Knjižnica Mestni trg 5b 3230 Šentjur SeKxtju,rskt2 Šentjur ™ g. do 0 & i ŠENTJURSKE novice bi 2011 ž, '! 352(497.4 5ent jur) i 0101557,5 U \-J z L/ ^ revija za aktualna lokalna vprašanja; letnik X\VIII, št. 5;; 25. maj 201 jf cena: 2,00 € V ŠENTJURJU 070 316 370 ofenikova ulica 16; 3230 Šentjur center Intervju s Sebastjanom Jakličem, svetnikom Predsedniki šentjurskih strank pred referendumsko nedeljo ■^fsažSK-iteli vo/:n?e™ JOŽE LAVBIC 041 654 566 kategorije: AM, A,4i V Šentjurju zberemo premalo smeti H>T© ..j-.^bjvgLi Cesta Kozjanskega odreda 16. 3230 Šentjur _ Telefon 03/ 749 26 00 Gsm 041 596 790 Kozjansko.info Spletni časopis Obsotelja in Kozjanskega &§tP£MkTr mmm d.aa [^ENlTiEffl K ,T " —■•-i SKLEPANJE ZAVAROVANJ CENITVE IN POPRAVILA POŠKODOVANIH VOZIL G & K AVTO, SERVIS IN PRODAJA VOZIL, D.O.O. Cesta kozjanskega odreda 18 3230 Šentjur www.gkavto.si gkavto@gmail.com Tel.: 03/ 749 03 40; Fax.:03/ 749 03 41 Delovni čas: vsak delavnik od 8h dol8h vsako soboto od 8h do 13h HITRI SERVIS, ODKUP IN PRODAJA VOZIL i ^rni ^ 1 IzAVAROVALNICA |M A R 1 B O R Poplava referendum! Prvo nedeljo v juniju gremo državljanke in državljani spet na volišča, da naredimo tisto, česar naši poslanci ne zmorejo. Na treh vodnih lističih bomo podprli ali tudi ne Zakon o Preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, Zakon o arhivih in Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s katerimi poskuša vlada v kaos vrniti nekaj reda. Ne pozabite, na referendumih ne bomo glasovali o podpori vladi, temveč o pomembnih dolgoročnih odločitvah, ki bodo urejale našo družbeno skupnost. Zato naj vam ne bo žal truda, če bo potrebno temeljito branje skoraj 100 stani dolge javne objave zapletenih referendumskih zakonov. Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno je bil deležen obilice grobih Populističnih diskvalifikacij, češ da prepoveduje sosedsko pomoč, kar seveda sploh ni res. Za delo na črno se šteje, če podjetnik opravlja dejavnost, za katero ni registriran, ne pa sosedska pomoč, niti delo v lastni režiji, nujno delo, prostovoljno in osebno dopolnilno delo. Zakon gotovo ni idealen, nesporno pa predstavlja prvi korak k zatiranju sive ekonomije, ki je v bistvu goljufanje poštenih državljanov. Res ne vem, kaj naj bi tu bilo sporno. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju bo za vse nas gotovo najpomembnejši in tudi najtrši oreh, saj neprijetno posega v naše trenutne pravice. Dejstvo je. da ljudje živimo iz leta v leto dlje, da je vsa Evropa že šla skozi tovrstne nujne spremembe, in prav nobene možnosti ne vidim, da se je možno v Evropi brez meja brez resne škode izogniti spremembam upokojevanja. Global- referendumov, zlasti izacija je pač dejstvo in tu nimamo kaj filozofirati. V prid pokojninski reformi so se odločno tudi izjasnili najuglednejši slovenski ekonomisti Tine Stanovnik, Ivan Ribnikar, Boris Majcen, Peter Groznik, Mojmir Mrak, Jože Mencinger, Dušan Mramor in drugi. Verjamem jim, da je ta zakon potreben zaradi zagotavljanja fiskalne vzdržnosti in stabilnega financiranja pokojninskega sistema in da njegove prednosti daleč odtehtajo njegove slabosti. Prej, ko se bomo lotili reševanja tega problema, manj nas bo prizadel. Če se ga lotimo čez 10 let, bodo spremembe in zmanjševanje ugodnosti še veliko bolj radikalne, kot so danes. O zakonu o arhivih vem še najmanj, toda zdi se, da gre za podobno zgodbo, ki seje pred kratkim zgodila ZDA, ko je heker Julijan Assange razkril javnosti del skritih arhivov. Osramočena Amerika je takrat potrebovala vso politično moč, da se je kolikor toliko oprala sramote v zapisih. Javnost je v demokraciji upravičena do vpogleda v arhive varnostnih služb, prav pa je, da prav vseh državniških skrivnosti ne ponujamo na pladnju Al Kaidi ali drugim organizacijam, ki bi nam utegnile škoditi. če so spolitizirani, gre tudi meni na živce, toda sedaj čutim, da gre zares. Državljani imamo priložnost, da uredimo tisto, česar naša zmedena politika ne zmore. Mesečnik Šentjurske novice izdaja: MediaStar, založništvo, d.o.o., Pod vrbco 20a, Šentjur Glavni in odgovorni urednik: Jure Godler Lektoriranje: Eva Kovač, Urška Godler in Polonca Jazbinšek Postavitev in oblikovanje: Jure Godler Naslovnica: Jure Godler Tisk: Forma Celje d.o.o. 8,5 % DDV je vračunan v ceno Naslov uredništva: Pod vrbco 20a, 3230 Senjur Telefon: Borut Pahor morda res ni pravi predsednik vlade in ga bo treba na naslednjih volitvah zavrniti, toda zato ni treba zavreči tudi »njegovih« zakonov, ki so očitno potrebni. Poplava referendumov, zlasti če so spolitizirani, gre tudi meni na živce, toda sedaj čutim, da gre zares. Državljani imamo priložnost, da uredimo tisto, česar naša zmedena politika ne zmore. Te priložnosti enostavno ne smemo zamuditi. Jure Godler 040 47 11 33 E-pošta: urednistvo@sentjurskenovice.si Transakcijski račun: 0600 0037 3219 342 Naklada: 730 izvodov Naslednja številka: 29. junij 2011 Časopis je vpisan v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Urad za informiranje, pod zaporedno številko 1056. Stališča avtorjev niso nujno stališča uredništva S proračunskih sej Občinskega sveta Občine Sentiur Dobili bomo »hudomušni« Kulturni center Aprilska in majska seja OS sta bili posvečeni obravnavi proračuna za leti 2011 in 2012 in sta skupaj trajali polnih 10 ur. Kar je spodbudno, kajti proračun je tako obsežna materija, da jo večina svetnikov običajno kar »miže požre«, tokrat pa smo v prvi obravnavi poslušali kar nekaj vsebinskih razprav. Še posebej so izstopale novopečene svetnice SDS. Sicer prva obravnava ni nikoli dramatična, toda že po prvi obravnavi je bilo očitno, da s sprejemom proračuna ne bo težav. SDS ga je sicer sprva soglasno zavrnila, ko pa je šlo zares, ga je enako soglasno podprla. Z »gradivom na mizo« dobijo svetniki dopolnila pred sejo OS Občina naenkrat ni več prezadolžena Iz uvodnega nastopa župana Diacija smo razbrali, da so prihodki proračuna 2011 načrtovani 6% višje od lani realiziranih in približno za isti odstotek nižje od lani načrtovanih. Skupaj naj bi se nabralo 19,3 milijona €, od tega nam bodo 14,3 milijonov prinesli različni davki, takse in drugi nedavčni prihodki, 4,0 milijona nam bosta »podarili« mati država in mačeha EU za »svoje« projekte, le 0,9 milijona bomo spravili skupaj sami s prodajo zemljišč in osnovnih sredstev. Odhodki naj bi znašali 20,1 milijona €, proračunski primanjkljaj bomo pokrili z novim zadolževanjem v višini 1,3 milijona €. Za katere namene konkretno se bo Občina dodatno zadolžila, ni možno razbrati, verjetno pa za sofinanciranje državnih EU projektov (Industrijska cona jug, Dobrina, vrtec v H ruševcu, igrišče na Planini ...), za pokrivanje t. i. predobremenitev, reševanje likvidnostnih težav (tudi LUŠ in RAK), za obresti in vračila kreditov. Za slednje bo letos šlo 550.000 €. Za ilustracijo - to je okrog 60 novih avtomobilov clio. Kot smo slišali v razpravi od tistih, ki so v preteklosti imeli največ povedati o prezadolženosti Občine (Polnar, Diaci), novo zadolževanje sedaj ni več sporno, kajti kreditni potenciali občine naj bi bili še vedno v odlični kondiciji. Občinska uprava in stranke naprej, ceste nazaj! Pri proračunskih odhodkih bom opozoril la na bolj izstopajoče postavke. Stranke si bodo odrezale kakšnih 10 % več kot lani, pri čemer je župan za svojo GOŠ »zmanipuliral« dodatnih 4.000 €. Za plače občinske uprave je predvidenih 3,5 % več kot lani. Za lokalne ceste bo 15 % manj denarja, za modernizacijo 30 % manj, za investicijsko vzdrževanje cest pa celo okrog 60 % manj. Za komunalno dejavnost bo za 300 % več denarja, v glavnem menda za urejanje industrijske cone jug. Kultura ima indeks 130. Kulturni center Šentjur (KCŠ) je več ali manj pozabljen, denar za izgradnjo t. i. vaških jeder (510.000 €) bo šel v Dobrino, obnavljali bomo Center kulture Gustav (stara knjižnica oziroma Svetinova hiša), zaenkrat s 105.000 €, do konca mandata pa celo s 400.000 €. Šport ostaja na svojih številkah, »blagopokojna« Športna zveza presenetljivo dobi dodatno infuzijo v višini 5.000 €, veliko pa se bo vlagalo v igrišče na Planini (400.000 €). Enako kot KCŠ se v svetlo prihodnost pomika tudi izgradnja večnamenske športne dvorane pri ŠCŠ. Občinski stroški otroškega varstva so iz leta v leto bolj grozljivi: oskrbnine 2,3 milijona, izgradnja vrtca v H ruševcu v prihodnjih dveh letih 1,3 milijona €. Za šolske prevoze bo šlo 603.000 € (indeks 110). Socialni stroški gredo navzgor z indeksom 131 (1,4 milijona €). Odbori in komisije v prazno, svetniki bolj zavzeto Vsa delovna telesa OS, odbori in komisije, so svoje »plodno« delo zaključili s Lubo Žafran (SDS) je bil kritičen do teritorialne neuravnoteženosti proračuna, do investicije v CKG in zanemarjanja izgradnje vaških jeder kot osnove za razvoj turizma. Sebastjan Jaklič (LDS) je podvomil o resnosti načrtovanja KCŠ in med drugim predlagal, da župan razmisli o umiku Šentjurja iz Medobčinskega inšpektorata (MIR). Lovro Perčič (SDS) je bil kritičen do širjenja občinske uprave, Jože Korže (SDS) pa je udaril s serijo močnih očitkov in je odločno zavrnil, da bi glasoval za takšen predlog proračuna. Številke v proračunu in še bolj v NRP, da so povsem izmišljene, da se gre župan s proračunom »kulturno revolucijo«, Občina se na novo zadolžuje brez pravega namena, financiranje političnih strank in svetniških skupin je župan prilagodil potrebam svoje LMD ... Jože Artnak (LDS) je podprl županove proračunske prioritete, proračun se mu je zdel dovolj razvojno naravnan, a mu je le dodal serijo več ali manj populističnih Svetniška skupina LDS Primož Laubič, Sebastjan Jaklič in Jože Artnak pričakovano lakonično frazo, da je pred-lo9 proračuna primeren za obravnavo. Torej niso naredili ničesar, nekatere obrobne Pripombe pa so le pokazale, da se je na njihovih sestankih tu in tam le zaiskrilo. Aleksandra Šuster Močnik (SDS) ja tako »zatožila« Sašo Majer (LMD), ki ji je ešlo, da so pravila zato, da se kršijo (po dodatnem pojasnilu Majerjeve - če nikomur ne škodujejo), Perčič (SDS) pa se je Pritoževal nad pasivnostjo članov statutar-no-pravne komisije. iz razprave svetnikov na prvem branju Povzemam le tista stališča, s katerimi niso Poskušali zasledovati zgolj interese svoje najožje volilne baze. Jurij Malovrh (SLS) je menil, da je investicija v Center kulture Gustav (CKG) odvečna, podobno je nepotrebno vlag-anje v iskanje novih vodnih virov, ker je obstoječih dovolj, občinska uprava pa da je razsipno naravnana. Jelka Godec je dokazovala, da je Odlok o proračunu nePregleden, da ni narejen v skladu z zakoni, da je NRP povsem brez obrazložitev in da se mora župan odločiti, ali bo 9radil KSŠ ali Gustava (CKG). Štefka Kramaršek (SDS) je za »sivolase« občinske svetnike pripravila samozavestno predavanje o proračunskih načelih in izrazila dvom v uresničljivost proračuna. Anton Špan (LMD) se je zelo razjezil nad Predhodnimi razpravljavci, ki hudobno kritizirajo zelo dobro pripravljen in pregleden izdelek. Šuster Močnikova (SDS) je podvomila v smiselnost vlaganja v CKG ob hkratnem zanemarjanju KCŠ. Erjavec (SD) se je med številnimi pripombami zavzel tudi za izgradnjo CKG, slivniškega razglednega stolpa, urejanje šentjurskega Pokopališča in se ni strinjal z načinom financiranja strank oziroma svetniških sku-Pin. Robert Polnar (LMD) je pokritiziral “apokaliptični pristop« svetnic SDS, potarnal, da je proračunskih želja za 28 milijonov ter pozval svoja politična nasprotnika državnega svetnika Koržeta in poslanca Tisla, naj zavihata rokave pri iskanju dodatnih državnih sredstev. Franc Korenjak (NSi) je zavrnil investicijo v CKG in pov- Anton Špan (LMD) ve, zakaj nekat- zel zahteve oziroma pričakovanja gasil- erim ni všeč županov oh in ah krasen cev. Jože Štiglic (DeSUS) je podprl novo predlog proračuna: »... ker so kritike zadolževanje občine, investicijo v CKG in na tresk-bum neumestno nagajanje in zahteval več sredstev za mesto Šentjur. čista žlehnoba«. ZAŠILJENE Župan Diaci tolaži Tatjano Tisel (SDS), ki je močno razočarana nad njim: »Res sem obljubil, da vas ne bom razočaral, nisem pa obljubil, da bom delal čudeže. Sicer bi lahko kmalu praznovali tudi moj vnebohod.« Jože Korže (SDS) tvorno ugiba, zakaj bo župan porabil 1,3 milijona novega kredita: »... da se bomo šli napit.« Toda predlog proračuna mu vseeno ni všeč: »... ker je not vse, kar si je kdo izmislil, številke pa so zgolj hausnu-mere.« Jože Štiglic (Desus) ne verjame, da Alpos črkuje zaradi dolgov: »Sem za proračunsko zadolževanje in razvoj. Če nam crkne Alpos, nam ostane samo še trgovska dejavnost.« Sebastijan Jaklič (LDS), ki ni najbolj zadovoljen z županovim načrtom, da bo izkupiček od pobranih kazni povečal za 300%, je predlagal dopolnitev županovega volilnega gesla: »Ne bom vas razočaral - ampak tudi oglobil.« (čeprav tudi potrebnih) slivniških, preverskih in planinskih potreb. Predlog proračuna je bil izglasovan, vsi svetniki SDS so bili proti. KCŠ ostaja na ravni hudomušnosti Na majski seji so svetniki nadaljevali svoj proračunski »boj z mlini na veter«. Novi predlog proračuna se z izjemo nekaj obrobnih kozmetičnih popravkov, s katerimi je župan očitno omehčal še zadnje skeptike med občinskimi svetniki, ni bistveno razlikoval od osnutka. Česar pa očitno nikogar ni motilo. Hudi spopadi so se razvneli ob amandmajih. Slivniška trojka (Artnak, Belej, Recko) je neuspešno poskušala vzeti Ljudski univerzi namenjenih 20.000 € in jih prekanalizirati v slivniško balinišče in parkirišče na Ram-ni plaži. V imenu SDS je Korže najprej zahteval, da se spoštuje dogovor glede financiranja strank in svetniških skupin, Jože Korže (SDS): - o 4.000 €, ki jih je župan zvito spravil pod streho svoje LMD: »To je tisto, kar je prepovedano v 7. božji zapovedi.« - je spravil skupaj hipotetičnih 1,6 mio € za KCŠ: »Včasih mora človek tudi stopiti v temo. Če bomo samo filozofirali, ga (KCŠ) ne bomo nikoli imeli.« Robert Polnar (LMD): - je brez argumentov ustavljal Koržeta, in se filozofsko reševal z žaljivkami: »Kaj tako stupidnega še nisem slišal.« - sicer nima predloga, kako priti do KCŠ, ve pa, da ga Korže spominja na člana morgenštamparl gezelšafta, amandmaji o KCŠ pa so: »Čista kerem-puhovska izmišljija, znamenje zmedenosti in voluntarizma SDS.« Jurij Malovrh (SLS) ima idejo, kako umiriti dialog Korže - Polnar: »Prestaviti sejo na datum, ko ne bo polne lune.« nato pa je udaril še z 1,6 milijona težkima »hudomušnima amandmajema« - tako ju je krstil župan Diaci -, s katerima bi vdihnil življenje očitno hirajoči izgradnji Kulturnega centra Šentjur (KCŠ). Obakrat je na glasovanju ostal bos. Amandmaja sta bila res nekoliko za lase privlečena, toda bila sta tudi krasna provokacija, saj so z njima spravili na čistino vse svetnike LMD, DeSUS, SLS in LDS, proti KCŠ pa so glasovali tudi mestni veljaki Štiglic, Erjavec .... kar bo gotovo ostalo zapisano v analih in bo krasna tema za prihodnje strankarske spopade. Več amandmajev je pripravil Ludvik Žafran, vsi so bili bolj »egoistične« slivniške narave (rekreacijska pot na Sv. Heleno, klavnica, balinišče ...) in so vsi tudi jadrno pogoreli. Sprejetje bil le amandma Jurija Malovrha, ki si je »sposodil« 5.000 € pri »roparju Guzeju« in jih namenil strehi cerkve sv. Rozalije. Kar je zelo razjezilo Artnaka, ki se je izkazal kot prvi častilec in zagovornik slavnega razbojnika iz naših krajev. Razprava se je vlekla polne 4 ure, toda bolj kot za strateške razmisleke je šlo za duhovičenje, več ali manj za boje za oslovo senco. Tudi grobih besed ni manjkalo, največkrat so letele na račun Koržeta in SDS. Celo sicer umirjeni prvi retorik OS Polnar se je kar nekajkrat nesramno spozabil. Veliko sije privoščil tudi Zupanc (DeSUS), ki je esdeesovce poučeval o morali in etiki. Konec je bil seveda srečen, saj je bil proračun sprejet s pohvalami in soglasno. Le pri sprejemanju kadrovskega načrta, ki začuda večine sploh ni motil, sta Perčič in Šuster Močnikova le uspela glasovati proti. Nova ali »nova« organizacija občinske uprave Odlok o organizaciji in delovnem področju OU, ki ga je skupaj z gostobesedno obrazložitvijo občinskemu svetu »prodal« docent Boštjan Bezovnik, neuradno Diacijev kolega iz Maribora, ponuja kar 16 strani besedila gostobesednega branja o tem, kako se bo po novem oh in ah učinkoviteje in bolje delalo, občinskih svetnikov, zlasti opozicijskih, ni pretirano navdušil. Lovro Perčič (SDS) ni mogel pogruntati, kaj je smisel novega odloka in v čem se sploh razlikuje od starega. Po njegovem mnenju gre le za ustanavljanje sekretariata za splošne in upravne zadeve, da bo v njem župan lahko zaposlil svoje nove svetovalce in zaupnike, vse ostalo pa je isto. Tudi Jurij Malovrh je bil skeptičen, da je delo ostalo povsem isto, le sekretariat oziroma županov kabinet se oblikuje na novo in dobi svojega šefa. Odlok je nekoliko sofistično zagovarjal le Robert Polnar, ki se sicer z županom glede širjenja občinske uprave ni strinjal, vendar je razumeval njegov shizofreni položaj, da mora nekaj narediti glede novega zaposlovanja na Občini. Ro njegovem mnenju je enako slaba vsaka od možnih odločitev, ampak župan je menedžer, in on verjame, da bo gotovo ukrepal odgovorno itd. Potem ko je župan sicer nekoliko negotovo pritrdil Godčevi, da bo svoj kabinet oblikoval iz že zaposlenih v občinski upravi, čeprav je bila že takrat javna tajna, da naj bi že maja prišel na Občino županov prijatelj in bivši soborec iz spornega ŠOUM Sandi Potočnik, je bil odlok sprejet skoraj soglasno kar po skrajšanem postopku. Le Perčič je uspel glasovati proti. Občinska uprava pa se debeli Po županovem predlogu kadrovskega načrta se bo število občinskih uradnikov letos povečalo za »dva zaupanja vredna sodelavca« v županovem kabinetu. Se bo končna številka decembra 2012 ustavila pri številu 42, ali pa morda pri 47? Še 31. decembra 2010 je bilo na Občini zaposlenih 40 ljudi, ko pa je Jurij Malovrh leta 2002 predajal župansko žezlo Tislu, pa celo samo 28. Na majski seji so svetniki obravnavali tudi letno poročilo o delu Policijske postaje. Razpravljavci (Malovrh, Artnak, Zu- Nad poročilom komandirja PP Šentjur so bili svetniki več kot navdušeni. panc, Štiglic, Erjavec, Kranjčan) so tako tekmovali s pohvalami na račun policistov, da je bilo komandirju Petriču že kar nerodno. Vsebino poročila bomo povzeli v naslednji številki ŠN. FK Vodje oddelkov občinske uprave morajo znati pripraviti odgovore svetnikom: zakaj neka stvar gre oziroma ista stvar ne gre, odvisno od mandata. komentiramo piše: Franc Kovač Proračun kontinuitete Čeprav naj bi bil občinski proračun politični akt, v letošnjem zaman iščemo našo novo civilno oblast GOŠ in njenega župana Diacija. Narejen je po utrjenem kalupu in je nujno zelo podoben ali skoraj enak prejšnjemu Tislovemu ali nekdanjemu Malovrhovemu. Med drugim je tako nabasan s številkami, po okvirni oceni jih je okrog 30.000, da je za povprečnega občana neuporaben. Pogrešam poglobljen in razumljiv povzetek, iz katerega se bi videlo, kaj naša občinska oblast pravzaprav sploh hoče in kaj zna. Prva ugotovitev je, da Občina, ki za stroške financiranja že sedaj Porabi 550.000 € (to je 60 novih cliov), ustvarja tekoči proračunski Primanjkljaj in se še naprej dodatno zadolžuje za 1,3 milijone €. jprugič, občinska uprava bo letos štela že 47 zaposlenih, to je kar 68 % več kot leta 2002 ob koncu mandata župana Malovrha. Občinski svet pa kot da tega ni opazil. Tretjič, o največjih občinskih investicijah praviloma odločata država in EU: industrijska cona jug (340.000 € občina, 849.000 država), vaško jedro Dobrina (192.000 € občina, 317.000 € država), vrtec H ruševec (160.000 € občina, 350.000 € država)... Mar država in EU res najbolje vesta, kaj je za Šentjur najbolje? Pomislimo na primer na smotrnosti vložka v izgradnjo vaškega jedra Dobrine? Četrtič, »čiste« domače občinske investicije so praviloma še bolj stroškovno naravnane kot EU usmerjene: igrišče na Planini (385.000 €), preureditev OŠ Planina (1,7 milijona € v 4 letih), šola na Kalobju 1,6 milijona € v 4 letih, Center kulture Gustav (v 4 letih 400.000 €), KCŠ (2,1 milijona v 4 letih)... Mimogrede, vlaganje v »Gustava« kar nevarno kaže, da se Kulturni center Šentjur nezadržno pomika v smeri daljne svetlejše prihodnosti. Pe pustimo te velike (štiriletne) investicije ob strani, ker so realno Povsem v »božjih rokah«, so več ali manj »hausnumere«, kot pravi Korže, in poskušajmo razumeti, kaj pomeni globok zdrs vlaganj v vzdrževanje lokalnih cest z 2,1 milijona € leta 2010 na 1 milijon v letošnjem letu? In kaj pomenijo za 23 % znižani stroški zimskega vzdrževanja cest (z 1,1 milijona naj bi padli na 850.000 €) in za 15 % znižani stroški javne razsvetljave? Je župan končno našel nekoč srečno izgubljene notranje rezerve, ali se z nami le igra slepe miši? M proračunu je zelo zelo dolga vrsta malih porabnikov javnih sredstev (društva, gasilci, LAS, svetniški klubi, veterani, RK, LUŠ, grobišča ki so že leta in desetletja tako rekoč nedotakljive svete krave. Med njimi bo že 8 let hirajoča Športna zveza letos celo dobila dodatno infuzijo v obliki 5.000 €. Tem se bodo sedaj pridružile še post-avke iz razprodaje proračunskih svetniških glasov: obnova cerkve sv- Rozalije, Guzajev muzej, razgledni stolp na Žusmu, izgradnja e-točk, čaščenje 150-letnice smrti Slomška, dodatni tisočaki za vodovod Bobovo, »Koržetov« sklad, KD Dramlje ... Posebno poglavje je Načrt razvojnih programov 2011-2014. Realno lahko Občina v štirih letih investira okrog 25 milijonov €, v načrtu pa operira z 51 milijoni €. Samo ugibamo lahko, kaj od načrtovanega je mišljeno resno in kaj je fasada oziroma kaj so limanice za glasove svetnikov in njihove volivce. Navedel sem le nekaj dilem, ki so mi tako rekoč od daleč padle v °či. Morda zanje obstajajo sprejemljiva pojasnila, morda tudi ne. Ni Pomembno, proračun je pač v celoti takšen, kot smo ga vajeni iz Preteklosti. Pomembneje je, da je vsem občinskim svetnikom presenetljivo silno všeč. Niti enega glasu ni bilo proti. Je to dobro ali slabo, ne vem, vem pa, da sta nam GOŠ in Diaci pred volitvami obetala veliko več. In da takrat, ko vsi mislijo enako, pravzaprav nihče ne razmišlja. KOMENTIRAMO piše: Jure Godler Hudomušnost Kulturnega centra - drugič Na proračunski seji občinskega sveta je največja in edina opozicijska stranka SDS pripravila kopico amandmajev. Večjo pozornost so pritegnili amandmaji, kjer se predvidene prihodke od prodaje stavbnih zemljišč in komunalnih prispevkov v astronomski vrednosti 1,6 milijona evrov v dveh letih, prerazporeja na postavko gradnje Kulturnega centra. Amandmaji, katere je župan mag. Marko Diaci označil za hudomušne, so navzven zelo populistična poteza SDS, ki je hotela zavezati župana k predvolilni obljubi gradnje Kulturnega centra Šentjur. Vendar ta dva amandmaja ne pijeta vode iz več pogledov. Črpata namreč kar bistveno več prihodkov, kot je bilo leta 2010 iz naslova komunalnih prispevkov in prodaje stavbnih zemljišč nabranega v proračunu. Še bolj pomembno je, da sta ta dva amandmaja protizakonita, saj se ta sredstva lahko po zakonu izključno namenjajo za izgradnjo komunalne opreme oz. nakup novih zemljišč. Ugibamo lahko, da bivši podžupan in državni svetnik Jože Korže zagotovo pozna to zakonsko določilo in ravno zaradi tega so si njegovi amandmaji s strani župana prislužili vzdevek hudomušni. Politična igra s številkami za zainteresirano javnost deluje všečno, realna pa ni. Kot pozitivno odločitev teh nesprejetih amandmajev lahko štejemo vso podporo opozicije pri izgradnji KC, saj se moramo zavedati, da bo potrebno zategniti pasove na veliko področjih, ko bo za to primeren