Posamezna Številka 20 vinarjev. Štet?. 43. V Ljubljani, v sredo dne 5. marca 1919. Leto I. VEČERNI LIST CM8 celoletna po poiti K 40'—. zg Liubljana * 36-— • Polletno . „ „ JO-—. . „ „ W— • četrtletno „ . „ 101—. . . . 9 — • »eselno „ * 3 50. „ 31— ■ftdniJhro In uprava: Kopitarjeva ulici 6. — Telefon SO. NEODVISEN DNEVNIK inserati: Enosioipaa poUimta (39 mm 8rot> ki« visoka ali n]« prostor} ta »nitrat po 90 mn. n dM» in «£! večera delali z- mrzlično naglico. Kdor je šel v stari konak in iskal novi parlament, se jo moral preriniti med vrsto vojakov, mizarjev, tesarjev, zidarjev, ključavničarjev in pleskarjev,preko zamazanih, z delavnimi odpadki in ometom postlanih stopnic do nekdanje prestolne dvorane, ki se je v naglici prilagodila ca zbornico. Dvorana je Še oliranila nekaj sijaja svojega nekdanjega značaja, trije velikanski kristalni lestenci vise s stropa, stene'so okrašene '/. bogato štukaturo, a vendar se vsepovsod tudi pozna surovo gospodarstvo nemškega in mažarskega Vojaštva. Parket je razbil in obrabljen, stene poškodovane in zamazane. V dvorani je še mnogo delavcev zaposlenih pri zad-njih deliii. Vnašajo se nove klopi, na katerih se Lai'va še ni dodobra posušila, deske se čistijo in polirajo. Vtis, ki ga dobi človek ol> prvem pogledu na. dvorano, je vtis tesnobe; prostor je izrabljen do zadnje pedL Klopi za poslance se tišče miz, za katerimi bodo sedeli stenografi, in te zopet estrade, na kateri so postavljeni stoli za predsedstvo in ministre. Med vsemi temi predmeti je tako malo razmaka, da so hrupni prizori, kakršne pomnimo izza avstrijskega parlamenta, popolnoma izključeni. Pravih galerij v dvorani ni. Na icvl in desni dvoran® sta dva postranska prostoi-a, v katerih' jo po ena klop za časnikarje, in za nji-* mi bo menda nekaj stojišč za občin* stvo. Na levi, strani dvorane zgoraj j® balkon« ki je pridržan diplomatom. Razdelitev prostora za predsedstvi® In za ministre ne napravi mnogo bolj* Sega vtisa* Pred predsedstvom stoji jguH m poročevaJco, m ajoffovi levi as* deži za ministre v dveh vrstah, med tem ko je na desni dolga klop za razne skupščinske uradnike. Taka bi bila površna slika naše narodne zborovalnico. Okrog starega kopa ka, k j or sq bo zbralo predstavništvo, pa so gospodarska poslopja nekdanjega dvora, vsa polna spominov bivšega avstrijskega in nemškega režima. Z vseli sten jo omet napol odpadel, nekatere zidove' je očitno zamakala voda. Med strtimi avtomobili leže prevrnjeni naslonjači iz kraljevskih sob, katerih pozlačene noge so v najživahnejšem nasprotju z njihovimi raztrganimi blazinami. Ob starem konaku stoji park, ki neposredno druži to poslopje z novim kraljevim dvorom, ki je sicer manj trpel od starega, a jo za stanovanje še vedno ravno tako neraben kaJkor oh času osvoboditve. Drugi podpredsednik narodnega predstavništva Slovenec dr. Jankovič. Posebno poročilo »Večernemu listu/, Eelgrad, 4. marca. Za drugega pod-jpredsednika bo izbran Slovenec iz vrst VLS. Govori sc, da prihaja v poštev dr. Jankovič. Hrvatska zemeljska oskrba likvidira. LDU Zagreb, 4 .marca. Z ozirom na sklep ministrskega sveta, da se uveljavi svobodna trgovina z živežem, je izdal ban naredbo, s katero uveljavlja likvidacijo Ilr-vatske zemaljske obskrbe. Gospodarske zahteve Franciji. LDU Ženeva, 4. marca. (ČTU) Glede gospodarskih zahtev Francijo navaja »Progres de Lyon« nastopne podrobnosti: Ako smo dobro poučeni, bodo zavezniki zahtevali od Nemčije izročitev vseh rezerv zlata. Izvzeto je zlato, ki je naloženo v bankah ali se nahaja v zasebni posesti. Vstrajajo pa na ■odstopitvi vseh terjatev Nemčije v inozemstvu. Vsota teh terjatev je precej večja, kakor se jo poročalo doslej. Vse premičnino in nepremičnine, ki jih ima Nemčija v inozemstvu, so v tern računu že vštete., Končno bo morala Nemčija za gotovo dobo dobaviti gotove proizvode, v prvi vrsti sodo ln premog. Govori se, da bo Nemčija morala vsako leto dajati po 60 milijonov ton premoga, ki se bo razdeljeval med one države, ki so vsled vojske za, dlje časa »Šibljene, kakor Francija, Belgija, Poljska in Srbija. To porazdeljevanje pa nikakor ne bo omejevalo uvoza iz An-fJijc in Amerike. Samo ob sebi umevno le, da bo morala Nemčija vrniti ves les, M ga je odpeljala iz Francije. Češka dobi zgodovinske meje. LDU Bero, L. marca. (OTU) »Ti- ] meje. Nemška čicška’ in Bratislava bo-mes- potrjujejo vest, da bo imela čeho- j sta piipajali Ueboslovaški republiki slovaška država ^voje stare historične j ------ Seja jugoslovanskega parlamenta. Posebno poročilo »Večernemu listu.. Bdgrarf, 4. marca. Predsednik Jcf-tanovič jc o tvoril sejo državnega veča točno ob pol 11. uri dopoldne. Prečrtal se je zapisnik zadnje seje. član Jugoslovansko muslimanske stranke dr. Mehmed Spako je predlagal, naj so za-pisiiik ne sprejme. Njegov predlog jo bil odklonjen. — Tajnik dr. Novak je nato prečital seznani vseh poslancev ter konstatiral, da v Makedoniji volitev oziroma imenovanje še ni izvršeno. Starčevičanec dr. Pavelič je protestiral v imenu Narodnega veča proti postopanju ministra za konstituanto, ker ni zahteval od njega kot predsednika Narodnega veča imenika delegatov Narodnega veča. Zato predlaga, naj verifikačui odbor vzame v pretres omenjeni seznam. Predsednik ministrskega sveta Stojan Protič je izjavil: Prosim gospode poslance, naj ne vodijo brezplodnih debat o verifikaciji poslancev, dokler se ni izvolil verifikačni odbor, ki bo predložil narodnemu predstai ništvu v tej zadevi podrobno poročilo. Nato je govoril srbski radikalec Anastazij Petrovič, ki je izjavil, da jo nepravilno postopanje ministra dr. Kramerja in vlado, ker je sestavila se-znamek poslancev, a ne narodno predstavništvo samo. Narodno predstavništvo bo samo odločevalo o svojih članih brez vladnega vpliva. Govornik vprašuje, na kaki podlagi je sestavljen seznam poslancev in ali so korporacije, ki so izvršile volitev delegatov, upoštevale tudi pritožbo proti netočnim voli vam. Ministrski predsdnik Stojan ProtiČ je naglašal, da sc smatrajo vsi poslanci, ki so predali poverilnice, tako za pravomočne poslance, dokler verifikacijski odbor ni končal svojega posla. Predlagal je, naj se preide na dnevni red. J j • i. i ■ u.m >■ Minister dr. Kramer je izjavil, da jo dobil seznam poslancev od predsednikov korporacij, ki so volitev izvršila S tem ni hotel v nobenem oziru prejudicirati verifikacijskemu odboru, affl- se je ta seznam sestavil iz praktičnih razlogov, da se omogoči čim prejšnja volitev odsekov. Poslanec Anastazij Petrovič jc i*-javil, da je hotel s svojim prejšnjim predlogom samo dognati, ali je minister za konstituanto imel pravico, sestaviti ta seznam in odločevati o poslancih ali ne. lajnik dr. Corovič je čital nato poslovnik o volitvi odsekov v predstavništvu. — Nato je prešlo predstavništvo na volitev 9 odsekov, nakar je odredil predsednik volitev verifikacijskega odbora; Tajnik dr. Gorovič je po kratkem odmoru objavil rezultat seje izvoljenih 9 sekcij, ki so poslale v verifikacijski odbor nastopne poslance: Uroš Lonio-' vic, Dušan Vasijevič, dr. Dragotin LoU-čnr, dr. inko Križman, Borivo j Popovič* Anastazij Petrovič, Dragotin Pcčič, dr. Sunarič in dr. MiUutin Mažurnnie. — Predsednik je pozval odbornike, naj se takoj konstituirajo in jo odredil v to s\rho kratek odmor. — Po odmoru 1® naznai.il tauiik dr. Gorovič rezultat konstituiranja verifikacijskega odbora« La predsednika je izvoljen poslanec samosfalec Dragotin Pečic, za tajnika dr. Hinko Križman (JDS). — V smislu začasnega poslovnika je zavzel predsednik verifikacijskega odbora začasno predsedniško mesto narod, predstavništva. Predsednik Pcčič je pozvat poslance, naj oddajo do jutri dop. tajniku svoja pooblastila. Verifikacijski odl/Ot* bo poslanske poverilnice pregledal in sestavil poročilo., ki se ha natisnilo in ra .Volilo poslancem. V rok i 24 ur po natisku poročila se bo sklicala m-va soja. Konec sejo ob i. uri 15 minut ©poldne. Italijanski strah ima velike oči. Jakovo seme — smodnik, pisafni klinček — dinamit. (Iz zasedene Italijani so zasedli v župuiji Nova Oselica vasi Hobovše in Podlaniše ter nekaj kmetij lz Laniš in Potfjelovega brda. Mejo so na cel črti zaprli z bodečo žico. Na ta način bo več posestev razpolovili. Posestnike skrbi, kako boda. mogli spomladi obdelovati njive onkraj Žične ograje. Iz zasedenih vasi morajo ljudje hoditi v cerkev v dve uri odalieno Cerkno, šolskih Jugoslavije.)^ otrok 9e le s težavo kdo privleče sko žične ovire. Celo mrličev ne puste pok' pavati pri farnem pokopališču; nositi ji morajo v Cerkno. — V več hišah so ime prav stroge hišne preiskavo. Nekje »o ra: vezali vse butarce, misleč, da je v nh skrito strelivo. Na peči dobe polno posoč makovega semena. Ogorčeni kriče, da : to smodnik lp»nr.*«>»i ugovarjalo. kai P' &aga, ko jih nihče ne razume. Vojak vza-nekaj maku iz posode, dene ga na mizo in trepetaje pritiska gorečo vžigalico, oštall pa gledajo preplašeni iz kotov, kdaj bo razpočilo. Pri nadaljnji preiskavi dobo v roko kamenček, ki se jo ž njim deček •®čii pisati na šolsko tablico. Zopet vpi-i«jo, da je to strelivo. Eden ga odlomi mal košček in prižiga ter prižiga — pa se le uoče vžgati. Neverjetno — pa resnično 1 Ko dobe vrečo suhih gob, po vsej sili trdi- lo, da jo to tobak, prinešen iz Srbije. — posedaj so odvedli iz župnije devet oseb, ki so jih po priblžno enomesečnem preiskovalnem zaporu izpustili zopet domov. Zasedene vasi so prav izborno preskrbljeno od Italijanov z živili. Delijo vedno moko, koruzo, riž in makarone. Pri zadnji delitvi so dobili celo kmetje po 150 kg moko in šo drugih živil po nizki ceni, pšenično moko po 1 K 40 v, koruzo po 1 K Francozi za srbske dijake. LDU Belgrad, 4. marca. (JDU) Francoska vlada je vstavila v letošnji državni Proračun 1,300.000 frankov, kot podporo vzdrževanje srbskih dijakov na Francoskem, U>U Dunaj, 4. marca. (ČTU) V poslanski konferenci, iti je danes razpravljala 0 brzojavki cntenle glede izplačila marčnih kuponov avstro-cgrških zadolžnic, je podal dunajski pooblaščence čehoslovaške republike nastopno izjavo: Vlada čelio, slovaške republike n? more stopiti v* razpravljanje radi zasiguranja izplačitve marčnih Kuponov. Stališče, katero zavzema Čehoslovaška republika, je bistveno drugačno, kakor drugih držav in sicer tako glede avstro-ogrskh vojnih dolgov, kakor tudi glede onih dolgov, ki so bili še pred vojno kontrahirani, čehoslovaška republika ne more avstro-ogrskih vojnih dolgov ne obrestovati, ne v plačilo prevzeti, ker bi s tem grešila napram zaveznikom. Ta vojna posojila so se najela v svrho rojevanja proti zaveznikom in proti čehoslo-vaškemu narodu, ki je bil zaveznik en-iente'. čehoslovaška republika bi nastopajo zelo nelojalno napram zaveznikom, ako bi tudi z najmanjšim delom pripomogla k Plačilu kuponov vojnega posojila, V ojna Posojila so se najela na popolnoma protiustaven in protizakonit način. Država ni jedila z nobenimi sredstvi, da izsili podpisovanje vojnih posojil, naj si bo s tem, da je dotičnemu grozila z odvzetvijo premoženja in prostosti ali s tem, da mu je ?agrozila, da ga pošlje v prvo vojno črto 111 J grožnjami, da se obsodi k smrti ali ;Vsai v zapor. Kar se tiče dolgov, ki so bili Napravljeni še pred vojno, se istotako bra-t Ni čehoslovaška republika prispevati tudi najmanjšim delom, ker so ti dolgovi platani večinoma v čehoslovaškemu narodu sovražnih državah. Čehoslovaška republika bo pač plačala kupone tistih zadolžnic, ki se nahajajo v Čehom prijaznem ino-^cmsvu, oziroma se v tem pogledu zedini-a s svojimi zavezniki, s katerimi trna di- Plomatične zvezen 20 v. Umljivo je, tla ljudstvo tostran žične ograje godrnja nad našo nezadostno npro-vizacijo, ker le ni in noče biti moke iz južne Jugoslavije, duši je šol župan osebno prosit v Ljubljano. Naša vlada naj bi vsaj obmejne-kraj e zadosti preskrbela 7, živili, da ne bi misli lačnih ljudi uhajale onstran žične ograje, da no bi se tako pripravljala ugodna tla laškemu pohlepu. — Tihotapstvo tukaj krasno cvete. 