencije. i 3It'd defleg/ti je opaziti sploš-j :io razpoloženje, da bo dne 1. srp- Novi ameriški poslanik v Berlinu. Novi ameriški poslanik Jacob Gould Schurman je bil v Berlinu prisrčno sprejet. — Povedal je nemškemu predsedniku , da je Amerika zelo zadovoljna z gibanjem za dosego sporazuma. Pot •oea Samuel Spewack. Prohibicija pod vojaško komando. Armada prohibicijskih agentov bo popolnoma reorganizirana. — Su-hači so trdno prepričani, da bo Amerika, kar se pijače tiče, izpreme-njena v puščavo. — Sa-molastna imenovanja. Militarizem in prohfbieija bo-ta korakala .slcupaj v tej hlairo-^ BERLIN*. Nemčija. 30. junija, ulovljeni deželi prostosti. Poslanik Kliurman. ki je včeraj jx Washin-gtona namreč poro-izročil predsedniku Ilimleirtnirgnj čajo. da je objavil pomožni z;»-svoja po ve ril na pisma, je pove- kladniški tajnik Andrews, kate-dal Nemčiji, da so Združene dr-! renin je ^a poverjena reorgani-žave zelo zadovoljne, ker je pre- | /AXV\ ja armade prohibh-ijskih air n vzela inicijativo, da se uveljavi | tov. da ;bo stavljeno veliko števi-boljši sporazum med narodi. To in zagotovilo prijateljstva .med obema narodoma je napravilo velik vtis na politike in tudi na časopisje. '*Boe.rsen Zeitung" organ vlade, je prekosila vse druge s svojim namigavanjem, da votli pri tem Ameriko domnevanje. tla se ibo v ko k.i -bodoči vojni, — lahko «zana.šalo na Nemčijo kot zaveznico in da je to pomen "neobičajne prisrčnosti izrazo\ prijateljstva". Ob isto priliki pa >o se tako pr>-flitiki kot listi pritoževali na pomanjkanje ameriškega zanimanja! za predlagani dogovor. Niso mogli razumeti ugotovja Schunna-na. "da sicer ni ameriška politi ka sodelovati pni rešitvi evrop- jejo tla, a pri naslednjem koraku sem imel občutek Nkih p™>biemov^e-' daj velike zaloge premoga. Po-1 vsem naravno ie. da bi raiše po-' lo razburjenja. Iz trgovskega mestnega dela je pri- . '' . i I ngov:nska pogodba pometal cesto ob ženimi državi lo častnikov armade in mornavice v službo Volsteada in da b'o*h» ol» istem času kzhrisane meje j><>-sameznih držav. Dežela bo razbeljena na dva in dvajset prohihi-eijskih okrajev, ki >bodo nastopali sporazumno nrglerohibieijski postavi 'Zopef na nog'1 s tem. da ji bo vcepil nekaj vojaškega duha. Ta reorirani-za<*ij.-ski načrt bo uve-ljavljen dne 1 avgusta in prohibieijske oMa^-i Vričaknjejo. da se 9>o s' daj poštnino koneeno vendarle izvedlo ter izpremenilo deželo v veliko S;j-haro. Na čelu 22 okrajev bodo ^prejšnji častniki in kot a sent i bodo imeli prednost prejšnji vojaki. Gktsi se. da. ne manjka kandidatov za ta meseta in da se Je prijavilo že na xtotine uniirovlje-nih častnikov armade in mornarice. ki dobivajo manj ikot .t2_)00 pokojnine na leto. Namen te^ra generala Andrewsa J1'I je popolnoma izločiti politiko in priobčil SelKiirmanov govor pod' resntenejra ha Ii v k ! se meziln naslovom: "Ob-Brez dvoma je ega se smatra za časi nagnili ter padli. Vsi gostje, kot sem lahko |oflclje,.ni izr*z ^biugtona. nav- • 1 l^i- --i . i - i -i . • j .. dal prijatelje dogovara z novim opazil, so ležali v svojih posteljah, nekateri odeti, I ~ _ - . 1 . . . i P°?uniom, eeprav si niso se ved- drugi pa ne. Vsi so ušli nepošokodovani. Tla SO no na jasnem, kaj je pravzaprav se zibala kot kanoa na lahnih valovih. Nikjer ni bi- pomenjal. WASHINGTON. |>. (\. 3. jun. me*l Zdru-ami in Nemčijo, katero je hotel napraviti državni department kot irzoree za vse no-vse trgr>vinske pogodbe, bo tekoan prihodnjih drisetth dni predložena nemškemu državnemu zboru v odobren je. •Smatra se z:« mogoče, da bo držav.ni zbor odoibri' pogodbo z Nastop pred kraljem in' 21 Kurdov usmrčenih. kraljico. čdvali tekom ieega vremena. hajalo pokanje, a mož, ki je Na drutri strani pa bi ne bila | vodni fronti, je nadaljeval s svojim delom ter po- dolga stavka nikomur ljuba. . 1 1 . j - - .-i metal, kot da se ni nic pripetilo. Zastopniki premogarjev so s, LOS ANGELES, Cal., 30. junija. — W. R. zelo e ud 1I1 poročilom o izpremoin- 0 . A , , . . i • i r> i«r podkomiteju delodajalcev ' ocott iz Los Angelesa, ki se je nahajal v Calitor- bo pečal z vprašanjem nia hotelu v Santa Barbara, ko se je pojavil Veliki kisTvice- potres, je takole opisal svoje doživljaje. Ena razlaga se glasi, da hoče — Zidovi moje sobe so se zibali semintja tako, j<; delodajalci prekiniti pogaja- i . . -. .i t • oi »-i • - - t , da se mi je skoro zvrtilo v glavi, okocil sem iz nja cimpreje mogoče. Tako pr«*-; J ® k i njen je ali celo kratko odhode-; postelje ter pohitel po stopnjicah navzdol. V ve- nje i»i bilo ljubo delodajalcem, ki ži sem prehitel nekega moža, ki je skušal priti na bi radi videli, da se prične razpo-! prosto z majhnim otrokom, a ko je dospel tja, se siljati deset milijonov ali vee ton . -^i i - t • 1 . 1 *i nagroniadnega premoga, še pred- 3e pncelo poslopje podirati. Moz in otrok sta bila 110 bi se p rje »ia zvezna ali držav-! pokopana pod razvalinami. Jaz sem se rešil s sko- ma intervencija. j kom skozi okno. Oče predsednika boljši. LONDON. Anglija. 30. jun. — Marija Jerica, znana dunajska operna pevka, je imela včeraj v Cove.rtt Garden, kjer je pela glavno ulogo v T ose i. dva triumfa. Prvi je bil. da >ta kralj in kraljica obiskala predstavo, in tlrugi. ker so ljudj eakali pred ])Oe»logljem od petih zjutraj, torej celih petnajst ur, da čnjejo priljublje-pevko. Poleg je Ivila -ikoro \->sa v ioitdonu nnvzo«"a ri.so.ka aristokracija. ^'A K IGRAJ), Turčija. 30. Tsn. Danes je bilo na javnem trgu otbe-št :iiii 21 kurdskh rcvolucijonar-j«?v in med njimi tudi šejk Said. Sejk je bil gl»vni voditelj gibanja za neodvisnost Kurdistana. ZA DOM SLEPCEV V LJUBLJANI John Kuzma. M/ingo Jet.. Ohio. rk.*>.(K) za slepce. Dena»- smo sprejeli ter ga bomo izročili n:i pri-tojno mesto. Uredništvo. PLYMOl'TH. Vt., :J0. jun. — Poleni ko so predsedniku odločno zatrdili, da se je zdravstveno stanje njegovega očeta izdatno izboljšalo. je pričel predsednik zopet posvečati svojo pozornost vladnim dolžnostim ter se domneva. da se 'bo v kratkem vrnil j-svoje poletno bivališče v Swamps-eott. Oč • predsednika je zelo pomiril člane svoje družine, ko je včeraj zvečer zapustil posteljo ter šel proti stolu v katerem je nato sedel nekako pol ure. Zdravniki izjavljajo, da je t<» /navilno iz boljša nje po mali operaciji, ki je brla izvršena v nedeljo. Ko sem se na cesti ozrl, je bil hotel le še razvalina. .Zunanje stene so padle na cesto. Na kupu v tretjem nadstropju sem videl debelega moškega, ki je kričal na ves glas ter zahteval taksi. BAKERSF1ELD, Cal., 30. junija. — Na Tejon prelazu, 44 milj južno od tukaj, se je odtrgal oblak, in za tri ure je bil ustavljen ves promet. SANTA CRUZ, Cal., 30. junija. — Malo pred sedmo uro zvečer so občutili tukaj lahne potresne sunke. Poročila iz Salinas in Watsonville kažejo, da so tudi tam čutili potres. v tem oziru jra podpira tajnik Mellon. Distfcraktni administratorji bodo imenovani brez 'ozira na želje senatorjev in kongresni-kov. Francosko-nemška trgovinska pogodba. PARIZ, Francija. HO. junija. — Francosko-nemška pogajanja, glede trgovinske pogodbe so dospela na mrtvo točko. Le malo je upanja, da bi se pogajanja ugod no končala. rezervacijami. sličnim onimi, ki so bile uvetljarvljene v senatu YAv. držav. Važne konference glede Maroka. HA BAT. Maroko. 