AZIENDA AGRICOLA BIRTIGGIORGETTA VERNASSO (S. Pietro al Natisone) Tel. 0432.727849 novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Poste Italiane Spa - Spedizione in abbonamento postale - 45 % ■ art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Fibaie di Udine TAXEPERQUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 44 (1742) Čedad, sreda, 16. novembra 2011 DaHe Valfi LEGNA del posto CIPOLLE PATATE Prva abonmajska sezona SSG v Benečiji Majhna po obsegu, velika po pomenu “Majhna” po obsegu, a zelo velika po pomenu. Abonmajska sezona Slovenskega stalnega gledališča v Benečiji, ki sta jo v Čedadu pred nekaj dnevi uvedla predstava Nekropola po romanu Borisa Pahorja in branje odlomkov iz njegovih del Moj tržaški naslov, predstavlja veliko novost in obogatitev slovenske kulturne ponudbe v Videnški pokrajini. Obenem je priložnost, da Slovensko stalno gledališče preseže okvir tržaškosti in delne go-riškosti ter začne polno uveljavljati svoje poslanstvo gledališke kulturne ustanove, ki je izraz celotne slovenske manjšinske skupnosti in v službi vsega obmejnega teritorija. Tradicija gostovanj SSG v Benečiji sega globoko nazaj v zgodovino. Prvič je na pobudo takratnega direktorja Fibberta Benedetiča nastopilo v Spetru leta 1968 za Dan emigranta. Gostovanja pa so imela vedno značaj občasnosti in v zad- njih letih so bile predstave v glavnem namenjene otroški pubbki v Špetru. Letos nam SSG, v sodelovanju z Inštitutom za slovensko kulturo, kot sta povedali v Čedadu predsednica gledališča Maja Lapornik in direktorica Inštituta Marina Cernetig, ponuja prvo abonmajsko sezono s štirimi predstavami. A ne gre samo za štiri predstave, pač pa za projekt, ki povezuje Benečijo s Čedadom in Posočjem, kar je dandanes stalnica v kulturni politiki slovenskih organizacij na Videnskem. V naš dialog s slovenskim in itahjanskim kulturnim prostorom se ustvarjalno ter plodno vključuje SSG. Slovenci v videnski pokrajini pa ne smemo zamuditi priložnosti, da sami in z našo mladino uživamo ob lepi umetniški slovenski besedi. Zato z vpisovanjem abonmaja podprimo projekt, ki nas bo kulturno obogatil in istočasno bolj tesno povezal obmejne ljudi, (jn) . V okviru Spacalove razstave so v Čedadu predstavili Nekropolo po romanu Borisa Pahorja (zgoraj) in odlomke iz Pahorjevih del v recitalu Moj tržaški naslov Srečanje s Pahorjevo besedo v Čedadu Od januarja bo tudi Benečija imela svoj redni abonma za predstave Slovenskega stalnega gledališča. Do tedaj pa bo gledališče večkrat prisotno v videnski pokrajini z različnimi ponudbami. Vabilo k abonmaju se je začelo v četrtek v cerkvi Santa Maria dei Battuti v Čedadu, kjer je bila na sporedu enkratna ponovitev predstave ‘Nekropola’, ki jo je po romanu Borisa Pahorja režiral Boris Kobal. Občinstvo, ki se je odzvalo v lepem številu, sta pozdravili predsednica upravnega odbora SSG Maja Lapornik in ravnateljica Inštituta za slovensko kulturo Marina Cernetig. beri na strani 6 Sul palco del Ristori venerdì la voce delle minoranze Slovenske organizacije še vedno brez obljubljenih sredstev iz Rima Manjkajoči poltretji milijon evrov naj anticipira Dežela FJK Berlusconijeva vada je padla in nov predsedniški kandidat Mario Monti je na delu za sestavo nove vlade, ki ima nalogo rešiti državo iz globoke ekonomske in finančne krize. Pred tem je bil v soboto, 12. novembra, sprejet zadnji finančni dokument, v njem pa na žalost ni Identità, lingue e toponomastica, un convegno a Cividale e S. Pietro n GNAS TRIBIL SUP-GORENJI IA P0DLACH-P0DLA PODCOSTNE - P0DH0STNE chiesetta votiva di S. Mattia cierkuca Sv. Matija Da giovedì 17 a sabato 19 novembre si terrà a Cividale del Friuli e a San Pietro al Natisone il Convegno internazionale di studi Nomi, Luoghi, Identità. Toponomastica e Politiche Linguistiche - Names, Places, Iden-tities. Toponymy and Linguistics Policies, organizzato dalla Società Filologica Friulana e dal Gruppo di Studio sulle Politiche Linguistiche (GSPL) della Società di Linguistica Italiana (SLI), in collaborazione con l’Università degli Studi di Udine e la Regione autonoma Friuli Venezia Giulia. Il convegno vuole essere un’occasione per la presentazione, la discussione e il dibattito di questioni teoriche e pratiche relative alle politiche linguistiche in materia di toponomastica tra gli studiosi di differenti settori disciplinari: linguistica, geografia, diritto. segue a pagina 4 ' nobenega določila, ki naj bi sprostilo manjkajoča finančna sredstva (2,5 milijona evrov), namenjena slovenski manjšini za leto 2011. Dežela naj anticipira izplačilo v Rimu enajst mesecev zamrznjenih finančnih sredstev za slovenske organizacije in ustanove. To je predlog deželnih svetovnikov Igorja Kocijančiča in Igorja Gabrovca. Podobno stališče je pred dnevi izrazila tudi slovenska senatorka Tamara Blažina. Denarje namensko že vezan, ugotavljata slovenska deželna svetnika, ostaja pa še naprej blokiran na finančnem ministrstvu v pričakovanju na dva možna razpleta: prvo pot predstavlja naslednji zakon finančnega značaja (morda že tako imenovani milleproroghe), medtem ko je druga možnost podpis ministrskega dekreta, ki bi bil v tem smislu prav tako polnomočen. »Dežela je zaradi nejasnih razvojev odnosov z rimsko vlado prav v teh dneh zamrznila izplačilo 370 milijonov euro v t.i. vsedržavni solidarnostni sklad. Odločitev deželne vlade je v tem trenutku popolnoma razumljiva in upravičena. Zato pa sva tudi v tej luči predsedniku Renzu Tondu že predlagala, naj iz deželnih blagajn vnaprej izplača vsoto pol tretjega milijona euro,« sta napisala v skupnem sporočilu Gabrovec in Kocijančič. beri na strani 3 Un evento eccezionale è in programma venerdì, 18 novembre, al cinema Ristori di Cividale. Inserito nel programma di Suns Sclesis di Europe che unisce due importanti appuntamenti, Liet International 2011, il Festival europeo della canzone in lingua di minoranza e la Mostre dal Cine che promuove il cinema europeo nelle lingue meno diffuse, il concerto cividale-se Musiche - Muzike, presenta quattro formazioni in rappresentanza di altrettanti universi culturali, molto distanti tra di loro dal punto di vista geografico, ma uniti dallo stesso impegno e dalla passione per una musica che affonda le radici nella tradizione culturale ma la interpreta in tratti e stili moderni con grande attenzione alla ricerca di nuove forme espressive. Sul palco del Ristori, oltre alla formazione slovena di casa nostra, i BK evolution, che dedicheranno il concerto al ricordo di Kekko Ber-gnach, si esibiranno i Silent Woo Gore, Rezia Ladina ed i Rolffa. Il nome Silent Woo Gore (silenziosa canzone dell’acqua) è un misto di inglese e lingua udmurta (repubblica uralica nel cuore della Russia) e testimonia chiaramente l’unione di suoni globali e melodie tradizionali rappresentata da questo gruppo. Rezia Ladina è cresciuta nella bassa Engadina, valle del cantone dei Grigioni dove si parla una variante della lingua romancia. Le sue composizioni si richiamano alle melodie tradizionali di queste zone, filtrate attraverso la sua solida formazione jazz; i testi intimisti di quest’artista non possono che essere nella sua lingua madre, il vallader. I Rollfa rappresentano i Sami della Lapponia, la popolazione indigena più nordica d’Europa. Nella loro musica lo joik (canto tradizionale sami della Lapponia) incontra e si fonde con i generi più disparati quali reg-gae, ska e country. Il concerto avrà inizio alle ore 21 e l'ingresso è libero. Suns Sclesis di Europe è promosso e finanziato dall'Arlef - Ag-jenzie Regional pe Lenghe Furlane, cofinanziato da Provincia e Comune di Udine e dal teatro Giovanni da Udine e si avvale di numerosi partners. Per il concerto a Cividale hanno collaborato il Comune di Cividale, l'Istituto per la cultura slovena ed il circolo Ivan Trinko. segue a pagina 6 -ri jì' *3§ IlBi ■ Mi j " - «bSi vNra bha i In concerto anche Rezia Ladina, voce della vai Engadina romancia Sreda, 16. novembra 2011 2 I pareri sul disegno di legge approvato dalla maggioranza regionale Unioni montane, disattese le istanze dei nostri sindaci “Il mio è un parere del tutto negativo. Si sono persi due anni, è stato chiesto ai sindaci un documento che abbiamo approvato a larga maggioranza e poi il centro-destra regionale ci ha detto: abbiamo scherzato.” Non usa mezzi termini il sindaco di Pulfero, Piergiorgio Domeniš, per bocciare il provvedimento con cui il consiglio regionale ha dato via libera alla legge che istituisce le Unioni montane. Molti i motivi della contrarietà da parte di Domeniš: “Si parla tanto di risparmio dei costi della politica - afferma - e poi si istituiscono otto nuovi enti al posto di quattro. Si parlava di raggruppamenti di una certa consistenza, con almeno 15 mila abitanti, e invece non sarà così, arriveremo a malapena a 6 mila perché Cividale difficilmente ci starà, Prepotto sembra guardare più verso Gorizia, e Torreano verso Cividale e Moimacco. Non è poi chiaro cosa succederà con il personale, per altro in questi due anni la Comuni- Piergiorgio Domeniš tà montana ha perso molti dei tecnici che aveva, un patrimonio importante, ora bisognerà iniziare daccapo, quindi perdere tempo, e con i programmi europei che incombono non si può certo parlare di prospettive per le Valli.” Il sindaco di Pulfero getta uno sguardo anche sull’altra vallata, quella del Torre: “Lì probabilmente l’Unione comprenderà solo At-timis, Faedis, Taipana e Lu-severa, un’altra piccola realtà. Meglio sarebbe stato creare un unico ente unendo i Comuni del Natisone e del Mario Zufferli Torre”. In definitiva “è stata una maniera, da parte del governo regionale, per arrivare al 2013 senza aver fatto nulla.” Il sindaco di Drenchia, Mario Zufferli, non è così drastico ma esprime comunque non poche perplessità: “Era meglio lasciare le cose come stavano, con la Comunità montana che avevamo, poi all’interno di essa si sarebbe trovata una forma di associazione tra Comuni più consolidata. Mettere insieme piccole ‘miserie’ non risolve certo i problemi, l’ente montano che comprendeva Tor- Stefano Balloch re, Natisone e Collio aveva invece un peso anche per quanto riguarda i rapporti trasfrontalieri. E una legge dettata più da questioni politiche che da altro, una riforma non deve però smantellare le peculiarità storiche e linguistiche di un territorio.” Infine il primo cittadino di Cividale Stefano Balloch non si sbilancia su quale sarà la scelta della cittadina, se entrare a far parte del nuovo ente: “Siamo ancora in una fase di analisi del documento, certo Cividale ha già espresso in varie forme l’esigenza di una forte sinergia con i Comuni delle Valli del Natisone, in passato all’interno della Comunità montana ci sono state contrapposizioni che non hanno giovato al territorio, una situazione che, è il mio auspicio, deve essere definitivamente superata.” (m.o.) Pismo iz Rim Stojan Spetič Prijateljica, po rodu Furlanka, ki živi v srednji Italiji, mi je prejšnjega dne poslala navdušeno kratko sporočilo na mobitel: “Kako lep je prvi dan brez Črnega viteza... Tudi moji poljubi so sedaj svobodni.” Tako razmišljajo mnogi. Tudi tisti, ki so s pesmijo in metanjem novčičev spremlj ali vladno avtomobilsko kolono do Kvirinala in nazaj, do Palače Grazioli. In vendar mi Berlusconijev padec vzbuja tudi drugačne, deljene občutke. Po eni strani sem vesel, da ne vlada več, po drugi pa mi je žal, da ga ni zapodilo italijansko ljudstvo, niti parlamentarna opozicija z nezaupnico, pač pa evropski finančni krogi s svojimi špekulacijami. Pravijo, da seje vse dogajalo na tržiščih kapitala, toda to ni povsem res. Nekje so vendar osebe, iz mesa in kosti, ki so se usedle za mizo in dogovo- rile, kako špekulativno napasti šibko Italijo in si jo podrediti, kakor kolonijo. Evropski finančni mogotci so torej preko EU poslali v Rim svojega komisarja, da zamenja vlado, ki ni bila sposobna udejanjiti 39 navodil evropske centralne banke. Gre celo za nesmiselne podrobnosti, kot