gorenje
gorenje
informator yg$
List za obveščanje delavcev velenjskega dela SOZD Gorenje-Št.42 -Leto XVI.-Titovo Velenje, 27.11.1981
NE KLONITI TIK PRED CILJEM !
POLOŽAJ JE TEŽAVEN, VENDAR Z DELOM IN SMELOSTJO ZA ŠE VEČJI IZVOZ
Položaj, v katerem se nahajamo, ni rožnat. Tudi težave, ki so prisotne, niso od včeraj. Vprašanje, kako iz gospodarskih zagat, je resno, zaskrbljujoče. V takšnem položaju pa se moramo resnično vsi zavedati, da bomo kos vsem nalogam le z delom!
Vendar je prišlo do stanja, ko enostavno nismo mogli delati, ker ni bilo reprodukcijskega materiala. Prišlo je do takoimenovane carinske zapore za ves uvoz v SR Sloveniji in tako tudi do zapore uvoza za material, ki ga v naših tozdih predelamo in vgradimo v končne izdelke, namenjene za izvoz na konvertibilna tržišča.
Razlika med vrednostjo izvoženih končnih izdelkov in vrednostjo uvoženega materiala se pri nas — v Gorenju TGO — nagiba krepko v korist izvoza. Toda za devize, dosežene z izvozom, so prav tako omejitve po takoimenovani projekciji plačilne bilance in bi jih lahko koristili le do višine dnevno določenih zneskov. Poleg tega smo v leto 1981 stopili s predvidenim primanjkljajem v devizni bilanci, kar se negativno odraža že dalj časa. Z nadomeščanjem uvoznega z domačim materialom smo dosegli že dokajšnje uspehe. Prav tako smo pri gospodarskih bankah kupili devize za določen čas, da bi,kolikor se je le dalo,zagotovili redno proizvodnjo.
Toda, kot že rečeno, je v zadnjem času bil ustavljen ves uvoz, oziroma smo lahko reševali uvoz le za najnujnejši material, ki ga predelanega in v obliki končnih izdelkov izvozimo! Bile so težave, da tudi za dan naprej nismo vedeli, ali bodo rešene naše vloge za uvoz ali ne.
Tako je bilo tudi v petek, 20. novembra. Vse do 14. ure nismo vedeli, ali bo zagotovljen material za naslednji dan, za soboto, ki je bila po terminskem koledarju delovna. Tako smo se odločili, žal zadnji hip, za prerazporeditev dela. Vendar se je že nekaj minut po 14. uri pokazalo, da je bil uvoz materiala za soboto odobren. Zal, sporočilo iz Ljubljane je prispelo prepozno.
S STABILIZACIJSKO PRIPRAVLJENOSTJO DO VEČJEGA KOSA KRUHA!
Napovedi niso najboljše, toda kljub vsem težavam smo dobili zagotovila, da bodo dovolili uvoz materiala le tistim, ki svoje končne izdelke izvažajo na konvertibilni trg. Torej smo med temi tudi mi, v Gorenju.
Naša usmeritev v izvoz se je tudi to pot pokazala za pozitivno. Naš edini izhod je tudi v tem, da delamo kar največ za izvoz in se postavljenim ciljem kar najbolj približamo. Dejstvo je, da planov za november ne bomo dosegli. Toda'prav v mesecu decembru bomo lahko še marsikaj nadoknadili. Ze oktobra smo si postavili velik izvozni plan — 365 milijonov (36,5 starih milijard) dinarjev, ki smo se mu približali skoraj v celoti (333 milijonov). Novembra bo izvoz po predvidevanjih dosegel vrednost okrog 340 milijonov din po netto prodajnih cenah. Zaostanek bomo lahko v veliki meri nadoknadili v decembru, če bo material in če bo naša pripravljenost za delo!
