šiev. 211. Naročnina za državo SHSi do preklical I) po poitl mtse&no Dla 1< by dostavlleij na dom mesečno......„ 12 za iaozemstros Besedno Oln 23 se Sobotna izdala: s v Jugoalavljl.....Din 20 v inozemstvu.....„ M Posamezna Številka stane 1 Din. _v LlnDifani v sreda m sglegra m__Mu H m Omm Inamlni« Haostolpa« peti trn* vrsta maB oglasi p* Ota 1*80 la Oln.«'—> veliki oglasi nad • •» •»• itn« po Oln. 2 60, poalaaa itd. po Ola. f—. M večjem naročilu popusV, Izhaja vsak dan Izvsemil ponedeljka ln dneva po P rac nlku ob 5. ari zjutraj. - Orednlitvo le v Kopitarjevi ullol itev. 6/m. Bosoplsl so ne vračajo; nelronktrana pisma so ao sprejemalo. D reda. teleL itr. SO, upravn. Stv. 328. Političen list zi slovenski narod. Oprava jo v Kopitarjevi al. 6. — Račun postno bran. ljubljanska St. 650 za naročnino ln št 349 sa oglasa, sagreb 39.011, sarajev. 7563, prašse ln dunaj. 24.797. Nova pola elemokrafov. Kapitulacija naše v!afle preti Italijo ? Reka, 18. sept. (Izv.) >Agenzia Štefani« poroča: General Giordino je prišel na Reko, kjer je bil sijajno sprejet. Velika množica mu je prirejala navdušene ovacije. Belgrad, 18. septembra. (Izv.) Glede reškega vprašanja vlada v vladnih krogih optimizem. Vsi člani vlade zatrjujejo, da se pa to vprašanje ne sme gledati pesimistično. Verjetno je, da se bodo pogajanja z Italijo v najkrajšem času nadaljevala in povoljno končala. Ministri opravičujejo tudi korak italijanske vlade, ki je postavila na Reki svojega guvernerja, in pravijo, da bo na ta način Reka dobila močno vlado in da bo manj težkoč, ko se bosta sporazumevali naša in italijanska vlada. V opo-zicionalnih krogih prevladuje mišlenje, da z Italijo ni treba nadaljevati pogajanj, marveč da se mora naš spor predložiti mednarodnemu forumu, k čemur nas sili tudi dejstvo, da je rapallska pogodba registri- faua pri Društvu nraodov. Postopek Italije, ki je našo vlado izvestila po izvršenem dejanju, je nelojalen sam po sebi, pa tudi z ozirom na rapallsko pogodbo, po kateri se na Reki ne smejo izvršiti nobene spremembe brez sporazuma obeh vlad. Naša vlada ni radi tega prestopka protestirala piti pri Italiji,- niti pri Društvu narodov. Vendar se pa ve, da je že odpotoval v Rim uradnik zunanjega ministrstva z debelim pismom, ki vsebuje odgovor na pismo Mussolinija Pašiču. Kakor ponavadi, je tudi to ;pot Pašič zadržal Mussolinijevo pismo v svojem žepu, tako da nihče drug ni vedel za' njegovo vsebino, kakor se tudi ne ve za vsebino Pašičevega odgovora. Sodi se, da je naša vlada pristala na to, da se med Jugoslavijo in Italijo vrše pogajanja na čisto novi podlagi, kakor je to predlagal Mussolini. Preči zasedanjem Rnrocfne slčiiplcine. PRED OJAČENO OPOZICIJO JUGOSLOV. KLUBA. VSILJUJEJO V VLADO. DEMOKRATI SE Belgrad, 18. sept. (Izv.) Kar se tiqe nasedanja narodne skupščine, ki se sestane 20. t. m., se kljub vsem vestem v vladnih krogih ne opaža vznemirjenost.. Radikali bo gotovi, da jih bodo podpirali Nemci in džemijetovci. Vlado vznemirja edinole ■ držanje Jugoslovanskega kluba. Radikali sodijo, da bo Jugoslov. klub v novem zasedanju pričel s krepkejšo opozicijo; Tudi demokrati se pripravljajo na jačjo opozicijo. Prete, da ne bodo dopustili glasovanja o novih zakonih, dokler ne pride do koalicije med njimi in radikali. Demokrati so v tem oziru storili vse potrebne korake. Jutri bo imel demokratski klub sejo, na kateri bo razpravljal o tej stvari in skušal izkoristiti zunanje-politični položaj ter napraviti' pritisk tudi na najvišje mesto, da se z ozirom. na zunanji položaj razširi vlada z demokrati in zemljoradniki. Razlog tega forsiranja s strani demokratov je, ker število njihovih pristašev vedno padi in ker se njihova časopisje nahaja v hudi krizi. Demokratje mislijo na ta način ojaciti svoj položaj. Vlada pa je mišljen,]a, da take koalicije ne zanteva niti zunanji niti notranji položaj, zato radikali niso pripravljeni za tako koalicijo, pač pa trdijo, da demokratska stranka danes ne predstavlja niti one moči, ki jo predstavlja število njenih poslan- cev. Belgrad, 18. septembra. (Izv.) Danes so se tu razširile vesti, da je v Bolgariji izvršena revolucija komunistov in zemljoradnikov proti režimu. Te vesti so došle od potnika iz Caribroda, ki je pri zadnji revoluciji igral važno informacijsko vlogo. Informacije tega potnika so sledeče: Po vesteh iz Bolgarije je tam izbruhnila protirevolucija komunistov in zemljoradnikov, ki so se združili ter prevzeli upravo v Radovišču, Ha.l-kovu, Imenu, Dubnici, Gornji Drenovi in v vseh občinah Kazamniškega okraja. Vrše se ljute borbe, V Sofiji sami vlada veliko nezadovoljstvo. Posebno so vznemirjeni komunisti in prijatelji pokojnega Stambolijskega. Nemire, ki so izbruhnili v Sofiji, je vlada zadušila s silo. V okolici Plovdiva in Sofije so revolucio-nari prevzeli upravo občin. Vlada je pozvala vojaške čete, da vrše svojo dolžnost, zato se ljute borbe nadaljujejo. Belgrad, 18. septembra. (Izv.) Vesti o revoluciji v Bolgariji se do gotove mero potrjujejo tudi od našega notranjega ministrstva. Vendar je treba te vesti, li so povzročile veliko senzacijo, sprejeti z veliko rezervo. Vaš dopisnik se je obrnil do bolgarskega poslanika, ki mu je izjavil sledeče: Resnica je, da se je zadnji čas opazila v Bolgariji ojačena akcija komunistov, katerim so pomagali nekateri kmetski voditelji. To komunistično gibanje je bilo naperjeno proti režimu, zato je vlada aretirala vse komunistične voditelje. Vsled tega in vsled drugih vladnih ukrepov je komunistična akcija popolnoma onemogočena. Po zadnjih brzojavkah iz Sofije vlada v Bolgariji mir in red. V Belgradu razširjene vesti niso točne. Tako bolgarski poslanik, in zdi se, da bo ta dementi resničen. Verjetno je, da je vse te vesti vrgla v javnost naša vlada, ki bi rada odvrnila pozornost ocl Reke, kjer je naša diplomacija doživela popolen poraz. Proti gibanju bolgarskih t komitašev. Belgrad, 18. septembra. (Izv.) ZacP nje dni se je neprestano govorilo o neki akciji bolgarskih in macedonskih revolucionarjev proti naši državi. Trdilo se je, da bo naša vlada začela z oboroženo akcijo proti Bolgarski in pognala kami-taše do Sofije. Naknadno se je zvedelo«; da je naša vlada po poslaniku Račičrt izročila bolgarski vladi noto, v kateri opozarja bolgarsko vlado, da nameraval večja skupina bolgarskih komitašev" vdreti na naše ozemlje. Bolgarska vlada je našemu poslaniku obljubila, da bo pravočasno preprečila akcijo komitašev.; Belgrad, 18. septembra. (Izv.) Po-vesteh iz Sofije, je odpotoval bolgarski! zunanji minister Kalfov na bolgarsko-jugoslovansko mejo, da izvrši preiskavo! radi akcije bolgarskih komitašev proti' Jugoslaviji. „ . , Odkar so poslanci SLS zagrešili velikanski greh, da so razdelili nasprotnike avtonomističnega pokreta v dva tabora, tako da je eden ostal na vladi, a drugi moral v opozicijo, se je v tem drugem delu, ki je bil potisnjen v opozicijo, to je pri demokratih, začel vršiti zelo zanimiv notranji proces. Lačni vlade in vladnih korit so se osobito srbijanski politiki začeli vpraševati, zakaj so tako obsovraŽ6ni, da se jih »postavlja radikalom, ki so vendar tud5 centralisti. In prišli so na pravi odgovor, da je tega kriva Pribičevič—Žerjavova struja, ki je hotela z divjim naskokom kar preko noči vse centralizirati in posrbiti. Vsled tega je nastopilo hladno razmerje med sr-bijanskimi in prečanskimi demokrati. Pribičevič je videl padati svoj ugled in upliv. Začel je misliti na novo koncepcijo svoje pOiitike, ki bi naj obsegala vse prečane. V demokratskih krogih se je začelo govoriti b prečanskem fronti?. Seveda je bilo težko zvezati prečanski front in centralizem v eno celoto, toda tudi za to so poskrbeli umetniki v demokratskem taboru. Dr. Žerjav je zadnjo nedeljo, dne 16. septembra na Bledu prvi odkril in javnosti pokazal nove načrte demokratov, seveda zopet malo drugače, kakor so oni zasnovani v glavnem taboru, v Pribičevicevi okolici. Čujmo torej dr. Žerjava in ga navedimo doslovno po njegovem poročilu v >Jutru<" cd dne 18. septembru: »V okviru ustave je izvedljiva celo de-fconceiffTacija HI. instance v tej obliki, da tj gotova, zlasti gospodarska ministrstva nstanovila v Zagrebu in Ljubljani ekspoziture, kjer bi v mnogih zakonito naštetih in zajamčenih primerih končna odločitev padla doma za one oblasti, ki so v gospodarskem okoliša te ekspoziture (po-močništva).« Volk sit, a ovca cela l Centralizem naj ostane, centralna zakonodaja naj ostane, centralna ministrstva kot eksekutivni organi centralne zakonodaje naj ostanejo, le in-6tančna pot se naj razdeli v Belgrad, Zagreb in Ljubljano. To je sicer monstruo-zen, smešen, a vendar prvi poklon demokratske stranke avtonomistični ideji. Ej, vendar ni bilo tudi v tem oziru brez pomena, da je SLS s svojo taktiko razdelila demokrate in radikale. Da se zanese več jasnosti v novo »pre-čansko« orientacijo demokratske stranke, moramo takoj konstatirati, da dr. Žerjav ni podal programa tako, kakor je zasnovan v glavnem demokratskem taboru. V tem taboru se govori samo o dekoncentraciji za Zagreb, a ne tudi za Ljubljano. Izrecno se poudarja, da se Ljubljana mora podrediti Zagrebu že zaradi jezikovnega izenačenja, t. j. »narodnega edinstva«:, ker se tudi pred-predpostavlja, da bi Slovenci lažje sprejeli hrvatski nego srbski jezik, kar pa je stvarno seveda vseeno. Nadalje bi pripomnili, da zagrebško »ministrstvo pomočnikov« zamišljajo srbski demokrati po številu reso-rov in obsežnosti kompetenco mnogo širje nego v centralizem neozdravljivo zaljubljeni Žerjav. Slovenski narod Loče svoj jezik, svojo spravo, svojo zakonodajo, kar bi se dajo na korist in moč tudi državne misli doseči, flko bi ne bili njegovi sinovi največji sovražniki njegovega zdravega razvoja. Tudi nova pota demokratov z ministrskimi >gse-U< ne vodijo slovenskega naroda pod svobodno solnce. ~~ VELIK POŽAR V KALIFORNIJI. POTRESNI SUNKI. Eureka (Kalifornija), 18. sept (Izv.) Tukaj so čutili močan potresni sunek. Berkeley, 18. sept. (Izv.) Velik požar /e uničil več sto hiš. Pogorelo je tudi vseučilišče. Mnogo hiš so razstrelili z dinarai-{otn, da so omejili požar. London, 18. septembra. (Izv.) Pri požaru v Berkeleyu je zgorelao 600 hiš. 2400 'Mi je brez strehe. Škoda znaša 10 milijonov dolarjev. UMOR V PARIZU. Pari«, 18. sept. (Izv.) Rus Kelešev je Ostrelil 23 letno hčerko komunističneca voditelja RaDDauorta, Nov atentat vlade na prečanske žepe, Belgrad, 18. septembra. (Izv.) Danes od . 4.