poklicno izobraževanje šolnikov, ki z gospodarsko krizo nima nobene zveze, in navodila, kako privatizirati vodo kljub referendumu. Nova vlada, ki ni nastala v parlamentu, pač pa med Brusljem, borzami in Kvirinalom, naj bi uresničila Berlusconijev stabilizacijski načrt, ki gaje parlament po kratkem postopku že odobril. Program torej že ima, le uresničiti ga mora in to z neizprosno strogostjo. V njem so klestenja pokojninskega sistema, odpuščanje z dela in siceršnji rezi javne potrošnje, ni pa obdavčevanja velikih bogastev, finančne špekulacije in krčenja vojaških stroškov. Parlamentarna podpora novi vladi Maria Montija bo skoraj popolna, kar v bistvu izničuje razlike med levim cen- trom in desnico. Še več, Berlusconi daje razumeti, da bo do vlade kritičen in si bo v prihodnjih mesecih nabiral točke za prihodnjo volilno kampanjo. Kdo pa je ta Mario Monti? Evropski komisar, še prej docent na privatni univerzi Bocconi v Milanu, strokovni svetovalec banke Goldman Sachs, kjer so delali tudi Gianni Letta, Mario Draghi in Romano Prodi. Da bi ga prepričal, naj sprejme težko nalogo opraviti posle, ki niso nikomur všeč, mu je predsednik republike Napolitano, pravi režiser z jekleno pestjo v mehkih rokavicah, zagotovil mesto dosmrtnega senatorja. Dejansko gaje nagradil še preden bi naredil karkoli dobrega ali slabega. In kakšne bodo, po mojem, politične posledice? Spremenile se bodo vse dosedanje strategije. Leva sredina ne obstaja več, snuje se veliko zavezništvo na centru med zmernimi reformisti, centristi in zmernejšo desnico. V demokratskih vrstah je dejanski poraženec Bersani, kije upal na Novo Oljko in zavezništvo med naprednim in demokratičnim polom. Čez leto in dan, ko bo Italija normalizirana, bomo lahko govorili o tretji republiki. In novi ustavi. Slovenci po obdavčitvi na 8. mestu v OECD Slovenci so močno davčno obremenjeni, a je kljub temu na svetu več držav z večjo obdavčitvijo. Med državami OECD se Slovenija glede na svojo stopnjo davčne obremenjenosti (upoštevajoč skupno obremenitev povprečne bruto plače) uvršča na osmo mesto. Po drugi strani pa se Slovenci pri dohodnini hitro uvrstijo v najvišji davčni razred (po tej lestvici je na drugem mestu v Eu). To so le nekateri izmed izsledkov mednarodne primerjave davkov, ki jo je skupaj s kolegi opravil izredni profesor na katedri za finance in denar pri ljubljanski ekonomski fakulteti dr. Mitja Čok. Pri tem gre sicer samo za primerjavo davkov na dohodnine, medtem ko v Sloveniji še niso izvedli raziskave, ki bi na ravni posameznika upoštevala vse dajatve, ki jih je treba plačati državi, torej tudi davek na obresti, na dodano vrednost in druge. Kot je povedal dr. Čok v intervjuju za dnevnik Delo, je slovenska zgornja predpisana stopnja obdavčitve dohodnine (reddito) 41%, kar ni ne med najvišjimi ne med najnižjimi v 27 državah Evropske unije. Toda do take obdavčitve so letos Slovenci prišli že pri 15.269 evrih dohodninske osnove. Podobno se dogaja na Malti in v Poljski, kjer naj višjo stopnjo davčne obremenjenosti dosežejo pri 19.500 oziroma 21.435 evri. V Avstriji je meja pri 60.000 evrih, pri nas v Italiji pa pri 75.000 evrih. Poglavje zase predstavljajo Madžari, saj je pri njih proporcionalna stopnja obdavčitve 20,3 odstotka ne glede na dohodninsko osnovo, vendar je enotna davčna stopnja v veljavi v marsikateri državi, tudi v Evropski uniji. V Sloveniji uporabljajo po davčni reformi iz leta 2006 tri-razredno dohodninsko lestvico, na kateri so stopnje obdavčitve 16, 27 in 41 odstotkov. Tedaj seje dolgo časa govorilo o možnosti uvedbe enotne davčne stopnje, do tega pa na koncu ni prišlo. Zaradi nizke dohodninske osnove, s katero slovenski davčni zavezanci preidejo v najvišji razred obdavčitve, pa je šte- vilo “bogatih” kar veliko. Če je slovensko delovno aktivno prebivalstvo razmeroma visoko obdavčeno, pa to ne velja za upokojence. Slovenija spada namreč med tiste države (teh je mnogo), Iger so upokojenci zelo malo obdavčeni. Zaradi posebne olajšave približno 75% pokojnin z dohodnino sploh ni obdavčenih, od lani pa so pokojnine iz mesečne rente iz dodatnega pokojninskega sklada obdavčene le do 50%. Glede na gospodarske in finančne razmere v Sloveniji dr. Čok ne verjame, da se bo davčna obremenitev Slovencev kratkoročno znižala. Bolj realna možnost je celo višanje obdavčitve (pri tem pa ni nujno, da se bo višala davčna obremenjenost pri dohodninah). Vse bo odvisno od gospodarske rasti in proračunskega primanjkljaja, na fiskalo pa bo po mnenju strokovnjaka z ljubljanske ekonomske fakultete nedvomno vplivala pokojninska reforma, saj se po sedanji ureditvi vsako leto izdatki povečajo za 150 milijonov evrov, zaradi tega pa se povišujejo tudi obresti za javni dolg, ker ima Slovenija po padcu pokojninske reforme, ki jo je predlagala Pahorjeva vlada, slabši mednarodni rating. Tudi dr. Čok vidi eno velikih davčnih rezerv (poleg boja proti davčni utaji) Slovenije v višanju davka na dodano vrednost (Iva). Dvig najvišje stopnje DDV za eno odstotno točko (z 20 na 21%, znižana stopnja 8,5% pa bi ostala nespremenjena) bi pomenil prihodke za 170 milijonov evrov, a lahko to privede tudi do negativnih učinkov. Po drugi strani pa so podobno že ukrepale tudi druge evropske države, na primer Italija in Madžarska. Avstrija pa svojih stopenj DDV 10 in 20% ni spreminjala. Druge države so višale tudi trošarine (accise), a so v Sloveniji te po mednarodni primerjavi že visoke. Trošarine predstavljajo namreč za Slovenijo pomemben vir proračuna. Leta 2009 so znašale 4,1% BDP, kar je bila 3. najvišja stopnja v EU. Večji delež sta imeli le Bolgarija in Estonija. kratke.si Arbitrato sul confine con la Croazia, la Slovenia ha scelto gli avvocati Il gruppo che rappresenterà gli interessi della Slovenia all’arbitrato per il confine con la Croazia sarà guidato dal francese Allain Pellet con il quale collaboreranno Va-silka Sancin, l’inglese Michael Wo-od e l’americano Rodman Bundy. Gli ultimi due hanno molta esperienza nelle dispute per i confini territoriali. Per quanto riguarda gli arbitri, la Slovenia ha scelto Jemej Se-kolec, la Croazia Budislav Vukas, gli altri tre verranno scelti dall’elenco della commissione europea. Elezioni parlamentari anticipate, la quota rosa ampiamente superata Nella prossima legislatura, in parlamento potrebbero sedere molte più donne rispetto alla precedente (14 su 90). La maggioranza dei partiti ha infatti ampiamente superato la quota rosa (35%) nelle proprie liste. Tra i candidati di Pozitivna Slovenija di Jankovič le donne sono ad esempio quasi la metà (48%). Il partito che meno si è distanziato dalla percentuale minima prevista dalla legge è quello dei democratici (SDS) di Janša con il 36% di donne tra i candidati. Nel Gornje Posočje tra i candidati anche Krivec (SDS) e Kavčič (PS) Alle elezioni parlamentari del 4 dicembre si contenderanno un posto da deputato anche il sindaco di Bovec Danijel Krivec che, in caso di elezione, dovrebbe rinunciare alla carica di primo cittadino, e l’ex sindaco di Kobarid Robert Kavčič. Krivec (SDS) è stato eletto parlamentare per la prima volta nel 2004 ed è stato riconfermato nel 2008. Kavčič, a cui nel 2010 i cittadini avevano preferito Darja Hauptman, ha invece aderito al partito di Jankovič Pozitivna Slovenija. Roberto Battelli in parlamento come rappresentante degli italiani Anche nella nuova legislatura la comunità italiana in Slovenia sarà rappresentata in parlamento da Roberto Battelli, che è stato l’unico a candidarsi a deputato di minoranza e sarà dunque certamente eletto. Per quanto riguarda la comunità ungherese invece, i candidati sono due. A sfidare il 4 dicembre Là-szló Gòncz, il rappresentante degli ungheresi in Slovenia dal 2008, sarà Dušan Orban di Hodoš nel Prekmurje, il figlio dell’ex sindaco Ludvik Orban. Elezioni politiche del 4 dicembre, numerosi i partiti partecipanti Sono ventuno i partiti che hanno presentato le proprie Uste (per un totale di 1.376 candidati) per le elezioni parlamentari del 4 dicembre entro il termine previsto del 9 novembre. Tra questi, sedici hanno presentato le proprie Uste in tutte le otto circoscrizioni elettoraU. La commissione elettorale, dopo aver riscontrato deUe irregolarità, ha però già respinto le Uste di alcuni partiti in uno o più circoscrizioni, perciò il numero dei partecipanti è destinato a diminuire. Sreda, 16. novembra 2011 Mercoledì 9 novembre nell’ambito del convegno “Lingue, diritti, tutela: prospettive della legge sulle minoranze linguistiche” è stato presentato a Udine presso il Polo di Scienze della Formazione il volume di Marco Stolfo “Si ses europeu, faed-da in sardu - Se sei europeo, parla sardo”. La frase ricalca la frase “si ses italianu, fa-edda in sardu” (Se sei italiano, parla in sardo) che i soldati della Brigata Sassari dicevano combattendo la Prima Guerra Mondiale. Sta a significare che il sardo è una lingua d’Europa, come le altre, e con l’Europa si confronta; e che ai giorni nostri può essere parlata in qualsiasi ambito ed è un diritto dei Sardi. Prima dell’intervento dell’autore hanno portato il proprio saluto il consigliere della Provincia di Oristano Angelo Mele e la coordinatrice dei Circoli Sardi del Friuli Venezia Giulia Maria Concetta Marceddu. Quest’ulti-ma, in particolare, ha fatto appello alle autorità sarde perché smuovano le acque in Sardegna, che vive un brutto periodo di crisi economica, ma soprattutto culturale. In particolare, per ciò che riguarda l’aspetto linguistico, la Marceddu ha denunciato che nelle scuole sarde si è partiti tardi con l’insegnamento della lingua sarda e si fa comunque troppo poco. Anche l’impegno degli enti Tabelle bilingui e non solo Fino al 15 dicembre gli Enti locali, le Aziende sanitarie e le Camere di commercio possono presentare le domande di contributo per l'uso delle lingue minoritarie (sloveno, friulano e tedesco) nella pubblica amministrazione. Si tratta di fondi statali (in base alla legge 482, articoli 9 e 15) relativi all’anno 2011. Queste le tipologie di progetto previste: sportello linguistico, segnaletica e cartellonistica, spese per traduttori ed interpreti, spese per la formazione del personale, creazione o potenziamento di siti web istituzionali, realizzazione di notiziari cartacei e programmi radiotelevisivi a fini istituzionali. A Udine un convegno sulla legge 482/1999 Lingue, diritti, tutela: applicazione e prospettive della legge sulle minoranze linguistiche S. Pietro al Natisone: esempio d’eccellenza per la scuola e di apatia dell’amministrazione comunale pubblici nella promozione della lingua è scarso. La co-ordinatrice sarda ha quindi chiesto un maggiore sforzo, in particolare alle istituzioni, affinché collaborando con i circoli culturali sardi presenti anche al di fuori dell’isola compiano un grande passo avanti nella difesa e valorizzazione della lingua e cultura sarda. La Marceddu ha proposto concretamente di portare a termine la traduzione della bibbia in lingua sarda, così come hanno già fatto i friulani, per dare a tutti i sardi “la gioia di pregare nella propria lingua, vera anima del popolo e fondamento per ogni auspicabile progresso economico e sociale della Sardegna”. Interessante anche l’intervento dell’assessore del Comune di Udine Kristian Franzil che ha sottolineato come tante volte in Friuli si rischia di rimanere intrappolati in un “recinto provinciale” quando si discute sulla promozione delle lingue minoritarie. “Basta pensare -ha detto Franzil - alla polemica che si è innestata dopo l’apposizione di tabelle se- gnaletiche bilingui a Udine: ciò che è considerato normale, ed anzi motivo di orgoglio in altre parti d’Europa, qui è ancora oggetto di contrasto. C’è necessità di interventi culturali per far comprendere il grande valore che riveste la lingua minoritaria per la comunità e per tutto il territorio”. Per sensibilizzare la popolazione sul tema, ha aggiunto l’assessore, risultano importanti pubblicazioni come quella di Stolfo nonché iniziative di carattere europeo come il Fe- stival internazionale delle lingue minoritarie che, quest’anno, si terrà tra Udine e Cividale dal 18 al 23 novembre. L’autore del libro “Si ses europeu, faedda in sardu” Marco Stolfo ha presentato in friulano i contenuti della nuova pubblicazione che s’incentra sullo studio e comprensione della legge 482/1999, normativa di tutela delle lingue di minoranza in Italia e dei termini che fanno parte del contesto più ampio e generale delle mi- Velika zaskrbljenost zaradi težav s financiranjem slovenske manjšine in njenih medijev s prve strani Globoko zaskrbljenost glede manjkajočega financiranja slovenske manjšinske skupnosti je prejšnji teden izrazila Slovenska kultumo-gospodarska zveza, ki je v tiskovnem sporočilu opozorila, daje položaj slovenskih ustanov in organizacij iz dneva v dan bolj dramatičen. »Vse do danes smo računali, da vsa zagotovila, ki so bila dana tako na najvišji bilateralni državni ravni kot tudi na pogovorih med manjšinskimi predstavniki in predstavniki italijanske vlade, predstavljajo verodostojno jamstvo za rešitev "formalnega" problema financiranja slovenskih manjšinskih organizacij« piše v sporočilu SKGZ. »Vsa diplomatska in druga zagotovila so bila prezrta, manjšina izigrana in predvsem naše organizacije grobo in skoraj nepopravljivo finančno prizadete. Iz rimskih virov nam je bila posredovana informacija, da je pri tem imelo odločilno vlogo "neprizadevanje" deželne vlade FJK, ki je vso zadevo površno obravnavala. Nenazadnje so ta sredstva namenjena prav deželni upravi, ki s tem lahko financira manjšino z državnimi in ne deželnimi sredstvi. Zanimivo bo torej vedeti, kaj bo v tej smeri naredila deželna vlada ter kako bo kljubovala takemu nesprejemljivemu rezu.