Št. 25	3. junij	Leto izdaje: III
MARIJA KLAJDARIČ-RAŠL IZ DSSS NOVI PREDSEDNIK DELAVSKEGA SVETA DELOVNE ORGANIZACIJEs NJEN NAMESTNIK PA MATKO ŠMIGOC IZ TOZD KOVINSKA OBDELAVA,
Če bi sklepali po prvi seji novoizvoljenih delegatov delavskega sveta D0S potem lahko pričakujemo izredno živahno dejavnost naj-viSjega samoupravnega organa DO. Morda pa je bila ta seja živahnejša glede na pomembne in občuti jive točke dnevnega reda. Pred delegati so namreč bili razgrnjeni predeanacijcki programi temelj nih organizacijs ki so poslovale v prvem tromesečju tega leta z metnjami. V predsanacijskih programih je zapisano le to3 kar je možno sanarati z obstoječimi kapacitetamis z večjim angažiranjem vseh služb in vsakega posameznika. Žal v predsanacijske programe temeljne organizacije niso mogle zapisati^ da so za odpravo motenj potrebna nova oprema^ ker se zavedaj o ± da ta cas vlaganj a v novo strojno opremo niso možna čeprav vemOj da z obstoječo opremo dolgo ne bo možno zadržati ostrih zahtev tržišča po kvaliteti in predvsem nizkih ceyiah.
Ob vsem tem pa bi v predsanacijskih programih človek pričakoval tudi kakšen zahtevek za ugotavljanje osebne odgovornosti za nastale motnje^ če je seveda to potrebno. Ob tem naj 'še zapišem^ da so delegati zahtevali odgovornost tistih, direktorjev TOZDs ki si niso kljub temu^ da je rokovnik sej DS DO znan že od začetka le taa uredili časa za tolmačenje programa za odpravo motenj predvsem zatos da bi lahko odg ovar j ali na morebitna vprašanja delegatov.
DS predlaga DS TOZD Vzmetarna3 (direktor.-je sicer prišel na- samem kqncw. seje) .^Vzdrževanje'-inv-Vel-Cka oprema^ da ugotovi jo \ odgovornost .njihovih direktorjev zaradi neudeležbe na seji DS DO.
Zdaj lahko z veseljem zapišem^ da je potrjen letni plan DO AGIS za. tekoče leto. Ob tem je treba zapisati še to., da priprava letošnjega plana glede na velike zahteve, ki jih postav' ja poslovna politika nikakor ni bila lahka-, da je bilo potrebnih, mnogo usklajevanj in popravkov končnih tabel tudi zaradi neresnoti določenih nosilcev planiranja^ ki so z nekvalitetnimi in nepravočasnimi podatki zavirali pravočasno izdelavo in potrditev letnega plana.
Naj bo tako ali drugače^ za nami je. Zdaj jo pred nami realizacijo, zastavljenih ciljev.

Izhodišča^ ki so vgrajena v letnem planu za leto 1987 so sledeča’
-	6% fizična rast proizvodnje
-	3% rast produktivnosti
-	1^5% rast zaposlenosti
-	3% realna rast osebnih dohodkov
-	akumulacija^ ki jo dosega branža
-	12% realno povečanje izvoza
-	upoštevana 75% rast stopnje inflacije.
Z upoštevanjemzgoraj navedenih usmeritev3 je realizacija prihodka naslednja:
~ domači trg 23.032.873.980 ali 120% več kot v letu 1986
-	izvoz	1.093.758.500 ali 46% več kot v letu 1986
-	interna realizacija 3.679.490.840 ali l457o več kot v letu 1986
-	skupaj celotni prihodek DO AGIS 33.580.848.020 ali 103% več kot v letu 19 86.
Materialni stroški so planirani v višini planirane inflacije. Porabljena sredstva so tako planirana v višini 58% z ozirom na leto 1986.
Rast dohodka pokriva zahteve resolucij e s po kateri bi naj planira ni osebni dohodki in skupna poraba zastajali za rastjo dohodka. Osebni dohodki planirani v skladu z navedeno usmeritvijo se pove-cujejo v masi glede na leto 1986 za 113% (izplačilni faktor 147.800i> medtem., ko se naložbe v skladu skupne porabe in stanovanjski del skupne porabe povečujejo za 165%.
Delovna organizacija planiraj da bo v letu 1987 zaposlila v povprs čju 27 novih ljudi brez pripravnikov.
