Naročnina mesečno 25 Din, ta inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce-loletoo 120 Din, za inozemstvo 140 Din
Uredništvo je » Kopitarjevi ц|.6/UI
Telefoni uredništva: dnevna služba 2090. — nočna 2496. 2994 in 2050

VENEC
Cek. račun; Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserute; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Upruva: Kopitarjeva 6, telefon 2992
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniki)
Ameriške volitve
V torok so se vršile v Zedin jenih državah fa celotno obnovo državnega zbora in za tret-jinsko prenovitev senatu. Prva zbornica šteje 435 poslanccv, druga pa 96 senatorjev. Dve stranki si delita moč v državi, republikanci in demokrati. Prvi so razpolagati sedaj s 269 po-slanidkimi mesti, demokratu so jih imeli samo 166. Senat so nadvlndali republikanci s 57 mandati, katerim je stalo nasproti 39 demokratskih senatorjev. Po zadnjih vesteh, ki prihajajo preko oceana, izgleda, da lxxlo imeli demokrati odslej večino v državni zbornici in v senatu. To so velikanske spremembe, kojili jx>sledk' mi ne haino neposredno občutili, ker smo predaleč od interesnega kroga umerikansko politike. Toda sodeč po vtisu, ki ga je napravila demokratska zmaga na celi svet, so volitve dno 4. novembra mednarodnega pomenu in kot take jih moramo tudi mi, četudi v svoji skromnosti, oceniti in mcdnarodinojjolitiično opredeliti.
Časopisje, ki išče senzacij, bo našlo zelo fnteresanten predmet za razmotrivanje. Lahko bo govorilo o »mokrih« in o »suhih«, lahko bo njih medsebojne boje pobarvalo v huruoristi-čen kotorit im delalo duhovite oj»azkc na račun »žejnih« in »suhih«. Dasi je vprašanje prohi-bicijc morebiti igralo veliko vlogo pri volitvah, sino prepričani, da sc tako izraziti politični preobrati, kot je amerikaneiki, ne napravijo okrog malo naivnega vprašanja, če bo smel ameriški državljan uživati alkohol ali ne. Pro-hibicijsko vprašanje je danes mogočna podzemeljska siila v Zedinjenih državah. Toda pri njem ne igra odločilne vloge subjektivno razpoloženje Amerikancev za ali proti alkoholu, ampak denarni zavodi in veliki trgovski in industrijski koncerni, ki hočejo služiti denar s pridobivanjem in razpečevanjem alkohola. Človek sc privadi na vse, tudi n« stradanje, toda želja [к> dobičku ni nikdar tignana. Danes se jc v Ameriki slučajno obesila na rame demokratom zato, ker so najizrazitejši predstavniki demokratske stranke tudi interesirani nasprotniki alkoholne prepovedi. Jutri se laliko zgodi, da bo borba proti proh.ibici.ji veselo jadrala pod zastavo republikancev, čc !>odo republikanski vodje imeli interesa na tem, da [Kistane ameriški narod »moker«. Tudi ni pru-vilno, čc mi i K) našem lastnem receptu ameriške politične stranke uklenemo v neko nespremenljivo dogmatično oklopje. Politični programi obeh strank, če sploh smemo govoriti o programih, so si zelo podobni in sc spreminjajo s časom in z razmerami, osobito pa pod vplivom voditeljev. Čc je kjo res, da nikdar ne zmuga en program proti drugemu, velja to zu Zedinjcne države. Zato mi tudi nc damo nič na razlage, ki trdiijo, da jc ideja demokratov jiorazila idejo republikancev, ker nc ene nc drugo ideje do sedaj še sploh ni bilo v smislu našega strankarskega žargona.
Toda tudi brez tega bo šc vodno težko z gotovostjo reči, zakaj je prišlo do tega demokratskega plazu, ki je nepričakovano naenkrat preobrazil ameriški parlament in ustvaril pikanten položaj, da bo republikanski predsednik moral šc dve leta vladati z državnim zborom, kjer ima vodilno moč opozicija. Čisto krajevni tazlogi, ki z veliko državno ]x»litiko nimajo ničesar skupnega, so v veliki meri odgovorni za preokret. Zunanjepolitična vprašanja po našem mišljenju niso vznemirjala ameriškega volilca pri glasovanju, akoravno vemo, da bo sedaj, jx> volitvah, narastek demokratov spremenili gledanje vlade na gotova vprašanja mednarodnega značaja.
Poleg zgoraj naštetih vzrokov pa jc odločilno vplival na izid volitev sedanji gos|xxlar-ski položaj Zodinjonih držav. Ko so Amerikanci pred dvema letoma zanesli llooverja med velikanskim triunifom na Kapitol, jc bila Amerika podobna sitemu človeku, ki se dobrohotno smehlja na svojo okolico i.n zajemljc iz nakopičenih rent, kur mu jc potrebno za udobnost življenja. Iloover je bi;l predsednik blagostanja. Okrog njegovega imena se jc ustvarila legenda ustvarjajoče moči in Amenilkanec je pričakoval, da bo t« veliki organizator in gospodarski izvcdcncc pognal njegovo blagostanje še na višjo stopinjo. Bilanca dveh let njegove vlade ne samo da ne kaže nobenega dobička ampak nosi dokaze strašnih udarcev. Najprej se jc izvršil velikanski krali na nju-jorški borzi, ki je uničil nad 200 miljard premoženju. Umetno napihnjeni vrednostni papirji, ki so sc naslanjali na tone neproduktivnega zlata, so počili in dali razumeti ameriški fi-nanci, da posest zlata šc ni istovetna / blagostanjem. Zatem jc sledila brezposelnost v industriji, ki je vrgla na cesto skoroda 5 milijonov ljudi \iueri.ški produkti so postali dragi na svetovnem trgu, ker so se pridobitni stroški dvigali 'embolj, čimveč zlata je ležalo nezaposlenega ]x> kleteh bančnih zavodov. Ni.ooslcd se jc pridružila še poljedclsku kriza, katero so najbolj občutili farmerji južnih dežel, ravno oni, ki so pri zadnjih volitvah verovali obljubam Hoovcrja, da jih bo na poseben način Ščitil. Kot krona vseli lieprilik na gospodarskem polju jc prišlo zvišanje ameriških carinskih dajatev nn vse inozemske produkte. To so izsilili od llooverja industrijski trusti, ki so 7. nevoljo gledali, kako cenejše inozemsko blago prepravlja njihov trg. To stališče je bilo morda iz subjektivnega stališča (lohro, toda izzvalo je pri inozemskih državah protiukrepe,
Srdit vplivni boj v Avstriji
Heimwehr odločen, da gre do skrajnosti - Zakaj se razorožuje samo levica,
zakaj tudi ne desnica?
