Poštnina plačana v gotovini LGtO LVIL V Uublfani. v nedelio. dne 7. julija 1929 Št. 151 St. 3 Dl„ Naročnina Dnevna Izdajo za državo SHS mesečno 25 Din polletno 150 Din celoleino 300 Din za inozemstvo mesečno 40 Din nedeljska Izdala celoleino vJugo-slovljl 120 Din. za Inozemstvo 140 D SCOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I stolp, pedl-vrata mali oglasi po 1-50 In 2 D,večji oglasi nad 45 mm vUlne po Din 2-50. vellkJ po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vršilca po lO Din □ Pri večlem g naročilu popust Izide ob 4 z|uira] razen pondelJKo ln dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici št. «1111 KoUoplsl ae ne vračalo, netranMrana platna se ne sprelemalo Uredništva telefon št. 2.050. upravnlštva št. 2328 Dr. Ahčiu: Anglija in Rusija London, začetkom julija. V prestolnem govoru, ki ga je 2. julija lord kancler (lord Sankey) v kraljevem imenu prebral pred obema zbornicama, je velikobritanski odnos do Rusije označil sledeče: Moja vlada pro-učava pogoje, pod katerimi bi se mogli obnoviti diplomatični odnosi z Zvezo Sovjetskih Socialističnih Republik in je tozadevno v dogovorih z vladami v dominijonih in indijsko vlado. Pred petimi leti, ko je Labour Party prvič prišla na vlado, je po nekaj mesecih Mac Donald padel baš radi politike napram Sovjetom. Doma so mu konservativci očitali, da izdaja angleške državne interese na ljubo boljševikom. A istočasno in z nič manjšo vnemo ga je sovjetski tisk proglašal za eksponenta kapitalistične Anglije. Pogajali so se pa z njim vendarle, a Mac Donald je skoraj moral iti. — Ali bo imela Mac Donaldova vlada to pot več sreče, oziroma, ali bo imela večjo stalnost kot prvič? Nihče ne more tega predvideti. — Pred združenimi konservativci in liberalci so socialisti v manjšini in Lloyd George jih draži, da jih bodo pustili toliko časa vladati — dokler ne bodo prišli s kakim socialističnim zakonom. — Konservativno časopisje je Mac Donaldu obljubilo vso podporo — kar se tiče zunanje politike — v vprašanju pomorske razorožitve, ki je v zvezi z zadovoljnim odnosom do Združenih držav. Tudi niso nasprotni izpraznitvi Porenja. A žugali so, da mu bodo pri politiki napram Sovjetom ostri kritiki in da hočejo z nezaupanjem slediti njegovim korakom. — Tembolj zato preseneča, da se v debati k prestolnemu govoru — ki je vladni program —, nihče od opozicijonal-nih govornikov niti z besedico ni dotaknil odnosa do Rusije. — Eno je gotovo: stvar še ni dozorela. A tudi drugo je gotovo: Anglija si želi urejenih odnosov z Rusijo. Govornik Labour Party je to na sledeč način povedal: Mi hočemo mir! A varnega miru toliko časa nimamo, dokler pustimo, da stoji ob strani Rusija sama zase. Torej, treba jo je pritegniti k sodelovanju z drugimi narodi. — Mac Donald se pri urejevanju teh odnosov lahko opira na dejstvo, da je Anglija Rusijo de jure priznala, fakt, ki datira iz leta 1924 in je edini, ki je preživel Mac Donal-dovo tedanjo rusko politiko. Po vsem sodeč bo tudi opozicija pustila Mac Donaldu pri urejevanju diplomatičnih odnosov z Rusijo bolj proste roke, kot se je prvotno zdelo. V petih letih se je namreč vendarle mnogo spremenilo. In če povzamemo iz listov to, kar je po njihovem mnenju danes drugače, najdemo sledeči rezultat: Sovjetski sij je pri angleškem delavcu ugasni!. Bilanca, ki jo mora po 12 letih napraviti komunizem v Rusiji, je tako klaverna, da za izobraženega, treznega in praktičnega angleškega delavca ne more imeti nikake privlačnosti. Pred 5 leti je bila morda dobra tretjina poslancev v Labour Party, ki so simpatizirali s komunizmom, danes ni niti enega. —- Rusija je pod sov-jeti postala uboga dežela, — vse gospodarske komisije, ki se iz Rusije vračajo, se strinjajo v tem; ruskemu delavcu se ne godi nič boliše kot onemu v kapitalističnih državah, — in ko bi Rusija v tako pretežni večini ne bila agrarna država, bi jo pod boljševiškim sistemom že davno doletela katastrofa. Vse to danes angleško delavstvo ve, zato se komunistične propagande ni bogve kaj bati. Pred leti bi bilo opasneje, ko jih je še mnogo verjelo, da pomeni komunizem ved-darle nekak zadovoljiv izhod iz kapitalističnega suženjstva. Toda — mimo tega dejstva, je sovjetska Rusija — dejstvo, ona eksistira ravnotako, kot ek-sistirajo druge države. In v tej Rusiji bi mogel angleški trgovec zaslužiti tako in morda še bolje kot kje drugod. Zdrava pamet narekuje, da se dejstva priznajo, kakor so. Za Labour Party je komunistična Rusija prav tako dejstvo, kakor ostala kapitalistična Evropa z Anglijo vred —; eno kot drugo ni po konceptu Labour Party — toda, to jih ne bode oviralo, da ne bi čim preje odprli pota angleškemu blagu v ruska pristanišča, ne da bi se jim bilo treba posebno bati, da jim bodo opozicijonalni konservativci delali posebne težkoče. In to tem manj, ker je tudi v zunanji politiki danes Rusija Angliji manj opasna kot pred leti. — Velikanski boj, ki se je že leta vršil med obema za vpliv na Kitajskem, je zaenkrat vsaj, odločen v prid Angliji. — Rusija je igro izgubila. Sovjetom prijazne čete so poražene in razkropljene, Kantonska vlada se vedno bolj uveljavlja kot edino mcrodajtia nacionalna zastopnica ogromnega kitajskega naroda. Ta vlada je pred nekaj dnevi (1. julija) sklenila z Anglijo pogodbo, ki je dalokosežne važnosti. To je mornariška Pol leta novega stanja Zboljšanje uprave - Lepi uspehi na polju zakonodaje - Zado-voljnost. ljudstva po vsej državi — Kaj se je storilo v posameznih ministrstvih Belgrad, 6. jul. (Tel. »Slov.«) O seji ministrskega sveta je bil ob 9 zvečer izdan sledeč komunike: Danes od 5 do 8 popoldne se je vršila pod predsedstvom generala Živkoviča seja ministrskega sveta, na kateri so resorni ministri podali poročilo o šestmesečnemu delu. Na seji se jo ugotovilo, da so program, izdelan 21. marca t. I. po direktivah, postavljenih v proklamaciji 6. januarja, v polni meri in normalno izvaja in da že kaže koristne in povoljne rezultato na vseh poljih državnega in narodnega življenja. Na seji se je sklenilo, da se delo po izdelanem programu na-jintenziv-neje nadaljuje. Belgrad, 6. jul. (Tel. Slov.) Ob 6 zvečer se je na Topčideru vršila seja vlade, kjer se je ob prvem polletju dosedanjega režima konstatiralo delo, ki se je izvršilo na podlagi programa kronskega sveta od 21. marca. Seje so se udeležili vsi ministri razen dr. Korošca, ki se nahaja v Pragi. Vsa ministrstva so nocoj izdala obširna obvestila, v katerih poročajo o delu v posameznih re-sorih. V tem komunikeju se pravi med drugim: Z manifestom Nj. Vel. kralja od 6. jan. je zapisan velik datum v našem narodnem in državnem življenju. Manifest je prekinil nevzdržliivo stanje, ki je do tedaj vladalo in začrtal nove naloge, ki težijo za boljšim redom v državi. Kraljeva vlada se je trudila, da uresniči vse namene Nj. Vel. kralja, ki jih je obrazložil ministrom 6. januarja. O reorganizaciji državne uprave pravi obvestilo: Najprej so prišli na vrsto zakoni za ozdravljenje in poenotenje državne administracije. Posledice te dalekosežne reorganizacije so-1. zmanjšanje števila uradnikov; na ta način so se prihranile vsote v posameznih ministrstvih, ki gredo v milijone, 2. sistemiziranje uradniških mest, 3. nespremenljivost formacije uradniških mest. S tem je ustvarjena sigurna podlaga za pravilno budžetiranje v personalnih stvareh. Delalo se je tudi na preosnovi administracije. Prva mera je bil akt notranjega ministra o premeščanju upravnih uradnikov. Bili so takrat premeščeni tudi dobri uradniki, kajti tudi oni so bili pod vplivom političnih strank. Premestitev je bila potrebna, da se uradniki osvobodijo tega vpliva. V upravi vseh resorov se je vršilo in se stalno vrši čiščenje z odpuščanjem nesposobnih in nedostojnih uradnikov. Veliko število takega uradništva je že odpuščeno iz službe ter se bo delo v tem smislu še nadaljevalo. Vrhovni inšpektorji, ki so postavljeni pri predsedništvu vlade ter ministrstvu notranjih zadev, vrše svojo nalogo zelo dobro. Ne samo, da se inšpektorji zavedajo svojih dolžnosti, tudi pri uradnikih se opaža, da vrše svoje posle veliko točneje. Uradniki sami izražajo svoje zadovoljstvo, ker lahko nemoteno delajo po zakonu. Učinkovita kontrola in disciplina, ki je nastala po 6. januarju, omogočuje, da se delo brez posredovanja pravočasno vrši. Ta napredek v upravi je glavni razlog, da so široki sloji naroda z obstoječim stanjem popolnoma zadovoljni. Zadovoljstvo izražajo celo inozemci, ki nas posečajo, pa tudi naši neprijatelji. Nov politični kurz je tudi v temelju spremenil ustroj samouprav. Občinski odbori so bili razrešeni ter postavljeni novi, oblastne samouprave pa so dobile komisarje z delokrogom prejšnjih skupščin in oblastnih od- pogodba, v kateri se Anglija zavezuje, da zgradi (proti odškodnini seveda) Kitajski trgovsko in bojno brodovje. Kitajskemu moštvu se dovoli služiti na angleških bojnih ladijah. — Torej, kar so pred tremi desetletji napravili Nemci iz Japonske, tega se lotevajo danes Angleži na Kitajskem. A kaj je 60 milijonov Japoncev proti 400 milijonskemu kitajskemu narodu? — Fo-reign Office najbrže ni nedolžen na tej pogodbi, kar se čudovito lepo ujema s tradicionalno angleško protirusko politiko. Mr. Henderson, sedanji zunanji minister jo je brez dvoma vesel. Zakaj, če se posreči Angliji prijateljstvo z vsta-jajočim kitajskim narodom, potem so njene pozicije na vzhodu še desetletja zagotovljene. Zato najbrže nismo posebno daleč od dne, ko bo Anglija obnovila diplomatične odnose z Rusijo, ker so poglavitne ovire — zanjo — padle. — Boljševizem se pa izkazuje vse bolj kot velika nesreča za največji slovanski narod. To je sistem, kakor pravi W. Sombaort, ki so ga iznašli Judje, katerega so Tartari provedli v življenje in ga potrpežljivi Slovani do sedaj prenašali. Doklej še? borov. Značilno je dejstvo, da se po 6. januarju manjša število političnih procesov, ki pridejo sedaj pod zakon o zaščiti države. Procesi proti osebam, ki so v službi inozemstva, pa niso padli. Splošna kriminaliteta pada stalno, javna varnost se je popravila. Ilajdukovanje je popolnoma izginilo. Akcija komunistov in naših zunanjih neprijateljev pa se je v poslednji dobi povečala. Vendar so ta prizadevanja ostala brez konkretnih rezultatov. Kar se tiče izenačenja zakonodajstva, je vrhovni zakonodajni svet storil na tem polju veliko delo, ker je izenačil formalno in materialno kazensko zakonodajstvo, formelno tudi civilno zakonodajstvo in prerešetal celi niz novih zakonov. Prosvetno ministrstvo se je trudilo, da se rešijo vsi zaostali predmeti ter da se pride do čim večje ekspeditivnosti. Posebna poz ornost je bila posvečena dvigu pismenosti v narodu ter se je zato delalo na zboljšanju ljudskega šolstva. Otvorjenih je bilo 58 novih ljudskih šol, do konca leta pa jih bo še enkrat toliko. Tudi dve novi meščanski šoli smo dobili. Ministrstvo se je brigalo za učiteljski kader, ki se je pomnožil z dobrimi elementi, medtem ko so bili nevestni in nedelavni odpuščeni. 90 načrtov za zidanje novih šolskih poslopij je bilo odobrenih. Kar se tiče prosvetnega zakonodajstva, so se izdelali, oziroma se izdelujejo sledeči zakonski načrti: o srednjih šolah, o ljudskih šolah, o učiteljiščih, o učbenikih, o državni tiskarni, gledališčih, o avtorskem pravu, o igralskem pokojninskem fondu, o muze-i1 (;n čuvanju starin ler o geološkem institutu. Prometno ministrstvo je delalo predvsem na racionalizaciji železnic ter je skušalo najti kritje za velike deficite iz prejšnjih časov. Brigalo se je za zboljšanje brodarstva, obnovo s!arili in dovršitev novih prog. V cilju racionalizacije prometa je ministrstvo reduciralo število potniških vlakov na vseh progah, ker ni bilo njihovemu številu sorazmerne frekvence, kar je prinašalo upravi deficit. Odpadlo je na ta način mesečno 3500 voaovnih kilometrov. Iz splošnih in fiskalnih interesov se bo delo v tem pravcu nadaljevalo, dasi protestirajo proti temu posamezniki. Prometno ministrstvo je na račun reparacij naročilo 1400 novih nor-malnotirnih in 1500 ozkotirnih vagonov, da se bo za časa izvozne sezone tovorni promet lahko v redu vršil. Za spopolnitev prometne službe je izšlo sedem pravilnikov. V interesu prometa, kakor tudi radi enostavnejše nabave materi jala, je ministrstvo vse proge s širino tira 76 cm podredilo sarajevskemu ravnateljstvu. Spremembe v upravi naših železnic so dale lepe rezultate. Vse licitacije za letošnje potrebe bodo končane tekom meseca julija, kar se lani nikakor ni zgodilo. Gleda se na to, da se računi liferantom pravočasno izplačajo. Dvojna proga Belgrad—Novska je že dosedaj napravila prometu velike usluge, ujena važnost pa se bo pokazala šele za časa izvozne sezone. Najvažnejše vprašanje, ki se je moralo hitro rešiti, je bilo vprašanje rednega obalnega prometa na Jadranu. To se je doseglo v prvi vrsti s pogodbami z nacionalnimi parniškimi družbami. Nadalje je ministrstvo izdalo za podporo paroplovbi 54 in pol milijona Din. Prometno ministrstvo posveča veliko pažnjo zboljšanju naše trgovske mornarice, ki vrši uvozno in izvozno službo izven naše obale. Tudi na ureditvi in dovršitvi pristanišč se je intenzivno delalo. V razdobju šestih mesecev se je v ministrstvu mnogo storilo za ureditev vseh železniških vprašanj med nami in Grško na podlagi mednarodnega sporazuma iz 1. 