'Ko se naredi noč, hitijo razne osebe s polnimi nahrbtniki iz zasedenega ozemlja, druge pa zopet s težkim bremenom nazaj. Menda nosijo bruse in kresilno gobo, kakor pred davnim časom Martin Krpan. Ker jih včasih zasačijo mejaši, ter jim vse odvzemo, si gotovo želijo kakega ministra Gregorja, da bi jim dal pismeno dovoljenje za dobičkanosno obrt. Nemški nemiri na Češkem. LDU Praga, 5. marcu. (ČTU) Na Nemškem Češkem so nemški nacional-ci v več mestih proyocirali cestne nemire. čehoslovaško vojaštvo je moralo vpostaviti red. V Karlovih Varih, v Ile-bu, Ustju, Mostu, Duchovu ter v Liber-cu in Gorenjem Litvinovu. so se spopadli. V Karlovih Varih sta bila dva mrtva. Tudi na severnem Moravskem in v Šleziji so nemški nacionalci izzivali nemire, pri katerih je bilo več kot deset mrtvih in nekaj ranjenih. V Opa- vi so aretirali ncmSko-avsirijskega poslanca Jokla. « : * r ' Splošna stavka y Berlinu. LDU Berlin, 5. marca. (ČTU) Položaj v Berlinu ni izpremenjon. Vlada pošilja v Svet optimistična poročila, v katerih pravi, da ima vlada če vedno moč v rokah. Pri včerajšnjih spopadih so vladne čete zmagale. Vlada se pogaja s stavkujočimi in je pripravljena, privoliti v koncesije. Obeta socializacijo industrije, zlasti premogovne in veleindustrije. Pogajanja trajajo dalje. V nekaterih obratih so včeraj glasovali o štrajku. Del delavcev sp je izrekel proti štrajku. Na konferenci zaupnikov obratov so naznanili izid tajnega glasovanja. Glasovalo je 80 obratov. 20.000 delavcev je bilo za štrajk, 7000 pa proti. V vladnih krogih upajo, da bo generalna stavka končana v dveh do treh lji stavke, da so preverjeni o skorajšnji dneh. Temu nasproti izjavljajo voditc-zmagi stavkujočih. Izjavili so, da vlada ne obvlada več položaja. Čete niso več zanesljive. Z^sti republikanska vojaška bramba, ki šteje 16.000 mož, je na strani neodvisnih socialistov. Iz pokrajine. ki' Za kolonije. Zagrebška »Narod-na politika« prinaša na isti dan kot »Slovenec« članek »Za kolonijo« pisan v slovenskem jeziku, ki ga je spisal L. K. kr Begune!, ki so morali vsled pritiska laških oblasti, zapustiti po okupaciji svoje kraje, naj prijavijo takoj pisarni za zasedeno ozemlje, Ljubljana, Dunajska cesta 31, svoje sedanje naslove, dan, ko so morali oditi in vzrok, bega. kr Vojaki in častniki iz po Italijanih zasedenega ozemlja naj prijavijo takoj podpisanemu uradu svoje sedanje naslove. V prijavi naj natančno navedejo dan, ko so vstopili v jugoslovansko armado, in v slučaju, da so begunci, naj navedejo vzrok, zaradi katerega so morali zapustiti svoje stalno bivališče. Pisarna za zasedeno ozemlje, Ljubljana, Dunajska cesta 31. kr Ustanovitev društva političnih kanceptnih praktikantov. V nedeljo, dne 9. marca 1919, ob 10. uri dopoldne sc bo v knjižnici deželne vlade v Ljubljani vršil ustanovni občni zbor »Društvo političnih konccptnih uradnikov za Slovenijo«. kr Koroške novice. V Gospasveti se. je sama usmrtila 70-letna Marija Krakoli-nik. — Tatvine so na dnevnem redu, in ne malo se jih udeležujejo nemški »deželni brambovci«. V Dešnji vasi pri Celovcu so prijeli brambovca K. Novak, ki je s tovarišem ukradel posestniku Šlajharju za 600* kron živil, V Bcdnu v Rožni dolini brambovca V, Schober iz Landskrona, ker je ukradel posestniku Lanzekarju kravo, — Koroška deželna zavarovalnica je prejela minulo leto od svojih članov 1,172.000 K, od tega pa ostane za deželo samo 465.000 kroni Drugo, namreč 707.000 kron se mora izplačati povratni zavarovalnici. Za požarne škode se je izplačalo minulo leto 283.000 kron, uprava pa je stala 325.000 kroni Lep »gšeft«, kr Celovška porota prične zborovati dne 10. sušca. Med izžrebanimi porotniki najdemo iz velikovškega okrajnega glavarstva tudi imeni: Alojzij Križan, gozdni kontrolor v Železni Kaplji, in Rudolf Tatr-rer, posestnik v Dobrlivasi. Vprašati moramo, kako pridejo ljudje iz našega jugoslovanskega ozemlja v nemško poroto celovško? To je pač treba, da naša vlada poseže vmes! kr Vrbsko jezcro-Opatija? Nemški listi pišejo, da je Opatija za nemški šport izgubljena, naj se zato nadomesti z — Vrbskim jezerom. No, raznih Židov je tu kakor tam že dovolj. Poživljajo Celovčane, naj preskrbijo vse potrebno, da se Opatija preseli na naše Vrbsko jezero. To naj stori , zadolženo celovško mesto! Nemške sanje! kr Prenos premoženja iz Nemške Avstrije v Jugoslavijo. Narodna vlada Nemške Avstrije je z naredbo z dne 19. dec. 1918 (Stcuerfluchtgcsetz) odredila, da mora vsakdo, ki ima nad 30.000 K premoženja in se izseli iz Nemške Avstrije, naložiti 30 do 50 odstotkov premoženja v banki, ki jo določi vlada. Ta vloga služi kot kavcija za vse davke, ki se bodo tam sklenili do konca leta 1921. Pri tem pride v prvi vrsti v poštev davek na premoženje, V smislu te naredbe mora vsakdo en mesec pred izselitvijo predložiti kompetentni davčni oblasti seznam svojega premoženja. Na podlagi seznama določi davčna oblast kav- :ijo ter izda dovoljenje za izselitev. Nemci tok dne (i. marca ob 8. uri zvečer društvenih prostorih. Na sestanku se bo razpravljalo o važnih stanovskih vprašanjih, pred vsem o trgovanju brefc obrtnih listov in o razširjenju dokaza usposobljenosti za trgovske obrte. 1 Cene cestne železnice se bodo zopet zvišale. Na prošnjo delniške družbe malih železnic, jc občinski svet dovolil, da se vsled podraženja cele železniške uprave znova zvišajo tarifi ljubljanske cestne električne železnice na 20, 26 in 30 vinarjev, 1 Tlakarino bodo pobirali, kot je sklo-nil občinski svet včeraj. Sklep velja od 1* aprila daljo za pot let, in siccr od gnane živali po 10 vin., od vprežone po 20 vin.» od avtomobilov po 1 krono, od motornih koles pa po 20 vinarjev. Tlakarino bodo pobirali ob vstopu v mesto in ob izstopu iz mesta. 