čas. V proračunu tako ostaja za projektno dokumentacijo 50.000 € za leto 2011 in 100.000 € za leto 2012. Svež je še spomin, da se pričakuje večinski del sredstev iz razpisov, bodisi državnih bodisi evropskih, saj iz lastnih virov takšnega projekta, kot je KC, občina ni zmožna sama financirati. Hudomušnost amandmaja so na srečo sprevideli ostali svetniki Občinskega sveta in ga zavrnili. Največjo oviro pri gradnji KC zaenkrat predstavlja selitev okrajnega sodišča na novo, zaenkrat še neznano in primerno lokacijo. Projekt, ki bi ga lahko brez večjih zadržkov po svojih predvolilnih obljubah od leta 2002 dalje izvedla prejšnja občinska garnitura. Pa ga ni. Tudi zaradi tega, ker je bila predvolilna obljuba vedno samo predvolilna obljuba. Prav tako je pred leti bil zavrnjen predlog takrat še svetnika Diacija, da bi se v proračunu formiral sklad za izgradnjo KC. Razlika med skladom in proračunsko postavko je v tem, da se iz sklada lahko jemljejo sredstva samo za točno določen projekt in se le-ta ne dajo prestavljati na druge tekoče projekte. Danes bi na tej postavki že bila zbrana določena sredstva, ki bi zagotavljala resnost pristopa k projektu našega Kulturnega centra. Kot kaže, bo to še vroča tema v prihodnjih letih. Najprej morajo steči postopki za preselitev sodišča, šele nato lahko Občina začne z izdelavo gradbene dokumentacije. Šele ko bo ta izdelana in urejena lastnina zemljišča, bo projekt zrel za prijavo na aktualne razpise, če bi se cena preselitve sodišča vrtoglavo povzpela, bi bila občina primorana iskati novo primerno lokacijo za gradnjo tega osrednjega kulturnega objekta našega kraja. Intervju s svetnikom LDS mag. Sebastjanom Jakličem V LDS so potrebne spremembe Sebastjan Jaklič je 38-letni magister znanosti za področje državnih in evropskih študij. Že od mladosti stanuje v Šentjurju. Svoj prosti čas zapolnjuje s kolesarjenjem, pohodništvom in pozimi smučanjem. V občinskem svetu Občine Šentjur je svetnik že deveto leto. G. Jaklič, v občinskem svetu Občine Šentjur ste že tretji mandat. Lahko potegnete kakšno primerjavo med županom mag. Štefanom Tislom in županom mag. Markom Diacijem? Delanje primerjav je zelo nehvaležno opravilo. Še posebej, ker je mandat prejšnjega župana bližnja preteklost, novi pa je funkcijo šele dobro prevzel in bi bila primerjava nekorektna in predvsem preuranjena. Zagotovo lahko rečem, da sta bila dva mandata prejšnjega župana zaznamovana z nekaterimi vidnimi napredki v razvoju Šentjurja, kot tudi precej »zanimivimi« zapleti in preobrati v šentjurski politiki. Sam menim, da bi morale biti vse izvoljive funkcije v državi omejene na dva mandata, kjer imajo možnost kandidati pokazati, kaj znajo, potem pa dati priložnost še drugim. Prav je, da volivci sodijo o delu župana sami na volitvah in svojo voljo izrazijo s podporo tistemu, za katerega menijo, da bo to funkcijo najbolje opravljal v prid svojih občank in občanov. Vsekakor pa bo zanimivo opazovati novega župana pri opravljanju njegove funkcije, saj gre za največjega kritika dela prejšnjega župana. Naš novi župan je po mojem mnenju precej drugačna politična Skoraj vse niti, ki bi lahko Slovenijo potegnile iz krize, imajo v rokah na eni strani vlada, na drugi pa poslanci, ki zastopajo interese nas, državljanov. osebnost, kot smo je bili v Šentjurju vajeni do sedaj. Seveda pa mu moramo dati priložnost in čas bo pokazal trdnost njegovih predvolilnih obljub. Takrat pa bo tudi priložnost za primerjavo uspešnosti županov in priložnost za morebitne nove obraze. Znižanje komunalnega prispevka takoj po nastopu mandata župana Diacija je povzročilo tako negativne kot pozitivne odzive. Negativne pri občanih, ki so pred kratkim vplačali komunalni prispevek še po starem obračunu, in pozitivne pri tistih, ki so počakali na spremembo. Je znižanje komunalnega prispevka v takšni meri občinska razprodaja? Sam sem bil precej naklonjen znižanju komunalnega prispevka, saj je bil le-ta v primerjavi s sosednjimi občinami precej visok in je po mojem mnenju že zaviral razvoj Šentjurja, predvsem v smislu vabljenja novih investitorjev. Bil je mogoče smiseln v času konjunkture, ko so se investitorji lažje odločali za nove investicije, sedaj je postal cokla razvoja. Visok komunalni prispevek na prvi pogled izgleda zelo mamljiv za polnjenje že tako prazne občinske blagajne, dolgoročno pa le-ta negativno vpliva predvsem na potencialne investitorje, ki bi lahko v občini poskrbeli za večjo število delovnih mest. Pri znižanju komunalnega prispevka pa je potrebno omeniti še pozitivne učinke za mlade družine, ki si bodo sedaj lažje zagotovile investicije v Šentjurju in ne bodo razmišljale o selitvi izven občine Šentjur. V prejšnjem mandatu ste bili predsednik Odbora za mladinsko problematiko, ki je s sprejemom statuta ukinjen oz. združen v Odboru za šport, kulturo in mladinsko politiko. Bo tako manj strokovni odbor lahko podal kakšne konkretne rešitve, kot ste jih pripravili takrat vi? Združitev teh odborov se mi zdi nepremišljeno slaba in nerazumljiva Poteza župana, predvsem, ker je bil v Prejšnjem mandatu on tisti, ki je predlagal razdružitev. Menim, da smo v prejšnjem mandatu v Odboru za dejavnosti mladih zelo dobro zastavili delo predvsem s sprejetjem Programa mladinskega dela, v katerem smo najprej zastavili aktivnosti Za vzpostavitev ustreznega podpornega okolja za delo mladih, v nadaljevanju Pa smo z aktivnostmi želeli spodbuditi sodelovanje in aktivno udeležbo mladih v sferah lokalnega življenja ter povezati okterje na področju mladinskega dela in mladinske politike. Program je bil zastavljen za obdobje 2008-2010 in je vseboval mnogo posamičnih programov iz vseh Področij mladinskih dejavnosti, ki so zanimive in privlačne za mladino. Tak združen odbor z zelo različno tematiko bo imel precej težav pri svojem delu, saj bodo v njem sedeli precej raznoliki Predstavniki posameznih interesnih sku-Pin, ki bodo težko uskladili svoje želje in Potrebe. Vsekakor bi moralo biti vsaj delo 2 mladimi zaokroženo v posebnem odboru, če bi želeli ustrezno nadaljevati in razvijati mladinske programe tudi v prihodnosti. Upoštevati je potrebno, da gre 2a zelo občutljivo populacijo, ki potrebuje ogromno pozornosti in subtilen pristop k aktivnostim za njihov razvoj. V vašem programu sem zasledil cilj ureditve parkirnih mest v Šentjurju. V nekaterih delih mesta je ta problematika že precej pereča. Res je, ne samo pereča, ampak tudi nevzdržna. O tem se v občinskem svetu Pogovarjamo že kar nekaj časa, saj ima-m° v Šentjurju vsaj tri področja, kjer je ureditev parkirišč nujna. Ta so okoli zdravstvenega doma, v Kvedrovi ulici in na Cesti Miloša Zidanška. Tu je potrebno izpostaviti še, da ima občina kar nekaj težav s pridobivanjem s°glasij predvsem v okolici blokov, kjer 80 lastniki funkcionalnih zemljišč številni stanovalci. Pri pripravi proračuna za obdobje 2011-2014 smo na mojo zahtevo v njem uspeli zagotoviti sredstva za ureditev te problematike, začenši z letošnjim letom, ko se bodo pripravili idejni projekti za rešitev te zadeve. V Šentjurju še vedno čakamo podžupana. Zakaj omahuje župan z imenovanjem podžupana? Je to nestrankarska politika, mogoče ne vidi koga dovolj sposobnega, ki bi ga primerno razbremenil, ali ker ne želi skuhati revolta med neuradno županovo koalicijo? Prave razloge za to pozna le župan. Verjetno pa gre za skupek raznih interesov in političnega kupčkanja, kot je to v navadi v šentjurski politiki, medtem ko tudi ne izključujem namigov iz vaše zadnje trditve. Glede na velikost občine in številne aktivnosti, ki se izvajajo na nivoju župana, je podžupan skoraj nujen, seveda pa mora biti takšen, da bo dejansko pripomogel k boljšemu delu na občini. Strinjam se, da mora podžupan biti poleg politične funkcije, ki jo opravlja, tudi operativno sposoben. Vsa druga politična imenovanja kot posledica strankarskih kupčij in preveliko število podžupanov je samo zapravljanje časa in denarja ter plod politične kuhinje. Iz LDS smo županu dali svoj konkreten Katarina Kresal je zagotovo ena najboljših ministric te vlade, ki svoje delo opravlja profesionalno in dobro. Stigmatiziranje njenega imena ter povezovanje z nekaterimi interesnimi skupinami in aferami pa je problem, ki ga stranka ne zna uspešno rešiti in prepričati javnega mnenja z delom in programom stranke. predlog, glede na to, da imamo znanje in izkušnje, kar bi lahko veliko doprineslo v skupno dobrobit. Nekaj na to temo se bo verjetno kmalu dogajalo, saj so v predlogu proračuna predvidena tudi sredstva za to funkcijo. Seveda pa je odločitev o tem odvisna od župana. Volilni rezultat Liberalne demokracije je v 2 mandatih iz 8 občinskih svetnikov padel na 3. Kje so po vašem vzroki tega? Dosežen rezultat v Šentjurju je bil kar precej nad povprečjem rezultata, ki ga je dosegla stranka na nivoju države. Tako smo talec slabega rejtinga stranke na tem nivoju. V kolikor bi izhajali le iz dela in aktivnosti naše stranke v občinskem svetu ter posledično njenega doprinosa za naše občanke in občane ter razvoj občine, bi dosegli bistveno boljši izid. Če pri tem samo spomnim na največje projekte, kot so umeščanje navezovalne ceste Dram-Ije-Šentjur v prostor, vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, uspešno realizacijo izgradnje občinskih cest in drugo, vidimo, da smo v našem okolju res dobro delali. Vendar stvari se spreminjajo in v vsesplošnem političnem kaosu med levico in desnico se LDS-u kot tretji alternativi kaže nova svetla perspektiva, ki nas bo tudi na lokalnem nivoju spet ojačala. V bližnji prihodnosti se bodo v Liberalni demokraciji Slovenije odvijale tako lokalne volitve za občinski odbor Šentjur, kjer bo za predsednika ponovno kandidiral Jože Artnak, kot tudi kongres, kjer bo nov mandat iskala Katarina Kresal. Kaj mislite o obeh? So v LDS-u potrebne spremembe ali ne? Da, v LDS so definitivno potrebne spremembe. Še posebej, ko govorimo o stranki na državnem nivoju. Katarina Kresal je zagotovo ena najboljših ministric te vlade, ki svoje delo opravlja profesionalno in dobro. Stigmatiziranje njenega imena ter povezovanje z nekaterimi interesnimi skupinami in aferami pa je problem, ki ga stranka ne zna uspešno rešiti in prepričati javnega mnenja z delom in programom stranke. Zaradi tega ne verjamem, da lahko predsednica kratkoročno povzdigne stranko iz političnega dna, v katerem je pristala. Za to bo potreben ne samo nov obraz, ampak tudi nekdo, ki bo presekal trenutno politiko in jo zastavil, kot smo je bili vajeni pod taktirko dr. Janeza Drnovška. Vsekakor je trenutno stanje na levici priložnost za LDS, še posebej, ker so v državi potrebni liberalni pogledi na reševanje problemov in strokovnost ter inovativnost pri ukrepih za izhod iz krize. V Šentjurju pa so potrebne spremembe predvsem v širjenju in pomlajevanju članstva in večje prisotnosti na terenu. Vodenje stranke pa je po mojem mnenju dobro. Zakaj bi menjali konje, ki dobro vlečejo? V nedeljo, 5. junija, gremo Slovenci ponovno na volišča in glasovali bomo o referendumih o pokojninski reformi, o arhivih ter o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Podpirate nove predloge zakonov vlade ali ne? Zakaj? Reforme so definitivno potrebne, če hočemo dolgoročno zagotoviti vzdržnost javnih financ. Pri pokojninski reformi pa sem malo razočaran, da vlada ni uspela zagotoviti širšega konsenza med socialnimi partnerji, saj gre za izjemno pomembno reformo, ki bo imela zelo dolgoročne in precejšnje posledice za mnogo ljudi. Glede na pomembnost reforme pa menim, da je vlada tudi premalo naredila na področju informiranja javnosti, ki bo na koncu odločila o usodi te reforme. Gospodarska kriza v Sloveniji se iz meseca v mesec poglablja, medtem ko sta Francija in Nemčija krizo že uradno končali. Kdaj se bo končala kriza tudi v Sloveniji, kdo bi moral oz. ne zna ukrepati? O skorajšnjem koncu krize v Sloveniji težko govorimo, saj se tako rekoč dnevno srečujemo s slabimi novicami na področju gospodarstva. Skoraj vse niti, ki bi lahko Slovenijo potegnile iz krize, imajo v rokah na eni strani vlada, na drugi pa poslanci, ki zastopajo interese nas, državljanov. Pri delu enih in drugih pa lahko opazimo, da očitno ne živijo v Sloveniji, saj se precej svojega časa ukvarjajo z nekaterimi povsem nepomembnimi zadevami, kot da imamo časa na pretek. Če mene vprašate, so politiki na eni in drugi strani že preveč obremenjeni z zgodovino in bi jih bilo smiselno zamenjati s povsem novimi (smeh). Seveda se zavedam, da to ni možno, pa vendar bi se vrnil na misel od prej, da bi bila dva mandata za funkcionarje dovolj. Glede na velikost države in število prebivalcev bi morala vlada korenito zmanjšati število ministrstev in učinkovito reorganizirati javno upravo. Menim, da bi ob vseh teh strankarskih nesoglasjih bila še najbolj smiselna tehnična vlada, ki bi vodila državo brez sebičnih interesov nekaterih strankarskih veljakov. Vsekakor bi bilo v razmerah, v kakršnih smo, potrebno združiti moči in pogledati preko ozkih strankarskih interesov ter zagotoviti pogoje za hiter izhod iz krize. Jure Godler Zupan Občine Šentjur, mag^Marko Diaci, bo v torek, 7. junija 2011, obiskal Krajevno skupnost Slivnica pri Celju. Najprej si bo s predsednikom sveta krajevne skupnosti, Vladimirjem Artnakom, ogledal kraj ter se seznanil s problematiko cest, plazov in z aktualnimi projekti KS. Sledilo bo srečanje s člani sveta krajevne skupnosti. Čas med 17. in 18. uro želi župan nameniti razgovorom s krajani. S krajani se bo srečal individualno v prostorih KS, zato naprošamo vse, ki se želijo srečati z županom, da se v času uradnih ur predhodno najavijo v tajništvu župana na telefonsko številko: (03)747 13 20. Dobrina bo dobila nov videz Po zaslugi uspešne lanskodecembrske prijave na razpis bo vaško jedro Dobrine do septembra dobilo precej drugačen videz. Agencija za kmetijske trge je namreč odobrila 317 tisočakov, kar lahko pomeni 85 % skupne priznane investicije. Gradbena dela naj bi se pričela junija in bodo zajemala: avtobusni postajališči, prostor ob večnamenskem objektu, prostor in parkirišče vaškega jedra, ekološki otok, prireditveni prostor, plato ob gasilskem domu, parkirišča ob igrišču, zemeljske travnate tribune ob igrišču in fasado večnamenskega objekta z ureditvijo meteorne in fekalne kanalizacije ter javne razsvetljave. Projekt je pripravil projektivni biro Studio list d. o. o. iz Celja. Za ureditev športnega igrišča se bodo Občinarji potegovali za sredstva Fundacije za šport. Krajani so na predstavitvi, ki je bila 11. maja, želeli nekoliko širšo cesto, zanimala pa jih je tudi ureditev praktično povsem uničenega cestnega odseka Žamerk-Loka pri Žusmu, kjer so kar štirje plazovi. Javni razpis je bil končan 18. maja. so »na liniji« Obeta se nam referendumska nedelja, saj bomo 5. junija odločali kar o treh zakonih: o pokojninski reformi, delu na črno in arhivskih gradivih. Za mnenje o referendumih smo povprašali vodstva šentjurskih odborov strank. Po elektronski pošti so se nam odzvali predsedniki SDS, LDS, DeSUS, SD in N. Si ter predsednica Zaresa. Vsi seveda zagovarjajo podobna stališča kot njihove strankarske centrale v Ljubljani, med vrsticami pa lahko preberemo tudi kakšno zanimivo razmišljanje. Jože Korže, predsednik SDS: Reforme so nujno potrebne, če jih ne bo izvedla ta, jih bo morala naslednja vlada. Vendar predlagana pokojninska reforma ni prava rešitev, glasoval bom Proti njenemu sprejetju. Poglejte, koliko je v Sloveniji brezposelnih mladih, vlada Pa bi podaljšala delovno dobo tudi najbolj ranljivim skupinam delavcev. Kdor je trdo delal 40 let, je več kot zrel za pen-z'j°’ še posebej če gre za težka fizična Pela in zaposlitve v industriji. Zato bi bilo Potrebno po zgledu nekaterih primerov iz tujine uvesti selektivno upokojevanje po Poklicih. Fizični delavec nikakor ne more delati do 65. leta starosti! Jože Artnak, predsednik LDS: Pokojninska reforma je nujna. Do pripravljenega predloga sem zadržan, ker bi bile potrebne določene vsebinske korakci6 ter širše družbeno, medgeneracijsko in socialno soglasje. Sprejem pokojninske reforme bi moral biti le v usklajenem Paketu z vrsto drugimi reformami, ki bi pozitivno učinkovale na gospodarstvo in brezposelnost ter zdravstveno varstvo ljudi. Iz izkušenj dela z ljudmi v gospodarstvu sem prepričan, da bi zaposleni Pri sedanjem zdravstvenem stanju morali imeti možnost se upokojiti za pokojnino, s katero se da normalno preživeti, po 40 letih delovne dobe in starosti vsaj 58 let. Vidim, da je veliko ljudi že po 35 letih de- psihično izčrpanih. Invalidsko upokojitev pri nas pa lahko dobi šele zelo bolan - že napol mrtev človek. Tudi zadnje raziskave govorijo o tem, da ljudje nižjih socialnih slojev, ti pa so začeli delati zgodaj, umirajo znatno prej. Zdenka Vrečko, Zares: Vztrajamo na slovenskem socialnem modelu, ki temelji na medgeneracijski solidarnosti in je temelj socialne države. Zato bomo podprli pokojninsko reformo. S potrditvijo pokojninske reforme bomo zagotovili in ohranili visoko socialno varnost za vse generacije. Zaradi staranja prebivalstva trenutni Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne more več zagotavljati vzdržnosti pokojninskega sistema, predvsem pa ne zaustaviti trenutnega zniževanja pokojnin. Nov zakon to slabost odpravlja, saj bodo nove pokojnine lahko višje, s čimer se bo zagotovilo človeka dostojno življenje. S podporo zakonu na referendumu lahko dokažemo, da se je Slovenija sposobna pravočasno prilagajati na spreminjajoče se demografske in fiskalne razmere in na ta način ustrezno poskrbeti tudi za naše najmlajše. Alojz Recko, DeSUS: Nasprotujemo pokojninski reformi in načinu, kako je bila ta reforma vsiljena, brez posluha za socialni dialog in brez minimalne politične modrosti za sklepanje kompromisov. Predlagani zakon ne skrbi za sedanje in bodoče generacije zaposlenih in upokojencev, ne predvideva usklajevanja pokojnin z rastjo plač, ne predvideva poračuna za nazaj ... Poleg tega ne pristajamo na tezo, da bodo pokojnine uničile državne finance. Nasprotujemo sprejetju zakona, ki ni usklajen s socialnimi partnerji, in ki ne vsebuje pred- logov, ki bi vodili k usklajenosti stališč s predlogi naše stranke. Člani šentjurskega DeSUS-a premoremo toliko modrosti, da smo ugotovili, da država s tem predlogom kaže svojo resnično nesocialno plat, uvaja strategijo varčevalne politike na breme delavcev, upokojencev in na socialno šibkega sloja prebivalstva. Janko Cerkvenik, NSi: Vlada je pričela z reformami na napačnem mestu. Odgovorno trdim, da bi vrstni red sprejemanja reform moral biti naslednji: reforma o zaposlovanju, reforma šolstva in zdravstva in na koncu pokojninska reforma. Prav zaradi velike brezposelnosti mladih in težkega socialnega stanja \ delavcev v srednjih letih ter nekaterih upokojencev so se te tri generacijske skupine družno uprle, ker jim vlada ni omogočila korektne obravnave njihovih predlogov, predstavljajo pa večino volilnega telesa. V NSi se strinjamo, da je uvedba po- ■ kojninske reforme potrebna, ■ vendar bi morala biti sprejeta s konsenzom med predlagateljem in z vsemi socialnimi partnerji. V tujini poteka razprava o tako pomembnih reformah od enega do več let. Janševa vlada bi zagotovo ponudila boljšo in poglobljeno razpravo, predvsem pa drugačen koncept sprejemanja reform. Florjan Cveto Erjavec, SD: Zavedamo se, da mora že zaradi demografskih trendov Slovenija podaljšati delovno dobo. Reforma bo omogočala višje pokojnine in dokazano zaustavila sedanji trend zniževanja pokojnin. Nesprejetje pokojninske reforme bo vplivalo na znižanje bonitetne ocene Sloveniji, kar bo podražilo tudi kredite, ki jih imamo praktično vsi državljani, da ne govorimo o poslabšanju socialnih bonitet upokojencem, invalidom, študentom ... in težavam v gospodarstvu. Tudi ni zanemarljivo dejstvo, da reformo poleg ekonomistov podpira tudi Gospodarska zbornica Slovenije in menedžerji. Prepričan sem, da nam niti morebitna ponovna Janševa vlada ne bi ponudila nič novega. Pahorju ob morebitnem padcu referenduma ni treba odstopiti niti pod razno! Sedanja vlada je zmožna izvesti vse potrebne reforme, ki zagotavljajo napredek Slovenije. V senci pokojninskega referenduma bomo volivci odločali tudi o delu na črno in odprtju arhivov. Jože Artnak (LDS) je za to, da se arhivi odprejo in da se uredi tudi delo na črno. »Pri tem pa ne sme biti prizadeta tradicionalna vrednota pomagati drug drugemu,« pravi Artnak. Alojz Recko (DeSUS) predlaganima zakonoma nasprotuje: »Z malo več posluha vlade do usklajevanja stališč bi se bi se lahko referendumoma in stroškom izognili.« Zakonu o delu na črno nasprotuje tudi Janko Cerkvenik (N.Si), »ker je tudi medsosed-ska pomoč opredeljena kot delo na črno, kar bo kaznovalo predvsem male ljudi.« Je pa Cerkvenik za odprtje arhivov: »Z zapiranjem arhivov zgolj ščitimo zločine, ki so se zgodili pod okriljem SDV in Udbe.« Podobnega mnenja je tudi Jože Korže (SDS), ki meni, da je zakon o preprečevanju dela na črno »zelo neposrečen, saj ima medsosedska pomoč v Sloveniji dolgo tradicijo.« Florjan Cveto Erjavec (SD) pa sporoča: “V SD smo prepričani, da imamo dovolj argumentov, da na referendumu podpremo vse tri zakone.” L. H. Dolga Gora s cestami, internetom in gasilskim vozilom V začetku meseca so v Dolgi Gori odprli več cestnih odsekov, ki so bili končani že pred časom. Tako sta bili modernizirani nekategorizirani cesti na odsekih Dobnik-Firer-Pesko v dolžini 350 m in Grajžl-Žnidar v dolžini 230 m. Obnovljena je bila tudi javna pot na trasi železniška postaja-Dobnik-Arzenak v dolžini 1.592 m. Skupna vrednost del je znašala 195.817 EUR, pri tem pa so šentjurski občani skupno prispevali 124.392 EUR. Odprli in blagoslovili so tudi telefonsko centralo, ki bo izboljšala tudi možnosti za priklop na svetovni splet. Telekom je vložil 200.133 EUR. Tamkajšnji gasilci so sredi meseca prevzeli tudi novo moštveno vozilo v vrednosti 37 tisočakov. Kmalu javna blagajna V pritličju občinske upravne stavbe na Mestnem trgu 10, kjer se skozi posebni vhod nahaja pisarna KS Šentjur - Rifnik in KS Vrbno - Podgrad bo do sredine prihodnjega meseca pričela delovati javna blagajna, ki bo na enem mestu in brez provizije omogočala plačevanje položnic za različne storitve. Po trenutnih informacijah naj bi bilo moč plačevati storitve vseh osnovnih šol v občini, vrtca, glasbene šole, ljudske univerze, Javnega komunalnega podjetja Šentjur, podjetij Adriaplin, Atrij stanovanjska zadruga, Elektro Celje, Elektro Turnšek in Simbio. Uradne ure bodo ob sredah med 12.30 in 16.30 ter ob petkih med 8.30 in 12.30. Pobudo za javno blagajno je v prejšnjem sklicu dvakrat sprožil občinski svetnik Jože Artnak, vendar so takrat strokovne službe ocenile, da je predlog neizvedljiv, in sicer zaradi prostorsko-varnostnih pogojev in stroškov delovanja. Bazen še naprej z Bohorčem? Občina Šentjurje 19. maja objavila namero o sklenitvi neposredne pogodbe za najem plavalnega bazena in poslovnih prostorov v Športnem parku Šentjur. Pogodbo bodo sklenili za obdobje dveh let, sklenjena pa bo po preteku 15 dni od dneva objave. Spomnimo se, da so pred leti bile v zvezi z oddajo bazena v najem različne kolobocije. Glede na to, da je datumsko gledano sezona pred vrati, je verjetno težko pričakovati, da bi lahko prišlo do sprememb, saj bi se morebitni novi najemnik težko vselil v športni park in pri tem ne izgubil lepega števila kopalnih dni. Morda bi se bilo dobro v povezavi z delovanjem športnega parka vprašati še kaj (stanje sanitarij, vzdrževanje košarkarskega igrišča, divji uvoz v semaforizirano križišče ...) Volitve na pragu? Kdo bo novi šentjurski poslanec? Morda se nam že jeseni obetajo predčasne parlamentarne volitve, zagotovo pa bomo na volišča šli v drugi polovici leta 2012. Kakšno je stanje v šentjurskih strankah po občinskih in pred državnozborskimi volitvami? Imajo šentjurski strankarski trusti v svojih predalih že sezname s potencialnimi kandidati in kandidatkami? Nekaj mesecev po lokalnih volitvah šentjurske stranke še vedno bolj ali manj delujejo v senci. Niti na ravni občinske politike ni zaznati kakšnih posebnih aktivnosti, tudi oblikovanje politične Pozicije in opozicije ne dviga ravno veliko prahu. Toda, lahko se zgodi, da bomo že jeseni morali na predčasne volitve. Državni zbor je pred dnevi uzakonil nezdružljivost funkcij župana ln Poslanca. To pomeni, da aktualni šentjurski župan Marko Di-aci n'ti teoretično ne more kandidirati za parlament. Diaci se je sicer z ustanovitvijo nestrankarskega Gibanja za občino Šentjur ln Prevzemom poklicne županske funkcije že pred omenjenim zakonom zavezal, da se bo posvetil izključno vodenju občine. To Pa pomeni, da je na voljo lep delež glasov, ki jih je Diaci zbral že kot (ne)uspešni poslanski kandidat in seveda nazadnje tudi kot županski zmagovalec. Artnak ne skriva ambicij »Osebno me kandidatura zanima,« pravi predsednik šentjurske LDS Jože Artnak, ki je morebitne poslanske ambicije preizkušal Ze na županskih volitvah. Verjetno bi Artnak lahko računal tudi na določen delež (levih) Diacijevih volivcev, za parlament pa bi mu tahko zadostovalo že od 10 do 15 odstotkov glasov. Ima pa Artnak vsaj dva problema. LDS mora preseči parlamentarni prag, k njegovem imidžu zagotovo ne bo prispevalo niti dogajanje v Alposu, kjer je (bil) blizu vodstvu. »Sicer ne pričakujem tako hitro volitev. Le kdo od sedanjih poslancev bi sebi skrajšal mandat in se odrekel vsemu udobju,« razmišlja Artnak, ki so ga pred bližajočim se kongresom LDS evidentirali celo za podpredsednika stranke, vendar se je na koncu odločil, da še enkrat kandidira za člana sveta stranke. Bo šentjurski LDS podprl aktualno predsednico Katarino Kresal ali njenega izzivalca Blaža Kavčiča? Jože Artnak: »Od obeh bomo zahtevali jasne odgovore o ciljih in načrtih. Odločili se bomo na Podlagi argumentov.