« Težave s financiranjem ne veljajo le za tekoče leto 2011, temveč Uidi za naslednja leta, kot piše v zakonu o stabilnosti, opozarja SKGZ, ki obenem izraža zaskrblje- nost tudi nad dejstvom, da postajajo vse bolj negotovi prispevki za Primorski dnevnik in druge naše tednike in spričo težav glede konvencije med predsedstvom vlade in ustanovo RAI, kar postavlja pod velik vprašaj prihodnost in vlogo slovenskega sedeža Rai v Trstu. Če k temu dodamo še težave, ki jih beležimo pri reševanju vprašanja špetrske dvojezične šole, potem lahko zaUdimo, poudaija SKGZ, da so nekateri dejavniki tako v Rimu kot v naši deželi neprimerno interpretirali duh treh predsednikov Na-politana, Turka in Josipoviča, ki so lanskega julija v Trstu prinesli pomembno sporočilo Uidi glede vloge, ki jo imajo manjšinske narodne skupnosti v tem prostoru. I relatori al convegno sulla legge 482/1999 noranze. La correlatrice Silvana Schiava Facchin ha poi riportato alcuni esempi di tutela delle minoranze linguistiche in Friuli focalizzandosi sull’offerta formativa a scuola. La Facchin ha segnalato l’avvio di diversi progetti di insegnamento della lingua friulana nelle scuole, dalle scuole d’infanzia fino alle scuole superiori ed ha indicato come esempio d’eccellenza la scuola bilingue di San Pietro al Natisone, modello unico in Italia. “Spero A S. Pietro corsi per datori di lavoro La Kmečka zveza -Associazione Agricoltori organizza i corsi per Responsabili del Servizio di prevenzione e Protezione (RSPP), antincendio e primo soccorso obbligatori per i datori di lavoro che assumono dipendenti. I corsi si terranno a San Pietro al Natisone venerdì 25 novembre, giovedì 1. dicembre, giovedì 15 e venerdì 16 dicembre. Per iscrizioni ed informazioni telefonare alla Kmečka zveza-As-sociazione Agricoltori in via Manzoni 31 a Cividale del Friuli (tel/fax 0432/703119, e-mail: kz.cedad@libero.it. che si riesca ad estendere l’insegnamento bilingue italiano-sloveno fino alle superiori” ha aggiunto la prof. Schiavi che ha poi spiegato il funzionamento del modello di San Pietro ed ha concluso l’intervento auspicando che altre scuole adottino tale innovativa metodologia. Infine è intervenuto il prof. Ernesto Liesch che ha affermato che la legge 482/1999, con tutti i suoi limiti, è nel complesso una buona legge, ma non si è ancora raggiunta una soddisfacente applicazione anche a causa degli attori che dovrebbero dare attuazione alla normativa. I beneficiari della legge, ha evidenziato il correlatore, non hanno una precisa conoscenza, esprimono sostanzialmente dei bisogni, come ad esempio quello della formazione: tocca alle istituzioni agire per soddisfare le richieste. Tuttavia - ha segnalato il professore - le nostre istituzioni non hanno ancora raggiunto il livello corrispondente alle aspettative. “Continua ad esserci, per esempio - ha sotto-lineato Liesch - una discrasia completa tra ciò che viene fatto a scuola e ciò che viene fatto dai Comuni. Il collegamento con la scuola è praticamente nullo: ci sono parecchi casi in cui la scuola propone un’ottima attività formativa, mentre il Comune si disinteressa. Archetipo di questo comportamento è San Pietro al Natisone”. Secondo Liesch bisogna trovare un nuovo modo di programmazione, un nuovo modo di relazionarsi ed un nuovo modo di interagire in modo tale da definire chiaramente gli obiettivi da raggiungere. “Adesso - ha concluso - l’idea di cosa fare in materia di tutela parte dalla singola atomizzata entità che chiede il finanziamento e svolge delle attività. Si sente, dunque, la necessità di un centro, di un organo unico che superi la perniciosa divisione tra la parte istruzione ed il resto. Questa è anche una precisa raccomandazione del Consiglio d’Europa”. (I.C.) brevi.it Negozi “compro oro” e il rischio riciclaggio Regole severe sui negozi “compro oro” soprattutto in riferimento al-l’antiriciclaggio. A chiederlo l’Associazione italiana dei responsabili deH’antiriciclaggio e l’Associazione nazionale degli operatori professionali di oro. La richiesta è di applicare agli esercizi di “compro oro” regole sulla tracciabilità dei venditori e dei beni commerciali e l’obbligo di emettere lo scontrino fiscale. Sono solo 364 dei 28mila i negozi di “compro oro” regolarmente registrati alla Banca d’Italia. Pompei, l’area archeologica verrà messa in sicurezza Entro marzo 2012 dovrebbero cominciare i lavori di messa in sicurezza dell’area archeologica di Pompei (il 70% sarebbe a rischio crollo). I fondi necessari verranno garantiti anche dall’Unione europea che contribuirà con ben 105 milioni di euro, ma non si sa se basteranno. Il commissario Hahn la scorsa settimana ha visitato Pompei e ha promesso di vigilare su come verranno spesi i fondi Ue nel sito archeologi-co più celebre al mondo (2 milioni 310 mila i visitatori nel 2010). Disoccupati: solo uno su quattro trova lavoro entro un anno Secondo l’ultimo rapporto di Bankitalia basato sui dati del 2010, solo il 26,7% dei disoccupati alla ricerca di un primo o di un nuovo lavoro riesce a trovarlo in 12 mesi. Nel 2008 la percentuale ammontava a 33,5%. Le regioni meno in difficoltà sono a Nordest (37,2%, 33% considerato tutta l’Itaha settentrionale, quelle più in crisi al Sud, 21,3%), ma anche al Centro le probabilità di trovare lavoro sono al di sotto della media nazionale. I disoccupati over 35 sono quelli più in difficoltà. Bilingui, più rapidi ed efficienti a scegliere nelle situazioni difficili Una ricerca del San Raffaele di Milano, svolta in collaborazione con le università di Londra, Hong Kong e Barcellona, sostiene che il cervello di chi parla due lingue, soprattutto se il bilinguismo è acquisito fin da piccoli, riesce a scegliere in situazioni conflittuali in modo più veloce e con meno sforzo. Inoltre il bilinguismo regalerebbe anche altri vantaggi in termini di capacità cognitive: più creatività, flessibilità, maggiore capacità di concentrazione e fiducia in sé stessi. Università di Udine: le matricole sono oltre 4 mila Sono complessivamente 4.136 (+2,94% rispetto allo scorso anno) gli iscritti al primo anno che, alla data ufficiale di chiusura delle immatricolazioni del 7 novembre, hanno scelto i corsi di laurea triennale, a ciclo unico e magistrale dell’Università di Udine. L’incremento maggiore è stato registrato nei corsi di laurea magistrale (+18,16%). Tra le facoltà con più matricole quelle di Ingegneria (iscrizioni però in calo), Economia e Agraria con un aumento delle iscrizioni del 40,23%. Sreda, 16. novembra 2011 4 Toponomastica, identità e politiche linguistiche Un convegno internazionale a Cividale e San Pietro dalla prima pagina Il Convegno intemazionale “Nomi, Luoghi, Identità. Toponomastica e Politiche Linguistiche - Names, Places, Identities. Toponymy and Lin-guistics Policies” si aprirà a Cividale del Friuli, presso la chiesa di Santa Maria dei Battuti, giovedì 17 novembre alle ore 14.00. Dopo il saluto delle autorità interverranno Ver-mondo Brugnatelli (Università di Milano-Bicocca, La toponomastica come simbolo iden-titario e come strumento politico. Riflessioni introduttive), Valeria Piergigli (Università di Siena, Toponomastica e tutela delle minoranze linguistiche nell’ordinamento italiano. Spunti per una comparazione), Marcella Schmidt Miiller di Friedberg (Università di Milano-Bicocca, Scrivere il paesaggio), William Cisilino (Regione Autonoma Friuli Venezia Giuba, Toponomastica e lingue proprie del Friuh: il quadro normativo), Franco Fineo (Università di Udine, I nomi di luogo neU’appbcazione delle pobtiche di tutela hnguistica in Friuh Venezia Giuba). Neba mattinata di venerdì 18 novembre, dalle ore 9.30 sempre nella chiesa di Santa Maria dei Battuti a Cividale, interverranno Francesco Alti-mari (Università deba Calabria, I toponimi debe comunità arbèreshe d’Itaba tra richiami identitari e condizionamenti ideologici nei 150 anni di storia unitaria), Gughel-mo Cevobn (Università di Udine, La toponomastica in Istria e Dalmazia e la tutela giuridica deba minoranza autoctona itabana), Abdallah E1 Moun-tassir (Università Ibn Zohr Agadir, La toponymie berbère marocaine. Entre domination pohtique et revendication iden-titaire), Maria Del Mar Batbe i'v-; VM MUNICIPIO - Hotel de Ville - Town Hall - Kamun - Občina - Rathaus '■'iSsCiiiàiSl; iiTEld agaias Gutiérrez (Institut d’Estudis Catalans, Pobticas linguisti-cas en el campo de la toponimia: una mirada generai a Espana y Catalunya) e Mikel Gorrotxategi Nieto (Reai Aca-demia de la Lengua Vasca / Euskaltzaindia, La normahza-ción de la toponimia en el Pais Vasco, estado actual y proble-mas (pohticos, sociales, bngui-sticos...). Per la sessione pomeridiana di venerdì 18 novembre il convegno di studi si sposterà a San Pietro al Natisone dove, dabe ore 15.00, presso la Sala consiliare interverranno Magdalena Bielenia-Grajewska (Uni-wersytet Gdanski / SISSA, Company bnguistic identity through thè prism of toponymy), Maurizio Virdis (Università di Cagliari, Il patrimonio toponomastico sardo. Complessità, storia, prospettive), Federica Guerini (Università di Bergamo, Uso dei dialetti neba segnaletica stradale con nomi di locahtà: una panoramica suba provincia di Bergamo), Matteo Rivoira (Università di Torino, L’identità sul cartebo. Esperienze di bilinguismo toponomastico nebe valb occitane del Piemonte), Riccardo Regis e Nicola Du- berti (Università di Torino, Standardizzazione toponomastica in aree di confine: fi caso di Roccafolte Mondovì), Matej Šekli (Univerza v Ljubljani, Standardizzazione dei toponimi dell’area hnguistica slovena: teoria e prassi). Sabato 19 novembre, abe ore 9.30, il convegno torna a Cividale del Friuh. Chiuderanno quindi Rita Caprini (Università di Genova, Toponomastica ufficiale: dabe carte IGM al Tolomei), Roberto Fontanot (Trieste, La toponomastica e l’irredentismo), Enzo Caffarebi (Università di Roma Tor Vergata, Le pobtiche toponomastiche (e odonomastiche) neba scelta di nuovi nomi in Italia), Giorgio Marra-podi (Universitàt des Saarlan-des, La toponomastica che vorrei), Tomasz Wicherkiewicz (Uniwersytet Adama Mickie-wicza Poznan, Place-name engineering in communist Poland (and related issues), Boris Krivokapič (Megatrend Uni-verzitet, Beograd, Officiai use of national minority languages in Serbia in thè field of topo-nomy) e Cornelio Cesare De-sinan (Società Filologica Friulana, Polimorfia toponimica in Friuh e in altre regioni). ZELENI « LISTI Ace Mermolja Liberalne revolucije ni bilo Leta 1994 je podjetnik Silvio Berlusconi z natanko preračunanim televizijskim nastopom najavil svoj vstop apolitično areno. V nedeljo je, po odstopu z mesta predsednika vlade, ponovil nastop in deloma povzel to, kar je najavil leta 1994. Berlusconijev politični nastop je sledil dramatičnemu obdobju, ki je označevalo Italijo po padcu prve republike. Takrat sta po nalogu predsednika republike Scalfara prevzela krizno vlado najprej Giuliano Amato in nato Carlo Azeglio Ciampi. Njuni ukrepi so bili izjemno trdi, zahtevali so solze in kri, vendar se je Italija nekako izmazala iz svoje najhujše povojne krize (do današnje). Po razpadu strank, ki so državo vodile v povojnem času in velike opozicijske KPI, se je na čistini pojavil podjetnik in milijarder Berlusconi. V svojem retoričnem nagovoru je v bistvu obljubil liberalno revolucijo. Ni je natančno opredelil, vendar jo je prikazal kot rešitev za državo, ki ni prebolela hudih šokov in težav. Italija je resnično potrebovala spremembe v smislu liberalizacij, saj so vladne stranke prve republike zabredle v nevzdržno skrajnost. Postale so vsemogoče in obče prisotne, opozicijska KPI pa je morala računati na zaton komunističnih sistemov in držav. V osemdesetih letih so bile vladne stranke povsod: v bankah, v zavarovalnicah, v bolnišnicah, v gradbenem sektorju, v splošnejšem podjetništvu, v velikih gospodarskih koncernih itd. Ustvaril se je zlovešči spoj med gospodarstvom in politiko, kije po svoji naravi zahteval vedno več denarja. Stran- ke so pomagale podjetjem in posameznikom do zaslužkov, slednji pa so morali s podkupninami polniti vedno bolj lakomne blagajne strank. Spominjam se gradbenika, ki mi je dejal, da je poslovanje z javnimi upravami nemogoče, saj so “finančne” zahteve strank previsoke. V tem sistemu, kjer so nesporno vladali Andreotti, For-lani in seveda Craxi, je italijanski državni dolg zrasel do nevzdržne meje in se ni nikoli več znižal, ampak je samo še rastel. Berlusconijeva liberalna revolucija je dala slutiti, da bo spreten in pragmatični podjetnik očistil državo pred prevelikimi političnimi ingeren-cami, osvobodil delo in zaslužke, posledično znižal davke in ustvaril boljše življenje za vse. Napoved ali ideja je bila izrazito močnejša od tega, kar so lahko ponudili Achille Occhetto in njegov veseli “bojni stroj”. Berlusconijevim besedam je verjela večina Italijanov, verjeli so jim podjetniki, trgovci, upokojenci, samostojni delavci, skratka, večina države. Vera je vztrajala skoraj do letošnjega poletja. Mimo vseh mednarodnih in finančnih aspektov sedanje italijanske krize pa je Berlusconi svojo revolucijo samo najavljal, a je ni izpeljal. Imel je možnosti in “številke”, vendar je bil zanj usoden status zasebnega monopolista. On je lahko gradil luksuzni naselji Milan 1 in 2, on je lahko uveljavil edino uspešno in nato vsedržavno zasebno in komercialno televizijo, on je podedoval očetove bančne izkušnje in zase ustvaril bliskovito in ogromno bogastvo. Berlusconi si je nedvomno pomagal s politiko, verjetno je našel pomoč pri nejasnih in ne najbolj “čistih” sponzorjih, vendar je nedvomno imel ideje in privabil prave ljudi, ki so mu jih pomagali uresničiti. Tudi pri političnem nastopu je Berlusconija podprlo kar nekaj veljavnih oseb, kar pa je najvažnejše, ga je podprl sever države, to je najbolj produktiven del Italije. Berlusconijeva liberalna revolucija se v dejstvih ni uresničila, ostala je napoved. Za dosego cilja bi Vitez moral žrtvovati kraljico, to je lastna podjetja in osebne interese ter se “gol” predati politiki. To ni bilo v njegovi naravi. Vedno in zmerom je najprej skrbel zase in v tej skrbi je zaustavil liberalizacijo države. Namesto osvobajanja gospodarstva in krčenja resnično abnormne birokracije je Berlusconi kaj kmalu pričel uveljavljati zakone, ki so koiistili najprej njemu. Bili so to zelo konkretni ukrepi v korist kapitalov in rent. Naj navedem en sam primer: lažne bilance so nehale biti kaznjivo dejanje in so postale skromen prekršek, kar je bilo jasen znak, naj bogati služijo mimo pravil. V ta kontekst sodijo najrazličnejši davčni odpustki, skrita podpora davčnim utajam itd. Berlusconijeva liberalna revolucija je tako utrdila korporacije, velika rentna premoženja, sistem davčne utaje in končno napovedala boj italijanskemu pravnemu sistemu. Znižala pa je proizvodnjo, vrednost dela in se ni dotaknila državnega dolga. Živimo v državi z bogato elito, z revnim srednjim slojem in s še revnejšimi državnimi blagajnami. Skratka, Italija je zaradi pretiranih družbenih nesorazmerij in istočasnega bogastva nekaterih postala idealen plen za mednarodno finančno špekulacijo, ki seje zagrizla v debelega prašička s tankimi nogami. Z najavljanjem in neuresničenanjem liberalne revolucije je Berlusconi, ne-glede na takojšnje razplete dogodkov, pokopal neko idejo o državi in družbi in z njo tudi sebe kot velikega vodjo. 93 let po koncu 1. svetovne vojne Pot miru od Alp do Jadrana V četrtek, 24. novembra, v prostorih videnske Fakultete za izobraževalne vede Literarno srečanje z Borisom Pahorjem njem Posočju, na Goriškem in Krasu do Devi- Predsednik Republike Slovenije Danilo Tiirk seje ob 93. obletnici konca prve svetovne vojne sestal s predstavniki Fundacije Poti miru v Posočju in drugih organizacij, ki sodelujejo pri projektu “Pot miru od Alp do Jadrana” v spomin na Soško fronto. Glavni del pogovora je bil posvečen konkretnim projektom v zvezi z vzpostavitvijo Poti miru od Alp do Jadrana. Projekt si prizadeva enotno povezati in predstaviti bojišča nekdanje soške fronte v Zgor- na, ki so danes urejena v Pot miru v Zgornjem Posočju, Park miru na Sabotinu, čezmejne Poti miru na Krasu in Tematski park I. svetovne vojne pri Tržiču, ter druge institucije in spomenike, povezane s I. svetovno vojno. Pot, kije dolga približno 230 kilometrov, poleg tega povezuje tudi naravne in druge kulturno-zgodovinske znamenitosti ter turistične kraje. Udeleženci srečanja so predsednika tudi seznanili z načrtovano postavitvijo spomenika kiparja Mirsada Begiča konec novembra v Logu pod Mangartom. Posvečen bp Bošnjakom, ki so se borili na soški fronti. V četrtek, 24. novembra, ob 16. uri bo na Univerzi v Vidmu gostoval pisatelj Boris Pahor. Literarno srečanje bo potekalo v učilnici 18 Fakultete za izobraževalne vede (Facoltà di Scienze deba formazione primaria, Ul. Mar-greth 3). S pisateljem se bo pogovarjal prof. Roberto Dapit, predavanje pa bo potekalo v okviru seminarja slovenske literature. Ob tej priložnosti si bo na razstavi knjig možno ogledati tudi številne Pahorjeve knjige, ki so izšle v slovenščini in italijanščini. Sodelovali bodo tudi študenti, ki bodo prebirab odlomke pisateljevih del v obeh jezikih. Literarni dogodek je namenjen študentom slovenščine in pedagogike ter vsem, ki bi se srečanja s pisateljem želeli udeležiti. Na Univerzi v Vidmu, kjer študentje študirajo slovenščino kot diplomski študij ah pa si jo izberejo kot izbirni predmet, bomo v letošnjem letu Boris Pahor pripravili tudi kar nekaj drugih dejavnosti, s katerimi bodo študenti spoznavali ne samo slovenski jezik, ampak tudi slovensko kulturo in hte-raturo. Med drugim načrtujemo predvajanje slovenskih dokumentarnih filmov, obisk pravljičarke in pisateljice Anje Štefan, obisk Slovenskega stalnega gledališča Trst ter ekskurzijo v Slovenijo. Urška Kerin, učiteljica slovenščine v Vidnu Ordinanza a Pilifero: rimuovere rami e piante a ridosso delle strade Entro fine febbraio 2012, ossia entro 120 giorni a partire dal 1. novembre, i proprietari o comproprietari dei fondi o terreni confinanti con le strade comunali di Pulfero devono provvedere al taglio con rimozione, dei rami, delle piante e degli arbusti che si protendono sulle sedi stradali o che generano condizioni di pericolo, e di tutte quelle piante che distano meno di tre metri dal ciglio stradale. Lo impone un’ordinanza dell’amministrazione di Pulfero, che vuole evitare che si ripetano episodi spiacevoli come nel passato periodo autunnale ed invernale quando, in concomitanza di temporali, nevicate e gelate, si sono create situazioni di disagio e pericolo, anche con interruzione deba circolazione veicolare per la caduta di alberi e rami sulle strade. Nell’ordinanza datata 7 ottobre, il Comune avvisa inoltre che in caso di inosservanza, i lavori richiesti saranno eseguiti d’ufficio e le spese poste a carico degli inadempienti. Infine si ribadisce che i trasgressori restano responsabili civilmente e penalmente per qualsiasi incidente o danno derivante dalla mancata esecuzione dell’ordinanza. Verranno loro inoltre applicate le sanzioni amministrative previste che vanno da 159 a 639 euro. - Kultura —S XI11 L L> (X I IX- Sreda, 16. novembra 2011 KJ Perché la terra trema? Una mostra filatelica ed una conferenza Župan videnske občine Furio Honsell obiskal Kulturni dom v Gorici Claudia Salamant, Vojko Rutar in Marjeta Manfreda Vakar, zgoraj Luisa Battistig, Roberto Dedenaro, Marina Cernetig in Andreina Trusgnach Zupan občine Videm Furio Honsell je pred dnevi obiskal slovenski Kulturni dom v Gorici. Gosta so sprejeli ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel s sodelavci in odborniki upravnega odbora doma. Predstavniki doma so videnskemu županu predstavili v prijateljskem vzdušju široko paleto dejavnosti, ki se redno odvijajo v prostorih doma. V tej zvezi so bili še posebej poudaije-ni nameni in vloga, ki jo opravlja Kulturni dom v samem goriškem mestu kot izraz kul- turnega stičišča ter sožitja med tu živečima narodoma in kulturnimi skupnostimi. Ravnatelj Igor Komel je poudaril, da je sodelovanje med Kulturnim domom in raznimi videnskimi in furlanskimi kulturnimi društvi in organizacijami pestro in plodno. Honsell je izrazil pohvalne besede na račun pestre dejavnosti Kulturnega doma ter podčrtal pomembnost kulturnih navez med furlanskim in slovenskim svetom, ki predstavljajo otipljivo bogastvo naše dežele. Quest’anno ricorre l’anniversario del violentissimo terremoto del 1511 che colpì duramente la nostra regione. La storia e gli effetti del terremoto nelle nostre terre saranno oggetto di una mostra filatelica e di una conferenza del prof. Peter Suhadolc dell’Università di Trieste. L’iniziativa è organizzata dal Circolo culturale sloveno Ivan Trinko in collaborazione con la Banca di Cividale, la Società operaia di mutuo soccorso e istruzioni di Cividale ed il Circolo filatelico sloveno ‘Lovrenc Košir’ di Trieste. L’esposizione - composta da francobolli, interi postali, annulli postali e altro materiale filatelico - verrà inaugurata giovedì 24 novembre, alle 15.15, nella sede centrale della Banca di Cividale. Alle 18, nella sala della Som-si, si terrà la conferenza del prof. Suhadolc sul tema ‘Perché la terra trema? La sismicità della nostra regione, il Peter Suhadolc è vicedirettore del Dipartimento di Geoscienze dell'Università di Trieste, segretario generale della IASPEI (International Association of Seismology and Physics of thè Earth’s Interior), vicepresidente della Federazione filatelica slovena, presidente del Circolo filatelico sloveno Lovrenc Košir terremoto storico di Idrija del 1511 e quello recente in Friuli del 1976’. Il 26 marzo del 1511 il Friuli Venezia Giulia fu squassato da un violentissimo terremoto che, ancor oggi, è ricordato dalla memoria popolare come il ‘Grandissimo terremoto’. La prima scossa, alle 14, ebbe come epicentro Idria, in Slovenia; la seconda, alle 21, interessò il Friuli con danni gravissimi a Cividale e Gemona. Da numerose testimonianze storiche risulta aver generato un maremoto, anche se di modesta entità, che colpì le coste dell’alto Adriatico, comprese Trieste e Venezia. Il sisma causò circa 10.000 