1923 in 1929. Med našo državo in Grško so že uvedeni direktni tarifi. V končnem stadiju se nahaja vprašanje organizacije železniških vprašanj med našo državo in kraljevino Italijo. Pripravljena jo uredba o zavarovanju državnega prometnega osebja za slučaj bolezni in nesreče. Zbira so materijal za zakon o državnem prometnem osebju in zakon o železniški policiji. Zakon o prevedbi vpokojeneov bivše južno železnice iz kronsko na dinarsko veljavo jo tudi izdan. Ministrstvo socialno politiko se jo trudilo, da v zakonodajnem in upravnem pogledu, kakor tudi v dajanju podpor za slučaj nesreče, vrši delo, ki bo odgovarjalo višini manifesta Nj V. kralja. Prvih šest mesecev tega lota se je izdalo za podpore brezposelnim delavcem Uprava le vKopltarlevI ul.it. Čekovni račun: Llubl/ana štev. 10.650 ln 10.34U xa lnserate. Saralevošt.7563, Zagreb št. 39.011, Vraga ln Donaf št. 24.797 1 in pol milijona Din. V Belgradu, Celju in Mariboru je dogotovljeno delavsko in otroško zavetišče in nekaj delavskih stanovanj. V Za-grobu, Sarajevu in Splitu pa se vodijo pogajanja z občinami za zidanje delavskih hiš. Za javna dela v krajih, ki so trpeli na elementarnih nezgodah, je izdalo ministrstvo za socijalno politiko 91,000.000 Din. Na osnovi zakona o hitrih javnih delih je izdalo ministrstvo skupno 45,200.000 Din. Dvajsetim pasivnim krajem (oblastem) je ministrstvo za socijalno politiko stavilo na razpolago iz kredita ministrstva za kmetijstvo 13 milijonov dinarjev. V ministrstvu za javna dela se je prvih 6 mesecev posvečala posebna pažnja tozadevnim zakonom. Ministrstvo za javna dela je odstopilo za izdelavo arhitektonskih objektov 37 in pol milijona Din, za izdelavo drž. mostov 14,600.000 Din. Med drugimi se zida most preko Mure pri Radgoni. Za popravo in vzdrževanje državnih mostov in cest je dosedaj potrošilo 40,500.000 Din. Ministrstvo se je zainteresiralo za izkoriščanje vodnih sil. Ministrstvo za javna dela je pregledalo 252 tozadevnih predmetov. Izdelan je načrt zakona za slučaj poplav. Nadalje načrti za vodovode. V ministrstvu gozdov in rudnikov je pripravljen zakon o gozdovih, ki je že predložen predsedniku vlade v odobritev. Izdelan je zakon o zaščiti naše rudarske industrije. Z načrtom zakona o ureditvi hudournikov so predvidene mere za ureditev onih hudournikov, ki škodujejo v nekaterih krajih gozdovom. Največ posla je bilo v oddelku za gozdarstvo, v katerem so se revidirale trgovske pogodbe, kar je državi prineslo okoli 150 milijonov Din prihranka. Pravilna rešitev tega vprašanja ni bila velike važnosti le za državo kot največjega posestnika gozdov, temveč tudi za napredek naše splošne lesne industrije, katera je ena najvažnejših faktorjev naše izvozne trgovine in v aktivnosti naše trgovske bilanet. Cel kompleks spornih vprašanj je rešen s svobodnimi pogodbami s posameznimi podjetji ter sklenjen tudi sporazum o medsebojnem popuščanju in lojalnosti. Ministrstvo je pod vzelo prve korake za zboljšanje uprave. Končno je oddelek za rudarstvo vodil vrhovno upravo državnih rudarskih podjetij ter vršil racionelno eksploatacijo. Ministrstvo je gledalo na čim močnejše plasiranje rudarskih produktov. Izdelana je podrobna kalkulacija za zidavo električnih central v rudniku Vrbniku in rudniku Ugljeniku, ki bosta dala električno silo Sremu in sosednim pokrajinam in do gotove mere tudi Belgradu. Finančno ministrstvo je o gospodarski reorganizaciji ter ureditvi financ izdalo komunike, v katerem pravi med drugim: Reorganizacija uprave in izenačenje zakonodajstva je pripravilo pogoje za gospodarski preporod države, na katerem se je začelo intenzivno delati. Predvsem je bilo potrebno dati državi realni proračun. S prihodom sedanje vlade na državno upravo je bil proračunski predlog za 1. 1929-30 že pripravljen, toda vlada je stala na stališču, da je treba proračunski predlog revidirati. Proračunske vsote sicer ni mogla zmanjšati, ker je treba računati z obstoječim stanjem v državi, vendar pa je v mnogočem izvršila popravke, ki bodo koristni za državne finance. Glede davkov se je letos moglo spremeniti saino v toliko, da so se sorazmerno razdelili na posamezne pokrajine. V pogledu denarne politike je ministrstvo delalo na to, da se obdrži kurz dinarja in vršilo priprave za zakonsko stabilizacijo naše valute. Stabilizacija dinarja se bo izvršila na bazi sedanjega kurza dinarja v sporazumu z narodno banko. Izdelan je že končneveljavno tekst zakona, ki bo v najkrajšem času podpisan. Kmetijsko ministrstvo hoče z ustanovitvijo privilegirane agrarne banke končnoveljavno rešiti vprašanje cenenega kredita. Za podpore je v 17 najpotrebnejših oblasteh razdelilo okoli 15 milijonov Din. Glede živinoreje je ministrstvo dajalo podpore ter razdelilo 6000 glav živine posameznim gospodarskim šolam. Od pripravljenih zakonskih predlogov za napredek živinoreje je omeniti posebno zakon o živinoreji, ki izenačuje tozadevne zakonske uredbe v vseli pokrajinah, zakon o pobijanju živalskih in rastlinskih škodljivcev ter bolezni ter o vinogradih. Naši gospodarski strokovnjaki so sodelovali na mednarodnih gospodarskih prireditvah, ki se tičejo tudi našega gospodarstva. Kolonizacija v severnih krajih se intenzivno nadaljuje ter se daje zemlja v najem dobrovoljccm in optantom. Pripravlja se zakon o likvidaciji veleposestev. Dela Cn ,,n enrrt,,,nmk! in^fn t.. lu. Krtli iiu oj.i v Uiuili'1 vmilioru. l IV , !\l U\J uvmj v^v* govarjala našim gospodarskim potrebam. Ustanovila se bo polrg že obstoječe zadružne šole v Ljubljani še ena v Zagrebu in ena v Belgradu. Uspeh „Lfub!jane" v Pragi I Težak položaj Pomcoreta Pra trn fi inl OVI Slov.^ Danes zvečer se . U 9 9 Praga, 6. jul. (Tel. Slov.) Danes zvečer se je vršil v veliki Smetanovi dvorani obrtnega doma koncert ljubljanskega pevskega zbora »Ljubljana«. Konccrt je bil izredno dobro obiskan. Med navzočimi je bilo videti ministra dr. Šrame-ka, ljublj. škofa dr. Jegliča, komisarja ljubj. oblasti dr. Natlačena, bivšega jugoslovanskega poslanika Šribarja, ljublj. občinskega svetnika profesorja Jarca ter mnogoštevilne zastopnike češkoslovaškega Orla ter čeških pevskih društev. Na sporedu koncerta so bile v glavnem slovenske narodne pesmi, od katerih so bile posebno koroške pesmi sprejete z velikanskim navdušenjem. Velik vtis je zapustila tudi skladha »Ecce dolor« od Adamiča. Dirigent dr. Dolinar je vodil koncert z velikim temperamentom. V odmoru je bil zbor s cvetjem naravnost posut, dobil je v dar krasen venec. Koncert predstavlja v vsakem oziru popolen uspeh. Položaj rtašsh narodnih manjšin v Italiji »Narodna Odbrana« prinaša v svoji poslednji številki sledeč članek: »Italijanska antifašistična emigracija, med katero se nahajajo najbolj ugledni italijanski politiki in bivši ministri in ki jih vodi bivši predsednik vlade g. Nitti, izdaja v Parizu svoj časopis. V njem objavlja vsa krivična dejanja današnje fašistovske vlade. V zadnji številki je izšel tudi članek o manjšinah v Italiji. Član-kar pravi, da je Italija svečano izjavila, da bo spoštovala pravice manjšin v svoji državi. To obveznost je ona prevzela pred svetovnim forumom v obliki posebne izjave, ki sta jo sprejela italijanski parlament in vlada. Te pravice manjšin so se spoštovale do fašistične vlade, ki je napram manjšini pričela s politiko iztrebljanja. »Fašisti so pričeli napram narodnim manjšinam voditi politiko prave nasilne raznorodo-valnosti. Prvi so ukinili vse upravne avtonomije, ki so obstojale v teh krajih pod bivšo Avstrijo. Narodni jezik je bil prepovedan in nasilno zamenjan z italijanskim v vseh državnih uradih in celo v privatnih pogodbah. Te odredbe so se izvrše vasle v vseh krajih, celo v onih, kjer Italijanov sploh ni bilo. Uničevali so vse sledove manjšinske narodnosti. Spremenjena so imena mest, ulic, okrajev, napisi na trgovinah in drugod. S posebno odredbo je bilo zapovedano vsem, da morajo poiialijančiti svoja rodbinska in krstna imena. Z drugo odredbo je bilo zapovedano, da se mora izbrisati vse napise v cerkvah, na javnih spomenikih lin celo na nagrobnih križih, če niso italijanska. Vse narodne šole so bile zaprtega ta Rnačin je bilo zaprto nad 400 slovanskih šol. Ker se v upravi in na sodiščih uporablja izključno italijanski jezik, ld ga ljudje ne razumejo, je stvarno prenehala vsaka upravna in sodna pravičnost v teh slovenskih krajih.« V članku se dalje naštevajo ra-zna nasilja, timori in preganjanja, ki jih izvršujejo fašisti nad narodnimi manjšinami, radi česar so bili mnogi prisiljeni ubežati preko meje, da bi rešili svoje življenje. »Število teh beguncev je zelo veliko. Oni iz Tirolske in Julijske Benečije so bežali v Avstrijo ali pa v Jugoslavijo. Cele kolone teh izgnancev se nahajajo v Ljubljani, Zagrebu, Belgradu, Šibeniku, Innsbrucku in na Dunaju.« »Narodna Odbrana« zaključuje: »Mi objavljamo to poročilo o položaju naših sonarodnja-kov v Italiji. Ta dokument je toliko bolj važen in verodostojnejši, ker prihaja od, ljudi, ki so nekoč odločevali z usodo Italije. Zato naj bi evropski politiki — kakor MacDonald, — ki pogosto govorijo o manjšinah, primerjali tako stanje v Italiji z blagostanjem in pravicami, ki jih uživajo v naši državi manjšine. Drobne vesti Gospa Danilova je dala belgrajskim časnikarjem izjavo, da bo organizirala jugoslovansko gledališko družbo, ki bo šla v Ameriko na gostovanje v vsa ameriška mesta. Te dni pride v Belgrad 72 poljskih študentov tehnike, ki bodo za časa počitnic dva meseca zaposleni v podjetjih našega prometnega ministrstva kot delavci z dnevno plačo 40 Din. Isto število naših študentov gre tudi za dva meseca na Poljsko, kjer bodo zaposleni v podjetjih poljskega prometnega ministrstva. Minister za javna dela je v sporazumu z min. predsednikom podaljšal rok za zgraditev inoslu med Belgradom in Zemunom do 10. avgusta. Nadalje je za zunanjo izvršitev tehnične službe ministrstvo ustanovilo tehniške sekcije na teritoriju oblasli tehnične uprave v Ljubljani. Take sekcije so ustanovijo v Novem mestu, v Ljubljani, Kranju, Colju, Mariboru in Murski Soboti za okraje imenovanih okrajev. Praga, 6. jul. (Tel. Slov.) Slavija je danes premagala v tekmi za srednjeevropski pokal Ju-ventus iz Turina 3:0 (0:0). S tem porazom je bila Juventus izločena od nadaijnega tekmovanja. Ncwyork, 6. jul. (Tel. Slov.) V zadnjih dneh se v diplomatskih krogih razpravlja o vprašanju priznanja vatikanske države od strani Združenih držav. Ker je pa v kongresu pričakovati odpor i /-. 11 noiKf^ no lv\ nricln A/~\ Ia/vo tvinu, nuj«./» «-v »»V, «.'*_/ j^iioiu \A\J tek diplomatskih odnošajev bi bilo le imenovanje neuradnega odposlanca predsednika Združenih 4i/..VY pa Vatikanu., g Pariz, 6. jul. (Tel. »Slov.«) V parlamentu je nastalo nekako politično zatišje, kajti stališče vlade in posameznih strank v zadevi reparacij in Youngovega načrta je ostalo nespremenjeno. Prej ko slej gre za vprašanje, s kako večino hoče Poincare izglasovati ratifikacij-sko pogodbo. Desničarske stranke so včeraj v Parizu na nekem protestnem zborovanju izjavile, da bi bila izvedba pogodbe izročitev Francije v oblast ameriškega velekapitala. Poincare se ne more zanašati na večino desničarskih strank. Skušati mora torej, doseči pomoč levice, kar bo pa mogel le, ako bo sledil zgledu MacDonalda in Hendersona, to se pravi, da se bo moral izjaviti odločno za takojšnjo izpraznitev Porenja in za politiko evropsko solidarnosti. V tem smislu so tudi včeraj socialisti predlagali v finančni komisiji resolucijo, v kateri so zahtevali takojšnjo izpraz- izd em London, 6. julija. (Tel. »Slov.