jteu. 16. V LiuMjanl, v četrtek, dne Zl. Januarja 1909. Leto XXXVII. mu M ar.I.'- ki-ff^r;- Velja po poŠti: »a celo leto naprej K 26-sa pol leta IDI (etri leta en mesec 13'— 6-50 2'20 V upravništvui Sit celo leto naprej K 22 40 11-20 5-60 • '90 sm pol leta i p m četrt leta „ en mesec „ 1« poSilJ. na dom 20 h na mesec. f^samezne Stev, 10 h, SLOVENEC Inserat!: Enostop. petltvrsta (72mm)i za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmond vrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust Izhaja vsak dan, izvzemii nedelje In praznike, ob pol 6. ur) popoldne. Uredništvo I® * Kopitarjevih ulicah it. 2 (vhod ?ei n, _ dvorlSJe nad tiskarno). — Rokopisi sr mt "rafajo:- nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega teletona itev. 74. fea--_________________________________■_-. Političen list za slovenski narod UpraVniŠtVO le v Kopitarjevih ulicah itev. 2. — • —- Vsprejema naročnino, Inserate reklamacije. Upravnlikega telefona itev. 188. —k OanaSnja Številka obsega 6 strani. '"I AneKsijska debata v kranjskem deželnem zboru. GOVOR POSL. DR. ŠUSTERŠlCA. (Konec.) Prihodnost Bosne in Hercegovine. — Trializem. Preidem k nadaljni točki, ki je: prihodnost teh provinc. Gospoda moja! Jaz stojim na stališču trializma. Po mojih mislih je ideja trializma sicer ideja, glede koje izvršitve bo še treba premagati mnogo ovir in težav, ampak vendar - zdi se mi realna politična ideja; zdi sc mi, da je izvršljiva, čeprav ne od danes do jutri. Jaz podpišem z veseljem besede gospoda predgovornika, da se v politiki le to doseže. kar se more doseči. Zato pa moramo, ako hočemo trializem, to je, ako hočemo priti do tega, da se poleg avstrijske in ogrske države dvigne kot enakopraven faktor tudi jugoslovanska država, v enem oziru na jasnem biti, namreč v tem, da moramo potom hladne, pametne politike pripravljati tla za izvršitev teh idej. To ne pomaga nič, če še tako lepo govorimo o tej stvari; tu treba delati in računati z vsemi posameznimi faktorji, ki pridejo v tem oziru v poštev. Gospoda moja! Ideja trializma tudi nemškim politikom ni več tako tuja, ka-Kor jim je nekdaj bila; rekel bi, ni jim več tako zoperna. Gospoda moja, ne samo v krščansko-socialni stranki, ki se jc v državnem zboru po svojem govorniku princu Liechtensteinu izrekla za to idejo, ampak tudi v nemški liberalni stranki so možje, ki napredujejo, ki niso prespali zadnjega časa; tudi med njimi že mnogi uvi-devajo potrebo, da se ta ideja izvrši. Ožji in širši trializem. Seveda treba ločiti ožji in širši trializem. Nemški politiki še niso prišli tako daleč, da bi uvidevali potrebo širšega trializma, tistega, ki zahteva združitev vseh jugoslovanskih dežel do Trsta do Drine ali pa še naprej. Gospoda moja! To je drug trializem, kakor tisti, za katerega se je izrekel voditelj nemške krščansko-socialne stranke in za katerega so neki voditelji nemške liberalne stranke. Oni sc omejujejo na Hrvatsko, Slavonijo, Dalmacijo, Bosno in Hercegovino. Ako bi se trializem na ta način izvršil, potem nam nič ne koristi, ravno nasprotno, — nam je v škodo, ker bi se zopet del južnih Slovanov, ki nam je zdaj v ojačenje in oporo v Avstriji, odtrgal. Zato stojimo mi in »Narodna zveza« v državnem zboru na stališču širšega trializma, in le tisti širši trializem je v uprav vitalnem interesu naše monarhije. Gospod predgovornik jc povdarjal, da mora vlada priti, ki to izvrši. Gospoda moja! To je prešibek faktor. Vlada, in naj bo še tako parlamentarna, ni v stanu napraviti trializma. Mi moramo pomisliti, da imajo o tej stvari razne vlade govoriti; poleg avstrijske ima tudi ogrska nekaj besede in si prisvaja celo prvo državnoprav-no besedo. Težave so velikanske, gospoda moja, in o tem si moramo biti na jasnem, da je ta ideja izvršljiva le v slučaju kakšne iz-venredne evropske komplikacije, le v prav izrednih razmerah, le ob svetovno-zgodo vinski h dogodljajih. Pripravljajmo teren! To nam pa ne daje pravice, da bi se postavili na stališče .kismeta' in mirno čakali, da nam zreli sad pade v naročje. Mi moramo pripravljati teren. Dela je zadosti. Zato1 treba, da smo si glede smotra popolnoma na jasnem in da bo vse naše politično delovanje v vsakem oziru: v kul-turno-gospodarskem in narodno-politič-nem - tako urejeno, da bo vsako politično dejanje, naj bo še tako malenkostno, samo po sebi služilo dosegi tega velikega smotra. Kajti, gospoda moja, če pridejo kaki veliki dogodljaji — in evropska atmosfera je precej napolnjena elektrike — moramo biti pripravljeni, moramo takoj vedeti, katero stališče zavzamemo vsi kot en mož. (Odobravanje.) In tukaj moramo čisto hladno računati z realnimi faktorji, s katerimi imamo opraviti. Gospoda moja, tukaj pride polje, ki je precej delikatno. Ako vendar govorim o tej stvari, storim to, da ostanem zvest svojemu načelu, vedno in povsod to povedati, kar mislim in kakor sodim. Nemčija. Pri izvršitvi te ideje moramo tudi z Nemčijo računati. Prosmatrajmo stvar čisto hladnokrvno. In Nemčija, gospoda moja, je imela tudi svoje sanje in je sanjala o mostu—v narodnem smislu seveda— ki bi peljal dol do Adrije. Res, ni še dolgo tega, ko so nemški politiki tako poveljevali celi evropski politiki,.da je ta sanja imela mnogo za sc, vsaj veliko več, kakor velikosrbska. Razmere pa so se spremenile. Danes Nemčija ne preludira več v evropskem koncertu, ona je sedaj obkrožena. Malo prehitro je rastla in s tem zbudila nemir in nepokoj pri marsikom. Stopila je malo preveč v konkurenco, in pri tem jc, da govorim s tovarišem dr. Krekom, nastalo tudi nekaj umazane konkurence in nekoliko bojkota in takih prikazni. Na polju velike internacionalne politike stoji danes nekoliko osamljena, in posledica tega je, da je potisnjena v defen-zivo, da mora braniti to, kar ima in da se mora odpovedati novim nadaljnim pridobitvam. Gospoda moja, to je dejstvo, katero se utajiti nc da. Nemčija mora postati zopet nekoliko bolj skromna, in v tem pogledu ji daje zadnji čas najboljši zgled njen cesar, kateri se je tudi nekoliko umaknil v ozadje . . . Gospoda moja! Tak jc danes politični položaj in meni se vidi. da se bo ta sistem entent razvijal šc dalje, še bolj poglobil iu utrdil iu da bo Nemčija potisnjena šc bolj v defenzivo. Sicer je dosti močna, da brani, kar ima; nima pa več moči, da bi še kaj pridobila, — vsaj pričakovati moramo, da je nima. In stvari se razvijajo sedaj vse drugače, nego se je mislilo pred desetimi leti. Jugoslovanski živelj gre