Izločanja iz dohodka rastejo v skladu z resolucijskimi usmeritve. ■ mi ter zaostajajo za rastjo dohodka. Delež le-teh v dohodku se je zmanjšal iz 35.33% na 34^39%.
Planirane naložbe v sklade znašajo:
-	poslovni sklad	561.562.200
-	rezervni sklad	436.672.960
-	sklad skupne porabe 316.400.000
Delegati so bili seznanjeni o poteku projektne naloge galvanske zaščite in plastificiranja. Projektna dokumentacija projekta plasti ficiranj a je pripeljana v zaključno fazo. Urejanje projektne do kurnentacij e galvanske zaščite se nadaljuj e kljub temuj da ta čas ni zagotovljenih sredstev. Dejstvo je namreč;, da je zaradi izredno slabih delovnih pogojev v obstoječi galvaniki in pa potrebe po širitvi kapacitet moramo delati na uresničitvi načrtovanega projekta .
Kot to določa statut DO in pravilnik o delovnih razmerjih je sindikat po zaključnem računu^ zaradi čakanja na zahtevane podatke od strokovnih službs šele zdaj razpravi j al o družbenopolitični oceni direktorja delovne organizacij e. Glede na posredovane podatke sindikat ni podal pozitivne ocene. Pozneje so o isti temi razpravljale še DPO D03 ki so ugotoviles da ni primeren trenuteks da se ukvarjamo z to problematiko ampaks da strnemo vrste v borbi za realizacij o zastavljenih ciljev ob tem pa so predlagale DS DOj
da imenuje v skladu s pravilnikom o delovnem razmerju komisijo z nalogo^ da ugotovi prispevek direktor j a DO k rezultatom taksnim kot paS so (po trditvah nekaterih glede na splošno stanje gospodarstva celo dobri).
Zaradi ne zaupanj a sindikata je direktor ponudil ze na posvetu poslovodnih organov najavljeni odstop. Odstopa delavski svet ni sprejel saj meni j da bi to v tem trenutku pomenilo za Agis še dodatno težavo.
Ker se je na seji pojavilo vec nejasnosti v zvezi z opravičenostjo imenovanja omenjene komisije in pa glede na utrujenost delegatov saj je seja trajala ze tri in pol ure, so se dogovorili, da bo ta točka predmet razprave na naslednji seji DS DO.
Prav bi bilo, da bi se z takšnimi razpravami in s strpnim dialogom problemi, razreševali in ne zapletali.
j SINDIKAT PRED TEŽKO IN ODGOVORNO NALOGO !	M.
j___________________________________ l
Po zaključnem računu je naloga sindikdata, da oceni prispevek vodstva DO in vodstev TOZD k poslovni uspešnosti ali neuspešnosti TOZD in DO.
Pa bi bila ocena kar se da realna in podkrepij ena s podatki, je sindikat želel zbrati vse podatke o doseženih planskih ciljih poslovne politike. Zbiranje teh podatkov se je zavleklo skoraj dva Meseca, kar je tudi glavni razlog zakaj teče razprava o oceni vodstva po zaključnem računu šele konca meseca maja oziroma junija.
Ker niso doseženi cilji, ki smo si jih zadali s poslovno politiko 2<2 preteklo leto in načrtano politiko TOZD, kar slabi ekonomsko moč PO, je sindikat izrazil nezadovoljstvo do dela vodstva DO za preteklu leto. Vprašanje ali je res samo direktor DO krivec za nedoseganj e zastavljenih ciljev in stanja v Agisu nasploh, ali bi kazalo poiska ■ ti vzroke tudi v vodstvih TOZD, ki so jih sicer sindikati v TOZD Pozitivno ocenili, ali pa o tem sploh niso razpravi j ali, in še dalje nQ vse delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, in pa seveda še pomembnejše vprašanje ali je zdaj pravi trenutek za ukvarjanje s samim seboj ali se bomo morali vsi do zadnjega spopasti s te šavami, v katerih smo se tačas znašli, je bila tema pa^p^aPeDRO^ naš e ki je.biiovcsredo 27.5.