«) Po včerajšnjem vrhuncu debate o prestolnem govoru se bo v prihodnjih treh dneh razpravljalo o dodatnih predlogih opozicije (konservativci zahtevajo nadaljevanje dela v smislu Young-hovega načrta, liberalci pa intenzivnejše agrarne reforme), ki pa nikakor ne bo spremenilo parlamentarnega položaja Macdonal-dovega kabineta. Macdonald lahko računa na lahko parlamentarno delo brez trenja tako dolgo, kolikor časa bo delal na nestrankarski nacionalni podlagi angleških tradicij z močnim poudarkom idealistične in pacifične glav-! no misli »Mir s pravico«, kolikor časa bo resno delal na problemu splošne razorožitve in na stvorjenju angleške-ameriške antante ter dokler bo skušal vprašanje angleške ustave | rešiti v sporazumu z desničarskimi strankami. Debata o preslolneni govoru se ni sprejela le Atentati v Boigmrm Sofija, 6. jul. (Tel. »Slov.«) V kraju Kričim v bližini Plovdiva se je vršila včeraj slavnostna blagoslovi lev neke cerkve, katere so se udeležili ministrski predsednik Ljapčev ter minister za javna dela. Ko so se danes zjutraj nekateri udeleženci vračali v avtomobilu proti Plovdivu, je nenadoma naskočila neznana skupina ljudi avtomobil, v katerem se pa ni nahajal ne ministrski predsednik ne minister za javna dela. Napadalci so z revolverji streljali na osebe v avtomobilu ter zahtevali, naj se vbJl takoj ustavi. Šofer ja pa povečal hitrost. Na ta način se jim je posrečilo zbežiui. Nek policijski agent, ki se je nahajal v avtomobilu, je bil usmrčen z revolversko kroglo. Policija dosedaj še ni mogla izsledili krivce. Ponoven protest češke vlade v Pešii Budimpešta, 6. julija. (Tel. »Slov. ) Češkoslovaški poslanik v Budimpešti je snoči oddal madjarskemu zunanjemu ministru Val-ku protest svoje vlade proti načinu aretacije češkoslovaškega državljana Peche. Poslanik je izjavil, da smatra češkoslovaška vlada aretacijo za kršitev češkoslovaško - madjarske konvencije za obmejno železniško službo. Ma-djarski zunanji minister se ni strinjal s tem mišljenjem. Rekel pa je, da bo madjarska vlada preiskovala način aretacije Češkoslovaška vlada naj vendar pove, v katerih točkah je bila kršena svoječasna pogodba. Praga, 6. jul. (Tel. Slov.) Madjarski poslanik v Pragi Maszirevich je včeraj v neoficijelnem razgovoru informiral zunanjega ministra o njegovem stališču glede incidenta na meji. Kakor poročajo praški listi, se skuša od obeh strani kolikor mogoče hitro rešiti spor. »Narodna Politika« piše, da je zopetna otvoritev prometa na postaji Hidasnemeti nujno potrebna, kajti ne more se čakati, da se vprašanje juridično reši. Budimpešta, 6. julija. (Tel. »Slov.«) Ministrski predsednik grof Bethlen je poklical pred nekaj dnevi tri voditelje socialdemokratske stranke k sebi, da jih obvesti o podrobnostih zunanjepolitičnih dogodkov, in z namenom, da se informira o njihovem stališču napram tem vprašanjem. Bethlen se je razgo-varjal z njimi o vprašanju razorožitve, o manjšinskem problemu ter o reviziji mirovnih pogodb. V političnih krogih se ne smatra kot izključno, da bi bil ta razgovor ministrskega predsednika s socialnimi demokrati pričetek bodoče nove preorientaeije vlade v duhu demokratskega razvoja. Namere Radoslavova Berlin, 6. julija. (Tel. »Slov.«) Poročevalcu lista »Deutsche AUgemeine Zeitung« je izjavil amnestirani bivši bolgarski ministrski predsednik Radoslavov, da bo po prihodu v domovino prevzel vodstvo bolgarske nacionalne stranke, ki jo je ustanovil pred štiridesetimi leti in je sedaj razcepljena. Na Bolgarsko se bo vrnil začetkom meseca septembra, i ____ London. 6. jul. (Tel. »Slov.«) Portugalski l kabinet je danes demisioniraL nitev Porenja, kajti le na ta način bi se dosegla sigurnost za svetovni uiir. Zahtevali so od vlade, da naj se vprašanje dolgov in reparacij vendar enkrat izjasni. Treba je začeti s skupnim gospodarskim delovanjem vse Evrope in splošno razoroževanje bo najboljši začetek. Prihodnji torek se bo o tej resoluciji glasovalo. Kakor domneva »Malin«, bo Poincare takrat tudi dal izjavo vlade o porenskem vprašanju. Newyork, 6. jul. (Tel. Slov.) Glede debate o dolgovnem vprašanju v francoski zbornici vlada v političnih ameriških krogih naziranje, da se je Franciji odložil termin za plačanje 400 milijonov dolarjev pod pogojem, da bo Francija brez pridržka ratificirala pogodbo. Smatra se, da Hoo-ver ne bo voljan ustreči Franciji, kajti ravno on je bil kot gospodarski tajnik ter član komisije za vojne dolgove najhujši sovražnik klavzule, ki jo je predlagal Caillaux. na zunanje politične probleme. Delavska stranka bo dobila od meščanskih strank sredstva in prostost za rešitev vprašanja brezposelnih. Liberalci bodo podpirali delavsko stranko proti konservativcem, reformirali sedanje reakcijonarne zakone o delu in uvesti reformo angleškega rudarstva potom zmanjšanja delovnega časa. Vse stranke skupaj pa bodo izdelovale nov volilni red, kajti po obstoječem je dobilo 11H milijonov meščanskih volilcev 324 mandatov, 8'A milijonov socialističnih volilcev pa 291 poslancev, kar nikakor ni pravično. I/.gleda, da so Baldivin, MacDonald in Lloyd George kot izkušeni notranji politiki isiega mišljenja glede reorganizacije volivnega reda. Kakor se govori, bo baje MacDonald imenoval odbor volivnih izvedencev od vseh treh strank, ki bo izdelal nov volivni red. SovjeSi m MaeDomsid London, 6. julija. (Tel. »Slov.«) Po »Dai-ly Telegraphu« upa angleška vlada doseči zo-petno vzpostavitev rednih diplomatskih odnošajev s Sovjetsko Rusijo z argumentacijo, da ti odnošaji faktično prav za prav niti prekinjeni niso bili in da radi tega lahko vsak čas imenuje diplomatske in konzularne zastopnike v Sovjetski Uniji. Moskva, 5. julija. (Tel. »Slov.«) Sovjetska vlada je izjavila, da Anglija nima pravice, zajitevati od nje kakih posebnih pogojev za zopet no vzpostavitev rednih diplomatskih odnošajev, Veliko preje bi imela ona pravico, staviti za nove odnošaje z Anglijo svoje pogoje. kajti Rusija še ni pozabila londonske afere Zinovjevega pisma. Zahvala kraljeve rodbine Belgrad, 6. julija. (Tel. »Slov.«) Dvorna pisarna javlja: Nj. Vel. kralj in Nj. Vel. kraljica sta sprojela ob priliki rojstva Nj. Vis. kraljeviča 28. pr. m. mnogoštevilne čestitke i t države in inozemstva, v katerih se je izražata topla ljubezen in radost ter željo za srečo in slavo vzvišenih roditeljev Nj. Vis. kraljeviča in celcga kraljevskega doma. Predsedstvu vlade je čast po nalogu Nj. Vel. kralja izjaviti vsom posameznikom in ustanovam zahvalo za obilno čestitko. Mihailo ne pride na Bled Belgrad, 6. julija. (Tel. »Slov.«) Iz Bukarešte deniantirajo vesti, da bi prišel kralj Mihajlo na Bled. Pač pa sc bo podala tja bivša romunska kraljica Marija. imančna politika Ezid volitev Haag, 6. jul. (Tel. »Slov.«) Holandske parlamentarne volitve niso spremenile skoraj ničesar na dosedanjem stanju v parlamentu. Katoliki so obdržali svojih 30, socialisti pa svojih 24 mandatov. Protestanti in liberalci so izgubili po 1 mandat na reformistih in komunistih. Zadnji so obdržali svoja dva mandata, demokrati pa imajo zopet sedem. Parlamentarno večino bodo ponovno tvorili katoliki hi socialisti. ! I n nevihte Stuttgart, 6. jul. (Tel. »Slov.«) Včeraj je divjal v okolici Stuttgarta strahovit orkan. Mnogo streh je bilo odnesenih. Veliko škodo je napravil orkan na poljih in vrtovih. Dunaj, 6. jul. (Tel. »Slov.«) Po celi Avstriji je divjal včeraj velikanski orkan, ki je zahteval tudi človeške žrtve. Na Dunaju je morala požarna bramba v 120 slučajih priskočiti na pomoč. Praga, 6. jul. (Tel. »Slov.«) Včeraj je divjala po celi Češkoslovaški, posebno pa v okolici Tarnovic, velikanska nevihta, ki je napravila ogromno škode. Mnogo telefonskih zvez je pretrganih. V Taboru je bila podeželska gospodarska razstava skoraj vsa demolirana. Toča je napravila po vsej Češkoslovaški velikansko škoelo na žitu. obsojena na 15 tet Belgrad, 6. jul. (Tel. »Slov.«) V Pančevu jo bila danes izrečena sodba proti zastruplje-valki, 92 letni Anujki. Obsojena jo bila na 15 let težko joče. Stana Momiroš, kriva zločinstva umora, je bila obsojena na dosmrtno ječo. Širna Momiroš kot pomagač na 15 let ječe. Sofija Momiroš na dosmrtno ječo. Ljubimka Milenkov na 8 let težke ječo. Trije obtoženci so bili oproščeni. Vsi obtoženi so sprejeli sodbo mirno. Edino Anujka se je jokala. Zahteve gledaliških Igralcev Belgrad, 6. julija. (Tel. Slov.) Kongres jugoslovanskih igralcev je končan. V sprejeti resoluciji se igralci odločno zavzemajo za ohranitev vseh treh oper, ker bi ena sama potovalna opera pokazala nepovoljne rezultate. Zahtevajo, da se čimpreje izda zakon o gledališčih in zakon o ceptralnem peuzijskem fondu itd,. Če je znašal primanjkljaj trgovinske bilance v letu 1928. 7 miljard in pol in se je dal kriti le po treh četrtinah z »nevidnim izvozom« (prihranki izseljencev, troški tujcev in prevoznine italijanske mornarice), medtem ko je bilo treba seči po izrednih sredstvih (zunanja posojila, plasiranje delnic domače industrije v inozemstvu in devizna rezerva državne »Banca d'Italia«), ni mogoče pripisati vse krivde slabim letinam niti dozdevnemu pregosposkemu življenju italijanskega naroda. Vzroki tega stanja, »ki more trajati brez nevarnosti le nekaj časa«, ležijo tudi v finančni in gospodarski politiki fašistične vlade, ki odgovarja povsem fašistični ideologiji in stremi za uresničenjem najvišjih fašističnih idealov, kakor za ekspanzijo italijanskega naroda, ne da bi pri tem računala z resničnimi možnostmi italijanskega gospodarstva. Mično je bilo stabilizirati liro na višjem tečaju od sosednega j francoskega franka, s ponosom so te dni fašistični listi poročali, kako so Egipčani občudovali italijansko mornarico v Nilovem zalivu, fašistov-ski narodni zavesti ustreza omejevanje izseljevanja, samozavesmo drčijo fašistični dirkači po novih avtomobilskih cestah in fašisti prešerno razkazujejo tujcu »dela fašizma«, državne in občinske palače, spomenike in iz vode priklicane imperatorske ladje in neki rimski novinar je celo prišel z originalno idejo, naj se iujcem zaprejo italijanski hoteli! Drugo je vprašanje, ali italijansko gospodarstvo vse to lahko prenese. Lete , 192S. je prineslo negativen odgovor. Mussolini j jeva izjava v parlamentu, da je javnih del za dosti, kaže da ni šla ta lekcija mimo fašizma. Minister javnih del je v svojem poročilu de jal, da je Italija od 1. 1862. do nastopa fašizma v letu 1922. potrosila komaj 11 miljard za javna dela, fašisti pa so v 7 letih potrosili 10 miljard in pol. Proračun ministra vojne in mornarice je znašal: 1. 1922-23 705 milijonov, prvi faš. proračun 1. 1923-24 864 milijonov, 1. 1924-25 1012 milijonov, naslednje leto 1232 milijonov in na tej višini je proračun ostal do danes. Kolonije, ki bodo še leta in leta pasivne, stanejo letno 600 milijonov letno. Glede financ samih sta zanimiva govora senatorjev Mayerja in Ancone. Sen. Mayer »mora vztrajati pri nekaterih neskladnostih finančnega obračuna in proračuna«. V obračunu je odkril kakor lansko leto med »pasivnimi preostanki« tisto miljardo lir, nad katero se jc spotaknil bivši finančni minister Volpi. Medtem ko je proračun izkazoval prebitek blagajne, je znašal resnični primanjkljaj blagajne 30. aprila 602 milijona in 31. marca celo 1096 milijonov. Neki drugi italijanski gospodarstvenik je mnenja, da bi se ob zaključku poslovnega leta ne smeli delati tako veliki dolgovi. Poročevalec v poslanski zbornici Mazzini meni, da je položaj blagajne »delikaten«. Sen. Ancona poroča, da ni državni zavod za obrambo valute objavil podatkov o svojem poslovanju. Zlata rezerva »Banca d'Italia« je padla od 12.105 na 10.004 milijone in z njo kritje denarnega obtoka od 57.20% na 54.30%; tuje devize, enakovredne zlatu, so se porabile za kritje primanjkljaja trgovinske bilance. Leta 1926. se je med splošnim odobravanjem ustanovila blagajna za amortizacijo notranjega dolga, a sen. Ancona ugotavlja, da dela dolgove še ona sama. Njemu ni proračun povsem jasen. Senator kritizira slabo gospodarstvo podestatov, za javna dela in avtomobilske ceste gre preveč denarja. Revalutacija ni prinesla zaželjenili uspehov in to ne po krivdi vlade temveč ljudi samih, ker niso znižali cen. Sen. Ancona jc mnenja, da je italijansko premoženje obdavčeno do viška, višje ni mogoče iti. Leta 1931. zapade 8 miljard državnih bonov. Mussolini je obljubil, da ne bo vlada segla po prisilni konsolidaciji kakor pri liklorskem posojilu. Ker ne more država naložiti novih davkov, ji svetujejo finančniki, naj najame kratkoročno