—7. ure se je vršila seja ministrskega sveta. Po kratki razpravi o položaju radi dogodkov na Reki in v Bolgariji,' so se ministri pečali s tekočimi vprašanji, posebno o proračunu. Vlada namerava napraviti korak, ki bo prečanske kraje silno ozlovoljil. Vlada, oziroma finančni minister je sestavil proračun v novi obliki. V tem proračunu so dohodki in izdatki centralizirani. Proračun ni razdeljen na pokrajine, marveč na celo državo. Dohodki znašajo 10 miljard 464 miljonov dinarjev in ravno toliko izdatki. Kar se tiče centralizacije proračuna, vlada prepričanje, da je to nov udarec na prečanske žepe, ker bo na ta način kontrola o porabi denarja šo bolj otežkočrma. Ministrski svet jc sklenil da se izenači trošarina na &ol in žga- nje po vseh krajih. Poleg tega. je ministrski svet sklenil, da se parlamentu predloži zakonski predlog o reviziji zakona o trošarini, ki bo znatno povišana. Obisk senatorja Berangerja. / Francija naši vladi ne zaupa. Belgrad, 18. sept. (Izv.) Sem je došel francoski senator in glavni poročevalec o proračunskih zadevah v francoskem senatu g. Henry Beranger. Njegov prihod je v zvezi a posojilom 300 milijonov frankov, ki ga je naši državi že dovolila francoska poslanska zbornica, ki pa mora priti še pred francoski senat. G. Beranger mora preiskati, če je naši državi potreben ta kredit in če se bo vporabil za namenjene potrebe in svrhe. Po obisku v Belgradu namerava g. Beranger iti v Vojvodino, na Hrvatsko, Dalmacijo in v Slovenijo. Ta obisk je zelo značilen in dokazuje, da Pašič v vprašanju tega porojila ni popolnoma uspel.pri peea-janjih z g. Poincarejem. Revolucionarna vlada na španskem. London, 18. sept. (Izv.) >Daily Maite poroča, da se je španski višji komisar Sit-vela v Tangeru branil odstopiti. Špansktei čete so zapustile tetuansko ozemlje, u. Pariz, 18, sept. (Izv.) Po poročilih pdt* nikov iz Španije je revolucionarna vlada zaprla vse bivše ministre. Madrid, 18. sept. (Izv.) Nova vlada jO izdala celo vrsto dekretov, s katerimi se odstavljajo vsi dosedanji guvernerji, pro-i glaša obsedno stanje in ureja delovanji uradništva. Ustavne svobode so ukinjene. Madrid, 18. septembra. (Izvirno.) Pri* mo di Revera je izjavil, da ima časopisna cenzura samo začasni značaj. On bo spoštoval vobodo prepričanja, ne bo pa trpel separatističnega gibanja. V zunanjepolitičnem oziru bo gojil prijateljstvo do vseh držav, zlasti pa do Francije, ki ima v Maroku isto pravice kakor Španija. TUDI V PALESTINI REVOLUCIJA. London, 18. sept. (Izv.) V Transjorda-niji je izbruhnila vstaja. Vstaši so obkolili mesto Amman, kjer se je vnela borba. 82 ljudi je padlo. Vstaši so bili potolčeni in so zbežali Vstaja je potlačena. ZASEDANJE FRANCOSKEGA PARLAMENTA. Pari t, 18. sept. (Izv.) ^Oeuvrec poroča, da bo vlada sklicala parlament šele za 13. novembra. Zasedanje bo pa jako kratko in bo zaključeno že 21. decembra. MIRNA REŠITEV GRŠKO-LAŠKEGA* SPORA. Ženeva, 18. sept. (Izv.) Svet društvi narodov je sprejel na znanje dopis na ve-leposlaniško konferenco, v katerem izraža svoje zadovoljstvo nad mirno rešitvijo gr-ško-laškega spora. ANGLIJA IN FRANCIJA. Pariz, 18. sept. (Izv.) Danes zvečer je dospel semkaj angleški ministrski predsednik Baldwin, ki bo konferiral % ministrsldmf predsednikom Poincarejem o vseh perečih vprašanjih mednarodne politike. AVSTRIJA IN POLJSKA. Varšava, 18. septembra. (Izv.) Danes ob 10. dop. so se tu v ministrstvu za zunanje zadeve začela gospodarskopolitična posvetovanja med delegati Avstrije pod predsedstvom kanclerja Seipla in delegati poljske vlade, ki potekajo zelo ugodno. TISKARSKI ŠTRAJK V NEWY0RKU. Newyork, 18. septembra. (Izv.) Današnji jutranji listi niso izšli, ker so grafični delavci vsled mezdnega spora stopili v stavko. ŠTEVILKE IZ TOKIA. ' Pariš, 18. septembra. (Izv.) TukajšnjS japonski poslanik je dobil od svoje vlade sledeče številke: V Tokiu je ob potresu zgorelo 36.155 hiš, 298.255 hiš pa je poškodovanih. Število mrtvih znaša 72.800. POTRESNI SUNEK NA MALTI. London, 18. septembra. (Izv.) Danes ob 7. uri 45 minut zjutraj so je na Malti čutil močan potresni sunek. Prebivalstva se ie Dolotila panika. Škode ni nobene. 8E0TENEC, dote Ifl. aeptemBra W28. Am. 211. Reka pod Italijansko upravo. Točno na dan, ko je potekel ultimat Italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija, to je 16. septembra, je italijanski general Giardino prevzel v imenu Italije upravo Reke. Mussolini je bil sicer dementiral, da je naši vladi stavil ultimat, toda aneksija Reke se je le izvršila, Seprav v maskirani obliki. _ Podpredsednik reške konstituante De-poli, ki po strmoglavljenju njenega zakonitega predsednika Zanella od strani fašistov, faktično vodi reško upravo, je namreč demisijonirai in ponudil Italiji upravo mesta, pod pretvezo, da sam vsied velike gospodarske bede mesta ne obvlada več položaja, češ, le Italija more zasigurati, da se bo usoda mesta končnoveljavno rešila v tanj ugodnem smislu. Ta čin gospoda Depolija je pravno ni-fev, ker on ni zakoniti predstavnik Reke, ampak uzurpator, kojega vsaj Jugoslavija nikoli ni priznala. Drugič pa ni v duhu rapallske pogodbe, da upravo mesta prevzema Italija, ampak bi se moglo obstoječe Stanje na Reki izpremeniti samo sporazumno z Italijo i n Jugoslavijo, oziroma med njima. Kajti usoda Reke, ki ima biti neodvisna država, je po tej pogodbi odvisna v smislu tega nedotakljivega postulata od obeh kompaciscentov. Naša vlada je, soditi po oficijelnih iz-irfvah, prehod reške uprave v i-?ke italijanskega guvernerja iako mirno sprejela, ceš, da se s tem na dejanskem stanju ni ničesar izpremenilo, da ta čin. ki je čisto Bpravno-tehničnega značaja in ima samo namen ohraniti red in mir v mestu, ne prejudicira eventualni spremembi, in cla se bo reško vprašanje med Italijo in Jugoslavijo tešilo na miren in prijateljski način. V resnici pa je položaj čisto nasproten. Reka se nahaja danes faktično v rokah Italije in to znači pri pogajanjih toliko, da Se nahaja en kompaciscent, to je Italija, v blaženi posesti objekta, okoli katerega se spor suče. Ako Jugoslavija ne pristane na rešitev, ki jo je predlagal Mussolini, Italija Reke ne bo zapustila. Da ni prevzela Italija od Depolija uprave mesta, bi Reka tudi v slučaju, ako se pogajanja razbijejo, Vsaj formalno ostala samosvoja. Tako pa Italije ne spravimo z Reke drugače kakor b silo ali pa moramo apelirati na mednarodni forum. Zdi se, da je naša vlada končno usodo Reke uže davno preddločila. Sicer se ni mogoče razlagati ravnodušnosti, s katero gleda okupacijo mesta od strani Italije, vsaj mi imamo ta vtis. Sicer se bo stvar kmalu razjasnila, zato bo poskrbel — Mussolini, ki stvari z vso brutalnostjo tira do konca. Slovenski strokovnjaki. yf Prejeli smo sledeči popravek: Ni res, Sa sem sodeloval na zakonskem načrtu o taksah in pristojbinah ex 1923, pač pa je res, da nisem sodeloval in da vsled tega nisem mogel soglašati z odredbami tega takona. Tudi ni res, da sem bil na zahtevo demokratov in samostojnežev imenovan za člana upravnega sodišča v Celju. — V Ce- j lju, dne 17. septembra 1923. — Dr. Brence, Bodnik upravnega sodišča. — Op. uredništva: Z ozirom na ta popravek opozarjamo na notico med »Političnimi novicami« pod haslovom: »Gola in grda izmišljotina«. BOLEZEN PRINCESE MAFALDE Racconigi, 18. sept. (Izv.) Zdravstveno fetanje princese Mafalde (hčere italijanskega kralja) se je zelo poslabšalo. F. Z.: Ali je šolska reforma trenutno nujno potrebna 7 I* izjave, katero je podal g. minister prosvete pred nedavnim časom zastopnikom časnikarstva in iz poročil politikov, povzamemo, da vlada resno misli na enotno ureditev šolstva v celi državi. Da bo nameravana ureditev šolstva združena z radikalnimi reformami dosedanjega ustroja, nam dokazuje načrt zakona o srednjih šolah, o katerem je naša javnost vsaj nekoliko poučena. In tudi načrt zakona o osnovnih šolah, kakor ga je izdelal prvič Prosvetni odbor 1. 1919. in kakor ga je na novo zasnoval 1. 1921. VI. Radojevič, načelnik oddelka za osnovno šolstvo v ministrstvu prosvete in član prosvetnega dela za izdelavo (!) zakona o narodnih šolah«, se ni rodil pod boljšimi avspicijami, tako da ga že Poverjeništvo U. J. U. v Ljubljani ni sprejelo brez ugovora in se je na naše veliko začudenje povzpelo do smele trditve, da se mora v tem načrtu marsikaj izpremeniti. Iz teh dejstev nam bodi dovoljen sklep, da vprašanje, kako naj se reforma naših ljudskih in srednjih sol izvrši na najboljši način, še ni povoljno rešeno. Ko je prišlo po prevratu v Sloveniji naše šolstvo v narodne roke, so se takoj pojavile zahteve po preustrojitvi osnovnega in srednjega šolstva. Ljudskošolsko učiteljstvo je izdelalo z občudovanja vredno naglostjo svoj načrt, ki je izšel v tisku in na samozavestnih obrazih njegovih duševnih očetov je bilo citati trdno zaupanje, da se uveljavi v najbližji bodočnosti. No, zmotili so se gospodje, kajti njihov osnutek ni vzbudil nezaslužene pozornosti. Ostal je na papirju in prav je bilo tako. Srednješolski profesorji so vzeli reformo srednjega šolstva v pretres v mnogoštevilni anketi. Koliko lepo liniranih in kali-grafsko spisanih načrtov so takrat predložili in sklepalo se je s tako lahkomiselno vnemo, kakor da bi se reforma naših obče priznanih srednjih šol morala zvršiti kar čez noč in da bi se mogla trajna veljavnost tako dalekosežnih sklepov doseči z večino glasov kakor naša zloglasna ustava. Tudi uspeh teh posvetovanj je bil prav neznn-ten. Ostalo je v bistvu vse pri starem in, kolikor nas skušnja po štirih šolskih letih uči, ne na škodo srednjih šol. Ce bi bile še šolske oblasti zlasti v zadnjem času ne uklepale šolstva v tesne spone prav predpotopnega formalizma in birokratizma, če bi bile prizanašale Šolam in vsemu učiteljstvu z nebrojem nepotrebnih plitvih in neslanih odlokov, ki se usi-pajo kakor ploha nad »podrejenem šolske oblasti, potem bi bilo še marsikaj boljše, zlasti če bi se poklicani činitelji zavedali, da je šolstvo med vojno mnogo trpelo, ne da bi bilo treba to škodo popraviti z modrim zakonom, temelječim na globokem pedagoškem znanju, in z dobrotnim navajanjem podrejenega učiteljstva, ne pa s praznimi in puiilimi odloki in z odurnim ko-mandirskim tonom v osebnem občevanju, kateremu ne more biti mesta v šoli posebno ne med ljudmi istovrstne naobrazbe. Kako smo z veseljem poudarili, ostalo je za sedaj lepo vse pri starem in razen nepregledne vrste nepotrebnih tiskovin, katalogov, spričeval itd., katere so zamislili »priznani šolniki« na korist neki tiskarni, ni bilo posebnih nesreč, ker se gospodje jedra vsega vprašanja niso niti dotaknili. Rešitev tega vprašanja je težka naloga, za katero trenotno v naši državi nismo prav nč pripravljeni, kar nam jasno do- kazujejo omenjen! poizkusi načrtov za ljudske in srednje šole. To je prvi vzrok za našo trditev, da je šolska relorma trenotno nezvedljiva in po izkušnji zadnjih štirih šolskih let »udi v mnogih ozirih nepotrebna. V tem mnenju nas utrjuje tudi dejstvo, da 8e prav nikjer v naši nesrečni Evropi niso rešili tega vprašanja končnoveljavno, kar nam bodi v odločilnem tre-notku resen memento, seveda če nočemo v zasrneh drugim državam tudi na tem polju prednjačiti s ponesrečenimi poizkusi. Šolska zakonodaja pa ne sme poznati poizkusov. Vse in prav vse, kar se uredi glede šolskega ustroja z zakonom ,bodisi za eelo državo, bodisi za poedine pokrajine, mora biti vsestransko dobro premišljeno in mora v bistvu imeti trajno veljavnost za daljšo dobo. Le poglejmo v bližnjo preteklost, ki nam nudi dovolj dokazov za resnico te trditve. v Dobro in trajno urejena šola, k! naj služi in koristi življenju, pa se more roditi le iz urejenih razmer. Kje pa naj danes govorimo zlasti v naši državi o urejenih razmerah, ko se ne moremo izkazati niti z enim pomembnejšim zakonom in morda niti z pomembnejšo naredbo, ki bi imela trajno veljavnost in katere ne bi bilo treba po krotki dobi nadomestiti z drugo, morda še holj nepremišljeno in površno. V takih razmerah obče nestalnosti ni misliti iia uspešno preustrojitev in to je drugi vzrok, da za sedaj odklanjamo nameravano reformo osnovnih in srednjih šol. vesti :4- Žerjav postaja smešen. Na Bledu je zadnjo nedeljo, dne 16. t m. govoril dr. Žerjav tako zmedeno in nezrelo, da ga morajo nekatere njegove izjave v očeh javnosti samo osmešiti. N. pr.: Naše državno vprašanje se n e da rešiti po separatističnih koncepcijah, ampak le z j u g o s 1 o -vanskim nacionalizmom. No, ali ustava ni v tem duhu zgrajena, in vendar naše državno vprašanje še ni rešeno? Nadalje pravi skrahirani demokratski voditelj, da je najbolj žalostno, da se vobče širi prepričanje, da so upravne odločitve zavis-ne od tega, kateri stranki pripada predlagatelj. Oče joka nad cksistenco svojega lastnega deteta, ali ni to smešno? Značilno je tudi, da govori samo o upravnih odločitvah, no tudi o sodnih I V Žerjavovih ustih se glasi skrajno smešen tudi stavek: Demokratska stranka se danes mora na celi črti boriti za to, da država zopet postane pravna država. Ej, dokler so bili Žerjavovci na vladi, pa je smela biti tudi brezpravna! Najglasneje pa tuli ranjeni prijatelj častnikov in uradnikov, da meče sedaj samo homogena radikalna vlada invalide, uradnike in častnike na cesto, in da ne sme tudi sam biti zraven, ali vsaj njegovi najožji prijatelji. Razumemo Žerjavove solze, ki jih je v nedeljo pretakal v blejsko jezero, in se jim samo smejimo. Preveč žerjavice pada zadnje dni na njegovo glavo, zgubil je duševno ravnotežje in resnost naziranja. -f Za sdekoncentracijo III. instance« se je izjavil na blejskem shodu JDS sam dr. Žerjav, ko je dejal, »naj bi se v Zagrebu in v Ljubljani ustanovile ekspoziture gotovih, zlasti gospodarskih ministrstev, kjer bi v mnogih zakonito naštetih in zajamčenih (! — Odkod ta pesimizem? Ali zakon še ni dovolj jamstva? Op. uredn.) primerih končna odločitev padla doma za one oblasti, ki so v gospodarskem okolišu te ekspoziture.