kvišku, pridobiva čedalje več veljave, se čedalje bolj upošteva, iu če tudi le počasi — kakor v svetovni zgodovini kakšna resnica Ic počasi prodira — prodira tudi sedaj resnica, da je vprašanje jugoslovansko postalo obenem vprašanje habsburške velesile. (Pritrjevanje.) In to je tista točka, gospoda moja, katera nam daje moč, katera nam daje upanje za prihodnost, katera nas opravičuje, da ni naivnost za Jugoslovana, ako računa s trializmom. (Pritrjevanje.) Gospoda moja! Pravim: vprašanje velesile habsburške je jugoslovansko vprašanje. Od srečne rešitve jugoslovanskega vprašanja za Avstrijo in po Avstriji je odvisno gospodstvo naše dinastije na jadranskem morju, od tega je odvisna po- zicija naše države na Balkanu. Kam pa je mogoča kaka ekspanziva habsburške velesile? Ali je mogoča proti Nemčiji, ali proti Italiji? Ne, gospoda moja! Mogoča je samo na eno stran: na Balkan je mogoča in po jadranskem morju. Sporazum z Nemci. Gospoda moja! To so tista dejstva, katera nam lahko dajejo pogum. Nemčija je potisnjena v defenzivo, in lahko se stvari še razvijejo tako, da bo Nemčija še vesela jugoslovanske države. Nemštvo bo morebiti še rabilo kak »pufer« med nemškim in romanskim rodom, in ako nam je mogoče sporazumeti se z Nemci, se bomo sporazumeli. Jaz sem prvi pripravljen, tistim delom nemškega naroda, razpršenim med Jugoslovani, garantirati pravice in obstoj med nami za vedno bodočnost, ako stopijo na isto stališče, ki ga imenujemo širši trializem. Jaz pravim, da je to realna možnost in sc te možnosti radujem. Momenta izvršenja tega ne ve nihče. Lahko pride položaj za izvršljivost kmalu, lahko traja do tega še mnogo let. Ako pomislimo, gospoda moja, v kakem stanu jc je bila Ogrska leta 1848., ko je ruski general sporočil našemu cesarju: »Ungarn liegt zu FiiBen Euerer Majestat!« in ako pomislimo, kaj je bilo 19 let pozneje, ko je cesar prisegel kot ogrski kralj. vidimo, kako hitro se ižpreminja tudi politično življenje, nc samo fizično, kako vsak dan kaže novo sliko, kako hiti dogodek za dogodkom; in ako vse to upoštevamo. lahko pride tisti čas prej kakor mislimo. Pa tudi. ako računamo, da pride oni veliki moment samostojnosti jugoslovan-stva šc Ic čez sto ali dvesto let, zaradi tega ne smemo omahovati, nc smemo opustiti, da delamo za to idejo. Potomcem moramo šc tudi nekaj dela zapustiti, ko se vležemo z zavestjo v grob, da smo storili svojo dolžnost, da smo- ustvarili podlago, na kateri lahko naši potomci naprej delajo. Francoski pesnik pravi svoji hčeri: Nul n' est heureux, nul n' est triomp- hant — L' heure est pour tous ime chose incom- plete. (Nihče ni srečen, nihče ni triumfator ura je za vse nepopolna stvar.) Gospoda moja! Naša ura je nepopol- LISTEK. Otok zakladov. Angleško spisal R. L. Stevenson. Prevel J. M. (Dalje.) XXVII. POGLAVJE. Pijastri. Z ozirom na poševni položaj ladje so visele jambore daleč ven nad vodo in s svojega stališča na drogu nisem imel pod seboj drugega, kakor gladino zaliva. Hands, ki ni bil tako visoko gori, je bil seveda ladji bližje 'in je padel bližje proti ladji v morje. Sredi pen in krvi je prišel še enkrat na površje ter se nato potopil popolnoma. Ko se jc voda umirila, sem ga mogel videti ležati na čistem, sv i t le m pesku v senci ladje. Ribe so plavale mimo njegovega trupla. Včasih se je vsled gibanja vode zdelo, kakor da sc jc malo premikal, kakor da bi hotel vstati. Vendar je bil mrtev, ker je bil ustreljen in utopljen in bo sedaj ribam v živež prav na istem mestu, kamor je hotel vreči mene. V trenutku, ko sem spoznal vse to, se me je polotila neka slabost, omotica in strah. Kri mi je tekla čez hrbet in prsa. Sablja, ki me je držala za ramo k jambori, me je pekla kakor razbeljeno železo, vendar niso bile te bolečine, ki so me mučile, kajti zdelo se mi je, da jih moram brez vsakega mrmranja prenašati; bil je strah, da ne bi padel s svojega mesta doli v ono mirno zeleno vodo poleg krmarje-vega trupla. Z obema rokama sem se oprijemal, da so me nobti boleli in zaprl sem oči, kakor da bi hotel zakriti nevarnost. Polagoma sem se zopet zavedel, utripanje moje žile je postalo navadno in zopet sem bil v oblasti samega sebe. Moja prva misel je bila odstraniti sabljo; ker pa je ali premočno tičala v lesu ali so me pa moji živci pustili na cedilu, sem se močno stresel in opustil namero. In čudno, ravno to tresenje mi jc pomagalo. Sablja je namreč malo popustila ter me držala skoro samo za kožo, iu moje trepetanje me je odtrgalo od nje. Seveda je kri sedaj močneje tekla, toda bil sem zopet prost in se samo za suknjo in srajco držal jambore. Hitro sem potegnil in odtrgal tudi to in potem po vrveh na drugi strani splezal zopet na kro>v. V svojem strahu se nisem za nič na svetu upal na levo stran, ki je visela nad morje in kjer je padel Hands. Šel sem v spodnje prostore ladje in storil za rano vse, kar sem ravno mogel; močno me je bolela in še vedno zelo krvavela, vendar ni bila niti globoka niti nevarna ter me ni ovirala, ako sem rabil svojo roko. Nato sem se ozrl okoli sebe in ker je bila ladja takorekoč moja last, sem začel misliti na to, da odstranim iz nje poslednjega potnika —- mrtvega 0'Briena. Zvalil se je bil. kakor sem že omenil, proti ograji. V tej legi bi ga lahko odstranil in ker sem se žalostnih dogodkov tako privadil, da nisem imel nobenega strahu pred mrtvimi, sem ga zagrabil za telovnik kakor žakelj otrobov in ga z enim samim zamahom vrgel v morje. Z glasnim pljuskom je priletel doli; rdeča kapa mu ie padla z glave ter plavala po vodi, in kakor liitro se je voda zopet umirila, sem videl, kako sta on in Izrael ležala drug poleg drugega in se v nemirnem gibanju vode premikala sem iu tja. 0'Brien je bil močno plešast, četudi je bil še mlad. In tam je ležal s svojo plešasto glavo preko kolenu moža, ki ga je umoril, in brze ribe so plavale sem in tja med obema. Sedaj sem bil sam na ladji; pritok se je ravno končaval. Solnce je bilo žc tako blizo zatona, da so začele sence smerek na zapadnem obrežju segati že naravnost preko sidrišča in so tvorile razne slike po ladji. Večerni veter je potegnil, in akorav-no je gora z dvema vrhoma na vzhodni strani varovala ladjo, so vseeno vrvi žvižgale in ohlapna jadra so ropotala. Spoznal sem, da je to nevarno za ladjo. Mala sprednja jadra sem kmalu zavil in vzel doli na krov; toda z glavnim jadrom je bila stvar težja. Seveda ko se je ladja nagnila, se je drog zazibal preko krova in njegov konec in nekoliko jader se