« 2a SDS še naprej Tisel? J°žeta Koržeta, nekdanjega šentjurskega podžupana in Predsednika SDS, poslanska kandidatura ne zanima: »En-kraf sem poskusil in je dovolj, morda bom znova kandidiral za državnega svetnika. V šentjurskem lokalnem odboru bomo imeli Junija sejo, na kateri bomo evidentirali potencialne kandidate za Parlamentarne volitve. Menim, da bodo te sicer v rednem teranu, jeseni 2012.« Korže izpostavlja, da bo za naslednje volitve že veljala obvezna, 40-odstotna »ženska« kvota, zato bodo evidentirali kandidate obeh spolov. Med njimi bo verjetno tudi njihov aktualni poslanec Stefan Tisel, ki se v parlamentu sicer ni ravno »pretegnil«. Nazadnje smo ga lahko opazili med branjem moralke, kako bi se rnorali poslanci testirati na uporabo prepovedanih drog. Vprašanje je tudi, kakšne so sploh še Tislove politične ambicije Po županskem fiasku. SD in SLS neznanki V predčasne volitve ne verjamejo niti v šentjurski organizaciji največje vladne stranke SD, ki ji predseduje Florjan Cveto Erjavec. »Do volitev bomo vsekakor imeli kandidata. Ni pa nemogoče imeti skupnega kandidata s katero od sorodnih strank.« Šentjurski socialdemokrati očitno še verjamejo v Boruta Pahorja, njegova podoba namreč iz strankarske pisarne še vedno bdi nad Mestnim trgom. Pahorja prepričano brani tudi Erjavec: »Pahorje politik, ki mu ni za osebno promocijo, zato ga tudi osebno zelo cenim in podpiram. Z dosedanjim vodenjem vlade je dokazal svoje sposobnosti, čeprav se vedno nisem strinjal z nekaterimi njegovimi odločitvami.« Konkretnih novosti ni na vidiku niti pri šentjurski SLS, kjer se na naša vprašanja niso odzvali. Kot je znano, je stranko Janeza Škoberneta prevzel Jurij Malovrh, ki smo ga lahko ujeli tudi v prvih vrstah nedavnega strankinega kongresa na Bledu. Da bi se Malovrh morda kar sam skušal vrniti v poslanske klopi, je malo verjetno, vprašanje je tudi, ali lahko šentjurski odbor sploh ponudi kakšnega novega kandidata, ki bi stranko tudi v Šentjurju potegnil s skorajda dna. DeSUS, Zares, N.Si Šentjurski DeSUS vsake zadnje volitve doseže boljši rezultat. Kandidata za poslanca še nimajo, predsednik lokalnega odbora Alojz Recko zatrjuje, da se za kandidaturo nikdar ni in se tudi ne bo potegoval. Pred tremi leti je za DeSUS v Šentjurju kandidiral Stane Zupanc, ki je tudi občinski svetnik na strankini listi, vendar ni član DeSUS-a. Zupanc je tudi predsednik šentjurskih upokojencev, z nekaterimi izjavami pa je dal vedeti, da se s politiko Desusove centrale ne strinja popolnoma. Nasprotno je Alojz Recko z vodenjem Karla Erjavca popolnoma zadovoljen: »Glede na vse, kar se je dogajalo v koaliciji, se je Erjavec pravilno in modro odločil, da je predlagal izstop iz koalicije.« Za svojim predsednikom Gregorjem Golobičem pa trdno stojijo tudi v šentjurskem Zaresu. Zdenka Vrečko, predsednica LO: »Golobič bo po referendumu odstopil. Njegova zgodba je ena izmed tistih, v kateri je medijski linč zameglil dejstva. Na predčasne volitve ne računamo, zato se z volitvami še ne ukvarjamo.« Nad predčasnimi volitvami se ne navdušuje niti predsednik N.Si Šentjur, Janko Cerkvenik: »Predčasne volitve bi za nas pomenile resen problem predvsem v finančnem smislu. Razmere v našem odboru so dobre, želimo okrepiti članstvo. O svoji kandidaturi še nisem razmišljal, v prvi želim dati prednost novim obrazom.« L. H. premalo smeti V občini Šentjur imamo 50 ekoloških otokov, kamor lahko ločeno odlagamo steklo, papir in embalažo. Pri tem pa nismo najbolj uspešni, saj ločeno zberemo manj kot petino odpadkov, medtem ko prebivalci najbolj ekološko osveščenih slovenskih občin v ločene posode odložijo že polovico vseh odpadkov. V odvoz smeti iz domačih zabojnikov sta vključeni dve tretjini gospodinjstev v občini, kjer je evidentiranih tudi 176 točk z na črno odloženimi odpadki v naravi. Kaj storiti, da bomo sledili bolj zelenim trendom? Smo na Šentjurskem res dobro »opremljeni« z ekološkimi otoki, kako je poskrbljeno za zbiranje kosovnih in nevarnih odpadkov? S smetmi je hudič. Tako na globalni kot državni ravni, pa seveda tudi v domačem kraju in v lastnem gospodinjstvu. Dnevno ustvarimo celo goro različnih odpadkov, ki jih moramo nekako spraviti do ustreznih zabojnikov. Pred domačim pragom imamo načeloma samo univerzalne kante za smeti, a v oči bode podatek, da je v organiziran odvoz smeti v občini Šentjur še vedno vključenih le 65 odstotkov gospodinjstev. »Še nedavno je imelo odvoz smeti urejeno le polovico gospodinjstev. Še vedno je vključenost premajhna, a se vendarle izboljšuje. Ocenjujemo, da imajo v praksi odvoz urejene tri četrtine gospodinjstev. V mestu Šentjur je vključenost skorajda popolna, več težav je na podeželju. Pozvali smo vsa gospodinjstva, da se vključijo v odvoz. Nadzor izvaja tudi inšpektor, ki gospodinjstva brez urejenega odvoza najprej opozori, če se v doglednem času ne odzovejo, pa je predvidena tudi kazen,« je povedal Edi Peperko, vodja oddelka za okolje in prostor na občini Šentjur. Kdo je ne-odgovoren za urejenost ekoloških otokov? V središču Šentjurja občani večkrat naletijo na (pre) polne ekološke otoke, okoli zabojnikov je tudi veliko umazanije in razsutih odpadkov. Na odlagališču nasproti gasilskega doma (pri Bohorču) je bilo pred dnevi, tako kot že mesece, veliko razbite steklovine. V Simbiu odgovarjajo, da se trudijo otoke čim bolj redno prazniti, če občani opazijo polne zabojnike in umazanijo v okolici, pa svetujejo, da nemudoma pokličejo na njihovo dežurno številko 080-16-16. Obljubljajo hitro posredovanje. Z vključenostjo v odvoz odpadkov (zanj podjetje Simbio zaračuna 12,55 evra) pa je povezana tudi organiziranost tako imenovanih ekoloških otokov. Trenutno je po občini 50 mest, kjer so zabojniki za steklo, papir in embalažo, ekološki otok pa je sicer predviden na 500 prebivalcev. Temu standardu je zadoščeno predvsem v strnjenih naseljih, več težav je na podeželju. Pomembnost ekoloških otokov Ko ekološko osveščeni občan zbere voljo, se oprta z ločenimi odpadki napolnjenimi vrečkami in se loti iskanja ekološkega otoka. To pa ni vedno najbolj enostavno, saj imajo prebivalci v veliko naseljih v šentjurski občini do prvega ekološkega otoka, kljub teoretično zadovoljivi pokritosti, v praksi zelo dolgo pot. Marsikdo mora vreče naložiti v avto, se malo voziti naokrog in najti po možnosti ne do vrha napolnjene zabojnike. V celjskem Simbiu, ki skrbi tudi za šentjursko ravnanje z odpadki, pojasnjujejo, da je razporejenost posod za ločeno zbiranje odvisna od soglasij lastnikov zemljišč, pri čemer pa se marsikdaj zaplete. »V našem interesu je, da je ekoloških otokov čim več, da stojijo čim bližje domov občanov in na obljudenih lokacijah, vendar pa je v praksi tako, da na teh mestih iz objektivnih razlogov vedno ne moremo postaviti zabojnikov, saj ne dobimo soglasij lastnikov zemljišč,« pojasnjuje Helena Kojnik iz Simbia. V zadnjem času so v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in podjetjem Simbio vzpostavili 13 novih ekoloških otokov, so povedali na šentjurski občini. Ločevanje odpadkov je seveda z ekološkega vidika izjemno pomembno, saj vse preveč surovin, ki jih je mogoče reciklirati, pristane med mešanimi komunalnimi odpadki. Po evropski direktivi moramo tudi v Sloveniji do leta 2020 doseči 50-odstotno uspešnost pri ločenem zbiranju odpadkov. Takšno uspešnost trenutno dosegajo le redke slovenske občine, vzorčni primer je na primer Vrhnika, kjer so ekološke otoke uvedli praktično v vsako ulico in zaselek. V Sloveniji po nekaterih podatkih v povprečju ločeno zberemo le 18 odstotkov vseh odpadkov, na Celjskem celo le okoli 10 odstotkov. V Simbiu ocenjujejo, da se trendi iz meseca v mesec vendarle izboljšujejo, ocenjujejo, da v Šentjurju trenutno ločeno zberemo okoli 20 odstotkov odpadkov, odvisno od frakcije. Za odpadke sicer poskrbijo v modernem Regijskem centru za ravnanje z odpadki v Celju. Kaj storiti? Osveščanje je kar prevečkrat univerzalen odgovor za vse šibke točke, s katerimi se srečuje naša družba. Ampak tudi na področju odpadkov nam kaj drugega ne preostane. V Simbiu obljubljajo, da bodo skušali izboljšati mrežo ekoloških otokov in vzposta- V občini imamo 176 popisanih črnih točk z odpadki v naravi. Ta primerek je globoko iz gozdov Resevne. viti zbiranje bioloških odpadkov, te dni po naših krajevnih skupnostih poteka zbiranje nevarnih odpadkov na terenu, nekatera gospodinjstva so že opremljena z rumenimi zabojniki za zbiranje gmbalaže po sistemu od vrat do vrat. Zakaj ni več organiziranega zbiranja kosovnih odpadkov? V občini ni več tradicionalnega zbiranja kosovnih odpadkov, ki je po krajevnih skupnostih potekalo dvakrat letno. Občani ima-oio po novem na voljo dopisnico za naročilo odvoza kosovnih odpadkov, ki jo lahko izkoristimo kadar koli v letu, še vedno pa lahko štirikrat letno tovrstne odpadke peljemo na Bukovžlak. Se je spremenjen način res izkazal za dobrega, je strah, da bo tako več odpadkov spet pristalo v naravi, (ne)upravičen? V podjetju Simbio odgovarjajo, da imajo tako večji nadzor nad kosovnimi odpadki, po njihovih podatkih so občani z novim sistemom zadovoljni. Drugače menijo na občini Šentjur. »Po informacijah iz krajevnih skupnosti pomeni nov pristop korak nazaj,« pravi Edi Peperko. Predvsem na podeželju je veliko takšne in drugačne krame, ki so jo bili ljudje dolga leta vajeni odlagati na lokalna zbirna mesta, nov sistem zahteva nekoliko več angažmaja in volje. Občani se bodo morali navaditi, da pokličejo na Simbio, morda pa bi vendarle kazalo razmisliti o kakšni vmesni, prehodni različici. Na Občini Šentjur pravijo, da se bodo o problematiki zbiranja kosovnih odpadkov še pogovarjali s podjetjem Simbio. Akcija zbiranja nevarnih odpadkov je bila tudi pri KD Šentjur In kako povečati našo okoljsko zavest? V nekaterih slovenskih občinah inšpektorji izvajajo preventivni nadzor nad ločevanjem odpadkov, za malomarno odlaganje smeti so predvidene tudi kazni. Komunalno-cestnega inšpektorja si z občino Vojnik delimo tudi v Šentjurju, to funkcijo opravlja Božidar Rezar: »Na področju, kjer je vzpostavljen sistem ekoloških otokov, so občani dolžni ločeno zbirati odpadke. Organske odpadke je potrebno kompostirati oziroma jih odlagati v posodo za organske odpadke. Papir, steklo in embalažo moramo odlagati na ekoloških otokih. Zagrožena globa za kršitve je 41,70 evra.« Seveda pa niti kaznovalna politika naše okoljske zavesti ne bo Rjavi za biološke in zeleni za mešane odpadke se je pridružila še rumena »kanta« za embalažo izboljšala. Po zadnjih podatkih, zbranih s popisi divjih odlagališč, je v občini Šentjur 176 točk z na črno odloženimi odpadki v naravi. Nujno je, da imajo vsa gospodinjstva urejen tedenski odvoz odpadkov (tudi samotne hiše na podeželju), potem lahko začnemo razmišljati tudi o ločevanju. Mrežo ekoloških otokov bo potrebno nadgraditi, da odlaganje doma sortiranih odpadkov ne bo več projekt, ki ti lahko vzame tudi uro časa. Takrat bo mogoče več zahtevati tudi od ljudi. Ukvarjanje s smetmi pač ni najbolj prijetno početje, četudi smo si za utapljanje v takšnih in drugačnih odpadkih krivi predvsem sami. Ste kdaj v trgovini že razmišljali, koliko različnih odpadkov bo ostalo od vaših nakupov, ki ste jih zložili v okolju škodljive plastične vrečke? L. H. Podpisana pogodba V H ruševcu bodo dogradili vrtec Pred tednom dni je župan Marko Diaci podpisal pogodbo o dograditvi vrtčevskih kapacitet v Hruševcu. Jože Vrečko, prokurist podjetja PPS Prizma, mag. Marko Diaci in Bogomir Amon, direktor podjetja Remont Skupni predvideni stroški znašajo 1.793.136,00 EUR, od tega naj bi iz naslova ..evropskih sredstev" občina dobila 703.844,00 EUR nepovratnih sofinancerskih sredstev, občina pa za dodatnih 756.464 EUR še kandidira pri ministrstvu. Novi vrtec bo energijsko varčen m2. Šolska kuhinja bo razširjena in bo po novem služila tako šoli kot vrtcu. Obratovalni stroški naj bi bili poslej manjši, saj bo objekt zgrajen po principu nizkoenergijske gradnje v kombinaciji s kogeneracijo toplotne in električne energije, rekuperacijo ter Luksuzna igrišča tudi s sanitarijami Ob objektu bodo uredili štiri ločene igralne površine za različne starostne skupine otrok, ki bo opremljeno z enostavnimi, sestavljenimi in kompleksnimi igrali: gugalnice, plezala, tobogani, igrala za urjenje ravnotežja ... Osrednja igralna površina je večji peskovnik, ki bo s ponjavo zaščiten pred soncem in se bo po uporabi pokril. Igrišče bo višinsko razgibano z dvema hribčkoma (sankanje, tobogan po terenu). Otroško igrišče vrtca bo ograjeno z varnostno ograjo in bo ločeno od ostalih javnih igrišč. V sklopu igrišča bodo na vzhodni strani objekta sanitarije namenjene otrokom na igrišču in prostor za zunanja igrala. Na južni strani območja igrišča in pred terasami igralnic je predvidena zasaditev višjega listnatega drevja, ki zagotavlja ustrezno senčenje igrišča oziroma pozimi osončenje. kolektorji sončne energije in bo omogočal prihranek ogrevalne in hladilne energije na letni ravni v primerjavi s klasično gradnjo in obstoječim sistemom ogrevanja ter hlajenja za najmanj 50 %. Pričetek gradnje prizidka je predviden za konec maja 2011. Adaptacija obstoječih prostorov in razširitev kuhinje se bo izvajala med poletnimi počitnicami 2012. Prevzem šestih oddelkov adaptiranih in dograjenih prostorov vrtca ter namestitev 116 otrok je predviden za 1. september 2012. Rekorden vpis Trenutno je v 11 vrtčevskih enotah vpisanih 675 otrok v 38 oddelkih, od tega je iz šentjurske občine 621 otrok. Po podatkih vpisa otrok za šolsko leto 2011/12 je vpisanih 776 otrok. Od tega je 245 novincev, in sicer 213 otrok s stalnim bivališčem občini Šentjur. Š.N. Poroka Srečno na skupni poti V soboto, 22. maja, sta se na skupno pot podala naša sodelavka Aleksandra Borštnar Maček in njen izvoljenec Tomaž Borštnar. Spoznala sta se pred skoraj natanko dvema letoma na izletu poslovnih partnerjev Dobro jutro Slovenija. Takoj je preskočila Amorjeva puščica. V soboto sta si večno zvestobo najprej obljubila na Planini, nato pa še pred Bogom na domačem Prevorju. Skupen dom si ustvarjata v Škrjančevem pri Radomljah, na domače Prevorje pa Aleksandro veže tudi lastno podjetje, ki se ukvarja z jezikovnimi tečaji in aktivnimi počitnicami za otroke Kozjanski raj. Mladoporočencema želimo vse najlepše na skupni poti. Uredništvo prispevkov in dajatev Prisilna poravnava končana sredi junija šentjurski Alpos je še vedno v postopku prisilne poravnave, ki naj bi se končala sredi junija. Takrat naj bi podjetje vsaj nekoliko lažje zadihalo, saj ga je v zadnjih mesecih kalvarija ogromnih izgub močno izčrpala. V Alposu za plače očitno še imajo, nimajo pa za socialne prispevke zaposlenih in druge dajatve. Prispevke državi z naslova plač in davkov plačujejo z dva do tri mesečnim zamikom. Informacijo, da jim Alpos že več mesecev ne plačuje socialnih in drugih prispevkov, so v naše uredništvo posredovali tudi nekateri zaposleni. Davčna uprava (DURS) že dobro leto dni davčnim zavezancem omogoča, da sproti preverjajo, ali njihov delodajalec zanje plačuje socialne prispevke. In to so storili tudi nekateri zaposleni v Alposu. Naši viri pravijo, da so do novega leta vsi prispevki plačani, od tam naprej pa kakor za kateri del Al-Posa. Nekatere hčerinske družbe nimajo dolgov, druge dolgujejo plačila za nekaj mesecev, vendar več kot za tri mesece menda nikjer. DURS naj ne bi »sedel« na nobenem računu. Stanje smo želeli preveriti tudi na DURS-u. kjer pa informacij zaradi spoštovanja davčne tajnosti ne dajejo. Da imajo v Alposu res težave, ne skriva novi predsednik uprave Ljubomir Osovnikar: »Res je, da trenutno izjemno težko pokrivamo vse najnujnejše stroške, med njimi tudi plače. 'V tem usodnem času želimo narediti vse potrebno za ohranitev podjetja. Tako zadnjega pol leta tudi prispevke državi z naslova plač in davkov plačujemo z dva do trimesečnim zamikom. S ponovnim povečevanjem obsega poslovanja In prenehanjem potreb po dodelavnih poslih je predvideno tudi postopno povečevanje donosnosti poslovanja in s tem tudi izboljševanje likvidnosti za poplačilo dobaviteljem. Tako nameravamo postopno poravnati tudi zaostale obveznosti z naslova prispevkov za plače delavcem.« Po prisilni poravnavi res vse drugače? Direktor šentjurskega giganta Ljubomir Osovnikar pa je kljub težkim razmeram optimist: »Družbe poslovne skupine Alpos v letih 2009 in 2010 poslujejo v bistveno zmanjšanem obsegu. V več programih zaradi pomanjkanja obratnih sredstev poslujemo preko tako imenovanih dodelavnih poslov, katerih donosnost je zelo nizka. Vendar je naša odločitev, da je tudi v tem izjemno težkem času potrebno poslovati vsaj v določenem obsegu, da bi zadržali vsaj ključne kupce in dobavitelje, pa tudi delovno kondicijo in zagotovili plače, ter tako čim bolj pripravljeni dočakali pravnomočnost prisilne poravnave, ki jo predvidevamo sredi meseca junija. Takrat se bodo sprostila sredstva v vrednosti enega milijona evrov iz naslova Alpos ima od aprila tudi nove, začasne člane nadzornega sveta. Celjsko sodišče je na predlog uprave v NS imenovalo: Vasilija Prešerna, Andreja Šporina, Davorino Mrevlje in Andrejo Bizjak Bosilj. Za predsednika je bil imenovan Vasilij Prešern, sicer izvršni direktor Slovenske industrije jekla in ugleden gorenjski gospodarstvenik, ki je pred časom neuspešno kandidiral za predsednika Gospodarske zbornice Slovenije, po odstopu Mateja Lahovnika pa se ga je omenjalo celo kot kandidata za gospodarskega ministra. Prešern je doktor metalurgije in predavatelj na ljubljanski univerzi. Politično je blizu stranki Zares. dokapitalizacije, za obratna sredstva pa bomo dobili garancije bank v vrednosti 10 milijonov evrov in 5 milijonov evrov v materialu od Slovenske industrije jekla.« Pred poletjem naj bi se kalvarija Alposa s prisilno poravnavo vendarle končala. Glede na dogovor bank upnic je njen uspeh tako rekoč zagotovljen. Upniki Alposa imajo sicer 203,4 milijonov evrov terjatev, prisilni upravitelj Andrej Marinc pa jih je priznal v višini 176,4 milijona evrov. Slavnostna akademija mesta Šentjur Priznanj ni nikoli preveč Krajevna skupnost Šentjur - mesto se je z letošnjim letom preimenovala v Mestno skupnost Šentjur (MS). Prav tako so mestni svetniki praznik mesta umestili na spomladanski čas, na 20. april, ki sovpada s Šentjurjevim. Tako smo Šentjurčani dobili, verjetno zadnjič v zgodovini, dve praznovanji v slabem polletju. ŠKMŠ praznuje 15-letnico ustanovitve. Iz obsežnega opusa projektov, ki so jih v teh letih izvedli predvsem za mlade, sodijo: preko 20 številk glasila Moč inteligence, likovna galerija 3 oKo, športne igre, Brucovanja, minikoncerti in še bi lahko naštevali. ŠKMŠ, ki daje mestu mladostni pridih, je že prejemnik občinskega priznanja in Ipavčeve plakete. Na sliki predsednica Nastija Močnik. Predsednik MS Jože Štiglic se na svečani akademiji zadnjega aprilskega torka v svojem slavnostnem govoru ni hotel okititi s projekti, ki jih je izvedel prejšnji mandat mestnega sveta. Zavoljo tega je Zofki Kincl je bilo zanimanje za gledališko delo položeno v zibko. Igrala je v več gledaliških igrah, kot so Habakuk, Radikalna kura, Žalujoči ostali in Celjski grofje, kjer je igrala Veroniko Deseniško. Od leta 1959 je bila knjižničarka Knjižnice bratov Ipavec. Ob tem je potrebno omeniti, da ni bila v teh letih v knjižnici nikoli redno zaposlena. bil njegov govor krajši, kot so ponavadi takšni govori. »20. aprila 1539 je Šentjur dobil pravico do nižjega sodstva in srebrni pečatnik z likom farnega patrona sv. Jurija, ki je povzet tudi v občinskem grbu. S preimenovanjem KS v MS se je zgodil pomemben korak k vzpostavitvi poseb- Mihael Bučar je zaslužen za obsežno in kakovostno železniško muzejsko zbirko, ki je referenčna po strokovni plati in kot turistična zanimivost Šentjurja. Že kot mlad je začel zbirati različne predmeti v zvezi z železnico. Obnovil je kretniško postavljalnico, pripeljal je obnovljeno parno lokomotivo in nenazadnje uredil Muzej Južne železnice Šentjur. Prejel je tudi najvišje železničarsko priznanje, Občina Šentjur mu je podelila Ipavčevo plaketo, nega statusa mesta,« je v govoru omenil Štiglic. Kljub temu, da so meščani projekte, ki se bodo izvedli, že dobili domov v novem glasilu MS, je poudaril njihovo II ■ le rje ll sl j yfisS§Sl mm v «■ 1 »f UH \ f n !j - L v L > HI F15 F t jyWi Predsednik MS Šentjur Jože Štiglic, Mihael Bučar, Zofka Kincl, Nastija Močnik in Saša Rečnik (obe ŠKMŠ) ter župan Marko Diaci predsednika Mestnega sveta in Branka Oseta predsednika komisije za podeljevanje priznanj Henrik Plank je šentjurski športnik invalid. Po usodnem skoku v Savinjo se je kmalu začel ukvarjati z atletiko. Je večkratni državni prvak v suvanju krogle, metu kopja in diska. Na paraolimpijskih igrah je podprvak v metu kopja, je tudi večkratni udeleženec mednarodnih mitingov in svetovnih prvenstev. nujnost, med izpostavljenimi so to most čez Pešnico, Ul. Franja Malgaja v Hruševcu in ureditev pokopališča. Župan Marko Diaci je klub debatam, ki se pojavljajo v javnosti, podprl pravilnost odločitve MS o spremembi datuma praznika mesta. »Praznik MS Šentjur si zasluži poseben termin,« je nadaljeval. Vrhunec prireditve so bila priznanja. Mestna skupnost Šentjur podeljuje listine in kipec sv. Jurija, ki ga je izdelal akademik Gregor Podkrižnik iz Šentjurja. Predsednik komisije za podelitev priznanj Branko Oset je podelil listine Študentskemu