Ni odveč, če poudarimo, da bo znova potrebna precejšnja volja, delovni polet, ki ga med našimi delavci nikoli ni manjkalo! Bili so časi, ko smo delali vse sobote, tudi ob nedeljah. Danes tudi rudarji kopljejo premog v času praznikov, razni zgledi stabilizacijskih prizadevanj pa so prisotni še drugod. Tako se bomo morali tudi mi kmalu izreči za podobna prizadevanja in pripravljenost, da bomo delali ob sobotah, delali v nadurah. Če bo pripravljenost še večja in pogoji dani, pa tudi ob nedeljah.
Vse to v prid našim rezultatom dela, ki se bodo pokazali ob zaključku leta. Kolikorveč bomo v decembru naredili, toliko debelejša bo rezina kruha.
Danes, v petek, bomo ustavili stroje, tekoče trakove. Od jutri, sobote, 28. novembra, do torka, 1. decembra, bodo prosti dnevi. Naj nam dajo praznični dnevi novih moči, nove volje in naj bodo ti dnevi čas, ko se bomo ne samo spomnili naše nedavne preteklosti, temveč naj nam dajo zgodovinski sklepi II. zasedanja AVNOJ novih spodbud za naprej.
V sredo, 2. decembra, se vrnimo na delo z novimi spoznanji in hotenji, ki bodo lahko le ob prizadevnem delu slehernega sodelavca postala stvarnost!
Uredništvo
Višjo gospodarsko rast omogoča le večji izvoz !
ZBORI SKUPŠČINE SRS SO VČERAJ NAJVEČ RAZPRAVLJALI O OSNUTKU SLOVENSKE RAZVOJNE RESOLUCIJE ZA NASLEDNJE LETO IN GA TUDI PODPRLI
LJUBLJANA, 25. novembra — Gospodarske in politične razmere se zelo zaostrujejo, zato bo v prihodnjem letu potreben bistven preobrat v našem gospodarjenju in v celotni družbeni aktivnosti, če hočemo doseči cilje, ki smo jih zapisali v srednjeročnem planu republike. Delegati vseh treh zborov slovenske skupščine so danes ugotovili, da v osnutku resolucije za prihodnje leto, ki jo je predlagal republiški izvršni svet, začrtana razvojna politika izhaja iz tega spoznanja in pomeni uresničevanje politike ekonomske stabilizacije.
Delegati so v razpravi v celoti podprli osnutek resolucije, ki terja kakovostne spremembe v gospodarstvu, te pa naj bi se kazale predvsem v precej večji izvozni konkurenčnosti slovenskih delovnih organizacij in v sorazmerno manjši odvisnosti od uvoza. Tako naj bi po osnutku resolucije v prihodnjem letu Slovenija izvozila na konvertibilne trge kar za 13,1 odstotka več blaga in za 12 odstotkov več storitev, pri čemer bi se lahko uvoz reprodukcijskih materialov realno povečal za 4,3 odstotka. S tem bi se pokritje uvoza blaga in storitev s konvertibilnega trga z izvozom obojega povečalo od letošnjih 95,9 odstotka na 105,2 odstotka v prihodnjem letu, tako da bi se delež izvoza v družbenem proizvodu povečal od 18,3 na 20,3 odstotka.
Nobenega dvoma ni, da je to izredno zahtevna naloga, ki pa jo bo treba zaradi velike zadolženosti države na vsak način izpeljati, četudi na račun nekaterih omejitev. Tako se bo, kot predvideva osnutek resolucije, v prihodnjem letu lahko družbeni proizvod povečal le za 1,5 odstotka, industrijska proizvodnja pa za 2 odstotka. Število zaposlenih bo predvidoma lahko večja le za 0,5 odstotka. Zaradi zoženih materialnih okvirov bo treba še bolj kot letos omejiti tudi vse oblike porabe, tako da bodo osebni dohodki realno ostali na letošnji ravni, znatno se bodo zmanjšale investicije, medtem ko bosta skupna in splošna poraba precej zaostajali za rastjo dohodka. Cene se bodo predvidoma povečale za 15 odstotkov.