Dunaj. 6. nov. (Izvirno »Slovencu«). Starhemberg neutrudljivo nadaljuje razorožitev sooijalistične borbene organizacije »Schutz-bundc. Hišne preiskave se vršijo pri vseh organizacijah in pri vseh odličnejših voditeljih. Iz severnega Štajerja in iz Burgenlanda je privlekel cel arzenal municije, kar mu daje poguma za nadaljevanje započetega čiščenja. Notranji minister se je izrazil, da jc to samo začetno dejanje v razo rože vanj.u »rdečega bika« in da bodo lx>lj občutni udarci šc sledili. Ko sc bodo po volitvah enkrat duhovi polegli in ko bodo volitve že po/.nbljene, bo marsikateri idejni nasprotnik heimvvehrovskegn ministra odobraval njegov energičen nastop; zato ker je dejansko preprečil krvoprelitje.
Volilni boj zavzema nepričakovano dimenzije. Kdor |x>zna Dunajčana iz predvojnih časov, bo strmci, da narod, ki se je sladikal ob čašici peneče belo kave in plesal po melodijah kitare, naenkrat pade v nekako histerično razpoloženje in govori o bombah, o orožju in o krvi, kakor da bi to bili vsakdanji kavarniški pogovori. To velja za levičarje ravno ta ko kot za desničarje. Vsak hladnokrven Avstrijec, katerih pa za enkrat res ni mnogo, 'n vsak objektiven inozemec bodo priznali, dn bilo potrebno seči po socijnlist'čnih organ /arijah, toda vsak se bo tudi čudil, znkaj se ista strogost ne izvaja tudi nad heimvvchrovci, ki v svojem pngnnskcm nacijonali/.mu niso nič boljši, kot pa brezbožni marksisti. Socijalisti so v Avstriji čisto navadni boljševiki, heimvvchrovci pn so Inšisti. Pametna vlada, kateri leži bodočnost Avstrije pri srcu, bi morala seči po enih in po drugih.
Včeraj jc neki socijalistični voditelj Her-genthalcr vihtel pesti in pozival ljudstvo k
državljanski vojni ter klical kri nad vse bur-žuje, nekaj dni prej pa jc heimvvchrovski nadučitelj Itottenmanner (učiteljstvo stoji danes v sprednjih vrstah najbolj divjih nacijo-nulistov v Avstriji) med tulenjcin heimvvehrov-cev vpil, da gn jc sram voliti, »da bi rajši z nožem v roki napravil red v tej svinjski (aic!) državic. Socijaliet Otto Baucr pošilja strelo nad svoje nasprotnike in jim grozi z represali-jaini zatiranega proletarijnta, he.imvvehrovski minister lliiber pa poziva ljudstvo na neizprosen boj »četudi z orožjem« za narodov blagor. Socijalistlen' b'v.si kvneler Kenner namignvn, da internac jnnlui socijalizem nc bo mirno gledal razdejanja Stiirheinbcrgove politike, heimvvchrovski grof Czernin, bivši avstro-ogrski zunanji minister, katerega jc Clemcn-ccnu pred svetom ožigosal zn Iažnjivcn. pn napoveduje, da stojita po enn italijanska in madjarskn divizija na avstrijski meji, da posc-žetn vmes, čc in kadar bo potrebno.
Volilni boj jc ustvaril eno neznosno zmešnjavo etičnih vrednot in pastirsko pismo avstrijskih škofov jc učinkovalo kot blagodejen solnčni žarek v to temo, kjer svohodomiselstvo vseh barv med silnim trnščem političnih strasti kulia svojo medicino za »osvoboditev človeškega duha«. Mi tukaj popolnoma razumemo, da bo edino strogo disciplinirani nastop krščanskih socijalcev, četudi bi bil združen z žrtvami, preprečil dogodke, ki. bi znali pospešiti končni raizpad avstrijske neodvisnosti ol> deli-ričnem ploskanju velencmccv rit pristašev priključitve k nemški državi.
Diplomatski krogi sosednih držav imajo nalog zasledovati z veliko pozornostjo razvoj volilnega boja. Posebno jc to potrebno, ker sc že govori o inozemskih divizijah, ki stojijo na
straži ob avstrijski meji. Morda bi socijalistom in hciiinvehru nc bilo ljubo, čc bi sc tem divizijam pridružile še druge. Avstrijsko volitve v visoki meri interesirajo njeno sosede, ki hi seveda najrajši videle, da hi vladal mir ob n jili mejah.
Dunaj, 6. november, as. Tudi danes sc je nadaljevala preiskava po orožju v socijalno demokratičnih drulštvih, našli pa so le malo zalog. V Brucka ob Muri šc vedno nastopa vojaštvo. Tam so našli včeraj in predvčerajšnjim šc 56 pušk s 6.000 nabojev, 25 rečnih granat, I strojno puško, dalje |xi tudi čelade, lopate, revolverje, boksarje, svetilne rakete, bajonete in drug vojni materijal. Tirolsko vodstvo soci-jalnili demokratov je objavilo i/.juvo, v kateri trdi. da je bilo orožje, ki so ga zaplenili v Inns-brucku, dano na raz.|x>lago republikanskemu Schutzbundu v času kritičnih odnošajev z Italijo, ko je hotel Mussolini ponesti italijansko trikoloro čez Brenner. Ta zalogu orožja jc bila znana brigadui komandi v Itinsbruoku, kakor tudi tirolski deželni vladi. Takrat se jc Schutz-bund celo izjavil pripravljenega, jtodrediti se vojaški komandi.