morti. Gravi danni vennero arrecati anche alle Valli del Natisone, dove vennero distrutte numerose chiese. Nello stesso anno ci fu una replica del sisma, con epicentro a Cividale, l’8 di agosto. Z leve Aleksander Ipavec, Aldo Clodig, Lucia Gazzino in Margherita Trusgnach Ljubezenske poezije povezale ustvaijalce iz različnih krajev Pod naslovom ‘Ladin večer’ se je v petek, 11. novembra, v Domu Andrej a Manfrede v Kobaridu od-vijal lep glasbeno-literarni recital ljubezenske poezije, ki ga je organiziralo kulturno društvo Po-BeRe v sodelovanju s Fundacijo Poti miru v Posočju in Občino Kobarid. Dvajset pesnikov iz Posočja, Benečije, Furlanije in Trsta seje izmenjavalo v branju: Aldo Clodig, Lucia Gazzino (tudi v fur-lanščini), Margherita Trusgnach, Marko Kravos, Ksenija Zmagaj, Claudia Salamant, Vojko Rutar, Marjeta Manfreda Vakar, Luisa Battistig, Roberto Dedenaro (Tržačan, ki piše v italijanščini, v Kobaridu pa je prvič prebral svojo pesem tudi v slovenskem jeziku), Andreina Trusgnach in Marina Cernetig. Slo je, kot rečeno, za pesniški večer posvečen ljubezni, dokazal pa je, in ne samo zaradi različnosti jezika, da je ljubezen bila in bo vedno predmet ‘razprave’ med literati, istočasno pa da ni vedno lahko najti besede, s katerimi bi opisali to čustvo, radost, mir in srečo. Literarno branje je potekalo ob glasbeni spremljavi harmonikarja Aleksandra Ipavca. Marko Kravos in Ksenija Zmagaj Due film di Petricig in Sardegna Due appuntamenti in Sardegna con i film di Alvaro Petricig, entrambi organizzati dalla Cineteca sarda di Cagliari Il 22 novembre, alle ore 18.30, verrà presentato a Nuoro ‘Prostor v tej galaksiji’ (Un posto in questa galassia), ultimo film di Petricig, nell'ambito di un incontro con l'autore dedicato al recupero e riuso di filmati amatoriali e familiari. La Cineteca sarda, infatti, ha da qualche mese avviato una campagna di recupero e digitalizzazione dei filmati in formato ridotto realizzati nell'isola, con il titolo ‘La tua memoria è la nostra storia’. L'iniziativa della Cineteca conferma il rinnovato interesse per le cosiddet- te ‘filmine’ diffusosi negli ultimi anni un po’ ovunque in Italia, sulla scia delle attività dell'associazione Home Movies di Bologna, che dal 2000 è il principale punto di riferimento per quanto concerne il cinema in formato ridotto. Antonello Zanda, direttore della Cineteca sarda, ha inoltre rivelato di aver promosso questa iniziativa di riscoperta in Sardegna dopo aver visto ‘L'uomo di Stregna’ di Paolo Rojatti, nella versione rimontata a cura dello stesso Petricig. E così è scattato l'invito all'autore valligiano a presentare la propria esperienza in questo campo, iniziata già intorno al 1997 con la realizzazione di ‘Sarce od hiše’. E sarà proprio ‘Sarce od hiše’, primo film di Petricig, a partecipare nella sezione documentari alla seconda edizione del Babel Film Festival, concorso internazionale destinato esclusivamente alle produzioni cinematografiche che guardano e raccontano le minoranze, in particolare linguistiche, che si svolgerà a Cagliari tra il 28 de santan-dria (novembre) e il 3 de nadale (dicembre) prossimi. “Il progetto del Babel Film Festival - si legge nel testo di presentazione - è una novità non di poco conto in un contesto cinematografico mondiale in cui le grandi produzioni si ostinano a parlare lingue omologate e universali, che appiat- Alvaro Petricig tiscono, in un certo senso, l’universo dell’espressione umana. La lingua minoritaria è una lingua che vive della sua diversità e della ricchezza che restituisce nel suo vivere. Non solo nella vita che le garanti- sce il parlante, ma anche nella vita che le rinnovano le arti poetiche, in cui l’uso delle lingue e dei dialetti che sopravvivono nelle aree linguistiche spesso periferiche di tutto il mondo ha connotazioni narrative imprescindibili e determinanti per la riuscita artistica dell’opera.” Il festival è dedicato quindi ai film parlati nelle lingue “minori”, o per meglio dire nelle “lingue senza stato”, di tutto il mondo - dialetti, slang, addirittura la lingua dei segni. “Sarce od hiše”, con le voci in dialetto sloveno di Angelo Marnjac e Milio Gras di Montefosca, di Giovanni Markič di Ponteacco, di Diana Senova e Pia Mihielnova di Mer-sino, sarà proiettato a Cagliari il 30 novembre alle 16.15. Ulteriori informazioni sul sito web www.babelfilmfestival.com. Sreda, 16. novembra 2011 6 La nostra prima ‘stagione’ con lo Stabile sloveno In cartellone 4 opere dal prossimo 18 gennaio Il Teatro stabile sloveno ha creato quest'anno per la prima volta un abbonamento apposito per la Benečija e diventa così finalmente il teatro dell'intera comunità slovena presente nelle pro-vincie di Trieste, Gorizia e Udine. Come ha sottolineato la presidente dell'Istituto per la cultura slovena Bruna Dorbolò nella sua introduzione alla campagna di abbonamenti, il Teatro stabile sloveno di Trieste, con il programma dedicato alla Benečija, “porterà la parola slovena sotto i riflettori del palcoscenico e nella magica atmosfera del teatro, la farà risuonare con l'autorevolezza della vecchia padrona di casa, nelle Valli alle pendici del Matajur, da Caporetto spingendosi a socializzare fino a Cividale per creare un unico grande spazio culturale.” Il programma offerto agli amanti del teatro delle Valli del Natisone e dintorni, realizzato in collaborazione con i vari enti culturali locali, è composto da tre spettacoli in lingua slovena (ma sottotitolati in italiano): la commedia “Autisti per tutte le oc- casioni” del croato Miro Gavran," Caporetto '38 - Cronaca di un attentato” di Dušan Jelinčič e “Lei dunque capirà” di Claudio Magris. Una rappresentazione verrà Zanimanje za voden obisk po čedajski razstavi Lepo število ljudi je sprejelo vabilo društva Ivan Trinko in se udeležilo vodenega obiska po Spacalovi razstavi v Čedadu. Umetnika je predstavil nečak prof. Martin Spacal offerta anche ai ragazzi e bambini, si tratta della fiaba Il decimo anatroccolo di Milan Jesih. Tutti gli spettacoli sono produzioni proprie del Teatro stabile sloveno. La commedia “Autisti per tutte le occasioni” che ha già riscosso un grande successo a Trieste, andrà in scena a Liessa il 18 gennaio. Si tratta di una satira sui bisogni dei singoli individui, che in epoca di transizione economica - ma non solo - li inducono a rubare e saccheggiare ovunque sia possibile. Il 4 aprile verrà proposto al Kulturni dom di Kobarid -Caporetto il dramma documentaristico sull'attentato programmato, ma poi mai eseguito, dai membri del TIGR contro Benito Musso- lini che il 20 settembre 1938 aveva visitato il Posočje. La chiusura della stagione teatrale è prevista al Ristori a Cividale con la trasposizione drammaturgica del racconto di Claudio Magris “Lei dunque capirà” nel quale viene rielaborato il mito di Orfeo ed Euridice e del loro amore. Il prezzo intero dell'abbonamento nella Benečija è di 40 euro, i biglietti per i singoli spettacoli costano invece 15 euro. Per ulteriori informazione e la sottoscrizione degli abbonamenti rivolgersi al Centro culturale sloveno a S. Pietro al Natisone (0432 727490), al Circolo culturale Ivan Trinko a Cividale (0432 731386) o alla Fundacija Poti miru a Caporetto (00386 5 3890167). Pahorjeva beseda Skupna prireditev Slovenskega stalnega gledališča in Občine Milje z naslovom Krajine dvajsetega stoletja je lepljenka odlomkov iz del Borisa Pahorja v izboru Tatjane Rojc. Pahorjeva beseda se spaja s Spacalovimi umetninami z dvojezičnim branjem, ki sta jo tudi v Čedadu ponudila številni publiki igralca Lara Komar in Janko Petrovec. Protagonist Nekropole pa je bil igralec Pavle Ravnohrib. dalla prima pagina La serata finale del Liet international, che vedrà in gara 12 gruppi in rappresentanza di altrettante minoranze linguistiche (friulana, ladina, frisone, basca, asturiana, sami, udmurta, scozzese, kareliana, croata del Burgerland austriaco, romancia e irlandese), è in programma sabato 19 novembre presso il teatro Giovanni da Udine. L’ingresso è libero. Nato nel 2002 in Frisia, con l’intento di premiare annualmente la migliore canzone realizzata in una delle lingue minoritarie parlate in Europa e di dare agli artisti la possibilità di esibirsi su un palco internazionale assicurando loro la meritata visibilità, il Liet international nel 2006 e 2008 si è tenuto in Lapponia, nel 2010 a Lorient in Bretagna e quest'anno approda a Udine e in Friuli. E' inserito nell'ambito di Suns Sclese de Europe e rappresenta un appuntamento di punta assieme alla Mostre dal Cine che si svolgerà dal 23 al 26 novembre presso il cinema Visionario. Saranno presentati 22 film (tra corto e lungometraggi) provenienti da sette diverse comunità linguistiche europee: Galizia, Paesi Baschi, Catalogna, Frisia, Sardegna, Yamalo-Nenets e Friuli. I film saranno tutti presentati in versione originale con sottotitoli in inglese e friulano. Molto ricco anche il programma di iniziative collaterali. Tra queste da segnalare la presentazione del libro di Marco Stolfo ‘La mè Sul palco del Ristori venerdì le voci delle minoranze Il concerto è inserito nel programma del Liet international che si chiuderà al Giovanni da Udine lenghe e sune il rock (e no dome chel). Friùl, Europe’, edito quest'anno da Informazione friulana - Radio Onde furlane che avrà luogo venerdì 18 novembre, alle ore 17, presso la Sala Fan-toni del Teatro "G. Da Udine". Saranno presenti Paolo Cantarutti (Informazione Friulana), Onno Falkena (Liet International e Omrop Frislàn), Luigi Gregoris (Università degli studi di Udine) e l'autore. sobota NOVEMBER ob 22.00 & 24.00 AURG&À »ort h e aarai Il libro presenta un'ap-profondita e organica esplorazione della realtà friulana, dalla fine degli anni Sessanta ad oggi, la collega e la confronta con quelle che si sono sviluppate altrove. Accanto al Friuli che canta e suona in friulano, sloveno e tedesco, il volume presenta una ricca panoramica di lingue, suoni, ritmi e artisti, dall'Occitania alla Sardegna, dal Paese Basco alla Corsica, da Galles e Scozia a Frisia e Paesi Catalani, dalle Asturie ai sami del circolo polare artico e ai grecanici e agli albanesi dell'Italia meridionale. Il tutto avviene con un approccio multidisciplinare, che comprende musica, storia, politica, società, diritti linguistici, letteratura e tutela delle minoranze. Al libro è allegato un cd con una selezione della musica friulana, sarda, slovena, occitana, tedesca, ladina e albanese. Gianna Nannini imi L a 1 ù f k à I m Aurora Casinò Staio solo óOa 5222 Kobarid Slovenija t i 3 B6 5 3-98 45 00 t +336 5 388 ^5 10 info.au rorafchitsi www.au ro ra - h it s:a rs.si La formazione Rollfa (Sami) e Silent Woo Gore (sotto) proveniente dalla Repubblica Udmurta che si esibiranno venerdì 18 novembre al Ristori Mila nam je poviedala, Sreda, 16. novembra 2011 de ima sestrico Se kliče Bianca an ima “že” an miesac “San jo buošcala an ji prav-la, dejo iman rada, že kar je bla v trebuhu moje mame. Seda pomagam mami an tatu jo varvat, jo umivat an preoblieč... pa kaj-šan krat jim diem ‘ben, sedajo moreta an diet ce h kraju nomalo!’