je celo potopilo pod vodo. Zdelo se mi je. da je postala s tem stvar še bolj nevarna; vendar je bila napetost tako velika. da sem se skoro bal vmešavati. Tedaj sem izvlekel svoj nož in porezal vrvi. Gorenji del jc padel na mestu doli in velik balon prostega platna je plaval po vodi; ker pa vkljub vsemu naporu nisem mogel odstraniti glavnih vrvi, je bilo to vse, kar sem mogel storiti. V ostalem pa se je morala »Hispaniola« zanesti na svojo srečo, kakor jaz. Splezal sem naprej in pogledal preko ograje v morje. Zdelo se jc zelo plitvo, in držeč se odrezane vrvi z obema rokama radi večje varnosti sem se spustil počasi raz krov. Voda mi ic segala komaj do pasa; pesek je bil trden in pokrit z valovitimi progami, iu pogumno sem bredel proti suhemu ter pustil »Hispaniolo« za seboj; ležala je po strani, njena glavna jadra pa so široko razprostrta plavala po zalivu. Skoro v istem času je solnce zašlo in veter je šumel skozi zibajoče se smereke. na, ampak v grob gremo s prepričanjem, da smo storili svoj dolžnost! (Burno odobravanje.) Dr. Triller. Narodnonapredna stranka je hvaležna S. L. S., ker je dala priliko, da tudi na-rodnonapredni poslanci precizirajo svoje naziranje. Nič ne pretiravam, da dolže narodnonapredno stranko veleizdajalstva. Iz ekspozeja deželnega predsednika se vidi kot bi narodnonapredna stranka ne bila patriotična, kar odločno zavrača. Pozdravlja posestrime Bosance 8lownci" itet, 16, dn6 21. Januarja 1909, Ustanovljena lata 1854. Telefon St. 210. Prvo domača slovenska pivovarna G. AUER-Ievlh dedičev UiUlK Bollo« ulice itn. 12, EjabUmui Priporoča siavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno mfirinn ninn v soncih in inuruio PIVU steklenicah 13 politične službe. V sledečem ne bomo govorili o političnih konceptnih uradnikih, za katere zadostuje kvalifikacija, da je dotičnik le Nemec in po možnosti še baron. V mislih so nam pisarniški uradniki, naj se imenujejo kancelisti, oficijali ali okrajni tajniki. — Kakor znano, imajo po zakonu iz leta 1872. pravico do takib služb dosluženi podčastniki, vojaški certifikatisti. Tu pa se je godilo pod baronom Hei-nom slabega spomina, da so tudi te službe dobivali razni importirani Nemci in protežeji 'brez ozira na to, da je bilo na razpolago dovolj in dobro kvalificiranih domačinov — Slovencev. Mi teh pisarniških mest nikakor ne smemo podcenjevati. Zlasti okrajni tajniki in prideljeni kancelisti imajo izključno opraviti s strankami; pa tudi sicer ima starejši tajnik o/bsežnejšo prakso, kot pa kak mlajši baronski okrajni glavar. Zahtevamo torej od deželne vlade, da podeljuje ta službena mesta le Slovencem, poleg tega pa le domačinom, ki poznajo razmere ljudstva, iz katerega sami izhajajo. Ravno ta mesec bo treba izpopolniti tako mesto, zato opozarjamo deželno vlado, da se pri imenovanju brezpogojno ozira le na slovenske prosilce. Umevno je seveda, da obdržimo to imenovanje v evidenci in bomo izprašali vladi vest, če zopet napravi 'kako nerodnost. Pa ker smo že pri politični službi teh uradniških mest, moramo obenem pribiti, kako umazano skrbi država za te vrste svojih tlačanov. Po celih deset let in tudi več obtiči uradnik v XI. plačilnem razredu, in ko jo slednjič srečno prikrevsa v X. razred, — pa je zrel za penzijo. V tem oziru je bolje celo v Galiciji in Bukovim. Seveda — za Slovence je vse dobro. Skrajni čas bi že bil, da se uvede tako kot pri sodiščih — tudi pri političnih oblastvih tako-zvano tretjinsko razmerje, da bo namreč vsaj tretjina te vrste uradnikov dosegla IX. razred. Pa to je najskromneja zahteva; vsak bi moral doseči ta razred. In pa ta birokraški politični cof! Tako zastarelega načina uradovanja, kot pri naši politični upravi, menda ni na celem civiliziranem svetu več, kot pri nas. To naravnost 'kriči po preureditvi! Seveda bo treba tudi primerno pomnožiti osobje, ki je vedno enako, četudi se je delo tekom let podvojilo. V ilustracijo navajamo znane nam razmere pri okrajnem glavarstvu za okolico Ljubljano. Tam je edini pisarniški uradnik okrajni tajnik, 'ki ima prideljenega protokolista, 2. pis. oficijanta in enega pomožnega diur-nista. In to je največje okrajno glavarstvo na Kranjskem. Vsak ve, da je nemogoče obvladati vse ogromno delo, — le vlada ne. In čudno! Mnogo manjša okrajna glavarstva imajo priseljene kancliste, — okr. glavarstvo v Ljubljani pa ne. Tu hoče vlada štediti ,seveda zato, da more imenovati extra statum razne hofrate in nepotrebne deželne šolske nadzornike. Opravičeno zahtevamo remedure, dalje preosnove — in pa, 'kar je glavno — slovenskih pisarniških uradnikov! x Državni zbor. Dunaj, 20. prosinca. Stara pesem. Danes se je zopet sešla poslanska zbornica. Ostalo je vse pri starem. Vlada je začasna, niti uradniška, ker baron Bienerth doslej ni še pridobil večjih strank za koalicijsko vlado. Dokler se spravna konferenca, ki jo sklicuje baron Bienerth, nc zedini za »modus vivendi« na Češkem, je 'koalicijska vlada s Čehi sploh izključena. Med tem pa je izbruhnila še znana poštna afera v Pragi. Vse nemške stranke so danes sklenile, da se ne udeleže spravne enkete, dokler ni končana najnovejša praška afera v smislu Claryjeve naredbe iz leta 1899. Češki radikalci pa so vrnili povabilo k enketi, češ, da to vprašanje spada v delokrog češkega deželnega zbora. To so slaba znamenja za bodočnost, ko mora parlament rešiti jako važna vprašanja. Utegne se zgoditi, da vladar pokliče zopet stalno uradniško vlado na krmilo, kar mnogim ne bode všeč. Tako bode zbornica nekaj dni zopet mlatila prazno slamo nujnih predlogov, ki niso niti nujni, niti resni, četudi načelno važni. Gotovo je načelno važno, da so na železniških postajah v krajih z mešanim prebivalstvom dvojezični napisi. To zahtevajo že prometne koristi. Toda z nujnim predlogom načelno vprašanje ni rešeno. Zgodi se lahko, da nujni predlog ne dobi dvetretjinske večine, in vlada ima vezane roke za bližnjo bodočnost. Danes zbornica ves ljubi dan razpravlja o treh nujnih predlogih glede na železnične napise ob lokalnih progah Mikuliišovice-Rumburg in Toplice - Poriči. Češki poslanci zahtevajo češko - nemške, nemški poslanci izključno nemške napise. Doslej so govorili Burival, Neumann, dr. Kinder-mann, dr. Bahradnik, Kotla? in pl. Stran-sky. Razprava pa ni omejena le na te napise, marveč se dotika sploh češko -nemškega spora. Psovke, zmerjanje, stare pogrete fraze so navadni argumenti nemških radikalcev, krik, smeh in potrata časa so posledice