klubu mladih Šentjur, Henriku Planku in Zof- ki Kincl, kipec sv. Jurija pa je prejel Mihael Bučar. Za kulturno popestritev so poskrbeli člani seksteta klarinetov -PanArs. Kar polovico članov PanArsa je Šentjurčanov - Jurij Hladnik, Nataša Aškerc, Bernard Belina. Šest klarinetistov je mojstrsko zaigralo nekaj skladb in jim dodalo svojo interpretacijo. Pod črto Z gotovostjo lahko trdimo, da so letošnje medalje prišle v prave roke. Vsi nagrajenci so ogromno svojega časa vlagali v dobrobit kraja. Pod črto tokrat ne izpostavljamo nagrajencev, temveč smiselnost podvajanja občinskih in krajevnih priznanj. Večina od tokratnih nagrajencev je pred tem prejela že občinska priznanja in celo Ipavčevo plaketo na občinski prireditvi, ki je na las podobna krajevni. Razlikujeta se samo v glasbenem gostu in ne dolgo nazaj še po datumu prireditve. Sprašujemo se, če so tovrstne prireditve res potrebne zgolj zaradi nagrajencev ali bolj za ekonomsko propagandni program vladajoče garniture. Ob taki poplavi čestitk in plaket oziroma kipcev ta prestižna nagrada popolnoma zvodeni in zgubi pomembnost. Morda bi kakšnemu od nagrajencev, ki je svoje življenje posvetil zastonjskemu delu za dobrobit domačega kraja, bolj ustrezala finančna nagrada, kot pa kipec, ki se bo le prašil na polici. Jure Godler Enodnevna slikarska razstava Njen vir ustvarjanja so mercedesi Avtorica razstave in njen sin Sandro Stropnik Nekdanja Šentjurčanka Vilma Mavrič Krisper je na prvo majsko soboto na terasi Matt caffeja na tržnici izvedla svojo premierno šentjursko razstavo. I Slike svojega dvajsetletnega , dela je razstavila kar na ograjo ' terase. Sproščeno vzdušje obiskovalcev, ki so ob ogledu slik in ob kulinaričnih dobrotah srkali j kavico in sproščeno klepetali, | ni motil niti hrup mi mo vozeči h I avtomobilov. Ravno nasprotno. Mavrič Krisperjeva je prvič Slikarkin ustvarjalni opus po razstavljala v Šentjurju večini temelji na risanju avtomobilov, predvsem mercedesov, letal in motorjev in mimovozeč cestni promet je dal razstavi posebno vzdušje. Na ogled je postavila nekaj več kot K "1tl v». Na varnostni ogradi je bilo razstavljenih več kot 50 slik 50 slik, tokratna šentjurska razstava pa je že njena 55 po vrsti. Organizator Matt caffe je poskrbel tudi za krajši kulturni program. Tovrstne razstave dajejo dodano vrednost mestu in tudi zaradi tega so vredne pozdrava. j9 Praznik dela na Resevni Za delavske pravice, naprej! Šentjurčanom je že preraslo v navado, da na prvomajski dan "osvobodimo” Resevno. Tudi tokrat ni bilo drugače. Na šentjurskem očaku se je zbralo preko 1000 pohodnikov. Organizator in upravljavec doma na Resevni - Planinsko društvo Šentjur (PDŠ) se je na praznik dela dobro pripravil. Na jasi pri spomeniku so pohodnike prvi pričakali maloštevilni ŠKMŠ-jevci, ki so pred zadnjim vzponom nudili res poceni pijačo in nabijali glasbo. Bili so pripravljeni tudi na morebitne spontane družabne igre, a se je načrt zaradi tranzicijske točke in nepokošene taborniške zelenice malo "sfižil". Nekaj manj pohodnikov ni skazilo dobrega vzdušja Resevne di in odhodi pridno izmenjevala, na koncu presegla število tisoč. Organizatorji so razdelili 600 porcij delavskega golaža, po zadnji pa spekli še drugo tradicionalno slovensko jed - čevapčiče. Prisotne je pozdravil predsednik PDŠ Miro Rožej. Poudaril je, da člani društva skrbijo za urejeno okolico resevniškega doma in seznanil, da so dan prej bili deležni vandalizma. Vandali, ki jim je na sled stopila tudi policija, so se znesli nad novo posajenimi drevesi in rožami na balkonu. Predstavnica sindikata Mihela Rožej je bila v svojem govoru bolj konkretna. Poudarila je, da je na žalost vedno več ljudi v stiskah. »Posledice krize, ki so jo zakuhali bančniki in lastniki kapitala s politiki, bi radi prenesli na delavce. Država jemlje na račun delavcev, menedžerji pa sindikalnim funkcionarjem očitajo, da le-ti vodijo državo,« je nadaljevala Rožejeva. V sindikatih se bojijo, da bodo slabe reforme še zaostrile gospodarsko socialno krizo, ki jo preživljamo. Tako menedžerji in politiki skušajo vse težave rešiti na delavskih hrbtih. Po drugi strani pa se brez sodnega zaključka še vedno na svobodi sprehajajo tajkuni, ki so s špekulacijami, goljufanjem delavcem, podizvajalcev in države ŠKMŠ-jevski tabor je bil manj obljuden, kot so pričakovali obogateli v času tranzicije. Žal je te pomembne besede ob slabem ozvočenju slišal le redko kdo. Za zabavni program sta poskrbela citrarka Irena Zdolšek in ansambel Simona Gajška. Prav tako so letošnjo Resevno "prešpricali” marsikateri politični in občinski funkcionarji, z izjemo župana Marka Diacija, katerega govor smo zamudili, in SD poslanke Majde Potrata, ki se Sindikalna glasnogovornica Predsednik Planinskega Mihaela Rožej je bila v društva je izrazil ogorčenje govoru zelo konkretna. nad vandalizmom na Resevni. je v ritmih narodnozabavne glasbe tudi zavrtela. Ostalih naše novinarsko oko ni opazilo. Četudi je letošnja Resevna postregla z nekaj manj obiskovalci kot prejšnja leta, je bil obisk še vedno zadovoljiv. Jure Godler 21. Šentjurjeva revija pevskih zborov in vokalnih skupin Petje v obrobju Šentjurjevega Enaindvajseta pevska revija se je letos ponovno selila v Kulturni dom Šentjur, saj je bila priljubljena telovadnica na Blagovni zasedena. Tako je na velikonočni četrtek, 21. aprila, postregla z neuradnim rekordom - z največjim številom pevcev in pevk, bilo naj bi jih okoli 250. Na novo poimenovani Jurjevi reviji - Šentjurjeva revija pevskih zborov in vokalnih skupin - so se pojavili vsi pevski sestavi, ki delujejo v občini Šentjur. Vseh je bilo štirinajst in temu primerno 50 pevski nastopi trajali polne tri ure. Od prvega do zadnjega so Prikazali zavidljivo raven petja, ki je posledica veliko vloženega truda pevcev in pevk. Pevska revija, ki jo že od samega začetka ~ 21 let organizira vodja izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) - Ol Šentjur Anita Kolesa, je v osnovi 2^!Hpčno tekmovanje. Tega so se letos zavedali vsi nastopajoči zaključek dočakali na prigrizku v Hotelu Žonta. Naslednji delovni dan je tam dočakala le peščica od 250 glasov. Jure Godler Vokalna skupina Glasovirje bila znova predlagana na regijski nivo MePZ Bangarade poje že tretje leto Oradna ocenjevalka Danica Pirečnik je na regijski nivo predlagala MePZ Zarja Akvonij, MePZ Bangarade in Vokalno skupino Glasovir. Slivniške Kresnice se že pripravljajo na kresno noč sestavi, ki so tekmovanju tako ali drugače prilagodili program. Žal Pa nekoliko težji repertoar gre tudi težje v ušesa poslušalcem. Tako so se razvedrilnega programa popevk in drugih priredb lotili le redki. Za strokovno oceno je tudi letos poskrbela Danica Pirečnik Prav tako je z uspehi na tekmovanjih povezan bonus Pri občinskem financiranju zborov. Pevke in pevci so tradicionalni MePZ Zarja je še vedno najštevilčnejši zbor Pod črto______________ Revija je letos izgubila svoj blišč osrednje in zaključne prireditve Šentjurjevega, verjetno tudi zaradi neposrečenega datuma -velikega četrtka, ki pa je bil naknadno postavljen zaradi drugih obveznosti nekaterih nastopajočih. Smiselno bi bilo, da je za dan petja rezerviran le en termin, ki se mu zbori in vokalne skupine prilagodijo, in ne obratno, saj le tako lahko organizator primerno organizira prireditev. Četudi kakšen zbor zaradi tega manjka. Tako bi že v naprej vsi vedeli, da je naslednja Šentjurjeva revija pevskih zborov in vokalnih skupin v nedeljo, 22. aprila 2012. Veljalo bi tudi razmisliti, da bi zborovsko tako številčen pevski festival razdelili na dva dela, kakor ga v praksi razdelijo denimo v Celju, saj je triurno poslušanje petja, tudi za največje ljubitelje, naporno. Omenjena metoda se uporablja pri reviji otroških in mladinskih pevskih zborov, ki jo prav tako organizira JSKD - Ol Šentjur. In tam seje izkazala kot zelo dobro. j i i II Člani Mladinskega centra Šentjur (MC) so se v soboto, 14. maja, lotili nadvse zanimivega projekta. Obudili so ljudsko - etno pesem, ki je mlajša generacija niti ne pozna več. Ko takšnemu projektu pristopijo dobri pevci, izšolani in ljubiteljski glasbeniki, je posledično uspeh na mestu. Stotero obiskovalcev v Kulturnem domu Šentjur si je lahko ogledalo v moderno tančico zavite etno pesmi. Večina jih je zvenela ob ritmih kitare, bas kitare, godal - violine, viole in čela, Skupine pevcev so predstavile všečno etno glasbo bobnov, orffa, harmonike in celo aboriginskega didžeriduja. V taki mešanici etno-sodobnega zvoka je nastal odličen koncert, z melosom, ki ga na Šentjurskem zelo redko slišimo. Kot kaže, se fantje in dekleta iz Mladinskega centra Šentjur dobro znajdejo na odru oziroma pod njim, kjer se je dogajal etno večer. V ozadje prizorišča so projicirali fotografije, ki so se smiselno povezovale s tematiko zapete pesmi, navešena stara oblačila pa so dajala občutek preteklosti. Število glasbenikov na odru se je ves čas spreminjalo in kljub občasnem zamujenem prihodu kakšnega od sodelujočih je celotna predstava delovala sproščeno in tekoče. V dobri uri so lahko poslušalci slišali 21 priredb pesmi, ki sojih za ta nastop aranžirali Mojca Zupanc, Jernej Varlec, Mateja Gorjup, Tina Pečar in Ines Ljubej. Etno večerje odlično uspel, česar smo od odrskih predstav MC vse bolj navajeni. Jure Godler Zborovska novica MePZ Šolskega centra Celje zlat v Budimpešti Mešani mladinski zbor Šolskega centra Celje, pod vodstvom zborovodkinje Andreje Ocvirk, se je od 17. do 21. aprila 2011 udeležil 13. Mednarodnega zborovskega tekmovanja v Budimpešti. V kategoriji G3 - Mixed Youth Choirs z obvezno skladbo so osvojili ZLATO odličje. Prejeli so tudi certifikat, ki je vstopnica za udeležbo na VVorld Choir Games, Cham-pions Competition in VVorld Choir Championship za nad-aljnih 5 let (Oualification Cer-tificate). Z zborom dela tudi baritonist Boštjan Korošec, ki skrbi za vokalno tehniko in strokovno pomoč, ter korepeti- torka Mateja Rajh Jager. Pevci so poleg tekmovanja sodelovali na prijateljskih koncertih in zaključni prireditvi ter se polni lepih vtisov in pevskih izkušenj vrnili domov. V različnih kategorijah je sodelovalo 60 zborov s celega sveta - od Venezuele, Švedske, Koreje do Indonezije. Bronasti plaketi iz Prage, srebrni iz Verone in državnega tekmovanja iz Zagorja so letos dodali še srebrno priznanje na Mladinskem festivalu v Celju in zlato v Budimpešti. Pevsko sezono bodo zaključili z letnim koncertom, ki bo v torek, 17. 5. 2011, ob 19.30 uri, v dvorani Narodnega doma Celje. Mestni trg 5, 3230 Šentjur 50 LET LJUDSKE UNIVERZE ŠENTJUR Kraj je to, kar ustvarijo ljudje. V kraju mora obstajati možnost, da se ljudje organizirano in načrtno izobražujejo po svojih potrebah. Ljudska univerza Šentjur ponuja občanom možnost za takšno izobraževanje. Pred pol stoletja se je ljudska univerza imenovala še delavska univerza (DU). Udeležencem je pomagala pridobiti formalno izobrazbo in jih usposobila za poklic. Iz zapiskov razberemo, da je DU opravila pomembno vlogo pri razvoju kulturne dejavnosti v občini saj je bila gonilna sila pri začetkih delovanja občinske knjižnice, glasbene šole, pihalnega orkestra Leta 1992 je Občina sprejela odlok o ustanovitvi Ljudske univerze Šentjur (LUŠ). Vloga LUŠ je načrtovanje in izvajanje programov v skladu s predvidenimi cilji občine - potrebami okolice. S široko paleto izobraževanj se je skozi leta približala ljudem. Nove oblike dela so projektno delo. Na LU Šentjur v zadnjih letih izvajamo projekte, ki omogočajo brezplačno vključevanje v izobraževanje. S tem omogočamo, da lahko svoje znanje izpopolnijo vsi, ki imajo željo. Sledimo trendom kvalitetnih izobraževanj in se odzivamo na spremembe, ki jih nosi današnja informacijska družba. Kajti vse to prinaša zavedanje, da je potrebno nenehno nadgrajevati svoje znanje. Govorimo o vseživljenjskem učenju. Vsi kazalniki kažejo, da sledimo nacionalnim in evropskim ciljem na področju vseživljenjskega učenja. Naša usmeritev pred petimi leti, da sledimo Povečanju neformalnih izobraževanj, se je pokazala kot pravilna. Obseg kvalitetnih izobraževanj smo v zadnjih treh letih povečali za osemdeset odstotkov. Število udeležencev za sto odstotkov. To so le ene izmed statističnih podatkov, ki kažejo, da smo uspeli občanom pokazati in dokazati, kako pomembno je vseživljenjsko učenje Kot v življenju posameznika tudi na LU Šentjur ni manjkalo dobrih in slabih trenutkov. Dobre smo znali primerno proslaviti in se jih veseliti. Slabe Sm° sprejeli kot del razvoja organizacije in jih s timskim delom hitro premagali. Iz njih smo prišli močnejši in z novimi izkušnjami ter elanom za nove sktivnosti Danes sem ponosna, da imam ob sebi kolektiv, ki soustvarja vizijo LU Šentjur. Zato hvala zaposlenim Darji, Primožu, Sabini, Nevenki, Jožetu in °stalim, ki so v času mojega direktovanja pomagali, da smo postali nadvse uspešen in hitro razvijajoči se javni zavod. Jelka Godec, prof., direktorica LU Šentjur Vtisi udeležencev izobraževanj na LU Šentjur Trend današnjih generacij, ki se upokojijo je Z veseljem sem se vpisala v izobraževanje, ki ga Vse, kar se novega naučimo, obnovimo znanje aktivno staranje. Poleg fizične aktivnosti je je ponudila Ljudska univerza Šentjur za starejše, in sprejemamo nove izzive, se mi zdi izredno Pomembna tudi intelektualna. Dobro in Lepo se je družiti, se naučiti kaj novega in si tako pomembno, sploh v tretjem življenjskem Zaželeno je, da se učimo novih znanj. Takšen obogatiti svoje življenje. Hvala, da sem lahko del obdobju. Človek se vse življenje uči, zato 'n Podobni tečaji (tuji jeziki, glasba ...) so te prijetne skupine, ki govori angleško, prav tako aktivirajmo »sive celice« in se z veseljem lotimo Pmvi trening za možganske celice. prijetno je bilo tudi v skupini računalništva, kjer vsega novega! mdavanja so zelo dobra, razumljiva in smo slikali in oblikovali slike... Hvala vam, Leopoldina Ponazorjeno podana. Tečaj mi je zelo všeč. polepšali ste mi pomlad. . okivala in zahvala organizatorjem in Nevenka 'dajalcem. Magdalena Tečaj slepega desetprstnega tipkanja je bil Vse življenje se učimo, nazadnje pa neumni Zelo pomembno, da si lahko osvežiš in pridobiš Ze/0 dobrodošel, izpeljan zelo strokovno in umremo! Za tečaj angleščine sem se odločil novo znanje. Prijateljsko sodelujemo in si Pnofesionalno in mislim, da smo se v teh pičlih zato, da zapolnim prosti čas in s tem pridobim na pomagamo prebroditi vsakdanje težave, ki jih Urah naučili zelo veliko. znanju. Moja želja je, da bi bilo več krožkov npr. prinaša naš vsakdan. Judita kulinarični, računalniški, foto, itpd. Marjeta Martin Kolektiv LUŠ 2011 LJUDSKA UNIVERZA ŠENTJUR Mestni trg 5. 3230 Šentjur TEDEN VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA OBMOČNI KOORDINATOR LJUDSKA UNIVERZA ŠENTJUR Sreda, 25. 5. 2011 Prostori LU Šentjur, ob 17.00 uri Kuharica za dušo in telo - domače jedi po načelih makrobiotike Makribiotično društvo LEON Četrtek, 26. 5. 2011 Prostori LU Šentjur, ob 19.00 uri Uporaba čajev in prevrelk za zaščito rastlin na vrtu Predavanje: Romana Šrimpf Društvo AJDA Štajerska Mladinski center Šentjur, ob 19.00 uri Izkoristi priložnost za učenje skozi delo in življenje v tujini (EVS predstavitev) Nedelja, 5. 6. 2011 Prostori kaplanije Zg. trg Šentjur, ob 8.00 do 9.00 ure Meritve krvnega tlaka, sladkorja in holesterola v krvi OZRK Šentjur Torek, 7. 6. 2011 Strokovna ekskurzija v BELO KRAJINO Četrtek, 9. 6. 2011 Prostori LU Šentjur, ob 17.00 uri Delavnica: Umetnost dobre komunikacije treh generacij Nedelja, 29. 5. 2011, ob 10.00 uri LU Šentjur v oddaji POD LIPO TV CELJE Torek, 31. 5. 2011, ob 19. 30 uri Vrt Ipavčeve hiše Prireditev ob 50-letnici Ljudske univerze Šentjur VEČDNEVNE DEJAVNOSTI Digitalno opismenjevanje za varovance Varstveno delovnega centra Šentjur Računalniška učilnica LU Šentjur 17., 19., 23., 24., 26. 05. 2011, ob 10.30 uri Predstavitev različnih vrst masaž Studio za masažo in nego telesa Manuela, Tržnica Šentjur 27., 28. 05 ter 3. in 17. 06. 2011, od 9.00 - 12.00 ure Karierna orientacija delavnice za otroke 8. r in starše z računalniškim programom KAM, KAKO, v računalniški učilnici OŠ Franja Malgaja 16. 05. 2011 -20. 05. 2011, od 15.00 do 18.00 ure Krvodajalske akcije 12. 5. 2011, ob 7.00 OŠ Kalobje 19. 5. 2011, ob 7.00 KD Gorica pri Slivnici 9. 6. 2011, ob 9.00 OŠ Dramlje 23. 6. 2011, ob 7.00 OŠ F. Malgaja Šentjur NORDIJSKA HOJA ZA MENE IN TEBE Sobota, 11. 6. 2011 Prostori OZRK Celje, od 8.00 - 14.00 ure Regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči CZ in RK Četrtek, 2.6.2011, ob 9.00 Krajši pohod z inštruktorjem nordijske hoje Zbirališče: pred Občino Šentjur Četrtek, 16. 6. 2011 Prostori LU Šentjur, ob 9.00 uri Delavnica: Življenje z vnuki je lepo Sobota, 18. 6. 2011 Muzej Ritnik in njegovi zakladi, od 18.00 ure dalje Poletna muzejska noč TIC Šentjur v sodelovanju s skupino Kres Nedelja, 19. 6. 2011 Srečanje starejših na Kalobju PRIJAVE IN INFORMACIJE: LJUDSKA UNIVERZA ŠENTJUR www.lusentjur.si info@lusentjur.si 03 74716 70 031 744 719 031 718 261 JOGA IN PILATES V ŠPORTNEM PARKU ŠENTJUR V počitniških mesecij vsak ponedeljek, ob 8:00 PILATES in četrtek, ob 19:00 JOGA/PILATES. V četrtek, 9. junij 2011, ob 19.00 brezplačna predstavitvena ura. CENIK: 1-kratni obisk... 3€ 8-kratni obisk...20€ Ob nakupu 8-ih obiskov prejmete brezplačni bon za deset minutno klasično masažo. POZOR! V času vadbe zagotovljeno varstvo otrok v športnem parku pod strokovnim vodstvom. J LJUDSKA UNIVERZA ŠENTJUR Priprava na zakon in zakonska obnova: Iskreno in brez fige v VABI NA OGLED NAJBOLJŠE KOMEDIJE LETA 2010žepu! PO IZBORU OBČINSTVA SVOBODNIZAKON Igra: Nataša Tič Ralijan in Tadej Toš Režija: Samo M. Strelec v izvedbi Narodnega doma Maribor. Abonma Komedija in izven Kulturni dom Šentjur, 10. junij 2011, ob 20.00 uri Samanta in Rok sta zakonca srednjih let. Rok, neutrudni čezplotni rekreativec, se mora soočiti z dejstvom, da se je za tovrstno športno aktivnost ogrela tudi njegova žena in da ga bo na tem področju vsak čas posekala. Čas je za razmislek o pravi definiciji svobodnega zakona: Svobodni zakon je zakon, v katerem je brez obveznosti samo mož, ne pa tudi žena. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT LJUDSKA UNIVERZA ŠENTJUR Mestni trg 5, 3230 Šentjur - A*r Naložba v vašo prihodnost " Operacijo deinof inancira Evropska unija Evropski sodami sklad DVIG RAVNI PISMENOSTI 2010-2013 Ljudska univerza Šentjur je v novembru 2010 postala 'zvajalka projekta Dvig ravni pismenosti. V naslednjih dveh letih bodo izvajali naslednje programe: Računalniška pismenost za odrasle (RPO) Program vključuje temeljna informacijska znanja, izdelavo in oblikovanje besedil, uporabo interneta in uporabo elektronske Pošte. Udeleženci računalniškega izobraževanja po uspešno opravljenem izpitu pridobijojavno veljavno listino. Računalniško in digitalno opismenjevanje (RDO) Program je usmerjen k zagotavljanju večje digitalne Pismenosti in izboljšanju digitalne pismenost odraslih. Digitalna tehnologija je predstavljena na enostaven in učinkovit način, pri katerem pridobijo udeleženci predvsem Praktično znanje: internet, e-pošta, e-uprava, bankomat, Parkirni avtomat, mobilni telefon... Usposabljanje za življenjsko uspešnost Knjige so zame Izobraževanje Knjige so zame spodbuja razvoj pismenosti in bralne pismenosti odraslih, osebnostni razvoj ter motiviranje za izobraževanje in vseživljenjsko učenje Branje za znanje in za zabavo (BZZ) V izobraževanju BZZ udeleženci spoznajo pomen družinske pismenosti in se seznanijo kako brati z otrokom. Prav tako spoznajo kakovostno otroško literaturo in druge medije ter se poučijo o pomenu pismenosti Usposabljanje za življenjsko uspešnost Razgibajmo življenje z učenjem Program Razgibajmo življenje z učenjem obnavlja in pridobiva temeljna znanja in spretnosti za lažje obvladovanje situacij v vsakdanjem življenju ter pripomore k vključevanju udeležencev v različne družbene aktivnosti °Perapij° delno financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za ? dobje 2007-2013; 3. razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve 3. 2.: Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v aružbi temelječi na znanju Vsa izobraževanja so brezplačna. Prijave so možne do zapolnitve prostih mest. Več informacij dobite na telefonu 03 747 16 70 ali 031 718 261 ali na www.lusentjur.si info@lusentjur.si Je/o pozdravljam projekt, ki se zavzema za dvig pismenosti odraslih. Kako dobrodošel je projekt, se vidi tudi v zelo velikem zanimanju zanj. 