1 ženitev postajic dražja. Na predlog komisije za likvidacijo deželne uprave, da se odpravi pristojbina za ženitovanjsko Zglasnice, je sklenil občinski svet predlagati, naj se pristojbine ne odpravijo, ampak zvišajo, in sicer od 10 ila 100 krom Pristojbine bodo oproščeni na izrecno prošnjo samo ubožni. Za ta predlog so menda! glasovali samo oženjeni mestni očetje, ne-oženjeni mestni očetje so sc pa držali kislo 1 Tatica hraninlh knjižic zasačena* Tukajšnjemu kriminalnemu oddelku policijskega ravnateljstva ec jo te dni posrečilo izslediti nevarno tatico hranilnih knji* Žic v osebi 28 letne Ivane Ravnikar iz Sta* re Loke, ki je bila zaposlena od 2. novem-* bra 1917 kot delavka na tukajšnji glavni pošti, kjer je tatvine tudi izvršila. Tako jo izginilo na tukajšnji glavni pošti v jantl* arju in februarju t. 1. pet hranilnih knjižic, katere je Ivanka Ravnikar lo deloma realih zirala. Da ni dvignila denarja iz vseh knji-žic, je pripisovati zgolj srečnim slučajem. Prilikom hišne preiskavo so jo našlo pri Ravnikarjevi hranilno knjižico »Ljudske posojilnice« glasečo sc na njenega nezakonskega sina z vlogo 5000 kron, ki je bil** skrita v vreči moke, dočim se jo našlo V razgledniškem albumu za razglednicami več tisočakov. Tudi sicer jo bilo v stanova* nju veliko predmetov, ki si jih jo Ravnikarjeva nabavila z ukradenim denarjem* kakor obleka, zlatenina, knjige itd. Dosedanja preiskava pa Je dognala pred vsem tudi to, da je izvršila Ravnikarjeva vse te tatvine na lastno pest in da pri tatvini ni bil nihče soudeležen, najmanj pa kali poštni nastavljcncc. V koliko je proti Ra v* nikarjevi upravičen sum radi tatvine raz-nih poštnih pošlljatev, bo preiskava Selo dognala. Izročila so je deželnemu sodišču* Revolucilonarno gibanje v Italiji. tfojaštvo se upira in ustanavlja delavske in vojaške svete. — Vlada pred odstopom. Posebno poročilo »Večernemu listu«. Curih, 5. marca. Iz Italije prihajajo ''ponovne veste o nemirih v Italiji. V Milanu in Turinu imajo nemiri republikanski značaj. V Bologni so bili veliki fcgredi radi draginje. Izgredniki so navalili na trgovine in plenili. Policija je bila brez moči in poklicati so morali Jtojaštvo. Vojaki so odpovedali pokorjeno častnikom in niso hoteli streljati. Mnogo vojakov je prestopilo k izgrednikom. Morali so jih odpoklicati ter so jih v vojašnici razorožili. V Turinu je vojaštvo zahtevalo naj Jili puste domov. Ker se to ni zgodilo, so vojaki ustrelili dva častnika, napad-li trgovine, jih oplenili ter nato zasedli Politična kronika. P Ob prvem svidenju dolgo ločenih bratov. Danes nam je došla belgrajska sEpoha« od 1. marca, ki na uvodnem mestu pozdravlja poslance državnega veča. Pozdrav slovenskim zastopnikom - priobčen v slovenskem jeziku — se glasi: Bratje Slovenci! Ko sc nam bodo srečale °Či in leo si bomo podajali roke v pozdravu, vam bomo — to vemo - tuji. Ljudje ‘ nam niso dovolili, da bi bili skupaj in da »i razumeli drug drugega. In tudi vi boste, Diorda, dolgo časa iskali, da najdete v našem glasu oni zvok, ki nam jo bil enkrat ®kupen. Toda vi, ki držite stoletja stražo tta našem ponosnem severu, vi, ki ste juna-°ko in samozavestno gledali v sinje nebo tapŠe bodočnosti tudi tedaj, ko so črni Nemški oblaki pokrivali vse vaše obzox’je, v* ki niste izgubili hrabrosti in vere niti takrat, ko so vaše i zredčeno vrsto ostale "rez rezerv, vi ne boste — to vemo in čutimo __ Zgubili srčnosti in no boste odnehali, tudi tedaj ne, če pri nas, ko nas bo-®te bliže spoznali, ne najdete vsega onega, 0 čemer ste kedaj sanjali; vi se no bosto Umaknili, če najdete pri nas še mnogo na-in nedostatkov; vi boste znali spremeniti bol v ljubezen, ako vas, nesmotreno in pehote razžalimo ali razočaramo. In kakor ste tam, tam daleč na naši predstraži, ^ttiell prinašati žrtve dan na dan, ne gledajoč na njihovo težo, tako boste tudi sc-«aj in tem raj še — prinašali, če treba, ~rtve za našo splošno blaginjo, pa naj bo 5° tudi tribut našim napakam in nedosat-Nesebično, voljno, s prepričanjem, so moramo pred vsem drug drugega Prenašati, da se bomo onkrat ljubili, bosto ^ — ali ne? — vztrajali na poti našega Preporoda, ker to zahtevajo naši zanamci, *a koje ste vi neumorno, tekom vse vašo Zgodovine, delali. Sprejmite našo roko, ki as bratsko pričakuje in bodite nam naj-^renejše pozdravljeni. . P Mariborski socialni demoleratje. ljubljanski dopisni urad je dne 2. t. m. Maribora poročal, da so se tam med vlak in prisilili železničarje, da so jih peljali domov. V gornji Italiji snuje vojaštvo delavske in vojaške svete ter proglaša republiko. Augsburg, 5. marca. »Augsburger Abendzeitung« poroča iz Lugana, da se italijanska vlada resno bavi z izgredi ter si je v svesti resnosti položaja. Re-volucijonarno gibanje je nevarno in vlada ne taji, da je polžaj skrajno nevaren, posebno zato, ker se republikansko gibanje širi med vojaštvom. Vsak čas je pričakovati, da odstopi italijanska vlada. zastopnikom jugoslovanske socialno-dernokratične stranke Antonom Kristanom ter zastopnikoma nemške so-cialnodemokratične stranke za Štajersko, Reslom in Pongratzem, vršila pogajanja o razdružitvi obojnih strank. To poročilo je treba razjasnjevalno dopolniti v tem smilslu, da pri teh pogajanjih nikakor ni šlo za politično ločitev imenovanih strank — stranki sta namreč politično že od prej ločeni in v tem pogledu povsem samostojni —, marveč za razdružitev strokovnih organizacij, ki so tudi še po politični ločitvi strank ostale v skupni, centralistični upravi. Pogajanja še niso končana, definitivnega sklepa še ni. p Bodočnost Turčije. Znani ramunski zgodovinar Nicolae Jerga je izjavil proti souredniku lista »Veamal Romanese««: Mirovna konferenca je internacionalizirala Dardanele in Carigrad, Zdaj čaka Turška z velikim strahom, kdaj bodo pozvali sultana, da zapusti glavno mesto, Mladoturki so dovršili svoje delo, ker so dokazali celemu svetu, da mora biti kak narod gotov svoje moči, predno gre na delo, da izpolni svoje želje. Četudi se bo Nemška z neutrudnim delom dvignila iz svojega razsula in bo avstrijskim narodom posijalo solnce blagostanja in če bo tudi egoistična Bolgarija še nadalje obstala, so Turčija gotovo ne bo dvignila nikoli več. p »Slavofilo«. »Tribuna« poroča, da je postal za glavnega urednika »Timesa« Wiekham Steed, ki je »croatofilo« in »sla-vofilo«. — Italijani bi pa res hoteli same »laheljube« n »slavočrte«. Če jim ni kaj po volji, pa se zaletijo. p Veliki boji rummi. čet z boljšovikl. V Rusiji so se rumunsko čete, podprte od francoskih oddelkov, spustile v boj z bolj-ševiki in vzele mesto Tiraspol, ki leži se-verozapadno od Odese. Boljševiki so pustili za seboj mnoge mrtve in ranjeno, topove in municijo. p Veliki nemiri v Carigradu. Ob priliki pregnanja nekaterih grških revolucij onar-jev iz Carigrada, so se tam vršili veliki nemiri. Turška mestna policija ni mogte napraviti red. Vmešavati se jo morala angleška vojska. Prišlo je do strelov, pri ka terih je padlo več žrtev. p Ogrski narodni prazniki. Ministrski svet v Budimpešti je napravil zakonski načrt o narodnih praznikih, in