Paril, 6. nov. as. Dogodki v Avstriji vedno bolj vznemirjajo francoske levičarske kroge. Leon Blum jo danes v »Populairu : šc enkrat objavil posebno svarilo, v katerem pravi: »Dočim je Heini-wehr oborožen s puškami in strojnimi puškami ter ima celo izvežbano kavalerijo, socijalnodemo-kratični Schutzbund enostavno razorožujejo. Če bo po volitvah že toliko uspeli državni udar postal popolnoma znan, bo Evropa hočeš ali nočeš morala intervenirati. Zakaj čakati dotlej? Zakaj se Društvo narodov takoj ne bavi s tem? Fašistični državni udar v Avstriji bi pomenil državljansko vojno z vsemi intervencijami in vojno nevarnostjo.
Končni izid ameriških volitev
V zbornici imajo demokrati večino — V senatu pa polovico
sedežev
Newyork, 6. nov. as. Volivni izid je sedaj ugotovljen, kakor sledi: V poslansko zbornico je izvoljenih 218 demokratov, 212 republikancev, 1 far-mer-labourist in 1 neodvisen republikanec. Manjka še izid za tri mandate. Absolutna večina demokratov v poslanski zbornici je torej gotova. Zato bodo tudi demokrati imenovali svojega predsednika zbornice in predsednike vseh odborov. V senatu pa so demokrati s svojo zmago v državi Ker.tucky sicer dobili 48 mandatov, toda republikanci bodo tu najbrže skupno s iarmerjem Shipstead-om prevzeli vodstvo v odborih. Ob enakosti števila glasov bo odločeval glas podpredsednika Curtisa kot senatnega predsednika v korist republikancev. Kot
naslednik Boraha za predsednika v zunanjem odboru bo postal najbrže Svvanson iz Virginije. Izid volitev jc najtežji poraz Hooverja, kakršnega pač že 20 let ni doživel noben predsednik sredi svojega uradovanja. Republikanci so pri teh volitvah izgubili več glasov, kakor so jih pridobili leta 1928.
Newyork, 6. nov. AA. Protiprohibicijonisti se radujejo izidov pravkaršnjih volitev. V novi zbornici imajo pet članov, v senatu pa 18. Ta uspeh sicer ni še odlečilen, vendar pomeni dokajšen napredek z prejšnjimi leti. V Massachussettsu, Rhodeislandu in v Illinoisu so pri referendnem glasovanju o pro-hibiciji zmagali njeni nasprotniki.
Rudniška katastroia v Ameriki
235 mrtvih — Predsednik premogovnika tudi ubit
Newyork, 6. nov. p. Število mrtvih ob strašni katastrofi v premogokopti Mielfieldu v državi Oliio je mnogo večje, kakor sc je počelka mislilo. Ugotovljeno je, da se še okoli 60 delavcev nahaja v porušenih rovih, da pa so reševalna dela nemogoča, število mrtvih znaša 235. Reševanje jc življenjsko nevarno, ker so kanali za zračenje poškodovani. Iz odprtin šc vedno odhajajo strupeni p'ini. Med mrtvimi, katerih trupla so bila prenešena iz rovov, je predsednik premogovnika Titus, ki se je v času eksplozije s 5 strokovnjaki nahajal v rovu na kontroli. Titus jc pripadal največjim magnatom pre-mogokopov v Ameriki. Veliko število izmed najdenih trupel je tako ožganih, da se ni mogla ugo-
toviti njih identiteta. Pred rovi se dogaja'" strašni prizori, ker hočejo žene ponesrečenih za vsako ceno v rove, da rešijo svoje hranitelje. Policija iina obilo posla, da jih cd tega odvrne.
Newyork, 6. nov. as. Do sedaj so spravili na dan 70 mrtvecev, SO pa jih je še v rovih. Večina mrtvecev je tako razmesarjena, da jih ni mogoče spoznati. Proti plinom so bile plinske inaske nezadostne. Velike množice sorodnikov se gnetejo pred vhodom v rudnik. 200 rudarjev se ie šc pravočasno rešilo ib rudnika, mnogo pa jih je bilo poškodovanih. Pozno ponoči se jc posrečilo reševalnemu moštvu vdreti v rudnik. 26 rudarjev so šc rešili živih, ostali pa so vsi mrtvi.
Aretacije odličnih nrotifašlstov
Fašističnim grožniam slede dejanja
Milan, 6. november, as. MussoVmijevi na-|x>ved'i v govoru pred fašističnimi pokrajinskimi tajniki, da sc ho začel poostren hoj proti političnim nasprotnikom, jc takoj sledila cela vrsta aretacij in sicer predvsem nasprotnikov režima, ki so se v zadnjem času neprevidno izražali glede korupcijskih afer. še isti dan je bil aretiran v Milanu Belotti, trgovinski minister prejšnjega kabineta Bonom i in državni tajnik državnega zaklada v prvem ministrstvu
ki so praktično zaprli inozemske trge za ameriško industrijsko blago.
Vse te pregrehe očitajo demokrati Iloover-jevi vladi. Amerikanec nc more delati, ne more služiti denarja, Amerikauoc se počuti neugodno. Jeli so gospodarske prilike v zvezi s kakšnimi svetovnimi pojavi ali ne, to njega ne briga. Zmaga demokratov lx> imela, po našem mnenju to dobroto, da I ki Zedinjene države zopet uvrstila v orga nično zvezo z ostalim svetom, kar lx> nemara prineslo dobiček tudi nam v oddaljenem Balkanu.
Nittiu. čaka gu več let pregnanstva nn otokih. Čuje se, da je bil aretiran tudi bivši finančni in vojni minister Soleri. pristaš Giolittija Dal je se poroča, da so bili v Milanu aretirani številni intelektualci, tako dr. Parri, bivši inozemski urednik »Corriere dela Sera«, ki sc je šele pred kratkim vrnil iz pregnanstva, in odvetnik Ri-cardo Baiicr, ki sta »kui»no izdajala do prepovedi liberalni protifašistični list »Caffec«. pisatelj Dino Robertio, vseučii'ška profesorja Bos«i in Bossi. odvetnika Luzzatto in Garbnni ter neki letalski kapetan. Te aretacije, o katerih listi ne pišejo prav nič, so povzročile v protifašističnih krogih veliko vznemirjenjp.
Nezaupnica nacionatcev odklonjena
Berlin, 6. nov. as. V pruskem deželnem zbe u je bila danes nezaupnica nemških nacijonalcev in komunistov proti novo imenovanemu notranjemu ministru Severingu odklonjena z 229 proti 197 klasovom.