30. junija. Takoj. Iv o so Francozi pričeli s svojo ofenzivo, je padlo nad tristo lifskili vojakov. Ofenziva je bila v soboto končana, in Fran-eozi si> polastili gorenjega dela doline Leiben. PARIZ, Francija. 3. junija. — V Parizu in Madridu splošno prevladuje mnenje, da bo v Maroku zavladal mir. Mirovna pogajanja .se bodo še te dni pričela. DENARNA IZPLAČILA y JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. D&bm bo nato mm tledt#ti JUGOSLAVIJA i 1000 Din. — $18.60 2000 Din. — $37.00 5000 Din. — $92.00 rrl nakMtUh, »rt rnmiaj« manj M krt m Um« itearjer IS Motor mm poštnino in drage atroike. ■■■peillj« na sadnje pošt« ta isplntaje **Pa«tnl iekaval ITALIJA IN ZA8KDKH0 OZKMLJSv. 200 lir .......... $ 8.20 500 lir ............ $19.50 300 lir .......... $12.00 1000 lir..........$38.00 krt »M lir nlmai milil m 11 Zri naročilih, ki nuJaJ« n poštnino in drage ctrrtke. Basprtilja aa ladnje »rti« in r Trsta. Zrn poMljatve, Ii presegajo PETTISOČ DINABJBV ali pa DVATIBOC " LIR dovoljnjemo po mogoCcostl Se poeeben popost. fredaert Dincrjeni in T tram sedal al rtafna, ss Teftnt la aapit ♦■ainnsnis pa eeni Malega dne. k« nam pride »■■laai denar t rek«. j, iPOSlLJATVn PO BEZO<> AVNEK PISMU IZVRŠUJEMO H> NAJKRAJŠEM Času teb eaOunamo ea stroške ti.— mm J« nriati najlsij« p« fliMiitii Festel Many Order nil pa Mew lerk Baak Draft. FRANK 8AKSES STATE BANK *S Oortlandt Strati, M«w York, v. y. Telefon: Cortlandt 4687. GLAS NARODA, 1. JUL. 1925. G I« AS NARODA (SLOVENE DAILY) POLET NA SEVER Owned and Pnb&hed by 8LOVXNIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Bakaer, president Louis Benedik, treasurer Plaoe of bosineoi o t the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GL-AS NARODA "Voice of the People" Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leta velja Ust ga Ameriko in Kanado___________ $6.00 Za pol leta ____________$3.00 Za istrt leta____________$1.50 Za New York ta celo leto_ $7.00 Za pol leta_____________$5.50 Za niozemutva ta celo leto _ $7.00 Za pol leta ________________$5.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemH nedelj in praznikov. Dopisi brci podpisa in osebnosti se ne priobčil je?",. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "G LAS NAROD A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. PAJAC ANDERSON MmiMT.KmTWW V1IW CO. MBW.VOKK MacMillanova ckspedieija. ki se je ipodala na Sever, da preišče nepoznane- .pokrajine, se bo posluževala aeroplanov, kakor- šnega vdite na sliki. Aeroplan je opremljen z Liberty motorjem ki proizvaja 400 konjskih sil. je bil Barn umov prvi poskus kot javni raziskovalec in, ko je videl, kako ta posel dobro nese, je nabral malo ditužbo in j« prepotoval vso deželo, prejemajoč velike vsote. kjerkoli se je ustavljal. Leta 1839. -pa jc zopet ostal brez centa in se "povrnil v New York. Leta 184J. je bilo podjetje, ki je bilo zna,no pod imenom Scudder's Jtnnv Lind. * švedskega slav*čka\ American Museum, na prodaj in ' na j pride na turnejo v Ameriko Br.rnum je rzačel pogajanja za in pogodil se je z njo za 150 vc-okraju živi prejši ji 'nakinp. Ne da bi imel dolarja riki. Tom Thumb je bil predstavljen kraljevskim družinam na Angleškem. Francoskem in Belgijskem. Ali Barnum ni bil zadovoljen !t - tem, da bi bil samo raziskovalec ; hotelo se mu je tudi po slavi glasbenega imprezar ja. Nagovoril je tedanjo slavno pevko. Miss Nekje v bližini Vonkersa v Westchester glavni prohibicijouist, nekdanji vodilni ravnatelj Antisa Ionske lige, William H. Andcmon, katerega je njegovo neprostovoljno bivanje v Sing ISmgu. radi ponarejanja knjig Antisalonske lige, spravilo ob mosto. zaslužek in vsakdanje oglaševanje svoje slave v ne\v-yorskih listih. Ker je napravil mož v svojih sohičnih dnevih dovolj denarja, ga pač ne bfi zelo bolela ta izguuba. Tem trpktjše pa občuti ta domišljavi in vase zaljubljeni rt&lamni reaikcijonar svojo izguib-J sežni zbirki velike vrednosti Ijeno notoričnost v listih, ki mu je bila tako potrebna za življenje kot je ribi voda. Vsled tega je moral biti vsakdo pripravljen, da se bo Anderson preji ali aleje zopet pojavil na politični pozornici in vsled tega tudi ni nikogar presenetila objava, da je ustvaril a utiša Ion ski, procentu i prohibicijonLst novo organizacijo, ki bo izvedla še povsem drugačne stvari kot pa jih je Antisalonska liga, ki je že pričela dremati. William 11. Anderson je objavil ust a no vi jen je "American Prohibition Protestant Patriotic Alliance" in ta organizacija naj bi se posvetila ne le Lavedbi prchibieije. temveč prav posilimo tudi razširjenju ter prisiljenemu vcepljenju patriot iičnega duha! Kot organ Andersona — iu to je skrajno značilno. — bo posloval list "The Fellowship Forum", v Washingtonu, 1). C'., izhajajoči- kukluksklansko glasilo. Ta tednik izhaja v skoro ;KX),0C0 izvodiih ter je. soglasno z be- izrazom popularnosti kot v Anic-'1891. sedaimi Andersona last "mož, kojih vsaki ixxsamezni je prostozidar 33. reda". Ker ugotavlja že ime nove organizacije samo povsean določno, da so sposobni za sprejem le protestant je in prohibieijonisti. imamo tu-k^j opravka > etnkevno ortodoksnimi in poliri<"no nazadnjaškimi protestanti, — s prolubaeijonwti in Ku KLux Klanci. Z drugimi žepu, izposodil si je ugodno kup-no pogodbo in prevrzel podjetje. Ofl U'daj je začela njegova «reea : koncem itega leta je poravnal vse svoje obveze. Leta 1848. je svoji razstavi dodal dve drugi ob- in število pasameznih kuriozi»et. Njegov "show" je kmalu postal najbolj popularno zabavišče v Z. Državah. Leta 1S42. je slišal o Charles S. Strattonu iz Bridge-]w>rta*. tedaj pet let staremu, ki je bil' manjši od dveh čevljev in je vagal 16 funtov. Fantek je skozi Barnuma postal znan vsenvii svetu pod imenom "General Tons Th umb . R-aizretavljen je bil v Z. Državah z velikanskim denarnim uspehom do 1. 1R44. ko jra je Bar-n-um vzel s seboj na Angleško. Tu vjeerov: obljubil ji je $1000 za vsak večer in poravnanje vseh stroš- V včerajšnji številki sem se moral po volji gospodov stavcev mufati čisto v kot, kjer so ponavadi veuti Lz s?tarc domovine. Ci-t at cilji in čitatvljice naj mi opro-ste, da sem bil tudi spodaj prekratek. Kaj se hoče. 