. Je moja sestrica. Se kliče Bianca an na 12. november-ja je imiela že an miesac. Je pridna malomanj ku ist an do seda se niesmo še ‘kregale’. Nie-san geložasta, zak vien de mama an tata imajo zadost ljubezni za obadvie, glih takuo an naši noni an bižnona Elena go par Černeč. Ja, san pru vesela de je paršla Bianca, an jo bom varvala an kar zrase, zak ist bom nimar nje sestra ta velika! - Mila Morandini” (Mila živi v Cedade, odkod je nje tata Federico. Je pa tudi čer-neška, ku nje mama Francesca Clodig. Takuo nam je poviedala, kar nam je pošjala telo lepo fotografijo, kjer sta ona an nje sestrica Bianca. Jo je znala lepuo varvat že ku se je rodila!) Maria je dopunla lieta, senjam z vso žlahto Kajšni, kar pridejo na “stare” lieta, nečejo vič praznovat rojstni dan (compleanno), pravejo, de tisti dan so žalostni, de nečejo sta-riet... Drugi pa so veseli, an čeglih nieso vič puobi al čeče, imajo glih tarkaj ku-raže an dobre volje. Med telimi za šigurno je tudi tela liepa gospa, šjora, ki jo vi-demo na teli fotografiji. Se kliče Maria Clavora, je iz V nediejo 4. dičemberja bojo praznoval sveto Barbaro Ceglih nie vič puno minatorju, tisti ki so na poza-bejo na njih pomočnico sveto Barbaro, takuo jo bojo praznoval an lietos. Sveta Barbara je na 4. dičemberja, an lietos pade pru na nediejo. Zberejo se ku po navadi v Špietre, kjer ob 11. uri bo sveta maša. Na koncu maše položejo rože pred spomenik rudarju (minatorju), ki je pred špietarskim ka-munam, le v Špietre popijejo kiek vsi kupe an potle puo-dejo pa na kosilo, ki bo v kraju Dolegna del Collio. Tel praznik ga organiza, ku vsake lieto, Zveza slovenskih izseljencev / bivši rudarji. Za se vpisat je cajt do 1. dičemberja (sedež Ues / Zveza slovenskih izseljencev, via IX agosto, 8 - Čedad, tel. 0432 732231, patronat Inac - via Manzoni 25 - Čedad, tel. 0432 730153). Ruonca, Maleušova po domače. Na 11. vošta je dopunla lieta, vesta ki dost? Na bota vierval, takuo ki niesmo vierval mi: devetdeset! Kakuo se dobro darži, moreta videt an vi! Za telo lepo parložnost sta ji hči Milena an sin Nereo, navuodi an pranavuodi na-pravli velik senjam. Biu je v Podpolici an paršla je vsa žlahta. V nje žlahti je tudi podbonieški šindak, kije na fotografiji kupe z Marijo. Tudi on nie teu parmanjkat na takem posebnim senjamu. Maria živi le napri v Ruoncu, go par Šturme. Nie sama, ta par nji sta tudi hči an sin, ki lepuo skarbjo za njih mamo. Draga Maria, še ankrat vam vsa družina an žlahta želijo še puno, puno veselih dni an liepih reči. Čeglih nomalo pozno, tudi mi vam žel-mo veseu rojstni dan! “Al vesta, de iman že adno lieto?!” Balončki vsieh koluorju so pred lepo hišo v Špietre oznanjal, de družina, ki atu živi, je imiela senjam. Tisti dan njih čičica je dopunla parvo lieto živlienja! Vsi rojstni dnevi, kompleani, so lepi... pa te parvi je te parvi! An te parvi je paršu tudi za čičico, ki se kliče Giulia. Tisti dan, nedieja 6. novemberja, nje mama Michela Podorieszach iz Špietra an nje tata Christian Marchiol iz Čedada sta organizala pru lepo fešto an poklicala puno judi se veselit an obedan nie teu parmanjkat. Vsi so vidli, kakuo čičica lepuo rase an ki reči se je že na-vadla... an utaknit parstac tu torto, za viedet, če je dobra al ne! Vse narbuojše ji želijo vsi, pru vsi, med telimi še posebno noni Laura an Romano, ki sta iz sauonjskega ka-muna, pa živta v Špietre, Anna an Silvano iz Čedada, an tudi bižnona Catia iz Tera (Pradielis). Srečno živlienje, Giulia! Terzo titolo accademico per Stefano Fomasaro A Udine, presso il Conservato-rio J. Tomadini, suscitando ampi consensi nella commissione d’esame, Stefano Fornasaro ha conseguito il terzo titolo accademico dei suoi studi: dopo quello di primo livello presso lo stesso conservatorio e la laurea (con successiva abilitazione) in farmacia presso l’Università di Trieste, ha superato anche lo scoglio del titolo specialisti-co biennale, ottenendo il diploma accademico di II livello in Discipline musicali, indirizzo interpre-tativo-compositivo, con votazione 110 e lode. Stefano ha discusso una tesi di laurea dal titolo: ‘Sogno 21.5, conversazioni su flauto jazz e musica contemporanea’, avente come re- latrice la professoressa Simonetta Pagani e segnalandosi, a livello italiano, come uno dei primi diplo-mandi a cimentarsi su questa tematica musicale, in cui ha proposto anche degli ‘assoli’ originali propri. Un percorso musicale, il suo, che parte da molto lontano, fin dai tempi della scuola elementare, quando ha cominciato a seguire prima a Cividale e poi a S. Pietro i corsi annuali della Glasbena Matica e che lo avevano portato, sotto la guida dei prof. Fabio Devetag, Paola Chiabudini, Aleksander Ipavec e Davide Clodig, al raggiungimento come privatista presso il conservatorio udinese del compimento inferiore di flauto traverso. Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 18. DO 24. NOVEMBRA Čedad (Minisini) 0432 731264 - Tipana 788013 Manzan (Sbuelz) 740862 - Tarbiž 04282046 Kam po bencin / Distributori di turno NEDELJA, 20. NOVEMBRA Esso Čedad (na poti proti Vidnu) - Tamoil v Karariji Per una casa sicura Pulizia camini, sfalcio aree verdi e abbattimento piante L’importanza di prestare la giusta attenzione al luogo in cui vivi. AOZ tj/j Q)jMm A'fWÌtty chiama il: 339 1741488 oppure scrivi a: mozrupa@virgilio.it Pro loco Matajur VERONA e ASOLO Domenica 11 dicembre visita rassegna internazionale dei presepi, mercatini di Natale - Asolo, uno dei borghi italiani più belli ore 6.30 partenza da Savogna - 6.35 Ponte S. Quirino - 6.40 Cividale ex stazione treni - ore 22 rientro previsto a Savogna iscrizioni fino esaurimento posti (30 € adulti, 25 € bambini entro i 10 anni, pullman e ingresso all’Arena per mostra): bar Crisnaro Savogna tel. 714000 Planinska Družina Benečije Po Vertovčevih poteh pohod skozi vasi zgornje Vipavske doline nedelja, 20. novembra primerno za vse, zelo zanimivo! _ camminata adatta a tutti e molto interessante attraverso i paesini della Vipavska dolina ob 7.00 odhod iz Saržente _ partenza da Sorzento Odgovorna: Igor (0432 727631)- Giampaolo 348 2299255 8 novi matajur Sreda, 16. novembra 2011 Doline/Dulìne - BAR*D0_LUS6V£RA Tou Barde liepa nedija Svetaa Martina Svet Martin je svetnik, ki brani barsko krčansko skupnost. Naši te stari so a zbrali zake u varvi jude, zemijo an ciele rastline, ki ona nam daja. Zatuo par majši far don Renzo Calligaro je poženou tou imanu Svetaa Martina vodo, vino, no pésto soli an moke, jabouke nu zeuje, ki so simbolično pre-stauljali dobruote zemije, ki dajajo moči za živiti. Renzo je sinjé poviedau, ke Svet Martin je nastavou pouno monasterehe tou Taliji anu tou Frančiji, prau tou tien času, ko se je romansko cesarstvo poderlo. Sousje so mislili, ke novi cezar Teodosio u bodi te j ušti človek za rešiti cesarstvo. Pa po njeà smarti, to šlo souse u nič. Tou tej veliki politični krizi, so veliko pomali martinovi monatarehi, ki so postali center skupnosti anu so dali no roko judan za preživie-ti te hude čase. Takolé, je končal far Calligaro, še mi niemamo še čakati jedaa »novaa moža«, ki bi znau sam rešiti naše probleme: momó se sami pomati, dieloč ukop, zake kuj če bomo znali sodielovati, cemo mieti dosti moči za iti naprej. Pianistka Stefania Rudi anu peuka Elisa Iovele so z muziko ponudili refleksivne momente. »Muzika - je še poviedou far - zna oživiti to luojšo, ki momó tou nas. Zatuo, moremo recé Buoh Ioni ' 1 ' 1 L muzičistan, ki so z lepoto spremljali tole majšo«. Muzika je ba protagonistka še popoudne, ko ženska skupina Girotondo d'Arpe je interpretirala čudovite stare keltske in bretonske melodije. Pred koncertom Luisa Cher je poviedala, ke naša kultura in naš jezik so veliko boastvo in modnost tele zemije anu zatuo jih je trie-ba braniti sousje ukop, s pomočjo Svetaa Martina. (I.C.) Zgoraj pevka Elisa Iovele in pianistka Stefania Rudi, levo skupina Girotondo d’Arpe R.6ZIJA_fc£SIA sky (1846 -1926) to je bila na Žana, ki na se intirišawala za več rači. Na zwonila pianoforte, na pisala muziko ano na študjala pa muziko, ki so zwonili ti wbòi jiidi (popolare), pa nošo. Isa žana na je bila izdè w Reziji ano na je pustila napisano ito, ki soji zapeli ano zacitirali noši jiidi. Na je se nošinala tu-wnè w Pietroburgo ano nji oča to j è bil den boati. Ona na se učila zwonyt pianoforte wže ko to je bila na moja ano najè zwonila tu-w več krajow, to se vi, ta-par tin boatin. Naje živila pa tu-w Banitke ano ta-lètè na j è bila več čas pa tu-w Tarcen-to ano tu-w Òawdadè. To je bilo ite lita ki na je pa študjala muziko ano wuže od ti wbòi judi, pa nošo. Na je znola profesorja Jana Bau-douina de Courtenay, ki an je bil več čas tu-w noši dolini ano an jè napisel karjè nih rači ano karjè od isé so bile publikone ano an jè publikel pa te rozajonske wuže, ki na j è bila napisala ona. Se mò-rè lehko radyt, da Ella von Schultz Adaiewsky to jè bila ta pyrwa, ki na j è se intirišala za nošo muziko ano na jè pa napisala note. Na jè živila 80 lit ano na j è wmorla tu-wnè w NiSkè, tu-wnè w Bonn. Od nji ano od nji dèla to ni se ròmonilo karjè, forč pa zajtò, ki na ji-skala, da pa ti wbòi mèjtè di-rite ano isò to ni plažalo òspudjèn. To ni karjè lit, ki nji no- Ella Adaiewsky vèldavi so nalèzli libri napisen na roke, ki ma titol da Un voyage à Resia. Isi libri an be mèl vilèst štampen litos. Od nji ano od nji dèla se inti-risawa od lèta 2006 asočac-jun Sergio Gaggia z Òawda-da ano nejveč prešident od ise asočacjuni, ki to jè Andrea Rudi, un zwoni pianoforte. So bili norét tu-w Tarcento tri konvenje (lèta 2006, 2007 ano 2008) ano od ise konvenje so bili Stamponi libri-navi. Za zdèlet poznet iso Žano, nji dèlo ano wsé ito, ki na jè piištila, isa asočacjun na jè organizala ise lita koncerte tu-w Laške ano po Ewropi. Wor isaa misca, w tarok 29 dnuw novembarja zvečara éè byt den koncert tu-w Tolmino, tu-w kulturenem domu. Če zwonyt Andrea Rudi ano éè pèt Claudia Gri-maz. Luigia Negro, prešident od čirkola Rozajanski Dum, éè pražantet iso Žano ano nji dèlo, ki na jè naredila za to rozajonsko miiziko. (LN) TKBIŽ TAKV1S10 Promotur v novo smučarsko sezono s posebnimi ugodnostmi za študente Prvi vikend v decembru se bo na deželnih smučiščih Trbiž, Na Žlebeh (Nevejsko sedlo/Kanin), Ravascletto -Zoncolan, Forni di Sopra in Piancavallo začela nova smučarska sezona. Na večini smučišč bo predvidoma mogoče smučati do 9. aprila 2012, na Žlebeh oziroma na Kaninu pa celo do 1. maja. Družba Promotur, ki upravlja smučišča v naši deželi, pa bo že 18. novembra začela s predprodajo sezonskih smučarskih kart, ki bodo letos veljavne tudi za smučišče v Sappadi. Ponudba tako obsega kar 145 kilometrov urejenih prog za alpsko smučanje in 122 za nordijsko. Na smučiščih deluje skupno 35 žičnic, ki zagotavljajo prevoz do 70 tisoč smučarjev na uro. Pri Promoturu upajo, da bo tudi letošnja sezona tako uspešna kot lanska, ko so našteli 640 tisoč prisotnosti smučarjev, prihodki pa so presegli 9 milijonov evrov (+5% v primerjavi z letom prej). Predprodaja smučarskih kart bo trajala do 30. novembra, posebne ugodnosti pa je Promotur pripravil za mlade, zlasti za študente. Univerzitetnim študentom, starim manj kot 26 let, ki obiskujejo univerzo v Italiji ali drugod po Evropi, bodo lahko nabavili sezonsko smučarsko karto po posebni ceni 180 evrov. Ponudba ve- lja za celo sezono in torej ni omejena le na predprodajo. Študenti, ki želijo nabaviti karto po posebni ceni, morajo predstaviti svoj indeks (libretto universitario) in osebni dokument. Kot je poudaril predsednik Promotura Stefano Mazzolini, želijo na tak način na smučišča privabiti vse več mladih, bolj vabljivi pa bi radi postali tudi za ljubitelje belih strmin v Venetu, Avstriji, Sloveniji in Hrvaški. Zato velja popust tudi za študente, ki obiskujejo druge evropske univerze. Mladim smučarjem pa je Žičnica na Kaninu, ki je zadnje dve leti povezan z italijanskim smučiščem na Žlebeh Den koncert za spomanot Elio von Schultz Adaiewsky Ella von Schultz Adai'ew- Višarje namenjena tudi promocija “Facce di neve”, ki jo Promotur že nekaj let izvaja preko spletnega omrežja Fa-cebook. Kdor sestavi skupino osmih “snežnih prijateljev - amici di neve”, lahko dobi eno brezplačno dnevno smučarsko karto, ostali pa imajo prav tako določene ugodnosti pri nakupu kart. Promotur pa ponuja tudi sezonsko smučarsko karto Alpe Adria, s katero je mogoče smučati na petih smučiščih v naši deželi, na Kaninu, in na avstrijskih smučiščih na Mokrinah (NaBfeld - Pramollo), WeiSbriach, Ar-noldstein (Podklošter) -Dreilàndereck in Kòtschach. Dodatne in podrobnejše informacije so na spletni strani www.promotur.org. -Razno------------------------------ Valentino Kokocu je dohtor Njega tezi jo je lepuo razluožu v angleščini Dne 21. oktobra je Valentino Floreancig diplomiral v Padovi z oceno 110 s pohvalo. Napisal je in tudi zagovarjal v