sicer 15. marec kot proglas svobodo leta 18-48. in 31, oktober kot dan revolucije leta 1918. Po siretu. s Čeh oslova Id in glasbena propaganda. Čehoslovaška republika je darovala 2 in pol milijona kron za glasbeno propagando v inozemstvu. V ti propagandi bodo sodelovali v mesecu aprilu in maju v Parizu in Londonu »Coški kvartet«, Češka filharmonija«, Ema Destinova in drugi. — Tudi mi smo hoteli, a samo — »hoteli«. s Akcija proti amnestiji vojnih beguncev. »Liga očetov v vojni padlih« v Italiji protestira proti temu, da bi kralj pomilostil vse one, ki so v boju pobegnili. »Liga očetov« pravi, da bi bilo sramotno, izenačiti v tako kratkem času ono, ki so storili v polni meri svojo dolžnost, z onimi, ki so sramotno pobegnili. s Ženitbeaa ponudba. Med inserati beremo; Ženska volilna pravica je pro-klamiruna — zato si volim moža, velikega, lepega in inteligentnega, ki ima kakih 30 do 40 let in jc zelo bogat. Jaz sama nisem ravno grda, srednjevelika, koncem dvajsetega leta in žalibog uboga kot cerkvene miš. Glasovnico prosim pod »M. W.« na inseratno eks-i pcdicijo »Klobuk« itd. — Ta jc pa od-i kritosrčna. s Stoletno jajce. Pred kratkim časom so našli v Northallertonu na Angleškem nokaj čudovitega. Delavci so žagali neko drevo in našli v njem pet šltorčevih posušenih jajc. Jajca so ležala 18 col globoko V deblu in ko so šteli »letnice« na deblu, so videli, da so ležala jajca že sto let na istem mestu. To so je zgodilo tako: Ptičji par je znesel gnezdo in zlegel jajoa v votlini mladega drevesa. Po bogve, katerem slučaju so ostala jajca tam, votlinica pa se je zarastla čeznje, na ta način so se jajčka ohranila tako dolgo. s Ženska politika. Nek list prinaša tole šalo: Neki gospod je priletel ob času nekega ženskega shoda ves zasopel v brivnico. »Gospod, usmilite se me in pustite, da pridem prvi na vrsto.« — »Kakšna turška sila pa je to,« je dejal brivec, »Moja žena je na shodu,« je dejal. Pa si moram sam pripraviti jed, če hočem jesti. Zato moram takoj zopet bežati v kuhinjo, da se mi ne prismodi.« s Filmska industrija. V Zagrebu bo začela filmska industrija. Nova tvomica sc bo imenovala »Jugoslavija« in bo imela lasten, najmoderneje urejen atelje. Angažirali so izvrstnega operaterja in svetovnega režišerja, tako, da bo mogoče konkurirati z vsemi tvornicami. Kar se tiče igralcev, je dejal režiser, da nima nikakih skrbi, Le kapitalisti so se kaj slabo oglasili za to podjetje. Dober film v dolžini 2000 metrov stane 80.000 kron, V Zagrebu bi nosil tak film tvrdki 20.000 K čislega s Plakati proti Nemčiji. Ob zgradbi geografskega zavoda De Augustini v Nova ri, sta izšla dva plakata, na katerih jo naslikana Nemčija, kalco je razpela mreže čez vso zemljo. Karti je priložen popis vsega, kar je ona pod vzela po vsem svetit. Plakati zahtevajo, da naj se Nemčiji vza-mo vse in naj se jo uniči popolnoma, Ti oglasi so plakatirani po celi Italiji in na Iteki tudi. s šale. »Grozno! Moja nevesta je strahovito sitna. Prvo je hotela, naj nosim dolgo brado, naenkrat pa ji nisem ugajal nič več in moral sem brado obriti. Zdaj ji niso ugajtili brki. Tudi te sem ostrigel. Kaj naj storim sedaj, če bo zopet zahtevala, naj se iznebim česa?« Odgovor: »Izgini popolnoma.« — Konec. »Kaj si mi prinesel z izleta, moj dragi Adolf?« On: »O, spočetka je šlo dobro. Devetnajst jajc sem dobil. Končno pa sem naletel na surovega kmeta, ki me je vrgel skozi okno in vse jo šlo k vragu ... — Humor. »Kaj, dvojčka si dobil?« »Seveda. Kdo si pa danes upa sam priti na svet?« s Soproga angleškega poslanika v Holandiji in cesar Viljem. Poslanik Bottom-ley jo poslal na državno pisarno za zunanje stvari vprašanje, če mu je znano, da je žena angleškega poslanika sira Town-leya, pripadala nekemu komiteju, ki je pozdravil nemškega cesarja Viljema ob priliki njegovega prihoda na Holandsko. Državni podtajnik je odgovoril na to, da je njemu znano samo to, da se je nahajala tudi Suzana Townley z avtomobilom v bližini mesta, kamor je bil bivši ccs&t dospel. Bottomley jc zahteval, da se Tovra« ley odpokliče. s Avtomobilu! park bivšega cesarja Viljema EL Bivši cesarski avtomobilni park v Bcrolinu je preurejen za vladno službo. Viljem H. je imel 30 avtomobilov, od kate-sili jih je 13 vzel s seboj na Nizozemsko, Zdaj jc v garažah 14 osebnih in tovornih avtomobilov, ki jih je pa treba še domale-ga vse popravti. Zanimiv je posebno oklepni avtomobil, ki ga je naročil Viljem II. malo pred revolucijo. s Glaska In ztakopiovsivo. Neverjeten rekord v naglosti je - dosegel M. Davis« komponist nekega angleškega marša. On jc neko predpoldne za časa vojne kompo-hiral marš; popoldne je napisal glasove ih jih hitro dal zrakoplovcu, ki jih je na zrakoplovu odnose) na Francosko, kjer ga jo še isti večer igrala neka vojaška godba v angleškem taborišču. Zares, tolikega čuda hitrosti še . nismo doživeli. s Prerokovanje. Neki švicarski list prinaša razna prerokovanja in izlušči iz njih tole zanimivost. Kot jo znano, se je sklonilo premirje ob 11. uri, enajstega dne« enajstega meseca*. Ivo se odpre biblija pri enajstem poglavju enajste knjige, se glasi enajsta vrsta: »Zato, ker si talio delal in nisi spoštoval predpisov in *ne zakonov, bom razdrl tvoje cesarstvo in porazdelil med tvoje hlapce.« Isti časopis pravi: »Co-. sar Viljem, ki je baje rad sam tolmačit SV. pismo, ima zdaj časa dovolj, da pretoima-či tudi to. ako le bi! potopljen „Szent Istem**? Zasluga Jugoslovanov, dobička. Ostali kinematografi bi prinesli državi od vsakega filma 10,000 kron dobička. Če se film odda v inozemstvo, se proda najmanj 10 izvodov, po 6 K meter, kar znese 120.000 kron. Tedaj prinese film, ki stane 80.000 kron, 240.000 kroa čistega dobička. s Nesrečna številka Hohenzolicrucev, Radi nesrečnega konca vojne in revolucije je 1. 1918. postalo tragičnega pomena za hohenzollersko dinastijo. Letna številka »8« je že pogosto prinesla ti rodovini nesrečne dni. Leta 1888 je žaloval nemški narod za dvema cesarjema. 