takih razprav. Zato je pač že davno skrajni čas, da jezikovni zaikoni rešijo vsaj načelna narodna vprašanja. Izgredi na univerzah. Jutri prideta na vrsto nujna predloga Miihlvverthov glede izgredov na dunajski univerzi in Wolfov zaradi dogodkov v Pragi. Ljubljanski dogodki. Nadaljni nujni predlogi so Hribarjev o ljubljanskih dogodkih, Plojev in Roble-kov o dogodkih v Ptuju in Celju. S tem v zvezi se bode razpravljal tudi nujni predlog posl. Marckhla in tovarišev. To bode zopet zabava za občinstvo na galeriji! Vseh nujnih predlogov je menda še 12, ki jih zbornica težko reši ta teden. Italijanska univerza. Danes je vlada zbornici predložila načrt zakona, s katerim naj se na Dunaju ustanovi samostojna pravna fakulteta z italijanskimi predavanji. Korberjeva vlada je bila leta 1904 v načrtu določila sedež italijanski univerzi v Roveredu. Temu so se uprli Nemci in Italijani in isto leto je prenehala italijanska pravna fakulteta v Inomostu vsled znanih izgredov. OU novega leta 1906 imajo italijanski dijaki predavanja v svojem jeziku na graški univerzi. Sedaj se je vlada odločila, da ustanovi italijansko pravno fakulteto na Dunaju s 1. oktobrom 1909. Za letos bi znašali ustanovni in drugi stroški 77.000 K. V letošnjem proračunu je v ta namen na razpolago 44.000, ostalih 33.000 K bi vlada pokrila iz državne blagajne. Vladi je z ozirom na vnanji položaj mnogo na tem, da zbornica čimpreje reši to vprašanje. Italijanski poslanci zahtevajo, da se v Trstu ustanovi njih pravna fakulteta. Ne bodo pa izvajali skrajnih posledic, ako dobe na Dunaju popolnoma samostojno fakulteto s pravico doktorskih promocij. Pri tej priliki opozarjam na današnji uvodnik oficijoznega »Fremdenblatta« ki dokazuje, da Trst ni primerno mesto za italijansko visoko šolo. Trst ni čisto ita-Ijansko mesto. Okolica je skoraj čisto slovenska, pa tudi v mestu je velik del prebivalstva slovenski. »Slovenci imajo danes v Trstu 120 društev, več denarnih za- j vodov, marljivo inteligenco in mnogo na- j rodno organizovanega delavstva. Pri zadnjih državnozborskih volitvah so v štirih : volivnih okrajih italijanski kandidatje do- ! bili 7711 glasov, slovenski pa 3670. V okolici je bilo za slovenskega kandidata oddanih 4496 slovenskih glasov, nasproti le ■ 714 italijanskih. Torej so imeli v Trstu in okolici Slovenci 8166 glasov, Italijani 8425.« Iz tega pa je jasno, da bi se italijanska fakulteta v Trstu ne vzdrževala ' brezvednih bojev s slovanskim dijaštvom, | katero bi gotovo v velikem številu obiska-, valo tržaško fakulteto. Sicer pa Trst tudi kot največje avstrijsko pristanišče ni primerno mesto za visoko šolo. Iz teh razlogov se je vlada odločila za Dunaj, kjer : dobe italijanski dijaki tudi več učnih sred- ■ stev. Nov rudarski zakon. Vlada je danes zbornici predložila , tudi načrt, s katerim se izpremimja zasta-, reli rudarski zakon iz leta 1854. Glavni ; namen vladnega načrta je, da država omeji preveliko svobodo zasebnim podjetnikom v premogovnikih in varuje javne koristi svoje in prebivalstva. Da je to po-, trebno in koristno, nam priča velik krik , premogovih baronov a la Gutmann proti . vladnemu načrtu. Državnozborsko predsedstvo pri vladarju. Podpredsednik Pernerstorfer se tudi . z ostalim predsedstvom pokloni cesarju. Soc. dem. poslanci so se živahno posvetovali, če se sme Pernerstorfer pokloniti vladarju. Končno je obveljalo, da se pokloni. AVSTRO-OGRSKA. Spravna konferenca. Ni veliko upanja, da se vrši spravna j konferenca med Čehi in Nemci, ki jo želi Bienerth. Včeraj je izjavil Bienerth, da ' predloži jezikovni načrt zbornici in češkemu deželnemu zboru, ne glede na to, kako se izjavi konferenca. Čehi zahtevajo, naj j se uredi tudi jezikovno vprašanje na Niž-| jem Avstrijskem, na Moravskem in v Šle- 1 ziji. »Den« poroča, da se gre Nemcem ( zdaj za to, da strmoglavijo Bienertha. i Ogrska ministrska kriza. Na Dunaju sodijo, da nastane na Ogrskem ministrska kriza in da izstopi iz vlade Andrassy. Cesar poveri sestavo nove vlade Apponyiju ali pa Wekerlu. Mogoče i postane minister Justh. »Magyar Hirlap« : pa poroča, da Andrassyjeva demisija ne bo povzročila krize, na katero najmanj ; misli Andrassy. Tudi ogrski uradni brzo- ! av deincntujc vsa poročila o krizi. j Debrecinska demonstracija. Dne 14. aprila namerava posl. Nagy prirediti v Debrecinu demonstracijo v spomin sklepa ogrskega državnega zbora dne 14. aprila 1848, da zgube ogrski prestol Habsburžani, kar jc predlagal Košut. Proti Slovanom v Nemčiji. Iz Vratislava poročajo, da na vzhodu Nemčije odpuste industrijci in veleposestniki avstrijske slovanske delavce in najamejo ogrske, italijanske in srbske delavce. Milan Kristič vstopi v avstrijsko armado. Milan Kristič izjavlja, da niso resnična poročila, da je zapustil Budimpešto, nc da bi bil plačal hotelskih dolgov. Biva še v Budimpešti, študiral je elektrotehniko iu vstopi v avstrijsko armado. Karagjor-gjorgeviči ga vedno zasledujejo in mu strežejo po življenju. Pred dvema mesecema so mu oropali vse njegovo premoženje v Srbiji in zarubili njegova posestva, SRBIJA. Srbska ministrska kriza. — Srbska arti-ljerija. — Odstavljena srbska konzula v Londonu in v Solunu. Srbska ministrska kriza se je tako re-šiia, da jc kralj odklonil demisijo Veletni-rovičeve vlade in ji izjavil zaupnico. Trajna seveda ta rešitev ni, ker se z Velimiro-vičem ne strinja skupščina. — Vojni svet je dognal, da so nove topniške kroglje za nič. Razpočijo, predno bi morale, celo v topu. Novi brzostrelni topovi so zato brez pomena. — Srbska vlada je odstavila srbskega podkonzula v Londonu Jovanoviča. Jovanovič bi bil moral naročiti vojne potrebščine pri angleških tvrdkah, naročil jih je pa pri nemških iz osebnih interesov. Srbska vlada je zato odstavila Jovanoviča in stornirala vsa naročila v Nemčiji. — Srbski generalni konzul v Solunu Ljo-tič je odstavljen zaradi nerednosti pri zaračunanju denarja za vstaške čete. Ljotič se hoče maščevati in izroči javnosti spise, ki bodo zelo kompromitirali prestolonaslednika in radikalno stranko. 