« — Ta načrt g. dr. Žerjava nam ne pove nič novega in nič originalnega. Ekpoziture gospodarskih ministrstev v Ljubljani že imamo, in sicer za finance in za trgovino. Prva ekspozitura pobira vedno večje davke, po nalogu iz Belgrada, druga pa pošilja ljubljanskim dnevnikom obvestila o ofertalnih licitacijah. Tako h gleda dekoncentracija v praksi, vsaj dosle Da bo pa »dekoncentracija« v bodoč 'zgledala nekoliko drugače, se je treba bel grajskega jerobstva in komande osvobodi ti, kar pa ni mogoče doseči z »dekoncentra cijo«, ampak samo z obsežno zakono dajno avtonomijo. Dokler bo di Žerjav pridigoval le o narodnem in držav nem edinstvu in o upravni >dekoncentra ciji« pod belgrajsko komando, bo na letel med Slovenci samo na gluha ušesa + »Gola i« grda izmišljotina.« Golo i, grdo izmišljotino imenuje včerajšnji »Nal rod« vse, kar je poročal »Slovenec« v so delovanju g. dr. Breuceia pri tisti zakono daji, ld nas danes tako lepo tepe. A ravni isti^ »Narode komaj en stavek dalje potr j u j e , da je res, kar je poročal »Slove nec«, ko pravi: »Znano nam je, da je dr Brence sodeloval pri prvem načrti takega zakona v 1. 1921., kolikor se pai more goto v-.i posvetovanja brez vsake od ločilne /o-oa imenovati sodelovanje in da je pri tej pri'i ki dosegel marsikaj, da pa n raogBt :ivjeci vsega pri najboljši voiji ne kev so je moralo izenačenju z a ko uov na ljubo žrtvovati marši katero a a č e 1 o slov. zakona.« 'fi ugotovitev »Slov. Naroda« nam popolnomi zadošča ln je zato aadaljna »Narodova« ugo tovitev, »da dr. Brence pri taksnem zako nu 1. 1923 ni niti najmanje sodeloval«, za nas popolnoma odveč, kajti to tudi potreb no ni bilo, ker so radikali za svoj sedanj zakon enostavno izvlekli iz miznice stari demokratski načrt, pri katerem j e »sodeloval« dr. Brence. Zato pa so pravilni tudi naši tozadevni sklepi in popolnoma odgovarja dejstvom, da je dr. Brenceta pri po ročal za mesto upravnega sodnika dr. Ku-kovec, ki nima navade priporočati klerikalcev ali pa radikalov. Za mesto upravnega svetnika je bil dr. Brence predlagan »ae-cundo loco«, za kar je on tudi zvedel. Da pa si svoje šanse izboljša, je naglo prestopil (ad hoc seveda) k radikalom, in nato sta ga priporočala v Belgradu gg. Zupanič in Hribar. Vplivu teh dveh gospodov se tudi pripisuje okolnost, da je bila proti dr. Brencetu se vršeča disciplinarna preiskava začasno ustavljena, ki pa se danes nadaljuje. Ne drži torej »Narodova« trditev, da >dr. Brence doslej ni pripadal nobeni politični stranki«. Kar pa se tiče »Narodovih« naukov o odgovornosti uradnikov in poslancev za zakonodajno delo, naj jih kar sam spravi za klobuk. Vprašali bi le: Če kot ekspert na »sodelovanje* pozvani uradnik nima nobenega vpliva, zakaj potem eksperte sploh kličejo na pomoč? + Položaj pred zasedanjem parlamenta. »Vreme« je mnenja, da je že sedaj mogoče predvideti, da bo parlamentarno delo v tem zasedanju zelo težavno, ker vlacla nima sigurne večine in bodo Nemci in džemi-jatovci zahtevali vedno nove koncesije, opozicija pa bo nastopala po vseh znakih sodeč zelo aktivno. Posebno ostre nastope pričakuje »Vreme« od demokratske strani in od strani jugosl. muslimanske organizacije. Prognozo »Vremena« potrjuje tudi »Pravda«, ki napoveduje, da bo to zasedanje jako kratko, morebiti le teden dni, nakar bi se parlament odgodil do 20. oktobra. + Razmerje m.ed srbskimi zemljorad-niki in slovenskimi samostojneži. Na kongresu zemljoradniške stranice v Črugu so sklenili, kakor smo že poročali, obnoviti skupno organizacijo med zemljoradniki in slovenskimi samostojneži. Praktična izvedba tega sklepa ni posebno lahka. Kakor namreč poroča belgrajsko »Vreme«, zahtevajo slovenski samostojneži, da zemljoradniki spremene nekatere svojo programne točke z ozirom na posebne slovenske potrebe še pred vstopom samostojnežev v zemljoradnišlci klub. Ravno tako zahtevajo Ksaver Moško: Pri trapistih. Uprav jesensko vreme. Deži. Kakor btožna pesem se glasi jroltiho, enakomerno padanje dežja. Veter hiti v sunkih po dolini in trga ter češe meglo nad Savo; posamezne zaplate plahetajo nad vodovjem kakor ogromne, n:;glo iz spanja splašene ptice. Tiho jo v samostanu na skalovju nad Savo. Nil:.' r človeškega glasu. Le zdaj zdaj zarožljajo v mistično tišino samostana po kameniiem tlaku težite oolclje. Polagoma stopa kak brat v samostan, iz samostana, kapuco čez glavo, v molitev prekrižane roke v širokih rokavih valovite halje. Duhovne vaje delam. Delamo jih sicer duhovniki v odsvetnih hribovskih župnijah vse leto; saj živimo dan na dan življenje prvih eremitov, življenje polno pomanjkanja, odpovedi in zatajevanja, apostolsko in Bpokorno, da sc morda gospodom v sijajnih palačah še ne sanja ne o njem. Upam pa, da fe samotne in težke dni piše v knjigo življenja Večni Sodnik... Vendar si zaželi človek včasih iz te samoto življenja v samoto samostanskih zidov, ki hrani v sebi več toplega življenja, duševnega vsaj, nego hramna in šumna mesta. Vse v samostanu je pokora. Tn vse pridiga za tujca in gosta: ubošlvo — sta- novanje, hrana, skupno ležišče, kjer pozimi ob sedmih zvečer ležejo, si potegnejo kapuco čez glavo, ob dveh pa vstanejo vsi s srežem pokriti; dnevni red: molk, molitev, delo, pokorščina Kakšna pridiga te asketične postave, ko prihajajo, kakor z vso dušo pogreznjene v drug svet, v kor, vsi svetu odmrli od prvega dostojanstvenika do zadnjega desetletnega študentka z obrazx>m kakor kip lepega suhega angela. Že ta v svoji ritmični valovitosti tako priprosla obleka! Čudovito, kak čut so imeli nekdanji ljudje za enostavnost linij, ki prav s svojo antično enostavnostjo delujejo tako globoko in mogočno. Kako daleč je zablodi] današnji okus te klasične preprostosti. Recimo ženska moda, za zunanjimi efekti, za draženjem živcev hlasteča, zato čestokrat naravnost odvratna. Ali sedanja umetnost. Pesništvo, ki misli, da je ustvarilo čuda kako umetnijo, če govori v tako zvitih stavkih in meglenih besedah, da jim čitntelj človeškega 7azuma zaman skuša priti do jedra; če ga vobče imajo. Slikarstvo, ki slika ljudem glave ne nad ramami in na vratu, vzravnanem, kakor gn je ustvaril umetnik vseh umetnikov. Bog, ampak na hrbtu ali na prsih. Celo za vrhunec umetnosti proglašajo to. Pa ni. In kako topla srca bijejo pod to ra-ševino. V tovarni za čokolado sem govoril s oreDroetini bratom, rodom Hrvatom. Tožil mi je, koliko sitnosti imajo čestokrat pri carini, kadar pride iz Gradca kaka pošilja-tev zavojev in škatelj. Omenil sem vznevo-ljen: »Včasih mora biti človek naše domovine res žalosten, če vidi, kako ponekod naravnost delajo na to, da bi io ljudem pri-studili.« Pa 30 možu kar zagorele oči in z zanosom mi je govoril: »Verujte, vse bo še dobro. Bog bo že naredil, morda prej, ko sami mislimo. Samo pomislite, kako so nas stiskali Nemci in Mažari. Pa smo postali kar čez noč svobodni. Le zaupajmo, da se bo tudi v tej svobodni domovini še vse lepo uredilo. Seveda, ljudje mislijo: »Trapisli so vsemu odmrli, tudi za domovino se ne brigajo.« A kako je ne bi ljubili, ko je sam Gospod svojo domovino tako toplo ljubili Z vsem srcem jo ljubimo in za njo — molimo.« — »Le molite* s tem ji boste največ koristili,« sem mu dejal gi-njen in mu toplo stisnil roko. In brevir, petje. Ti poltibi, neskončno mehki zvoki v molu, kako čudovito so nasprotni kričavi sedanji glasbi. In kako do-brodejno nasprotni. Teko kakor počasen, enakomerno, pokojno žuboreč potok. In vendar čuti poslušalec iz vsake besede, iz slednjega glasu, da prihaiajo h najglobljih globočin, z dna človeške duše, verne, vse Bogu posvečene, Boga ljubeče duše. In tisti skrivnostni zategli Kyrie eleeison — Kriste eleeison — Kvrie eleeison, ki od- hajajo kakor iz daljave, izpod klopi, kamor so se molilci v svoji skrušenosti in ponižnosti sklonili do tal, zamolklim vzdihom « najhujših bolesti kličoče duše slični. Ne prosijo le zase, oni ne nosijo bremena. Z« ves svet prosijo milosti in usmiljenja, vi svet, z grehi preobremenjen in vendar ži; več veselo, razkošno in bučno, kakor bi živel v najsrčnejšem prijateljstvu z Bogom. In zvečer, kadar se, preden gredo k počitku, za noč še priporoče svoji Materi in Kraljici, Brezmadežni Dcvici, s slovito trapistovsko »Salve regina«. Kako molijo ti revni timerjeni basi, kako se dvigajo nežni, povsem dekliški glasovi malih novincev dijakov kakor žgoleči šlerjančki pved prestol nebeške Kraljice, polni vere, za"' panja, ljubezni. Ne le slišati, 7. vsem srcem, z vso dušo doživeti je treba to... No čudim se, da je zbegano, razrvano dušo Hyismannsovo tako globoko pretreslo to petje, kakor nam klasično opisuje v knjigi svojih izpovedi: »En route« (Na poti namreč k Bogu). Naj bi očiščevalo tudi mojo dušo ko ko? dušo tega nesrečno-srečnega pesnika. Naj bi jo dvigalo k Bogu in k Mariji kakor r.jc govo po ljubezni božji, po miru v Bog1-hrepenečo dušo. udi, da se vnaprej določi stališče sloven-kega zastopnika v glavnom zemljoradni-kem odbora. Zahtevi po izpremembi pro-ramnih točk se pa Srbi upirajo, rtač pa b! lili za to, da samostojneži prej vstopijo v emljoradniško stranko in šele potem bi se irogram izpremenil. Gotovo pa je že da-ies, da vstopi g. Pucelj v zemljoradnlškl iarlamei-' -.rni klub, čeprav se pojavlja v ubu zemljoradnikov proti njemu močan dpor, ker se je kot minister preveč pote-oval za izvozničarje. Pristaši te struje so anenia, da bi bilo najbolje, če bi g. Pucelj jdstopil svoj mandat komu drugemu. + Romuni za radikale. Vodja romun-ke stranke se je izrazil napram sotrudni-tu »Adeverul«-a, »da Romuni v Jugoslaviji jelajo z vso silo za zbližanje romunske stranke s stranko g. Pašica in da ie upravni idbor romunske stranke obljubil svojo po-»olno pomoč g. Pašiču v nadi,, da bodo ro-puske zahteve, ki so iih tudi ministri pridali za skromne in za opravičene, izpol-ene«. — Naj se le »nadajo«! + Razdelitev Vojvodine v oblasti Pri-todnji mesec nameravajo razdeliti na obla-iti Vojvodino in sicer bi štirje banatski sre-priŠli pod smederevsko oblast, ostali del anata in pa dva bačvanska sreza bi prišla pod belgrajsko oblast, ostanek Bačke pa pod novosadsko oblast. + Proti novemu