'ako, kot smo se nekoč učili pisati in brati, se je zdaj skoraj nujno naučiti delati z računalnikom. Naši otroci so rasli in zrasli ob njih, mi °drasli, še posebej starejši pa smo čisto brez vsakega znanja. Zato računalnikov bojimo in se jih izogibamo. Izkazalo pa se je, da so v današnjem času postali nepogrešljivi in da se nujno tudi mi starejši rhoramo naučiti. Ta projekt nam to omogoča in vzpodbuja našo željo P° znanju. Tečaj je zelo strokovno voden, na preprost nam razumljiv hačin. Zahvaljujem se in vesela sem, da ga lahko obiskujem. Slava Živeti je učiti se. Kvaliteta življenja predvsem v tretjem življenjskem °hdobju se odraža tudi v spoznavanju in želji po novih snoveh.Hvala 2a °dlično podajanje snovi. Hilda Pred veliko leti sem sedela v učilnici in se borila za ocene oz. znanje, sedaj sedim v učilnici sproščena, vesela, želim si obnoviti znanje in prebuditi čim več zaspanih sivih celih. Z veseljem spremljam novosti in rada brskam po spletu. Na tečaju je zelo lepo in zabavno. Želim si še kakšne takšne izpopolnitve. Marija Spoštovani V naprej bi se vam rad zahvalil za vašo požrtvovalnost ter trud, katerega vlagate za nas starejšo generacijo. Ker nisem imel v mladosti priložnosti spoznati dela na računalniku pa mislim, da bom pri vas to vsaj delno osvojil. Zato vam še enkrat hvala. LJUDSKA UNIVERZA ŠENTJUR Mestni trg 5, 3230 Šentjur si*b;hr DELIM ZNANJE - OHRANJAM DEDIŠČINO KULT PRO S projektom želimo obuditi in dopolniti izkustveno znanje starejših in jih usposobiti za prostovoljno delo v muzejih in muzejskih zbirkah. Na območju projektnih partnerjev obstajajo številni zanimivi objekti naravne in kulturne dediščine, ki jih je potrebno ohraniti. Pomembno gonilo pri ohranjanju dediščine predstavlja turizem. Posebno pozornost je treba posvetiti promociji dediščine. Ohraniti želimo tudi značilnosti ljudske kulture (običaje, pesmi, legende). Pri ohranjanju običajev, pesmi in legend določenega področja in njihovem prenosu na mlajše generacije lahko največ prispeva starejše prebivalstvo. V razvitih državah starejši postajajo oziroma so že postali največja in pomembna družbena skupina. V središču pozornosti je nujnost povečanja stopnje sodelovanja starejših v družbi. Izobraževanje v tretjem življenjskem obdobju postaja način dejavnega preživljanja prostega časa starejših. Projekt bo vključil v izobraževalni proces in v delo prostovoljcev osebe, ki ohranjajo ljudsko izročilo, negujejo dediščino. S tem se bo omogočil prenos, ohranjanje in oživjanje nekaterih običajev (ljudske pesmi, legende, pripovedke o ljudeh, stavbni dediščini...), ki bi bili drugače pozabljeni. Z delom prostovoljcev, prenosom znanj na mlajše rodove se ohranjajo in oživljajo naravni in kulturni viri. V program bo vključenih dvanajst prostovoljcev pri vsakem partnerju. Ciljna skupina so: -ljudje v tretjem življenjskem obdobju, ki se bodo vključili v izobraževanje za prosotvoljno delo -ljudje srednje generacije, predvsem samozaposlene gospodinje in tisti, ki imajo status kmeta -skrbniki naravne in kulturne dediščine, ki bodo aktivno in pasivno sodelovali pri priprai in izvedbi izobraževalnega programa in ostalih dejavnosti Vsebine izobraževalnega programa 1. Uvod, prosotvoljstvo, komunikacija in nastop pred javnostjo 2. Kulturna dediščina območja 3. Naravna dediščina območja 4.IKT Program bo obsegal 60 pedagoških ur Dodatni cilji projekta: -skupna spletna stran KULT PRO -večjezični katalog naravne in kulturne dediščine na območju -info točke KULT PRO -delavnice za skrbnike naravne in kulturne dediščine Izobraževanje se bo pričelo v mesecu oktobru, zato vas vabimo, da se udeležite izobraževanja in sodelujete v projektu. Prijave in podrobne informacije dobite na info@lusentjur.si ali na telefon: 03 747 16 70 ali 031 744 719. Naložba v vašo prihodnost Operacijo delno financira Evropska unija Instrument za predpristopno pomoč Vodilni partner: LU ŠENTJUR Partnerji: LTO PRLEKIJA LJUTOMER (Sl) LU KRŠKO (Sl) TZO OPČINE ŠTRIGOVA (HR) TZO OPČINE MARIJA BISTRICA (HR) »Sonce« še vedno greje Če upoštevamo, da je sobota, 14. maja, bila zabasana z različnimi prireditvami, je bilo okrog 250 poslušalcev - vsaj polovica jih je bila iz drugih krajev naše občine - prepričljivo znamenje, da je koncert MePZ Sonce še vedno pojem dobre predstave. Sicer pa se zdi, da Sonce ne sije več z nekdanjo »avantgardno« močjo, na določeno depresijo kaže tudi številčno usihanje zbora, ki se s svojo 26-člansko zasedbo približuje komorni sferi. Njihova pesem zveni povsem korektno, toda glasovno je prešibka, da bi dvignila poslušalce na noge. Od nekdaj so bili tenoristi in solisti šibka točka zbora, toda sedaj so vsaj problem solistov očitno rešili, kajti Miha Kun- dih in Urška Pevec sta bila deležna zelo toplega sprejema pri občinstvu. Ljudske pesmi in Avsenikove priredbe, ki so očitno postale Sončev zaščitni znak, občinstva niso vrgle s stolov, priredbe zabavnih melodij pa so bile že ogrevanje za vrhunec predstave, za »neresna« ločena komična nastopa moškega in ženskega dela zbora. Logično, kajti večina občinstva smo laiki, ki prihajamo na koncerte zaradi zabave in nam dosežki izpiljenega zborovskega preigravanja težko zlezejo pod kožo. Uživamo takrat, ko začutimo, da uživajo tudi pevci. Brez tega dodatnega zaključnega dela bi mi letošnji koncert Sonca ostal v spominu kot povprečno zatežen. Kot gost koncerta je nastopila otroška tolkalna skupina Splash, gostja pa je verjetno bila tudi povezovalka programa Anita Plaznik. V začetku se je sicer malo »mučila« s Slomškom, mislim, da mu je »podtaknila« tudi eno Prešernovo pesem, Miha Kundih se je izkazal kot solist Napovedovalno predvajanje videoposnetkov »slavnih« ljudi je učinkovalo toplo-hladno. Pravzaprav nič posebnega in ne veliko zabavnega. Le zakaj smo uvodoma morali poslušati in gledati posnetek rutinskega nagovora župana Diacija, ko pa so v dvorani sedeli nekateri občinski svetniki in na primer tudi predsednik ZKD Jože Mastnak, ki bi znal povedati tudi kaj bolj zašiljenega? Da, seveda se tudi rožicam in zahvalam na vse strani ni dalo izogniti, ker so očitno letni koncerti praviloma namenjeni utrjevanju »zdravja« zbora in le vzporedno užitku poslušalcev. FK nastop, je videlo zelo všečne folklorne običaje, ki nikakor niso bili dolgočasni ali nezanimivi. Kot se za tekmovanje spodobi, so plesalci, godci in pevci pokazali v svojih deset minutnih nastopih le najboljše, kar premorejo. Šentjursko čast med nastopajočimi je branil podjetnik Darko Mavrič, ki je plesal za folklorno skupino iz Vranskega. jg Organizator regijske revije odraslih folklornih skupin celjske in koroške regije, šentjurski JSKD, je za srečanje izbral majski datum sumljivega slovesa - petek, 13. Ponovno seje izkazalo, da je s tem terminom vse v redu, tehnika je funkcionirala, folklora je plesala, le godci iz Rogatca so se izgubili. Pa še ti so do konca revije uspeli najti telovadnico na Blagovni, kjer se je zaradi primernega odra in zasedenosti KD Šentjur odvijalo srečanje. Sedem nastopajočih skupin iz Vranskega, Rogatca, Laškega, Mestinja, Žalca, Slovenj Gradca in Velenja je bilo izbranih, da svoje veščine iz območnega srečanja predstavijo na višjem nivoju - regijskem srečanju folklornih skupin. Žal pa med njimi ni bilo šentjurskih predstavnikov folklornega plesa, ki se že tretje leto niso uvrstili na regijsko tekmovanje, še več, tudi na sami prireditvi kot gledalcev jih je bilo le peščica. Okoli 150 obiskovalcev, od katerih je bila skoraj polovica folkloristov, čakajočih na svoj Luč na koncu teme šentjurskega folklornega plesa so prižgali mladi šentjurski folklorni plesalci, zbrani okrog njihove idejne mentorice Nine Gajšek, ki je prevzela tudi povezovalno vlogo na prireditvi. Skupinica petih plesnih parov in mladih godcev si je nadela ime MF (mladinska folklora) Limvar. Limvarje zmaj in njegovo ime se pojavlja v črnoliških legendah. Mladi folkloristi medse še vedno vabijo nove plesalce. Vaje imajo ob nedeljah v Kulturnem domu Šentjur in vsakega novega člana bodo pričakali z odprtimi rokami. VVeekend riba z zelenjavo Delamaris riba z zelenjavo z ČŽMamatU : Radenska tri srca classic leon Trgovina Leon Selič s.p., Ul. Kozjanskega odreda 55, 3230 Šentjur, tel.: 03/ 749 14 80 Bandidos Cuba libre Jedilno sončnični olje TUŠ 11 6 svežih pakiranih žemelj Limvarji so prihodnost šentjurske folklore Šentjursko čast je reševal Darko Mavrič. Pod črto Regijsko tekmovanje Na Blagovni so šivali kojter Možnost spletne prijave na internetni strani Glasbene šole Šentjur (www.gs-sentjur.si) - do 26. 5. 2011 Ena najmanjših in ena najmlajših krajevnih skupnosti šentjurske občine je bila prvo majsko nedeljo prizorišče prvega pohoda po krajevni skupnosti. Novost seje dobro prijela že v začetku, saj se je na izhodiščnem prostoru zbralo 120 pohodnikov oz. vsak peti krajan te 600-glave krajevne skupnosti, med potjo pa se je njihovo število še nekoliko povečalo in doseglo četrtinsko udeležbo. Zbor in zaključek sta bila pri nekdanjem mlinu ob Voglajni oz. pri Novak oz. Podplašek, kjer je pohodnike pozdravil nekdanji sokra-jan, danes šentjurski župan Marko Diaci, ki je z njimi nazdravil z vinom sorte auxerrois drugega sokrajana in bivšega župana Jurija Malovrha, ki je bilo letos razglašeno za protokolarno vino Benjamina Ipavca. Nekdanji sokrajani so mu ob nedavnem okroglem življenjskem jubileju namenili posebno pohodno palico. Kljub sorazmerni majhnosti območja so organizatorji pot speljali med številnimi bolj ali manj znanimi točkami. Veliko pozornosti je zbujala impozantna zbirka starin pri Špesovem kozolcu, vse skupaj pa je v lepem vremenu izpadlo še lepše, saj je lastnik ravno tisti dan praznoval okroglih 60 let. Gostitelji so pohodnikom namenili tudi lične spominke. Zaradi prevelike gneče je odpadel ogled starih ur pri Ingu Rozmanu, zato so se pohodniki ustavili pri Stojanovi kašči. Žal o lepo obnovljenem objektu ni bilo slišati besedi, v priložnostni zloženki pa so zapisali, da predstavlja primer podeželske kulturne dediščine Kozjanskega. V zgornjem, kamnitem delu se nahaja mlin ter shramba za žito, obiskovalci pa lahko vidijo kopico avtentičnih predmetov. Preko Videža, kjer bo morda v bližnji prihodnosti stalo krajevno družabno središče, so se pohodniki odpravili na mesto in najvišjo točko pohoda, kjer je nekdaj stal grad Anderburg, ki je doživel podobno usodo kot grad Prežin nad sosednjo Prožinsko vasjo. S tega vidika je bilo veliko bolj oprijemljivo na ogledu miniature srednjeveškega gradu pri Jožetu Tofantu, ki je posvečena celjs- kim grofom. Pohodniki so bili med nekajurno hojo deležni veliko gostoljubja, saj so se mnoge družine izjemno potrudile. Zahvale gredo družinam Špes, Stojan, Gajšek, Tofant in Novak iz Vrbnega ter družini Ocvirk, Dobovišek, Jančič, Štor in Videc iz Podgrada. Za organizacijo so se potrudili člani sveta krajevne skupnosti, kar bi veljalo „kopirati“ tudi drugod po Šentjurskem. Prav tako so se med pohodniki iz bližnje mestne skupnosti ob vsem videnem in slišanem porajale ideje, da bi kaj podobnega veljalo izpeljati tudi v samem Šentjurju. Se strinjamo! Morebiti bi dodali, da bi te „mi-kro“ zanimivosti, ki vsebujejo zanimive zgodbe in za katere je bilo potočenih veliko potnih srag, veljalo bolje izkoristiti v lokalni turistični ponudbi. br GLASBENA ŠOLA SKLADATELJEV IPAVCEV ŠENTJUR obvešča, da vpisuje otroke v šol. letu 2011/12 v naslednje programe: PREDŠOLSKA GLASBENA VZGOJA (otroci rojeni I. 2006) GLASBENA PRIPRAVNICA (otroci rojeni I. 2005) Za prva dva programa (predšolska glasbena vzgoja in glasbena pripravnica) bo vpis potekal 6.. 7.. 8.. 9. in 10. iuniia 2011 med 7. 00 in 16. 00 uro v tajništvu GŠ. IZOBRAŽEVALNI PROGRAM GLASBA (otroci rojeni I. 2004 in starejši) Otroci rojeni I. 2004 in starejši opravljajo vpis skupaj s sprejemnim preizkusom, ki bo v ponedeljek, 30. 5. 2011 od 13. 30 in 17. 30 ure. Pozor: Otroci rojeni leta 2004, ki se vpisujejo v program glasba lahko izbirajo med naslednjimi instrumenti: klavir, harmonika, godala (violina, viola in violončelo) ter kljunasta flavta. PROGRAM KLASIČNEGA PETJA Sprejemni izpit za program klasičnega petja bo v ponedeljek, 30. 5. 2011 od 14.30 - 17.00 ure. Višina glasu ni pomembna. Kandidati naj pripravijo pesem slovenskega ali tujega avtorja ter recitacijo slovenskega pesnika. atne informacije na tel.št.: (03) 746-16-22! Pomori čebel so rezultat napačnega kmetovanja Iz Pomurja že dober mesec prihajajo vesti o pomorih čebel, vzrok pa naj bi bila snov klofianidin, s katerim razkužijo semena koruze in oljne ogrščice, da so odporna na škodljivce. Pri Združenju za razvoj miroljubnega kmetijstva (ZRMK), ki mu predseduje Stanko Valpatič z Ostrožnega pri Ponikvi, so ob tem poudarili, da je osnovni vzrok za vse te pomore čebel napačen način kmetovanja. Prevladuje namreč tip kmetijstva, ki gradi na raznih kemičnih sredstvih, s katerimi škropijo rastline ali obdelujejo semena. Gre za pesticide, herbicide in druga kemična sredstva, na veliko se uporablja tudi gnojnica (ravno na večer evrovizijskega finala je središče Šentjurja dušil neznosen vonj gnojnice, op. p.), vse z namenom, da se pridela čim več hrane. Za velike hektarske donose, ki so potrebni za prehrano milijard živali, kijih pokoljejo za prehrano ljudi, je treba na veliko uporabljati razne kemične preparate, ki so v svoji osnovi strupi in izredno nevarni za občutljiva bitja narave, kot so čebele in druge živali. Seveda pa tudi za človeka. Kot vemo, če izumrejo čebele, potem se bo tudi človeku zelo slabo pisalo. Če ne bi bilo masovne živinoreje, ne bi bilo treba uporabljati kemije, saj bi bilo potrebno pridelati bistveno manj hrane. Zakaj? Zato, ker lahko na površini, na kateri npr. pridelamo hrano za živali, ki dajo meso za 10 ljudi, dobimo hrano za 100 ljudi, če bi bila ta površina zasejana z rastlinami, npr. grahom, prosom, lečo, ajdo ali ječmenom. Ali drugače: za 1 kg govedine je potrebno približno 10 kg pšenice. Tako bi lahko na manjši površini, kot je v kmetijski uporabi sedaj, pridelali več hrane za ljudi. Naravo in živali bi to izredno razbremenilo. Pesticidov, herbicidov, gnojnice in drugih strupov ne uporablja miroljubno kmetijstvo, kjer tudi ni živinoreje za potrebe ljudi. Njive dve leti rodijo, tretje leto počivajo. Glavna pozornost je namenjena življenju v tleh, saj zdrava tla pomenijo zdrave plodove. V zdravih njivskih tleh najdejo rastline vse, kar potrebujejo za rast in tako ne potrebujejo kemičnih gnojil ali gnojnice in tudi kemičnih »zaščitnih sredstev za rastline« ne. Ker so zdrave in močne, se lahko ščitijo same. Na ta način se v rastlinskem svetu ponovno vzpostavlja tudi raznolikost vrst: na poljih raste vedno več divjih zelišč in vedno večje tudi prostoživečih živali. Za dosego zgoraj opisanih ciljev, ki dejansko pomenijo nujo, je potrebna precejšnja sprememba mentalitete, kar potrjujejo tudi odzivi na izjavo ZRMK na portalih Kozjansko.info in Dramlje.info. S čebeljimi izdelki do zdravja Na Razvojni agenciji Kozjansko je bilo sredi prejšnjega meseca predavanje z zgornjim naslovom. Predaval je čebelarski mojster Tone Tome iz Čebelarske zveze Slovenije. Med drugim je predstavil api-aerosolno terapijo, kjer gre za vdihavanje eteričnih snovi, ki izhlapevajo iz panjev in prizadevanja za uvedbo medu v vsakodnevno prehrano. Na Šentjurskem čebelarji v okviru nacionalne akcije novembra obiskujejo vrtce. br Posthumna rastava Goce končno v galeriji in tudi ob cesti V Galeriji Zgornji trg so 11. maja odprli razstavo predlani preminulega G očeta Kalajdžiskega, slikarja makedonskega rodu, ki je večino življenja preživel v Šentjurju oz. v Mrzlem Polju, kjer je tudi pokopan. V naše kraje je prišel po zaslugi ljubezni (poročen je bil z danes upokojeno stomatologinjo Andrejo Šmid Kalajdžiski), ki jo je spoznal v Dubrovniku. Prvo tukajšnjo službo je nastopil kot likovni pedagog na planinski šoli, nekaj let pa je urednikoval glasilu Utrip, ki ga je v 80. letih izdajala takratna Socialistična zveza delovnega ljudstva v Šentjurju. Njegova strast je vseskozi bilo slikanje, v slikarskem svetu pa se je mednarodno uveljavil in skupno razstavljal več kot 100-krat. V Šentjurju je to bilo štirikrat, trikrat v knjižnici in enkrat v nekdanji upravni stavbi Bohorja na Kvedrovi, sam pa je bil po besedah gostiteljice Anite Koleše eden tistih, ki so si najbolj želeli galerijskih prostorov, ki jih je posthumno le dočakal. Razstava obeležuje 70. obletnico njegovega rojstva, dva ducata razstavljenih del pa predstavljata različne sklope njegovega ustvarjanja: Temne slike, Mediteranski zapisi, Panonske krajine, Spomini na Provanso in Daleč spodaj, visoko zgoraj. Podrobneje je o likovnem delu razstave spregovoril Milan Pirker, kustos Vodnikove domačije Ljubljana, celotno spremno besedilo pa je objavljeno v priložnostnem katalogu, ki ga je oblikoval Dubravko Baumgartner, kjer so predstavljene tudi razstavljene slike, ki so nastale oz. nastajale po letu 1995. Nekatere javnosti doslej še niso bile znane in obstaja verjetnost, da avtor še ni zaključil cikla. Pred kratkim so reprodukcije njegovih del namestili tudi na razstavnih mestih na ograji med športnim parkom in glavno cesto. Pri organizaciji razstave je sodelovalo Makedonsko kulturno društvo Vatroslav Oblak iz Celja, ki je dalo glavni zagon, da seje razstava sploh zgodila. Prisotne je poleg župana Marka Diacija nagovoril tudi veleposlanik Republike Makedonije Igor Popov. Med gosti je bil tudi podpredsednik državnega zbora Miran Potrč. Za Novi tednik je Kalajdžiski slabo leto pred dokaj nepričakovanim odhodom iz tuzemstva dejal: »Ko sem se preselil v Slovenijo, sem hotel enostavno prenesti svoje članstvo (iz republiške zveze likovnikov, op. a.) iz Makedonije. A so rekli, da hočejo videti pet mojih slik, če si to sploh zaslužim. Od takrat preziram vsakršne titule in oznake. Predstavljam se izključno kot makedonski slikar in še danes sem član zveze makedonskih likovnikov. Imel sem več kot sto razstav po vsem svetu in vedno trdneje verjamem, da umetnika ne naredijo šole, ampak njegovo delo.«____________________________br Pod črto Odprtja se je udeležila največja množica doslej, kar je pokazalo na nekaj organizacijskih težav, ki bi se jim dalo izogniti. Celodnevno lepo vreme je omogočalo, da bi zorga-nizirali manjše ozvočenje, kot ga npr. premore občinska sejna dvorana, in ljudi nagovorili na ploščadi. Tako se vsi niti niso napotili pod oboke, kakšna dva ducata pa sta nagovore poslušala v ločenem prostoru, čeprav je bilo v osrednji sobani še nekaj prostora, a je manjkal kakšen »hostesnik«, ki bi poskrbel za takšne in drugačne ne-prilike. Dasiravno Šentjur premore lastno društvo likovnikov, jih je bilo na prizorišču zgolj peščica, pa tudi sicer je bila velika večina publike povezana z Gocetom, ki pred slabima dvema letoma ni bil deležen dostojnega memoriama v lokalnem časopisju, tokrat pa bi se lahko kdo spomnil na častno mesto postaviti njegovo fotografijo. Govedorejci osvojili sobotno Šentjurjevo Pred mesecem dni so ob Šentjurjevem v obrtni coni Anderburg sobotno dogajanje zaznamovali člani Govedorejskega društva Šentjur, ki so 20. obletnico delovanja obeležili z razstavo govedi, drobnice in malih živali. Tovrstnega dogodka, tokratno delovno ime je bilo Podeželje se predstavi, v Šentjurju ni bilo že 18 let! Obisk prireditve je bil množičen, poleg ogleda živali, za katere je bilo sicer poskrbljeno sorazmerno dobro, če odštejemo rompompom, pa so se na stojnicah predstavljali različni ponudniki proizvodov s podeželja. Istočasno dogajanje v Zgornjem trgu je tako bilo nekoliko zasenčeno, česar v prihodnosti ne gre ravno ponavljati. Organizatorji so na prizorišču zbrali tudi nekaj kmetijske mehanizacije in nekaj pomembnih gostov z državnega nivoja. Skupno je razstavljalo 14 rejcev iz šentjurske in dobjanske občine. Za najboljšo kravo iz skupine mlajših krav so razglasili Miško rejke Antonije Pirjevec iz Hruševca, druga je bila Pupa rejca Ivana Fajdige z Ravnega pri Dobju, tretja pa Zala rejca Štefana Mužerlina iz Babne Reke. Med starejšimi kravami je bila prva Riva rejca Martina Trebovca iz Goričice, po zaslugi glasov občinstva, ki je glasovnice lahko nakupilo po 2 EUR, pa je postala tudi kravja miss. Izbrali so tudi naj gonjača, in sicer je bila žirantka kar mlečna kraljica, ki seji je najbolj dopadel Blaž Trebovc. Dandanes je na območju šentjurske in dobjanske občine v kontrolo prireje mleka vključenih 78 kmetij s 1.678 kravami (73 % je lisaste pasme), iz katerih namolzejo vedno več mleka. Lanski podatek o mlečnosti znaša 5.634 kilogramov, pred desetletjem pa je znašal 4.892. Iz rekorderk iztisnejo tudi preko 7 tisoč kilogramov ... Predsednik šentjurskih govedorejcev Karl Drago Čadej iz Završ pri Dobju nam je dejal, da so za projekt vložili veliko energije in da ga naslednje leto verjetno ne bo, morda čez desetletje. Glavno sporočilo prireditve je po njegovem to, da je doma pridelana hrana najboljša. Projekt so pripravili v sodelovanju s Kmetijsko zadrugo Šentjur, Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije - Zavodom Celje, Šolskim centrom Šentjur, Društvom podeželske mladine Šentjur in Društvom kmetic Mavrica Šentjur. Končna cena celotnega projekta, ki ne zajema samo prireditve, ampak tudi spremljevalne aktivnosti, naj bi na koncu znesla okrog 35 tisočakov. Med drugim so izdali tudi katalog razstavljenih živali. br Karl Čadej predseduje Šentjurskih govedorejcev www.trgovinejager.com F1AGER TRGOVINE Multivitaminski napitek DA, 1,5 L Pijača pomaranča 1,5 L, Fructal Nescaffe, 200 g Pomarančo l.SL' Sveže pečene žemljice Dopeka 55 g 3230 Šentjur, tel.: 03/747-23-50 r Motorna kosilnica WR65401 My Tools; • 4 taktni OHV motor, • prostornina 173 cc, • 2.800 obratov na minuto, • košnja v koš, • mulčanje, • stranski izmet, • centralni dvig koles, • širina reza 51 cm, • 9 nastavitev višine košnje od 20 do 70 mm, • prostornina koša za travo 60 L, • z zavoro GUI Jagros d.o.o., Laše 1b, 3241 Podplat. Ponudba velja do 10.06.2011 oz. do razprodaje akcijskih zalog. Za možne napake v tisku se opravičujemo! 31 (»i Modip Trend osvojil PlanBoi kmalu tudi gB*> mm m m ^1 Planinski grad je bil na finalni večer evrovizijske popevke prizorišče revije modnih dodatkov z naslovom Trend, ki sta jo pripravili domačinki Mateja Bobek in Nina Škoberne, ki sta družno stopili na podjetniško pot v svetu mode, ki se ga lotevata na poseben način. Mateja in Nina se poznata že od malih nog, po lanskem sodelovanju v okviru Tedna mode v Šentjurju pa sta ustanovili podjetje za proizvodnjo in prodajo modnega nakita z imenom Rosa, ki v začetku prihodnjega meseca odpira vrata v Celju, njuna vizija pa sega daleč preko meja Slovenije. Nit, ki se prepleta skozi njuno ustvarjanje, zaznamujejo barve s svojim pomenom in frekvenco. Pri izdelavi dodatkov uporabljata izključno naravni material, izdelki pa premorejo posebno energijo, ki jim jo avtorici vdahneta s sproščanjem. Modeli obeh spolov so med štirimi izhodi predstavili pričeske, ogrlice, torbice in pasove. Večer je zaključila britanska pevka Shirlie Roden, znana tudi kot zvočna terapevtka, ki jo je na Planino povabila Mateja, ki je zamisel za to dobila, ko je lani slišala pesem o planinah. Podobnih ne-naključij je bilo še več. Tako je Rodenova z Mešanim pevskim zborom Zarja Akvonij iz Šentvida pri Planini zapela pesem, za katero je dobila zamisel med pohajkovanjem po Veliki planini. Kot edino pesem, ki jo zna zapeti v slovenščini, smo slišali Lipa zelenela je, tik ob odru pa stoji ravno lipa. In morda je zgolj naključje, ali pa ne, da je zanjo Andrej Rozman - Roza (podobnost z nazivom firme, op. a.) priredil Prešernovo Kam? Rodenova je, kljub hladni sapi, uspela občinstvo, ki je napolnilo predviden podij, spraviti k sodelovanju, z njo pa je zapela tudi Mateja. V drugi polovici avgusta si lahko na Planini obetamo nov modni dogodek. br S predstavitve anticerkvene kn 210-stranska trda kritika Cerkve V prostorih Razvojne agencije Kozjansko je predprejšnji mesec Vladko Began predstavil knjižni prvenec Resnica in cerkev se izključujeta!, ki je izšel v samozaložbi. V njej avtor, ki prihaja iz Senovice pri Šmarju pri Jelšah in je znan tudi kot varuh pravic živali, govori o cerkveni pedofiliji, nasilnem cerkvenem nauku do otrok, prisilnem krstu dojenčkov, bogastvu cerkve, ponarejanju biblije, negativnem vplivu biblije na družbo, cerkvenih prekletstvih ... Vladko Began je oster kritik RKC Damjan Likar, s katerim je bil v februarskih ŠN objavljen intervju Zgodovinska lažje, daje Kristus ustanovil katoliško cerkev, je kot predgovornik dejal, da: »Gre predvsem za Cerkev kot institucijo, o njenih nezakonitih dejanjih , o spornem cerkvenem nauku, ki je v mnogo čem v nasprotju s tistim, kar je učil Jezus iz Nazareta. Eno od osrednjih sporočil knjige je, ali si Cerkev res zasluži, da se imenuje kristjanska oz. krščanska.