notranje posojilo. Iz govorov, poročil in gospodarskih člankov zveni precejšen pesimizem. Priporoča se državi varčevanje in varčevanje. Poslanec Mazzini zahteva absolutno solidnost državnega proračuna, ker je z njim zvezana tudi usoda stabi-| lizacije lire. Da razprši nefašistično in s pesimizmom nasičeno ozračje, je imel finančni mini-; ster v zbornici in senatu dva dolga govora. Iz-j javil je, da je stabilizacija definitivna. Država bo j uvedla politiko varčevanja, toda armada in mor-'J^narica ne sineta pri tem trpeti./ ' Mladenke pozdravljajo kip sv. Vaclava Mladci s kopji sv. Vaclava Gojenke in mladenke v sprevodu Kinctski naraščaj v narodnih nošah Iz veličastnih dni orlovskega naraščaja v Pragi dne 29. in 30. junija 1929 Mladenke v sprevodu Mladenke telovadijo Mladci na Stadionu Mladci in mladenke korakajo k nastopu v stadion 00010100010001020002010100028923020102020048020002 555SY5555555555555555555555555B55555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555 484853230100020123234853235348232348 000201020201022300020100020101000102530200020153235323010002000201022301000100010001000201002353230148230202010002020202000200010102010001010001010001010201020201040201021101020100020102010101000202020102480102010201020102230223015301020100000100020002000002004823000001 X* 50 hišic Gradbeno gibanje stavbenh zadrug v Ljubljani. V Ljubljani imamo več in preveč stavbenih zadrug, ki so si nadele namen, da z gradnjo stanovanjskih hiš prispevajo k omiljenju stanovanjskega gorja. Med njimi pa so žal večina mrtvo rojeni otroci. Med obstoječimi stavbenimi zadrugami v Ljubljani gre po pozitivnih uspehih prvo mesto »Domu«, stavbeni zadrugi državnih nameščencev in upokojencev. Brez hrupne re.klame si postavlja ta zadruga monumente svoje agilnosti in vztrajnosti v našem mestu in njegovi okolici. Razen objav o občnih /borih nismo še nič čitali o njej, katere člani so zgradili doslej že nad 50 lastnih hiš z okroglo 120 eno-, dvo-, trisobnimi stanovanji. Vse te hišice bi, združene na enem kraju, tvorile že prav čedno kolonijo, ki bi mogla biti nr. svoje okusno in lično zgrajene stavbe po pravici ponosna. In vendar je javnost o eksistenci in delovanju te zadruge le površno ali prav nič informirana. Kaka druga zadruga bi ob takih okolnostih poskrbela za vse drugačno reklamo. Odbor si najbrž misli: Dobro blago se samo hvali — in molči. Pa se nam ne zdi prav tako. Poglejmo, s kakšnimi sredstvi je mogoče ob dobri volji doseči tako presenetljivo lepe uspehe. Na občnem zboru »Doma« smo posneli iz tajnikovega poročila, da je štela zadruga konec lanskega leta 88 članov, med katerimi je zgradilo nad 40 lastne hiše z okroglo sto stanovanji. V te stavbe investirani kapital znaša okoli 4,300.000 Din. Vsako stanovanje je stalo tedaj povprečno 43.000 Din. Ali naj napravimo primero s ceno posameznih stanovanj v mestnih poslopjih? Vsakdo si razliko lahko sam izračuni. In vendar bi se morala stanovanja v velikih stavbah graditi z razmeroma manjšim kapitalom. Pri tem ne uživa naša stavbena zadruga potrebne podpore pri oblastih. Razen dvamilijon-ske garancije, ki jo je za gradbena posojila članom »Doma« prevzela ljubljanska mestna občina pri Mestni hranilnici ljubljanski, ni ta zadruga do lanskega leta mogla najti razumevanja in pomoči. Zato smo vsi, ki smo na razvoju in napredku naše stavbene zadruge interesira-ni. iskreno pozdravili akcijo ljubljanskega ob-lastnega odbora, ki ima namen, da dvigne delovanje stavbenih zadrug in jim zato nudi kreditno podporo indirektno s tem, da prevzema zadrugam za njihove člane-gradbene interesente poroštvo za gradbene kredite do treh četrtin vrednosti parcele in stavbe, direktno pa s prispevki k obrestovan ju dela gradbenih posojil. Smatramo za svojo dolžnost, da se iniciator-jeui te ideje in ustanoviteljem »Zaklada za zgradbo malih stanovanj ljubljanskega oblastnega odbora« javno zahvalimo, ker smo si popolnoma na jasnem, da bi z odtegnitvijo kreditnih podpor od te strani moralo žal prenehati sLoro vsako delovanje tudi naše stavbene zadruge. Saj so njeni člani izključno državni nameščenci in upokojenci, med katerimi je le neznatno število srečnejših, ki razpolagajo z eno četrtino gradbenih stroškov, še neprimerno manjše pa takih, ki bi imeli eno tretjino ali celo polovico za zidanje potrebnih lastnih sredstev, na katere bi jim neposredno hranilnica sama mogla dati pupilarno varna posojila. In prav zato prosimo g. komisarja ljubljanske oblastne samouprave, da zastavi na merodajnem mestu vso svojo avtoriteto v cilju, da se ta pre-koristna in človekoljubna institucija, kakor je »Zaklad za zgradbo malih stanovanj«, v občem interesu nele neokrnjena ohrani, temveč da se njena akcija še razširi in poglobi. Saj je to doslej edina ustanova, ki je pokazala, kako je možno smotreno in naglo rešiti toli pereče stanovanjsko vprašanje ter z razmeroma neznatnimi žrtvami in rizikom doseči zadovoljive realne rezultate. In to neglede na mogočni moralni moment, ki leži v tem, da se člani, ki grade lastne hiše, navajajo k varčevanju in vzdržnosti ter da se v svojih domovih počutijo svobodne in srečne. ajje novega I Koledar Naselbina Oba sta služila v župnišču: on je bii za hlapca, ona pa za deklo. On je vozaril s konjičkom, ona pa je gospodinjila. Ko sta pri južinah sedevala vsak na svojem koncu mize, sta časih rekla kako šegavo, a največkrat sta se pričkala. Dejali so, da se še noben hlapec in nobena dekla nista tako črtila — da sta kot pes in mačka. A ko sta skupno lovila ribe, skupno kosila, grabila in žela, sta polagoma začela misliti, kako bi si skupno uredila dom. Zunaj v pušči sta izbrala kos zemlje in dejala, da bi si ondi tik barja postavila hišico. Ondi je bila gošča, ki bi jo morala iztrebiti, izorati in posejati. Precejšen kos zemlje, koder je rastlo jelševje, bi spremenila v njive, na obeh straneh potoka pa bi bil travnik. Če bi le šlo, da bi si postavila hišico! A zaslužek je bil majhen; če hočeta imeti kmetijo, bo treba tudi konjiča in kravo. Zato sta še počakala z ženitvijo. Leta so minevala, oba sta se bolj in bolj navezala drug na drugega in pri-hodnjost se jim je kazala v vedno lepši luči. Kadar ni bilo dela, sta štela prihranke in preračunavala, kako dolgo bo treba še služiti, dokler ne bo vsota zadosti velika. Nikomur se niti sanjalo ni, kako hrepenita hlapcc in dekla po neodvisnosti in kako si želita svojega doma. čemu neki? Saj sta živela brez skrbi v župnišču, imela sta plačo, hrano in obleko. Vendar sla onadva s koprnjenjem zrla v puščo. Kako so jima odsvetovali, ko sta slednjič odpovedala službo! »Slana vama vse unfci v pu-Šči in v dolgove bosta zlezla. Otroci bodo prišli, Koledar Nedelja, 7. julija (sedma po-hinkoštna nedelja): Vilibald, Škof, Pulherija. Ponedeljek, 8. julija: Evgcnij III., papež; Olga; Sidronij, mučenec. Borci za svobodo Dravske doline V nedeljo 14. julija bo v Marenbergu proslava desetletnice osvoboditve Dravske doline. Najsrčneje vabimo vse one borce, ki so v letih 1918 in 1919 pripomogli, da je bilo naša lepa dolina osvobojena, da se udeleže to proslave. Danes so ti borci raztreseni križem naše širne domovine, radi česar nam ni mogoče povabiti vseh osebno. O priliki proslave se odkrije tudi nagrobni spomenik dne 8. maja 1919 tukaj za našo svobodo padlemu naredniku Slovenskega planinskega polka Matiju Gladu iz Breznika na Kranjskem, ki počiva že deset, let v osvobojeni zemlji brez križa in znamenja. Smatrali smo za svojo dolžnost, da se oddolžimo vsaj nekoliko njemu in vsem onim, ki so dali za našo svobodo svoje življenje, a počivajo sedaj v našo žalost pozabljen! od osvobojenih državljanov v zapuščenih grobovih. Skromen nagrobni spomenik in bronasta spominska plošča, ki se odkrije istega dne pri vhodu v farno cerkev, naj bodo znak naše hvaležnosti padlim borcem. Vi borci pa, ki ste se z njimi borili za našo svobodo, vas pa kličemo ta dan v našo sredino. Zbudimo skupno spomine na one dni, ko nam je zasijala zarja svobode! Bili so nujlepši dnevi v našem življenju! Prijavite se pripravljalnemu odboru! Na svidenje 14. julija v Marenbergu! Prisrčno pa vabimo tudi vso ostalo jugoslovansko občinstvo, da pride ta dan od blizu in daleč v Marenberg, da utrdimo tukaj ob skrajni državni meji našo narodno in državno misel. Pridite društva v krojih in z zastavami, pevci in godbeniki prinesite slovenske pesmi glas v naše kraje! Posebno dobrodošle nam bodo narodne noše. Kolikor bodo zmogle naše skromne moče, hočemo skrbeti, da boste preživeli nekaj lepih uric v naših divnih krajih. Za polovično vožnjo na vseh vlakih v Sloveniji se je zaprosilo. S postavitvijo nagrobnega spomenika in dveh bronastih spominskih plošč ter z raznimi drugimi pripravami smo imeli ogromne izdatke, katerih naše skromne moči ne zmorejo. Radi tega prosimo vse, ki smo jim poslali položnice s prošnjo za prispevek, pa tudi vse druge, ki bi nam hoteli pomagati z denarnimi prispevki, da nam pošljejo iste s čekovno noložnieo na račun št. 15.294 in naslov: Sreski odbor Narodne odbrane, Marenberg. Pripravljalni odbor. Za povzdigo belokranjske s adjereje Črnomelj, 5. julija. Oblastni odbor si je stavil lepo nalogo, dvigniti v Beli krajini sadjerejo, katera je tu tako zanemarjena, da prav za prav o sadjereji v Beli krajini v pravem pomenil besede niti govoriti ne moremo, četudi ima za to bolj ugodne pogoje kakor mnogi drugi kraji Slovenije. Toda vsa krivda ne pade tu na belokranjske posestnike. Ni ga bilo nikogar, ki bi našim belokran jskim posestnikom dajal navodilu o sadjereji, da niti nobene poštene drevesnice ni bilo tu, kjer bi bilo mogoče dobiti sadnega drevja, da niti šolski vrtovi niso storili v tem oziru svoje dolžnosti, ki so v prvi vrsti za to poklicani. Zato je oblastni odbor napravil v Črnomlju na lepem prostoru velik oblastni nasad. Ta nasad obstoji iz drevesnice in trtnice. Prostor je deloma nanovo ograjen in prerigolan. V letošnji s]>omladi je bilo v drevesnici zasajenih 2400 jabl. divjakov in 1000 hruškovih divjakov. To je prvi začetek za povzdigo sadjereje v Beli krajini, ki ga z veseljem pozdravljamo. Iilalbe P. lFiagc3š£ informirajo Vas o Zadnjih »IPOitetah BSebsandrana cA Povečana Ljubljana Ljubljana, 6. julija. V sredo 3. julija se je izvršila nova razmejitev nierl mestno občino in občino Ježico. V soboto 6. julija se je izvršil komisionelni ogled nove občinske meje, ki so se ga udeležili uradni zastopniki obeh občin. Tako je sedaj končno izvedena priključitev Sv. Križa, Brinja in že-lerničarske kolonije ob Vodovodni cesti k mestni občini ljubljanski. Ježica in Ljubljana rasteta vedno bolj v eno! Od gostilne pri UrbanČku v Stožicah v smeri proti Ljubljani je nastala v zadnjih par letih že cela nova naselbina, tako da ni več daleč čas, ko bo Ljubljansko polje s te strani proti Ljubljani popolnoma zazidano. Do teli hiš se je sedaj potegnil vodovod, dočim so bile z elektriko že prej oskrbljene. Ob Dunajski cesti b.» treba v bližnji bodočnosti potegniti samo še približno 800 m vodovodnih cevi in strnjeni boste obe napeljavi, ona z mestne strani in ona od j cženske. Ker že tudi Kodeljevo sega v Ljubljano in so Moste tudi že zvezane z Ljubljano, enako Vič — je Ljubljana res že velika! Velikodušni vinski trgovec Sv. Miklavž pri Ormožu, 5. julija. Iznajdljivih ljudi na svetu nikdar ne zmanjka O tem so se mnogi vinogradniki lahko pre-pričali ravno te dni. Vsi, ki vina še niso prodali, so vsak dan bolj in bolj jamrali, češ, od nikoder ni kupcev. Naposled se je pojavil neki tujec. Po zunanjosti sicer ni bil ravno prikup-Ijiv, vkljub temu pa je bil sprejet kot nekak odrešenik. Kar trgali so se zanj, v katero klet bi prej šel. Tujec je bil velikodušen in se je odzval vsakemu vabilu. Šel je od kleti do kleti, povsod pil, hvalil vino in naposled sklenil kupčijo. Obljubil je, kolikor je gospodar zahteval, ah pa celo več, češ, da je vino zelo dobro. Zanimiv slučaj je bil v tem oziru v kleti ge. V. Gospa je ravno sklepala kupčijo z nekimi trgovci iz Slovenske krajine. Med tem je prišel neznani tujec in je obljubil več. Prejšnja kupčija se je razbila in gospa je bila vesela, da je vmo tako drago prodala. Are kupec ni dal nikjer, marveč je naročil, naj gredo v sredo v Ormož na postajo po sode. Sreda je prišla, toda o sodili ni duha ne sluha. Pač pa je prišla vest, Ja je velikodušni kupec že v rokah pravice kot goljuf. Veselja nad dobro kupčijo je konec in povsod zmerjajo tujca, kateremu se je zahotelo