tiskovnemu zakonu, ki ie najbolj reakcijonarno skrpucalo te vrste u svetu, so nameravali v soboto protestirati belgrajski časnikarji v svojem lokalu v fgradbi narodne skupščine. Minister Marko rrifkovič pa zborovanja ni dovolil, zato se bo vršilo kasneje v drugih prostorih. + Lep sprejem so priredile angleškim parlamentarcem na njihovem potu v Sofijo belgrajske »Novosti«, ki so gospode pozdravile v posebnem članku s častnim naslovom '»izdajalskih plačancev«. Na kar so togleži molčali in zapustili Belgrad, brž-tone z jako dobrimi vtisi o belgraiskem taktu. + Radičeva propaganda v Londonu. Zagrebški »Jutranji list« objavlja nadaljna rezultate Radičeve propagande na Angleškem, ki obstoji v glavnem v tem, da skoro vsi angleški listi v daljših presledkih prinašajoči anke bodisi o osebnosti Radiča, bodisi o hrvatskem vprašanju. Tako je »Daily Kews«, vpliven liberalni dnevnik, priobčil car celo študijo z naslovi »Politik, ki hoče, la so poslanci lesene igrače (Pašič)«, »Mi-lister," ki vihti bič nad Hrvati«, »Belgraj-;ka vlada slabša od dunajske«, >Kmečkl todje« 4id. Druga študija zopet je izšla z naslovom »Problemi Jugoslavije«. Glavna vsebina teh člankov je, da je hrvatsko vprašanje danes velevažen srednjeevropski problem, ki ga je treba rešiti v federalističnem smislu, če nočemo doživeti v Srednji Ivropi kaosa. -}- Sposoben veleposlanik. Iz Belgrada poročajo zagrebški listi, da bo vlada od-poklicala našega poslanika na španskem dvoru, ker vlade ni obvestil o dogodkih v Španiji. — Če bi bil namreč mož obvestil pravočasno našo vlado o revoluciji v Španiji, bi Italija gotovo ne bila zasedla Reke. m ■iSESi J ! Pred dvajsetimi leti so ustanovili zagrebški liberalci v Dalmaciij svoje podružnice, ter po svojih brezverskih agentih začeli na vso moč zastrupljati s svojimi idejami narod v tej pokrajini. Demokratska stranka je s svojim uničevalnim brezverskim delom od 1. 1905. precej škode prizadela našim primorskim krajem, mestom in vasem, pa bo treba mno-?o truda in časa, da se ta bolezen izkorenini. Zadnja leta so liberalci vseh vrst in ni-ins zastavili vse sile, da bi odtujili cerkvi in peri tudi dalmatinsko Zagorje. Da bi v svo-em načrtu bolje in hitreje uspeli, so otvorili svoj brezverski ogenj na največji in najlepši lig severne Dalmacije, namreč S i n j in nje §ovo okolico, katera v domoliublju in krščan-stvu prednjači v celi pokrajini, ter se odločno smatra kot trdnjava katolieanstva. Demokratska stranka se je v svojem časopisju m po skupščinah vrgla zadnji čas z "so silo na sinjsko krajino, v nadi in želji, la jo vpreže v svoj demokratski brezverski roz. Njen brezverski Sokol vabi v svoje do-»ie naše nedolžne otroke, da jim s svojimi Predstavami, vajami in drugimi zabavami ubije verski čut, zastrupi srce ter ubije v njih »eznočutje. V skrbi radi tega strašnega dela 15 svečenstvo sinjske krajine z uglednimi ro-•%bi ljudske stranke zaključilo na koncu 11921., da se po primeru in vzoru naših bratov Slovencev ustanavljajo mladinska društva, katera bodo s svojimi Orli in Orlicami vse Mvzela, da se naš narod upre besnemu na-^lu ateizma. Ker se pa mladost ne more shajati in vzgajati brez potrebnih prostorov, se i® na istem shodu sklenilo, da se v Sinju sezida hrvatski katoliški dom. Zahvaljujoč se vnemi in požrtvovalnosti teših frančiškanov, doprinosom meščanov in hezplačnemu delu kmetov, je bil dom pro-s'ega meseca avgusta že pokrit. Ali ker so se ■'črpala vsa sredsiva, s kaierimi je razpolaga ta siromašna pokrajina, katera je lani in letos s slabo letino in sušo uničena ln se je stavbeni odbor, ko se je dom pokril, zadolžil za čez 500.000 kron, pa ne more Nadaljevati z notranjim delom, — smo skle- nili, da se tem potom obrnemo na nase brate slovenske katolike, pljonirje katoli&ke misli v naSi državi, da bi to sveto stvar podprli, ker ako bi ona zastala, bi to bil za začetek katoliškega gibanja v Dalmaciji najtežji udarec, a za brezverce nepopisna radost. Radi tega prosimo vse slovenske katoličane, da bi se zavzeli za to stvar pri ljudstvu, v svojih druStvih in zadrugah 1 Z malimi žrtvami bodo naši bratje lahko podprli naše delo, in če Bog da, skoro dočakali dan, da tudi krsna Dalmacija ob rami svoje posestrime Slovenije razvije zastavo Orlov, koji bodo živeli in umrli za vero in za dom. Sin j, (Dalmacija), 8. septembra 1928. Za stavbeni odbor: Dr. Miho Cindro, predsednik; 0. Miho Kota-raš, gvardijan; 0. Krsto Bclainarid, tajnik. Prispevke za Katoliški dom v Sinju sprejema uprava »Slovenca« v Ljubljani, ki bo tudi objavljala imena darovalcev v »Slovencu«. Podprimo stvar prvoboriteljev katoliške in orlovske misli v Dalmacijil — P. n. naročniki, katerim smo v zadnjih dneh doposlali izpolnjene poštne položnice, naj se istih čimpreje poslužijo za poravnavo naročnine. Na vsaki priloženi položnici je natančno označeno, za katero dobo je treba poravnati »Slovenčevo« naročnino. — Cerkev Marije Pomočnice na Rakovniku. Lepa stavba, ki bo ponos našemu mestu, je začela kaj pridno rasti. Ovire, ki so doslej delo zadrževale (tvrdka vsled pomanjkanja barve ni mogla pravočasno dobavljati umetnega kamena), so odpadle in upati je, da bo cerkev v poldrugem mesecu pod streho. Salezijanci zelo priporočajo podjetje naklonjenosti dobrih src ter nasproti raznim govoricam, ki krožijo in škodujejo, izjavljajo in poudarjajo, da jim Amerika doslej niti v najmanjši meri ni pomagala in da računajo slejkoprej na dobrotljivo podporo vseh blagih src, ki znajo in žele kaj žrtvovati za Marijino čast. — Stroški so preračunjeni na 8 milijonov kron a posvečenje cerkve je določeno za Mali Šmaren prihodnjega leta. Na katoliškem shodu se je sprožila lepa misel, da bi se najprimernejše ob tej priliki obhajal I. slovenski marijanski shod in se izrazilo, da ne sme te prilike, da bi pomagal delu, ki velja Mariji in njeni časti, pozabiti noben Marijin častivec. — Tržič. V prostorih meščanske šole v Tržiču priredi 13. in 14. oktobra t. 1. podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva sadno razstavo združeno s predavanjem o sadjarstvu in uporabi sadja. Dne 14. oktobra ob 9. uri dopo'dan bo predaval višji sadir^-u nadzornik g. Humek. Razstavijo pa se poleg radja tudi razni izdelki, cvetje, sadjarsko oredje in drugo. Vsi sadjarji iz cele okolice, ki imate lepe sadje in ga želite prodati, ste vabljeni, da ga razstavite. Zadostuje 5—10 komadov vsr.1 vrsto. Razstavite posebno *nke vrste, ki pri nas dobro uspevajo in obilno rode. Vabljeni pa so tudi kupci, ki se zanimajo za naše sadje. Letina kaže dobro, posebno v vaseh pod gorami kot v Lešah, Palovčah, Sv. Luciji in drugje. Zato je želeti, cla bo čimvečji obisk od strani razstavljalcev in kupcev. Priglase sprejema podružnični odbor in to prej ko mogoče — sadje namenjeno za razstavo pa najkasneje do 11. oktobra opoldne. Na poznejše prijave se ne bo mogoče več ozirati. — Vsi, ki se zanimate za napredc-k našega sadjarstva, vabljeni! — Iz Trojan nam poročajo: Zelo smo se veselili, ko je začel voziti skozi naše kraje osebni avtomobil, ki nam je omogočil pripravno trgovsko zvezo ter hitre trgovske stike z Ljubljano in s Celjem. Upali smo, da bomo odslej stalno zvezani po avtomobilu z ostalim svetom. Zal, da se ni upanje uresničilo. Avtomobilna vožnja je ukinjena in naš kraj je zopet zapuščen ali — kakor narod govori —Bogu za hrbtom. — Letina je vobče dobra. Tako žitno polje kakor tudi senožeti so nam dali lep pridelek. Krompirja bo dosti, ajda je lepa, fižol, zelje in repa obetajo bogato letino. Jabolk sicer ni v taki množini, kakor minulo jesen, vendar bomo imeli od njih Še precej užitka. Jako dosti pa je hrušek in češpelj. Da nismo tako odrezani od ostalega sveta, bi lahko spečali sadje in spravili lepe denarje. Tako pa skoraj ves pridelek porabimo doma. Večino sadnega pridelka porabimo za sadjevec. Zlasti tepke in jabolka dajo dobro pijačo. Nekaj ga pa posušimo in nam pozimi dosti zaleže. Za žganjekuho se pa tod bore malo sadja porabi. — Zadnja leta smo zopet začeli sejati lan, ki nam daje lepo in trpežno domače platno. — Moški svet ne hodi s trebuhom za kruhom čez »veliko lužo«, ampak si služi kruh tako rekoč doma, namreč v bližnjih premogovnikih: v Zagorju in Trbovljah. Pod Avstrijo smo imeli enorazredno ljudsko šolo, v Jugoslaviji pa smo napredovali še za en razred. — Pojasnilo. Podpisani izjavljam z ozirom na notico v »Slovencu« št. 209. z dne IG. septembra, t. m. pod »Policijsko kroniko«,' du moj sin Ivan Novak Iz Ribuice ni iden- Mi' 4 tičen niti kako v sorodu z imenovanim Ivanom Novakom iz Ribnice, ki je ukradel očetu omenjeno vsoto denarja. — Ivan Novak, parna pekarna in trgrovina v Ribnici. — Službeno pragraatiko za drž. uameSčencc izda Ti«kovna zadruga v Zbirki zakonov kot posebno knjižico. Brošura izide v kratkem. — Sprejem pripravnikov v glasbeno šolo v Vršcu. Novembra meseca t. 1. se sprejme v to šolo do 150 pripravnikov. Mladeniči, kateri žele vstopiti v to šolo, naj do 25. oktobra osebno pri kapelniku muzike dravske divizije odd;,;o sledeče dokumente: 1. Svoje>-očno pisano prošnjo, da žele vstopiti v to šolo. 2. Domovinski list. 3. Krstni oz. rojstni list. 4. šolsko spričevalo, da Je dotič-i dovršil - j-manje štiri razrede osnovne šole. 5. Ako no pride direktno iz šole, tudi občinsko spričevalo o vedenju (Nravnostno spričevalo). 6. Dovoljenje od stariše v ali varuha, da sme vstopiti v Šolo. 7. Obveznico starišp" ali varuha, da jamčijo za vso škodo, katero bi pripravnik provzročil v šoli za časa šolanja. Vojna glasbena sola je urejena in organizirana po novi urodbi. Vsaki pripravnik v tej šoli se mora učiti najmanj dveh instrumentov in ostane v tej šoli tri leta, potem se prestavi v kako vojno muziko. Oni, ki zvrše to šolo z odličnim vspehom, morejo potem iti še na konservatorij. — Natančna pojasnila daje pisarna muzike dravske divizije v Ljubljeni, kasarna kralja Petra T-, Poljanska cesta -10. — Mednarodni visokošolski tečaji na Dunaju. Pred par dnevi so na Dunaju v drugo slovesno otvorili mednarodne visokošolske tečaje, ki služijo obnovi mednarodnih zvez. Navzoči so bili zvezni predsednik dr. Hai-niseh, zvezni kancler dr. Seipel, diplomatični I zastopniki in številni inozemski in domači j znanstveniki. Dr. Hainisch je v svojem otvoritvenem govoru povdarjal, da je Dunaj sprejel za obnovo duševnih odnošajev med narodi vlogo posredovalca in želel, da mednarodni visokošolski tečaji dosežejo svoj namen. — Tečaji trajajo od 11. do 28. t. m. ter obsegajo zgodovino, filozofijo, umetnost, književnost in glasbo, poleg tega pa še politiko, sociologijo in narodno gospodarstvo. — Tatvine in vlomi. Pri »Stari pošti« v Kranju je bilo mesarju Andreju Kmetiču ukradeno 6000 K vredno kolo znamke »Waf-fenrad« štev. 15.457. — Zupanu Ivanu Pfei-ierju v Krškem je bilo ukradeno kolo znamke >Puch«. — Razpisani poštarski in cdpravniški službi. Razpisauo jo poštarsko mesto v Vidmu pri Dobrepoljah (II-l) in na Muti (II-l) ter odpravniška služba v Bizeljskem (III-2) ir. Mariboru S (III-2). Prošnje ie poslati v 14 dneh na poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani. — V 45 vrstah se izdelujejo testenine ■»Pekatete*. Nekaterim ugajajo debeli, drugim drobni makaroni, tem vrvice, onim polži itd. Vse pa so tečne, redilne in tako okusne, da jih hvalijo vsepovsod. — Ia Banr.ško moko in emajlirano posodo po znižanih cenah zamorete dobiti edino le pri' tvrdki »Fortuna«, Bizjak in drug, Ljubljana, Krekov trg štev. 7—8, poleg Mestnega doma. 5770 — P. n. trgovce opozarjamo pri naročilih kreme na najboljšo angleško kremo »Dedy Pretty«. Glavno zastopstvo »Fortuna«, Bizjak in drug, Ljubljana, Krekov trg 7—8, poleg Mestnega doma. Cene konkurenčne. 