« Avtor se je v tričetrt ure dotaknil vseh besedil iz 210 strani obsegajočega dela. Iz skromnega avditorija, v katerem so prevladovali lokalni novinarji, sta se oglasila dva poslušalca. Stanko Valpatič, znan kot predsednik Društva za osvoboditev živali, je postavil vprašanje v povezavi z urejanjem izstopa iz Cerkve, kar je v Nemčiji preprosto, pri nas pa je povsem drugače. Began, sicer tudi pravnik, je predstavil, da so na neko župnijo naslovili zahtevek in ker je rok že potekel, je naslednji korak pritožba uradu informacijskega pooblaščenca. Omenil je tudi, da obstaja možnost o vložitvi tožbe za izbris krsta. Oglasil se je tudi nekdanji dolgoletni urednik ŠN Franc Kovač, ki je bil do avtorja kar nekoliko zajedljiv, do Likarja, ki je zastopal enaka stališča, pa npr. ne. Beganu je predlagal, da ni smiselno, da se ukvarja s sporočilom Biblije, ampak da naj raje polemizira s kakšnim „fajmoštrom“. Poleg tega ga je obtožil, da se 90 % ljudi čuti pripadnih tej (Cerkveni, op.) skupnosti, da gre za tradicijo in kulturo. Zakaj je treba sesuti skupnost? Began, ki ima tudi spletno stran na naslovu www. began.si, se ni dal zmesti in je v mirnem tonu odgovoril, da je prav, da se nekatera dejstva osvetlijo. Sam verjame v Kristusov nauk, ne sprejema pa cerkvenih izkrivljanj. br Dobrodelni koncert Nekomu je vendarle mar V nedeljo, 22. maja, je Slavica van der Minnen organizirala dobrodelni koncert za naša olimpijca Martino Ratej in Henrika Planka v hruševski telovadnici. V pričakovanju pol takšnega obiska, kot ga ima na novoletnem koncertu Pihalni orkester Šentjur, je ob slabih tristotih dušah organizatorica na začetku komaj zadrževala solze. Tega naši Slavici niti ne moremo zameriti. Takšna organizacija koncerta je terjala zagotovo celega človeka in za dobrobit drugih je organizatorka pustila svojo dušo. Po uvodnih nekaj stavkih se je profesionalno pobrala in povezovala koncert do konca. Sama prireditev je bila izpeljana na zelo visokem nivo- Grganizatorica koncerta Slavica van der Minnen je za na naša olimpijca naredila največ, kar posameznik/ca lahko naredi jo, tekoče, z odličnim ozvočenjem, varovanjem, požarno stražo šentjurskih in slivniških gasilcev ter nenazadnje z odličnimi in Priznanimi glasbenimi gosti. Slednji bi ob kakšni drugi priložnosti zlahka sami napolnili hruševsko telovadnico. Med izvajalci so dila zveneča slovenska imena, kot so Nuša Derenda, Tanja Žagar, Majda in Marjan Petan, Slovenski ekspres, in nenazadnje domačini: ansambli Unikat, Simona Gajška in Petka, Crescendo, Pihalni orkester, Divji štrudl, nekaj najboljših učencev glasbene šole Šentjur, orkester harmonikarjev Banovšek, ŽPZ skladateljev Ipavcev Šentjur, zaplesala sta Domen in Neli ter drugi. Sami nas-t°pi so trajali krepko preko dveh ur, kar je za tovrstni koncert kar Vel'ko. Burkači Slovenski ekspres so dobro razbili melanholično vzdušje v dvorani, ki se je vleklo od začetka prireditve. Tudi 9lasbene zvrsti po vzorcu za vsakogar nekaj niso imele želenega učinka, da bi pritegnile širše šentjursko občinstvo. Kot kaže, dober namen koncerta, kjer bi se denarna sredstva namenila šentjurskima paradnima atletoma, ne pali v Šentjurju. °ba atleta, Ratejeva in Plank, sta že izpolnila normo za olimpijske igre leta 2012, ki bodo v Londonu. Sredstva, zbrana na koncertu, naj bi bila namenjena za primernejše in ustreznejše treninge, posledično bi tudi vplivala na boljši rezultat atletov. Smo res postali popolnoma otopeli za tovrstne dobrodelne zadeve? Bomo svojo pripadnost pokazali šele ob kakšnem odličnem rezultatu na olimpijskih igrah in se hvalili s šentjurskima predstavnikoma med atletsko elito? Če vas je ta članek vsaj malo zbodel pri srcu, še ni vse zamujeno. Denarna sredstva lahko še vedno nakažete na zbirni račun 06369-0100046060 za naša predstavnika na najprestižnejšem atletskem tekmovanju. ^ure Godler Majski koncert Vokalne skupine Grič Vokalna skupina Grič, ki deluje že 13. let, je 13. maja priredila koncert. Tisti, morda malce vraževerni, so glede na datum pričakovali kakšen spodrsljaj, vendar zaman. Grički, ki jih vodi Mateja Rajh Jager, so svoje odlično opravili, z navdušenjem pa je publika sprejela tudi glasbene goste - Tamburaško skupino Zelenjak. Začetki Vokalne skupine Grič segajo v februar 1998, ko so se na zimski večer družini Rajh (Francu, Slavici in trem otrokom: Ervinu, Ernestu in Mateji) pridružili Kristina Volasko, Marjan Volas-ko in njegova žena Helena. Nastal je Mešani pevski oktet. Po Griču nad vasjo so se poimenovali v Oktet Grič, katerega vodenje je prevzela Slavica Rajh. Nastopi so postajali vse pogostejši, prihajati so začeli novi člani, smerokaz je smer usmeril proti tujini. Po trinajstih letih petja je s sopevci prav na majskem koncertu zadnjič zapela mama Kristina. Od nje so se poslovili s šopkom in besedami zahvale za sodelovanje predsednice Griča Helene Volasko. Močan vtis je na publiko naredil prizor, sicer ne načrtovan, zato pa toliko bolj spontan in prisrčen, ko je svojo babico v slovo od uradnega pevskega sodelovanja objela vnukinja Mateja Rajh Jager. Griči so se predstavili z ljudskimi, umetnimi, spiritualnimi, nekatere pa zapeli ob zvokih harmonike, s katero jih je spremljal Matevž Pušnik, violine, ki jo je zaigrala Eva Vrečko, in ob ritmih bobnov bobnarja Petra Tovornika. Večer je minil tudi v znamenju nastopa Tamburaške skupine Zelenjak, katere člani prihajajo iz treh različnih krajev: iz Bistrice ob Sotli iz Slovenije ter Klanjca in Kumrovca iz Hrvaške. Njihov repertoar zajema poleg zagorskih, dalmatinskih, "staro-gradskih” in večno zelenih melodij tudi slovensko narodno zabavno glasbo. Tako gostitelji kot gostje so s svojim nastopom na Majskem koncertu Vokalne skupine Grič, ki ga je povezovala Polonca Jazbinšek, zadovoljili publiko, in le-ta je dvorano Kulturnega doma Šentjur zapustila z dokazom, da petek 13. pač nima vedno moči. P. J. SKMS KOLUMNA ©|KM| piše: Saša Rečnik Kaj je dandanašnji zastonj? Na spletni strani Urada vlade RS za komuniciranje je zapisano: »V Sloveniji doslej ni bilo opravljenih celovitih raziskav s področja prostovoljskega dela, ki bi podale oceno o obsegu opravljenih prostovoljskih ur, vrstah dela, ki ga opravljajo prostovoljci, in njihovih izvajalcih.« V letu prostovoljstva, po vseslovenski prostovoljski akciji Mlade tace in po veliko urah, vloženih v naš študentski klub, se nam v zmedi definicije poraja vprašanje, kaj je danes prostovoljstvo in katere dejavnosti lahko prištejemo pod to znamko. Za vse, ki radi obiskujete naše projekte, bom na hitro predstavila, kako poteka izvedba od ideje do zaključnega poročila. Sami precenite, ali je dejavnost organizatorjev prostovoljstvo ali ne. Projekt se začne z idejo, katere izvedba mora biti skrbno načrtovana v projektnem načrtu. Začne se realizacija projektnega načrta, ki zajema pridobivanje sredstev, materiala, delovne ekipe, dovoljenj itd. Vodja projekta delo običajno razdeli med več ljudi, ki mu pomagajo in imajo svojo nalogo. Vse skupaj lahko traja od enega tedna za manjše projekte in do meseca za večje projekte kot so Šentrock, Bazenjenje in Športne igre. Uspešna izvedba zahteva mnogo ur v pisarni, nešteto telefonskih klicev in veliko prevoženih kilometrov. Ko nastopi dan dogodka, delovna ekipa pride zgodaj na prizorišče, ga pripravi, skrbi za nemoten potek dogodka in ko vsi obiskovalci odidejo, še vse pospravi ter pobere smeti. To pa še seveda ni konec, sledi še evalvacija in zaključno poročilo. Ožji organizacijski odbor sicer prejme skromen honorar glede na uspešnost projekta, ki pa skoraj nikoli ne preseže stroškov telefona in prevoženih kilometrov, toda na dan vsi pripravljamo in pospravljamo prostovoljno, z veseljem ter z nasmehom na obrazu ob pogledu na zadovoljne obiskovalce. Pri zadnjem projektu, Športnih igrah, je bilo vključenih veliko število mladih, ki so aktivno pomagali pri izvedbi. Največ energije seje vložilo v pridobivanje sredstev, saj je potrebno z vsakim donatorjem vzpostaviti osebni stik in lahko trdim, da je razmerje med prijaznimi in malo manj prijaznimi ljudmi kar uravnoteženo. Vseeno smo z veliko dobre volje poskrbeli, da so zmagovalci tudi letos domov odnesli bogate nagrade. Zaradi veliko vložene energije in časa, da je projekt takšen, kot je, in s čim manj porabljenimi sredstvi, se težko ne obregnemo ob očitke, kot so »pa kaj bi radi študentje, saj imate dovolj denarja.« Vsi namreč s svojim večinoma prostovoljnim delom skrbimo za to, da imamo dovolj denarja za izvedbo projektov, ki so namenjeni predvsem mladim. Pri tem se tudi marsikaj naučimo o sebi oz. svojih zmožnostih in tudi o drugih ljudeh, pa čeprav to prinaša tudi razočaranje. Kljub temu, da dandanašnji ni nič zastonj, lahko trdimo, da je naše delovanje prostovoljno, predvsem zato, ker delovanje ni le osemurni delovnik, ampak postane projekt in njegova izvedba oz. lahko rečemo kar študentski klub, način življenja. Da pa bi k aktivnemu udejstvovanju spodbudili čim več mladih, smo se priključili tudi vseslovenski pobudi Mlade Face in skupaj pobrali smeti v športnem parku in »polepšali« sivo steno. Nad grafitiranjem so bili navdušeni predvsem otroci, kaj pa Prejeli smo Odgovor župniku Alojzu Kačičniku Na moje nekatere kritične trditve o katoliški cerkvi v februarski številki Šentjurskih novic je gospod župnik Kačičnik dal odgovor na moja stališča. Žal nekateri odgovori potrebujejo dodatna pojasnila, da bi bralci bili obveščeni, kakšno stališče kot svobodni novinar pri tem zastopam. Gospod Kačičnik je poskusil bralcem sugerirati, da s članki zastopam skupino prakristjanov oziroma da sem njihova podaljšana roka. To ne odgovarja resnici. Sem novinar in moja tematika so tudi verstva in njihova analiza, povezave med učenjem in prakso teh verstev, in to na podlagi njihovih lastnih verskih knjig, dokumentov in prakse. Moji članki so kritični, niso pa ekstremni in pristranski. Na mojo trditev, da Biblija ne more biti v celoti Božja beseda, zato ker je v njej zapisano mnogo stvari, ki nasprotujejo pozitivnemu, resnici - Bogu, je poskusil gospod Kačičnik s stoletja starimi vaškimi protiargumenti bralcem sugerirati, da je v Bibliji vse Božja beseda in da moramo vedeti, da je bila pisana v nekem obdobju, mi pa živimo v drugem obdobju, in da jo je potrebno tako interpretirati, da bi jo moderni človek razumel. Ni pa povedal resnice, da se mora tako interpretirati, kakor je najboljše za Katoliško cerkev. Npr. Bog je rekel: »Ne ubijaj!« To se je v vsakem zgodovinskem obdobju lahko jasno razumelo, kaj s tem Bog misli - no, Katoliška cerkev že stoletja interpretira, da v določenih situacijah Bog dopušča ubijanje, ne samo živali, tudi ljudi. Žal župnik Kačičnik ne omenja, da so danes sami katoliški teologi, znanstveniki, to Biblijo, ki je za papeža, škofe, nižji kler in njihove vernike faks iz nebes - to pomeni, da je vse Bog osebno »napisal« - znanstveno izpodbili in dokazali, da je Biblija na mnogih mestih tako prikrojena, kot je odgovarjalo cerkvenim očetom pri kreiranju dogem. Tu je predvsem vprašanje Petrovega primata, kajti izvorni teksti govorijo o tem, da je Oče nebeški rekel Kristusu: »Ti si skala in vrata peklenska je ne bodo obvladala,« ne pa da je Jezus to rekel Petru. Mojo trditev, da je Jezus kritiziral duhovščino, župnik Kačičnik tudi zavrača in pravi, da je Jezus imel relativno dober odnos do duhovščine, da jim je nekako priznal duhovno oblast. To ni res! V Bibliji je nedvoumno zapisano, da je bil Jezus do duhovščine vedno kritičen in v besedi zelo direkten, npr.: »Vas oče je oče laži.... vi ste kot pobeljeni grobovi, na zunaj lepi, v notranjosti pa polni smradu ...« Nikoli ni bilo sporno, da je Jezusa zaradi njegovega kritičnega odnosa do duhovščine ta aretirala, dala obsoditi, bičati in pribiti na križ. Res je, duhovščina je morilec Jezusa Kristusa. Težko si predstavljam, da župnik Kačičnik tega v Bibliji ne pozna - zakaj tako piše, je samo njemu poznano? Mojo trditev, da človek ne potrebuje posrednika - duhovnika, da pride do Boga, župnik Kačičnik tudi zavrača in pravi, da to ni res, kajti, tako Kačičnik, nasprotno je res, da je Jezus osnoval Cerkev, duhovništvo in istrumen-tarium - zakramente. To ni res. V to danes ne verjame skoraj polovica teologov. Kajti malo je verjetno, da bi Jezus po izkušnjah z duhovščino v svojem zemeljskem življenju spet položil rešitev človeštva v roke naslednikom duhovniške kaste - svojih morilcev. V Bibliji piše, če se hočeš pogovarjati z Očetom, se zapri v tiho kamrico in to stori in on bo ti dal to, za kar ga boš prosil. To je logičen in enostaven odgovor kako priti do Boga - tu ni besed o tem, da mora človek priti do duhovnika, prejeti zakrament, da bi prišel do Boga. Pozdrav! Damjan Likar, Ostrožno pri Ponikvi POLICIJSKE CVETKE Interventna številka: 113 Anonimni telefon: 080 1200 Policija Šentjur: (03) 746 41 50 Šentjur, 12. 4. - V okolici mesta je neprimerno zavarovan pes ugriznil občanko, ko je šla po cesti. Poleg globe bo lastnika doletel še obisk veterinarjev. Dramlje, 14. 4. - Madžarskemu tovornjakarju so na avtocestnem počivališču Zima med spancem iz rezervoarja iztočili 250 litrov plinskega olja. Šentjur, 15. 4. - Policisti so pri sumljivem vozniku ugotovili, da je pijan, poleg tega pa so mu zaradi debele kartoteke tudi zasegli vozilo. Med drugim je vozil brez vozniškega dovoljenja, registracija pa mu je potekla februarja. Istega dne so drugemu vozniku odvzeli kolo z motorjem. Šentjur, Ponikva, Dole, 15. 4 - Neznanci so iz skladišča podjetja v Šentjurju odtujili paleti bitumenskih izolacijskih trakov v vrednosti 3.500 EUR. Isto noč je iz skladišča pri trgovini na Ponikvi izginilo za 1.900 EUR plinskih jeklenk, v Dolah pa so jih ukradli sedem, in sicer v vrednosti 230 EUR. Blagovna, 15. 4. - Neznanec je iz gradbene barake na Proseniškem izvlekel teptalni stroj in ga poškodovanega tam tudi pustil. Šentjur, 16., 18. 4. - Nekdo je iz vodnega črpališča v okolici Šentjurja odtujil 16 m bakrenih žlebov in 4 m odtočne cevi v skupni vrednosti 450 EUR. Dva dni kasneje je nekdo prodajalni kmetijskih proizvodov ukradel 1.600 kg mineralnih gnojil. Šentjur, 21. 4. - V okolici mesta je voznik trčil v parkiran avto in odpeljal, na podlagi sledov pa so ga policisti obiskali na domu. Kalobje, Šentjur, 22. 4. - Občanka je zoper bivšega moža podala ovadbo zaradi groženj. Istega dne je bivši fant nadlegoval bivše dekle, tako da je vozil (brez vozniškega dovoljenja) za njo in jo žalil, kar ga bo stalo kar nekaj evrov. Ponikva, 22. 4. - V zasebnih prostorih je komaj priseljeni moški obiskovalcu grozil z nožem, pred prihodom policije pa je pobegnil. Izrečena mu je bila prepoved približevanja. Šentjur, 22. 4. - V okolici mesta je oškodovanec skušal miriti dva razgreta gosta, vendar ni bil deležen razumevanja, marveč tepeža. Šentjur, 22. 4. - Policisti so naleteli na pijanduro s kar 4-krat preseženo stopnjo alkohola v ožilju. Planina, 23. 4. - V zavetju teme je nekdo skušal ukrasti avto v okolici naselja, vendar je zgolj poškodoval ključavnico in šipo. Šentjur, 24. 4. - Med približevanjem železniškemu prehodu pri Cevarni je 23-letni motorist padel in si zlomil koželjnico in ledveno vretence. Dobje, 25. 4. - V okolici naselja je 6-letni otrok v nepreglednem ovinku pritekel na cestišče v času, ko se je približevala voznica osebnega avtomobila. Kljub zaviranju je prišlo do trčenja, otrok pa je bil lažje poškodovan. Gorica pri Slivnici, 27. 4. - Voznik maserattija je v Vezovju trčil v avtobusno postajo in jo podrl. Loka pri Žusmu, 1. 5. - V jutranjih urah je zaradi napake v električni napeljavi v Hrastju zagorelo ostrešje hiše. Posredovalo je 24 gasilcev, škoda pa znaša 2.500 EUR. Šentjur, 4. 5. - Voznik osebnega avtomobila je zaradi neprilago- jene hitrosti trčil v avtobus, ki je prevažal otroke, vendar k sreči ni bil nihče telesno poškodovan. Šentjur, 6. 5. - Na šolskem dvorišču so pretirano nagajivi učenci otroku, ki obiskuje omenjeno šolo demontirali in poškodovali novejše kolo. Šentjur, 7. 5. - Pred Lidlom so oglobili tujca, kije beračil. Šentjur, 8. 5. - Policisti so obravnavali pijanega traktorista, ki je brez vozniškega dovoljenja vozil neregistrirano vozilo. Zaradi maliganov ni prespal v domači postelji. Šentjur, 9. 5. - Na dan Evrope je občanka prijavila taščo, ki je stala pred hišo in jo žalila. Šentjur, 10. 5. - Voznica je vozila po prednostni cesti, vendar se je ustrašila vozila na stranski cesti in pri tem zavila levo ter trčila v tretje - nasproti vozeče vozilo. _________ Šentjur, 11. 5. - Med delom na polju je neznanec občanu iz nezaklenjene hiše ukradel 11.200 EUR gotovine. Šentjur, 13. 5. - Izpred novogradnje je nekdo odtujil 50 cipres. Šentjur, 13. 5. - V enem od podjetij je uslužbencu prekipelo in je udaril delovodjo, ki muje naložil preveč dela. Šentjur, 14. 5. - Pijanemu vozniku štirikolesnika so policisti izdali plačilni nalog v višini 570 evrov in 9 kazenskih točk. Po 1. 7. bo kazen znašala 900 EUR in 16 k. t.l Šentjur, 15. 5. - Policisti so obravnavali vandalizem na območju enega od vrtcev. Med drugim polčasom sobotne nogometne tekme, ko je bilo videti, da je nekdo domačim nogometašem zavezal noge, se je razbesnela nevihta. Takoj po tekmi je strela udarila v dovod električne energije hiše v sosednji Ulici talcev. Zgorelo je 20 kvadratov ostrešja. Škode je za 5.000 €. V zadnjem obdobju so policisti zaznali več tatvin goriva v Gorici pri Slivnici, Zlatečah in Planini pri Sevnici. Prav tako poročajo o odtujitvi žlebov s cerkva na Kalobju, Slivnici pri Celju in Gorici pri Slivnici. Šei^tjursfce VAŠ OGLAS N©Vt€E ZA SAMO NA MESEC! ,10Cd 040471 133 rr,r,ediostor Pod vrbco 20a; Šentjur ool FMKiO — a- Td.:0357947251 iBnamjjeJnfo^ INFORMATIVNI SPLETNI PORTAL Dramlje 33, 3222 Dramlje. * 1 E pošta: dramlje.info@gmaMx^om GSM: 051 342 652 I OBMOČNA OBRTNO-RODJETNIŠKA M MM ZBORNICA ŠENTJUR Cesta Valentina Orožna 8, 3230 Šentjur Telefon: (03) 749 08 10 Faks: (03) 749 08 12 e-pošta: info@ooz-sentjur.si --mu Cesta Miloša Zidanška 28, 3230 Šentjur / p.j>. 75 mail: info@1iailis.net Predsednikofon: 031/ 404a1;46 EViaSlovenia.com z vami na pot TURISTIČNA ■ ■^AGENCIJA I BARAI )A | m &d- gstn: '051 698 600 baracuda.carmen@siol.net info@baracuda.si www.baracuda.si Martin Laubičs.p. d '/Ukii/lA Dramlje 33, 3222 Dramlje e-moil: laubic.martinglsiol.net 041 672302 d.o.o. (S Računalniški servis in trgovina PE Šentjur Orolenlkova 15. 3230 Senljur, telefon 03 746 46 60. GSM: 041 640 728. e mali: trgovina sentjurtftetra il ■ i i* i1 i r 1 www.gostisce-bohorc.com 1 6os«sče<|"*p*'enoč«č. ] A Bohorč D! )K(1 Bohorč Marjan s.p., Dušana Kvedra 44, 3230 Šentjur pri Celju, Tel.: 03 746 14 30, mobi: 041 666 726 ”«SS“ £_ .'jrr Sprejemamo naročila za večje zaključene družbe SpItTNA TRCjOViNA.: WVvW.IUROkOR.Si ■4t D, , | IZDELAVA VABILA Z LPR[L6k0STl GRAFIČNO OBIIKOVANIE iolskt pcmtbŠčkiE piSARNiU,! MAiriflAl '//f/f RVlAskl IR.tLl.vi zaIIu,\)v ,-1| ČRNILA IN IONI Ril UNIKATNA VABILA SpIrTNA m,<>vl\\, MčflppRodAjA iN STORITVI Tirada Javorje 15a 3263 Gorica pri Slivnici Tel.: 03 748 30 03 Faks: 03 748 30 04 email: firaba@siol.net Nudimo kvalitetne in strokovno opravljene računovodske storitve za vse oblike gospodarskih družb, za samostojne podjetnike in društva. PIZZERIJA OSMICA Bar Osmica Žnidar Istok s.p. X Rifnik 17, 3230 Šentjur Elbatrade , Tel.:03/749 21 51 U.O.O. Fax: 03/749 21 50 Ljubljanska cesta 26, 3230 Šentjur GSM: 041/771 151 Vse za ogrevanje na bio maso, plin in olje Klimatske naprave - toplotne črpalke Meritve dimnih plinov OBČINA ŠENTJUR 6 UtiVLJNA 5 Mestni trg 10 •/T' 3230 Šentjur prodaja in izdelava dežnikov, žaluzij, lamelnih zaves, plisejev, senčil, ponedeljek: Hh I2h in 13h -15h torek: Hh - 12h in 13h -15h sreda: Hh - I2h in 13h -17h četrtek: ni uradnih ur petek: Hh I3h (03) 747 13 10 občina.sentjur@sentjur.si notranje in zunanje opreme uro 777 darko mavrič s.p. (L lu«/.janske«»u odreda 15/a, 3230 Šentjur tel: 03/748 30 045, 03/749 26 77 lan: 03,748 30 07,1)3,749 26 76 GSM: 041610 096; e-mail: darkntf?md777ii ■■■■■■■■■e (0590)200 33 (041) 954 509 NAROČITE HRANO NA DOM ZLATARSTVO Drofenikova ul. 15, 3230 Šentjur zlatarstvo_ales_petek@t-2.net teh: 03 746 46 67 GSM: 031 848 II2 Naša kava diši nepozabno! OKREPČEVALNICA |EMZ^UA$T j Verjetno najboljša malica n#entjurskem! 03/ 746 42 25 Zurkml.il».. Idvoric IZ, 3žht(ipriu jm Slivnln AVTODELI ŠTURBEJ Rosa team d.o.o. Drofenikova 16, Šentjur 03/574-30-16 031/622-220 Gostilna KAJZLER Ul. Skl. Ipavcev 7, Šentjur tel.: »41 413 441,041 436 908 -kifeljčki -sardele -lignji -postrvi TUDI ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE TOPSIftR intelektualne In poslovne storitve K ^ Jure Godler s.p., Pod vrbco 20a, 3230 Šentjur P6TOEI PREVOCt jure.godler@t-1.8l; 040 47 11 44; www.top8tar.net krovstvo in kleparstvo knauf Gregor Trnovšek, s.p. Šedina 8, 3222 Dramlje GSM:041 731 073 03 746 12 70 'ambulanta za 3IORESONANCO BIORESONANCO Marjeta Knez s.p. Ulica skladateljev Ipavcev 1 3230 Šentjur Tel.: 051 872 078 Frizerski salon Tina Martin«) Ribič s.p-Vrbno 30 a, 3230 Šentjur LUCIJINA REPORTAŽA Z majem sem že od nekdaj imela težave; namesto, da bi kot poštena občanka pokala od delodiša, mi paše kar tako v tri dni strmeti v nebo ali v travniške cvetice, dogodki, o katerih naj bi pisala, pa rafalno brzijo mimo mene. Tako sem komajda še registrirala, da mi je naš Markec v medijih zaželel blagoslovljene velikonočne praznike, kar je bilo od njega zelo lepo. Samo upam, da si bo nekaj božjega blagoslova izprosil tudi za občinski proračun, v zameno pa bo tu pa tam prebral tudi kakšno nedeljsko mašno berilo. Če sem čisto iskrena: če ga je Štef, ki je bil samo ljubiteljski župan, lahko bral za vse večje praznike, bi ga Markec kot profesionalec moral prebirati kar vsako nedeljo. No, če bi ga enkrat mesečno za oltarjem zamenjal Sandi, njegova nova mariborska profesionalna desna roka, bi bilo še tudi nekako sprejemljivo. Čeprav, roko na srce, Markec žegna vsaj za sam sprejem proračuna pravzaprav sploh ne potrebuje, ker ga je zvito prepisal od Štefa, kar njegovih goševcev tako ali tako ne sme motiti, Koržetovi esdesovci pa tudi ne morejo samim sebi v hrbet skakati, vse druge stranke pa tako na življenje in smrt tekmujejo, kako bi mu nekam zlezle. Ampak žegen vseeno ne bi škodil, ker se potem gospod Čonč ne bi več jezil, če bi pevski zbori na ves glas prepevali tik pred samim tihim velikim petkom. Čeprav bi se dalo glede zborov in njihove revije zelo lepo tudi drugače skom-binirati, recimo, da bi imel mestni župan Jožek svojo KS-fešto na veliki petek, seveda če bo vedno tako žalostna, kot je bila letos, zbori pa bi veselo prepevali na predvečer našega menda najpomembnejšega protiimperialističnega praznika, pardon, dneva O F, da bi lahko šentviški Matej brez greha dal na dnevni red še kakšno bolj borbeno. Na primer eno od takšnih, kot so jih za prvi maj po vsej občini navsezgodaj nabijali naši pleharji. Najprej, kot se spodobi, je pravično in oblasti dopadljivo ter na splošno koristno, pod Markecovim oknom, nato pa še na številnih bolj prometnih točkah, to je pred gostilnami, toda dovolj daleč vstran od proletarcev, da jim niso kalili prepotrebnega nočnega počitka. To, da so sedanji renovirani mestni politiki, ki so bili svoj čas cvet naše partije, zamenjali čaščenje razglasitve mesta s čaščenjem farnega patrona Jurija, je res malo čudno, a sploh ne preveč. Potem ko je Branko na novem KS prazniku mirno prebral lanski govor Janeza Čokla in kako njegova komisija ni imela težkega dela, ko je izmed treh predlaganih nagrajencev uspešno izbrala tri najbolj zaslužne, in požel zadovoljen aplavz tiste polovice dvorane, ki je na svečanosti sploh bila navzoča, tudi vs- Satira je način pisanja, kjer prevladuje ostro, zbadljivo prikazovanje resničnosti, življenja (knjiž.) SSKJ top sv. Jurija v partijo oziroma v SD ne bi bil več presenečenje. Kot ni bilo presenečenje, da so letošnja mestna priznanja dobili večinoma že na občinski ravni preverjeni zaslužni kadri. Nekoliko manj preverjeno so na Resevni kresovali ŠKMŠ-jevci. Namesto običajnega zleta so imeli čisto konkreten izlet, tudi kresa niso zakurili, zaradi ekologije in varčevanja z lesno biomaso ter požarne varnosti, so se pa zelo potrudili, da niso pomendrali bujne pomladne trate ali nehote s kakšno zalutalo žogo zrušili taborniško podrtijo na Dušanovi in Cvetkini jasi, ker so večinoma raje ostali kar doma, ali pa so šli direktno v planinsko kočo, kjer so jim njihovi bivši in sedanji šefi Nastja, Urban, Miran, Bojči in podobni lastnoročno točili pir in druge poživljajoče sokove. Kar je povsem pravilno, da na praznik dela delajo tisti, ki so sicer fraj. Še nekaj besed pohvale za šentjurjevanjsko govejo razstavo. Že dolgo nisem videla toliko lepih goved na kupu, telic, krav, zborničnega Vriska, mlečnega Jakoba, sedanjega in bivšega župana, državnega svetnika Jožeta, zadružnega Zvonkota in še koga. Kaj tako pomembnega, kot je govedo, lahko dandanes vidiš le še v živalskem vrtu ali v parlamentu. Tovrstne razstave, ki so včasih bile nekaj vsakdanjega, so danes s strani EU podprta rariteta, kajti sicer bi tudi naši malčki mislili, da mleko delajo v Eto-lu ali kakšni podobni polnilnici ajsteja. Podobno navdušena sem bila tudi nad našo turistično Alenko, ki je z uro pravljic v Ipavčevi hiši vzorno obeležila 9. maj, dan Evrope - še kako prav je, da se mladina že v najresnejših letih navadi realnega razumevanja EU. Kako silno pametna je EU, pa tako že vemo. Slivniškemu Lubotu in ponovškemu Jožetu je naravnost v obraz povedala, da nimata blage veze glede izgradnje vaških jeder; ne Ponikva ali Slivnica, dobrinska Danica potrebuje EU vaško jedro. Lubo in Jože pa naj se spet javita, ko se bosta potegovala za svoja takrat že vsaj trška če že ne kar mestna jedra. Podobno dalekovidna se zdi tudi Jelkina LUŠ, ki je za devetošolce pripravila poučno prireditev Kam po osnovni šoli. Upam, da jim je diskretno namignila, da kar direktno na LUŠ, CSD ali na borzo. Le zakaj bi izgubljali čas s srednjo šolo ali celo univerzo. Mesec maj so zaznamovali tudi športni dogodki: javorski Vlado je končno postal uradni šef naše športne zveze, ki jo sicer nihče ne šmirgla, kar pa sploh ni pomembno. Glavno je, da je ŠZŠ v strokovnih rokah, pa četudi takoj crkne. Kar pa se ne bo zgodilo, saj je naš atletski klub blestel na majskem atletskem mitingu, kjer je menda edini nastopajoči odrasli Šentjurčan Jahiri dosegel odlično 3. mesto v nekem tekanju, s čimer je nedvoumno in dokončno potrdil poslanstvo ŠZŠ in nezamenljivega Vladota. Lucija c štajerski val q^7 in BT.Ed MHz: fc*- Piše mag. Nevenka Cmok Za ohranitev šole v Šentjurju so bili zavzeti vsi občinski možje in so pomagali. Program je sestavila predstojnica ing. Cmokova, pretipkala pa ga je občinska tajnica ga. Senica. Ker je bil rok za oddajo vloge in programa tik pred iztekom, so odobrili na občini, da je predstojnico peljal občinski šofer z občinskim avtom v Ljubljano, da sta bila vloga in program pravočasno oddana. Bilo je uspešno. Še danes stoji »učilna zidana« v Šentjurju in služi svojemu namenu. 