Seja ministrskega sveta
Belgrad, 6. nov. Danes je bila od 17 do 19.3C seja ministrskega sveta. Predsedoval ji je predsednik ministrskega sveta in minister za notranje zadeve general Peter Zivkovič. Prisotni so bili vsi gg. ministri. Na seji so proučili poročila gospodov ministrov o svojem potu med prebivalstvo.
Nato je bila sprejeta dokončna redakcija zakona o likvidaciji agrarnih odnošajev na Begluških posestvih v Bosni in Hercogovini. Minister financ je pooblaščen, da izda potrebno število obligacij.
Nazadnje je bila sprejeta redakcija zakona o davku od neoženjenih oseb in zakon o davčni oprostitvi rodbin, ki imajo več kot 9 otrok.
Vest italijanskega lista
— Rim, C. nov. m. »Vedetta d' Italia^ j>rinaša izjavo samostojnih demokratov v emigraciji, v kateri se pravi, da se samostojni demokrati pridružujejo borbi demokratskega naroda za neodvisnost, da se v borbi proti tiranom v Belgradu pod vodstvom neustrašenih voditeljev dr. Mačka, Pri-bičeviča, dr. Trumbiča, dr. Paveliča, Košutiča, nahajajo vsi častiti ljudje iz države in da med muče-nikom Svelozarjem Pribičevičem in »izdajalcem« dr, Paveličem, danes ni nobene razlike.
Za dvig turizma v Primorju
Split, 6. nov. z. Banska uprava je za jjosf)^ Sevanje turizma v primorski banovini izdelala obširen načrt, jx) katerem bo v najkrajšem času pričela z deli. Mesta, ki so finansijsko slaba, bo z večjimi svotami |x>dpirala pri gradnji hotelov. Tako se bodo dale jsočlpore za zgraditev hotelov v Sinju, Omišu, Šibeniku, Rabu, Visu in Korčuli. Vse gradnje se bodo vršile s jx)inočjo domačega kapitala. Lastniki teh hotelov se bodo okoristili z določbami novega zakona o hotelski industriji.
Sušak, 6. nov. p. Ravnatejistvo zagrebškega velesejma je jx>vabilo sušaško Zvezo za jx>spešc-vanje turizma, da se udeleži razstave ua zagrebškem s[K)inladanskein velesejmu v letu 1931. Zveza se bo povabilu odzvala.
Naša tehstilna industrija
Belgrad, 6. nov. z. Za pospeševanje tekstilne industrije, ki je pri nas zelo razvita, sc bodo dale gotove koncesije in beneliciji glede davkov, tak.'-in izvoznih jjostavk, da bi se izdelani materijal mogel izvažati na tuja tržišča in vzdržati konkurenco, kar pa pri sedanjih obsežnih davkih in dajatvah ni mogoče. Naša tekstilna industrija krije otrebe države, preostalo pa izvaža. Največ gre laga v Grčijo, Albanijo in druganv Na merodaj-nib mestih se bo vprašanje znižanja proučilo, da se naša tekstilna industrija privede do pojKilncgs razmaha.
Otvoritev gregorjanskega vseučilišča
Rim, 6. nov. as. Po slovesni maši v cerkvi sv. Ignacija je bilo danes po končanem prenovlje-nju otvorjeno poslopje papeževega gregorijanskegn vseučilišča, prve Vatikanske visoke šole. Posve-čenje je izvršil kardinal Bisletti. Vseučilišče jc opremljeno po najmodernejših načelih. Tako ;e posebno knjižnica urejena po ameriškem vzorcu.
Dunajska vremenska napovedi Pričakovati jc mirnega vremena, pri čemer bo v raznih krajih različno oblačno, po večini pa le malo oblačno. V jutranjih urah je pričakovati slane, oodnevi nn hn milo vreme.
S
Avtonomna podkarpatska Rusija
Češkoslovaška se resno bavi t načrtom, dati svojim Ruslnom avtonomijo
Podharpatski guverner se pogaja v Pragi
Praga, okl. (l/,v. Slov.'). Današnja Pra-!»er Presne- prinaša oficijozno porc-Jilo, ki brez dvoma izvira iz vladnili krogov, in ki navaja jx>-drobnost o avtonomiji, katero bo čehoelovaška vendarle dala podkarpatskim Kusinom. List poroča, dn se mudi v Pragi guverner dr. Beskld, kl se namerava pogajali z raznimi ministri, med njimi posebno s predsednikom vlade, z notranjim ministrom, z zunanjim ministrom in ininietrom za pro-<veto o vseh podrobnostih, ki so za izvedbo avtonomije potrebne. Dr. Beskld je Izrazil svoje najgloblje prepričanje, da je avtonomija jx>trebna in da bo.skupnim interesom države in njeuemu ugledu v inozemstvu prinesla veliko koristi. Rusini avtonomijo zaslužijo, Kulturno so se dvignili, gospodarsko so se opomogli, svojo lojalnost do države so neitelokral pokazali, zakuj sc bi jim torej ne dala itrlovotnija, katero predvideva med drugim ludi nirovna pogodba v St. Germainu!
K temu pristavljajo informirani krogi pri predsednišlvu vlnde, da se Podkarpatski Kusiji naj-
Olajšave davščin malo prodajalcev
Belgrad, 6. nov. AA. Oddelek za posredne
<%ivke ministrstva financ je izdal vsem direkcijam in finančnim oblastvom tale odlok:
Z vef strani prihajajo pritožbe, da posamezne davčne uprave pri predložitvi pridobitka mano-polskim predmetov vzame;o celotni brutto dobiček kot davku podvrženi dobiček Znano je. da so prodajalne moncpolskih predmetov več ali manj oddaljene od mono-polskih skladišč in zalo pride do več'ih ali manjših izdatkav, kakor prevoz, poškodbe p' i zavijanju, pretovarjanju, vremenske ne-prilike itd. Razen tega spadajo med izdatke najemnina lokala, razsvetljava, kurjava, obresti za posojila, škoda, nastala pri drobni prodaji itd.
V kolikor finančni organi pri obdavčenju niso ttpoštevali teh momentov, nego so obdavčili celotni debiček, je nezadovoljstvo upravičeno.