1878 sta bila izvršena dva napada na cesarja, 1858 sc je poslabšalo zdravstveno stanje Friderika Wiljema, da ni mogel več vršiti vladarskih poslov. L. 1848 je bila državljanska vojna. Če gremo še nazaj v zgodovini, najdemo ije druge »nesrečne osmice«, 1758 je bil Firdcrik Veliki težko premagan, 1, 1618 je bila izbruhnila tridesetletna vojna, ki je prinesla veliko gorje. Tudi smrt si jc rada izbirala »©srnico«. L. 1688 je umrl veliki volilni knez, 1. 1608 volilni knez Sigismund in 1, 1598 volilni knez Johann Georg, s Skrivnosten umor. Na Dunaju —-kjer so umori na dnevnem redu — je stanoval uradnik Herbert, oženjen mož, katerega žena pa se ne mudi na Dunaju. Pred par dnevi so slišali iz njegovega stanovanja strele. Ko so prihiteli sosedi, so našli vrata zaprta. Ko ni nihče odprl, četudi so razbijali po vratih, so obvestili policijo o tem. Preuno pa je ta prišla, so slišali še en strel. Stražniki so odprli s silo stanovanje in našli sledove strašnega zločina. Na tleh je ležal mož v preprosti obleki. Okrog vratu je imel vrvico, ki je bila tesno zadrgnjena, iz rane na glavi pa je tekla kri. Mož se je zdel ko mrtev. V sobi poleg so našli Herberta, ki je imel rano v sencih. Bil je cncsVeščen. Revolver je držal še vedro v rokah. Iz tega položaja je bilo jasno, da je Herbert umoril tujega moža, ki j e bil. v njegovi sobi. Mrtvec je neki Binder, ki je imel v svoji listnici 8000 K denarja. Sklepajo, da je Herbert zvabil Binderja v svojo sobo z namenom, da bi ga umonl. Mislil ga je izprva zadaviti z vrvico. Ko pa se je ta močno branil, ga je ustrelil. Ko pa je videl, da je prihitelo pred stanovanje mnogo ljudi, se je odločil in se je usmrtil še sam. Po drugi strani pravijo, da je bil Binder v neki denarni zadevi pri Herbertu, v kateri sta se hudo sprla in končno streljala in da Herbertov namen ni bil, umoriti Binderja in ga- uropati. V sobi «e je vršil hud boj sodeč po razmetanih in razbitih predmetih. Na mizi so našli neko pogodbo, čez sredo pretrgano, na podlagi katere bi moral Binder plačati 6000 K, Vendar je zadeva kljub temu zelo zagonetna, ker bi se ubijalec v hipni jezi gotovo ne bil poslužil vrvi, če ni šlo za premišljen umor. s Oslovsko meso. V Italiji plačajo ■— posebno gostilničarji — za tega filozofa kg po 10 lir. Vsi, ki so jedli me30, pravijo, da jc izredno dobro, podobno teletini. Prodajo konjskega mesa je v polnem cvetu. V Milanu jo bilo leta 1917. 77 trgovin s konjskim mesom, danes jih je več nego 182 in še prihajajo prošnje za dovoljenje otvoritve lakih trgovin. Radoslav Farčič, jugoslovanski mornar, doma iz Vele Luke ha otoku Korčuli, je poročal uredniku zagrebških »Novosti« sledeče: Ibrvat, sit avstrijskih zločinov. Bolelo me je in žalilo, ker sem se moral kot avstrijski vojak boriti v vrstah sovražnikov svojega naroda in proti našim zaveznikom in prijateljem. Dolgo sem mislil in končno sem sklenil, pripraviti pot za bog v Italijo. Premišljeno, odločeno in izvedeno. Na življenje in smrt. Dne C. junija 1918 smo se sedmorica, ■4 morparji in 3 vojaki, ki smo se nahajali na dopustu in to 2 brata Žuvelu, Fraa in Anton, Marko Dragovič, Ivan Prižmič, Iv. in Stjepan Bačič, vsi iz Vele Luke na otoku Korčuli v Dalmaciji. Dobili smo star ribiški čoln, naložili vanj hrano ea mesec dni, oborožili smo so z revolverji, bombami in dinamtami, zaprisegli in zaobljubili drug drugemu zvestobo na življenje in smrt, da se ne bomo podali Avstrijcem živi ,ampak, da sebomo borili do zadnjega moža, do zadnje kaplje krvi. Dne 6. junija 1918 smo ob 10. zvečer dvignili jadro; vesla so zaškripala in odveslall smo proti Italiji. Potovali smo 2 dni in 3 noči, pre-veslali 180 milj, dokler nismo 9. junija ob 2. ponoči dospeli pri Rtu Monte Gar-gana v mestece Vieste v Italiji. Prvo noč smo potovali z jadrom in dospeli do Kopi- šiu med Lastvo in Sušcem. Tu smo videli \ ribiče, ki so lovili ribe, potuhnili se in se skrili na obali, toda oni so nas zapazili in so prišli k nam. Skupaj smo lovili ribe in ostali tam do 4. popoldne. Eden tovarišev je šel na kopno, da pregleda položaj in vrnil so je z vestjo, da se pri Visu vidi nekaj črnega in gost dim. Bilo je 7 avstro-ogrskih torpedovk, ki so ravno signalizirale na postajo v Sušac in vprašale, ali je kdo vozil mirno,, ali je kaj novega in priporočile največjo pažnjo. Vedno bližje 90 prihajale torpedovke k nam: mi smo ladjo, skrili ob obali, zbrali našo reči in se razbežali po otoku ter se poskrili med obalnim grmičevjem in skalovjem. Torpedovk® so se približale na 1 km, toda zapazile na® niso in so nadaljevale vožnjo proti Korčuli. Počakali smo nekaj časa, se zopet zbrali, izvlekli ladjo, jo pripravili in ob 9« smo odrinili proti Pelagružu. Okoli polnoči se je vzdignil drug veter, naša ladja s® je napolnila z vodo, izgubili smo smer, ker so nam bile zvezde edino merilo. Veter nas je odrinil na dmgo stran, izgubili smo pravec, a namesto proti Italiji smo se drugo jutro znašli pred Visom. Pobiti, trudni bolj mrtvi nego živi, smo zagrabili za veslo in zaveslali proti Pelagruži. Veter in valo- vi so postali vedno bolj močni, nevarnost vedno večja, naš obup vedno sllnejši, Čoln poln vode. Vodo in naše reči smo motali v morje, izgubili smo vse upanje in s® pričeli poslavljati. A skoro je veter popur stil in odvcslali srna na prosto morje, dvignili na jambor belo zastavo in ob 2, ponoči smo dospeli v mesto Vieste. Tam smo sc javili italijanskim oblastem, ki so nas, v semnji, tja smo spijoni, zaprli’v ječo. Medtem smo izjavili, da smo sovražniki Avstrije ter da hočemo pomagati zaveznikom, ker branimo važno skrivnost. To nekaj dnevih je prišla po nas torpedovka iz Brindizija ter nas vzela s seboj. Tara nam ■ •stotako niso hoteli varovati, toda mi smo izjavili, da nam jo zagotovo znano, da bo ena divizija avstrijsko mornarice odšla okoli 15. julija iz Tol ja v Boko. To nam jo dobro znano, ker nas je če tvori ca vojakov vojne mornarico, ki je za to doz na la, »Saeut Ibivau « potopljen, Italijani so sumili, da je to kaka past, toda noši so jim izjavili, da so pripravljeni s svojim življenjem jamčiti za resnico to vesti. Vzamejo naj jih s seboj in oko In bila to past, naj se jih ustreli. Ko sc je bližal določeni dan, so prišli po nas italijanski častniki, povedli nas na takozvani Pomorski tank, zavezali nam oči, dokler hismo šli iz luke Brindizi. Nato so nam jih zopeVodvezali in nam povedali, da gredo nasproti avstrijskemu b rodov j n