'človek ni vedno razpoložen. Boljše je, da je moja kolona nekoliko manjša kot tla bi kak zaželi dopis izostal. * Ali citate na zadnji strani roman Sobana'* Sevt da ga citate, 'ker bi sicer ne bilo toliko povpraševanj. Oil- vseh strani me vprašujejo čitatelji, posebno pa čitateljiee, kaj je z ubogo Margareto. Zadnjič sem se eni posebno zameril, ker sem ji povedali, da je res utonila. Tako šobo je napravila, da bi je bilo za polclnuigi golaž dovolj, ter odvrnila: — Pa že ni res! Tako se ne dogaja v romanih!"' Potolažil sem jo rekoč, da Margareta živi in da bo na koncu vse . dobro. Tedaj je bil šele ojji n.i v strehi. "Kaj pa sleparite »ljudi.'"" — se je hndovala. —"Saj sc jo vendar iz vode mrtvo potegnili. in je že razpadala, ko so jo pokopali" *. Res ne vem. kako bi odgovoril na vsa ta vprašanja : — Kaj je z Margareto:' Kaj bi napravili ž Novice iz Jugoslavije Smrtna kosa. V Zagrebu je umrl ravnatelj državnega zbora dr. Ivan Bojni-čič-Knrinski v starosti 67 let. Pokojnik je sp'ksal več znanstvenih del. med d rug biti tudi izčrpno zgodovino hrvatskega plemstva. Dol go dobo let je bil tudi ured nik "Vijesnika zeanaljskog arhiva"' ter sotrudnik raznih revij in časopisov. Zagoneten samomor študentke fi lozofije. Iz Zagreba »poročajo o tragJg, ni senzaciji. Ko sta se zvečer oče in mati Zergolan vrnila s spreho-da domov, sta našla v stamovanjai svojo 21-letn;< hčerko Vilmo, slušatelj ico filozofije na tamkajšnji univerzi, mrtvo v mlaki krvi. Iz-jila je precejšnjo dozo lizola ter si z britvijo prerezala vrat. Kč/j je mlado študentko gnalo v smrt. ni znano. kov nj:* in .njene družbe. .Jennv I.ind je prišla v New York dne 1 septembra 18501 Burno zanimanje 'n-jo ' te je mrtva, jo bo treba .poza njo nima para v vsej zgodovin j-^-ati na ameriško Brezje v Le-ameriške umetnosti. Svoj prvi \ mobožni protestajitovski hinavci bodo vsled tega nadalje razvili tero-r Ku Kiux Klana ter ga pritirali do viška. To, kar je Ku Klux Klan zaman poskušal, lwnlo skušali uspešno završiti s tem, da si bodo prizadevali z denarjem izkoriščevalcev zasledovati delavsko gibau,ie ter mu škodovati kjer le mogoče. Sleparski Anderson bo v teh svojih prizadevanjih komaj dose-RT-1 vrčje UNpeiir k(>t jih njegovi številni predniki, čeprav je mogoče spretne j ši in gotovo bre^obzirnejsi in brualnejši kot številni njegovi tekmeci preteklosti in sedanjosti. Zavednih elementov delavskega razreda, ki pridejo pri tem vijjsta glavnem vpoštev, pa ni mogoče |Kiraziiti s takimi sredstvi ji meto-1 dami Srednjega veka. Delavci bodo obračunali 7. Andersonom prav tako kot so z Bum som, Pinkertmiom. Ku Klux Klanom in drugimi. Razredi n 1I1 bojev se ne vojuje z orožjem kot je prilijčno za boje med rokovnjaškimi tolpami. Proletariat se bori za s^oje oprošeenje. ka-kakorhitro se prične zavedata možnosti svoje emancipacije in svoje zmage. S tak o armado pa ne morejo možje srednjeveške teme in reakcije iavojevati nobenega tiNpwši. %ra boja. najmanj p/ sedaj, ko napeljuj« nazadnjaškim čir mad ami prositi 1 i Anderson. j nje dne 5. julija. Za točno in dobro postrežbo bo starfeel — Odbor. Frank Zorman. tajnik. ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI nn. Bil je sin krčma rja in je že v svoji rani mlftdonti kazal irredno naignje-nost za ugauijanje šal na račun o-žetovih odjemalee*\ kakor izb^r-ao trffov^ko nadarjenost. .NV^kaj easa ne je z uspehom pečal a po-slrau loterije- in kasnege je izdajal York v jako repi i h razmerah. Skušal je mnogo načinov zdsluž-ka, ali brez posebnega uspetha, dokler ni izvedel o Joise Heth. 'črni suženjki, ki je baje bila dojilja George Wa.shingtona. Šel je obiskat njene gospodarje in jo odkupil za $1.000, iki si jih je izposodil oil raanih prijateljev. Vsled vsestranske reklam« je vzbudil znatno zanimam je oibčiiwtva za to-črnko in vsi so šli ogled alt si to kttriojriterto. Vstopnine so Barnu- New York, N. Y. eartopi«. L. 1834. je prišel v New - mu nesle po $1500 wa teden. To'oddaljeni od - mesta Edmonton (3x 30, & 1^) Crosby, Yyo. Cenjeno uredništvo: — Priloženo vam pošiljam šest.' dolarjev za celoletno naročnino, ki 111 i je že potekla ter se vami zahvaljujem *za redno pošiljanje Prosim vats. natisnite teh par vrstic iz naše naselbine, ker vem. da vsak rad čita, kako se godi po ostalih naselbinah. T11 >1110 sami premogarji in ne delamo že od 15. aprila, druga jama pa dela dva dni ali tudi samo en dan v tednu. Razen mene tukaj ni Slovencev, toda so pa ljudje skoro vseh drugih narodnosti. — Naš superintendent nas tolaži in nam obljublja, da bomo tam v .mlij-n pričeli boljše delati, toda lahko preteče še par mesecev, preden se bodo njegove obljube izpolnile. Pozdravljam vse Slovence .sirom A metrike, posebno pa Petra Zgago, ki tlt.la toliko preglavice pa t m Koverti. John Kozlevčar. Alta, Kanada. Mi kot prvi priseljenci iz naše občine Vinice. Bela Krajina. Slovenija, Jugoslavija, pošiljamo vsem čitaiteljem in čitateljieam lista Glas Naroda srčne pozdrave. — Mi ži-v.imo sredi pragowlov države Al iberte. in sicer v šumi, v kateri kraljujejo divje živali. Večinoma vsi smo zaposleni pri žagi ter smo približno 260 milj. Podnebje .i«1 še dokaj ugodno; ne vemo pa. kako bo pozimi. Pravijo, da je tukaj strašna zima "in strupen niras. Hudo je, da je usoda Slovencem tako naklonila, da moramo iti s trnbuhom za kruh0111 na vse štiri strani sveta. Okoli nas žive Indijanci. ki so pa večinoma dobri in prijazni ljudje. Naše življenje še dokaj naglo pott'ka, le to nam je žiil. ker prejemamo pošto samo po dvakrat na teden. Zdaj smo tu že dva meseca, pa še nismo slišali glasai oil doma; to nam je najbolj hudo. Ni nam zase. temveč za naše drage v domovini. Pisal bi vam še mnogo zanimivega. toda nočem vam delati pre-vitč sitnosti. Pros'an vas, cenjen: g. urednik, bodite torej potrpežljivi in pripravite mi še vbodoče kaik prostorček v vašem cenjenem listu Glasu Naroda, da še kaj sporočim, kako se imamo v tej daljni deželi Kanadi. Vljudno vas pozdravljamo Slovenci iz kanadske province Alibi rte: Matija Verbanec. Jožef Cestnik. Jožef C'emas. Jurij -Tur-šinič, Jožef Flajnik. -Jožef Papa. Janez Malič. Rnulolf Rogina rn Lojze CMronic. Nemško-poljska carinska vojna. Gospodarska pogajanja med Nemčijo in Poljsko so po mnenju poljskih političnih krogov došla na mrtvo točko. Nemčija je stavila ct'lo vrsto političnih zahtev, ki jim poljska vlada ne more iDgoditi. Radi tega obstoja nevarnost. da se l»odo pogajanja prekinila in da na-stane med Nemčijo in Poljsiko carinska vojna. SLUŽBO DOBI SLOVENKA v New Yorku v privatni hiši. mala družina ; dober dom. Pišite in povejte kaj znate, da se dogovori za plačo; Na^ov • Služba, c:o Glas Naroda, 82 Cortlandt St.. Pripatclj Joži' (ne tisti iz Connect ieula. ampak tisti, ki z belim lajltv-eni oznanja spomlad), mi je pokazal tirinajst zapovedi, ki >0 namenjene poročenim ženskam. Jaz sem tiste zapovedi pre-čitaJ. pa se mi zde dositi prepleh-kc L11 precnalo korenite. Kaj se i hoče, prav posetbno osstre ne morejo biti, ker jiii je poročena ženska, ženskam napisala. V i>ti sa.pi sem pa tudi jaz sc-! 