Da se to stanje uredi, se zapoveduje vsem davčnim upravam, da maloproda alcem, če pri prijavi ali v razpravi dokažejo kateri izmed gornjih izdatkov, upoštevajo in izločijo od obdavčenja. Če se odmeri davek po svobodni oceni, se morejo ti momenti takisto ugotoviti po svobodni oceni.
Po'asnila k zakonu o organizaciji lin. uprave
Belgrad, 6. nov. AA. Finančno ministrstvo jfe izdalo tole obvestilo o priliki sprejetja § 37 zakona o organizaciji finančne uprave:
Po g 37, i. odstavek zakona o organizaciji i, finančne uprave pripravniki finančne službe ne morejo dobili stalnosti, dokler ne napravijo predpisanega državnega strokovnega izpita. Ce v roku 4 let od dne imenovanja na"svoje mesto ne napravijo izpita, jim služba prestane. Ta naredba velja za vse pripravnike finančne službe, ki niso napravili državnega strokovnega izpita. Razlikovalo se bo med pripravniki, ki so imeli prilike napraviti izpit od uveljavitve tega zakona pa do 4 lela službe, in onimi, ki niso imeli te možnosti, bodisi zato, ker jim je vmesni čas bil prekratek, ali ni bilo 'izpitnega termina, ali pa so na dan uveljavitve tega zakona že bili 4 leta v službi. Za one pripravnike, ki niso imeli prilike napraviti izpit od uveljavitve tega zakona jx> gornjih navedbah, se računa kot izpitni rok prvi prihodnji izpitni termin. Oni, ki so imeli že štiri leta službe na dan uveljavitve tega zakona se takisto računa prvi prihodnji termin kot termin izpita. V prvem in drugem slučaju se računa vse od objave tega j>roglasa.
V primeru, da izpita ne napravijo, jim prestane služba v zmislu § 37, 1. odstavek zakona o organizaciji finančne službe.
To jx>jasnilo je bilo poslano vsem oddelkom finančnega ministrstva, finančnim oddelkom in direkcijam in finančnim inšpektoratom v državi.
Belgrajshe Desfi
Belgrad, 6. nov. Napredoval je na srednje-fehnični šoli v Ljubljani v 5/1 g. Leon Novak, profesor v 6/1.
Belgrad, 6. nov. AA. Oddelek za neposredne davke ministrstva financ javlja, da je vsaka intervencija v odseku neposrednih davkov prepovedana, ker je vse delo ažurno.
Belgrad, 6. nov. AA. Tukajšnje avstrijsko poslaništvo sporoča: Herman Ploenies, pooblaščeni avstrijski minister, se je vrnil z dopusta in danes prevzel svoje posle v poslaništvu.
Proti carinskim kartelom
Budimpešta, 6. november, as. V poslanski zbornici je krščansko socijalm.i poslanec Grie-ger ostro kritiziral carinsko politiko vlade, ki je ]x>v7.ročila neznosno dragiiinjo. Močne organizacije so s pomočjo političnih strank in visokih uradnikov ustvu-rile nepremagljivo fronto, da si zaslužijo milijone in nuiiljone nn nezakonit način 3 pomočjo državne oblasti Trgovinski minister Buda jc odgovoril, da je bila Madžarska prva država v Ev ropi, ki je odpravila uvozne in izvozne prepovedi od danes do jutri. Madžarska carinska tarifa so je tekom časa zelo znižala, dočim iunajo sosednje države tako-reikoč navado, du dvakrat na leto zvišujejo carinsko tarifo, naperjeno proti Madžarski. Popolna odprava carinskih tarif je vsled tega ne-isspeljivu.
Povodenj v Nemčiji
Frunkfurt ob Odri. 6. nov. as. Povodenj je danes zvočer dosegla mesto Frankfurt. Voda Odre je narasla za 5.34 m in je lo najvišje stanje od lela 1854. dalje. Nižje ležeči deli mesta na levem bregu Odre so jropolnoma poplavljeni in morajo gasilci s pionirskimi četami graditi v naglici zasilne brvi. Na desnem bregu je bila nevarnost, da voda razdere nasipe, kar pa se je k sreči dosedaj preprečilo.
„Do Xpreleti ocean
Amsterdam, 6. nov. A A. Semkaj jc priletelo veliko vodno letalo »Do X«, ki bo julri nadaljevalo svoj polet v Anglijo, Francijo in na Portugalsko. Odtod bo lo letalo skušalo preleleti Atlantski ocean.
brže zaenkrat ne bo dala popolna avtonomija, ampak da bo to stvar razvoja in sicer v hitrih etapah. Cahoslovaikn država je sa popolno ohranitev vseh zgodovinskih in kulturnih bogastev, katera ditijo posamezne narodnosti in plemeni, ki živijo v mr-jnh republike. Le tako se bodo vsi potuHlt .ire/nr p skupnem domu iti bo vsak del lahko v polni meri doprinaSal k dvigu moralnega in materije/nega blagostanja skupne domovine. Desetletno življenje v ozkem sodelovanju s češkoslovaškim narodom, jo bilo Rusinom koristno. Opomogli so se na vseh po-polih, analfabetizem je nazadoval, razširila so se državna In privatna prosvetna društva in ustanovilo se je veliko kulturnih ognjišč po celi deželi. Narod je sedaj zrel, da prevzame sam večjo odgovornost •/.a svoj razvoj.
V nekaterih krogih naglaSajo, da se bo Čehu-slovaška še bolj požuriln dati avtonomijo svojim Rusinom ali Ukrajincem, ker hoče Ukrajincem onstran Kar pa t pod poljsko republiko pokazali, kako ona postopa s svojimi narodnimi manjšinami. Zn
tem se ne skrivajo nikaki imperijalistični cilji. Češki vladi da je veliko na lem ležeče, da si Ukrajinci, katero preganjajo boljSevlkl, katere preganjajo sedaj še Poljaki, najdejo varno zavetišče za svojo slolelno kulturo v njenih mejah, Ukrajinci bodo sklep praške vlade pozdravili z veseljem in hvaležnostjo.