1978/1979 celjskega območja, složno ugotovili, da ima KMETIJSKA ŠOLA V ŠENTJURJU, upoštevajoč ob njej kmetijsko družbeno posestvo, takšne pogoje, da lahko opravlja kmetijsko usmerjeno izobraževanje na srednješolski vzgojno-izobraževalni ravni. O usodi šolskega posestva bomo govorili v posebnem nadaljevanju. V programu so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. Ob modernizaciji Kmetijske šole je nujno potrebna tudi rešitev domskih bivalnih prostorov in učencev, zato je izgradnja doma in šole organsko povezana zaključna celota. 2. Upoštevati je potrebno kompleksno reševanje potreb po kmetijskih kadrih tudi perspektivno določenega razvoja kmetijstva na tem področju, ki je kmetijsko in bo tudi v dolgoročnem razvoju in usmeritvi obdržalo kmetijski značaj. 3. Upoštevati je potrebno ekonomično in racionalno vlaganje v razvoj kmetijskega srednjega šolstva, kar Kmetijska šola Šentjur zagotavlja glede na obstoječe objekte. Obstoječi objekti zahtevajo le manjša vlaganja v adaptacijo in odpravo nesodobne šolske opreme ter obnovo zunanje fasade. Kmetijski objekti za praktični pouk so v celoti prilagojeni šolskim potrebam in zagotavljajo praktični pouk teh usmeritev. Posestvo pri šoli je bilo davnega leta 1907 kupljeno za šolo, leta 1962 pa je bilo prisilno odvzeto KŠ in bilo dano Kmetijskemu kombinatu Šentjur. Danes je s strani KK zelo slabo vzdrževano. O tem drugič, ko bomo govorili o problemu šolskega posestva. 4. Večja vlaganja v novogradnjo domskih prostorov bodo zagotavljala primerno nastanitev učencev, obenem pa omogočala šolanje večjemu številu učencev širšega področja - regije. 5. Kmetijska šola Šentjurje bila v svoji dolgoletni zgodovini (70 let) nosilka naprednih idej in razvoja na svojem področju. Vključevala se je v družbeno-ekonomsko življenje področja in sodelovala z organizacijami združenega dela v kmetijstvu, pa tudi v industriji. Upravne, družbene in proizvodne organizacije na področju občine Šentjur so kazale veliko razumevanje za potrebe šole, ki je v krajevnem in repuliškem pomenu bila vedno priznana. S prehodom na usmerjeno izobraževanje so se pojavile tudi specifične potrebe po organiziranju pouka. Kmetijska šola v Šentjurju je še vedno bila celota z vrtnarsko šolo v Medlogu. V prehodnem obdobju širitve je šentjurska šola uporabljala speca-lizirane učilnice in delavnice v vrtnarski šoli v Medlogu. Takšna rešitev je bila začasna in naj bi omogočala etapno izgradnjo in ekonomičnost. Specializirana učilnica za OTP je bila v programu PIŠ za agroživilstvo v letu 1982. Glede telovadnice se je takrat Kmetijska šola dogovorila z osnovno šolo v H ruševcu, ki je dobila novo in dogovorjeno večjo telovadnico, ki bo služila tudi Kmetijski šoli, dokler ne bo dobila svoje. Tako učencem KŠ ne bo potrebno več hoditi k telovadbi v Celje. Rešitev je bila dogovorjena kot začasna, toda do danes KŠ telovadnice še ni dobila. Upanje ni ugasnilo. Na osnovi tega programa so bili izdelani idejni projekti za vse faze modernizacije in izgradnje v februarju 1982, v maju 1982 pa še glavni projekt. Izdelal ga je Projektivni biro Velenje - projektant: Gregor Klančnik, dipl. ing. arhitekt. Na osnovi predložene dokumentacije je Izobraževalna skupnost Slovenije na svoji skupščini 28. julija 1982 sprejela sklep o soglasju k investicijskemu programu in o sofinanciranju investicije v izgradnjo dijaškega doma Kmetijskega šolskega centra Celje-Šentjur z lokacijo v Šentjurju. Sklep o gradnji dijaškega doma v Šentjurju je prekinil vse ideje o selitvi šole v drugo občino. Šola je ostala v Šentjurju. Lokacija doma je bila predvidena na prostoru med stavbo, zgrajeno leta 1910, in stavbo, zgrajeno leta 1932. Učenci Kmetijske šole pod vodstvom učitelja Staneta Jančiča obnavljajo ograjo okoli igrišča pri Kmetijski šoli.« Ob stavbi gospodinjske šole je bilo igrišče, na katerem so zaradi ureditve kanalizacije predelali tla, kar sta investirala kombinat in Kmetijska šola. Toda za uporabo igrišča je bila nujna primerna ograditev, ker leži ob prometni cesti Šentjur-Rogaška Slatina. Na oglasni deski je bilo prilepljeno opozorilo, da je prepovedano uporabljanje nedokončanega igrišča, ker obstaja nevarnost nesreč. Ker šola ni imela ustreznih sredstev za izgradnjo in ograditev tega objekta, je sklenila dogovor s TV Partizanom, ki je aktiviral organizacije združenega dela, da so prispevale dodatna materialna sredstva. Na pomoč je priskočila tudi Telesnokulturna skupnost občine Šentjur. Šola je prispevala svoja razpoložljiva sredstva. Pomemben delež so s svojim delom prispevali tudi učenci Kmetijske šole in predavatelji s fizičnim, strokovnim in organizacijskim izvajanjem potrebnih del. Vodja izdelave je bil Stane Jančič. Otvoritev igrišča je bila 22. maja 1979. Za dokončno ureditev, zlasti ograditev, ker je igrišče ob prometni cesti, je prispevalo finančna sredstva združeno delo v Šentjurju. Pri tem je pomagal advokat v Šentjurju Franc Kincel. Učitelj telovadbe iz osnovne šole, g. Miha Iskra, je vodil strokovno izdelavo ograje in narisov na novo položenem asfaltu. Sledile so ustrezne in potrebne spremembe. Šolska knjižnica se je vselila v novo opremljen prostor, ki je bil samostojen. 12. junija 1979 je šolske stavbe in nasade prizadela strašna ujma s točo. Temeljito sta bili obnovljeni strehi in žlebovi na obeh stavbah. V maju 1979 je bil izdelan program prostorskih in investicijskih potreb Kmetijske in gospodinjske šole v Šentjurju. Programje bil izdelan v skladu s programom reforme srednjega šolstva, dopolnjen je bil oktobra 1981 in nato dokončno izdelan februarja 1982. S povečanim obsegom izobraževanja se je povečalo tudi število učencev na šoli in nastala je potreba za razširitev prostorskih kapacitet. Pri prehodu na usmerjeno izobraževanje so v organih RK SZDL in Republiški izobraževalni skupnosti, kakor tudi v Svetu občin Med obema stavbama je bil izpraznjen prostor, kjer je pred leti zgorela manjša stanovanjska hiša. Nova stavba naj bi obe obstoječi šolski stavbi povezala v celoto in tako izboljšala pogoje dela za učence in celotno šolsko osebje. Za financiranje investicije za izgradnjo dijaškega doma so bila zagotovljena finančna sredstva iz vira Odbora podpisnikov DD za izgradnjo doma učencev in študentov v znesku 48.064.185,00 DIN. Poleg tega so v pripravah bila zagotovljena sredstva PIS-a za agroživilstvo v višini 200.000,00 DIN. Stroške geoloških raziskav in geodetskih posnetkov je poravnala Skupščina občine Šentjur pri Celju. V teku investicije je manjše zneske pokrivala SKŽŠ Celje iz svojih lastnih sredstev. Med gradnjo so nastala dodatna dela na objektu, ki s projektno dokumentacijo niso bila opredeljena. Izvesti je bilo potrebno sanacijo brežine za dijaškim domom. V ta namen je SKŽŠ Celje pri Izobraževalni skupnosti Slovenije, Odboru podpisnikov družbenega dogovora za izgradnjo domov učencev in študentov, najela premostitveno posojilo v višini 4.128.252,00 DIN, ki ga je šola morala poravnati do 31. decembra 1985. Prvi obrok odplačila Posojila je zapadel 31. decembra 1984. Investitor za prvo fazo je bila Samoupravna stanovanjska skup- Na tem mestu danes stoji dom učencev nost občine Šentjur pri Celju. Gradnjo je vodil gradbeni odbor, ki ga je imenovala občinska skupščina Šentjur na predlog OK SZDL Šentjur pri Celju 4. 3. 1982 v spisu št. 05-35/0 1982 v naslednji sestavi: Ludvik Mastnak - predsednik, Nevenka Cmok - namestnica, Tonica_ Resman - tajnica, člani: Stanko Lesnika, Ivan Veber, Zdenka Žnidarčič, Gvido Virant. Naknadno sta bila v gradbeni odbor imenovana še Stanko Arzenšek in Stane Kozjan, predstavnika Stanovanjske skupnosti Šentjur, in sicer izključno za sodelovanje pri izgradnji doma učencev. Gradbeni odbor je bil kasneje dopolnjen. Od novih članov je bil najbolj aktiven Peter Knez. Gradbeni odbor je imel med izgradnjo 20 rednih in razširjenih sej. Na sejah je tekoče usklajeval in reševal naloge in probleme ob izgradnji prve faze z vidika usklajevanja izvajalcev del in načina financiranja te izgradnje. Na sejah so strokovno sodelovali predstavniki izvajalcev del in opreme, nadzorni organ ter vodstvo SKŽŠ Celje. Izvajalec del je bil GIP INGRAD Celje, TOZD GO Šentjur pri Celju, ki je prevzel izvedbo na ključ in v predmet pogodbe vključil tudi opremo doma. Pogodba je bila sklenjena 24. 9. 1982. V njej je bil zajet rok dokončanja 31. 8. 1983. Nadzorni organ je bil PB »GOKOP« Rogaška Slatina, vodja nadzora pa Stane Ravnak, dipl. ing. gradbenštva. Uporabno dovoljenje za dom učencev je bilo izdano pod št. 35-488/8-5/3 z dne 9. 11. 1983 - SO Šentjur pri Celju. Prevzem objekta je bil izveden 18. 11. 1983. Omogočena je bila vselitev učencev v novi dom. Slika: v zborniku KMETIJSKA ŠOLA , Šentjur pri Celju, 1910 -1990, str. 39 spodaj desno, pod sliko podnapis: » Gradnja doma učencev 1982/1983« Časovni stro Končno asfalt Te dni so začeli z asfaltiranjem zunanjih delov ožjega centra Šentjurja, kar je bila že dolgoletna želja prebivalcev, ki so sami prispevali 40 odstotkov. Zgradili bodo tudi novo igrišče za odbojko. Dela bodo končana predvidoma že v maju. Novi tednik, 6. 5. 1971 Novo vodstvo šentjurske komunale V Komunalno-obrtnem podjetju v Šentjurju so pred kratkim dobili novo vodstvo, ki naj bi delovno organizacijo potegnilo iz težav in zagotovilo njen razvoj. Vršilec dolžnosti direktorja je postal Jože Mastnak, ki bo to nalogo opravljal do jeseni, nato pa bodo ugotavljali, kolikšne uspehe je imel pri svojem delu. Med pomembnimi nalogami, ki jih še čakajo, je tudi rešitev problema zaposlovanja kvalificiranih kadrov, ki jih je premalo in režijskega dela, ki ga je preveč. Hkrati se bodo morali lotiti izdelave srednjeročnega načrta, ki ga še do danes nimajo. Novi tednik, 8. 5. 1986 Irgoličev! »Krapi« v Št. Juriju pri Celju Sredi meseca aprila je SKUD »Bratov Ipavcev« v Št. Juriju pri Celju uprizoril Ingoličeve »Krape« ... Občinstvo, ki je napolnilo dvorano, če smemo na pol v zemljo zidani prostor tako imenovati, je hvaležno ploskalo. Želimo, da bi se slične predstave čimprej vršile v vse prepočasi rastočem zadružnem domu. Savinjski vestnik, 12. 5. 1951 Dobro so se odrezali Tudi na Prevorju ni ostalo tekmovanje na čast obletnice OF brez uspeha. Popravili so poslopje nekdanje prevorske šole. V njem so namestili posvetovalnico za matere in otroke, frontni kotiček in zobno ambulanto. Savinjski vestnik, 12. 5. 1951 Nova pekarna V Šentjurju so se končno odločili, da bodo v občinskem središču zgradili sodobno pekarno, ki bo lahko krila potrebe tudi ostalih krajih v občini. Pekarno bodo postavili v samem središču Šentjurja. Razen tega so v Šentjurju razpravljali tudi po potrebi ureditve nove telefonske centrale in namestitev teleprinterja. Celjski tednik, 12. 5. 1961 Doseči magično mejo Z nekaterimi pripombami, ki so se nanašale tudi na možnosti hitrejšega razvoja krajevnih skupnosti, so na minuli seji skupščine občine Šentjur delegati sprejeli družbeni plan za obdobje 1981-85. Cilj je doseči magično mejo 50 % slovenskega družbenega proizvoda, za kar bodo seveda potrebni veliki napori in če bodo planirane investicijske naložbe uresničene, se bodo v šentjurski občini povzpeli čez to mejo. Nekatere najpomembnejše naložbe so že v teku, kot na primer tovarna energetske opreme Emo Celje. Le-ta bo pomenila za občino močan generator rasti družbenega proizvoda. Zaposlila pa bo tudi okrog 370 novih delavcev. Na drugo mesto so postavili sfero kmetijstva, tako zasebnega kot družbenega, kjer načrtujejo v naslednjih petih letih izredno veliko rast. Novi tednik, 14. 5. 1981 Šentjurčan pri avstralskem premierju Vodja slovenskega informativnega urada v Sydneyu, avstralski poslovnež iz Šentjurja, Alfred Brežnik, se je konec tedna pogovarjal s predsednikom avstralske vlade Bobom Havvkejem, ki je izrazil zaskrbljenost zaradi položaja v Jugoslaviji, hkrati pa je bil naklonjen, da bi Avstralija imela v slovenski prestolnici častnega konzula. Novi tednik, 16. 5. 1991 Bazen odprt Lepo vreme in obnovitvena dela so v Šentjurju omogočila, da bodo prvo nedeljo v mesecu juniju odprli bazen. Letos so končno uredili problem s čistilnimi napravami, tako da bo voda vedno čista in sveža. Šentjurski bazen seje lani izredno priljubil številnim domačinom in gostom iz drugih krajev, tako da tudi letos pričakujejo velik obisk. Nedeljski pote Po sledeh znamenitih ponkovških mož Naslednjo nedeljo se lahko v sončnem vremenu odpravite na daljši izlet in si tako pridobite kondicijo za prihajajoče poletje. Predstavljamo vam Pot treh znamenitih ponkovških mož. Pot je zgodovinsko in geografsko zanimiva, poimenovana je po škofu Antonu Martinu Slomšku, kartografu Blažu Kocenu in slovničarju Mihaelu Zagajšku. Hoja traja 3-4 ure in je označena z usmerjevalnimi tablami, morate le slediti Blažetu in Nežici. Če pa se odločite za izlet za avtomobilom oz. kolesom, je možnost parkiranja pri šoli in na Hotunju. Rojstna hiha Antona Martina Slomška Od Osnovne šole Blaža Kocena Ponikva vas krajevna cesta vodi na grič do cerkvi svetega Ožbalta in nadaljujete do Sloma, kjer so v obnovljeni Slomškovi rojstni hiši urejene stalne razstave o škofovem življenju in delu. Pot nadaljujete ob železnici vse do železniškega prehoda. Na železniški postaji Ponikva je zgodovinska razlaga pomena ene izmed prvih 8 železniških postaj ob Južni železnici na progi Dunaj-Celje leta 1846 na Slovenskem. Preko železniškega prehoda se odpravite po pešpoti do spominske sobe Blaža Kocena na Zgornjem Hotunju. Spominska soba je odprta med vikendi oz. po dogovoru. Tukaj vam bodo na Ekološki kmetiji Debelak, ki se nahaja takoj zraven spominske sobe, ponudili okrepčilo, kot so domače salame, kruh, jabolčni sok itd., izključno ekološke pridelave. Sedaj zapustite urejene podeželske ceste in naselja ter se odpravite v naravo. Skozi gozd do ribnikov Od kmetije se odpravite v Hotunjski gozd in previdno sledite Oznakam z Blažetom in Nežico, da se ne izgubite. Poskrbite tudi za ustrezno zaščito proti klopom in drugim žuželkam. Kmalu pris- Mastenovi ribniki so polni rib Kontakti Ekološka Kmetija Debelak, informacije: 03/579-21-43 Gostišče Vovk, informacije: 03/579-20-75 TIC Šentjur, informacije: 03/ 749-25-23 Viri: TIC Šentjur, tic@turizem-sentjur.si, www.turizem-sentjur. com pete do Mastenovih ribnikov, kjer lahko opazujete ribe in druge živali, kot so race in čaplje. Ribniki so umetnega nastanka, v njem pa najdemo poleti bele lokvanje. V hladu drevesnih krošenj je to primerna točka za počitek v naravi in malico iz nahrbtnika. Po počitku pot nadaljujete med njivami in prispete v manjše naselje. Mimo kmetij nadaljujete po cesti navzdol proti nekdanjemu posestvu Zagajškovih. Tukaj lahko občudujete veličino nekdanjega posestva, pogled pa sega vse do zvonika na Ponikvi. Mihael Zagajšek oz. Jurij Zelenko je bil prvi Slovenec, ki je poleg nemškega jezika uvedel v slovnici tudi slovenski razpravljalni jezik. Blaže in Nežica vas nato peljeta ob sadovnjaku navzdol in poti ob železnici prispete do glavne ceste in ste pri železniškem prehodu. Osvežitev ali kosilo si lahko privoščite v Gostišču Vovk. Odpravite se do kostanjevega drevoreda, ki je bil nekoč sestavni del graščine Auffarthov, ki je danes ni več. V nekdanji sodniji oz. vili Rosenau, današnji G obče vi hiši, hranijo bogato zbirko starin. Med hišama vodi pot do Samčevega peskokopa, ki je bogat z zrni kremena, odlomki alg in školjk. Na tablah lahko ugotavljate starost teh sedimentov. Za konec se povzpnete po pešpoti proti Ponikvi in se vrnete na začetno točko, kjer lahko potepanje zaključite z ogledom baročne notranjosti cerkve svetega Martina. S.R. Potopis Slavice Cokle Šentjurski upokojenci radi potujejo Za tradicionalno pomladansko potovanje smo izbrali štiri evropske države: Nemčijo, Belgijo, Luksemburg in Francijo. Zgodaj zjutraj smo odpotovali z udobnim avtobusom. Vožnja po avtocesti preko Avstrije je hitro minila. Jutranjo osvežitev smo imeli v Passauu - slikovitem mestu ob sotočju treh rek: Donave, Inna in llza. Sprehodili smo se mimo imenitnih meščanskih hiš do mogočne stolnice sv. Štefana. Sledila je zanimiva vožnja na območju Bavarskega gozda, kjer smo imeli prvi piknik z dobrotami iz nahrbtnikov in s pijačo iz avtobusa. V prestolnici vzhodne Bavarske Regensburgu smo občudovali zgledno urejeno srednjeveško mestno središče, ki je uvrščeno na listo svetovne kulturne dediščine UNESCA. Prosti čas smo izkoristili vsak po svoje: za kosilo, fotografiranje, nakupe spominkov ali zgolj za počitek ob kavici ali sladoledu. Popoldan smo preživeli v mestu Rothenburg ob der Tauber. Zelo lepo ohranjeno srednjeveško mesto velja za najpomembnejši in najbolj obiskan kraj ob nemški romantični cesti. Sprehodili smo se po mestnem obzidju in ozkih slikovitih ulicah do bazilike sv. Jakoba, kjer je služboval Primož Trubar. Prvi dan potovanja smo zaključili v Heilbronnu. V pravi bavarski pivnici smo imeli bogato večerjo, zaslužen nočni počitek pa v prijetnem hotelu. Prebudili smo se v sončno nedeljsko jutro. Po zajtrku smo se odpeljali proti častitljivemu univerzitetnemu mestu Heidelberg z eno najstarejših univerz v Evropi. Najlepši pogled na opevano mesto se nam je nudil z gradu. Pri ogledu starega mesta smo si privoščili pivo v študentski pivnici, kjer smo veselo zapeli. »Upokojeni študentje« smo nadaljevali potovanje po ozeleneli cvetoči deželi gradov in vinogradov v dolino reke Ren. Vkrcali smo se na rečno ladjo, ki vozi po renski soteski med Bingnom in Koblenzem. Opazovali smo zgledno urejene turistične kraje s kolesarskimi stezami in prostori za kampiranje. Nad Renom so strma pobočja z vinogradi in številnimi gradovi, ki nudijo hotelske usluge. Posebno divji odsek soteske vodi v visoki pečini Loreley, na kateri naj bi nekoč prelepa svetlolasa lepotica z zapeljivim petjem vabila moške na ladjah v smrt. Med vožnjo se nismo odpovedali obveznemu kozarčku renskega rizlinga. Prijetno nedeljo smo zaključili v mestu Koblenz, ki leži ob sotočju rek Mozele in Rena. Sredi Nemčije nas je gostila dalmatinska restavracija. Naslednji dan smo odpotovali po čudovito lepi dolini reke Mozele. Blago podnebje z veliko sonca in neverjetno delo človeških rok na strmih pobočjih, omogočajo pridelavo v svetu zelo cenjenega vina. Foto postanek smo imeli pri sanjskem gradu Eltz. Krajši čas smo se mudili v mestecu Traben Trarbach, kjer smo degustirali »mozelčana«. Ob meji z Luksemburgom leži verjetno najstarejše mesto v Nemčiji - Trier. Po ogledu zanimive stavbne dediščine smo se odpeljali v Belgijo. Pozno popoldne smo se v veliki prometni gneči pripeljali v belgijsko in evropsko prestolnico Bruselj. Ustavili smo se pri eni najznamenitejših stavb Atomiumu. Nastal je leta 1958 ob otvoritvi svetovne razstave. Predstavlja dvesto milijardno povečavo molekule železa. Sledil je ogled kraljevega parka in palače, bazilike sv. srca, kompleksa NATO pakta in drugih znamenitosti nekoč prijetne belgijske prestolnice, ki je danes največje birokratsko središče Evrope. Mesto je za priseljence iz vsega sveta zgradilo super moderno mestno četrt. Po nastanitvi v središču mesta smo se sprehodili do restavracije, kjer smo uživali v dobrotah mehiške kuhinje. Noč v Bruslju je bila živahna, kot se spodobi za milijonsko prestolnico. Po zgodnjem zajtrku smo se odpeljali na ogled mesta, ki se je komaj prebujalo. Ustavili smo se pri kompleksu EU, ogledovali smo moderne steklene palače evropske vladne četrti. Sledil je sprehod po starodavnih ulicah, ki so se ohranile okrog glavnega trga. Ustavili smo se pri znamenitem kipcu dečka, ki lula. Najveličastnejši vtis pa je na nas naredil Veliki trg, središče starega mesta. Zlato se blešči na čudovitih pročeljih. Najlepši primer belgijske gotske arhitekture je mestna hiša. Po ogledu mogočne katedrale smo še kar nekaj časa uživali v središču Bruslja. Seveda ni šlo brez nakupa znamenitih belgijskih pralin. Ustavili smo se tudi v znameniti vasici VVaterloo, ki je sedaj že predmestje Bruslja. Po ogledu prizorišča zadnje Napoleonove Upokojenci pred Palačo narodov v Bruslju; foto Edi Kovačič bitke smo nadaljevali potovanje v Luksemburg. Obiskali smo glavno mesto, ki je tudi evropsko finančno središče. Luksemburg je prijetno mesto, ki kraljuje na visoki skali med ostanki stare trdnjave. Sledila je vožnja v Francijo skozi Ardene preko Lorene v Alzacijo do Strasbourga. Čeprav je mesto polno življenja in ponoči romantično osvetljeno, smo dokaj utrujeni večer preživeli v hotelu ob dobri francoski večerji. Zjutraj smo si ogledovali turistično zanimiv stari del mesta z izjemnimi arhitekturnimi dosežki. Prednjači mogočna, čeprav nedokončana notredamska katedrala. Po zunanjem ogledu modernih zgradb evropskega parlamenta in drugih EURO-institucij smo se preko Rena ponovno pripeljali v Nemčijo. Ob zaključku petdnevnega potovanja smo še enkrat pripeljali na nemško romantično cesto. Ustavili smo se v lepem srednjeveškem mestecu Donauvvoerth. Pred nami je bilo še nekaj ur vožnje po avtocestah mimo Munchna in Salzburga do Slovenije. Na povratku smo obujali nepozabna doživetja. Lepo sončno vreme nam je bilo naklonjeno vse dni našega potovanja. Po srečni vrnitvi v domači Šentjur smo se hvaležno poslovili od odličnega vodiča in spretnih voznikov. Ostali so lepi spomini in pozitivna energija, ki ohranja zdravje in življenjski optimizem. Še bomo potovali. rxiG Ljm šEirc^tifc Vabimo vas na Večer z Big bandom Šentjur v soboto, 11. junija 2011 ob 2oh na Mestnem trgu v Šentjurju GOSTA Sandra Feketija, vokal Tin Vodopivec, s tand up komik -v jjffi Ih ■fli 11 ■ i Sš - ■ toiuri ■ šhirciM Organizator: K D Big band Sent/ur || V primeru dežja bo ko ncert v telovadnici 0$ Franja Malgaja Šentjur. Potopis Saše Majer I Odmevi Romanje v večno mesto Rim (nadaljevanje iz prejšnje številke) Rim Naslednji dan nas je čakalo ogromno hoje po samem mestu Rim, ki je veliko 5.352 kvadratnih metrov in ima 4.013.057 prebivalcev in je s tolikšno maso prebivalcev glavno mesto Italije in hkrati tudi glavno mesto dežele Ladje. Ustanovljeno je bilo 21.4. 