angleščini diplomsko nalogo z naslovom “Land cover- and forest type classification using airborne LiDAR and high spatial resolution optical images: a case study from thè Eastern Pre-Alps”. Po triletni diplomi iz gozdarskih znanosti, seje Valentino vpisal v dvoletni evropski program SUFONAMA, ki predvideva učenje v angleškem jeziku. Prvo leto je preživel v nemškem mestu Gòttingen, drugo pa v Padovi. Starši, Gianni Kokocu an Maria Cekova, sestre Mara an Erika z družinan, nona Tonina an vsa žlahta se veselijo z njim an mu želijo še puno uspehov an sreče v naprej. Valentino Floreancig, della famiglia Kokocuova di Cosine, si è laureato In Scienze forestali (110 e lode) presso l’Università di Padova. Da sottolineare che ha discusso la tesi in inglese, questo perchè dopo la laurea triennale ha presto parte al programma europeo Sufonama, che prevede le lezioni in lingua inglese: il primo anno ha seguito le lezioni a Gòttingen in Germania, il secondo a Padova. Tinac, ti auguriamo di poter mettere a frutto tutto il tuo sapere qui nella nostra terra, che tu, come tutta la tua famiglia, tanto amate novi matajur Sreda, 16. novembra 2011 9 Paolo, un architetto delle Valli per le Valli Mamma Marzia, papà Davide e la sorella Sofia sono orgogliosi di annunciare che il 21 ottobre Paolo Lepori ha conseguito, presso l’Università degli Studi di Trieste, la laurea in Scienze dell’architettura. Nel 2004 si trasferisce con la famiglia a Tiglio di San Pietro al Na-tisone dopo che è stata ristrutturata la casa dei nonni materni. La passione per questo territorio ha maturato in Paolo l’elaborazione e discussione della tesi dal titolo: “Riqualificazione e riprogettazione di uno stabile in stile rurale nelle Valli del Natisone”. Ha scelto di ristrutturare l’ampliamento dell’Albergo diffuso sito in località Oblizza di Stregna, con il nome di Casa Crainova, che è possibile visionare sul sito www.albergodiffusovallidelnati-sone.it Paolo, con una premessa sulla realtà edilizia delle Valli e l’im- portanza di mantenere l’uso di materiali tipici come la pietra ed il legno, presenta un progetto originale ‘a guscio’. La realizzazione tiene conto del risparmio energetico e offre il piacere di sentirsi protetti da solide mura con scorci sulla vallata grazie a luminose ed innovative vetrate. L’albergo è proprietà dei nonni Carlo Ursic di San Pietro, Valeria Crainich di Oblizza e zio Ivan, che si uniscono ai genitori per congratularsi con il nipote e sostenerlo nella continuazione della formazione al fine di dare sempre maggior lustro alle nostre Valli. Rally: altre soddisfazioni per Veronica Caleca Al recente 5. Carnia Alpe Ronde / Rally Polizie, con partenza e arrivo a Tolmezzo, circuito stradale su asfalto da ripetersi quattro volte, ancora una volta sul podio più alto il pilota poliziotto di Cremona Paolo Dainesi su Citroen Xsara WRC, in coppia con Valerio Bonaldi. 91 equipaggi in gara, 67 al traguardo di Tolmezzo, fra questi anche la nostra Veronica Caleca di Oborza che questa volta ha letto le note a Marco Toniutti. Per Veronica salire su una super 1600 (Citroen C2) è stato davvero appagante. Per lei ed il pilota Marco, partiti con il presupposto di divertirsi senza puntare troppo al risultato, visto che anche lui non corre spesso, arrivare fino in fondo ed essere quinti di classe (A/S16) è stato davvero emozionante ed appagante! Bravi. Fra i ritiri da segnalare purtroppo anche quello di Franco Codromaz di Codromaz, navigatore di Michele Buccino su Peugeot 106 Rally. Comunque, l’importante è partecipare e divertirsi, se poi qualche volta non si taglia il traguardo, pazienza! La stoffa c’è, e si è vista in tante altre occasioni! V srcu Slovenije stoji mesto, v srcu mesta stoji park, v srcu parka pa grad. Čeprav zveni kot lep začetek pravljice o ljubezni, princu, princeski in zmaju, je pričetek drugačne ljubezni, ki je prav tako lepa, ampak tiskana na papir. V parku z imenom Tivoli stoji Tivolski grad, ki je nekoč, v trinajstem stoletju, bil obrambni stolp. Vendar stolp ni stal kaj dolgo, saj so ga veselo zažgali in na njegovem mestu je baron Apfaltrer zgradil gradič Podturn. Kot se za pravljice spodobi, so se v zgodbo vpletli tudi cerkveni možje in tako je grad leta 1601 prišel v roke jezuitom, ki so na njegovem mestu sezidali letoviški dvorec. Prek cerkve in raznih deželnih stanov je nato leta 1835 grad postal zabavišče in kavarna v lasti Kazinskega društva, takrat pa je tudi dobil svoje sedanje ime. Ker brez cesarja v pravljicah ne gre, je grad leta 1852 kupil Franc Jožef in ga prepustil maršalu Jožefu Radetzkyju v dosmrtno last, malo več kot desetletje kasneje pa je končno prišel v roke ljubljanskega mestnega sveta. Njegovi zadnji prebivalci so bili najemniki, ki so jih v gradu naselili po koncu druge godkov na pretek, tako da so si jih zainteresirani lahko ogledali marsikje: od najbolj tradicionalnih prostorov kot so Modema galerija in likovni center, do malo bolj neobičajnih, kot so ljubljanske ulice, tržnica ali park Tivoli. Seveda pa, kar se tiče umetnosti, nismo vsi izvedenci in resje tudi, da vsi za to mogoče niso zainteresirani, obstaja pa prav drobna malenkost, ki bo nasmejala tudi najmanj umetniško du- Mednarodni grafični likovni center Pismo iz slovenske prestolnice svetovne vojne in so jih spodili, ko so grad prenovili v sedemdesetih letih 20. stoletja. Tu se končuje tradicionalna zgodovina gradu, ki vpleta požare, grofe, vojake, leta 1986 pa se začenja nova, ustvarjalna zgodovina. Tega leta je namreč mesto Ljubljana ustanovilo Mednarodni grafični likovni center, ki domuje v prostorih Tivolskega gradu in je hkrati tudi muzej, ki razstavlja dela sodobne likovne umetnosti. V MGLC-ju je mogoče najti največjo zbirko grafik in avtorskih knjig slovenskih in neslovenskih ustvarjalcev, nastalih po drugi svetovni vojni, kar jih premore Slovenija. Zbirka grafik mednarodnih umetnikov modernizma šteje več kot štiri tisoč del, nastala pa je predvsem zaradi darov raznih umetnikov in umetnic, med katerimi so tudi imena kot Corneille, Pablo Picasso in Lojze Spacal. Poleg razstavljanja, organiziranja grafičnih delavnic in založniškega delaje MGLC gotovo najbolj poznan kot producent Mednarodnega grafičnega bienala, ki se dogaja v Ljubljani vsako liho leto in je ena najbolj odmevnih grafičnih prireditev na svetu. Letos se bienale odvija med 23. septembrom in 20. novembrom in to že devetindvajsetič, v teh dveh mesecih pa se je razvrstila vrsta performansov, razstav, pogovorov, vsako leto pa dodelijo tudi dve nagradi. Letos je žirija bienala podelila nagrado (Grand Prix) Regmi José Galmdo, katere dela si lahko ogledamo tudi v Moderni galeriji in nagrado za življensko delo (Grand Prix d'Honneur) Miklósu Erdélyju, njegova dela pa lahko najdemo v MGLC-ju. Ker je na bienalu osrednja tema umetniški dogodek, je bilo takih umetniških do- šo. Če se sprehodimo po Ti-volsketn parku do gradu in poiščemo stopnišče, ki ga stražijo štirje kipi bronastih psov kiparja Antona Dominika Ferkoma in če pogledamo enemu od štirinožcev v gobec, opazimo, da nimajo jezikov. To posebnost pa ne gre pripisati kakšni umetniški inspiraciji in nima kakšnega skritega pomena, ampak jih je kipar Ferkorn enostavno - pozabil. Teja Pahor Sreda, 16. novembra 2011 Risultati Promozione Pro Romans - Valnatisone Juniores Valnatisone - Union Martignacco Allievi Valnatisone - Virtus Corno Giovanissimi Tre stelle - Valnatisone Amatori Reai Pulfero - Forcate Flaibano - Sos Putiferio Tolmezzo - Bar Pizzeria Le Valli Savognese - Blues Al sole 2 - Poi. Valnatisone Pallavolo maschile Aurora Volley - Poi. San Leonardo Pallavolo femminile Martignacco - Poi. San Leonardo 1:1 2:1 0:7 2:0 4:1 1:1 3:2 3:0 4:3 3:1 3:0 Prossimo turno Promozione Valnatisone - Union Martignacco Juniores Buttrio - Valnatisone Allievi Sacilese - Valnatisone Giovanissimi Valnatisone - Pozzuolo Esordienti Valnatisone - Bearzi Audace - Moimacco Pulcini Valnatisone - Serenissima Buttrio - Audace Amatori Warriors - Reai Pulfero (19/11) Cassacco - Sos Putiferio (19/11) Bar Pizzeria Le Valli - Campeglio (19/11) Poi. Valnatisone - Braulins (19/11) Calcio a 5 maschile Fashion boys - Paradiso dei golosi (23/11 ) Merenderos - Palmanova (21/11) Pallavolo maschile Poi. San Leonardo - Volleybas Pallavolo femminile Kennedy - Poi. San Leonardo (18/11) (19/11) Classifiche Promozione Lumignacco 24; Reanese, Tricesimo 20; Pro Fagagna, Caporiacco 19; Juventina, Pon-ziana, Trieste 16; Pro Romans, Vesna 14; Flaibano 11 ; Valnatisone 9; Costalunga 8; Zaule Rabujese 7; Union 91 6; Union Martignacco 0. Juniores Manzanese 25; Tolmezzo Carnia, Buttrio, Valnatisone 20; Cjarlins Muzane, Pro Fagagna 19; Union Martignacco 17; Forum lu-lii 13; Tricesimo 12; Reanese 10; Gemone- se 9; Sangiorgina 8; Sevegliano 4; Flumi-gnano 0. Allievi (Regionali - Girone E) Bearzi 21; Virtus Corno 19; Sacilese 17; Ronchi 13; Tolmezzo Carnia 9; Majanese 4; Valnatisone 2. Giovanissimi (Provinciali - gir. B) Fortissimi 16; Graphstudio Tavagnacco A 14; Tre stelle 13; Valnatisone 12; Pozzuolo, Cen-trosedia 9; Reanese 6; Chiavris, Serenissima 3; Buttrio 0. Amatori Figc (Serie A/1 ) Brugnera, Forcate, Ai 3 amici 13; Reai Pulfero 12; Deportivo 11 ; Torrean 10; Cerneglons 9; Pieris 8; Pasian di Prato 7; Warriors, Baraz-zetto 6; Fagagna 5; Valvasone, Carosello 3. Amatori Lcfc (Eccellenza) Thermokey* 10; Latteria Tricesimo 8; San Lorenzo*, Sos Putiferio, Corno, Ziracco 7; Brigata Cargnacco 6; Flaibano, Sedilis 4; Climassistance*, Amaranto 3; Jalmicco* 2. Amatori Lcfc (1. Cat.) Gunners 95 11 ; Campeglio, Dinamo Korda, SS 463 Majano 7; Dignano 6; Coopca Tolmezzo, Adorgnano, Turkey pub, Warriors 5; Farla, Pizzeria Le Valli 4; Valcosa 2. Amatori Lcfc (2. Cat.) Arcobaleno 8; Savognese, Blues, Extrem, Over Gunners, Carpacco, Montenars 6; Racchiuso 5; Colloredo 4; Al gambero 3; Ars 2. Amatori Lcfc (3. Cat.) Mai@letto Gemona 10; Axo Buja 9; Scla-peciocs, Billerio Magnano 8; Reai Buja 7; Pizz. Al sole 2 6; Polisportiva Valnatisone, Collerumiz, Bar da Milly 5; Braulins 4; Dream Team Resiutta 3; Sammardenchia 0. Le classifiche Amatori Lcfc sono aggiornate al turno precedente * Una gara in meno Nel campionato amatoriale Figc di Serie A/1 la formazione del presidente Natale Blasutig ferma anche la Forcate H Reai Pulfero sì conferma “ammazzagrandi” La Savognese rifila tre reti alla Blues e si porta al secondo posto - La Sos Putiferio pareggia sbagliando un rigore Roberto Ctarig (Sos Putiferio) ne di età al limite di categoria, che hanno fatto il bello e Il Reai Pulfero al completo con tecnici e dirigenti Non è riuscito il 'bliz' alla Valnatisone che, nella gara del campionato di Promozione a Romans d'Isonzo, dopo essere stata in svantaggio ed avere colmato il divario con la rete dello sloveno Matevž Campoluonghi, ha fallito il sorpasso con Federico Bait. Gli Juniores della Valnatisone hanno proseguito il loro cammino positivo superando la formazione di Martignacco con le reti siglate da Daniele Grassi e Federico Cedarmas. Sabato i ragazzi allenati da Fidel Covazzi cercheranno a Buttrio di superare una delle antagoniste in lotta per la seconda posizione. Sconfitti gli Allievi della Valnatisone dalla Virtus Corno che prosegue la sua lotta verso le due posizioni che consentono l'accesso al girone d'elite della categorie regionale. Stessa musica per i Giovanissimi della Valnatisone che a Basaldella con la Tre Stelle hanno fallito due calci di rigore con Gashi e Paussa, lasciando i tre punti agli avversari. Una sconfitta amara che si poeva evitare con una maggiore attenzione. Gli Esordienti della Valnatisone si sono imposti a Moimacco. Dopo due pari nei primi due tempi, nel terzo han- no avuto la meglio di misura sui padroni di casa grazie alla doppietta realizzata da Matteo Gobbo ed il gol di Matteo Dorbolò. Successo anche per l’Audace che ha ospitato la Manzanese. I padroni di casa hanno dimostrato una maggior grinta e con un buon gioco hanno contenuto gli avversari