dobre, kapljice in je tako grdo vlekel uboge ljudi za nos. Drage vesti Letina v novomeškem okraju Novo mesto, 5. julija. Letošnja letina vsled dežja, ki je blagodejno namočil pretečeni teden zemljo, kaže precej dobro v novomeški okolici razen v onih krajih, kjer je toča pobila. Lepo kažejo žita, sadje, koruza in krompir. Vinogradniki so prvotno mislili, da je zelo ostra zima napravila nepopravljivo škodo. Res je v nekaterih krajih veliko trt zmrznilo, a vendar tako ogromno ni trta poškodovana, kakor se je prvotno domnevalo, in je upanje, da bodo tudi vinogradi obrodili srednje, če ne pride nad nje kaka ujma. Letošnja prva košnja sama je dobro uspela, ponekod celo četrtino bolje od prve lanske. Pasijon na prostem Radi tehničnih zaprek se predstava danes, v nedeljo nc vrši, pač pa v soboto 13. in v nedeljo 14. julija v Mladinskem domu na Kodeljevem. Osebne vesli ■fr Za docenta v kemičnem institutu ljubljanske univerze je imenovan dr, inženjer Janko Kavčič. ■fr Profesorski izpit je naredil te dni na l jubljanski univerzi g. Stanko Sever, doma iz Ljubljane. — Iskreno čestitamo! ■fr Promocija. V ponedeljek dne 8. t. m. bo promoviran abs. pravnik g. Dekle v a Leon iz Ljubljane za doktorja prava. •fr V naše državljanstvo je sprejet Ferdinand Štrukelj iz Viča. * Vsem, ki so že za par mesecev zaostali s plačevanjem naročnine, se bo z 9. t. m. list ustavil. Zato prosimo vse one, ki so morda vsled preobilne zaposlenosti prezr': poravnati naročnino, da to tako) store, s čemer prihranijo sebi in upravi nepotrebne reklamacije. •fr Posvetitev dr. Gregor Rozmana za škofa, dne 14. julija proslavi Slov. Orlovska in Slovenska Orliška zveza isti dan popoldne ob 4 s telovadno akademijo. P. n. občinstvo se opozarja že danes na to proslavo in se vabi, da jo poseti v čim večjem številu in počasti tako svojega novo posvečenega škofa g. dr. Gregorja Rožmana. ■fr Javna zahvala. Za mojo promocijo častnim doktorjem univerze v Ljubljani, so mi došle pismene in brzojavne čestitke v nenavadnem številu. Seveda sem za vsak tak pozdrav globoko zahvalen, zlasti ker se s tem jasno razodeva veselje nad pridobitvijo, pro-spehom in procvitom našega vseučilišča. Ker ne morem sedaj odgovoriti dostojno posamič, prosim, da se ta skupna zahvala odobri, kakor je prišla od srca. — Na Bledu, 5. julija 1929. — Dr. Danilo Majaron. * Maturanti učiteljišča I. 1904. Poteklo je 25 let kar smo se ločili. Lepo bi bilo, da se za 251etnico mature snidemo. Tov. Vrbič predlaga, da se snidemo v sredo dne 25. jul. pri njem v Stični, prebijemo tam tovariški večer, v četrtek pa napravimo skupen izlet, kakor se pri Jožu zgovorimo. Joža da za 25letnico sodček vina. Ako ima kdo izmed tovarišev kak drug predlog, naj sporoči. Tudi drugi tovariši dobrodošli. Baebler, Vrbič, Brezovar. fr Birmovanje v dekaniji Konjice se vrši po sledečem redu: v soboto, 6. julija 1929 pri Sv. Duhu v Ločah, v nedeljo, 7. julija pri Svetemu Juriju v Konjicah, v ponedeljek, 8. julija pri Sv. Mariji v Špitaliču, v torek, 9. julija pri Sv. Petru v Žicah, v sredo 10. julija pri Sv. Jerneju pri Ločah, v četrtek, 11. julija pri Sv Janezu Krst. v Čadramu, v soboto, 13. julija pri Sv. Egidiju v Zrečah, v nedeljo, 14. julija pri Sv. Lavrenciju v Stranicah in v ponedeljek, 15. julija pri M. B. na Prihovi. ■fr Smrtna kosa med ameriškimi rojaki. V Chicagu je umrl 59 letni Martin Barnik za rakom v želodcu. Zapušča v Ameriki ženo in tri otroke. — Pri lovu rib je v Clevelandu utonil Josip Šega. Njegovo truplo so našli dan kasneje. Josip šega je prišel v Ameriko 1. 1920 in je bil doma iz Nove vasi na Blokah. — Pri delu v tovarni se je v Clevelandu smrtno ponesrečil 50-letni Franc Mirtič iz Šmihela pri Žužemberku, kjer zapušča mater, ženo in štiri otroke. V Ameriko je prišel pred 18 leti. — V Lorain, Ohio, je umrla 14 letna Mildred, hči slovenske zakonske dvojice Svet. — V Staunton, Illinois, je umrl 55 letni Matij Brunskole. Zapušča ženo, dva sinova in hčer. — V St. Stephen, Minnessotta, je umrla Mary Trobec, roj. 1. 1849 v Logu pri Polhovem gradcu. Pokojni škof Trobec je bil njen brat. — V Ročk Springsu, Wyorning, je umrl John Dolenc, doma iz Gorenje vasi nad Škofjo Loko, V Ročk Springsu je živel nad 35 let. Zapušča ženo in šest otrok. fr Tujski promet na Bledu v mesecu ju-niju. Kot za maj, izkazuje tudi statistika tujskega prometa na Bledu za mesec junij razveseljiv napredek v primeri z lani. Junija letos jc obiskalo Bled 5402 oseb, junija lani pa 2852 oseb. Po skupinah se dele (v oklepaju za junij 1928): zdravniki 87 (44). drž. uradniki 122 (69), drugi 2951 (1649); otroci do 10 let 340 (148), odrasli 1333 (781), služkinje 120 (124), društva 0 (25). Letos je bilo na Bled 20 izletov z 549 osebami (1 izlet z 12 osebami). Po državljanstvu se gostje dele: Angleži 39 (25), Američani 34 (15), Avstriji 557 (463), Čehoslovaki 472 054), Danci 4 (3), Francozi 8 (17), Grki 2 (6), Holadci 5 (1), Italijani 62 (55), Jugoslovani 2496 (1155), Madžari 114 (48), Nemci 1552 (690), Poljaki 20 (fc), Romuni 14 (8), Rusi 8 (2), Švicarji'It (I), drugi 4 (3). Dne 30. junija je bilo na Bledu skupno 1687 oseb, lani 30. junija pa jih je bilo 1097 oseb. ■fr Hrvatsko Priniorje ni prenapolnjeno. Razni hrvatski listi, posebno pa zagrebški »Ju-tarnji list« z dne 4. t. m, so priobčili članke, v katerih popisujejo Hrvatsko Primorje in trdijo, ne vemo, komu na ljubo, da je Hrvatsko Primorje prenapolnjeno z gosti letoviščarji, ki chi kar čakajo drug na drugega za sobe. Lastnik hotela »Jadran «v Selcih g. Ivan Pečnik nas pa beračev je pa — žal — že tako dosti na svetu.« Pa sta pet let računala in pomišljala — in zdaj ju nc bi nihče več pregovoril. Župnik ju je moral odpustiti iz službe in v jeseni sta bila odšla. Tisto zimo sta bivala še v vasi; Viljem je tesal hišico in je časih prišel v župnišče na dnino, Ana je pa predla in hodila pomagat gospodinjiti. O binkoštih sta se poročila. Po svatbi je zrl župnik za njima in zmajeval z glavo: »Mlada sta, naj le poizkusita iztrebiti goščo — a to ne gre z zaslužkom dekle in hlapca.« Prav je imel župnik, vendar je res, da se je vsa naša zemlja oplodila le s tako glavnico. Vsa vaška mladina je spremila novoporočenca v njun novi dom. Poleti je bilo in po dnevi smo šli po zelenem gozdu, ponoči pa smo plesali v novi hiši. Podnice so se režale vsaksebi, tramovje je neenakomerno štrlelo iz hiše. Nekaj njive je bilo še neobdelane, a ob griču je med trohnečimi štori zelenela rž, Mlada žena je sredi neobdelanega polja zakurila ogenj in v poročni obleki prvikrat pomolzla svojo kravico. Z Viljemom sva sedela na skali in jo gledala, kako se je kretala v od-svitu zahajajočega soinca. On je bil prepričan, da bo vse dobro potekalo. »Da bova le zdrava in ne bo slane.« In kakor bi ugenil moje misli, je še dedal: »Res je barje zraven in vlažno je, a če je človek priden in nnrine orizrl malo lini i v stran, rla bo imoln fl- 1 - O J > solnce kam sijati.. bo že. Večeri so zdaj hladni, a pridi poleti drugo leto, pa boš videl!« Nisem prišel drugo poletje in tudi ne poslej. Zares sem bil na oba pozabil. Nekoč, ko sem bil spet pri domačih, sem vprašal, kako jima je. »Zadolžiti sta se morala,« je dejal oče, in mati: »Ana je zdrava.« Poteklo je več let. Bil sem v mestnih šolah in bil poleti doma na počitnicah. S puško in psom sem taval okrog. Nekega oblačnega dne v oktobru sem, hodeč po gozdu, zagledal ozko stezo, ki se mi je zdela znana. Hipoma je začel moj pes cviliti in nato močno lajati. Zaslišal sem, kako peketa konjič pred menoj in na ovinku sem ga tudi zagledal. Vprežen je bil v dva drogova, ki sta se njuna konca vlekla po tleh. čez oba je bila privezana krsta. Zadaj je stopal Viljem kakor bi oral. Dosti je imel opravka s krsto, da jo je obdržal v ravnotežju. Trpečega obraza je bil, motnih in topih oči. šele ko sem mu povedal svoje ime, me je spoznal. »Kdo je pa v krsti?« »Moja mrtva žena .■< »Mrtva?« »Da, mriva je.« Dolgo sem ga izpraševal, preden sem zvedel za njuno bridko življenje: slabe letine, dolgovi, veliko otrok, žena je zbolela, ker je preveč i delala, in umrla. Zdaj jo je treba spraviti v grob, : a pot je tako slaba. Da bi le krsta zdržala, pre j den bo na pokopališču1 Nategnil je vajeti, zakaj | konj je pilil v stran in med velim listjem iskal trave. »Nu...!« Rad bi si bil utešil lakoto, saj ni bil nič bolj rejen od moža, ki je sličil okostnjaku. Viljem se je poslovil ne da bi dvignil oči s krste. Sel je dalje. Drogova sta vrezala dvoje vzporednih brazd v peščeno pot. Jaz sem krenil v nasprotno smer in prispel do nekega ribnika, odkoder je bil napeljan jarek, a delo še ni bilo dokončano. Steza, ki sem jo poznal od onega poročnega dne, me je povedla k hiši. Za ograjo je mukala sestradana kravica in na dvorišču je krulilo prasč. Lesa je bila odprta, sredi dvorišča je stal prazen posteljnjak, na ograji pa je visela posteljnina umrle žene. Tramovje je še zmeraj štrlelo neobžagano na vogalih. Na oknu za umazanimi in motnimi šipami je bil lonček iz brezovega lubja z uvelo balzamino. Viljemu se je bilo vendarle posrečilo kos pušče spremeniti v njivo. Sredi gozda je bila videti jasa, pripravljena njiva, in nekaj ton zemlje in za polovico toliko ostišenega barja. A zdelo se je, da so pri tem delu popustile "moči. Posekal je bil brezov gozdič in spremenil jelševje v rodovitno zemljo. Zadaj pa se je dvigal smrekov gozd kakor visok zid — ta ga je pri-moral, da je prenehal z delom. Precej časa sem stal na dvorišču zapuščene naselbine. Burja je na vso moč brila preko gozda in žalostno pi-skala skozi mojo puškino cev. Prvi Član naselbine je načel svojo pot in opešal sredi nje. Brez moči je. Ugasnil mu je plamen v očeh in samozavest poročnega dne ga je zapustila. Kadar bo cvetela rž in bo šlo žito naših njiv v klasje, tedaj se spomnimo prvih žrtev naših naselbin. Ne moremo jim postaviti spomenikov, zakaj na tisoče jih je in njih imena so neznana. (Finsko spisal Juani Aho.) Dober nasvet za VaS dopust: vemite s seboj fotografsko kf mero! Od dopusta boste imeli dvojni užitek in trojen spomin. Obiščite nas, ali pa zahtevajte naš najnovejši fotografski cenik Maj 1929! Dragerifa GregorIC Ljubljana, Prešernova štev. 5 nasprotno prosi, naj te in take vesti deraanti; ramo. Nasprotno je obisk Primorja do sedaj šibkejši kot lani ter je še vedno dovolj prostora za udobno nastanitev po hotelih in privatnih stanovanjih, tako, kot že dolgo vrsto zadnjih let ni bilo. Take vesti, kot je izšla v »Jutarnjem listuc dne 4. t. m. pa morejo tujskemu prometu v Hrvatskem Primorju samo škodovati. To ne velja samo za Selce, temveč za vse Hrvatsko Primorje. Tudi vsa obala Raba ima še vedno dovolj prostora za nove letoviščarje. it Jugoslovani postajajo Američani. V okraju St. Louis, v severno-amcriški državi Min-nessotti je bilo 1. 