156 3 i Šivilje in učenke za izdelovanje finega perila sprejme Anton $arc, Ljubljana Sv. Petra c. 8. o .Y C a5 C O C/3 N C d) O 'E rt > O u V) D -s p 3 7\ O Marijin trg štev. 1. Največja zaloga najfinejših == barv== za umetnike, od dr. Sdionfclda & Co. Fine oljnato barve za študije, akvarelne trde in tekoče, tompera barve v tubah, pastelne barve. Raznobarvna kreda. Zlate in raznobarvne bronoe. Pristno in kovinsko zlato, srebro in aluminium v listih. Stampilijske barve. Oglje za risanje. Raznobarvne tinte in tuši. Slikarsko platno ln papir. Palete, škatlje za študije. Čopiči za :: umetnike, slikarje in pleskarje. :: = Najnovejši- slikarski vzoroi in papir za vzoroe po najnižji ceni, najnovejše in moderne suhe, kemične, ===== prstene in rudninske barve. - :: Priznano najboljše in najizdatnejSe :: = oljnate barve = za pleskarje, stavbne in pohištene mizarje === iu hišne posestnike itd. ===== :: priporoCa ;; Hdolf Hauptmann Prva kranjska tovarna oljnatih barv, flrnežev, lakov In steklarskega kle|a. ■ Prodaja najboljšega mizarskega ,. llma ===== po najniži oenl, ..... karbolineja • samo boljše vrste, = gipsa alabastra In stukaturnega za podo-2g61 barje In zldarfe. 1 = Ustanovljeno 1832. - :: Zahtevajte cenike! :: Podružnice: Praga t menjalnicami: Graben 15. Mala tiran. Meil. ulica 17, Baden, Brno, Ceika Lipa, Ceika Kamnlca, Moravski Zumberg, HSdUng, Novi Jiiln, , Pisen, Zvltava ln Llberce. Menjalnice na Dunaju: I. WollzelIe 10, Taborttraaie 4, III. Ungargasse 77 (vogal Rennwega), 111. L6-wengatse 27, IV. VVledner Hauptstrasie 12, V. SchSnbrunneritrasse 88 », VI. Gumpendorferstrasse 22, VII. Mnrlahllferstrasse 70, VIII. Lerchenfelder-strassc 132, IX. Alicrstrasse 32, XVIII. VVHhrlngerstrasit 82, XIX. Dflblinger Hauptstrasie 83, XIX. Hauptstrasie 32. II Menfalnlčna delniška družba MERCUR id ' DUNAJ, I., Wollzeile 1. Akc. kapital K 20,000.000. Res. zaklad K 8,000.000. • • • • • • • • !IIIlilHilllilllHlllilllW'HlilHliWP«PCTr Na|knlnntne|Sl nakup in prodaja vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, :: zastavni«:, srečk, deviz, valut in denarja. :: :: Zamenjava In eskomptiranje :: Izžrebanih zastavnlc in obligacij, srečk ln kuponov. ' Podružnice Spljet, Celovec ln Trst - Delniška glavnica -K 3,000.000; Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve niice 2 sprejema vloge na knjižice in na tekočI račun ter je obrestuje po čistih %% Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurzu. Podružnice Spljet, Celovec ln Trst Rezervni fond K 300.000. Ako kašljate, če ste hripavi, zaslezeni ali nahodni, ako težko dihate in se ponofci potite, kaže to, da ste se prehladili ali dobili influenco, vendar utegnejo imeti tudi ti simptomi važen pomen. Zato je potrebno, da preprečite nadaljne učinke in v Vašo korist rabite domače zdravilo Orkeny-jev lipov med (sirup), katerega hvalijo in priporočajo mnogi zdravniki. Mnogo zahvalnih pisem potrjuje ta izboren učinek. Vzorčna steklenica 6rkeny-jev lipovega medu (sirupa) stane K 3'—, velika steklenica K 5a ,3 steklenice po&tnine prosto K 15-— po povzetju ali če se pošlje denar naprej. Glavna zaloga za Avslro-Ogrsko: Lekarna pri .Apostolu', Budopešta, Josefsrlng 64, Depot 30. 3058 Izmed najboljšega najboljše! Da zadostim tudi najrazvajenejšim 'zahtevam, sem vpeljal vrsto pražene kave, ki presega v kakovosti, Izdatnosti in aromi najboljše. Ta kava je zmes naiizbranejšlh vrst, najfinejšega prolzvora in nudi :i čudovito fino, aromatično In oživljajočo pijačo. :i Z mlekom mešana tvori dober zajtrk in podlago k udobni malci, Brez mleka kot „Brn" je prijeten zaključek vsake pojedine ali veierje; Ima moS In oživlja. Prva ljubljanska velika pražarna za kavo Karol Planinšek Ljubljana, Dunajska cesta, vogal Sodnijske ul. 3244 12 8 Žreba nje ie danes zvečer. Jubilejne srečke za vdovski in sirotinski zaklad „Eintracht". 2200 dobitkov | krOtia 2200 dobitkov Glavni dobitek kron vreden Dobe se v c. kr. tobakarnah, loterijah, poštah, menjalnicah i. t. d. 3489 Vinske sode nekaj skoro novih, dobrih in močnih, od 600 do 1000 litrov proda po nizki oeni. Dobe se tudi sodi od 15 do 20 hektolitrov. a, 4 FRAN OASCIO Šele nburgove ulice št. 6. Otvoritev trgovine! "i1 Dovoljujem si slavnemu občinstvu najvljudneje naznaniti, da sem dne 16. septembra 1908 izstopil iz tvrdke Franc Xav. Sotivan, kjer sem se pod vodstvom svojega pokojnega očeta, g. Franc Ksav. Souvana star. trgovsko izobrazil in kjer sem bil pozneje več let kot družabnik in solastnik udeležen, in da otvorim začetkom februarja 1909 v svojih lastnih prostorih Mestni trg št. 22 in 23 manufakturno trgovino na drobno pod protokolirano tvrdko 159 6-2 ■ 9 FRANC SOUVAN, Sin v Ze 1. januarja 1909 otvorjeni oddelek na debelo pa se nahaja začasno do preselitve Pred škofijo št. I, II. nadstr. Ker se nahajam v jako dobrih kupčijskih zvezah, zagotavljam cenjeno občinstvo, da bo moja nova trgovina ustrezala vsem zahtevam, ker bo opremljena z blagom od najbolj priproste do najfinejše vrste, in ker bom gledal na strogo solidnost in nizke cene. — Dovoljujem si torej izreči cenjenemu občinstvu prisrčno zahvalo za v teku toliko let kot solastniku tvrdke „Franc Xav Souvan" izkazano mi zaupanje ter prosim obenem, da mi je ohrani v polni meri tudi sedaj kot lastniku nove tvrdke. — Slednjič naznanjam slavnemu občinstvu, da sem se ravnokar povrnil z Dunaja, kamor sem se podal v posebni skrbi za svoj oddelek na drobno. Nakupil sem samo najnovejše in najboljše blago in prosim, da se cenjeno občinstvo izvoli samo prepričati in me počastiti z obilnim nakupom. Z odličnim spoštovanjem Franc Ksairer Souvan mlajši lastnik tvrdke Franc Souvan, sin. Delniška; družba, združenih pivovaren Žalec in Laško Specialiteta: „Salvator" (črno pivo a la monakovsko). — Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187). ~~ p°S'ljatve na dom sorejema restavrater »Narodnega doma" g. Kržišnlfa. (Telefon It. 82.) - f Poslanec Gostinčar je vložil dve peticiji, eno vdov državnih uslužbencev za zboljšanje penzij itd., druga je pa poštnih uslužbencev v Ljubljani zaradi regulacije službe in plač. Vložil je tudi predlog, da se nastavijo cestarji stalno in da se jim dajo vse ugodnosti državnih služabnikov. Predlog se je takoj izročil odseku za državne uslužbence. -r Iz deželne bolnice. Kot sekundariji so vstopili v deželno bolnico gg.: dr. Alojzij bledita, dr. Emil Vašek in dr. Otokar Kočer. : Proti laški univerzi v Trstu je priobčil v raznih nemških listih oster članek nemški časnikarski odbor v Trstu. -,L Kanonično umeščen je bil včeraj na župnijo Železniki č. g. Val. Marčič, do-zdaj župnik na Slapu. Čudna kvalifikacija. Za vodjo nove goriške deželne blaznice je določen zdravnik — špecijalist za oči — dr. Ernst Frat-nicli, ki nima nobene druge kvalifikacije za to važno mesto, nego to, da je nečak deželnega glavarja Pajerja. To pa seveda zadostuje. — Češko