1- n - • , 1 1 j I vedila se je preiskava stavil nebroj izapovedi za ženske. Velik požar v Mitrovici. V Bosanski Mitrovici je izbruhnil velik požar, ki ji* uničil j džamijo in veto turških prodajaln. jCudaio je. da.je med požarom nastala v džamiji velika Eksplozija. I da do- te da na tem mestu jih bom objavil tudi le trinajst, ker bi bilo v listu dosti premalo prostora, če bi hotel objaviti vse. Sedaj vas pa prosim, drage moje čitateljiee. začnite čitati kaj drugega, k< r nočem, da bi mi oči izpraskale, ič-e bi eitale teli trinajst zapoveili za žeuiske: 1. Bodi vedno dobra ar n dober s teboj. 2. Kadar Td reče mož. da Te ne jim-r** več poslušati. ga prosi za odpuščanje in reci. da Ti je žal. j krr s; govorila preveč. 3. Kadar ga vidiš koketirati, ali bodici s kako dnuigo žensko, moraš vedno reči: — Ah*, naj ima veselje, saj sem jaz zadnji čas res malo preveč pusta in čemerna. 4. (Je ti od plače prinese samo en nikelj domov, ga mv-raš lepo gladiti po glavi, ljulbezujivo poljubljati in ]>rri tem govoriti: O ti moj revček, kako grdo so ti* ob reki i, ko so mi povedali, da vse zapraviš. o. Nokdar ne pusti, da bi se dotaknil kakega dela v kuhinji. Ti si gospodinja. Sramota zate. 'če bi ti mož posodo 'brisal. 6. Ako Ti bo mož ponujal deset dolarji v, jih ne smeš vzeti. Ce Ti jih bo le silil in silil, vzemi dva ali tri s trdnim namenom, da 11111 jih boš dala jutri pet nazaj. 7. Kadarkoli Ti bo reke1!, da moraš kupiti novo bleko. se razjezi Ln 11111 povej, d a bo lanska obleka ša najmanj za tri leta dobra. 8. Ako si vdovca vzela, moraš žene vzrok eksplozije. Milijonske globe vojvodinskih trgovcev. Nekateri no-vosadski trgovci so se upirali plačati predpisane jim | j ivzročajo davke in so tudi prijavili povsem netočna podatke o svojem poslovanju. Te dni je prišla zato v njihove poslovne lokale posebna ko- Nesrečen slučaj. V okolici sela Kuri sta v Južni Srbiji ji* it* dni smrtno ponesrečil p« ročnik Aleksij Zubatov, rodom Rus. Geografski institut ministrova vojske in mornarine jo Zubatova in še nekoliko drugih oficirjev odposlal v Južno Srbijo v svrho proučevanja terena. Zubatov je zgodaj Zjutraj odšel v okolico Kučišta. Ker je bilo mrzlo. so vojaki zakurili in se greli ob o2711 ju. Gret .se je prišla tudi vojaška patrulja z na'basani-111 i puškanfi. Ko sc je nek vojak vsedi»l k ognj<:i_ se je slučajno sprožila njegova puška in krogla je zadela Zubatova v srce. Piil je *na mestu nurtev. Ponesrečenega poročnika so prem*sli v Peč, kjer se j-* vršil svi*čan pogTcb. Zubatov zapušča ženo in malega otro-'čiča brez gmotnih sri-dstev. Zločini in kazni v Slavoniji. V zadnjih mesecih se dogajajo v Sremu številni krvavi zločini. Puška, nož in sekira so |>ostali tako pok ret 11 i v rokah Sremeev da nje glave m s svojim mj^ijjj fin delegacije in ugotovimo žetu ; tudi tedaj, kadar ni mož i. n • ,- - ,, , la, dii -so navajali po sestkrat masnjš'« s vote svojega prometa. kakor je odgovarjalo dejstvom. Vsi s< bili obsojeni 11a oblčntaie glolje. ki dosegajo milijone, v enem slučaju celo nad ."> milijonov dinarjev*. Nesreča ali kaj? Dne J. junija je iz vlaka, ki vowi z Zagreba ob 16.50. blizu Sovskega Marofa, ko je bil vlak v najhujšem diru. naenkrat izgi- naglo padajo na tuje glave mrt. Tako jc pred kratkim v kotam Irig seljak Bo-jič ob priliki sodnega uradova-nja ustrelil tožitelja — svojega pro»rivnika in njegovega odvetnika dr. Miiilerja iz Raime. Dne maja je i>ryj>ival Rade iPetrič. delilvec iz Neradina, v krčmi zajedno z mkim l>eiter-jeni. delavcem iz Satrinca. Ko so sc dobro napili, sta Leiter in Pe-trič odšla skupno iz krčme. Toda na poti sta se sprla in Petrič j<* Leiterdja s sekiro pobil do mrtvega na tla. Te dni se je vršila proti Petri-ču glavna racoprava v I roviei. Obtoženec se je zagovarjal. da I >e i terja ni hotel tubiti. ampak sa- nil Drago Kornj^auser Prekanurja. Ne ve s* momor ali nesreča. OČe, ki muči svoje otroke z gladom. V Bosanskem Brodu je bil aretiran delavec Milan Vuksan. ker je svoje otroke mučil z gladom. Zapiral je svoje otroke v sobe in jim ni dajal nobene hrane, sam pa izvrševal med trm razne orgije z nepoštenimi ženskami. Hčerka Ljutbica je umrla vsLe< lakote, starejsega sina pa so našli "(nezavestnega. Oba sta bila 8 dni brerz hrane. jurist iz I mo udarit i, ker je psoval četniško če je bil sa- udruženje. Petrič je bil spoznan krivini umora, a ker .porotniki niso potrili umora, je bil obsojen le na 13 let težke joče. Sinova ljubezen. . . .,.. Te dni so pripeljali v maribor- pri vsaki prmki hvaliti njegovo | . , . . , x .. sko bolnico 49-letnega zidarja Jo prvo zeno. »Sedaj pa inaslmi, da je dovolj mojih zapovedi. Moja volja je dobra. koraj-ž- pa le nimam, da bi jih na tem mestu natisnil vseh "trinajst. Že tako ne vem. kako se mi bo godilo, ako pridem pravi v roko. žeta Brumaca iz Lim'buša z zlomljeno levo roko. Brumec je od svojega sina doma zahteval, naj mu jvla.ča hrano, kar pa je hvaležnega otroka tako rajkaKnlo. da je očeta prKepel in mu pri teni zlomi lexo roko in ga tudi po ostalem telesu močno poškodoval. Uvedba telefonskega in brzojavnega prometa med Jugoslavijo in Švico. Te «» je hipoma predramili, ko -*o odhajaje za-sklopotali s cokljami {»o kameni tem tlaku. Tako. s poslušanjem. se je ua učila katekizma. zakaj njena ver ska vzgoja je bila v mladost i za nemarjena : in poglej je poNiiesna la vse Virginijme pobožne vaj • postila se je kakor ona, izpovodo vala se je z njo. Za sveto režnje telo sta naredili sku|>aj oltar. Prvo obhajilo ji je ddalo vnaprej preglavice. Razburjala ^ je zaradi čevljev, zaradi molka. za radi knjižice. zaradi rokavic. — Kako se je tresla, k« je pomaga la materi dblakČTiti! Med vno maso ji je neškaj tiš ealo srce. (Jospod Bourais ji i>* zaslanjal eno stran- kora: a rav no nasproti jo bila jata devičic / belimi venei n;u.l spuščenimi tančicami 'kakor snežno polje; in oddalec je spoznala -drago malči eo po tanjšem vratni in bolj zbranem vedenju. Zvonček je zapel Glave so s,} sklonile: vse tiho. Ob hučaujn orgel so iutonirali pevci in množica Agnus Dei; nato so -se začeli vi^titi delčki; in za njimi so vstale deklire. Korak za kora kom. s sklenjenimi rokami s<> stopale proti oltarju, ki je bil ve° ra>zsvi ti jen, po ki tik ale na prvo st' '|>uprejemale Izaporedoma liostijo in so v istem redu vralea-le k svojim klečadnikom. Ko je prišla Virginija na vrsto, se j Felieita s/klonila, da bi jo videla; in z domišljijo, ki jo rode resnična, globoka čustva, se ji je zdelo, da je ona sama tisto dele: njegov obraz j«* bil njen, njegro-va riblcka je ode vala njo, njegovo srce j tolklo nji v prskli; v tre-Jiutku. ko je odprla usta. je zaprla oči in toliko, da se ni onesvestila. Drugi < I a n na vserzgodaj se je oglasila v zakristiji, da bi jo gospod župnik obhajal. Sprejela ^ sveto popotnico pobožno, a ni čutila ob tem ivtih slasti. (iosip.i Aubainova je hotela dati svoji hčerki poj>o4no izobrazbo; in kt r ji Guvot ni mogel ka dvanajst hrušek s šopkom vijolic. Virgitiijo je v zadnjem trenot-kn prijela hsuda ihta! objemala