1928 naturaliziranih, (postalo je ameriških državljanov) skupno 904 oseb. Največ med temi je Jugoslovunov in sicer 208, vse ostale narodnosti pa zaostajajo za to številko. ■k Hišnim posestnikom ljubljanskim in okoliškim. Z ozirom na razglasa davčnih uprav v Ljubljani obveščamo hišne posestnike iz mesta Ljubljane, Viča, Most in Zgornje Šiške, da je Prvo društvo hišnih posetnikov v Ljubljani preskrbelo prepise razporeda zgradarine za leto 1929, in da se dobe od 8. t. m. dalje vsa potrebna pojasnila v društveni pisarni, Salendro-va 6. Vsak posestnik naj s seboj prinese koncept svoječasno prijave, da se. bo natanko primerjalo z odmero. Na Viču, Mostah in Zgornji Šiški bomo po 15. tega meseca priredili posebne sestanke in tam dajali potrebne informacije o predpisani zgradarini. k Odkritje spomenika padlim vojakom se vrši dne 14. julija pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Spored: ob pol 10 služba božja, ob 11 nastop veterancev in gasilcev, nato odkritje z go-, vorom č. g. kurata Franca Bonača iz Ljubljane, petjem in deklamacijami. Popoldne ob 2 večer-nice; ob pol treh pa uprizori Kat, prosvetno društvo Meškovo igro »Mati«. •k Vreme. V soboto smo imeli zopet lepo vroče vreme. V Ljubljani je kazal toplomer 30.2 C, v Mariboru le 27 C, tudi Zagreb s svojimi 30 C ni dosezal Ljubljane v vročini. Pač pa je imelo Sarajevo 3 i C, Belgrad 32 C, Split 36 C in Skoplje celo 37 C vročine! k Strupeni plin usmrtil rudarja. V rudniku Maslovari pri Sarajevu se je pripetila smrtna nesreča. Delavec Ibrahimič je zašel v rove, ki so bili napolnjeni s strupenim ogljikovim dvokisom. Ostali delavci so takoj zaslutili plin ter so z maskami odšli v okuženi rov, kjer so našli Ibrahimiča mrtvega. Rudnik Mn-slovara pripada družbi Bosna Bois in so ga odprli med vojno. Dnevno producira 10 do 15 vagonov premoga. ■k Roparski umor iz zasede. Grozen roparski umor je bil izvršen te dni v gozdu blizu Plaške pri Ogulinu. Roparji so na cesti ustrelili in oropali trgovca Komadino, katerega so dan kasneje našli ljudje ležečega na cesti. Ko-madina je zapustil ženo in osem otrok. Po daljšem zasledovanju so orožniki aretirali morilca v osebi 30 letnega Mile Peršuta in 20 letnega Spasa Letico, ki sta zločin kmalu priznala. Povedala sta, da sta dolgo prežala v gozdu na Komadino, ko pa je ta prišel s sejma po cesti, ga je Peršut ubil iz zasede s puško. Roparju sta mrtvemu trgovcu odvzela ves denar, ki ga je dobil na sejmu za 60 prodanih vagonov koruze. Zlato uro in verižico pa sta zakopala v gozdu, kjer so ju pozneje orožniki res našli. Oba roparja sta priznala še celo vrsto tatvin in ropov. Izročena sta sodišču v Ogulinu. •k Teoretična praktična tamburaškn šola, spisal prof. Marko Bajuk, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena izvodu Din 40. Na mnogobrojne želje naših tamburaških zborov je Jugoslovanska knjigarna izdala pričujočo tamburaško šolo, ki je prva v slovenskem jeziku. Spisal jo jc strokovnjak, ki, pozna in spada med prve poznavatelje tega glasbilu. Šola nudi prav vse kar mora znati in vedeti igralec, ki hoče postati dober tamburaš. Obsega veliko glasbene teorije, popis vseh tamburaških glasbil, nudi veliko zgledov in praktičnih nasvetov glede sestave tamburaških zborov itd. Žalibog, da so pri nas ravno vsled pomanjkanja dobre tamburaške šole, tamburaški zbori skoro utihnili. Saj smo imeli bore malo tamburaških šol in še te so bile zelo pomanjkljive in v tujem jeziku pisane. Prepričani smo, da se bodo ravno na podlagi te izvrstne šole naši tamburaški zbori zopet oglasili in iznova pričeli temeljito gojiti tamburanje v prosveto naroda. k Pevska slavnost v Rogaški Slatini. Dogovorno s Pevsko zvezo in župo J. P. S. se v nedeljo, dne 14. t. m. vrši v Rogaški Slatini velika pevska slavnost, kjer nastopijo razna pevska društva iz Slovenije. Prijavljenih je do sedaj že več zborov z nad 200 pevci odnosno pevkami. — Društva, ki bi še želela udeležiti se te slavnosti, naj se najkasneje do 10. t. m. tozadevno prijavijo Pevskemu društvu »Sloga« v Rogaški Slatini, obenem pa sporoče 4 najljubše pesmi, od katerih bi se potem ena ali dve določile za nastop. Društva, ki posedujejo zastave, naj poneso iste s seboj. Udeleženci te slavnosti imajo na železnici 50 odstotkov popusta. Poskrbljeno je tudi za cenejšo prehrano. — Prihod v zdravilišče ob 9. Odhod ob tričetrt na 18. Do- fioldne koncert, popoldne velika gozdna vese-ica. Natančnejši spored se še objavi. Pričakuje se velika udeležba, saj bo to tudi prvi pevski izlet v našo prelepo Rogaško Slatino. k V Barcelono na razstavo odpotujemo nepreklicno 2. avgusta. Prijave se še sprejemajo. Celokupni stroški 3600 Din. — Probuda, gospodarski odsek, Ljubljana, Resljeva cesta štev. 13-11. ■k Nn Skavtski tabor v Vižmarjih vozijo Magistrovi avtobusi v soboto in nedeljo vsake pol ure izpred Figovca. •k Zanimivo za naš ženski svet! Posnetek Dečvine rute, ki je bila lansko leto v avdienci poklonjena Nj. Vel. kraljici Mariji, je sedaj razstavljena nn ogled in prodajo pri sledečih tvrdkah: I. C. Mayer, Skaberne, Urbane in pri tvrdki Mngdič. * Ni Vam še bilo znano! Ravno za volneno perilo je »Persil« posebno sposoben. Vse krasne modne predmete v prijaznih barvnh lahko ugodno perete in izvanredno boste iznenadeni. Razume se, da sc mora volnene in pestre predmete prati samo v mlačni vodi. S Persilotn oprani volneni predmeti ostanejo puhasti in mehki, ne zgube oblike in izgledajo lepi in uovi. k Pnrna kopel okrožnega urada za zavarovanje delavcev bo od 9. julija dalje odprta sumo dvakrat na teden od 14 do 18 in sicer ob srednh zh ženske in ob sobotah za moške. •k Zobni atelje je otvoril v škofji Loki v Spodnjem trgu, v hiši gostilne Šmit, koncesijo-nirani zobotehnik g. Ciril Lužar iz Ljubljane in so ccnj. občinstvu toplo priporoča. •k Zlatnina priznano najboljšega izdelka F. Čuden, Prešernova t, Ljubljana. * Aleksandrovo na otoku Krku je Slovencem že precej znano morsko kopališče in to za solnčenje in kopanje, naj si bo za naše mulčke, kateri se kaj dobro okrepijo, a tudi odrasli pridemo popolnoma na svoj račun. Zelo dobro in obilno prehrano pri točni in solidni postrežbi nam nudi s posteljo za 50 Din dnevno Penzion na moru, lastnik Franjo Zič, Aleksandrovo nn otoku Krku, kjer se dobijo tudi vse informacije brezplačno. Naznanilo! Pisarna Podpornega društva slepih v Ljubljani se je preselila v Ključavničarsko ulico št. 3, II. nadstropje. Vhod Mestni trg 22 ali Cankarjevo nabrežje 13. Podpirajte zlasti sedaj najbednejše slepe. kr Ant. Rud. Legat-ov enoletni trgovski tečaj v Mariboru. (Odobren od Ministrstva trgovine in industrije v Belgradu.) Novi šolski prospekti so izšli in se dobe brezplačno v trgovini s pisalnimi stroji Ant. Rud. Legat & Co., Maribor, Slovenska ulica 7. "A" Vse nosi kopalne obleke znamke IKKOLJ, ker se odlikujejo po izvrstni kvaliteti in čudovitem sestavu barv. k Do kopališča Medno vozi Magistrov avtobus vsako uro izpred Figovca po 4 Din, ob nedeljah po 5 Din. k Gasilska prireditev v Kresnicah danes ob dveh. Turistovski večerni vlak ustavi izjemoma v Kresnicah in na Savi. ★ OPOZARJAMO na oglas Spodnješlajer-ske Ljudske posojilnice na zadnji strani današnjega lista. k■ Pri motenjih v želodcu in črevih, bolečinah v trebuhu, razdraženosti, nervoznosti, omotici, težkem snu, splošnem slabopočutju, zmanjšani moči za delo se doseže olajšanje z dnevno čašo naravne »Franz-Josef« grenčice. Sloviti zdravniki hvalijo izborilo lekovitost, ki jo nudi »Franz-Josef« voda v svoji lastnosti kot milo odvijajoče sredstvo, posebno polnokrvnim, kor-piilentnim ljudem, trpečim na protinu in hemoroidih. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Nočna služba lekarn. Drevi imajo nočno službo: Bahovec na Kongresnem trgu, Ustar na Sv. Petra cesti in Hočevar v Šiški. V ponedeljek zvečer imata nočno službo: Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gospo-svetski cesti. Rdeča hiša na Poljanah -pa stezice na Grad Gospod urednik! Prosim Vas, sprejmite te,le vrstice v Vaš cenj. list. V tem času se veleturisti odpravljajo na visoke gore, mi, mali turisti, smo pa zadovoljni, če se v miru povzpnemo na — ljubljanski Grad. V miru, pravim; za pol Ljubljane je dohod na Grad od dolenjskega mostu; pa mislite, da smo tam varni pred vseh vrst vozili? Že parkrat ste sprožili misel, naj bi si. magistrat vendarle napravil stezico, ki bi peljala s Strme poti naravnost — kakih 100 m bi bila dolga — v Rega-lijev gaj. Dozdaj smo prosili brezuspešno. A z avgustom nastopi nov položaj. V mestno hišo, t. j. Rdečo, se vseli čez sto strank. Koliko bo otrok! Kam naj ti gredo v poletni vročini? Že zdaj se mi kar milo stori, ko vidim pestunje z otroki posedati v vročini kar tam ob cesti v Zarnikovi ulici, tam onstran Turkove gostilne, malo više je pa krasna senca v Regalije-vem gaju! Pa naj gredo do Gruberjevega kanala in potem za Gladom do ceste na Grad, bo kdo dejal. Že prav! Ali naj otroci požirajo tisti prah tam za Gradom? In tisti dohod na Grad je za otroke lahko sportno-nevaren. Sam sem bil priča, ko je pridivjal z Grada doli konj z vozom, na vozu je bilo troje oseb, konj se je bil splašil, ker ga je trikeljc bil po nogah, pridivjal je konj na Karlov-ško cesto, tam se je voz prevrnil in razbil, v prahu in krvi so obležale one tri osebe. In če pridrvi kolesar doli ali avto, kam naj se otrok hitro umakne? Ali poznate tisti ostri ovinek tam? To je tista cesta na Grad! Vsaj zdaj, ko pride toliko otrok na Poljansko cesto, naj bi se dostop na Grad, v Regalijev gaj, olajšal in okrajšal. Nihče ne bi imel škode: eii meter na široko bi se seč izkrčila, pa bi bilo. — V imenu otrok, ki se peko v prahu in vročini, prosimo torej si. magistrat, naj kar takoj napravi tolikanj potrebno stezico s Strme poti v bližini Tička na Gričku gori v Regalijev gaj. Dohodov na naš Grad je vse premalo. Rdeča hiša na Poljanah odločno kliče po tej varni in mirni stezici. »Mali turist«. 0 Gregor Peružck se vrnil v Ameriko. Znameniti ameriški slikar Slovenec Gregor P-mišek (Harwey G. Prusheck), ki se je mudil nekaj tednov v domovini in navezal stike s tukajšniim umetniškim življenjem, je moral včerai nenadno odpotovati preko Cherbourga v Ameriko. Dobil je namreč od svoje žene radiogram, da mu je hčerka nevarno zbolela. Gregor Perušek nam jc izjavil, da namerava morda ?c prihodnje leto ponovno obiskati svojo staro domovino. O Regulacija Dvornega trga. Magistralni gremij je na svoji seji v petek zvečer sklenil odobriti delno regulacijo Dvornega trga. Hišni posestniki na Dvornem trgu so namreč pripravljeni, da bodo na svoje stroške napravili nove asfaltne hodnike, mestna občina pa naj postavi nove robnike. Na to je mestna občina že pristala. Ta ureditev ne nasprotuje regulacijskemu načrtu, kot si ga je za daljšo dobo zamislil arh. prof. Plečnik. 0 Umrli so v Ljubljani v času od 2. do 6. t. m.: Marija Čeh, bolniška Pestra, 65 let, Vi-dovdanska c. 9; Marjana Sivec, zascbnica, 70 let, kolonija mestnih hiš za artiljerijsko vojašnico; Ana Wiessl, žena žel. uradnika, 69 let, Verovško-va 12. — V bolnišnici so v istem času umrli: Jožef Kosec, 22 let, Golo brdo; Ana Brclili, žena rudarja, 40 let, Loke 62; Štefan Sršen, posestnik, 60 let, Denala vas- Jožefa Bedene, hči kočarja, 4 leta, Ambrus 43: Mariia Zalokar, žena delavca, 38 let, .larše 18: Anton Bolta. dninar, 61 let. Ga-ljevica. baraka; Elizabeta Podbevšck, hči posestnika, 5 let, Šmartno pri Tuhinju; Ivan Vrankar, vojni invalid, 45 let; Anton Trom, krovec, 77 let, Begunje 30. © Smrti in rojstva v Ljubljani. Meseca junija je v Ljubljani skupno umrlo 89 oseb, od teh 49 moških in 40 žensk. Med umrlimi domačini je bilo 20 moških in 18 žensk, skupno 38, med tujci je bilo 29 moških in 22 žensk, skupno 51. Doma je umrlo 20 oseb, v zavodih pa 69, med temi 37 moških in 32 žensk. Med umrlimi je bilo v starosti do 1 leta 22 otrok, največ umrlih pa je bilo v starosti 20 do 39 let, namreč 25 oseb. Smrtni vzroki so bili največ: jetika na sopilih (12), rak (10), bolezen na srcu (9), prirojena slabost (11), smrt radi nezgode (10). Samoumor je bil izvršen samo eden. — Skupno se je rodilo v mesecu juniju v Ljubljani 139 otrok, od teh 70 dečkov in 69 deklic. Mrtvorojenih je bilo še posebej 7, od teh 5 dečkov in 2 deklici. © Nalezljive bolezni v Ljubljani. V mesecu juniju je bilo skupno prijavljenih 10 slučajev nalezljivih bolezni, in sicer 5 slučajev iz skupine tifuznih bolezni, 3 slučaje škrlatinke, 1 slučaj ošpic in 1 slučaj davice. Vsi bolniki so bili oddani v bolnišnico, © Čuden gost. V Komidarjevo gostilno v Vodmatu je prišel pred dnevi čuden gost. Izgledal je kot kak deseti brat, vendar je pošteno plačal dvoje steklenic piva, ki jih je izpil. Nato pa je prosil, naj bi mu natakarica pokazala kako sobo, kjer bi se preoblekel. Natakarica mu je dejala, da se more preobleči v veži za priprtimi vrati. Gost se je res preoblekel in odšel, ne da bi se poslovil. Natakarica je čez nekaj časa pogledala za vrata, našla pa je le kup stare obleke. Vsa stvar se ii je zdela tako sumljiva, da je zadevo prijavila policiji, ki je preostalo obleko zaplenila. Najbrž je neznanec kje ukradel novo obleko in se iznebil stare, morda pa je hotel tudi zabrisati sledove kakega večjega zločina. 