5770 GOSPODARSKE POSLEDICE RUHRSKEGA KONFLIKTA V ANGLIJI. Vsak dan bolj se pojavljajo na Nemškem glasovi, ki želijo konec konflikta v Poruhrju in sporazum s Francijo. Tudi na Francoskem prevladuje čimdalje bolj mnenje, da naj se ne prepu.sii Nemčija popolnemu upropastenju. Dokler je zasedba Poruhrja imela ua Francoskem, Angleškem in v drugih sosednih deželah za posledico dobro konjunkturo in so vsak dan lahko videli, kako gine nemška ! konkurenca, tedaj so bila ušesa za vsako ! trezno premišljevanje in razmotrivanje glu-j ha. Sedaj p akonjunklura ponehuje, kajti ob-] ubožana dežela slednjič ne moro prav nič več kupiti. Ameriški in angleški trgovec bi tudi močnejšemu odjemalcu ne zaupal več, če vidi, kako gine možnost prodaje in kako se gospodarstvo sploh zapleta. Klasičen dokaz zamotanih razmer je danes Anglija. Januarja letos je bilo tam skoraj poldrugi milijon ljudi brez dela; do začetka avgusta se je število brezposelnih sicer znižalo na 1.200.000, od tedaj naprej pa spet raste. Angleška železna I industrija je imela od od ruhrske konjunkture v začetku največji dobiček; a že v drugem polletju tekočega leta so uvideli, da je nakupna moč propadajoče Nemčije začela poneha vati; Nemčija je bila v dobavi železa in premoga zelo odvisna od Anglije. Se majnika je producirala Anglija 711.000 ton surovega železa, junija žo manj kakor 700.000, in tako je Šlo naprej. Pa so pri vsem tem cene še neprestano zniževali; prej je stala tona surovega železa 130 šilingov, sedaj jc pa med 100 in 107. Jeklena industrija je producirala prej na mesec več kakor 800.000 ton, sedaj j m pa manj kakor 600.000. Zasedeno ozemlje je bilo sicer dober odjemalec angleškega blaga, sedaj je pa za anglešlo trgovino skoraj izgubljeno, ker stavita Francija in Belgija uvozu največje težkoče. Najbolj resna so pa poročila angleške ladjedelne in strojne industrije. Prodaja tekstilnih strojev je padla od februarja do ju-lija za okroglo 50 odstotkov, in avgust je odstotke menda še znižal. Kemičnih produktov so eksportiiaii januarja za 2-24 milijonov fun« tov, julija pa za 1-74 milijonov. Eksport lokomotiv, papirnega blaga in električnih proizvodov se je znižal za tretjino do polovice. Nemčija je izločena iz gospodarskega življenja Evrope, na Balkanu so zmeraj kakšne zapreke, s prekomorskimi deželami je promet zmanjšan: zato ni čudno, da je gradba ladij na Angleškem zaostala; koncem letošnjega prvega polletja so imeli za 30 odstot. manj naročil kakor lani ob istem času. Izvoz surovin iz Argentinije, iz angleških kolonij, iz Egipta in iz Južne Afrike je od zasedbe Poruhrja sem zmeraj manjši. Na svetovnem prevoznem trgu se to zelo pozna, preveč je ladij, premalo je tovora Iz tujine domov, ladje ne dobijo naročil in so cele tedne brez dela. Zmeraj bolj vii dijo, da postaja začetna dobra ruhrska konjunktura čimdalje slabša. Anglija je bila še v toliko na dobrem, da ji je pomagal ameriški premogovni štrajk in jo za nekaj časa rešil severnega tekmeca. Tako bo morebiti na. rekoval Angliji egoizem vlogo odkritosrčnega posredovalca. NOVA NEMŠKA BANKA. Berlin, 18. sept. (Izv.) Načrt zakona o ustrojstvu nove banke je gotov. Nova banka bo privatna in ločena od državne uprave, tako da ji bo mogoče urediti njeno poslovanje na zlati podlagi. is * * g Osrednja čipkarska zadruga (Stari trg 2/1, Pod Trančo 1). Posetniki Ljubljanskega ve lesejma so imeli gotovo priliko, da so na dosedanjih ljubljanskih velesejmih opazili razstavljene izdelke imenovane zadruge, ki kažejo vsako leto napredovanje v vsakem oziru. Vodstvu zadružnega podjetja se je posrečilo premagali velike težkoče pri nabavi najfinejšega pravega lanenega sukanca, kateri se radi pomanjkanja tovarn za laneni sukanec pri nas uvaža iz inozemstva. Ravno tako si je vodstvo zadruge znalo pridobili znaten trg v inozemstvu, za katerega povečanje ima najlepše izglede. Izdelki zadruge so »Idrijske« rečno delane (kleklane) čipke (špice), katere že desetletja slovijo radi finese in jakosti. Čipke izdelujejo žene in dekleta iz krajev, kateri so imeli pred svetovno vojno jako živahne zveze z Idrijo- Od tam se je ta domača ženska obrt prenesla v druge kraje. S čipkarskimi tečaji so se izdelki povspell na visoko stopnjo in postali jako priljubljeni in cenjeni okras stanovanj, salonov, cerkvenega oblačila, perila itd. — Zaposlenih ima omenjena zadruga preko 1000 delavk, med njimi prave strokovnjakinje. S to delavno silo je zadruga v stanu ustrezati naročilom v vsaki meri in množini. Vodstvo zadruge je šlo izrecno za tem ciljem, da čipkar-stvo organizira v eno celoto, da zainteresira javnost za svoje izdelke in s tem pomore čip-karicam do stalnega in boljšega kruha. Napredek zadruge, njen trg (Amerika, Anglija, Francija, Švica, Nemčija, Nemška. Avstrija, itd.), govore, da gre zadruga vedno bolj k svojemu cilju. — V zadnjem času je zadruga začela izdelovati tudi konfekcijo v svoji stroki. S temi izdelki hoče pokazati, kake umetnine in kras zmorejo storiti čipke na polju konfekcijske robe. — Razstavni prostor zadruge na velesejmu kakor tudi prodajalni lokal >Pcd Trančo« oziroma »Centrala Stari trg 2/1.« so bili te dni središče zanimanja za dame in trgovce. Sklenile so se in sklepajo se tudi še ninogobrojne nabavne pogodbe. Zadruga ima na zalogi še raznih svojih izdelkov iz cenejše nabavnega sukanca (ker so cene sukancu medtem v inozemstvu jako poskočile), zato se pri-' poroča trgovskemu svetu kakor tudi gospodinjam, naj svoje nabavke pravočasno krijejo. Z ozirom na kakovost materijala in fineso ročnega dela, vsled tega trpežnest. blaga, se na vsak način kupujejo izdelki najceneje pri omenjeni zadrugi, na kar še posebej opozarjamo vse interesente. g Industrija vezenin in perila d. z o. a. Bled. Poroča se nam, da Jadranska banka pretežna lastnica tega podjetja, isto v kratkem izdatno poveča z nabavo modernih strojev iz Švice. Novo tovarniško poslopje na Bledu, ki jo gradi Jadranska, banka za to podjetje, bo dograjeno še to jesen. Tako bo industrija v Sloveniji obogatela za ono novo panogo, v kateri smo bili do sedaj navezani večinoma na drage izdelke inozemskih tovarn. g Finančna policija in zunanja politika. Umiranje nemške marke je strašnejše, kakor ie bilo umiranje ruskega rublja in avstrijsko krone. Če moramo plača'' za dolar toliko in toliko milijonov mark, je to samo znamenje, da ni marka čisto nič vredna. Panika, ki divja po nemškem gospodarskem življenju je prav lahko razumljiva. Lahko se tudi zamislimo v mišljenje vladajočih krogov, ki v strahu pred polomom državnega gospodarstva poskusijo vsako sredstvo, ki bi morebiti bedo olajšalo. Padcc marke rodi lov za devizami, te pa usahnejo skoraj popolnoma v skritih kanalih. Vlada pa devize potrebuje, da odplačuje inozetn- ol/n rv1f|X|1ii in /ln 1»mt\!X{ ctvnf K v« Tfrraribn owu jnuvi;a ni Ud nupiv i gn«v.i. v — -o nemškega denarja trajno vrednosti. Nima pa na razpolago nobenega tržnega sredstva za na-brvo deviz, dokler marka naprej pada. Sedaj na misli nemška vlada, da bo devize lahko dobila s pomočio coliciie in kazenskeaa ko stva. Kajti ideja devizne diktature nI v bistvu ni? drugega kakor poskus, dobiti nepregledni denarni trg s pomočjo policije pod kontrolo. Podobne misli so se pojavljale v katastrofalnih časih tudi drugod; slišal si grožnje z vislicami, uporabljali so nasilna sredstva proti denarnemu prometu, izdajali bo odredbe o nasilni oddaji deviz. A povsod so se poskusi, poslati policijo na lov za devizami ponesrečili, pa najsi so bili Se tako spretno maskirani. Na Nemškem so pa vse naredbe že takoj v po-četku brez moči, ker je nemogoče nadzorovati promet čez mejo, med zasedeno in nezasedeno Nemčijo. Odkar so vkorakale tuje čete v pokrajine na levem bregu Rena, od tedaj naprej trpi nemško narodno in državno gospodarstvo na tej odprti rani. Najobširnejše vti-hotapljanje deviz se je vršilo baš čez zasedeno ozemlje. Ker gre Poincare za tem, da zruši s pogibljo nemške marke odpor Nemčije, bo-Bta Francija in Belgija storili gotovo vse, da preprečita obupni devizni lov nemške vlade. Rešitev nemške države ne bo prišla po finančni policiji, temveč po zunanji politiki. Je tika marke je. bila posledica zasedbe Poruhrja. Gotovo bi bila Cu-nova vlada lahko dosti storila, da bi bila pre, prečila tako veliko katastrofo, kakor je nastopila sedaj. A trajno bi to ne bilo. Avstrijska krona se je takoj zboljšala, ko je bil na vidiku inozemski kredit; tako bi bilo tudi z marko, če bi se pokazalo na obzorju upanje na pameten zakluoek ruhrske vojske. Težišča politike Stressemannove vlade ne vidijo razsodni krogi v vplivanju na finančni trg, temveč v vplivanju na nemške upnike. Stress-irann se je tudi tako izjavil in je poudarjal pripravljenost Nemčije, da odneha v materialnih stvareh, samo da se reši nemška zemlja m nemška meja. Potrebna so pogajanja s Francijo o ruhrskem ozemlju in je tudi Franciji koristno, da nima gluhih ušes. g Nabiranje gob. Izredno veliko denarja so tam dobili nabiralci jedilnih gob. Izvozilo sc je namreč iz Slovenije do 50 vagonov in, Če računamo povprečno za 1 vagon K 1,000.000, tedaj vidimo da se je za ta predmet, pri katerem so ponajveč udeleženi revni sloji, izkupilo okroglo 50,000.000 kron. Po vsem sklepati obeta biti tudi letošnje leto zolo bogato in je le želeti, da bi ljudje z vso vnemo nabirali ta živež. Skoro pri nobenem predmetu se cena tako ne menja Jcot pri gobah, Letos spomladi so n. pr. dosegle K 300 za kilogram, ker jc bilo vse mnenja, da bo letos revno leto za gobe Ko se je pa pozneje obilo tega blaga pokazalo, pa je cena padla za hip na 160 kron. Zadnje dni so se plačevale od K 180 do 200 K za kilogram,katera cena pa je po našem mnenju pretirana. Poročila, ki smo jih dobili zadnji čjas iz Francije, Italije in Češke govore, da so se gobe močno pojavile tudi v teh deželah. Tudi pri nas je bila zadnja rast zelo obila. In če še pre-motrimo sedanje deževno in gorko vreme, ki vpliva na rast gob najugodneje, smo mnenja, da cena K 300 ni čvrsta, ampak je pričakovati njeno znižanje Najvažnejše pri gobah je, da so lepo sušene. Zatorej priporočamo, če bi trajalo dalj časa vlažno vreme, da naj se gobe suše na ta način, da se tanko narezane naberejo na vrvico in nato obesijo okoli gorke peči ali nad pečjo. Gobe se posuše v enem ali v dveh dneh. Tako posušene gobe so čedne, obdrže belo barvo in se dolgo "časa ohranijo čiste. — Sever in Kcmp,, Ljnbljana. BORZA. Zagreb, 18. septembra. (Izv.) Devize: Pešta 0.51—0.55. Berlin 0.0000050—0.0000051, Italija 4.10—i.12, London 422.-424.