Tz razprave je bilo moč zaključiti, da smo se znašli v izredno teč.-.:.::, položaju, za katerega ne moremo naprtiti krivde delavcem, ampak pred vsem naši nesposobnosti prilagajati se zahtevam tržišča v skladu z našimi potrebami in možnostmi. Mnogo težav nam povzroča vračanje v preteklost Agisa, v kateri nismo vedno ravnali v in za interes Agisa. ba takrat, ko se pogovarjamo o enotni politiki v DO držimo figo v žepu in dobro vemo, da bomo jutri ravnali drugače, da še vedno vztra jamo pri programih, ki nam prinašaj o izgube, da nismo v stanju ob vladati stroškov, ki presegaj o razumne meje in jih v ceni izdelkov ne moremo več prodajati, da smo glede na konkurenco ze predragi, ker Pomeni, da na cenah ne bomo mogli več graditi, ker so tudi naši kupci v hudih finančnih težavah in še bi lahko naštevali.
Današnji trenutek brez dvoma zahteva preudarno ravnanje, saj se Ickku s prenagljenim ravnanjem težave samo še povečajo.
DPO so mnenja, da v skladu s pravilnikom o delovnih razmerjih delov ■ ski svet DO in delavski sveti TOZD imenujejo strokovne komisije, ki "naj ocenijo prispevek poslovodnih organov k doseženim rezultatom in stanju takšno kot pač je.
Rezultati komisij in mnenje sindikata pa je podlaga za razpravo in sklepanje delavskih svetov.
DPO podpira ukrepe za stanacijo stanjaj ki so bili sprejeti na posvetu poslovodnih organov 26.5.1987 (objavljeni so bili v prejšnji številki) in zahteva od vodstva D0S da v primeru odstopanj a od dogovorj enega ostro ukrepa^ kajti opominjanje v naši DO ne dosega želj enih učinkov. To je namreč dokazala praksa izpred dveh let. V 5asus v katerem živim0 ni dopustno ved popuščanje.
Vse aktivnosti moramo začrtati s ciljem jačanja in širjenja materiali osnove dela.
Za dosego teh. ciljev pa je brez dvoma potrebna maksimalna angažiranost vseh in vsakega posameznika^ saj je neizpodbitna resnica^ da je verig0 močna * kolikor je močan vsak posamezni člen.
TOPLICE VABIJO
M.M.
Ptujske toplice so ponudile v prodajo vstopnice za letno kopalno sMv'0°r' seveda po nižjih cenahs na katere pa dajejo 20 % popusta^ če jih kiipv ' naročilnico ali z gotovino osnovna organizacija sindikata. Enak je pust pri nakupu karte za 10 kopanja ki jo lahko kupi vsak občan na b^ gajni ptujskih toplic.	- -
Cena vstopnice za letne bazene
odrasli 700 din^ s ■popustom 560 din otroci 550 dins s popustom 440 din.
Pravtako nudijo v prodajo sezonske vstopnice za odrasle po 12.000 diYi in otroke po 10.000 din.
Te lahko kupite na blagajni toplic ali pa v kadrovski službi. Ob nat0' čilu pa priložite fotografijo.
IZLET SE LAHKO KONČA TUDI DRUGAČE■KOT SMO SI ŽELELI
Navada3 pa tudi lepo j e3 da se na izletu spomnimo svojih najdražjih s ■ kakšnim spominčkom, še posebej, če je spominček iz tujine. Toda zgodi se lahko, da ti spominčke med potjo kdo ukrade. Razočaranje je tolik° večje, če to ugotoviš šele'doma. Ostaja le upanje, da so ti spominek''1' razveseliki koga drugega.
Žal pa takšne stvari puščajo temno senco in povzročaj o rojevanje črV'h. ki vrta: Kdo in zakaj? Kdo se je šele med potjo ''spomnil11 da mora sV0f kaj kupiti, zakaj se je odločil za takšno pot?
Prav bi bilo, da bi se tisti_ ki se je na tak način spomnil svojih d°" mačih, spomnil tudi na to, da je storil napako, ki jo kaže popravvti tako, da stvari vrne oziroma pusti na.kakšnem vidnem mestu, da bi ne' nazadnje lahko dosegle svoj namen.
Sicer pa vsaka šola nekaj stane, tako tudi ta.
M. M.
ZAHVALA
Ob izgubi mame
ŽAJDELA D ZINE
se zahvaljujeva sodelavcem AGIS~a, predvsem TOZD Precizna mehanika in DSSS~sektor kakovosti, vhodna kontrola, za izrečena sožalja, darovano cvetje, denarno pomoč ter spremstvo k zadnjemu počitku.
sinova
VIKTOR in BORIS
/