veteransko društvo v Rica-nu pri Pragi je sklenilo, da se društvo razpusti, obleke veterancev pa 'podarijo mestni občini za mestne pometače. Druga češka veteranska društva nameravajo posnemati ricanske veterance. G. kr. finančno ravnateljstvo za Kranjsko nam naznanja: C. kr. finančno ministrstvo je z odlokom z dne 20. januarja 1909 štev. 4607 dodatno k odloku z dne 23. decembra 1908 št. 91169 dovolilo, da se smejo že pripravi ene drozge iz suhih sliv še po dose-daj veljavnem načinu prekuhati. — S pošte. Višji poštni oficijal gosp. Anton Tomazin v Gradcu je dobil častno svetinjo za 401etno zvesto službovanje. Konferenca »Sodalitatis« za ribniško dekanijo bo prihodnjo sredo, dne 27. januarja, ob 10. uri v Ribnici. Štajerske noulce. š Za nemško uradništvo na Spodnjem Štajerskem. Poslanec dr. Marckhl v »Deutsche Wacht« obširno razpravlja o sredstvih, kako ohraniti in razširiti nemško uredništvo na Spodnjem Štajerskem. Nemški uradnfki morajo ustanoviti uradniško organizacijo na narodni podlagi. Za naraščaj je reba skrbeti iz Gorenje Štajerske. Ker je pouk na srednjih šolah za Nemce nezadosten, pravi Marckhl, se morajo vršiti kurzi za pouk slovenščine, kakršni se vrše za sodnijske uradnike, tudi za uradnike drugih kategorij. Ker bi vlada morda tega ne storila, naj se to stori s privatnimi sredstvi. Ker često uradniki iz Gorenje Štajerske ne gredo radi na Sp. Štajersko, ker nimajo denarja, naj se napravijo v ta namen posebna podporna društva, ki naj dajo nemškim uradnikom podpore pod pogojem, da ostanejo na Spod. Štajerskem in da se priuče slovenščine. š »Marburgerca« z dne 19. jan. je bila konfiscirana. š Imenovan je župnikom na novoustanovljeni župniji sv. Marjete na Planini tamošnji č. g. provizor Franc Garther in bode na isto dne 1. februarja kanonično umeščen. š Opustil je odvetništvo g. dr. J. Ser-nec v Mariboru. Potres v južni Italiji. Zemlja se še vedno trese. Sveti oče je zaslišal duhovniško komisijo, ki mu je podrobno poročala o nesreči in se ji je zahvalil za njeno delo. Škodo po potresu cenijo na dve milijardi lir. Na Ogrskem so naročili iz južne Italije 40.000 meterskih stotov lesa v vrednosti 1,400.000 kron. Nov vulkan. Iz Manile poročajo, da je na Luzonu izbruhnil vulkan Lagnas in napravil veliko škodo. Uničena je vsa žetev. Llublianske novice. lj Predavanje v »Krščanski ženski zvezi«. Jutri, 22. t. m., bo predavanje v »Krščanski ženski zvezi«. Predava dr. Jos. Jerše. lj Društvo »Abstinent« ima danes zvečer ob 6. predavanje. Ij Sodni depozitni urad in slovenščina. Nedavno smo poročali, da je tukajšnji sodni depozitni urad koj po novem letu nenadoma in zoper dosedanji pravilni Običaj pričel na slovenska sodna naročila poročati nemški. Izvedeli smo, da se je ta nezakonita sprememba zgodila brez vednosti in zoper voljo sedanjega predstojnika okrajnega sodišča, pa tudi brez krivde depozitnega urada, zgolj vsled nekega ne-sporazumljenja, 'povzročenega po tretji nepoklicani osebi. Sedaj je stvar zopet spravljena v pravi tir in depozitni urad posluje jezikovno pravilno, kakor je po sloval 'Doprej. lj Kordon. V svojem odgovoru na Schuarzov ekspoze v deželnem zboru izvaja ljubljanski župan, da je 19. septembra deželnemu predsedniku predlagal, naj se samo kazina zastraži z vojaškim kor-donom, ki naj se. potegne čez Šelenburg. ulice do Radeckega spomenika in od ondot po srednjem Zvezdnem drevoredu do nunskega poslopja. Zupan pristavlja, da deželni predsednik na ta gotovo povsem umestni nasvet ni pristal, temveč je dal zapreti ves Kongresni trg. Mi se ne strinjamo z županom, da bi bil njegov nasvet umesten. Splošno znano je, da Ljubljančani 19. septembra niso bili razpoloženi za demonstracije. Ce se pa napravi zapah in Ljubljančani ne sinejo iti. kamor bi radi šli. se ustavijo pred njim, se nekaj časa jeze, prično žvižgati; demonstracija je napravljena. V soboto 19. septembra bi ne bilo najbrže nikakih demonstracij, ko bi ne bilo napravilo vojaštvo že ob šesti uri zvečer zapah ob kazini. Obžalujemo, da se je zaprla 19. septembra Zvezda z zapahom, kakor tu-di, da je nasvetoval župan zapah. Krožeče patrulje bi bile 19. septembra popolnoma zadostovale. S tem pa, da je petrificiral Hribar zapah, je postal gospodar ulice voiak. Kaj pa to pomeni, ve vsak. Pokazal nam je, žal, to tudi 20. september, ko je rdečila slovenska kri ljubljansko zemljo. t Ivan Kuralt. Po dolgotrajni, zelo mučni bolezni se je 19. t. m. preselil v večnost gospod Ivan Kuralt, c. kr. sodni pristav v pokoju. Umrl je v 64. letu svoje dobe za rakom. Rajnik se je narodil pod kmetskim krovom v Ratečah na Gorenjskem, ter po absolviranih pravnih ukih stopil v sodno službo. Služboval je v Krškem, Ribnici, Radečah pri Zidanem mostu in končno v Gornjem gradu. Šikane tedanjega gornjegradskega sodnika Rotli-schadelna, kateremu je vrlo sekundiral notar Scluvarzenberg — oba pasionirana nemškutarja, ki nista mogla živega videti narodnjaka Kuralta — so imele za tega usodepolne, dalekosežne posledice. Jedva 431eten je bil vpokojen z minimalno pokojnino. Kot penzij on is t se je naselil v Ljubljani. Zadnjih pet let je deloval v pisarni dr. Šusteršiča. Vsak, kdor se je tam seznanil s tihim, poštenim možem, ga bo ohranil v najboljšem spominu. Umrli Kuralt je bil idealen rodoljub in velik ljubitelj slovenske knjige. Od ust si je pritrgo val, da si je mogel nabavljati slovensko čtivo. Bil je izza leta 1876 tudi ustanov,nik »Slovenske Matice« in baš tako »Mohorjevi družbi«. Pogreb se je vršil včeraj ob 4. uri popoldne s Čopove ceste št. 10 na pokopališče k sv. Križu. Da je pokojnemu blag spomin in lahka domača gruda! Ij Slovenski modni atelje v Ljubljani. Kakor se čuje, dobimo v Ljubljani modni atelje, kateri bode urejen popolnoma po dunajskem vzorcu ter bode najbrže edini svoje vrste. To- bode nekaj izvanrednega za naše dame. Ij Redek jubilej. Včeraj je gosp. Kare Pogačnik iz Hradeckega vasi št. 24 praznoval 40-letnico odkar opravlja v vse stransko zadovoljnost posel čistilca par nih kotlov v kurilnici tukajšnje južne že leznice. Višji strojni nadzornik se je vznesenih besedah spominjal dolge dobe v kateri jc jubilar vedno vestno, marljivo in zanesljivo opravljal svoj nelahki posel. V znak posebnega priznanja mu je tudi izročil primerno častno darilo južne železnice. Mnogoštevilnim prijateljem in čestilcein čilega 74-letnega gospoda Pogačnika se tudi mi pridružujemo s svojinn čestitkami in mu kličemo: »Na mnoga leta!