0 Čigavo je kolo? Že koncem meseca maja je prišlo iz Medvod po vlaku še dobro ohranjeno kolo »Peugeot«, ki je nato obležalo v prtljažnici glavnega kolodvora v Ljubljani. Naprošeni od policijske direkcije poživljamo pravega lastnika kolesa, naj se zanima za svojo lastnino, če nc, bo železniška direkcija prodala kolo na javni dražbi. O Številni karamboli. Kakega kolesarja, pa tudi šoferja bi bilo včasih res potrebno potegniti za ušesa, da bo v prihodnjič vedel, kako se je treba obnašati na cesti. Naglica ni vedno dobra, zlasti ker se rada prav temeljito maščuje. Neki kolesar se je podil po Japljevi ulici s tako naglico, da je podrl na tla petletnega sinčka po-sestnice Sattlerjeve Pavla. Mali Pavel je dobil pi padcu zelo resne poškodbe na glavi in desni nogi. Kolesar je bil vsaj toliko obziren, da je prenesel ranjenega otroka k materi, nato pa se odpeljal dalje, ne da bi počakal na stražnika, ki bi mu moral povedati ime. Kolesarja so kljub temu izsledili v osebi mizarskega pomočnika A. Č. — Na voglu pri »Zvezdi« sta se zadela dva kolesarja, enemu se je poškodovalo precej kolo, drugega pa je zapisal stražnik. — Šofer M. M. z Rakeka je vozil dokaj naglo po Prešernovi ulici z avtomobilom. S ceste je izpod avtomobilovega kolesa odskočil debel kamen in ubil šipo v izložbi trgovke Sedejeve. Šipa je bila vredna okrog 500 Din. Šoferja je policija že čez dva dni izsledila, ta pa se izgovarja na mestno občino, ki je dala nasuti Prešernovo ulico z gramozom. O Iz policijske torbe. Aretiran je bil neki Anton S., ker je ukradel Karlu Nebeshuberju 32 leg bakrene žice, vredne 448 Din. — V kavarni »Zvezdi« je bil ukraden 100 Din vreden klobuk, last g. J. P. — Tipografu Adolfu Tekavcu v Cerkveni ulici je neki zlikovec izmaknil žepno uro, Vredno 250 Din. — Nove v policijski kroniki so ovadbe proti raznim podjetnikom, ki vrše avtobusni promet, ne da bi za to prejeli koncesijo od mestne občine. * O V slovo; Prijetna dolžnost nas veže, da su vsem cenjenim gostom in znancem in prijateljem, ki so nas prijazno v času našega obratovanja restavracije hotela »Slon« v Ljubljani blagovolili posečati, nujiskreneje zahvaljujemo za izkazano naklonjenost in prosimo, da nas ohranijo v prijaznem spominu. Z odličnim spoštovanjem Josip in Leopoldina Mastnak, sedaj posestnika vile Mastnak, Dobrna pri Celju. © Kemično snaženje oblek. — Šimenc, Kolodvorska 8. Pravo Niggerol (Patent št. 5922), olje ali krema za solnčenje in masažo so ne prodajata odprto, temveč le v originalnih steklenicah po Din 12, v tubah po Din 15 ali škatljicah po Din 8 z varstveno znamko „zamoreč" in imenom Niggerol. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5. A Naš prihodnji roman ki ga je spisal najbolj sloveči katoliški pisatelj ne samo moderne Francije, ampak vsega sveta F ranči s Jammes začne izhajati v »Slovencu« razen ob nedeljah, dne 17. julija 1929. Naslov mu je venec v solncu Maribor »POSEBNA SREČA« NAVDUŠENEGA RIBIČA. Vsi ga dobro poznamo, navdušenega mariborskega ribiča Ivana. Po poklicu je nekaj drugega. Dasiravno ima težko službo in pride izmučen domov, vendar ga vidiš v prostem času tam za mestno klavnico ob Dravi. Pravijo, da ima ribič Ivan največ sreče. Drugi čakajo, poskušajo s trnkom tu, zdaj tam, a vedno manj je ribjega zaroda. O našem Ivanu pa gre glas, da velike in žlahtne ribe kar dirjajo k njegovemu trnku. Ivan namreč vsako leto patrona ribičev sv. Petra obhaja s posebno slovesnostjo. Tudi letos je Ivan napravil tako kot druga leta. In tiste dni po Petrovem je zopet nastavil trnek tam za klavnico. Nesreča pa je. hotela, da se je Ivan moral za trenotek odstraniti. Ko se vrne, vidi, da se je na njegov trnek nekaj ujelo. Ivan vleče, vleče... Veselo krikne: »Pjebi, fretari! Težkega sulca imam! Juhe!« Vsi ribiči hitijo v Ivanovo bližino in se muzajo. A Ivan vleče vleče, da mu potne srage stopajo na čelo. Ivan se boji, da se pod težo »velikana-ribe« odtrga motvoz. Previdno vleče... In že so prikazuje »riba«. Še en spreten potegljaj in... tovariši-ribiči bruhnejo v silni smeh in krohot. »Som je, som! Pravi konjski som!« Ivan je privlekel na dan ne sulca, ampak — konjsko nogo. — Ko se je bil za trenutek odstranil od svojega stajališča, pa so mu hudomušni tovariši nataknili na trnek precejšen kos konjske noge. Ivan je v sveti jezi vrgel »plen« s trnkom vred v Dravo iu jo je urnih krač odkuril proti Glavnemu trgu in Stolni ulici. In sedaj ga drugi ribiči že več dni pogrešajo tam za klavnico ... KAJ BO Z ŽIČNO ŽELEZNICO NA POHORJE? Te dni se je zopet raznesla po Mariboru vesl, da so resno snuje pripravljalni odbor, ki hoče izpeljati žično železnico za osebni promet iz Maribora do vrh Pohorja. Na čelu tega odbora je g. I Winkler, znani podjetni mož, ki je nekdaj izvršil že več važnih zgradb (mostov, brodov itd.). Depu-tacija pripravljalnega odbora je te dni obiskala nir-redajne faktorje v Mariboru in okolici. Odbor ima menda uu razpolago zagotovljen tudi inozi mski kapital. V njem nam Jammes opisuje zgodbo bogate deklice Dominike, in sicer tako, da so dogodki njenega življenja doživetja skrivnosti svetega rožnega venca. To življenje je radost in trpljenje, poglobljeno v živi veri in izdejstvujoče se v praktični ljubezni do bližnjega. Zato je roman moderen v najodličnejšem pomenu besede. Dominika se končno odreče zemeljski ljubezni in odide v samostan, da se še bolj posveti odrešitvi, odkupitvi in oblažitvi sveta. Jezik J. je izdelan ko drag kamen, razodeva najgloblja in najfinejša čustva in zajame dušo po svoji preprosti plastiki in čudovitem notranjem in zunanjem blago-glasju. ROŽNI VENEC V SOLNCU je roman »animae humanae, naturaliter chri-stianae«. Vprvič bodo imeli čitatelji »Slovenca« priliko poglobiti se v brezdanjo lepoto francoskega katoliškega genija, ki ga občuduje ves svet zaradi vzvišenosti misli in neprekosljivega umetniškega obli-- kovanja življenja v svetu večnih idej. - V □ Gospoda Jakoba Ncdelko, sakristana pri oo. frančiškanih jenedavno zadela kap. Pod zdravniško oskrbo g. dr. Jankoviča pa se jo stanje g. Ne-delka precej zboljšalo. G. Nedelko je ena najbolj popularnih osebnosti v Mariboru. On ima velike zasluge za zgradbo bazilike M. Milosti in je bil odlikovan od sv. očeta z visokim redom, a kralj mu je naklonil zlato kolajno. □ Novo župnijsko pokopališče, župnije oo. frančiškanov bo jeseni otvorjeno. Datum še ni natanko določen, ker še niso izvršena vsa dela glede ograje in drugih gradbenih stvari. Pohvalno moramo omeniti, da je občinski odbor občine Po-brežje z županom g. Steržinoin šla č. g. župniku o. Valerijanu lepo na roko. □ Gibanje' prebivalstva v stolni župniji v Mariboru. V prvem polletju je bilo poročenih 45 parov, rojstev 240, od teli 134 možkega in 112 ženskega spola, živih 233, mrtvorojenih 13, zakonskih 150, nezakonskih BO (od teh večina v oblastni porodnišnici), domačih 13 v porodnišnici 203. Umrlo je 89 oseb, 43 moških in 46 žensk, otrok 30, odraslih 59. □ Mestni magistrat v Mariboru odreja, da morajo vsi kavarnarji, gostilničarji, slaščičarji in izdelovalci oziroma prodajalci živil in poživil uporabljati za izdelovanje slaščic, sladoleda, hranil, za hlajenje pijač in vseh hranil, ki prihajajo z ledom neposredno v dotiko, le umeten led, ker je vsak led iz stoječih in tekočih voda kolikortoliko nesnažen in more okužiti hranila. S tem je odprta pot kužnim boleznim. Tudi z umetnim ledom je treba snažno postopati in ga po potrebi zavijati v čiste prte. Mestni magistrat bo na podlagi § 4. sanit. zakona zdne 30. IV. 1870, drž. zak. št. 08, vršil po svojih organih v tem pogledu strogo nadzorstvo in bo osebe, ki bi se ne ravnale po tej odredbi, kaznoval po min. naredbi z dne 30. sept. 1857, drž. zak. št. 198. □ Halo! Ne pozabite, da se danes vrši velika podoficirska vrtna zabava pri »Lovskem domu« v Krčevini. □ Poročili so se pretekli teden v stolni župni trije pari in sicer: Franc Klampfer, železničar z Marjeto Homdk, branjevko, Rudolf Horvat, namestnik obratovodje falske elektrarne, z zasebnico Marijo Friedrich in Edvard Žitek, veleposestnik iz Ljutomera z Leopold ino Wirth, hčerko trgovca. — Bilo srečno! □ Poroka. V Slivnici pri Mariboru sta se poročila g. Jakob Petrovič, lastnik strojne mizarne, in gdč. Rezika Semko, hčerka uglednega posestnika iz Rač. Mlademu paru obilo sreče! □ Članicam in članom »Maribora«. Ker jo na razpolago polovična vožnja v Rogaško Slatino za dne 14. in 20. julija, prosimo, da se prijavijo pri tajniku vsi tisti, ki bi te dni želeli na izlet v Rogaško Slatino. Prijave se sprejemajo do petka. □ Gospa baronica Giers poroča, da ji ni treba hvala Bogu pod milo nebo, ampak ima stanovanje s 1. oktobrom zasigurano, a do tedaj ostane v starem stanovanju. □ Kontrola dohodkov sc preseli iz Maribora I. avgusta v Belgrad. Najprej odide potniški oddelek (15. uradnikov). Za tem oddelkom sc bo izselil tovorni (40 uradnikov). Ostalo bo že do konca avgusta 20 uradnikov, ki se preselijo kot zadnji. Do 1. septembra mora biti celn Kontrola v Belgradu. □ Vzpenjača no Pohorje. Pripravljalni odbor za žično železnico na Pohorje razpošilja sledečo okrožnico: Zgradba vzpenjače nn Pohorje jc stopila v aktuelcn študij in jc bil tozadevni projekt pri oblasteh ugodno sprejet. Podpisani Vas vabijo najvljudneje, da se sigurno udeležite diskusijskega večeru, ki sc bo vršil v dvoriščnem salonu hotela gospe Jančar (»Pri zamorcu«) v ponedeljek, dne 8. t. m. ob 20. uri. Predstojniki naših državnih in avtonomnih obla-slcv so obljubili sigurno udeležbo. □ Nakup velike slike. Mariborska oblastna samouprava je kupila od tukajšnjega akademskega slikarja Franjo Kos-a izvirno sliko v olju, katera predstavlja »Stari Maribor«, in jc 2 m široka in 95 cm visoka. Po občem mnenju jc slika zelo posrečena ter služi za enkrat kot (kras predsednikove, (komisarjeve) sobe v oblastnem poslopju. Ker je Večernik« z dne 12. junija t. I. objavil očitek, do mariborska ob-lust kakor občina zelo malo brigata za dvig drgnite svoje telo z Od solne« zagorelo zdravo kožo hočete Imeti! Zato na- mVEA-CREME In nato ven v naravo, zrak in solnce. Nivea-Crema pospešuje zagorelost potom sotnčnih žarkov in zmanjšuje nevarnost bolestnih solnSnih opeklin. Ali suho mora biti Vaše telo. Ne smete je nikdar mokrega izpostaviti solnčnim žarkom. Iu zmeraj preje uadrgntti. Samo Nivea-Crema vsebuje za nego kože potrebni eucerit in v tem tiči njen učinek. Poze po Din 3"—. 5"—, lil — in 'S-.~. Ttilic Iz čistega kosilru po Diu 9'— iu M'—. domače likovne umetnosti, je umestno, da tu nakup omenimo. Ves očitek je pa v obče neutemeljen, ako kdo misli, da je davčni denar v prvi vrsti za to, da se vse povprek takoj nakupi in sploh ne glede na to, da li so ti proizvodi umotvori ali pa kake šušmarije. — V zadnji dobi se je pri nas celo razpasla nekaka brutalnost glede pomena »kultura«, kateri služi kot geslo: »Ce me ne podpiraš, te očrnim v javnosti kot »ubijalca kulture«! Toda odkod vzeti? Kje so pri nas dolarski milijonarji? —< Taka rovtarska mentaliteta ubija naravnost sloves besede »kultura«, kajti tudi krik še ni petje in vsak kos z oljem namazanega platna še tudi ne umotvor. Res umetni likovni proizvodi pa najdejo pri nas občudovalca in tudi — kupca, in tega je g. Franjo Kos tudi lahko našel. □ Društveni izlet na vrh sv. Urbana priredi v nedeljo dne 7. julija katol. slov. izobraževalno društvo v Studencih. Zbirališče ob 5. uri zjutraj pri cerkvi sv. Jožefa. Udeležena iz Maribora se zbirajo ob istem času na križišču Strme ulice iu Koroške ceste. Odhod ob pol 6. uri. Pri sv. Urbanu bo ob 9. uri sveta maša s kratkim cerkvenim govorom. — Mariborčanom, ki jim je izlet zjutraj preran, svetujemo, da je dovolj, ako ob 8. odidejo proti Urbanu. U Na oblastni ženski obrtni in gospodinjski šoli »Vesna« v Mariboru bo vpisovanje 6. septembra od 9. do 12. ure. Podatki o sprejemu gojenk v internat zavoda se dobijo pri ravnateljstvu. □ Na sobotni trg špeharjev so pripeljali špe-harji samo 19 svinj in 12 telet. 2 teleta je tržno nadzorstvo zaplenilo in se bo meso na javni dražbi prodalo. — Mariborčanom se zdi čudno, da so kar naenkrat špeharji ustavili dovoz mesa na trg. Občinstvo želi od magistrata pojasnila, ker je druga leta ob sedanjem Času dospelo na trg navadno mesa od 100 do 120 prašičev. □ Nova trgovina v Mariboru. Kakor je že bilo v inseratnem delu lisla objavljeno, otvori prihodnji ponedeljek, 8. julija g. Adalbert Gusel v svoji hiši na Aleksandrovi cesti št. 39 v pritličju novo trgovino s kisom, žganjem in raznovrstnimi sadnimi soki (brezalkoholnimi pijačami). G. Gusel je kupil hišo, ki je bila prej last veletržca g. Karla Haber in jo je moderno na zunaj in znotraj preuredil. Za čjsa letošnjega hudega mraza je g. Guzel mariborskim revežem v dobrem spominu, ko je daroval velike količine kuriva in raznih okrepčil za mariborske siromašne družine. □ Perutnina se je letos na mariborskem trgu napram cenam lanskega leta silno podražila. Po- i ,'eebno piščanci so letos dragi. Prekupci jih po vaseh skoro vse pokupijo in radi tega jih pride malo na 0..trg. Na ceno perutnine gotovo vpliva tudi zvišana eejja govejega, svinjskega in telečjega mesa. Mesarji tožijo, da je težko dobiti lepe klavne živine. Ker je letos mnogo sena, odprodaja živinorejec samo tako živino, ki je neporabna za dom, ali pa če nujno rabi denar. Vse drugo pa redi naprej. □ 64 vinotočev v mariborski okolici. Do sedaj (do 1. 