Skupščina SR Slovenije je dala soglasje tudi k osnutku resolucije o politiki izvajanja družbenega plana Jugoslavije za obdobje 1981-1985 v prihodnjem letu, pooblastila pa je svojo delegacijo v zboru republik in pokrajin, da v usklajevalnem postopku uveljavlja načelne pripombe k osnutku kot so nedoslednosti pri opredeljevanju za večji izvoz in izboljšanje plačilne in devizne bilance Jugoslavije; drugi del pripomb pa je letel na področje usklajevanja blagovno denarnih odnosov, kjer se slovenski delegati ogrevajo za selektivni pristop pri načrtovanju proizvodnje in prilagajanjem vseh oblik porabe realnim dohodkovnim možnostim. Izvozne naloge in druge obveznosti, ki izvirajo iz plačilne in devizne bilance države v okviru dogovorjenega deficita, pa morajo biti enakomerneje porazdeljene na vse udeležence v mednarodni menjavi.
Delegati so danes sprejeli še osnutke nekaterih zveznih odlokov s področja ekonomskih odnosov s tujino in pooblastili svojo delegacijo v zboru republik in pokrajin, da poskusi uveljaviti njihove pripombe in nato da soglasje k osnutkom odlokov o enotni projekciji plačilne in devizne bilance Jugoslavije za leto 1982, o določitvi prihodkov od carin in drugih uvoznih davščin, kijih bodo odstopili interesni skupnosti Jugoslavije za ekonomske odnose s tujino in podobno.
(DELO, 26. novembra 1981)
PREJELI SMO ...
VSAKA ZADEVA IMA DVE PLATI (Obvestilo Ljubljanske banke, Informator št. 40)
Za slabe poslovne odnose sta potrebna običajno dva in prepričani smo, da je tako tudi v primeru odnosov med delavci Gorenja in delavci poslovalnice Ljubljanske banke Temeljne banke Velenje.
Obvestilo Ljubljanske banke se z grožnjo (manjka le še obet smrtne kazni), spravlja na „prekoračitelje”. Pri tem pa so delavci Temeljne banke, ali pa morda le naše poslovalnice, spregledali ali pa pozabili, da so bolj učinkovite metode vzgajanja in sodelovanja. Hitro reagiranje poslovalnice, ko bi ,,prekoračitelja” takoj, ko odkrijejo prekoračitev, povabili na razgovor in se z njim dogovorili, kako bo prekoračitev pokril, bi prav gotovo dalo boljše rezultate. Gotovo pa boljše, kot pa javno ožigosanje pred vrsto čakajočih ob blagajniškem okencu, avtoritativne prepovedi razpolaganja s čeki, itd... Če prihaja do prekoračitev in če na drugi strani nekateri delavci banke smatrajo vsako prekoračitev za zlonamerno dejanje, potem je nezrelost za sodobno poslovanje s čeki doma na obeh straneh.
Med delavci Gorenja je precej pritožb na delo ,,naše" poslovalnice LB Temeljne banke Velenje, med delavci poslovalnice pa precej pritožb na račun delavcev Gorenja. Zato predlagamo sestanek, kjer bi se pogovorili, kako bi skupaj našli pot do boljšega sodelovanja.
Izvršni odbor K 00 ZSS Jože Meh
POPRAVEK!
Smučarski tečaj bo od 27. decembra do 31. decembra !
V 41. številki Informatorja pa je pisalo, da bo tečaj od 27. novembra do 31. decembra. No, za tako ugoden tečaj seje v eni uri prijavilo kar nad 100 smučarjev. Prav tako bodo tečaji POPOLDANSKI in ne “popodnevni“, kot jo je zagodel tiskarski škrat. Za obe napaki se opravičujemo !
INFORMATOR -LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV VELENJ-ŠKEGA DELA SOZD GORENJE, Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Velenje, Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani: Stane Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Pižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delčnjak, Branko Amon, Pavli Strajn, Marija Svetin, Jožica Štukovnik, Franc Magrič, Vjnko Srnec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha, Jože Skornšek, Dušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar — Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 8000 izvodov. Tisk: Grafično podjetje GRAFIKA, Prevalje, 1981. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421-1/72 z dne 23. 1. 1974.