in nko vest ne bo resnična, da nas ustrele. Ob 2. ponoči smo pripluli v bližino Zadra, čakali smo dolgo na mestu, ker srno mislili, da mora iti mimo avstrijsko Prodov j o, ki ga ni še bilo. Naši fantje so stali skujmo z drugimi na palubi. Kapitan ladjo jo l>iJ, kakor jo znano, RizzJ. Naenkrat se pojavi avstrijsko hrodovje in italijanski tank jo spustil z drznim sunkom 2 torpeda in torpediral avstrijski dread-hought »Szont Istvan«. Poizkušal je torpedirati tudi »Tegethof«, toda ni ga pogodil. Nato se je italijanski tank s težavo rešil iz nevarnosti in odplul nazaj v Brindizi. V jugoslovansko legijo I Tam so Italijane pričakovali s slavnostjo. Naši fantje so bili nastanjeni v »dobni sobah in vsi so jim čestitati. Toda hit smo izjavili, da hočemo stopiti v jugoslovansko legijo, in trojica od nas jc takoj sla na fronto, medtem, ko je ostala četvo-rica mornarjev v Časnimi blizu Ilima in Čakala nadaljuo uporabo. Med temi, ki so na fronto, sem se nahajal tudi jaz, borili smo se pri Trevisu in na Monte Grap-J)h. Toda nismo ostali dalj nego 13 dni. Neki italijanski poveljnik je namreč često Opraševal mene o avstrijski armadi in ko 1,10 je nekoč poprašal, ali bi hoteli priti Jed Italijo, som mu odločno odgovoril: *Vi Dalmatinci vas Italijane Iz dna duše in nikdar ne bi dovolili, da pri-e®*o pod Italijol Veselimo so in natihp- slavimo vaše zmage, ker vidimo v va-J ^ *noagnh in porazu Avstrije našo reši-Ako bi prišla Dalmacija pod Italijo, he bo nikdar miru.« Nato jo našo trojico pognal iz ironto. Vrnili smo se v Cassino k svojim tovari-"cot in zaprosili, naj se nas dodeli jugo-"JhVanski legiji. Tu pride k nam kapitan Rizzi (bilo jo to že koncem julija), da nam ^*?Či dokumente in sporoči, da je prejel ^Hio*» Ur nagrade za tevnediranio »Szent Istvana«, od katerih bi nam rad dal del pod pogojem, če prisežesno italijanskemu kralju, ker bomo v Italiji svobodni in slavljeni. Mi mo to ponudbo odločno odbili in smo bili radi tega premeščeni- v No-eero Otnbra, kjer j'- bito tabori«? Za vsakega otroka se dobi 1 kg pšeničnega zdroba, ki stane 3 krone. Stranke naj se strogo drže določenega reda, da ne bodo nepotrebnega postajanja. Drobiž je pripraviti. n Stranke, M dobivajo meso pri Bre« caljnlkn in Golobu, se imajo zglasiti v aprovizačnern uradu na Poljanski cesti št. 13, I. nadstr. v četrtek dne (3. t. m., kjer dobijo nove izkaznice za meso. Prinesti j« seboj: I. staro izkaznico za meso, 2. rumeno ali zeleno rodbinsko legitimacijo, 3. železničarji, nakupne knjižice, oziroma potrdila o številu oseb, in 4. kdor ima izkaznico v: bo žri e akcije. Uradne ure dopoldne od 8. do 12. in popoldne od 3. do 5. ure. Staro izkaznice za meso so neveljavne, kakor hi-i tro dobo stranke nove izkaznico. Zagrebška borza. ( Zagreb, 4, marca. Začetkom današnje aorze jc bilo razpoloženje rezervirano, pozneje ;e oživelo. Pričakuje se znižanje kurzov, Slabo razpoloženje jc vladalo posebno pri trgovski banki, ld je prodajala po 305, Zagreb, 4, marca. Zaključni kurzi naj današnji1 borzi.' , Donan Dingo Banka ta trg., obrt in industrijo 453 470 Banka !n hranilnica za Primorje na Kušaku, nove delnice , . 1443 1465 Ilrvatska eskomptna banka . . — 1440 Brodsba naenjačka banka.... — — Eskomtna in meni. banka. Brod novo delnice . . 368 376 Hipotekarna banka, Zagreb . . 435 440 Hrvatska lireditba banka .... — 1085 Narodna banka, brez kupona . 450 460 Obrtna banka, zadnja emisija, najnovejši de! ...... . 246 25(3 Poljedelska banka ....... 11» 115 Prva hrvatska hranilnic«, staro 9090 9050 .. » „ novo 9600 8700 Ročka packa banka.............. . 200 210 Hrvatska deželna banka v Osjeku . -stare .......................... — 710 nove............................ 670 685 Berger, del. družba, trg. * lesom 2450 2750 Zagrebška tovarna strojev . . . 190 —. 41/2°/a založnice hipotekarne banke 119 121 •iV-20/.> založnice eskomptno banke IM 116 4V//.J založnice zemalske banko . 119 132 •T^/o založnice I. brv. hranilnice 119 122 Priporočam p. n. trgovcem, tvrdkam In občinstvu 8V010 san triuosfio agenturo In Isomisilslio trgovino. Preskrbujem prodajo In nakup vseh v trgovino spadajočih stvari točno in hitro. SLAVKO FARKAŠ, Lakavci, pošla KrUevci pr Ljutomera. 1357 L IKiiii - pw dgane “ stenice-1 tcurkl in vaa golazen mora poginiti ako porabljate mojo najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K 5*—, za podgane in miši K 5*—; osoblto ostra pasta za podgane K g’—! zn ščurke 5 K; posebno močna tinktura za stenic« S K| ■ničevalec molisr I f-i prašek preti mrdesom 2 In 4 Ki hektara prot! aiem pri Ifodek 3 K| mazilo ta ali pri Urini 3 K; prašek za ali v obleki (n perilo K 2'—j tinktura za bolhe pri paeb K FSOj tinktura proti mrčesa na sad|a in zelenje dl (uničevalec raatfln) K »‘—v — Pošilj« po poraetju Zarod za eksport M. Tunker, Zagreb 116, Fetriajska ulica 3. Krvnikova vrv. Roman. Spisal Aleksander Petofi, {Dalje.) ' »Moj blagajnik!« Kdor je slišal to in videl najino obleko, ee je smejal glasno in ne brez vzroka. Kar sva nabrala denarja v enem kraju, ga nisva nosila v drug kraj. Vse sva zapila takoj na mostu, oziroma on je zapil, ker sem jaz porabil svoj del za jed. Ko sem videl, da vino nima popolnoma nobenega vpliva ve C name, sem f?e odvadil popolnoma in moj prijatolj Kaspar me je silno pomiloval zato. »Ah,« jo vzdihnil bolestno, »ti si se pokvaril popolnoma? Vse stare lepe navade Bi pustil? Stopil si s poti čednosti? O, že vidim, da jo svat od dne do dne bolj pokvarjen! Ze vidim... ali kako je Se dejal Gvadany: »Najboljši balzam in magnet 3gra je, če sestoji njegova apoteka iz »je-rove polne kleti.« Nekoč je planil Hiripi ves zasopen v gostil***, kjer sem ga pričakoval, da pride « Kaj ti je, Kaspar?« sem ga vprašal in sera se moral radi radosti, ki mu je sijala iis-oči, skoraj smejati. •Kaj vprašuješ? Kaj imam? To imam, da se bliža konec sveta! . . . Moj prijatelj, ti ne piješ več vina in upniki dobijo brez vprašanja njih denar... reci tedaj, če se ne bliža konec sveta? In ker sc bliža kori. >•. jejmo in pijmo, kolikor moremo. Ali vidiš to?« »Vidim.« »Koci, kaj vidiš. Kaj je to?« »Denar.« »Tako je. Brez dvoma, ne da se tajiti. Koliko?« »Petdeset goldinarjev.