Lvov, fi. okt. IT. Ukrajinska narodna organizacija, koje vsi voditelji se nahajajo v zaporu, je sklenila, da zaprosi čehoslovaško vlado, da bi dovolila, da se prenesejo v Podkarpatsko Rusijo vsi zgodovinski dokumenti, ki se nanašajo na ukra- | jinsko zgodovino. Poljske oblasti so za ta eklejt I zvedele in iščejo odgovorne osebe, da jih privedejo ' pred sodišče radi veleizdaje. Iz Tarnopola se po- ! roča, da je na nekem tainošnjem zborovanju odlični ukrajinski voditelj izjavil, da je sedaj za ukrajinski narod, ki šleje 30 mlljonov ljudi, edino le še j»od-kurpalska Rusija v Češkoslovaški oni otočiček, kjer ni preganjanja, in kjer so Ukrajincem ne zameri, da imajo svojo samolastno Itttliiiro.
Predlo i
<5
>i zveze mesti
Občine naj dobe večjo finančno avlonomiio
Belgrad, 0. nov. u. Konferenca Zveze jugo slovanskih mest se je danes končala. Po krajši debeli so bile sprejele resolucije, v katerih se med drugim vlada prosi:
1. Da se čimpreje objavi zakon o upravi nresl in zakon o finansiranju samouprav, da se do:eže enotna orjnnizacija vseh mestnih občin. Občine pa bi dobile moderen ustroj, kar bi bilo za kon- ! solidacijo v državi velikega pomena, 2. Naj se ne j ukinejo posamezni viri mestnih dohodkov, ker se s tem oležkočuje občinsko gospodarstvo in onemogoča jnoračunsko ravnotežje. Zato naj se občinam dovoli pobiranje zakupninskih doklad na poslopje, 3. Spreime se predlo? sarajevskega zastopnika Cvitkoviča o enotnem budžetiranju. Nova shema se priporoča v proučevanje vsem mestom, kot podlaga za nadaljne proučevanje tega problema, 4. Vlada se prosi, da naj se občine osvobodijo vzdrževanja raznih državnih uradov, zavodov in ustanov, posebno pa še, naj se spremeni zakon o notranji upravi, ker so se stroški za vzdrževanja poslopij za okrajno glavarstvo, dajanje kurjave itd.,
5. Zakon o ljudskih šolah naj se spremeni in naj | se občine oprostijo plačevanja stanarine in zidanja novih šol, ker so s tem občinska bremena znatno narasla, 6. /akon o nedržavnih cestah naj se spre- | meni, 7. Občinam naj se dovoli svobodno razpo- j laganje z občinskimi posestvi, jiosebno s trgi in ; cestami, 8. Kazni, ki se pobirajo na občinskem prostoru, kakor n. pr. tržne kazni in drugo, naj se prepustijo občinam, ker morajo občine skrbeti za red in vzdrževanje trga in tržnih jx)slopij, <). Občinski prispevki ža vzdrževanje bolnišnic naj se znižajo, 10. Mestne občine naj se osvobodijo prisfievkov za kmetijski sklad, 11. Mestnim občinam naj se pripustijo vse takse od zabav, kinov in cirkusov, 12. Občinske doklade naj se pravilno razdele, 13. Ukinejo naj se maksimalne takse na vino in alkoholne pijače in naj se prepusti občinam določitev te trošarine z ozirom na lokalne razmere, 14. Vlada se prosi, da nai lekom leta ne spreminja z nobeno odredbo dohodkov ali izdatkov občine, ker se s tem znatno škoduje normalnemu gosjx>darstvu občine.
Razomžiivena konferenca
Sodeluje 32 delegatov in 200 izvedencev
Ženeva, 0. nov. as. Šesto zasedanje pripravljalne razorožitvene komisije pri Društvu narodov, ki se je začelo meseca aprila 1929, je danes do-jmldne po poMrugolelni pavzl zopet otVoril boland-eki poslanik Loudon. Komisijn polaga veliko važnost na to, da se bo to zasedanje, ki bo najbrže zadnje, smatralo samo za nadaljevanje lani meseca maja prekinjenega zasedanja, na katerem se bo končala razprava o načrtu konvencije, ki naj služi veliki mednarodni razorožitveni konferenci kot jiod-laga za razpravo. Število držav, zastopanih v komisiji, je med tem naraslo od 18 na 32 ter je predsednik komisije začetkom svojega govora pozdravil oki nova člana iz Irske in Norveške, ki sla radi svoje izvolitve v Svet Društva narodov avtomatično vstopila v razorožilveno komisijo.
Razorožitev — daljni ideal.
Predsednik Loudon je izrazil mneje, da je popotna razorožitev za enkrat ie zelo daljni ideal. Sedaj se more govorili samo o omejitvi in zmanjšanju oboroževanja, kakor lo zahteva 6leti 8 pakta Druilva narodov. Na drugi slrani j>a se mora delo v komisiji sedaj zaključiti, ker bi bilo sicer zaupanje narodov zelo omajano. Nemški delegat grof Berašdorff je izjavil, da si nihče več ne dela iluzij o razorožitvenem delu. Ruski delegat Litvinov pa se je v svojem daljšem govoru izražal še ostreje. Lord Robert Cecil je v imenu angleške vlade obljubil najintenzivnejše delo, da se -mirna revolucija«, za katero se dela v Iej komisiji, spravi vsaj tisoč korakov dalje.
Predlogi lorda Cecila.
.Sledila je dolga poslovna debala o možnosti in jiotrebi, da se še enkrat razpravlja o že prej odklonjenih predlogih. Sklenilo se je, da se prepusti komisiji sami ali bo razpravljala o še enkrat vloženih predlogih, ali ne. Grof Bernsdorff je nagla-šal, da gre za to, da se dela čim prej končajo, da se bo mogla mednarodna razorožilvena konferenca sklicati meseca novembra prihodnjega lela.
Lord Cecil je vložil tri predloge, katerih prvi
zahteva ustanovitev stalne razorožitvene komisije pri Društvu narodov, kateri pa bi morali pripadati ludi zastopniki ameriških Združenih držav in Sovjetske Rusije. Ta stalna komisija, katere člani bi morali biti strokovnjaki, neodvisni od svojih vlad, naj bi proučevala vse tožbe in pritožbe proti izvajanju razorožitve in naj bi vsako leto podajala poročilo, ki naj bi se predložilo Svelu Društva narodov in vsem vladam. Drugi njegov predlog govori o prejšnjih pogodbah glede razorožitve, ki se ne sinejo omejili z novimi konvencijami, s čimer sta v glavnem mišljeni mornariški |wgodbi iz Londona in NVashingtona. Trelji predlog določa okolnosti, v katerih se sme zvišati v konvenciji določeno število čet itd., namreč v primeri vstaje, nenadnega ogrožen ja itd., loda tudi šele jiolem. če Svet Društva narodov na lo pristane.