je mater, ki ji je poljubljala ^elo in }>onavljaja; — Daj no. pogum! Pogum! - Stopalo m- je vzdignilo, voz je odšel. Takrat je imela gospa Aubaino-va omotico; in zvečer so se oglasili Vsi njeni prijatelji, zakonca Larmeauja> iroespa Lechaptoisova. tiste tgw ' Roohe-fetafillev«. gospod I ki in Bourais ter so jo t Ločitev od ricere ji je bila -spr-va zelo ibridfka. T ml a po trikrat na teden je dobivala od nje pisma druge dneve ji je pisala ona. spremljala se je po vrtu. malo čitaJa pfi«; tak-o je izpolnjevala praznino tistih ur. f Felieita je šla vsako jidro iz navade v Va*ginijino sobo, in je ogledovala stene. Tožio se ji je. ker ji ne češe veJč las, ne zapenja čevljev, ji ne podvija odeje v postelji — in ker n-e more več neprestano gledati njenega milega obličja, in je držati za roko. kakor kadar sta šli skupaj od doma. Kadar ni imela dmgega posla, je poskušala veati čipke. — Preokorui pivti so ji trgali niti; nič ji ni šlo v glavo, izgubila je -panje, bila je. kakor je dejala -ama. 4' izpodkoipana Da bi s * "raianislHa". je prosila dovoljenja, da 'bi smel prihajati k nji nečak Viktor. Prihajal je ob nedeljah po maši. rdeč v lica. z razgaljenimi ned-ri. dišeč po pojajii, katero je bil prdkor&čiL Takoj mu je pogrnila. Zajtrkovala sta sede si naproti; sama je jedla kar manj mogoče, da bi prištedila izdatek, njega pa je tolikanj basala, da je nazadnje zaspal. Kadar je prvič vabilo k večernicam. ga je zbudila. mu očedija hlač«* zavezala kravato ter odšla v cerkev, oprta z inaterinslkim. ponosom ob njegov laket. Njegovi starši so mu vselej naročali. naj ji kako stvar iispipa. bodisi zavitek zdrobljenega cnik-ra. mila. žganja, včasih celo denarja. Prinašal ji .je v »popravile svojo ponosen o obleko; in ona je prevzemala to delo. vesela prilike, ki ga je prisilila, da je zopet prišel. Avgusta meseca ga je vzel njegov oče s seboj na obširno broda-renje. To je bila doba počitnic. Prihod otrok jo je pottoalžil. A Pavel je dobil svoje muhe in Virginija ni bila več v 1« tih, da bi jo še tikala. Viktor je odšel zaporedoma \ M orla i x. v Duaikerque in v Brighton; ob povratku z vsakega potovanja jj^je prinesel kaj za spomin. Prvikrat škatlo iz školjk, drugikrat sikodelo za kavo; tret-j ikra t velikega možkra iz strde-nja. Prihajal je od dne do dne lepši, bil je čedne postave, malo brčic. dobre, odkrite oči, in usnjen kobuček. nosil ga je nazaj pomaknjeneega kakor pilot. Za £a*bavo ji je pripovedoval zgodbe, pomešane z mornarskimi izrazi. Nekega ponedeljka, 1-1. julija lMlltega leta (tega dneva ni jki-za bila) "je naznanil Viktor, tla se je zavezaL za dolgo vožnjo in da se odpelje pojutranjem ponori .s poštno ladjo iz Honflerja do svoje ga lete. ki ii^a v kratkem odriniti iz Havra. Nemara da ostane dve leti zunaj. Misel, na tako dolgo odsotnost jr Felicito skrajno potrla; in da bi s<» od njega še poslovila, je obu-la v sredo večer, ko je gospa po večerjala, galoše ter naglo prehitela tisto štiri milje od Porit'1 -Evequea do Houfleurja. Ko je bila pred Kalvarijo. je krenila na mestu na levo na dlesno, -v izgubila med skladišči in prišla na prejsr.je mesto; ljudje, k' jih ,i<- ogovarjala, so jo silili, naj hiti. šla je okoli ladjenice. napolnjene z brodovi. zadevala se .i• • ob konopee; poTrrti so m' tla znižala, luči >o se križale, in ni i s lila je. tla biaxni. ko je zagledala konje v zraku. Kraj nabrežja so rezgetali drugi. splašeni od morja. Vitlo jih je vleklo kvišku in spuščalo na btod, kjer -o se potovalei prerivali med ^odovi z jabolkovcem. košarami s sirom, vrečami 7. žitom ; kure so kokodakaJ-e, kapitan j«* preklinjal; na drog od vitla malomarno nastanjen je stal mornaiicek. Felieita, ki ga odkra-ja ni s|K*znala. je vzkliknila : — Viktor! — Oni je d ijrnil glav^; planila je k. njemu, kar nenadoma zniaknejo mostič. Poštni brod, ki so ga vlekle pe-vajoče ženske, je* odrinil iz luke. Roki so mu hreščaJi, težki vai-o vi so mu hiJčali ospredje. .Tadro se je bilo okrenilo. nikogar ni hi-lo ve" ideti; — in na morju. ki ga j<. srebrila Lunaf. je delal črno pego, ki je bolj in bolj bledela in se pogreznila. izginila. Felieita,. vračajo se miiuo Kal- varije, je hotela priporočiti Bogu, kar ji je 'bilo najdražjega; in dolgo je molila, stoje; z obrazom zalitim s solzami 2. očmi proti oblakom. Mesto je spalo, mitničarji so hodili s.mtertja; in voda je padala brez j>resitanka s hudournim šumom skozi špranje v zapori. Bilo je drugo uro. Govorilnica ne bo odprta predi dnevom. Ako se zapozni, bo gospa prav gotovo nevojna; in kakor je hrepenela objeti dtčka, se je vendar odpravila. Dekk- v gostilnah so vstajale, ko je dospela v Pont-1" Eveque. Ubogi fant in se tbo torej mesece in mesece podil po valovih! Njegove prejšnje vožnje je niso bile begale. Iz Anglije in Bretanje se ljudje še vračajo; toda Amerika, kolonije, otoki, to je izgubljeno v negotovih krajih, na drugem kon-nu sveta. Poslej je mislila Felicia izključno na svojega nečaka. Kadar je pripekalo solnce. se je mučila z mislijo na žejo; kadar je bilo viharno. se je bala zanj strele. Kadar je poslušala velter. ki je boib-nel po dimniku in odnašal skrli. je videla njega, kako ga bije prav ista nevihta na vrhu zlomljenega jambora, z nazaj zleknjenim životom, pod ploho pen; ali pa — spomini iz zemljepisa z bakrorezi — so ga jedli divjaki, so ga ujefle v gozdu opice, je umiral na zapuščenem obrežju. In nikoli ni spregovorila o svojih težavah. Gospa Aubainova je imela druge zavoljo svoje hčerke. Dobrim sestram se je zdelo, da je ljubezniva, a občutljiva. Najmanjše vznemirjenje ji je seglo na živce. Klavir je bilo treba o-pustiti. Njena mati je zahtevala od samostana redno dopisovanja Ko m ko jutro ni bilo pi zaradi male izgubi glavo. Njej sta bila oba otroka enako važna. Nekaika v.'z njenega srca ju je spajala, in njiju usoda bi morala biti ista. Lekarnar ji je povedal, da je ViJotorjeva Ladja donpela v Ha-vano. To vest je bil čital v nekem Irstu. Zaradi cigar si je domišljala, da je Havana dežela, kjer samo kade, nič drugega, in Viktor se je kretal med zamorci v oblaku tobaka. Ali bi se. "če bi bilo treba". prišlo odonod po 'kopnemu nazaj.' Kako daleč je? Da bi to izvedela, je vprašala go<«poda Bouraisa. Segel je po ^votjem artlantu. potem je začel razlaigati at»m-IjepLsno dolžino; prav po šolmaš-terško se je smehljal oh Feliciti-nem zavzetju. Nazadnje je zaznamoval med zarezami neke jajčas-te maroge s svinčnikom črno točko. ikomaj r:rzlo«no. in je pristavil : — Tukaj! — Sklonila se j' nad zemljevid; ta mreža barvastih "rt ji je mučila oko. a povedala y ni ničesar, in ko jo je Bourais pozval, raj pove, kaj ji je na >re.u. ga je profila, naj ji pokaže hišo. kjer stanuje Viktor. — Bourais je vzdignil roke. kihnil an so neznansko smejal; taka preproščina mu je zbujala dobro voljo. in Felieita ni umela vzroka. — ona, ki je morda pričakovala. «ia bo videla celo sliko svojega