Spomini na dneve v JLA bodo kljub vsemu prijetni
Vojašnica v Grosupljem je ravno tako kot drugje Jugoslavija v malem. Tu opravljajo svoje dolžnosti vojaki iz vseh naših republik in pokrajin. Kako se med nami počutijo, kako živijo. smo jih povprašali na priložnostnem obisku ob dnevu JLA. V razgovo-ru so sodelovali Niko Selakovič iz .lesenic, Izet Šakič iz Ruda (kjer je bila 22. decembra ustanovljena prva proletarska brigada) ter Jablan Cojkič iz Žagubice pri Boru.
Mladi fantje, ki so na služenju vojaškega roka v grosupeljski vojašnici, imajo precej odgovorne naloge, tako da jim delovni čas hitro mine. Popoldan imajo mož-nost, da se ukvarjajo s športom (nogomet, odbojka, namizni tenis) ali pa igrajo šah ter — normalno — pišejo pisma. Sodelovanje z mladimi v Grosupljem je omejeno na kulturna in športna srečanja, ki pa se žal odvijajo le v času prazno-vanja 22. decembra. Razgovoru sta prisostvovala tudi kapetan Keravica in poročnfk Vujovid, ki sta glede na nekajletno pozna-vanje razmer ugotovila, da bi srečanja s »civili« — mladimi iz Grosupljega — morala biti orga-nizirana preko celega leta. Sami so pričeli z obiski vojakov v naših delovnih organizacijah. V »Black and Decker«-ju so bili npr. letos že drugič in ob ogledu proizvod-
nje je marsikateri vojak prvikrat v stiku z združenim delom, saj večina od njih odide v JLA takoj po končani šoli. Starešine načrtu-jejo tudi obiske v drugih OZD.
V KS Grosuplje imamo številna društva, vendar le strelci, kolesarji in v zadnjem času balinarji bolj organizirano sodelujejo z vojaki. Kino predstave v Grosupljem so dosti redno obiskovane in Izet je s
sporedom kar zadovoljen. Glede na bližino Ljubljane in možnost, da vojaki tja lahko gredo, je premalo izkoriščena ponudba gle-dališč   in   Cankarjevega   doma.
Večje je zanimanje za športne in zabavne prireditve. Niko, Izet in Jablan so seznanjeni z možnostjo, da se po končanem obveznem služenju  tudi  zaposlijo  v  JLA.
Vendar od njih nihče tega ne namerava. Niko, ki bo v času izida številke časopisa že doma, je zaposlen v Železarni kot strojni tehnik. Izet, ki je KV strugar, še ni bil zaposlen. Upa pa, da bo s poklicem, ki ga ima, v okolici doma lahko našel ustrezno delo. Jablan je delal doma na kmetiji, vendar se po petih mesecih, ko bo doma, namerava zaposliti. Oba sta daleč od doma. a domotožje nima veze z oddaljenostjo. Vsi trije so pohvalili starešine, saj se z vojaki dobro razumejo in jim tudi pomagajo, če želijo.
Spomini na težave in lepe trenutke bodo v vsakem od njih ostali. Upamo, da na Grosuplje in vojašnico, v glavnem prijetni. Naloga starešin in DPO ter društev v kraju pa je, da bodočim vojakom zagotovijo še več obi-skov OZD, zanimivosti in sodelo-vanja z mladimi.
I. R. Foto: M. Žurman