Razprav se udeležuje razen 82 glavnih delegatov okoli 200 strokovnjakov, ki so večinoma iz vojaških in mornariških krogov. Število časnikarjev znaša okoli 120.
Predlogi ruskega delegata.
V svojem dolgem govoru o poslovnem redu jo ruski delegat Litvinov predlagal: 1. da se izraz »omejitev oboroževanja-: v načrtu konvencije zamenja z izrazom , zmanjšanje in omejitev oboroževanja«. 2. še bolj je treba proučiti vprašanje zmanjšanja izvežbanih rezerv, ker so le rezerve najvažnejši bojni element v modernih vojskah. 3. Tudi vojni mnterijal se mora sprejeti v konvencijo. Če ta konvencija ne bo vsebovala vsaj teh treh glavnih tečk, se mora sovjetska delegacija deeinleresirati na večini drugih vprašanj dnevnega reda, ki imajo malo opraviti z razorožitvijo. Po Litvinovem govoru se je pripetil incident, ker je predsednik Loudon odklonil popolnoma prevesti angleški govor Litvinova, ki je šel daleč preko okvirja poslovnega reda, popolnoma v francoski jezik. Govor se bo prestavil pozneje. Nalo je večina časnikarjev z glasnimi protesti zapustila dvorano.
Pred novimi volitvami v Angti$i?
London, 0. nov. AA. V spodnji zbornici je minister za vzgojo Trevelyan pedal predlog, naj zbornica sprejme v drugem čilanju načrt zakona o vzgoji. Ta načrt povišuje obveznost šolskega pouka do končanega 15. lela. Obenem določa, da se rodbinam izjilačajo za otroke nad 14 let odškodnine. Novi zakon se bo nanašal na približno 2 milijona otrok in bo stopil v veljavo I. aprila 1931. Minister Treveljan jc izjavil, da vlada upa, da bndo odredbe novega zakona zmanjšale brezposelnost. — Bivši minister za vzgojo Регсу je pobijal vladni predlog, čes ker bo povzročil 7 do 9 milijonov letnih izdatkov.
Na koncu svojega govora je |>ozival zbornico, da zavrne predlog vlade.
London, 6. nov. as. Po razkolu med liberalci se domneva, da so dnevi delavske vlade šteti, ker bodo tudi drugi liberalci po zgledu Sir John Simona in Sir Hulchinsona glasovali proti vladi.
London, 6. nov. p. Radi razkola v liberalni stranki, ki je prišel do izraza pri zadnjem glasovanju v spodnji zbornici, se je laburistična stranka odločila, vse pripraviti za volitve. Izvršilni odbor je poslal poziv svojim pristašem, da zbirajo prispevke za volilni sklad, Volitve sicer niso še pred durmi, vendar pa je treba biti pripravljen na vse.
Pozno spoznanje
Pariz: 0. nov. as. Predsednik ruske trgovinske zbornice v Parizu Sombrovski bivši ravnatelj eks-portne organizacije in organizator vseh ruskih inozemski razstav, je opustil svojo službo, češ da ne more več gledali norosti uradne ruske politike in zločinov na vodilnih mestih. Tudi ne more gledati, da viaua strelja, deportiru ali oropa maie-rijalne eksistence mnogo mož, ki so mnogo let |)osvečali najboljše svoje moči v boju za proleta-rijal. Zalo se rajši umakne v meščansko svobodo.
Nemiri v Bombayu
BoMibay, 6. nov. AA. Pri sinočnjih neredih je bilo 21 redarjev ranjenih. Njihove poškodbe so lažje. Izgredniki so se zbrali v bližini policijskega komisarijata, da bi imeli shod, ki jim ga je policijski komisar j>rej>ovedal. Redarsivo je moralo oriefovano streljati. Mnn/ira sp je še nadalje upirala in obmetavala redarje s kamcn'em. Kakih 1''0 izgrednikov je bil oranjenih, od teh so morali «0 prepeljati v bolnišnico.
Mednarodni žitni trg
Izmed vseh panog svetovnega pridobitvenega gospodarstva kaže žitni trg najbolj obupno sliko. Kljub temu, da ie nova letina skoro povsod (pred vsem v Argentini) pod normalo ali še ni pospravljena (na pr, v Kanadi), lezejo cene vedno navsdol: znižale so s« pri pšenici od 135 na 116 centov za bushel (35,24 1) samo tekom zadnjih treh mesecev. To stalno nazadovanje odpira jako mrke vidike za bodočnost. Angleži, ki so vajeni carine prostega uvoznega žita, nikoli niso pomislili, zakaj prodaja indijski poljedelec svo|o pšenico poceni in potem sam strada. Če se zanimajo zdaj za dokaze pristašev zaščitne carin* o nemoralnosti nakupa stradajoči Rusiji iztrganega žita, ni to poaledlea usmiljenja, temveč zopet izraz strahu pred nadaljnjo poostritvijo itak občutne gospodarske krize. Francoska vlada, ki ne občuti v nasprotju z britskimi socialisti, nobenih stanovskih simpatij do sovjetov, ie izkazala več odločnosti, Izjavila je, da ne more dovoliti, da se nadaljuje sedanje stanje. Tekom prvih šest mesecev tega leta so odgovarjali 441 milj, fr. sovjetskega uvoza na Francosko samo 119 milj. francoskega izvoza v Rusijo. Primanjkljaj so-vjetom v korist znaša torej nad 300 milj. fr. Bol)-ševiki so ponovno nakupili blago na Nemškem za one franke, ki so jih prejeli v Parizu. Zato je dobil poljedelski minister David pooblastilo, da prepreči vsako rusko kupčijo, ki bi povzročila nezdrave špekulacijo.