—. New-york 92.50—93.25, Pariz 5.35—5.40, Praga 2.79 -2.81, Dunaj 0.1310-0.1329, Curih 16.50— 16.5750. — Valute: dolar 91.50—92.50. p Posvetitev novoimenovanega tržaškega Škofa dr. Fogarja se vrši 14. oktobra t. 1. v goriški stolnici, slovesno vstoličenje pa v Trstu na praznik sv. Justa. p Boj za šolsko mladino. Z ozirom na okrožnico okrajnega šolskega nadzornika Karola Rubbia, v kateri je pozival učiteljstvo, naj se vpiše med fašiste, priobčuje »Goriška Straža« javen apel slovenskih staršev na Rubbio kot učitelja in očeta. — Apel poziva Rubbia, naj odneha od zapo=. žetega dela, s katerim dela nasilje vesti učiteljstva in naj uniči tudi vse pristopnice, lri jih je že morda prejel od ustrahova-nega slovenskega učiteljstva. Apel izjavlja, da bodo slovenski starši do skrajnosti branili svobodo vesti slovenskega učiteljstva n s tem pošteno vzgojo svojih otrok. p Istra brez duhovnikov. »Istra« poroča iz precej zanesljivega vira, da je izšel nalog, glasom katerega morajo vsi duhovniki, ki jim je odbito državljanstvo, zapustiti Istro in Italijo. Vsled tega bo samo tržaška škofija izgubila do 40 duhovnikov, za katere ni nobenih namestnikov. Duhovniki, ki ostanejo, bodo morali upravljati po dve do tri župnije ter bodo srečni kraji, ki bodo imeli lastnega župnika. pr Zanimivosti z ovharistifnega kongresa v Vipavi. Evharistični kongres v Vipavi dne U. in 12. t., m. je bil veličastna manifestacija dveh temeljnih misli našega ljudstva na Primorskem: verske iu slovenske. Vdeležencev je bilo 12—14.000. Italijani manifestacije niso mogli kratko in malo prepovedali, niso se pa mogli premagati, da se no bi osmešili z malenkostnimi omejitvami. Tako so se morala vsa zborovanja vršiti pri zaprtih vratih let je moral celo laiik aovoriti — v cerkvi. Slavoloki so morali ostati brez napisov, ker Italijani slovenskih niso dovolili. V Logu, kjer so ljudje le napravili par slovenskih napisov — verske vsebine seveda — so Italijani ponoči slavoloke porušili. Oblast je poslala v Vipavo celo četo orožnikov in 60 mož fašistov-ske narodne milice, ki je v črnih srajcah korakala pri procesiji ob nebu. Vse to je ljudstvo mirno opazovalo in si mislilo svoje v zavesti, da je vse to nasproti njegovi mogočni volji do življenja po božjih zakonih brezpomembno. p Namesto slovenskih srednjih Sol —• »specializiran pouk«. Kakor je povedal vi-demski župan v pogovoru z urednikom >Giornale di Udine«, se je furlanski pre-fekt Pisenti v Rimu prizadel za to: >da bi 6topili na mesto zatrtih slovenskih srednjih šol drugi zavodi s specializiranim poukom, tako da bodo tej naši novi deželi v korist in se utrde vedno bolj močno veri z veliko italijansko domovino.« Sedaj si je lahko misliti, kakšno nadomestilo dobe Slovenci za idrijsko realko. p Drago nagajanje. Goriškim društvom, ki prosijo za dovoljenje kake prireditve, pošilja goriška kvestura na vrat posebno komisijo, ki mora pregledati oder, ako odgovarja veljavnim predpisom. Še-le potem izda kvestura dovoljenje. Ta -»špas« bi Italijanom radi privoščili, ako ne bi bil tako drag. Vsako društvo mora namreč komisijo samo plačati, in sicer znaša ta trošek par sto lir. To je ravno dovtip te italijanske šikane. p Vojne sirote v Istri. Glasom uradnih podatkov je v Istri 6462 vojnih sirot — V6e samo deca kmetskih in delavskih slojev. Za sirote hrvatske narodnosti ni skoro nič poskrbljeno, dočim Slovenci in posebno Italijani potom zasebne dobrodelnosti veliko store za svoje vojne sirote. p Smrtna nesreča. Prejšnjo soboto ponoči je na mostiču v vasici Kamno pri Kobaridu smrtno ponesrečil s kolesom učitelj France Sovdat. p Drzen roparski napad v Trstu, Na Vrdeli pri Sv. Ivanu vodi svojo gostilno »Alla fermativa« 62 letni kremar Josip Co-stantini. Pomagala mu je njegova 82 letna hči Josipina vdova De Monte. Le-ta je Imela navado, da je nosila zaradi varnosti pred tatovi svoj denar in vse svoje dragocenosti s seboj v ročni torbici. Ko sta predsinočnjim oče in hči zaprla gostilno in hotela oditi domov, sta nenadoma pristopila dva neznana moška, katerih eden je hčeri z bliskovito naglico iztrgal torbico, drngi je pa istočasno iz neposredne bližine sprožil proti njej revolver. Nato sta zbežala. Oče se prvi hip niti zavedel ni, kaj se godi. Še-le ko je videl ležati na tleh svojo hčer, se je spustil v tek za roparjema. Ta dva sta med tekom, sprožila nekaj strelov in izginila v daljL Vdovo De Monte eo takoj odpeljali v bolnišnico, a je med potom izdihnila. Roparjev se niso izsledili. k Enotna fronta proti Slovencem. Prizadevanja za enoten nastop vseh. avstrijskih nesocialističnih strank .pri bodočih volitvah v državni zbor in deželne zbore, ki se vrše dne 21. oktobra t. L, so se povsod drugod razbila, le na Koroškem so se zedinili za enotno kandidatno listo, da čim gotoveje porazijo Slovence in jih oropajo vsakega zastopstva v zakonodajnih zborih. V lepi slogi se bodo znašli v fronti proti Slovencem krščanski socialci ter kulturnobojni vsenemci in bauernbundovci. Celo narodni socialisti, ki se nikjer drugod ne vdeleže volitev, bodo šli na Koroškem v volivni boj. Lahko si je prestavljati, kako težko stališče bodo imeli v tem boju Slovenci. k Koroški Slovenci in vse nemško uradništvo. Pod tem naslovom priobčuje »Koroški Slovenec« uvodnik, v katerem dokazuje, da je najhujši sovražnik koroških Slovencev tuje, vsenemško uradništvo. Na Koroškem je slovenska inteligenca popolnoma iztrebljena, Slovenci nimajo več ne svojih uradnikov, ne sodnikov, ne zdravnikov, ne učiteljev. Vsa ta mesta je zavzel slovenstvu in deželi tuj vsensmški uradnik, ki oholo prezira naš narod in ga brez usmiljenja preganja in tepta kot brezpravno čredo. Že od preje ponižano in oplašeno ljudstvo izgublja zadnje samozavest in se uda-ja usodi. To priča izid ljudskega Štetja. Kjer bo šteli domači komisarji, so se ljudje pravilno vpisali za Slovence, kjer je štel oblastni tujec, so zatajili sami sebe in se vpieali za Nemce. Priseljeni vsenemski uradnik povsodi ruje proti slovenstvu, izganja iz državne službe tudi delavce (železničarje) slovenske narodnosti Izriniti hoče zadnje sledi slovenstva iz vsega javnega življenja in vtopiti v zaničevanju. Tako dela tujec s koroškim Slovencem na zemlji, ki je že tisoč let. slovenska m na kateri je nekoč Slovenec tvoril ponosen kmetski rod. Tako daleč je spravil Nemec Slovenca na tej važni postojanki pred Jadranom le z najpodlejsimi sredstvi. k Nova maša. Letos je v samostanski kali peliti v Gradcu pel novo sv. mašo zaveden Slovenec: brat Evgen Mfiller. Ljudstvo je novega duhovnika radostno pozdravilo in mu želelo vse sreče. k1 Znamenja. Prf letošnji procesiji v Borovljah o priliki žegnanja ni bilo nobenega petja, ker je manjkalo pevcev. Prejšnjega kaplana Trabesingerja, ki je poučeval slovensko in nemško petje, so prestavili in poslali na njegovo mesto trdega Nemca iz Poruhrja, ki ne razume ljudi in mu je v mislih vedno le Nemčija- Naravno, da cerkev postaja čimdalje bolj prazna, da cerkveno življenje propada. Zato pa so se začeli vnemati za cerkvene stvari ljudje, ki preje sploh v cerkev niso hodili (in tudi sedaj ne hodijo). Tako je neka taka oseba darovala nov nemški napis za župnišče, da so mogli prejšnjega slovenskega odstraniti. k Krutost nemškega birokratizma. V Šmarjeti v Rožu je 83 letni starček - tesar naredil sosedu žago. Vsled tega — to se pravi zato, ker je starček Slovenec — mu je politična oblast naložila 40.000 K globe, češ da nima dovoljenja za izvrševanje tesarske obrtL Tako more postopati z ljudmi le brezsrčen tujec. š Orlovska, prireditev v St. Tljn v SI. g. V nedeljo, dne 16. septembra se je vršila v St. Ilju v SI. gor. javna telovadba, katero je priredila mariborska orlovska srenja. Kljub slabemu vremenu je bil sprejem na šentiljskem kolodvoru veličasten. Mariborske telovadce in telovadkinje ter naraščaj je sprejel domači odsek ter mnogoštevilno občinstvo. Ob 2. pop. so se vršile večernice. Ob pol 4. popoldne se je točno pričela javna telovadba. Pozdravni govor je imel domači g. župnik V r a č k o, ki se je ob tej priliki spomnil tudi na delovanje »Orla« v letu 1908 ter predvojnem času, ko je bil javen nastop še riskan-ten. Nato je nastopilo okoli 50 telovadcev, ter več telovadkinj z naraščajem. Sodelovala je pri celem sporedu godba katoliške mladine iz Maribora Po telovadbi se je vršila prosta zabava. Prireditev je izpadla v splošno zadovoljnost Gledalci niso štediii z odobravanjem. š Poroka. 17. t m. se je v Sv. Jakobu v Rožu vršila poroka mariborskega okrajnega glavarja dr. Lajnšiča s hčerko znane koroške narodne rodbine Kobentarjeve — Gusti. Poroki sta prisostvovala tudi naš celovški konzul dr. V. Protič z družino in koroški slovenski deželni poslanec L. Poljanec. š Zagorskijevi shodi. Za nedeljo dne 16. septembra napovedani javni shod »Neodvisne gosp. stranke« na Gambrinovem vrtu je jako čudno končal. Kakor po navadi se je tudi na to vabilo odzvalo reci in piši okoli 30 poslušalcev, bih so pa povečini sami radovedneži Nekaj minut po 10. dop. se prikaže predsednik stranke sam vitez Zagorski, ter nagovori navzoče tako-le: Otvarjam shod: So-drugi! Za danes napovedani shod se ne more vršiti vsled nemira, ki se vrši (pripravljali 60 ra popoldansko vrtno veselico šotore). Zato Vas iskreno vabim za drugič. Pozdravljeni 1 Na to je odšeL To je zopetno znamenje, da je »odklenkalo«, ter da je vsak novi poiskus viteza Zagorskega brezuspešen. š I. Izkaz darov za Miro Volčičev spomenik v Breznu: Dr. Franc Glanonik, Maribor 250 Din, Antonija Gr6gl, Brezno 100 dinarjev, Posojilnica Maribor 100 Din, Alojz Vrečko, Pod Velka 100 Din, Marija Jenčle, Mengeš 100 Din, Milan Jenčio, Mengeš 100 dinarjev, Ernest Sabatvvv, Rodeči breg 100 dinarjev, Anton Podvinski. Zavrče 100 Din, Premogovnik Velenje 70 Din, dr. Bogomil Krek, Dunaj 50 Din. dr. G. Krek, Ljubljana 50 Din, Zupni urad Skale 50 Din, dr. Andrej Karlin, Maribor 50 Din, Ivanka Špolar-Po-tokar, Dobr6polje 50 Din, Anton Kolarič, Ptnj 25 dinarjev. Miro Repolusk, Št. Vid nad Valdekom 25 Din, Ivan in Ana Krajnik, Brezno 25 Din, Jernej Areh, Brezno 25 Din, Ana Trnjek, Brezno 25 Din, Andrej Lsksan, Brezno 25 Din, Karol Vollmajer, Pernice, 25 Din, Janez Rižflik st., Brezno 25 Din, Ignac Rok. Brezno 25 Din, Marko Kardinar, Maribor 20 Din, Jakob Tertinek, Brezno 20 dinarjev, Miha Bavbič, Ribnica 20 Din, Štefan Pivec, Vuzenica 15 Din, Bruno Ahfeld, Brezno 15 Din, Gregor Potoka* Bočna 12.50 dinarjev, Anton Trinkaus, Št. Jernej nad Muto 10 Din, Andrej Visočnik, Sv. Ožbalt ob Dravi 10 Din, Pavel 2ak, Brezno 10 Din, dr Ivan LovrenciČ, Ljubljana 10 Din, Srečko Vilturmk, RemSnik 10 Din, mil. g. Martin Matek, Maribor 10 Din, dr. Al. Juvan, Maribor 50 Din, dr. Fr. Ks. Lukman, Ljubljana 30 Din, Jan. Eovacec, Maribor 20 Din, Ivan Vreže, Maribor 25 Din, Rudolf Janežič, Maribor 10 Din, Al. Arzeušek, Maribor 14 Din, dr. Ivan Tomažič, Maribor 10 Din, Fr. Mo-ravee, Maribor 40 Din, dr. Ant. Medved, Maribor 50 Din, Šolska sestra 40 Din, M. Pe-telinšek, Maribor 10 Din, Ant. Tkavo, Maribor 20 Din, Alojz Rezman, Maribor 10 Din, Andrej FiSer, Ribnica na Pohorju 100 Din. — Skupaj 2106.50 Din. Bog povrni vsem darovalcem! Odbor &e priporoča, £9 nadaljnim prijateljem Volčičevinil — Franc Jenčio, župan, predsednik, Maks Čas, blagajnik^_ Ljubljanske novice, ljKrajevna odbora SLS za Ljubljano, šentpeterski in vodmatski okraj vabita na sestanek, ki bo v četrtek, dne 20 septembra ob 8. zvečer v šentpeterski prosveti, vse odbornike, zaupnike in somišljenike. Ker je zadeva važna in nujna, se prosi za polnoštevilno udeležbo. lj Srebrno poroko sta obhajala 18. t. m. v krogu svoje ljubljene družine priznan šahist, deželni tajnik in vladni svetnik g. Henrik Pfeif er in njegova soproga Marija roj. Ro-ner. Vrli družini nase najiskreuejše čestitke. lj rtuski Hamlet — Iteki. Gostovanje ruskega umetnika Elskega, ki je igral po raz- nih važnih' ruekih odrih zelo mnogo Hamleta, se vrši v tukajšnjem dramskem gledališču da> nes ob 8. uri zvečer. Vprizori se Shakeepea. rejeva tragedija »Hamlet« z gospodom Elskin v naslovni vlogi. Ostala zasedba je nesprem«. njena. Režira gosped Šest lj Kino Vodmat Samo danes, v sredo 19. t m. »Divote bele narave« ah »Zimski šport«. V ponedeljek je hil pri predstavi tu. ristovski klub »Skala«, sinoči pa športniki S. K. »Ilirija«. Jutri nov spored. Začetek to6. no ob četrt na 9. zvečer. lj Cercle Fran«ais bo imel svoj reda! občni zbor z običajnim sporedom v četrtek, 20. t. m. ob 6. uri popoldne v prostorih real-ne gimnazije v Beethovnovi ulici. lj Državna trgovska akademija v Ljub. ljani, abiturijentski tečaj. V abiturijentski te-čaj se vpisuje do 2. oktobra t L Početek pre. da vanj 3. oktobra ob 8. uri. — Ravnateljstvo, lj Tedenski zdravstveni izkaz, Od 6. do 15, septembra 1923 je bilo v Ljubljani rojenih 24, mrtvorojena 2; umrlo je v tem času 28 oseb, od tega 10 tujcev, Vzrok smrti je bila v 2 slučajih življenska slabost, v 3 jetlka, v 2 trebušni leg«, v 1 griža, v 1 možganska kap, v 6 srčna hiba, bolezni žilja, v 1 rak, ostalo druge bolezni. lj Nalezljive bolezni v Ljubljani. Od 9. do 15, septembra t. 1. so bili v Ljubljani naznanjeni na. slednji slučaji nalezljivih bolezni: 3 slučaji Skrla-tiče, 2 trebušnega legarja. 