per due tempi per poi vincere nettamente il terzo tempo aggiudicandosi l’incontro. Nulla da fare per i Pulcini della Valnatisone a Percoto con la 'corrazzata' Union '91, presentatasi in campo con tutti i giocatori a disposizio- cattivo tempo. L’Audace ha giocato il recupero a Torreano dove ha conquistato una bella vittoria e si è poi riconfermata anche contro la Paviese. Implacabili gli attaccanti dell’Audace che sono andati più volte in rete, ma ottime sono state le prove di tutti i giocatori. Nel campionato amatori della Figc il Reai Pulfero, dopo avere castigato la capolista Brugnera, si è ripetuto superando la Forcate, formazione campione in carica, grazie ai sigilli di Antonio Du-garo, Luca Montina, Leandro Fachin e Carnir. La squadra del presidente Natale Blasutig con questo successo si è portata ad un solo punto dalla vetta. Nel campionato di Eccellenza Amatoriale del Friuli collinare, la Sos Putiferio di Savogna è scesa in campo in formazione di emergenza a Flaibano. Passata a condurre con la rete messa a segno da Eldin Tiro, ha gettato al vento l'opportunità di tornare a casa con i due punti sprecando un calcio di rigore con Davide Beuzer. In Prima categoria la Pizzeria le Valli è passata per prima in vantaggio con Lahamer al 20’ del primo tempo sul campo di Tolmezzo. Nella ripresa i locali hanno pareggiato e si sono portati in vantaggio. Reazione della Pizzeria con la rete di Cristian Ruc- chin prima dell’allungo del Tolmezzo. In Seconda categoria la Savognese, in attesa del turno di riposo, ha rifilato tre reti alla formazione Blues, raggiungendola al secondo posto in classifica grazie alle reti messe a segno da Patrik Bir-tig, Francesco Zufferli (su rigore) e Maurizio Medves. In Terza categoria non sono bastate la doppietta di Luis Pomarico e un’autorete alla Polisportiva Valnatisone di Cividale per ottenere un risultato positivo a Tarcento. Paolo Caffi S(Wft|rfi,e!ŽO Nel campionato maschile di prima divisione la formazione della Polisportiva San Leonardo è stata sconfitta a Udine dall'Aurora volley per 3:1. Sabato 19 novembre alle ore 20.30 a Merso di Sopra salirà la Volleybas. La classifica: Il Pozzo, Caffè Sport 6; Pulitecnica Friulana, Volleybas, Lignano volley, Aurora volley 3; Polisportiva San Leonardo, Arteniese 0. Le ragazze della formazione Under 16 della Poli-sportiva San Leonardo hanno perso a Martignacco con la Libertas Presystem per 3:0 (25:18, 25:22,25:13). Prossimo impegno sabato 19 novembre, alle 16, a Tavagnacco contro la Kennedy. La classifica: Libertas Presystem 6; Polisportiva San Leonardo, Volley Corno 3; Kennedy*, Est Volley Cividale* 0. Una grande impresa quella portata a termine da Federica Qualizza che alla recente Maratona di New York ha concluso la sua 'fatica' con il tempo di 3hl8'19”, classificandosi trecentotren-tanovesima su quarantaset-temila partecipanti. Oltre a Federica, ottime prestazioni delle compagne di squadra del Gruppo Sportivo Natisone di Cividale del Friuli Oriana Drosghig con 3h39'35" e Marina Musigli con 4h04'36". Oltre alle atlete del Gs Natisone, hanno preso parte tra gli altri a titolo personale il sanpietrino Nicola Sturam (4hl2'51") e Giancarlo Armellini, mister della squadra Allievi della Val- Le tre atlete del Gs Natisone al Central Park di New York natisone. ..mer, scomwèé Federica Qualizza superstar alla maratona di New York O VAL/VA éOGA SPORT PO SLOVENSKO RUG6/ % D VA folČAS/4 : 40' -KAZENSKI strel-SOPNIK Sreda, 16. novembra 2011 Tela je velika muoč denarja: če adan šleut je buožac, vsi vasnjani ga kličejo šleut; če adan šleut je bogat, vsi vasnjani ga kličejo ga-spuod. ★ ★ ★ Moremo bit pozabljeni, zapuščeni, od vsieh ljudi na sviete: od družine, žlahte, parja-telju, ljubice an more bit tudi od sovražniku, pa nikdar od upniku! Zatuo, če nečemo bit pozabjeni, zapiejmo ku naši ti stari: Le pimo, le jejmo, runajmo du-g e...!” ★ ★ ★ Za ljubezenski spomin muroz vpraša njega ljubico adno kito lasi za jo daržat nimar ta par sebe, brez pomislit, de potle ki jo ožene nje lase jih ušafa vsaki dan tu mineštrone. ★ ★ ★ Adan, ki štieje obcie-stne kamane, parakarje par ciesti, je an buogi šleutič. Adan, ki štieje zvezde po luhtu, je adan romantičen sanjač. ★ ★ ★ Pravejo, de dan brez adnega nasmieha je an dan zgubjen! Pa če bi na bluo tistih, ki se na nikdar posmiejejo, gor na ki bi se te drugi smejal? ★ ★ ★ - Sem ču pravco gor mez dvie žene, ki so se imiele zlo rade an so v mieru živiele brez de adna bi guorila slavo čez to drugo. - Oh tuole pa na more bit! - Pač pač, adna je bila zjuha, ta druga pa sliepa! ★ ★ ★ An dan Adamo je za-grabu vse perja tam pod figo an jih zažgau. Ko Eva je tuole zagledala, je zauekala: - Adamo, al si zno-reu? An jutre, ki obliečem? ★ ★ ★ - Halo, pronto? Al je doma Attila? - Ne, je šu dielat. - Ah, kuo je srečan! An kje diela? - So ga vzel v kmetijskim konzorcju v Čeda-de, kjer ga nucajo ku herbicid (diserbante)! -Kronaka--------------- “Paršu je naš stric Pio” Taz Kanade za nomalo cajta tle doma Telo polietje nas je paršu gledat daj taz Kanade (Vancouver) naš stric Pio (Pio Vo-grig - Konsorju) z Lies. Mi smo bli pru veseli ga videt, ku vsaki krat, kar se varne tle damu, kjer ima puno žlahte, pa tudi on je biu zlo veseu. Za anj je bla parložnost srečat vso njega žlahto pa tudi puno parjatelju njega mladih liet. Zlo lepuo je bluo, de kar je biu tle doma sta bla tudi dva naša domača sejma: Kuata-rinca an svet Matevž, dvie lepe parložnosti za videt naše ljudi. Mi smo našega strica fotografai: na adni fotografiji je go na svetim Martine z Liviam taz Ravni, na te drugi so pa le on an še njega par- jatelja Luigino Katinčin an Berto Trebežanu pred cier-kvijo zad za Hostnem. Teli naši “puobi” imajo okuole osamdeset liet, pa so pun moči an dobre volje. Mi se troštamo, de stric Pio pride še puno krat tle damu, zak ga imamo radi an smo veseli ga imiet tle z nam. Petra an Sofia Vogrig Marco an Stefania Rucli Cai Valnatisone ospite del programma di Telefriuli "Sentieri e natura" presenta LA DORSALE SUD DEL MATAJUR Venerdì 18 novembre ore 21.00 novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 37 evrov • Druge države: 42 evrov Amerika (z letalsko pošto): 62 evrov Avstralija (z letalsko pošto): 65 evrov Poštni tekoči račun ZA ITALIJO Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 Bančni račun ZA SLOVENIJO IBAN: IT 25 Z 05040 63740 000001081183 SWIFT: ANTBIT2P97B Včlanjen v FIEG Associato alla FIEG Včlanjen v USPI Associato airUSPI Oglaševanje Pubblicità/Oglaševanje:Tmedia s.r.l. www.tmedia.it Sede/ Sedež: Gorizia/Gorica, via/ul. Malta, 6 Filiale / Podružnica: Trieste /Trst, via/ul. Montecchi 6 Email: advertising@tmedia.it T: +39.0481.32879 F:+39.0481.32844 Prezzi pubblicità / Cene oglasov: Modulo/Modul (48x28 mm): 20.00 € Pubblicità legale/Pravno oglaševanje: 40,00 € ABBIGLIAMENTO UOMO, DONNA Nuovi arrivi autunno-inverno Via Borgo San Valentino, 15 Azzida - S.Pietro al Natisone tel. 0432 727751 Passaparola ABBIGLIAMENTO V spomin za četarti november So se ponovila an lietos po vseh naših dolinah an ka-munah srečanja za 4. november. Pred spomeniki so se zbrali aministratorji, člani ANA, navadni ljudje za se zmisliti na konac parve svetovne uojske, v kateri je zgubilo življ enj e na taužen-te an taužente judi. Samuo v Redipugli jih je podkopanih 100 taužent. Praznik za 4. november, kije star malomanj stuo liet, je počaso ratu tudi praznik vojaških sil (forze armate) an praznik enotnosti italijanske daržave (Unità d’Italia). Pru se je zbrat v spomin na tiste, ki so padli v uojski, pru je tudi počastit vojaške sile, ki so ratale sile v službi mieru po cielem svietu, pru pa je tudi sparjet učilo par-jateljstva an miru, ki ga je trieba nimar buj šerit. Je bla slava ura v Sauodnji, pa vseglih se je zbralo še kar ljudi pred sauonjskim spomenikom padlih v vsieh uiskah. Se nam pari pru zahvalit tiste, ki skarbjo za daržat spomenike nimar čedne 1961, festa per i primi 50 Neocinquantenni delle Valli del Natisone a raccolta! Non perdete questa occasione per festeggiare tutti insieme allegramente i vostri primi cinquanta anni. La festa avrà luogo questo sabato, 19 novembre, dalle ore 20 in poi presso il ristorante Scozzir di Faedis. Per ulteriori informazioni chiama Antonino (328 4896844), Marco (333 9542646) o Mariano (338 8257828). Sta se rodili lieta 1961? Pridita na vičer-jo, ki bo telo saboto, 19. novemberja, od osme zvičer napri v Fuojdi, v restavraciji Scozzir. Antonino, Marco an Mariano so organizal vse, takuo ki gre: na stuojta zgubit tele lepe parložnosti, petdeset liet pridejo samuo ankrat! LABORATORIO ARTIGIANALE gubane, strucchi, strucchi lessi, focacce, prodotti tipici delle Valli del Natisone, strudel di mele, crostate, torte rustiche, biscotti... Negozio e laboratorio aperto anche nei giorni festivi Chiusura settimanale: lunedì Fraz. Azzida - San Pietro al Natisone - Tel/Fax 0432 727234 Manifestacije pred spomeniki v Nediških dolinah V SPOMIN NA NAŠEGA KEKKA ob deseti oblietinci Čedad, gledališče Ristori, v petek, 18. novemberja, ob 21. uri koncert Musiche_Muzike z BK evolution derku v Gorenji Miersi, nedieja, 20. novemberja, ob 11. uri sveta maša, pieu bo zbor Rečan Srebrna kaplja_Zavod za slovensko izobraževanje Istituto per l'istruzione slovena v soboto, 26. novembra IJUBIJANA in samostan Stična 7.00 gremo iz Spetra_partenza da San Pietro al Nat. (pred občino) 10.00 Ljubljana, trg, ogled mesta po želji 12.30 kosilo v Stični_pranzo a Stična (v samostanski jedilnici! ) 13.30 samostanska trgovina (bo mogoče kupiti znane čaje in druge pridelke_potremo acquistare i prodotti del monastero) 16.00 Ljubljana, kdor želi gre na Knjižni sejem 21.00 povratek v Speter_rientro a S. Pietro al Natisone I Vpisovanjejscrizioni: KZ Čedad 0432 703119 - Slovenski kulturni center Špeter 0432 727490 I Veseu rojstni dan! Paolo Iussig je dopunu ...deset liet Tle na fotografiji Paolo dar-ži an tont, pa kako nediejo od tega je daržu torto, an še veliko zak gor na nji bi bluo muor-lo stat puno kandelc! Za glih reč sedamdeset, vsako za adno lieto živlienja. An duo je dopunu “tarkaj” liet? Pru on, Paolo! Na pari, pa jih ima! Sedamdeset liet pun kuraže, dobre volje, mladega duha... Pao- lo (Iussig iz Ažle) je pru tajšan: an velik, močan puob, zdravih koranin, ki ima dobro an modro besiedo za vsako parložnost. Na njega duomu je bluo tisto nediejo puno ljudi, zbrala se je njega družina, žlahta an parjatelji. Med telimi tudi tisti od Planinske družine Benečije (gorje, če bi ga na imiel! ), ki so se kupe z njim veselil an mu še ankrat diejo: Bohloni, Paolo, za vse kar si za našo Planinsko naredu an.... kuražno napri, zak imaš še puno za narest kupe z nam! SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE Tajništvo Gotica SLOVENSKA KULTURNO - GOSPODARSKA ZVEZA UNIONE CULTURALE ECONOMICA SLOVENA Korzo/Corso Verdi, 51 - Gorica/Gorizia (Italija/ltalia) - www.kbcenter.it ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI UNIONE DELLE ASSOCIAZIONI SPORTIVE SLOVENE IN ITALIA ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV UNIONE DEI CIRCOLI CULTURALI SLOVENI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO CIRCOLO PENSIONATI SLOVENI DEL GORIZIANO SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE UNIONE REGIONALE ECONOMICA SLOVENA SINDIKAT SLOVENSKE SOLE SINDACATO SCUOLE SLOVENE KROZEK ZA KULTURNO, ŠPORTNO IN PODPORNO UDEJSTVOVANJE CIRCOLO ATTIVITÀ’ CULTURALI SPORTIVE ED ASSISTENZIALI ;KMECKA ,ZVEZA CENTRO GASPARINI - IL FOCOLARE KMECKA ZVEZA ASSOCIAZIONE AGRICOLTORI Sreda, 16. novembra 2011 AD FORMANDUM AD FORMANDUM - SOCIALNO PODJETJE AD FORMANDUM - IMPRESA SOCIALE GLASBENA MATICA SLOVENSKA KNJIŽNICA - DAMIR FEIGEL BIBLIOTECA SLOVENA - DAMIR FEIGEL SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA SOCIETÀ ALPINA SLOVENA GORIZIA SLOV I K SLOVENSKI IZOBRAŽEVALNI KONZORCIJ CONSORZIO SLOVENO PER LA FORMAZIONE CENTRO CASPARINI Qubik www.qubik.eu Korzo/Corso Verdi, 51 - Gorica/Gorizia www.kbcenter.it