ne '•aka. !ako omejen je bil njen um! PADEREWSKI V BENETKAH gričevje West Virginija t-»r /ivel tam popolnoma nag, z izjemo pasn krog leilij. Potikal se je naokrog Ur kopal svoje telo v ?olnčn< lu- POZDRAVI. Predno se ukrcava na parnik President Wilson, pozdravljava či, koje žarki izvajajo t.ik<> z-ira-jMr. J. Žagarja in njegovo druži-vilno moč. ! no. Hvala mu, ker nas je spremil Na sliki vidite najslavnejšega rev skega. ki se zabava z net kali. CNOtnwGOD A UKO£KwOOO. N. mm Vsl» to pa mu ni dosti pomagalo. čeprav mu je dal > solnce mi-či. da se upira uničevalnemu procesu bolezni, ki je prišla ;)c»zncje. Takrat je bilo alclenijeuo, da se iz-\ede pretok ali tran^tuzijo krvi, pogoste op; racije te vrst • in toliko krvi kot je le more varno dati •kak drugi človek. Prva transfuzija je bila izvršena v tednu pred Božičem let.i 102o. in njejrov sorodnik ll«»>ner ]''arabee je dal na razpolago svojo kri. Operacija je imela dob« r učinek, a zdravniki >o izjavi'i. da je treba izvršiti nadaljni pretok krvi d-ne decembra m z«*pet je dal Homer Farabee -J-vojo kri. To je bil pričetek konca z-i dr. Farabeeja. kajti z izjemo par izboljšanj. sledečim ponovim j>r >- igralca na klavir. Ignaca Pade-golol/t n» 4riru -v. Marka v Bc- Boj raziskovalca s smrtjo* fDulje prihodnjič, i GLAS NARODA", TTl BBS* JUGOSLAV AT>VT?»TT5INO MSDIXJH Boj zdravniških in fizioloških izvedencev, da ohranijo živo iskro življt nja v izčrpa nem. skoro brezkrvnem telesu dr. William a Curtis Farahee-ja, odličnega .južno-ani«'riškega raziskovalca, ki je 'ii-tnrl pred par dnevi v Washington Pa., je bil eden najbolj ustrajnih in obenem tudi pomilovanje vzbujajočih v celi zgodovini zdravniške vede. Ti zdravniki in znanstveniki p« niso delali sami. ,Za zaveznike so imeli nezlomljiv pogum, ustrajno srce in visoko upanje svojega pa-eijenta. Mogoče so cela tri leta zavlačevali bližajoči se konec. Med tem časom pa je trpel velike bolečine in skoro štirideset krat so mu vbrizgali svežo kri v naporu. da t1 ob i novih mo<"i ter premaga bolezen, ki ga je napadla tekom njegovih raziskovanj pn južno-ameriškem kontinentu Njegovo bolezen so imenovali zdravniki ustrajno anemijo ali slabokrvnost, a ta bolezen je bila nekaj, kar je prinesel s seboj dumo v iz džungelj Južne Amerike. — čudna mrzlica, ki je napadla njegovo kri ter jo tako zvoden la in oslabila, da mi bili vsi napori zdravnikov brezuspešni. Za ne- številne transfuzije krvi so se I rcvanje z avtomobilom, da pride ponudili njegovi prijatelji in so-! do dr. Farnbee-ja ter ga odvede postal lahka žrtev mrzlice. Po-srcčiio se miu je sier priti iz džun-glje. a izgubil je Osemdeset funtov svoje teže, ko je bil konečno sprejet v neko bolnico v Georgetown, glavnem mestu angleške (iuiane. Da popolnoma okreva, se je napotil Jia otok Barbados, kjer se je ststal s Theodbrjem Rouse veltom. Oba sta t>ostala iskrena prijatelja. V Združefce Države se, je vrn*'. leta 1 f)lti. ter se posvetil svojemu delu v muzeju. Trajalo pa je dol-U" časa predno je popolnoma o-kr 'val od posledic svoje težke bolezni. Ko na je napočilo 1. 1922 je prišel«lo prenričanja. da je zopet (b's^i zdrav in močan, da načelu-j«- nadaljni znanstveni ekspedici- v dužno Ameriko za vs<«učiliški muzej. Zopet je odpotoval v Peru ter prodr! v eno najbolj oddaljenih i:i nedostopnih pokrajin t" dežele. Podnebji« pa mu je zopet ško-dovalo in povrnila se j«» uničujoča mrzlica, ki ga je že enkrat opravila na rob groba. Neki Indijanci- mu je nudil pribežališče t'"* j ga zilravil leot je vedel in z*ial in | pozneje je neki bogat domačin Jvprizord nevarno in n;iiporno po- na postajo. Pozdravljava ilr. in Mrs. Kobsel ter Mrs. M. Simonič; nadalje ]>ozdravljava Mr. in Mrs. J. .J. Sustaršič ; hvala ji za spremstvo na postajo. Pozdravljava tudi Mrs. -J. Malo vie in njeno družino. Hvala ji za njeno pričakovanje na N. W. postaji ter za njeno spremstvo na 1'nion postajo. Pozdrav tudi Mr. in Mrs. J. M. Burgstaler v Sartell. Minn. Alojz Marij Zupan, na potu v Kranjsko goro. Slovenija, Jugoslavija. Pi- lno se podava na parnik Paris. pozdravljava vse znance in prijatelje v Clevelandu. posebno liste, ki so nas spremili na kolodvor. Zahvaljujeva se družini Volka«"- in družini Vehovee za krasne trkom, ni bilo opazi? i nobenega j cvetlice. — Med ve, Josipina Zni-r«'sničnega izboljšanja njegovega 1'da-ršič. potuje v Gameljne, -— Ma-splošnega stanja. jry Baker }>a v Terzin. Zahvaljuje- Nekaj neverjetno tnlnega v jva tvrdki Frank Sakser za dobro njegovem ustroju, kljub vsej sla- postrežbo ter jo toplo priporočava, bokrvnosti in tropični mrzlici, pa veselo svidenje! jodganjalo smrt in nato je pri- if. šl«» poročilo, tla je vsaj začasno u-i predno se podam na parnik šel smrti. Za nekaj časa je ostala'president Wilson. pozdravljam zmagovita moč i?i sila, fci ga u> u- vse prijatelje in znance širotr. A-spešno po ved let preko toliko milj merike. kakor tudi Mary Miščič, napornega ozemlja v Južni An.e- Jakob Miščič. Takoma, in "Frank riki in ki ga je znaeila, ko je živel Bernetiča in njegovo soprogo ter med tujimi in bojevitimi plemeni Joe Oker in njegovo družino. Za-južno-anuriških domačinov. h val ju jeva vse za prejete dobro. Tako je šlo naprej «lo dva is-t«- te in kličem: Zbogom! transfuzije krvi. ki je bila izvede- Obenem priporočani tudi tvrd-na dne 14. julija preteklega leta. ko Frank Sakser kot dobro in po-Slcdile so nadaljne operacije in št«'iio tvrilko v vseh ozirih, poseb-dva in trideseta je bila izvršena, no pa v potniških pomorskih za- «1 ne 7. maja tekočega leta. Prišlo je še par transfuzij, ki pa niso dosti koristile in končen", ko se jii moglo izmučeno telo boriti še nadalje. — smrt. de vali. Joe Zidarič. rodniki. Njegov nečak, Homer f .Tirabee iz Washingtona. j«> dal raziskovaleu štirikrat svojo J. Ross TeJinanit iz Prentice. Va. j>a je dal trikrat svojo Po vsaki transfuziji krvi j" stal Farabee močnejši, a 1« -eboj na svoj tlom. Krit v prvem slueaju je bilo kri. treba dolgega zdravljenja in ne-W. govanja in dr. Faiabee s<« je vsled kri. t« Lra napotil na otok Juan Fcr-po-juandez, na-katerem je nekoč, ži-za vel slavni Robinson Crusoe toli- kratek čas. Bolezen je očividno sklenila umoriti ga. Vse iznajdbe in vsi eksperimenti. znani veda v boju proti slabokrvnosti. so bili preiskuš ni na dr. Farebee-ju in na pomoč >o l>i-ii pozvani številni odlični zdra\-niški izvedenci, kajti znanost bi dosti izgubila s tem možem. Njegove raziskave v nepoznanih o-zemljih so neizmerno povečale zaklatl znanosti in čeprav je bil star že šestdeset let. se je vendar domnevalo, da se bo zopet vrnil na polje svojega delovanja ter dosegel šc nadaljne in še večje uspehe. * Svoje prvo potovanje v Južr.o Ameriko je vprizoril v pričet,ku tekočega stoletja. Potovanje je trajalo tri leta ter je bilo vpri-zorjeno po naročilu ameriške sek eije vseueiliyketra muzeja v Phi-ladelphiji. Dr. Farabee je odš.