16 griže, 1 dušljivegj kašlja. lj Nasilnež. V Trnovem stanuje invalid M. J., ki je prava šiba za lastno družino in vse stranke, ki so v hiši. Kadar se napije, razgraja, hruli in dejansko napada, kdorkoli že pride mimo njega. Svoj mater surovo pretepa. Prav te dni jt M. J. zopet vprizarjal po hiši velike kravale, pre. tepal mater, sežgal stranki Josipu Pečnlku nove hlače ter se s pestmi in čevlji lotil Albina Škofa, nato njegove sestre in končno čevljarskega moj. stra g. Rajka Tavčarja. Stranke v hiši so ogor-čene, da nimajo nikoli miru pred nasilnim M. J, in zahtevajo, naj poklicani činitelji javne varnosti nevarnega invalida vtaknejo v kak zavod, kjer ne bo prišel do pijače. lj Pobegnila je iz opazovalnega oddelka deželne bolnice v Ljubljani 22 letna Danica Tomazin z Rake na Dolenjskem. lj Pogreša se leta 1869 v Kosazah pil Celju rojeni Anton Huš, ki je bil zaposlen pri baronu Codelliju. lj Policijska kronika. Gostilničarki Mariji Ja. van je bil ukraden stroj za rezanje mesa, — Narodni tiskarni je bil ukraden pisalni stroj znam. ke »Continental«, štev. 135.205, vreden 25.000 K, — Jurju Altheimu na Turjaškem trgu je bil ukraden 14 mesecev stari lovski pes «Don«, vreden 6000 K. / š Tatvine in vlomi. Na kolodvoru Oro-belno je bil ukraden restavraterki Rozi Ogrizek iz Rog. Slatine pleten kovčeg; Ogrizkova je oškodovana za 16.000 K. — Rudarju Ernstu Geršaku v Brcih so tatovi odnesli obleke v vrednosti 6750 K. — V Zajčjem polju je bil okraden posestnik Jožef Prajdič, ki je oško. dovan za 8900 K. lj Higijenična česalnica za dame O Fettich Frankheim, Ljubljana, Kongresni trg 19. Neg> vanje las. Ondulacija. Barvanje z L'Oreal Heaae. EL masaža lica. Manicura. Izvršuje vsa lasna dela, Kupuje odpadene in odrezane lase po najvišji dnevni ceni Parfumerija. 5312 Prosveta. p K problemu krajevnega Imenoslovja » kočevskem in ribniškem okraju smo dobili sledeči donesek: Pisec člankov «Pokrščevanje krajevnih imen v kočevskem in ribniškem okraju« je v svojem drugem članku grajal g. dr. Planinskega in krajevne činitelje, češ, da so spremenili vaško ime Graben v Planino. Gospod pisec je pač vedel, pa je pozabil, da je vas Graben skoraj najvišja točka v gre-gorski občini, vrh krasnega griča in ne v kakem zakotnem grabnu. Ravno ime Graben je dalo največ težkoč. Ta vas ima najbolj raz* borite prebivalce, ki so noč in dan premišljevali, kako bi dali svoji vasi primerno novo ime. Zavedali so se dalekosežnega pomena, novega imena. NavedLmo nekoliko težkoč. Predlagalo se je radi vzvišene lege vasi ime Razgled. Ugovor: Kako neokusno bi se tem reklo ondotnim ženam in dekletom: Rar* gledmee. Radi obilnih studencev ob vznožju Grabna, je nekdo predlagal ime: Studenice, pa je odvrnil častitljivi Grabnar: veste, gori pod Ljubljano je en kraj s takim imenom, k' bi nas ožigosali kot norce. Tudi so hoteli imenovati to vas; Pristava, češ, da je bila tu v starih časih pristava graščine Ortnek. No, zopet je bilo odločilno preprosto ime za žene in dekleta. Pristavke, Zgodovinski spomin nekdanje žalostne tlačanske dobe imam" prežalostno izražen v imenu Hudikonec bližnji vasi ortneške graščine. Ugovarjal je tudi imenu Pristava gregorski veroučitelj z opombo, da bo prišla vas v slabo ime, ker je bil na pristavo poslan zgubljeni «in svinje past. in bodo vsi šolski otroci pri dotičnem šolskem pouku mislili na prejšnjo vas Graben. Po v6em v a smotri van ju pa se je odločil Zvesdi< sabav- ni večer, ki je potekel Isredno animirano. Tombola »Športne Zveze« je bila v soboto vsled slabega vremena preložena na nedeljo 23. t m. V Maribora se je vršil dopoldne ob velikem zanimanja občinstva propagandni in stafetni tek skozi mesto. Popoldne se je vršila nogom. tekma med Ea-pidom in Mariborom. Končala je z neodločenim rezultatom 1:1. Pred tekmo se je vršil lahkoatletski meeting. Dobro je uspela kolesarka dirka okoli Pohorja (158 km). Med 18 dirkači je dospel na cilj kot prvi Iv. Vesenjak, član Del. kolesarskega društva. Dan je zaključila zabava pri Gambrinn. V Celju 6e je vršila nogom. tekma med Atletiki in Celjem. Zmagali so prvi v razmerju 2 : 0. šali. Izredni obini zbor >Ljubljanskega šahovskega kluba< v Ljubljani se vrši v soboto, dne 29. septembra 1.1. točno ob pol osmi uri zvečer v klubovem lokalu »Narodne kavarne« s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in knjižničarja. 2. Revizijsko poročilo in podelitev absolutorija staremu odboru. 3. Volilo/ novega odbora. 4. Predlogi članov. 5. Raznoterosti. — V slučaju nesklepčnosti, se vrši glasom pravil pol ure pozneje drugi občni zbor z istim dnevnim redom in neoziraje se na število udeležencev. Dostop k občnemu zboru imajo klubovi člani in po njih vpeljani prijatelji šahovskega kluba. Člani se opozarjajo, da imajo pravico staviti predloge, voliti ter voljeni biti na občnem zboru izklučno le oni, M se izkažejo s člansko legitimacijo in ki so plačali članarino vsaj do konca septembra L1. Ker je ta občni zbor velike važnosti z Ljubljanski Šahovski klub, se želi in pričakuje čim največje udeležba Predsednik: Bogo Plenlčar. Za časa velesejma so se našlo črne moške glace-rokavice. Dobijo se D trska ulica št. 27-1. desno od 2. do 3. ure popoldno. Olijava, Z ozirom na ponovne tendencijozne napade ljubljanskega mladodemokratskega dnevnika »Jutro« na Jadransko banko, ugotavlja podpisano ravnateljstvo sledeče: Ni res, da Jadranska banka likvidira svojo udeležbo na industrijskih podjetjih in da se je skoro popolnoma umaknila iz bosanske železne industrije potom prodaje iste tujcem. Jadranska banka je stvorila v Bosni železni koncem pod tehničnim vodstvom veletrgovine z železom »Greinitz d. . d. Sarajevo«. V tem koncernu, ki je lastnik oziroma glavni delničar železne industrije »Ferrum d. d. Sarajevo«, delniške družbe za industrijo železa > Zenica« v Zenici, železarne na Muti in »Jugosl. industrije mo- • Za vsebino tega dopisa odgovarja uredništvo le, kolikor določa zakon. tara« v Zagrebu, — ima Jadranska banka slej ko prej pretežno večino potom večinskega jugoslovanskega sindikata, v katerem ima Jadranska banka nad polovico vseh delnic. Interna zadeva banke je, ako na tem ali onem industrijskem podjetju proda svojo udeležbo, ki ji ne konvenira, in ako na drugi strani ustanovi, oziroma poveča podjetje, ki ji konvenira. Jasno sliko njenih udeležb na industrijskih podjetjih daje letno poročilo Jadranske banke za poslovno leto 1922. Ravnateljstvo Jadranske banke si je slej ko prej v svesti, da treba v naši industriji ohraniti domačemu kapitalu odloči* joč vpliv. Pri upravljanju premoženja zavoda gfl vodi temeljno načelo, da bodi zavod čim likvidnejš«, tako da je v stanju, vsak hip zadovoljiti svojo klijentelo. V ostalem opozarja podpisano ravnateljstvo na uradno objavo Ministrstva Trgovine in Industrije, katero je, naprošeno od Jadranske banke same, preiskalo poslovanje banke, ugotovilo neosno^anost napadov izvestnega časopisja in iste kot vrhovna gospodarska instanca strogo obsodilo. Ljubljana, 19. septembra 1923. Ravnateljstvo Jadranske banke a. d. Beograd. je ie mnogo let poznano izborno, povsod razšir» jeno desinfekcijsko sredstvo 1S1 ki se porabja pri umivanju rok in aparatov, potem *a vsakovrstno desinficiranjc kakor tudi z* odstranjevanje vsakega neprijetnega vonja. Dobiva se v lekarni in drogeriji v izvirni opremi s priloženim navodilom o uporabi. GeneraKo zastopstvo in zaloga za celo Jugoslavija »Jupplfarmacija d. d.« ZAGREB — PRILAZ 12. GOSPODIČNA IČSE STANOVANJE, ako mogoče s hrano, pri snažni in mirni stranki. — Ponudbe pod: »Stanovanje« na upravništvo »Slovcnca«. 5917 Kleparskega VAJENCA proti plačilu sprejme tvrdka REMŽGAR in SMERKOL, Ljubi)., Florijanska ul. 13. Mlad trgovski pomočnik izučen v trgovini meš. blaga, išče prim. službe. - Naslov v upravi pod St. 5869 Pletilje Intelig. boljša gospa /jpr. in kuhanja, išče mesta gospodiijc k boljšemu samskemu gospodu. — Ponudbe; Etna Dobernig, Ljubljana, poštno ležeče. Stalno sprejmem proti jamstvu več separjev Mi SEJMARIC in RAZNAŠALCEV MANUFAKTURNEGA blaga pod zelo ugodnimi pogoji v službo. — Cenj. oonudbe na upravo lista pod šifro: «DOBER ZASLUZEK 5812«. Prostovoljna prodaja. V nedeljo 30. sept. 1923 ob 15. uri (3.) bo prodaja HIŠE št. 6 v Levcu ob ljublj. cesti, 20 min. od žel., pošta Petrovče pr} Celju. Hiša obstoji iz 5 sob, prodajalne z opravo, kleti, vinotoča čez ulico, 3 hlevov za živino in prašiče; dalje 4 orali remljišča itd. Cena 180.000 Din. 5912 Minka Karo rtamsko krojaštvo, Sv. Petra cesta 58, se priporoča cenj. damam v mestu in na deželi za delo. Izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela. Postrežba točna, c«nc solidne. 5876 športna konja s polkrito kočijo, brekom in dva TOVORNA VOZA poceni naprodaj. — Pojasnila daje uprava ista pod atev. 5877. OHRn m®blirano ali prazno z elek-trično razsvetljavo v sredini mesta, v slučaju, potrebe tudi kuhinjo, ODDAM takoj ali s 1. oktobrom. — Ponudbe je poslati na upravo «Slovenca« pod »Takoj ali s 1. oktobrom«. 5874 Pozor! kupujem stare OBLEKE, ČEVLJE, POHIŠTVO Itd Grem tudi na- dom. — Drame Martin, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje Stev. 29. Kmetijska zadruga za kamniški pol. okraj v Kamniku ima NAPRODAJ 20 VAGONOV lepo prebranega Iti imajo svoj stroj, dobijo stalno delo. Plačam zelo dobro. — GNJEZDA, Turjaški trg štev. 6. 5853 mmnasMmmmmmna po ceni 5-50 K franko vagon kamniške proge. naloženo v 5904 za večjo deklico, in ČEVLJI št. 35, 36 in 38 za dame naprodaj. — Naslov pove uprava .Slovenca« pod štev, .5918. 12-14 HP moiorsnkororcrv,t; 10—12 HP motoT na bencin ceno odda M. HERGA, Sv. Lenart - Vel, Nedelja. 1-2 eleg. meblovanl SOBI išče za takoj samski gospod, blizu pošte ali glavnega kolodvora,. — Ponudbo pod A. B. na upravo' »Slovenca«. VEČJA MNOŽINA PRISTNEGA ajdovega medu ^ o nizki ceni naprodaj pri Vek. BRATI-"A, čebelar, Križevci p. Ljutomeru. 5902 Svetlo sobo s posebnim vhodom takoj oddam visoko- iščem stanovanje obstoječe iz ene obe in kuhinje, v mestu ali na periferiji, ZA TAKOJ, Najemnina Postranska stvar. — Ponudbe na upravo žolču. - Naslov pri upravi pod 5t, 5913. .Slovenca« pod: «TAKOJ 5908«. ^AJE^CA ** MEM takoj. — Dragotin PUC, tapetn. mojster, Kolodvorska u!. 18, Ljubljana. Stanovanje SŠSft? KS& v novi ali stari hiši. Plačam do 3000 K mesečno. - Ponudbe na Aloma Compa-ny, Ljubljain, pod: G. J. Tnkoj. 