« lj Tajinstvena smrt. Sinoči je meše-tarjeva žena, 491etna Marija Pengretova v svojem stanovanju na Radeckega cesti št. 2 nenadoma umrla. Ker sta se z možem, oba nekoliko nadelana, preje prepirala in tepla, je vsled tega na lice mesta došla policijska komisija dala moža začasno pripreti. Ker pokojnica ni imela nobenega znaka kake poškodbe, jo bodo raztelesili in bodemo o uspehu poročali jutri. Ij Oklofutani kapelnik nemškega gledališča. Dne 23. decembra minulega leta se je dogodil v tukajšnjem nemškem gledališču slučaj, da je tenorflt Leser-L a s a no oklofutal kaoelnika M ii 11 e r -P r e ni a. Leserja so nato aretirali, češ, da je zakrivil zločin javnega nasilstva, ali državno pravdništvo ie stvar ublažilo in včeraj je stal Leser pred tukajšnjim okrajnim sodnikom, obtožen lahke telesne poškodbe. Sodil je dež. sod. svetnik Mohorič, državno pravdništvo pa je zastopal Ernest Chonu. Poročali smo, da je bil obsojen l.eser samo na 5 K. Pri obravnavi so prišle na dan nečuvene stvari, kako so pri ljubljanskem nemškem gledališču postopali z umetnikom pevcem Leserjem. ki je bil član dvorne opere v Draždanih in jc prišel v Ljubljano, da se še bolj izvežba v velikih partijah. Posebno na piki je imel Leserja 28-letni kapelnik Miiller, ki jc hotel Leseria pri uprizoritvi »Trubadurja« v Celju naravnost uničiti z napačnim taktom, s tem da mu ni dal znamenje in da je enkrat celo naravnost prenehal z orkest- • rom. Leser je vzlic temu ob odobravanju občinstva pel svojo ulogo do konca. Ze prej pa so Miiller in njegovi tovariši, pred predstavo hoteli škodovati Leserju s tem, da so mu v kavarni od vseh strani puhali dim smrdečih srpodk v obraz. Leser je bil tako razburjen, da je obolel in prišel šele 22. decembra v Ljubljano. Drugi dan je ibtel od ravnatelja Wolfa zadoščenja, a ta ga je vrgel iz svoje pisarne. Ko je potem na odru govoril s svojimi tovariši, je prišel zraven tudi kapelnik Miiller ter ga tako izzivalno fiksiral ter mu rekel: »Ach. der Nero«, da je Leserju zavrela.kri in je Miillerja oklofutal. Razburjen je bil tako. da ni vedel, kai dela. Leser, dasi obsojen, ima vendar zadoščenje, da je razkrinkal nizke spletke svojih nasprotnikov. Po svetu bo lahko pripovedoval o »kulturnem« delu ljubljanskega nemškega gledališča. Ij Umrl je mesar Jožel Richter. Telefonsko In brzojavna porodlo. CESAR O DELOVANJU KRANJSKEGA DEŽELNEGA ZBORA. Dunaj, 21. januarja. Cesar je danes sprejel v avdijenci nove podpredsednike državnega zbora: Pogačnika, dr. Stein-wenderja, Zazvorko, Pernerstorferja. Vodil jih je k cesarju dr. Weiskirchner. Cesar je vprašal Pogačnika, ako je tudi član kranjskega deželnega zbora. Pogačnik je pritrdil. Cesar: »Kranjski deželni zbor je v zadnjem zasedanju veliko napravil.« Pogačnik je omenil nato, da je razširjeni deželni zbor po večletnem boju za volivno reformo poizkušal zamujeno dohiteti. Cesar je vprašal Pogačnika, ako upa na redno delo kranjskega deželnega zbora, kar. je Pogačnik pritrdil. S Perncr-storferjem se je cesar razgovarjal o parlamentarnem delu. NUJNI PREDLOG DR. BENKOVlCEV. - ODPRAVIJO NAJ SE VSI MINISTRI-ROJAKI. 1 Dunaj, 21. jan. V današnji seji državnega zbora je dr. Benkovič vložil nujni predlog, naj se odpravijo vsi ministri-rojaki, ker so taka ministrska mesta ne-postavna in proti določbam odgovornosti. Povod temu nujnemu predlogu je agita-cijsko delovanje nemškega ministra-roja-ka. Nujni predlog zahteva od vlade, naj odpravo mest ministrov-rojakov predloži na merodajnem mestu. DRŽAVNI ZBOR. Dunaj, 21. jan. Danes je zbornica odklonila vse nujne predloge glede na dvo-jezičnost na čeških lokalnih železnicah. Za čeških radikalcev nujni predlog, ki zahteva dvojezične napise, so glasovali Čehi. Jugoslovani, Rusini, češki socialni demo-kratje; proti so glasovali vsi Nemci in nemški socialni demokratje, za nemški nujni predlog, ki je za samonemške napise, so glasovali tudi Rusini, kar je vzbudilo ogorčenje med Slovani, in vsi Nemci. Nemški socialni demokratje so se vzdržali glasovanja. Dunaj, 21. januarja. Zbornica razpravlja o nujnem predlogu poslanca Kalina glede podpor sirotam in vdovam v vojski padlib vojakov. MLADOČEHI PROTI JUGOSLOVANOM. Dunaj, 21. januarja. Danes se je seja aneksijskega odbora državnega zbora mogla šele vršiti, ko je seja načelnikov določila predsednika. Za predsednika je izvoljen dr. Pacak,, za namestnika dr. Ebenhoch. Jugoslovani so ogorčeni na Mladočehe, posebno na Kramafa, ki je to napravil in udaril s tem Jugoslovane na glavo. Jugoslovani poudarjajo, da so oni na aneksiji najbolj interesirani. Jugoslovane hočejo sedaj s tem potolažiti, da jim oblujbljajo referenta, ki naj bi bil dr. Krek ali dr. Lagina. PROTI ČEŠKO-NEMŠKI ENKETI. Dunaj, 21. januarja. Nemškonacional-na zveza se je danes izjavila proti češko-uemški enketi in je zahtevala od vlade, naj brez etikete predloži jezikovni načrt. ZA NEZVESTE MOŽE IN ŽENE. New-York, 21. januarja. Tukajšnja država zbornica bo sprejela zakon, ki določa za zakonolomstvo kazen od 15 do 20 let zapora. PRAŠKA OBČINA PROTI PRAŠKI POLICIJI. Praga, 21. januarja. Svoj čas je občinski svet sklenil, da odpove državni policij iprostore, ki jih je bila najela v palači grofa SvIvLnTaroucca na Prik oprli za policijsko ekspozituro. Ker je najemna pogodba veljavna še celo leto, je občina erar tožila na razveljavljenje pogodbe. Ker se pri prvem naroku ni dosegla poravnava, je bil erarju določen rok, da pismeno odgovori na tožbo. POTRESI. Brindisi, 21. januarja. Včeraj zvečer je bil tu močan potresni sunek. Prebivalstvo je bežalo iz hiš in je prenočevalo na prostem. Aja, 21. januarja. Ponoči sta bila t i dva močna optresna sunka. Škode ni. Carigrad, 21. januarja. Včerai je bil v smirnskem zalivu močan potres. Listi poročajo, da se jc v Phohia podrlo 679 hiš. v rugniku soli sta dve osebi mrtvi. jenja z uživanjem Scottove emulzije. Zdravniki, babice in stariši pripozna-vajo to s tisoči potrdili. Scottova emulzija pomaga z intenzivno močjo, ki izvira iz najboljših sestavin in iz originalnega Scottovega ravnanja. Splošno zdravje se zboljša že po porabi prve steklenice Scottove emulzije. Cena originalne steklenice 2 K 50 vin. - Dobi se v vseh lekarnah. t*riistna le s to &namko — ribičem •—kotga-rancijskim znakom Scottove-jfft ravnanja. 