Ni dvoma, da bodo izkoristili sovjetl sedanji zastoj na žitni borzi, toda njih seveda ni med onimi glavnimi činitelji, kl povzročilo stalen padec žitnih cen. Slednji je še vedno v zvezi z izredno dobro lansko evropsko letino. Znašala jo 387 milj. kvin-talov, namesto povprečnih 339 in zelo omejila navaden uvoz iz Amerike (Argentine, Kanade, Zed. držav). Isto se je dogodilo leta 1929 tudi v Aziji in Afriki. Vsled tega bodo nakupih vsi trije deli starega sveta dosti manj žila nego ponavadi. Letošnja slaba letina v Argentini in Zed. državah je sicer nekoliko omilila prebitke iz leta 1928, a so slednji še vedno -jako veliki in znašaio v obeh imenovanih državah do 115 milj. kvintalov, Zveza knnadskih farmerjev je sklenila pogumno kljubovati padcu cen s tem, da ie zbrala v svojih skladiščih pretežni del lanske letine: 227 od 279 milj. busheljev, Farmcrji so prejeli naplačilo za oddano žito potom kreditnih zadrug. Zveza ie mislila, da bo začetkom tega leta povrnila vse svoje izdatke, čim se bo priče! evropski uvoz. A kliub slabi argentinski žetvi sc niso hotele cene zvišati in ie zašla Zveza kanadskih farmerjev v velike denarne težkoče. Kanadske banke zahtevajo od nje nazaj oni denar, ki so ga izplačale na račun vskladišče-nega žita. Če bi vnovčili farmerji v sedanjem neugodnem trenutku svoje naloge, bi seveda povzročili nadalinji padec cen. V istem položaju je Farm Board v Zedinienih državah, ki ima v svojih skladiščih do 25 mili. busheljev. Država mu |e že priskočila na pomoč in isto se bo moralo zgoditi tudi v Kanadi. Seveda pomenijo te neprilike obremenitev držav, proračuna in torei povišanje davkov.
To bi bili začasni vzroki žitne krize. A razen njih imamo še druge, bolj globoke, ki pomenijo še večjo nevarnost za svetovno gospodarsko rav notežje.
Med slednjimi je treba imenovati razširjenje zgodniih vrst pšenice. Obenem z motornim obdelovanjem nolja in pospravljanjem pridelka ie poljedelstvu odkrilo velikanske, poprej neobdelane površine. Zdaj uspešno zori pšenica tudi v severnih pokraiinah s kratkim poleliem ali po suhih iužnih stepah, ki jim nikoli ne bi bila kos posamezna kmetiia s svojimi omejenimi sredstvi. Od 4eta 1913 do 1929, t. j. od začetka svetovne vojne in do sedaj, je пагаз*1а oovršina pšeničnih polj v Kanadi od 4.5 do 10 milj. ha, t. ). več nego dvakrat, v Zed. državah od 22 do 27.9 milj. ha, v Argentini od 6.2 na 8.5 milj. ha itd. Istočasno je pričela Ev-roDa rabiti izredno veliko umetnih rfnojil, kar je zelo zvišalo dobičkanosnost poljedelstva.
A vzporedno r. izdatnejšo letino nazaduje konzum deželnih pridelkov. Po svetovni vojni in v zvezi z »belo kugo« je zelo nazadoval in po nekaterih državah se je popolnoma ustavil prirastek prebivalstva. Istočasno se kažejo vnlivi boljših premoženjskih razmer in prekomernega odhajania v vabljiva mesta, ki je na pr. opustošilo francoske vasi. Novo meščanstvo ne mara toliko kruha, kakor so ga pojedla predhodna pokolema. Seveda se zrcalijo tu novi fiziološki nazori o človeški hrani. Poprej so bili vneti znanstveniki za beljakovine in smatrali kruh za najbolj redilno snov. Sedanji nauki o vitaminih nasorotno povdariajo koristnost rastlinske hrane pa mlečne hrane. Tz tega vzroka je zelo padel poprej v Zed. državah in zdai tudi v Evropi korzum žita ter deloma mesa, dofim se porabi vedno več zelemave. mleka in sadja. Ti stalni vzroki svetovne žitne krize nujno zahtevajo tekom prihodnjih desetletij pooolno preureditev vseh tehniških pa sploh gospodarskih načel sedanjega poljedelstva.
Pšenična IeVna
Camberra, 0. nov. AA. Letošnji pšenični prt» delek cenijo v Newsoiithvvalesu na 72 miljonov mernikov, v Viktoriji na 55.5 milijonov, v zapadni Avstraliji na 49 5 milijonov in v Tasmaniji na 0.P milijonov mernikov.
Madžarska išče posojilo
London, 6 nov. as. Z ozirom na vest iz Londona, da se vršijo tam poga anja za predujem dolgoročnega mad'arskega posojila v znesku 1 miljo-na funtov, se doznava v tukajš jih finančn h krogih, da vodi ta poga anja po naročilu madjarske vlade bivši ravnatelj Madjarske splošne kreditne banke Tibor Szitovsky z londonsko Rotschildovo skupino, Madjarska vlada name-ava ta predujem v prvi vrsti porabiti za poljede'ske industrijske obrate. Pogajanja se vršijo tajno, so pa že precej napredovala.
Atentat na Stdki pašo
Kairo, 6. nov. p. Na reki Kanta je bil izvršen atentat na brzovlak Aleksandrija—Kairo, v katerem se je nahajal egiptovski ministrski predsednik Sidki paša. Neznani atentatorji so napravili spoj na progi, radi česar je vlak skoro skočil iz lira. V tem trenutku po ga je železniški čuvaj ustavil, ker je opazil napako.
Por V I
Jugoslovanska gasilska zveza Ljubljana vab)
vsa prostovoljna gasilna društva gasilskih žup: ljubljanske, borovniške, Ižanske, kamniške, kranjske, savske in vrhniške k slavnostnem sprejemu g. ministrskega predsednika, generala Petra 2iv-kovića ler ostalih gg. ministrov v nedeljo, dne 9. novembra t. I. Zbirališče ob M na 7 zjutraj pred Mestnim domom v slavnostnem kroju « čepico.
V Ljubljani, dne 6. novembra 1930.
Franc PrlstovSek I. r«
l
Josip Turk 1. i.,
t, č. starosta.
t. č. tajnik