5893 "7O BnSriPOlfS rabimo večje število La DfcJ.UidU malo rabljenih piaal-nih strojev. Naš zastopnik obišče v nekaj dneh tudi Ljubljano, da prevzame v nakup stroje. Ofcrte prosimo pod »Belgrad« oddati pri vratarju hotela »Slon«. PočeniliTnaprodaJ HIŠA z dobro zasajenim vinogradom, v bližini Žel. post. Ponikve pri Trebnjem. V hiši soba, kuhinja, klet, poleg hlev, svinjak, drvarnica; zraven tudi velika, z deteljo obsejana njiva in nekoliko sadnega vrta. - Več pove lastnica Helena SMREKAR, Višnja gora itev. 51. 5914 Naprodaj spalnica iimnicami in kuhinja, skoraj nova. — Ponudbe pod: «LEPA SPALNICA« na Aloma Compar.y, Ljubljana. 5895 JE: SPALNICA, JEDILNICA, KUHINJA, moderna oprava, mahagoni in oreh, ev. se lahko prevzame vse skupaj s stanovanjem vred. - Ponudbe pod: UGODNO na Aloma Companr, Ljubljana. 5894 nad 40 umetn. 1 not, ceno NAPRODAJ. Ljubljana, Aleksandrova cesto it. 10, III. nadstr. — Na ogled vsak dan od pol 2. do pol 4. popoldne. 5907 Na žago sprejmemo večjo količino "H in komisije. WKISSBACHER, d. i o. »., Ljubljana, Dunajska cesta itev. 66. 5921 POSOJILO z vknjižbo na posestvo IŠČE do zneska 100.000 Din firma, ki želi povečati promet. - Plača dobre obresti, vzame tudi družabnika. — Ponudbe pod: »SIGURNOST« na Aloran Companj, Ljubljana. Otroški vozički po znižani tovarniški ceni v veliki izberi vsakovrstnih modelov. TRIBUNA, Ljubljana, Karlovska cesta i. 5844 Dospeli so benzin motorji, motorne krožne žage, motorne sesalke, motorni plug (sistem Simmeringer), nadalje stroj za pekarne, /abrikat Emil Pleva. Veliko skladišče Petravič i drugovi d, d. Telefon: 24-34 ZAGREB Palmotičeva ulica broj 66, Stran BL SLOVENEC, Ane 19. septembra KES. Štm.TCL Radi selitve surtat«8* SARNO s vpeljanim telefonom, pove uprava »Slovel Naslov lovenca. pod itev. 5880. KUPIM TAKOJ MANJŠE graščinsko posestvo t udobnim stanovanjem ali vilo, z večjim vrtom na Gorenjskem, v okolici Maribora ali Celja. Le natančne ponudbe z navedbo cene in prodajnih pogojev ter ločnim popisom, na upravo »Slovenca« pod »Takoj itev. 5886«. Mika izbera Otroških VOZIČKOV, DVOKOLES in MOTORJEV »Orionette«, Motorette«, -Ornega«, D. K. W„ ŠIVALNIH strojev po nizki ceni. Sprejmemo v popravo, za emajliranje z ogniem in poniklanje iste kakor tudi razne stroje. — TRIBUNA F. B. L., tovarna dvokoles in otroških .vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta 4. CENO NAPRODAJ KOMPLETNA OPRAVA ka špecerijsko trgovino, skupno ali posamezno. Naslov pri upravi pod 5t, 5772. iTrapist-sir, kg po 112 K postavno Slovenija, pošilja po povzetju mlekarna ŠVEAR, Lipovljani, Hrvatska. Globoko potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prehižno vest, da je naša iskreno ljubljena nepozabna hčerka, oziroma sestra in svakinja, gospodična Frida danes, 18. septembra, po dolgi bolezni, ▼ 23. letu, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v četrtek, 20. septembra, ob 14. uri iz liišc žalosti, Stari trg štev. 30, na pokopališče pri Sv. Kriin. Ljnbljana, dne 18. sept. 1923. Globoko žalujoči rodbini: TUREK - GUZELJ. Zahvala. Za trmogobrojno sožaije, izraženo nam povodom smrti naee ljubljene hčerke in sestre Marije Povšič se tem potom vsem kar najsrčnejše zahvaljujemo, posebej pa še častitim gg. duhovnikom, častitim sestram in Sol. vodstvu Lichtenturnovega zavoda, vsem součenkam za zadnje spremstvo, darovalcem šopkov in cvetlic, šolskim pevkam za ginljivo petje in govor ter končno vsem, ki so spremili pokojnico na njeni zadnji poti in jej izkazali poslednjo čast. Ljubljana, dne 17. sept. 1923. Žalujoči nže, mati in sestra. Vsakovrstne PILE b RA&FE izvrstno nasekava ter kupuje stare po najvUjih cenah IVAN FIGAR, pilarski m oster, Ljubljana. HRENOVA ofica 19. Tamburice prvarnEredne as jdtine d jene proirvada i« »««H P. BOGDANOV & CO., SISAK. TraBte djeuike! ■MHHBinillBBBBBIBPBBBIIII OTVORITEV Specialne zaloge tapet. Izdelkov ŽIMA vseh vrat — morska trava — vai ▼ stroko apadajoži predmeti.. — Točno in solidno delo po naročilu in popravila. Se priporoča Rud. Sever (prej BRATA SEVER), tapetnik ia deko-rater, Ljnbljana, Gospoavetsks cesta 6. Naprodaj je HIŠA v mestu Slovenije, t gostiln, keaceaijo, gospodar, poalopjetn, hlevom, ledenico, velikim dvoriščem z lastnim dovozom in vrtom. Pripravno za vsako obrt, trgovino ali industrijo, ležeče na prometni točki glavn. trg*. Cena Din 625X00. — Dopisi na opravo .Slovenca« pod šifro: .PROMETNA TOČKA*. 5838 Priporočajo se sledeče domače tvrdke: PRVOVRSTNE (Objava ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE Ivan Bogataj, konce s. elektrotehnično podjetje. Sv. Petra cesta 30. Još« Marini, Jeaenlce 54, Gorenjsko. KLEPARJI: Ranžoar & Smerkol, florijanska oL IS. Produktivna zadruga kleparjev, instalaterjev, koflarfev in krovcev v L: hijeni, Kolodvorska ulica štev. 18. Korn T, Poljanska cesta štev. & MEHANIČNA DELAVNICA) strune, vijolinet; in vse glasbene polreblčine kupite najceneje pri MINKI MODIC, Kopitarjeva uBca 1 (trafika nasproti Jngosl. tiskar.). pisalne, računske, razmnoževalne in dru- ;e pisarn, stroje popravlja in prenavlja .udovik Baraga, Šelenburgova ulica 6/1. PARNA PEKARNA: Jean Scfareva nasled. Jakob KAVČIČ, Gradišče itev. 5. 4 dinarje J STAVB. IN OALANT. KLEPARSTVOt Fereoc & Fncha, Ljubljana. kttrje Oc% j SPEDIOJSKA PODJETJA* »čehoslavija« d. d, Sodna oL 3, TeL46J Ranringer R, Cesta na mi- Seka. 7—9. TRGOVINA Z 2ELEZNIN03 Sušnik A, Zaloška cesta Si 21. Ljobfian« TRGOV. Z DEŽNIKI IN SOLNCNOCb KOknS U Mestni bg 15. TRGOV. Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM: Fran Erjavec, pri cZlati lopati«, Valv> rajev trg štev. 7. ZALOGA POHIŠTVA: F. Fajdiga sin. Sv. Petra cesta Bc*. ti. KISELJAK Prodam hišo z VRTOM v Novem mestu, Kasteličeva ulica štev. 113 5855 ZAGREB Ilica št 69. Tel. 18 BEOGRAD Balkanska uL25 Tel. 30—05 Prodam vilo z vrtom, VrCAVA - PTUJ, močno zidana s 3 sobami, podstrešno sobo s svinjakom in z drugimi pritiklinami. Klet je zelo velika in cementirana. Cena je ugodna. Vprašanja na Habjanič, Ptuj, Ormoška cesta 5. 5861 Amerikanci pozor! Radi preselitve se proda HIŠA v sredini Ljubljane za 2500 dolarjev. Stanovanje in lepa suha klet takoj na razpolago. — Pismene ponudbe na upravo .Slovenca« pod šifro «AMERIKANEC«. 5801 Pucli- motor 2K HP in pomožni MOTORJI različnih j znamk po nizki ceni naprodaj. — «TR1- j F. B. L, Ljubljana, Karlovska i Brzojavi: »Stroj« Skladišče «POLDI« orodnega in konstrukcijskega JEKLA, jeklenih ŽIC in PLOČEVINE. ■■aBBMBMSSBBBBHBBIBOMEBB BUNA cesta štev. 4 5845 ! Najboljši premog, drva in! nniia KUPITE najceneje pri DRUŽBI . UyiJC ILIRIJA, Ljubljana, Kralja Pe- -tra trg itev. 8, telefon Stev. 220. 2447 Tovorni avto FROSCH BISSING POCENI NAPRODAJ. AVTO FLORJANČIČ, Ljubljana. Realitetna pisarna ARZEHŠEK & COMP., d. z o. z., Celje, Kralja Petra c. 22, IMA NAPRODAJ: hiše, vile, graščine, gostilne, trgovine, vsakovrstna kmetijska posestva, gozdna in veleposestva, žage, mline i- t. d. BiiiiaoiišiiiaiiiiiBiiiiii NAJCENEJŠE in najboljše KRITJE Je »AZBEST« CEMENTNI ŠKRILJ. Dobavlja in krije «KAMENIT«, tovarna umetnega škrilja in elektrarna, LAŠKO. Ustanovljena leta. 1910. BBBBBSBBBBBBBOHIBIBBBBBBBBgB zamenjam stanovanje obstoječe iz sobe in kuhinje z električno razsvetljavo in vsemi pritiklinami v Sp. Šiški z enakim ali malo večjim. Cenjene oonudbe na upravo »Slovenca« pod ši-V fro: «LIČNQ STANOVANJE«. ZAHTEVAJTE POVSOD SAMO »IUt5« ANTRACEN - ČRNILO, kalero se prodaja v korist »Jugoslovanske Matice«. 5704 III AUTO III BENCIN PNEUMAHKA OLJE VSA POPRAVILA MAST IN VOŽN1E JUGO-AUTO d. z o. z. v Ljubljani. Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nndi Popolnoma varno naložita svoj denar v VZAJEMNI POSOJILNICI tf LJUBLJANI r. z. s o, z. — sedaj polog nunska cerkva, poleti 1.1923 v svoji lastni palači ob MikloSiSevi cesti poleg hotela „UNION". Hranilne Vloge se (R ©1 brez odbitka rentnega in obrestujejo po W \Q invalidskega davka. Vloge v tekočem računa se obrestujejo po 51|2°|o Hranilne vloge vezane na dobo pol leta po • VL Uečji zneski ie obestaielo po dogooora. lakot po dnevnih cenim tz sftSam&a ZoHreD vse DOBAVLJAMO stroje in orodje za mizarje, tvornice pohištva, kolarje in žage; z« ključavnlfiarje, na. hanike in delavnice za popravila; za kleparje, tvoraiee pločevinastih in kovinskih predmetov. — Bogato skladišče transmtsij, sirovooljnlh in benzln-motorjev, kakor tudi naprave za varenje kovin. Manufaktura KRISPER Pridelovanje vate Ljubljana, Rožna ulica stev. 19. Prideluje in ima v zalogi vse vrste pa-w.u£ne VATE. - Za odeje, krrnarstvo, b andažiste in kcmfekcioaarjg. Orodje in stroji dion, dr. KARL ]ETZBACHER ZAGREB Vlaška nliea 25. Zahvala. Iskrena hvala vsem, ki ste spremili našega očeta, starega očeta, tasta, gospoda Leopolda Simončiča trgovca, posestnika itd. na njegovi zadnji potu Iskrena hvala gospodom pevcem za ganljivo petje ter vsem darovalcem prekrasnih vencev in šopkov. LJUBLJANA, dne 17. septembra 1928. Žalujoče rodbine: SDfOKCIC, AUSBC, DEMŠAR. t. Rozman 1, Aleksandrova c. 57. priporoča vse vrste kanditov (bonbonov) po najnižjih tovarn, cenah. Pozor! vozni red Pozor! vseh železnišk b, poštnih io avtomcb%ih prog v Sloveniji, s prikiaditojo na Inozsmaka proge, s kužno kari* Slovenije v merila I :£73.000, je ravnokar Izidi V s • b i n a i L Splošni del: Cene za poštne vožnje. Železniška t&rita za prevoz potnikov m prtljage. Maksimalna tarifa za izvoščke. Kolkovine Konzulati. Postne pristojbine. Pristojbine za železniške no-sače. Važne telefonske številke. II. železniški vozni redi: Direktni, spalni in Jedilni vozovi Odhod in prihod vseh potniških vlakov. Pregled vseh želesn. prog. HI. Pocesml vozni redi: Poštni, avtomobilnL IV. Seznam postaj. V. Priloga: Kurzna karta Slovenije v merilu 1:475.000 z vsemi železniškimi progami in postajami, vse poštne in avtomobllne proge, vse poštne urade z označbo, Ce ina pošta brzojav oziroma telefon. Dobi se v vseh knjigarnah in trafikah za ceno 15. Dinarjev. Direktna nar oži a sprejema Zvezna tiskarna in kn]igarna v Ljubljani, Wolfova nL L JESNA Brata POHL1N L dr. TVORNICA: vlasnlc. hEjaidc, rlnčic z» čevlje, kovlnastlh gumbov Itd. Liablfaaa S, po&tni predal m sprejema vsa naročila, ki se takoj in v vsaki množini izvršuje|o. Zahtevajte vzorec in cenik. Pri večjih naročilih popust Odobreno od ministerstva Narodnega zdravja novoiznajdeno in klinično preizkušeno zdravilo kot najboljše sredstvo proti revmatizmu je ^Radio balsamica" dr. Ivana Rahle|eva Zdravilo je patentirano in zaščiteno z znamko v nafi državi in v vsem kulturnem svetu. Izdeluje in razpošilja se po vsem svetn samo iz laboratorija dr. IVAN RAHLEJEVA iz Bleda, sedaj preseljenega iz Ljubljane v Beograd. Za iniormaeije se je obrniti na iaboratorij dr, Ivana Rahlefeva, Beograd, Kosovska štev. 43. GOSPODINJE zahtevajte povsod najboljšo angleško kremo v vseh barvah. GLAVNO ZASTOPSTVO ^FORTUNA* Bizjak A drug, LJUBLJANA, Krekov trg 7-8 poleg Mestnega doma. Proda se: Puch-motor H- P, In pomožni motorji tA^ H P. po nizki ceni — AVTO FLORJANČIČ, LJUBLJANA. 4454 Izdata konzorcij ^Slovenca«. pdtfovorni urednik: Mihael Moškerc v Liubliani Slavensha banha d. (L, Zagreb Podružnica: Ljubljana, S?. Petra cesta Zf DelntSba glavnica Din B0.00DJ100*—-Režem prefio Din lZ,S0Q*Q(Hr— Vloge čez Din 125,000.000-— Beograd, Bjelovar, Brod n. S^ Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Ša-bac, Šibenik, Vršac, Wien. Ekspoziture: Rogaška Slatina (vseziji), škofja Loka, Jesenice. Buenoa Aires, Rosario de Santa Fe. Milijacije: Slovenska banka, Ljubljana, Jugosla-venska industrijska banka d. d^ Split, Balkan Bank r. t., Budapest, Vaczi utca 35. Isvriu^a vsa banSne posla najkulantnaja. Jugoslovanska tiskarna v IJublianl,