753 pred našim štetjem. Najprej smo si ogledali baziliko sv. Pavla, v kateri se nahajajo slike, na katerih so upodobljeni vsi papeži. V kapeli bazilike sv. Pavla smo z bogoslužnim obredom pričeli duhovno potovanje dolgega dne. Nato smo si ogledali še preostale bazilike, in sicer baziliko sv. Janeza v Lateranu (prvi papeški sedež, preden je bila zgrajena bazilika sv. Petra v Vatikanu) in baziliko Marije Velike. Po mogočnih bazilikah je sledil ogled samega mesta Rim, kjer smo si od daleč ogledali Konstantinov slavolok, Angelski grad, ki je z zidom povezan z Vatikanom, Kolosej (amfiteater), kjer so potekale gledališke igre (kruha in iger), Trajanov forum in forum Romanu. Ustavili smo se na beneškem trgu in si ogledali spomenik, posvečen Viktorju Emanuelu II. Gre za mogočno in veličastno stavbo, ki spominja na zedinjenje Italije, zato simbolično predstavlja domovino, vojaško hrabrost, preporod in narod. Ogledali smo si tudi Panteon in bližnjo cerkev Sv. Maria sopra Minerv ter obiskali trg Navona, kjer je včasih stal Dominicijanov stadion, kjer so nekoč potekale konjske igre. Na tem mestu danes stojijo fontane in ena izmed znamenitih fontan stoji na sredini trga Navona, na kateri so upodobljene štiri mogočne reke sveta. V sredini fontane stoji egipčanski obelisk. Ogledali smo si tudi znamenito fontano Tre vi, za katero legenda pravi: »Če vržeš kovanec v fontano, se boš zagotovo še vrnil v Rim.« Ta denar, ki ga obiskovalci namenijo »vraževerju«, zbere Karitas in ga razdeli pomoči potrebnim, kajti teh je v Rimu ogromno. Rim se ravno tako srečuje s problematiko brezposelnosti, brezdomstva, alkoholizma in zasvojenosti od drog kot vse druge države po svetu. Nato smo se odpravili do Španskega trga, kjer smo si na španskih stopnicah spočili noge in hkrati napasli oči na najdražji ulici v Rimu, kjer kraljujejo vse znane modne znamke sveta. Tako nekako smo zaokrožili tretji dan romanja in polni vtisov videnega, predvsem pa utrujeni od hoje, smo se vrnili do hotela, kjer smo bili nastanjeni. Podzemni svet - katakombe svetega Kalistra Zadnji dan ogledov je naša vodnica predala svojo štafetno palico vodenja, slovenskemu vodniku redovniku iz salezijanskega reda, ki v Rimu skrbi za slovenske romarje in vodi predstavitev katakomb sv. Kalista. Imenujejo se po sv. Kalistu, ki je bil v 3. stoletju upravitelj teh katakomb in za katere je skupaj s svojimi sodelavci (kopači) skrbel, da je bil vsak kristjan dostojno in primerno pokopan v svoj grob. Kalist je kasneje postal papež in mučenec, vendar sam ni bil pokopan na tem kraju. Katakombe so nastale na zemljiščih, ki jih je sestavljal vulkanski tuf. To je okamnel vulkanski pepel, ki je najbolj primeren za dolbenje in rezanje. V katakombah sv. Kalista smo videli kripto papežev, ki je zagotovo najsvetejši in hkrati najvažnejši del Kalis-tovih katakomb, saj se na tem mestu nahaja grobišče osmih papežev 3. stoletja. Od grobov petih papežev so ostale izvirne nagrobne plošče v fragmentih. Videli smo tudi kripto sv. Cecilije mučenke in zavetnice glasbe, upodobljeno kot ležeči kip z značilno rano na vratu in tremi iztegnjenimi prsti, kar prikazuje način njene smrti: »Ne morem govoriti, a še vedno lahko pričujem svojo vero v sv. Trojico.« Njena kripta je bila olepšana z mozaiki in poslikavami, ki se do današnjega dne niso ohranile v prvotni obliki, lahko pa smo videli ostanke poslikav. Ogled katakomb sv. Kalista smo zaključili z nedeljskim svečanim bogoslužnim obredom v kapelici katakomb. Po obredu smo se odpravili še zadnjič v Vatikan, kjer smo prejeli papeški pozdrav in blagoslov. Na kakšni ravni je naš šah? Kot nekdanji stalni šahovski dopisnik ŠN si ne morem kaj, da ne bi pokomentiral ugotovitve F. Kovača v zadnjih ŠN v članku o prijateljskem šahovskem turnirju na Ponikvi, češ da je naš šah brez dvoma le še na ljubiteljski ravni. Navedel bi le nekatera dejstva. Vsak šport in tudi šah lahko primerjaš z okoljem - s Slovenijo in svetom. Slovenski šah je po množičnosti, razširjenosti med mladino in tekmovalnih dosežkih v zgornjem delu srednjega kvalitetnega razreda. Imamo pa dobesedno le nekaj dobrih, ne pa vrhunskih velemojstrov. V mladinskih konkurencah dosežemo kak uspeh le tu in tam. V Sloveniji so od tekmovalnega šaha uveljavljene lige na 4 nivojih. V super ligi odstopata Ptuj in Maribor, ki nastopata z močnimi tujci in slovenskimi reprezentanti. Od tu dalje se pričenja polprofesionalizem in amaterizem -ljubiteljstvo. Šentjurski šahisti smo z glavnino domačih igralcev usidrani med dnom državne in vrhom 1. slovenske lige, torej okrog 10. mesta v Sloveniji, kar ni slabo. Z nakupi nekaj igralcev bi bili lahko na vrhu, kar pa zaenkrat ni naš cilj. Slovenija ima mrežo mladinskih tekmovanj v različnih konkurencah. Naši mladinci se jih pridno udeležujejo in zbirajo lepe uspehe. Letos imamo 7 uvrstitev med prvih 5 v državi in državna prvaka. Torej smo v stiku z državnim vrhom. Množični šah, kamor sodi tudi turnir na Ponikvi, se sodi po množičnosti prireditev (udeležbi) in njihovi pogostnosti. Zaradi zanimivosti tekmovanj se igralci porazdelimo po ekipah in tekmovalni rezultati niso v ospredju. Res je, da je vanj vključenih daleč največ starejših, kar je dobro za njih. Škoda, da zaradi prenapornosti tekmovalnega šaha vanj ni dovolj vključena srednja generacija, kar pa je seveda širši problem. Kaj lahko zaključimo? Naš šah je na kar dobri ravni. Če je ta raven ljubiteljska, je to tudi drugod v športu nasploh. Saj je splošno znano, da je pravi vrhunski šport zožen na ozek krog popolnega profesionalizma. Vmes je le kvaziprofe-sionalizem in polprofesionalizem, ki pa po mojem ne more biti gonilo razvoja športa. F. Gazvoda Opomba urednika Hvala za pojasnitev širše šahovske scene, ki pa seveda ni bila predmet zelo kratkega članka o ponkovškem turnirju. Zdi se, da se glede značaja slednjega s piscem članka pravzaprav strinjata. Urednik Guzajeva poletna pustolovščina na deželi Mednarodni jezikovni tabori za otroke na Kozjanskem Prevo rje - V podjetju SAMA Navitas d. o. o. letos že četrto leto organizirajo jezikovne tabore za slovenske otroke in otroke drugih držav, starih med 5 in 15 let. Tabori potekajo na Kozjanskem, že četrto leto na Prevorju, na Ponikvi v Hiši s tradicijo Zdolšek, in v Termah Snovik v Tuhinjski dolini, čez vse poletje, od konca junija do konca avgusta. Hkrati pa organizirajo tudi strokovne ekskurzije za osnovnošolce, izlete za vrtce in počitnice za starše. V objemu neokrnjene narave se bodo otroci naužili svežega zraka, spoznavali slovensko podeželsko tradicijo, obiskovali kmetije in se spoprijateljili z živalmi, molzli krave, jezdili konje in nahranili damjake, raziskovali potok, gozd in travnik, nabirali divja zelišča in plodove narave ter iz njih ustvarjali izdelke, peli ob tabornem ognju in zaplesali v naravi, se naučili rolanja, občudovali svetlo zvezdno nebo skozi teleskop v astronomski opazovalnici na Prevoriu. Mladi pustolovci bodo skozi različne življenjske situacije utrjevali komunikacijo v angleščini, nemščini, španščini ali ruščini, tuji otroci pa se učili tudi slovenščine. Poudarek je na komunikaciji in učenju jezika v naravi skozi dialoge, igro in pesmi na sproščen in zabaven način. Največje veselje bodo otroci zagotovo doživeli v noči, ko se bodo v mraku srečali s kozjanskim Robinom Hoodom - tolovajem Guzajem, spoznali skrivnosti njegovega razbojniškega življenja in zvečer zaspali na dišečem senu na seniku. Posebna termina sta tako kot v prejšnjih letih namenjena starejšim otrokom, saj bosta v ce- loti potekala v angleščini z maternim govorcem. Letos bodo tabori potekali na dveh novih lokacijah, in sicer na kmetiji Zdolšek na Ponikvi in v Termah Snovik. Na kmetiji s tradicijo Zdolšek imajo otroci možnost doživeti pravo kmečko vzdušje z domačo hrano. Tabora v Termah Snovik sta namenjena otrokom plavalcem, ki imajo radi vodna doživetja. V objemu zelenih gričev, bistrih voda in prijaznih ljudi na Kozjanskem, Ponikvi in v Tuhinjski dolini bodo za otroke skrbeli izkušeni pedagogi in jezikoslovci. Otroci bodo nastanjeni v prostorih podružnične OŠ Prevorje, kjer se nahaja tudi astronomska opazovalnica zvezd, v Termah Snovik v apartmajih za štiri osebe, na kmetiji Zdolšek pa v večjem apartmaju. Podrobnejši opis programa poletne pustolovščine s slikami in posnetki taborov si lahko ogledate na spletni strani www.kozjan-ski-raj.si. Vzporedno s tabori za otroke pripravljajo tudi izlete po Kozjanskem. Z namenom, da bi čim več ljudi spoznalo naravne in kulturne znamenitosti ne le Prevorja, ampak tudi širšega kozjanskega področja, pripravljajo programe z izleti, ki si jih lahko ogledate na www.kozjansko.si pod rubriko Izleti po Kozjanskem. Za vse dodatne informacije smo vam z veseljem na voljo preko e-pošte info@kozjanski-raj.si ali po telefonu 030/674-969. VABLJENI V KOZJANSKI RAJ NA POLETNI DIRENDAJ! poškodovane Martine Ratej Atletski klub Šentjurje 1. maja ponovno organiziral svoj tradicionalni, osmi po vrsti, atletski miting. Žal so, kljub solidni udeležbi mladincev do 16 let, člani skoraj popolnoma izostali. Atletski klub Šentjur, ki mu po novem predseduje Vlado Artnak, je organizacijo mitinga pripravil brez napak. Licenco za atletske sodnike že nekaj časa po večini nosijo bivši atleti tega kluba. Čeprav se je šentjursko tekmovanje štelo tudi za lovljenje norm, za nadaljnja tekmovanja večje gneče tako med tekmovalci, še manj pa med gledalci, žal ni bilo. V zadnjem hipu je udeležbo zaradi manjše poškodbe odpovedala šentjurska olimpijka Martina Ratej, katere nastop bi dodal k vrednosti majskega mitinga. Ob njenem izostanku so preostali članski rezultati bili povprečni. V članski kategoriji je najboljšo uvrstitev Arben Jahiri je edini branil članske dosegel Arben Jahiri, barve AK Šentjur J' Je.v teku na 60° m 2 doseženim časom 1:26:45 dosegel tretje mesto. Po medaljah v kategoriji do 16 let (U16) ni posegel noben Šentjurčan, atletsko čast pa sta branila s četrtim mestom v sprintu na 60 m Matic Polutnik (7:93) in petim mestom Kristjan Guček (8:11). V kategoriji do 14 let je za Šentjur teklo na 60 m kar 5 tekačev: Luka Polutnik, Žiga Zabukovšek Počivalšek, Miha Cvetko, Matic Štiglic in Gašper Polak, ki so se uvrstili v drugo polovico lestvice od sedmega mesta naprej. Edina sprinterka v tej kategoriji Nika Gajanič je osvojila osmo mesto. V mlajši kategoriji do 12 let (U12) je v metu vorteksa drugo mesto dosegel Šentjurčan Jan Bezgovšek z daljino 40,25 m. Na najštevilčnejše zastopani disciplini na mitingu, teku na 60 m med deklicami U12, seje pomerilo kar 26 tekačic. Šentjursko čast je z devetim mestom ubranila Ana Hostnik s časom 9:68. V najnižji kategoriji do 10 let (U10) vidnejših rezultatov šentjurski mladi atleti niso dosegli. Tako je v teku na 60 m 11. mesto dosegel Oscar Kovačič, ki je mesto višje dosegel v teku na 200 m. Najboljša šentjurska sprinterka do desetega leta je bila Maja Planko z 10. mestom, ki je v teku na 200 m dosegla 6. skupno uvrstitev v svoji kategoriji. Jure Godler ortne i Nogomet Šentjurski športni dan je uspel Letošnjih 14. Športnih iger, ki jih je 21. maja organiziral ŠKMŠ se je udeležilo okoli 200 rekreativcev, ki so se na igriščih v Športnem parku Šentjur in Telovadnici šentjurskih olimpijcev v OŠ Franja Malgaja pomerili v malem nogometu, košarki, badmintonu, tenisu, namiznem tenisu in balinanju. Na turnirje v nogometu in košarki se je prijavilo kar 9 ekip, na tenis okoli 20 tekmovalcev in nekoliko manj na ostale turnirje. Najboljši so prejeli denarne nagrade iz denarnega sklada 1.000 € in bogate praktične nagrade. No- Ekipa Gostišče Bohorč je zmagata v malem nogometu vost letošnjega leta, šola teka, pa bo potrebovala še kakšno leto, da bo dosegla želen obisk. Vsi tekmovalci so prejeli tudi priložnostno »evolucijsko« športno majico, osvežilno pijačo iz škafa ledu in golaž, ki je bil kot nalašč za lakoto po odigranih turnirjih. Spremljevalni program je bil letos okrnjen, ker je prišlo do spremembe moderatorja v zadnjem trenutku, zagodel pa jo je tudi dež, ki je pregnal obiskovalce in onemogočil izvedbo najbolj zabavnega dela prireditve - party triatlona. Z glasbo je vseeno zažigal DJ Onyx, košarkarske boje pa je popestrila tudi plesna skupina Elipsa. Obiskovalci so lahko preizkusili še profesionalna kolesa.Tistim, ki jim je preostalo še kaj energije, pa so večer zaključili na pozabavi v enem od premnogih lokalov. S.R. Strmo bližanje 4. ligi, kljub golgeter-skemu trenerju Po domačem porazu s štorskim Kovinarjem, kjer je z evrogolom zablestel nekdanji igralec in trener Oskar Drobne, so Mladi upi potegnili še skoraj edino preostalo potezo: zaigral je tudi trener Branko Žibert! Fizično izjemno pripravljeni 42-letnik, nekdanji branilec Olimpije, seje prelevil v napadalca in s številko 10 na dresu pričel tresti mreže nasprotnikov. Prav on je z dvema zadetkoma prinesel zmago proti neposrednim nasprotnikom v Slovenski Bistrici, po prvomajskem premoru pa so Šentjurčani s petardo ugnali še Veržej, ki je v krčevitem boju za obstanek pred kratkim menjal trenerja, kar se je pokazalo za uspešno, saj so slavili v Zrečah, Pohorci pa so spomladi še brez točke. Pri drugi celjski ekipi, ki ima notranje težave, točk ni bilo, prava muka pa je bila v soboto ob Pešnici, ko so Šentjurčani povedli, v drugem delu pa, kot da bi jim nekdo zavezal noge, kot se je izrazil kapetan Marko Gobec, ki je med tednom dvignil pokal za drugo mesto v pokalu MNZ Celje. V preostalih treh krogih je obstanek teoretično še možno zagotoviti, vprašanje pa je, kdo si, razen nekaterih igralcev, tega sploh želi. Na skoraj povsem praznih tribunah se niti po naključju že dolgo ne pojavi nihče iz uprave, ekipa pa s trenutnim kadrom realno ni sposobna pari-ranja ostalim tretjeligašem. Rezultati zadnjega meseca: 23. 4.: MU Šentjur : Kovinar štore 1:3 (strelec za Šentjur Uroš Umek) 28. 4.: Aha Emmi Bistrica : MU Šentjur 1:2 (Branko Žibert 2x) 7. 5.: MU Šentjur : Tehnostroj Veržej 5:1 (David Vinkovič - avtogol, Branko Žibert, Jernej Lampret, Aleksander Magdič 2x) 14. 5.: Simer Šampion : MU Šentjur 3:0 18. 5. (finale pokala MNZ Celje): MU Šentjur : Krško 1:2 (Jernej Lampret) 21. 5.: MU Šentjur : Koroška Dravograd 1:3 (Branko Žibert) Lestvica in preostala srečanja: 11. NK Aha Emmi Bistrica 26 točk; Čarda (6.), Stojnci (10.), Paloma (8.), 12. NK Zreče 25; Simer Šampion (2.), Koroška Dravograd (4.), Šentjur (14.), 13. NK Tehnostroj Veržej 22; Malečnik (7.), Čarda (6.), Stojnci (10.), 14. MU Šentjur 18; Tromejnik G-Kalamar(5.), Grad (9.), Zreče (12.). Nič kaj lepša slika ni pri mlajših selekcijah, ki so dodobra oropane boljših igralcev, ki so angažirani pri drugih klubih. Mladinci in kadeti so na skupni lestvici 2. lige - vzhod krepko zadnji. Starejši dečki so v 1. medobčinski ligi na začelju, mlajši dečki pa so eni redkih, ki se redno veselijo zmag, saj so v 2. medobčinski ligi na vrhu lestvice. br Košarkarske notice Košarkarji v pričakovanju volitev V taboru košarkarjev po zgodnjeaprilskem koncu sezone vlada zatišje. Prihodnji mesec bodo izpeljali občni zbor, ki bo tudi volilne narave. Na njegovem čelu je že od leta 2002 Jože Palčnik, ki bi si gotovo želel najti naslednika, vendar prostovoljcev razumljivo ni ravno na vidiku. Še pred ducato prvoligaško sezono bo moral klub skozi proces licenciranja, ki je pogoj za sodelovanje v ligi. Ekipi ŠRK Koši in ŠKK Šentjur sta se pomerili še pred dežjem, starejši košarkarji pa se bodo udarili v drugi polovici avgusta Mladinci so v nedeljo v Murski Soboti sodelovali v drugem krogu kvalifikacij za 1. SKL, kjer so bili kar daleč od napredovanja. Primorac Branik : Šentjur 60:45 (Nejc Škoberne 16, Matic Rošer 14, Rok Razboršek 6, Miha Rožej 3, David Jereb 3, Davor Gradič 1). Radenska Creativ : Šentjur 59:42 (Nejc Škoberne 17, Tomaž Zupanc 10, Rok Razboršek 4, Klemen Bolčevič 3, David Jereb 3, Davor Gradič 2). Kadeti so prejšnji mesec v prvem izmed dveh krogov kvalifikacij za 1. SKL izgubili z vrstniki iz Rogaške Slatine. Rogaška Crystal : Šentjur 100:68 (Benjamin Marin 17, Tomaž Zupanc 12, Tomaž Korošec 11, Matija Cehnar 9, Aljaž Novak 9, Gašper Gaberšek 4, Tim E rjave 3, Rok Gajšek 3). Pionirji so se marca uvrstili v 1. SKL, kjer so odigrali 6. krog in zaenkrat ostajajo še brez zmage. 22. 5.: Domžale : Šentjur 102:42 Mlajši pionirji bodo v četrtek pričeli že z drugo fazo tekmovanja v novi sezoni, v skupini pa se bodo merili s Konjičani in Slatinčani. Pričelo se je tudi tekmovanje pri starejših in mlajših dekletih, šentjurčanke pa kot „ženstvo“ ne nastopajo. Na drugi strani sta v dresu celjskih košarkaric Neža in Urša Belak sredi meseca končali državno člansko prvenstvo s srebrno medaljo. V Dramljah so predprejšnjo soboto pripravili košarkarski turnir, ki bi moral šteti v skupni seštevek Turnirja vaških skupnosti, vendar je letošnja novost pritegnila premalo zanimanja, tako da so tri ekipe tekmovale zgolj za prestiž, ki je po pričakovanju pripadel VS Razbor. Na boljšo udeležbo je računati 4. junija, ko bo na šedinski zelenici turnir v malem nogometu. V soboto je bilo v šentjurskem športnem parku predvideno neformalno košarkarsko druženje v čast 40-letnice Kristijana Košaka. Zadnji dve sezoni je trener in ..menedžer" tretjeligaške ekipe ŠRK Koši Šentjur, katere član Boštjan Korošec se trenutno za košarkarsko žogo podi na Nizozemskem. Odigrano je bilo srečanje med prej imenovano ekipo in ŠKK Šentjur, srečanje starejših igralcev pa je zaradi slabega vremena odpadlo. Drugi teden v juniju bo na istem prizorišču tradicionalni Zalokarjev memorial. Omenimo še, da Luka Lapornik, Šentjurčan, ki letos v dresu laškega Zlatoroga kaže odlične predstave, sodeluje na izbirnih treningih perspektivnih košarkarjev, ki jih vodi selektor Božidar Maljkovič. br Teniške notičke Tenisači v polnem pogonu Pri Teniškem klubu Šentjur so tekmovalno v polnem pogonu, saj ta mesec sodelujejo v ekspresnem tekmovanju v 3. teniški ligi - vzhod. Pričelo se je tudi tekmovanje v Veteranski sotelski teniški ligi, kjer med osmerico ekip najdemo tri iz šentjurske občine. 3. STL-vzhod 8. 5.: Šentjur: Trbovlje 2:3 13. 5.: Šentjur: Partizan Ljutomer 5:0 14. 5.: Murska Sobota Šentjur 0:5 20. 5.: Šentjur: Konjice 2:3 22. 5.: Topolšica : Šentjur 4:1 Nastopata še: Rogatec in Ja- kopina (M. Sobota). Šentjurske barve so doslej zastopali: Blaž Marti, Tibor Orač, Jernej Pepevnik, Aleksander Recko, Branko Recko in Borut Račnik. VSTL Dosedanji rezultati šentjurskih ekip: 5. 5.: Rogatec : Šentjur 3:2 6. 5.: Ponikva : Gorica 1:4 11. 5.: Terme Olimia : Gorica 1:4 16. 5.: Šentjur: Kozje 5:0 19. 5.: Gorica : Šentjur 1:4 20. 5.: Ponikva : Terme Olimia 5:0 NAGRADNA KRIŽANKA REKA V SANKT PETERS-BURGU MESTO SEVERNO OD BUDIMPEŠTE LJUDSTVO TAJSKO KITAJSKEGA IZVORA OČESNA BOLEZEN (DVE BESEDI) ŠPANIJA KOKOŠJI MLADIČ ŽIVAL RJAVE BARVE OPRIJEMAL- NIKA MESTO V OKLAHOMI SONETNI VENEC JE ZAPOR OTOK V NOTRANJIH HEBRIDIH KOŠ. KLUB ŠENTJUR PTIČ PEVEC DODATEK TESTU AFRIŠKA DRŽAVA OD HRASTA (M. SP.) LANSKO LETO LJUBLJANSKI ŠAH.KLUB ARTNAK JOŽE DVOJINA V SLOVNICI VZHODNI PODOBNE GREMANI ŠESTI ŽIDOV MESEC ČISTOČA FINSKI ARHITEKT ALVAR (1898-1976) DOBIČEK (HRVAŠKO) KRČMAR ŽENSKO IME (VRČKOVNIK) SESTAVIL: FRANC PEŠEC NOVA PROGA NEK SRBSKI VOJAŠKI POVELJNIK AM.PEVKA YOKO AM. IGRALKA THURMAN DALJICE, KI VEŽEJO OGLJIŠČI TELESA MEKD. SIRSKI EMINAT ZEMLJ. ZA TABORJENJE MESTO V TURČIJI OPRAVLJATI ŠPRICANJE BREZALKOH. PIJAČA ORANJE KAREL ČAPEK SILICIJ IGRAŠ KARTAMI BORIS DVORNIK GOSPOD TONE PAVČEK POMOŽNI GLAGOL JAP. GLED. IGRA SPLETKARJI ITALIJA POČELO TAOIZMA POLMER ZLIKOVEC Šentjurske I NOVIC? Nagradna križanka MAJ 11 ^ Srečni nagrajenci aprilske številke Šentjurskih novic so Marija Kolar iz Šentjurja, Karmen Drobne ^ s Planine in Metod Gradič iz Gorice pri Slivnici. Za nagrado prejmejo petmesečno naročnino (5 številk) na Šentjurske novice. Čestitamo! Rešitve majske nagradne križanke pošljite na naslov: ^MediaStar, d. o. o., Pod vrbco 20a, 3230 Šentjur._________________________________________ j VICI NEPRAVIČNEŽI »Kako nepravični so ti sodniki,« se pritožuje žena. »Ob ločitvi so otroka dodelili mojemu bivšemu možu, otrok pa sploh ni njegov!« ČAKANJE Na ločitveni razpravi se mama in oče prepirata za otroke, in sicer, kdo naj dobi dva in kdo enega. Sodnik jima svetuje: »Naredita hitro še enega, pa si jih bosta lažje razdelila!« »Gospod sodnik, če bi jaz čakala na svojega moža, še teh treh ne bi imela!« RAZDELITEV PREMOŽENJA Prijatelj vpraša bogataša: »Sta imela z ženo ob ločitvi kaj problemov pri delitvi premoženja?« »Sploh ne! Ona je vzela vrtnarja, jaz pa sobarico!« PREGANJA JIH »Kako naj sploh še živim s tem babjakom, ko kar naprej preganja ženske?« se jezi žena. Sodnik pogleda njenega soproga, ta pa se brani: »Gospod sodnik! To sploh ni res! Jaz jih osvajam, preganja jih pa ona.« RAZDELITEV Odvetnik za ločitve ima spet klientko v svoji pisarni. »Torej, gospa, želite se ločiti. In kako si zamišljate ločitev?« vpraša odvetnik. »Jaz prevzamem krivdo, mož pa naj nosi stroške in dolgove!« NOV PRIJATELJ Blondinki se pogovarjata: »Slišala sem, da imaš novega prijatelja.« »Ja, enkraten je. Bogat je in avto ima.« »Kako pa izgleda?« »Kabriolet metalne rdeče barve.« ALI LAHKO NOSIM? »Mama, mama, ali lahko nosim minico?« »Ne,« prami mama. »Ali lahko nosim uhane?« »Ne!« »Ali lahko nosim petke?« »Sem rekla, da ne!« »Ali se lahko šminkam?« »Ne!« »Pa zakaj ne? Saj imam vendar 18 let!« Mama: »Vem Roman, vem!« BARBIE Moški se je vračal domov iz službe in se ustavil v trgovini z igračami, da bi hčerki kupil darilo za rojstni dan. Prodajalki je rekel, da želi kupiti Barbie. Prodajalka ga je vprašala, katero želi. »Imamo 'Barbie gre nakupovat' za 19,99 evra, 'Barbie gre v operoza 19.99 evra, 'Barbie gre na plažo’ za 19.99 evra in 'Barbie je ločena' za 200 evrov.« »Kako pa to? Vse Barbie stanejo 19,99 evra, 'Barbie je ločena' pa kar 200 evrov!« »Ja veste,« je pojasnila prodajalka, »pri 'Barbie je ločena' dobite še Kenovo hišo, Kenov avtov, Kenovo jahto in Kenov motor.« ZA Pl KI x ■ w« &v;/iT*Z7£T ^ 2aC^'°, *, */*0.; ^ ^ ^ 4 / 'le^do že v />od BotatoSd tus tusdrogerija Vsako sredo ob nakupu za vsaj 20 € 11 % upokojenski popust za naslednjo sredo banka celje Vaš zanesljiv partner. poslovil izdelkel vrednost KREDITI ZA OSEBNO POTROŠNJO e - V' y .S et .»v . i f K' i TAJFUN Planin* d o o. Planin* 41,* Sl .V25 Ptartns pn Sevivc, Tel -38»; 3 7464A 00 F a. .386 3 5791241 E-ma, p..,la,ia!la;f„n v *w* ia,fun * 6CO FRIEND s■ Alefija velja za člane Tuš Senior kluba. Poteka vsako sredo v trgovinah, franšizah Tu?, vendar ločeno. Popust pridobite ob sredinem nakupu za 20 € ali več (z že upol vsemi popusti) in velja za nakup naslednjo sredo, nato propade. Vsako sredo lahko pl le 1 popust, ki se samodejno naloži na Tuš klub kartico. Vrednost nakupa pri unovčeval pusta ni pogojena, vendar je potrebno popust unovčiti kot je izpisano na računu o jlnice kjer ste ga prejeli (drogerija, franšiza, trgovina). Popust ne velja na akcij: akcijski bonus, izdelke v akciji Mojih 10, plačilo položnic, tobačne izdelke, le kartice, časopise in revije, povratno embalažo, darilne bone in darilne kartice, odloženo plaflo in za pravne osebe. Popusti se ne seštevajo. Engrotuš d.d.^Cesta v Trnovlje lOa • 3000 Celje Pri blagajnah trgovin, franšiz ali drogerij predložite Tuš klub kartico, ob včlanitvi v Tuš Senior klub pa še zadnji pokojninski odrezek ali ZDUS Diners Club kartico. Popust se samodejno naloži na vašo Tuš klub kartico. Več na tusklub.si ali 0801310 ior S kreditom za osebno potrošnjo boste hitreje uresničili svoje želje po brezskrbnih počitnicah. Prepričajte se o ugodni ponudbi v najbližji poslovalnici Banke Celje. Več na www.banka-celje.si