-l v (iuiane in Peru ter prodrl v pokrajine. katere ni še nikdar preje obiskal noben beli človek. Ko se je vrnil, je prinesel s seboj najfinejšo zbirko južno-ameriškega antropološkega in starinoslovskega materijala na svetu. Na tej ekspediciji se je dr. Fa-rabee-ja prvikrat lotila bolezen. Vsl^ed poma>njikanja provizij t,-t težkoe, eptijenih s potovanjem, je ko>eigL'l po kupu pisem, ki so ležala na bližnji mizi ter jih razprostrl pred Maurusom. Čudno pa je bilo. da je naravnost pripravil te dokumente za obisk. — Tukaj je rojstni list male, — je rdkel ter držal dokument nekaj časa v raki. — Pokažem vam ga s prošnjo popolne diskreci-je, gospod baron, kajti dobro vam je znano, da je pri umetnici kot je Šolana ivmostno.st vedno glavna privlačna >ila. Torej kava-1 irsko besedo, da boste varovali skrivnost, g o.spod baron. — Obvezujem .•>* s svojo častno besedo. — Hvala vam. Tukaj je rojstni lii se zasledi obraze, — je jeeal. — Kako, kako pa je prišla ta neizmerna izprememba ? Šalvaitore se je gracijozno naslonil na mizo ter se smehljal. — Potom nesreče, gospod baron. Čudno je, kakšne ovinke morajo delati nekateri ljudje, da pridejo do sreče. Violeta, kot se j>* preje imenovala, je bila divja in nekega dne, pred enim letom, je hleia po sitopnjicah navzdol, padla ter si odgriznila skoro pol jezika. Lahko si predstavljate ta strah. Pevka brez jezika! Nič večni mogla govorili — o petju niti govora. Vsled tega je Šolana "nema". Vsled slučaja je lahko prevzela ulogo igralca na harfo in dosegla velikanski uspeli. Lepota male ni prišla še nikdar toliko vpoštev kot na ta način. Maurus j^ odložil slike, kajti bolelo ga je srce ob pogledu na razposajeno šansonetko. — In je torej sprejela ime Šolana? — Da. neki dijak ga ji je dal. — Dijak? Salva t ore je prikimal. — Mala ni bila takrat več zadovoljna z imeni Julija in Violeta. Hotela je nekaj posebnega. Nekega dne smo večerjali v družbi par gospodov ter čcstilcev dam. Tedaj pa je napravil neki dijak čudno primero z Violet o. Rekel je, da ni roža. temveč šolana, da živi in cvete ponoči, da je strupena za vsakega, ki si drzne poljubiti jo, kajti v takem slučaju bo umrl od koprnenja po njej — in druge take neumnosti. Signori je ime ugajalo hi ostalo ji je do elanes. če prav se ji ne prilega več posebno. Te zadnje besede je izgovoril zelo hitro, glasno ter bil obrnjen proti vratom, kot da govori, ne z Maurusom, temveč z neko damo, nevidno osebo. Baron je za miši je.no kimal. — Kakšen čudovit slučaj. — je za mrmral, nakar Je vstal ter rekel naglas; v — Torej je bilo moje upanje zaman ter grem od vas brez tolažba. katero sem pričakoval. Torej jutri zvečer imate še en koncert ? Čeprav vetrn sedaj, da imam opravka le s čudovito igro narave, bom vendar Mecen, da uživam čudo\ito sličnost. Z Bogom, Signor Stratta ter hvala lepa za podrobne informacije, ki bodo ostale moja skrivnost. — Čuli boste še o meni. — Z Bogom! Odšel je m Italijan ga je dvorljivo spremil do stopnjic. Udobni prostori tretjega razreda na par-niku "PARIS". Ali greste na vsesokolski izlet v Zagreb? NOVA IZBOLJŠANJA IN OPREMA za udobnosti tretjega razreda Na ogromnem francoskem zastavnem parniku "PARIS" Izvolite se jih poslužiti Mi vam jih s ponosom nudimo Izkoristite jih! Tekoča voda y vsaki kabini Velike udobne kabine Prijetne in privlačne obednice, kadilnica, salon za ženske, dosti prostora na krovu —■* igre — godba — ples — kinematograf. Pridružite se izletu v Jugoslavijo Odplutje na Paris-u 18. juL 1925 Pišifc srojemu agentu po tiskoviitc z opisom teh udobnosti, ali pa na — 19 State Street New York, N. Y. FRENCH LINE 1 brigati. Mi pa govorimo baš o teh manj inteligentnih, ki so žal v o-jgromjiii večini. Kulturnega človečka, v najširšem pomenu besede, živečega bogato duhovno življenje. mora boleti, ko vidi svoje 'brate, kako so okr deni najdražjega, kar; " n more dati stvarstvo, namreč ciste in globoke radosti, ki izvira iz notranjega življenja. To velja sicer srpi oh za razmerje človeka do človeka, ali baš v razmerju moškega do ženske se vidi vsa absurdnost, nenaravnost in zaslepljenost skupnega življenja. Lovimo se za puhle fraze, celo bogastvo življenja, vse plemenite duševne lastnosti in duhovne zaklade pa pustimo ležati brez najmanjše koristi. Naša militarizira'-na družba ne zna več trkati na okamencla srca. ki bi n > morebiti vendar le odprla in dala človeštvu novih moči na pert v lepšo bo-ločnost Po vojni smo prišli tako daleč, da je naravnost eksistenčno vprašanje nas vseh pritegniti čim prej ženske k ureditvi javnega življenja. —~ Duhovno bogastvo ženskega sveta je še nedotaknjeno in tako veliko, da bi lahko vse človeštvo črpalo iz njega moralno moč. Zato pa je treba ženski omogočiti svoboden razvoj in podpirati vse zdrave pokre-te, ne pa jih cinično odklanjati in obsojati, kakor delajo naši možje sedaj. S K Kretanje parnikov - Shipping New*; hg ■ ^ -- Raznoterosti. obeša na vrat svetinje, »ločim se nikdo ne briga z.; druge, poštene ženske, ki slikajo, pišejo ter skrbu- za javni blagor. Tudi naš baron spada očividno v vrsto takih moških. Skoda, da ne more priredit/ Šolani svet pretresujočo ovacijo, — a brotša z demaini bo tudi zadostovala . . . (Dalje prihodnjič.} Ženska v življenju. .Maiurus je sedel v majhni hotelski sobi ter podpiral z roko svoje vroče celo. Vse, kar mu je pripovedoval spretni Italijan, je zvenelo vrjetno — vendar pa se je vpraševal, če mu more vrjeti? Papir je potrpežljiv. Kdo miu jamči, da je rojstni list Julije Pitesti v resnici rojstni list Šolane' Slike iz njene mladosti so govorile sicer ja.siieješe, — vendar pa ni bilo izključeno, da je Šolana ukradeno uete, .sestra Margarete. Margareta ni niikelar govorila o svoji družin in le enkrat je omenila, da živi v Braslovu njen sorodnik. Potom tega bi bilo mogoče kaj izvedeti. 1'Vi'tazija mladega častnika, že itak prenapeta, je pričela de-: lova ti vedno bolj fantastično. Sličnost, kot je obstajala med Margareto in Solano je morala imeti globlji vzrok. KJjdb vsem pojasnilom Stratte je sklenil poizvedovati. Njegov sorodnik, major, je bil še vedno v onem mestu in sklenil mu je takoj pisati ter ga prositi za podrobne informacije glede družine Margarete. Rečeno, storjeno. Naročil papir in črnilo ter pričel pisati pismo. Ko ga je spisal, ga je sam vrgel v nabiralnik. Ko se je vračal, sc je ozrl po oknih hotela, katerega je osvetljevala luna. Pri nekem oknu je stala vitka, bela postava ter zrla nanj n9\£do4. Zdelo se mu jt\ da spozna l jubko lice Šolane, kot da čuti pogled njenih temnih oči. uprtih vanj. Obstal je ter zrl navzgor. jZaveesa na oknu se je zgrnila. * Nasledil je sra dne je prišla v grad brzojavka, ki je sporočala, da bo Ovtal baron ntdi nujnih poslov še nekaj časa v Trnovem. Stara grofica je bila neizmerno razkačena vspričo te vesrti. — Nevrjetno, — se je jezila. — Pri slovesu si mu namignila, da ni posebno okusno vzbujati spomin