« »Toliko? Niti vinarja manj? In ti ne boš omedlel od veselja?« »Ne.« j>Jaz tudi ne. Toda pomisli, kako sem prišel do tega denarja. Še za časa, ko je Sel Andreas v Jeruzalem, sem posodil ta denar enemu mojih součencev. Daroval sem mu jih kar tako, ne da bi mislil, da jih še kdaj vidim. Sedaj pa, ko sem prišel od župnika, som stopil v neko gosposko hišo in kdo je bil gospodar to hiše? , „ . ni treba, da ti povem, ti že veš sam. Spoznal sem ga, da je to moj sošolec, a 4a sem Uidi njegov upnik, to sem bil porabit že zdavna. Jaz upnik... ha, ha, hal Tisoč vragov, še zdaj mi niso prinesli vina... krčmar, vina!... Blagajuik, današnjega dne je .še malo. Kaj praviš, ali bo mogoče zapraviti ta zaklad do pojutraž-njem zjutraj? V nezavest bom padel od gramu, če mi tedaj le še en vinar ostane. Skrbi, da me rešiš obupa. Tu imaš. C,o misliš, da je za naju preveč, pokliči cigane in vrzi na cimbale, kar je preveč, razumeš?« »In kaj je to?« sem vprašal In' poka-sa 1 na zavitek, ki ga je bil vrgel prijatelj fcrfc ob vstopti na mizo. »To? To so obresti od tolikih let. Skoraj sem bil pozabil.« »In kaj jo v ti ruti?« »Spodobna obleka, prijatelj. Če hočeš, lahko takoj zlezeš vanjo.« »Jaz? Tudi tebi se bo prilegla...« »To je res. Toda prvo ti, potem jaz. Ker...« to je govoril zelo tiho — »Kdo bi mi dal kaj, čo bi šel beračit v tako čedni obleki? Pomisli malo.« 1 Ta vzrok je držal, zato sem vzel obleko. Ko me jc Ilripi zagledal v nji, je zaklical začuden: »Tovariši Gvadany jc ta-le verz spesnil nate: »Ko obleče uniformo, jo tako krasan v delfijevem templu ko kip bi lahko stal . . .« Kes, sam sem se radoval, ko sem so pogledal od nog do glave. Že je preteklo skoraj deset let, ko sem imel samo capo na sebi. Zdelo se mi je tako dobro, ko iz ječe prišlemu sužnju pogled v naravo. In ko bo zopet raztrgana? Potem bom zopet stara baraba. Bog mi je priča, ta misel so mi je zdela tako grenka. Ce človek enkrat pade, vseeno, kako globoko, tedaj mu je lahko vseeno, a če se enkrat izkoplje in obriše od sebe blato, so mu začne gubiti kraj, v katerem se je valjal. Hiripi je pil pridno. Premalo so mu jo zdelo, da bi stala ena sama steklenica prod njim; napolnil jih je celo mizo in se jo zabaval s tem, da je nagnil na usta zdaj eno, zdaj drugo steklenico. Kdorkoli je prišel v gostilno, nesiečnež ali srečnež, vseeno, vsakdo je moral piti. Moj prijatelj Kaspar, je bil preje uničen ko navadno. Saj ni čuda, ko je pil s podvojeno mero in podvojeno pridnostjo. »Zaigraj, cigan, da bom plesal!« je zamrmral in zaspal. Cigana sploh ni bilo zraven. Jaz nisem mogel zaspati. Spravil sem se v nek kot, a nisem mogel ostati dolgo na mestu. Po desetih letih se me je polastil nemir prvič in sam nisem znal zakaj. Pomislil sem; toda mojo misli so letalo od kraja do kraja, od predmeta na predmet, brez zveze, neurejeno, uboge. Politika, poezija, zgodovina, vso, s Čemer sem se kdaj pečal, mi je prišlo na pamet. Preteklost in bodočnost so stale pred monoj, kot pozna večerna in zgodnja jutranja zarja — tam temina, tu luč in nikjer svetle jasnosti. To je bil čudovit večer. Nazadnje je prišel v sobo neki tuji gospod. Klel nad vasmi, v katerih mori človeka dolgočasje vso noč. »Ali igrate?« me jo vprašal. »Ne znam igrati,« sem dejal. »Pojdite v mojo sobo, jaz Vas bom naučil, samo, da mine čas.« Pri teh besedah me je spreletel mraz ia vročina in streslo me je ob enem. »Če dobim,« sem pomislil. »In če zgubim par goldinarjev, ki jih imam' pri sebi? midva še nisva plačala krčmarju,.. In če mu ne plačam... 4.edaj me vržejo ven... kaj na* atorijo drueega?.. < toda ali ne ho hud moj prijatelj Kaspar, in to po pravici? ker bi mu oropal denar; kajti to bi bil resničen rop... toda vseeno!« »No, pojte!« je dejal gospod. »Če Vam so zdi... meni je vseeno...« sem odgovoril malomarno; čutil sem, kako sem ves trepetal. Ko sva šla čez dvor, je dejal svojemu kočijažu, naj zjutraj vpreže in ga pride zbudite. Kočijaž je res prišel zjutraj zgo* . daj k njemu, da bi ga vzbudil. Midva sva igrala vso noč. Ne dolgo potem se je vse-del v kočijo in sc odpeljal... a nekaj sto goldinarjev so ni peljalo ž njim. 15. »Prijatelj Hiripi,« sem ga nagovoril drugo jutro, ko se je zbudil, »kaj se ti j* sanjalo?« »Nekaj lepega, sijajnega!« je odgovoril »Sanjalo se mi je, da sem jaz tisti angl«' ški vojvoda, katerega imena ne vem v ec, samo toliko se spominjam... toda kaj zlodja ti prido na misel, da mo vprašaš po sanjah? ... Tega nisi še nikoli storil-* »Vprašal sem te samo zato, če si sft4 njal o moji nesreči?« »Nesreči? Jaz ne vem, kaj pomeni ta beseda. Nikoli je nisem poznal, zame j® ni , . »Zdaj boš izvedel. Ne da bi se opravi* čeval ali obotavljal, ti povem, da solfl igral vso noč in zaigral veA denar.« »Ves, ves?« »Do zadnjega vinarja.« »Ej, ej!« je vpil Hiripi, »ej, e j! če D* ti bil ostal samo en groš za žganje, tak« bi se mi prileglo, da bi si izpral grlo.. »In za ostalo sc ne brigaš?« »Tako malo, ko za jutranji dan!« »Ti si vendarle imeniten dečko, spar, imeniten dečko! Vreden, da te pritisnem na svoje srce, na to srce, kateremu se skozi deset let ni približalo nobeno človeško bitje. Pridi, da te objamem! Glej» mislil sem, da so boš jezil, da se boš ra«* kačil nad menoj, a še čela ni nisi zgubane« v radi tega. O, moj prijatelji Zvedi todaj resnico, da som igral vso noč... a nisefll izgubil. Dobil sem, dobil sem silno mtt»‘ go; ti si ne moreš misliti, koliko!« »Ti si dobil? Ti nisi dosedaj še nikoli igral . . .« »Ne, ker nisem imel veselja zato tudi denarja mi je manjkalo.« »Prijatelj, to je žalostno, zelo žalostno« Ljubše bi mi bilo, da bi bil izgubil ve* moj denar.« »Zakaj, tl norec!« t »Zato, ker si igral prvič, in veš, kaj pravi Gvadany... to se pravi, ne, kW pravi Gvadany, ampak kaj rečejo kvarto' pivci? Priina fortuna raro bona.., (PrV* sreča je redko dobra.).« . * »To je res; ti praviš, da je prva srce* redko dobra; no, izrek gre še dalje . . .« Sed sl bona, valde bona... (Če pa J* dobra, je zelo dobra.) »Tako je... če je dobra, je zelo dobral* »Hm, in koliko si dobil?« »Nič manj nogo tisoč goldinarjev. • •* (Dalje.]^ Izdaiatell konsorcil »Večernega lista*. Odgovorni urednik Viktor CendC. Tisk*. Jugoslovanska tiskarna v LiuMian*«