177 1-1 t Premiuul je včeraj zvečer naš ljubljeni sinko MHIanček v nežni starosti 2 let. Ljubljana, 21. januarja 1909. Žalujoča rodbina inžener Zajčera. Razpis dopolnilnih volitev za trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani, Podpisana volilna komisija daje volilcem trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na znanje, da se bo pred volilno komisijo vršila volitev ali z ustnim glasovanjem aH z osebnim oddajanjem napisanih glasovnic 28. januarja 1909 od devetih dopoludne do treh popoludne v prostorih trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani (Šolski drevored, št. 2., I. nadstropje). Ob 3. uri popoludne se bo to glasovanje končalo. Volitev se vrši javno. Volilcu se daje, kakor je že zgoraj omenjeno, na izvoljo, da voli ali a) ustno, ali b) da svoje može na glasovnici napisane osebno poda volilni komisiji, ali c) da s svojim imenom podpisano glasovnico pošlje c. kr. volilni komisiji »ep obenem odda oziroma priloži izkaznico. Ta odposlatev se sme izvršiti po c. kr. pošti ali s posebnimi poslanci. Glasovnice se smejo odprte ali zaprte oddajati ali dopošiljati. Na zaprtih glasovnicah mora biti zunaj zapisano ime volilčevo. Tisti volilci, ki volijo tako, da dopošiljajo napisane in podpisane glasovnice, morajo svoje glasovnice z izkaznicami vred tako poslati, da jih najkasneje do 28. januarja 1909 do 3. ure popoludne dobi c. kr. volilna komisija v Ljubljani. Po preteku časa, določenega za osebno oddajanje glasov, se bo takoj pričelo s štetjem glasov. Na glasovnice, dospele med štetjem glasov, se ne bo nič več oziralo. Zgoraj navedene tiskovine (izkaznice, glasovnice, razpis volitve), kakor tudi vse vloge volivcev na volilno komisijo se pošiljajo po pošti poštnina proste, ako imajo na adresi pristavek: ,V voiit-venih zadevah trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani". Volilci I. volilne kategorije trgovinskega odseka dobe rujave glasovnice in volijo dva člana. Volilci II. volilne kategorije trgovinskega odseka dobe modre glasovnice in volijo dva prava člana. Volilci III. volilne kategorije trgovinskega odseka dobe rumene glasovnice in volijo dva prava člana. Volilci I. volilne kategorije obrtnega odseka dobe zelene glasovnice in volijo enega pravega člana. Volilci II. volilne kategorije obrtnega odseka dobe rdeče glasovnice in volijo dva prava člana. Volilci III. volilne kategorije obrtnega odseka dobe bele glasovnice in volijo štiri prave člane. Volilci IV. volilne kategorije obrtnega odseka dobe višnjeve glasovnice in volijo dva prava člana Vsaka volilna kategorija voli sama zase njej pripadajoče število pravih članov. Opozarja se pa tu posebno, da se smejo volilci, ki imajo volilno pravico v enem odseku, voliti v vseh kategorijah tistega odseka. Daljni pouk je v razpisu volitve, ki sc dostavi vsakemu volilcu. V Ljubljani, dne 18 januarja 1909. C. kr. volilna komisija za trgovsko in obrtnUko zbornico v Ljubljani. 172 21 Predsednik: Kulavics 1. r. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je Bogu vsemogočnemu dopadlo poklicati k Sebi našo najboljšo sestro in teto, gospodično Julijo Knavs ki je po dolgi mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 28. letu svoje starosti, včeraj ob 5 uri popoldne mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bode v petek dne 22 t. m. ob 1/2 3 uri popoldne iz hiše žalosti. Vogelne ul. št. 1. na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. 175 1-1 Nepozabno pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev. Ljubljana, dne 21. januarja 1909. Žalujoči ostali. Širite, naročajte »Slovenca"! t 174 1-1 Naša članica gospodična Julija Knavs je danes po dolgotrajni bolezni preminula. Pogreb se vrši v petek, dne 22. t. m. oh '/23 uri popoludne od hiše žalosti, Vogelne ulice št. 1. Ob odpiti gomili žaluje podpisano društvo Bodi jej blag spomin! V Ljubljani, dne 20. januarja 1909. Društvo odvetniških In notarskih uradnikov za Kranjsko v Ljubljani. |f M K* Tužnim srcem javljamo vsem prijateljem in znancem prežalostno vest o nenadomestni izgubi ljubljenega so-proga, brata in strica, gospoda Josipa Rihtar ki je po kratkem hudem trpljenju 20 t. m. ob pol 1 uri popoldne mirno v Gospodu zaspal. Zemski ostanki dragega pokojnika se v petek dne 22. t. m. ob 4 uri popoldne v mrtvašnici pri sv. Krištofu slovesno blagoslove in na pokopališču pri sv. Križu pokopljejo. Posmrtnice brale se bodo v raznih cerkvah. Prosi se tihega sožalja. Ljubljana, 21. januarja 1909. Žalujoči ostali. Hestp rsaaega posebnega obvestila. 71 S febr livarski m terminom se odda v najem i-i velik hlev za 12 do 14 konj ali govedi z vsemi potrebnimi stranskimi prostori. Posebno je pripraven za kako mlekarsko podjetje. — Poleg hleva je vrt. — Več se izve pri gospej Lujizi Lassnik Wolfove ulice št. I, V LJUBLJANI, Wolfove ulice št. I. TRŽNE CENE. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 21. januarja. Pšenica za april 12 72 Pšenica za oktober I. 1009 . . . 10 84 Rž za april I. 1909 10 04 Oves t. april . 8 50 Koruza za maj 1.1909 . . 7 26 Efektiv 5 dražje ffleteorologično poročilo. Višina n. morjem 306'2 m. sred. zračni tlak 736*0 mm B 0 a Čas opazovanja Stanje barometra v mm Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo n g S ° E > 20 9. zveč. 740-5 0-3 sl. szah. oblačno 21 7. zjutr 421 -33 sl. svzh. jasno 00 2. pop 42-0 i-4 brezvetr. Srednja včerajšnja temp. 0-6°, norm. — 2\ Z Pokop t . 50.000 PAROV ČEVLJEV I - 4 para čevljev ta urno K 7*—. Vsled plačlnega zastanka nekaterih velikih tovarn sem bil poverjen prodajati večje zaloge čevljev globoko pod lastno ceno. Prodajam torej dva para moških in dva paia ženskih čevljev na zadrgo iz rjavega ali črnega galoširanega usnja z močnimi podplati, zelo el.gantna, najnovejša oblika Velikost po oblikah 1< 4 3 -1 Vsi štirje pari stanejo samo K 7 — l'o>llja s« proti povzetju. - Zamena dovol|ena >11 denar nizaj P. LUST, izvoz čevljev, Krakov 51. Kuharica kot gospodinja ie v«6 let v iupniš&u, srednje starosti, želi stopiti v enako služb". _ Naslov nove upravn. 163 3 — 1 Ljubljanska kreditna banka Stritarjeve nlice 2 V Ljubljani Stritarjeve ulice 2 sprejema zglasila na razpisano subskripcijo nove 4VI0 ruske rente iz 1.1909 po originalnem kurzu = K 891« = za IOO kron nominale. Subskripcija se vrši v petek »r dne 22. t. m. -kr Naročila iz dežele prosimo izvršiti brzojavnim potom napozneje dne 22. t. m. do 6. ure popoldne. Ljubljana, dne 20. jan 1909. Ljubljanska kreditna banka. 170 1-1 miimimminrairaimmni Trgovina na drobno Franc Ksav. Souvan je združeno do otvoritve noveao lokala i detajlno trgovino = v Meisovi hiši, Mestni trg štev. 24. = 169 1