s pomočjo šansonetne pevke, — d to je oci\idno popolnoma preslišal. Čudno, da izvajajo vse nekoliko dvomljive ži-nske eksas ' J ' .. . - Jugoslavija žal ni med onimi naprednimi državami, kjer bi bile priznane ženskam vsaj glavne pravice do svobodnega življenja in udejstvovanja v javnosti. Ven-lar pa lahko zlasti zadnja leta beležimo razveseljive pojave v našem ženskem -svetu, ki po pravici stremi za tem, da ne zaostane v borbi za svoje življenske interese za ženskami pri drugih narodih. Ženski problem je posebno v razdrapanih povojnih razmerah zelo važen iai država si daje najslabše spričevalo, če ta jwoblem zanemarja tako. kakor ga zanemarjajo odločujoči činiteljj pri nas. Jugo^lovenske žene >o prepuščene .same sebi. za vsak najmanj- ši pokret morajo iskati mora In« in gmotne opore v svojih lastnih vrstah in v tem tiči glavna ovira. a se feminizem pri nas ni razširil in utrdil tak«), kakor bi se lahko bil. če bi podpirala ženske \ njihovem pravičn.ni stremljenju države. Če govorimo o ženski v javnem življenju, si moramo biti na jasnem glede dveh. temeljiliih v-prašanj. in sier kakšna je idealna misija ženske — elali naj bo ženska kulturni delavec ali pa naj omeji na kuhinjo, ter razmerje moškega do ženske v naši družbi. Ko obstane ženska pred aLter-nativo — v svobodno življenje, k delu za splošni blagor človeštva ali pa v kuhinjo, se oelloči navadno sama. Kamor je bolj vleče, tja pač gre. To je stvar njene individualnosti in nihče nima pravi; kritizirati ali obsojati nje odločilni korak. Ženska,, ki v interesu kakelga javnega poklica odkloni zakofit/sko življenje, bi nikoli ne bila dobra mati. Zalo si je škoda beliti glave nad tem. kaj bi bilo boljše. Ženska r>a. ki se je v min do>ti ogrevala za znanostf. pozne je, ko se zaljubi, pa imenuje to detsko sentimentalnost, bi bila znanosti v sramote. Je pa še tretja možnost, namreč združiti oba poklica. Tu pa nastane vprašanje, elali se to dvoje medsebojno izključuje ali ne. Ali more ženska 11a obeli straneh izpolnjevati svoje dolžnosti. ne da bi trpelo pri tem gospodinjstvo ali njen javni poklic.' V življenju imamo mnogo primerov, da je ženska v javni službi kot skrbna mati zelo dobro vzgajala tudi deco. Ce pa se kdo sklicuje na narodne pojave, ne sme pozabiti. da gre pri tem preko me-j Ženskega problema. Tueli med moškimi ne moremo namreč moriti odličnih ose'bnosti po vsakdanjem kopitu. Žena kot kulturna delavka bo seve elnugačna nego ona stara idealna žena. saj nio ra poznati življenje v vseh podrobnostih. Zato pa bo neprimerno bolj poltena in moralna kakor žena starega kova, ki sramežljivo povesi oči in zardi, če sliši be-scelo "spolna bolezen." Da se najdejo med kulturnim, naprednim ženstvom tudi pokvarjenih tipi. je krivo dejstvo, da nekatere ženske zlorabijo svobodo in hočejo postati v vseh ozirih enakopravne z moškimi. Splošno se ženske ne morejo pritoževati, da bi jih ne cenili tam kjer so si pridobile mnogo zaslug. V vsakdanjem življenju jih pa moški cesto po krivici zapostav ljajo in žalijo njihov čait zlasti tem, da nočejo razumeti ženske duše. V žeitMkah vidijo moški na vadno samo samice, ustvarjene za njihovo zabavo. Pa poreče kdo, da v duhovnem |>oglodu razmeroma visoko stoječi moški razume žensko, razume v nji človeka. enakopravno bitje in da se zn 4. julija: LeviathaJi, Cherbourg. «. Julija: • De , Hamburg. 29. avgusta: i Hympie. Cherbourg. Cherbourg: Kocham-l'res. Roosevelt. Bre- Ratifikacija poljsko-čehoslovaške trgovinske pogodbe. Poljski ministrski svet je te dni ratificiral trgovinsko pogodbo. sklenjeno med Poljsko in (Je-boslo vaško. Cesar Viljem na letovišču. Bivši nemški cesar Viljem bo odšel preko (»oletja na letovišče v Nordwijk. To je fprvi slučaj po njegovem interniranju v Doormi. da s<- mu je dovoli'lo izpremeniti bivališče. » f m Dunaj pod hakenkrajclerskim terorjem. V avgustu bi se moral vršiti na Dunaju svetovni židovski kongres. Proti temu pa so začele silovito propagando elUnajske orga-nczacjc llackenkrcirzlerjev, ki groze, da bodo kongres z oboroženo silo preprečile, ako ga sklieatc. lji sjinii nc odpovedo. Avstrijska vlada proti temu te-ororju ne upa nastopiti, kar j«' izzvalo v velikem svetovnem časopisju. ki je seveda večinoma v židovskih rokah. ogorčene proteste. K'M* imajo židije v svojih rokah tudi svetovni kapital, utegne Avstrija še prav neprijetno občutiti posledice hakenkrajcle»rske bojevit ost i. Iz bolgarskega pekla. Te elni je bil v Sofiji obešen zarotnik BerV*omlijev, ki je bil skupno s Francozom Ge-gerom in Francozinjo Nikolovo obsojen ni smrt. Obesili so ga istotam kakor Fridmana in ostale. Xedaltko od Sofije so našli truplo znanega pesnika Mileva. Truplo je strašno razrnrevarjeno, lstotako so med Plevnom in Lovcem našli truplo enega izmed glavnih faktorjev zeinljedelskega saveza. Matova. o katerem so oblasti trdile, ela je bil ustreljen na lnsgu. Njegovo raz mrcvarjeno truplo pa elokacaijc. da je Matov bil zverinsko ubit. ker se mu ni mogla elokazati ni-kaka krivda. Francoska mornarica v Napolju. Te elni bo obiskala francoska mornarica italijanske voele in se naprej ustavila v Napolju. Veseli roparski poglavar. Po GaJliciji straši že elelj časa 'ropairski poglavar Panicz. ki je 'poslal sedaj krakovskemu "Kur-•jeru" ]>ismo. v katrem pravi, tla se čuti aiižadjenega, ker so Obla-v Jaroslavu in Lancutu razpisala na njejrovo glavo samo 5000 zlatih mravi. tla je nagrado iz lastnega zvišal na 30.000 zlatih mark in zagotavlja'onemu, ki ga ujame, razen tega tudi poipolno amnesti- V JUGOSLAVIJO TUKAJ SO DOBRE NOVICE Nove ZNIŽANE cene za tja in nazal v tretjem razredu Oo Zaoreba od §108. do $210. V Beoarad in nazaj — $198.50 do $210.50 Veliki parniki za vas,— vključno Majestic "najveeji parnik na svetu". Olympic, Homeric, Belgen-land, Lapland. Pittsburgh, Zeeland, Arabic itd. Vi lahko obiščete domovino ter so vrneta v Združen«? a vi« pr# ge; tudi preko Trsta za morejo Jugoslovani sedaj potovatL Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New 7ork .MIK MOŠKI! Z«ščitite M Prati Mlnmia PREHLAD MEHURJA N«ba1 V«i Uktiurji ali San-Y-Kit Dept: B 92 Beakioan St.. New York PiSite za oVroinico. Z* dobro vdrfntnje se ne more nič primerjati z dobrim, starim Pain-Expeller-jem • Pri prvem znamenju prehlada se poslužite tega izbornega domačega pripomočka ter preprečite komplikacije. 35 In 70 centov po lekarnah. Pazite na tvorniiko znamko Sidro. P. AD. RICHTER * CO. Berry A South 5th Sts. ^ Brooklyn, N. Y. manj inteligentne moške trelia jo. Paniez se .norčuje v tem pi- Prav vsakdo— kdor kaj iič«; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; praT vsakdo priznava, da imajo čudovit uflpek —< MALI OGLASI v "G las Naroda" Pozor čitatelji. Opozorite trgovce In e-brtnlke, pri katerih kupujete ali naročate in ste M njih postrežbo zadovoljni* da oglašujejo v listu "Glas NarodaM, 8 Um boste vstregli vsem. Uprava "Glas Nar f.