7.) je dobilo v letošnjem letu v okolici Maribora 64 vinogradnikov pravico vinotoča »pod vejo *. Največ jih je v občinah Kamnica, Brestemi-ca. Rošpoh, Krčevina, Lajtersberg in Sv. Peter. Vinogradniki so reveži, ker radi visoke trošarine, taks in doklad na vino skoro noben gostilničar ne more nakupiti večje vinske zaloge, posebno radi tega ne, ker morajo plačati trošarino za celo zalogo" Glede reda in miru v vinotočih, ki so večinoma v kmetskih vrtovih, pa moramo letos pohvalno omeniti, da vinogradniki sami skrbijo, da ne pride do pretepov, kakor je to bilo druga leta. □ Zopet vlom v okolici. V Lajtersbergu je vlomil neznanec v trgovino g. Teichmeistra in mu je odnesel več starinskih stvari. Zadnji čas se sploh ponavljajo v neposredni bližini Maribora vlomi in tatvine. Kar pri belem dnevu vlomilci vlomijo v trgovine in privatna stanovanja. * □ Kdor hoče dobro obutev, si kupi »Karo čevlje«, Maribor, Koroška cesta 19. □ Zobozdravnik Dr. med. Drnjač Otmar, Stolna ulica l-II, se je vrnil in ordinira od 8—12 in ^—5. Celje & Nočno lekarniško službo ima od včeraj dalje pa do 12. julija lekarna »Pri križu« na Cankarjevi cesti. & Danes popoldne vsi ▼ št. Peter k prvemu koncertu pevskega društva »Savinjski zvon«. Po koncertu Finžgarjeva: »Razvalina življenja.« Začetek ob treh v poslopju g. Ane Wolfove. S! Nov odvetnik ▼ Celju. Odvetniški izpit je napravil ter se kot odvetnik rftalno naselil v Celju g. dr. Ivan Stanonik. Pisarno ima skupno z odvetniško pisarno g. dr. Jakoba Hodžarja v Matije Gubca ulici. J3s Delodajalci se opozarjajo, da je 1. julija t. 1. zapadel v plačilo uslužbenski davek za junij oziroma za II. četrtletje 1929. Ta davek je treba plačati, ako se hočete izogniti stroškom, najkasneje do 15. julija 1929. 13 Davkoplačevalci zgradarine pridobnine, rentnine, družbenega davka in poalovnopromet-nega davka se opozarjajo, da zapadejo ti davki 1. julija 1929 v plačilo in da jih je treba plačati najkasneje do 15. avgusta 1929. 13 Razpis služb. V območju celjskega okr. glavarstva je komisai uariborske oblastne samouprave razpisal sledeče službe: Na internem oddelku javne bolnišnice v Celju službo asistenta z mesečno nagrado po 1800 Din. Prosilci morajo imeti najmanj dve leti bolnične prakse v interni stroki ln izpit po čl. 54. uradniškega zakona. — Istotam je prosto mesto sekundarija. — V območju okrajnega zastopa Vransko je prostih sedem mest cestarjev. Za službo pridejo v poštev le prosilci, ki še niso dovršilii 40. leta. 13 Počitniška kolonija šolske dece. Zdrav-»tveni dom v Celju je tudi letos organiziral v Vitanju počitniško kolonijo za revno in slabotno lečo iz Celja iti okolice. Sprejetih |e bilo letos f to kolonijo 30 otrok, ki so se prošlo nedeljo odpeljali z vitanjskim avtobusom v Vitanje. Otroci so pod nadzorstvom t učiteljice ter 1 skrbstvene sestre. Bivanje v koloniji bo trajalo do 4. avgusta in nosi zanj vse stroške Zdravstveni dom. 13 Uradne ure na celjskem srezkem poglavarstvu so od 2. julija dalje ob delavnikih razen sobot od pol 8. do pol 13. ter od 15. do 18. ure, v sobotah pa od pol 8. do 14. ure. Stranke sc ob delavnikih sprejemajo vsak dopoldan. J3 Nadaljni obstoj celjske plinarne je odvisen od količine konsuma, ki je doslej v Celju minimalen, minimalen predvsem vsled nepoznanja gorilne vrednosti in praktičnosti plina. Gotovo pa tudi vodstvo plinarne samo doslej ni dosti storilo, da bi se poraba plina popularizirala odnosno da bi se kon- menti o isti zadostno poučili. Kakor znano, so se sedaj naprave v plinarni popravile in deloma obnovile tako, da bo plinarna pričela početkom proizvajat' polnovreden gorilni plin. Da bi se pa poraba plina dvignila, se bo uvedla posebna postopna tarifa. Od 1. avgusta dalje bodo veliale sledeči; tarife: Pri mesečni porabi 1—20 kub m. 4 Din za kub. m.; pri porabi 20—100 kub. m. 3.50 za kub. m.; pri porabi preko 100 kub. m. pa 3 Din. Že sedaj v juliju bo pa vodstvo plinarne pričelo s sistematičnim poukom interesentov, zlasti gospodinj. Predavanja in demonstracije bodo nudili strokovnjaki iz drugih mest. Vršilo se bo v ta namen tudi posebno predavanje s pomočjo filma. Nastop Orla celjskega okrožja je 4. avgusta v Trbovljah. Nekaterim tržiškim »turistom« bi svetovali, da ostanejo rajši doma, ker je v Tržiču tudi dovolj gostilen in je vino v njih cenejše. Na Kofcah pa želijo oni, ki hodijo na planine na oddih in pošteno razvedrilo, in tega so Tržičani gotovo potrebni, v ponočnih urah mir, da se odpočijejo. To velja pred vsem za staro kočo, kjer celo oskrbnikova beseda nič ne zaleže. Oskrbništvu nove koče pa vsa čast — ponoči kot podnevi vlada V nji vzoren red. — Sv. maša bo na Kofcah zopet prihodnjo nedeljo 14. julija ob 10, da jo dobe lahko še oni, ki pridejo z vlakom. IZ BESNICE. Podpisani se v svojem in v imenu ostalih po-gorelcev najiskreneje zahvaljujem vsem na pomoč prihitelim gasilnim društvom, ki so mi z nadčloveško požrtvovalnostjo in s samoaalajevalnim nastopom težili stanovanjsko hišo iz uničujočih plamenov. Tem potom bodi izrečena zahvala domačim gasilcem iz Spodnje Besnice, ki so prvi prihiteli na kraj nesreče in v najkrajšem času stopili v akcijo s svojo brizgalno in reševanjem raznih objektov — tvegajoč lastno življenje. Nadalje izrekam priznanje in zahvalo gasilcem iz Kranja, ki so v neverjetno kratkem času prispeli na meslo požara z motorno brizgalno ter s svojo izkušenostjo lokalizirali požar, da se ni razširil na vso vas. Tudi gasilce iz Stražišča in Nakla ohranimo v hvaležnem spominu za njih požrtvovalnost in pomoč. Končno bodi izrečena zahvala vsem dekletom in fantom ter možem in ženam domače vasi za njih naporno in samaritansko delo, ki so ga vršili s svojo neutrudljivostjo in požrtvovalnostjo ter pokazali svoje odkrito sočustvovanje s tr Slovenski list«. Srebrna sveta maša. V torek 2. julija se je vršila v Martjancih pri Murski Soboti lep jubilej tamkajšnjega župnika g. Jožefa Horvata. G. župnik je obhajal 25-letnico mašniškega posvečenja. Ta jubilej je obhajal v družbi svojih ožjih prijateljev duhovnikov. K temu jubileju g. župniku prav iz srca častitamo. Preveč bi bilo, da bi naštevali vse, kar je g. župnik .naredil tekom teh 25 let dobrega za Slovensko Krajino, bil .ie namreč skoraj vseh teh 25 let med nami. Želimo mu le, da bi zdrav in čil obhajal tudi zlato mašo med nami v Slovenski Krajini. Gospod župnik, Bog Vas ohrani še mnoga, mnoga leta zdravega med Vam izročenimi ovcami! T Tii^nmoi) ui ltLVIHV.i 3 kolesa jc padel iz Kamenščaka v Ljutomer sc vozeči krojaški pomočnik F. Gradinrki ter si močno pretresel notranje organe. Je v domači Dr. Krekova mesenima gospodinlsSffi šola v Zgorel mm pri 1 plulioni prične novo šolsko leto t. oktobra i929. Pouk traja do 20. junija 19?0. Sprejemajo se notranje gojenke, ki plačajo za vso oskrbo Din l.OOtr- mesečno in zunanje, ki plačajo mesečno Din 650'-. Vpisovanj« do 1. oktobra. Prospekti na razpolago. Šolsko sestre. oskrbi pri stariših. Kolesarji namreč v svojo kolesarsko spretnost preveč zaupajo. Zato so ne-oprezni, ne drže za kolo, ampak celo uganjajo druge burke in to neglede na kakovost cest. Prav lepo le proslavila podružnica Ciril-Me-todove družbe v Ljutomeru spomin na slovanska brata sv, Cirila in Metoda. Na visokem hribu tik nad mestom je namestila baklje, katere so bile vidne ne samo po vsem lepem Murskem polju, temveč tudi po vinskih goricah. Zvečer na bak-ljadi je ljutomerska mestna godba zaigrala več lepih slovenskih komadov. Cerkveni vestnih DUHOVNE VAJE ZA DUHOVNIKE. Skupne duhovne vaje za duhovnike bodo letos v Zavodu sv. Stanislava v Ši. Vidu nad Ljubljano v času od 15. do 19. julija. Gospodje duhovniki, ki se želijo udeležiti teh duhovnih vaj, naj se priglasijo ali škofijskemu ordhiariaiu ali na* ravnost vodstvu Zavoda sv. Stanislava. Škofijski ordinariat v Ljubljani, dne 5. julija 1929. Duhovne vaje za učiteljice. Pri uršulinkah v Škofji Loki bodo duhovne vaje za učiteljice od 19. avgusta dalje. Zglasiti se je treba do 15. julija. — Vodstvo. Duhovne vaje za abiturijente bodo v Domu duhovnih vaj od 18. julija zvečer do 22. julija zjv^ traj (drugi tečaj). Sporoči kmalu, za kateri tečaj si se odločil. Kongregacijski shod v Križankah danes po* poldne ob 6. uri. Možje in mladeniči, polno-številno! Socialna vprašanja KATOLIŠKA SOCIALNA MISEL. Znani katoliški filozof in sociolog prol'. dr. Th. Sleinbiichel je pred kratkim predaval na univerzi v Marburgu (Nemčija) o »Katoliški socialni misli«. Izvajal je med drugim: »Vsaka dobil mora sama najti oblike svoje izpolnitve, čas pa daje samo snov, ki jo mora človek v Duhu božjem in krščanski ljubezni oblikovati. To ljubezen inora cerkev obuditi in z njo zavest, da smo zvezani in soodgovorni za brata v njegovi stiski in krivdi. Današnja družba je razbita na atome in brez skupnosti. Manjka ji vez združujočega verskega in božjega pojma. Moderna družba pozna žal samo še solidarnost razredov drugega proti drugemu. Zato se marksistična kritika družbe tudi v katoliškem taboru živahno obravnava. Spoznanje, da neizmerna socialna iri gospodarska stiska ni morda osebna krivda" posameznika v gospodarstvu in prolelarialu, marveč usodna skupna krivda človeštva kot posledica' modernega razvoja, je moralo priznati misel razrednega boja kot zgodovinske nuje. V kolikor predstavlja ta razredni boj nravno obrambo proti tragični usodi ne-krščanske in sebično-kapitalistične gospodarske oblike — a tudi samo v toliko — ga bo morala priznati tudi cerkev. Ravno tu je potrebno, da se pokaže na katoliški strani za socializem kot družabno gibanje razumevanje, v kolikor to ne nasprotuje katoliškemu svetovnemu naziranju. Danes je najvažnejša naloga cerkve dolžnost, da oblikuje človekovo notranjost: dušno pastirstvo v smeri, kakšen človek je in bi moral biti kot član družbe; obujati vest in odgovornost nasproti trpečemu bratu; posredovati krščanski milostni zaklad in oznanjati zveličanje ljubezni in pripravljenosti, da služimo.« TUDI DELAVSTVO DALJNEGA VZHODA TERJA SVOJE PRAVO Zastopnik indijskega delavstva na XII. mednarodni delovni konferenci, Joši, je podal v svojem govoru kratek, a zanimiv pregled socialnega položaja v deželah Daljnega Vzhoda. Ob tej priliki je odkrito opozoril na nevarnost socialnega prevrata v teh deželah, ako se razmere v kratkem in temeljito ne izpremene. Joši ie izvajal med drugim: V Indiji, kjer se vpliv Ženeve sicer že čuti, ostajajo življenske in delavne razmere proletariata v splošnem vendarle še vedno ene ter iste. To je razvidno že iz številk o umrljivosti, iz stanovanjskih razmer, iz položaja na vzgojnem polju, iz stanja skrbstva v slučaju bolezni, brezposelnosti in starosti. Celo na Japonskem se razmere niso vidno izboljšale. Na Kitajskem, v Siamu in Perziji se je s socialnim delom komaj začelo. Afganistana in nekaterih drugih azijskih pokrajin se socialni napredek niti še dotaknil ni. Države, ki imajo veliko število, deloma zelo obsežnih kolonij, niso veliko storile, da bi se oddolžile svoji odgovornosti za delavstvo, ki živi v teh deželah Posebej bi ob tej priliki opozoril zastopnika francoske vlade, da v Pondioherry-ju in drugih francoskih kolonijah v Indiji ni skoraj nikakih zakonitih določb, ki bi urejale delovne razmere v tovarnah. Na današnji konferenci je zastopana le majhna skupina azijskih in afriških delavcev. Napredni duh, ki je še vel v Washingtonu, je, kakor se zdi, skoraj popolnoma izginil... Ženeva sama je obudila v srcih delavstva celega sveta nade, ki jih mora deloma šele izpolniti. Sicer pa vpliv Ženeve ni edini, ki učinkuje na domišljijo delavcev celega sveta, posebno pa onih na Daljnem Vzhodu. Tu le tudi še vpliv Moskve, ki se oddaljuje od ženevskih idealov in metod in ki je vsled svojih velikih obljub za narode na Vzhodu zelo privlačen. Zato so moramo resno vprašali, ali so dosedaj doseženi uspehi mednarodno delovne organizacije dovolj veliki, da zadovolje delavce in usmerijo stvar v pravcu mirnega razvoja. Delavci Azije in Afrike nočejo čakati dolga desetletja, da si pribore listo, kar bo dosegli evropski delavci morda v teku relega stoletja. V interesu lastne varnosti mora biti zalo razvoj hiter in odločen. Ce naj se delavci Daljnega Vzhoda zadovolje zgolj z ženevskimi ideali, ki jih jim kažejo za parado, potem jim ne moremo zameriti, če se ne morejo upirati privlačnosti velikih, čeprav neizpolnivih obljub Moskve. Posledice takega razvoja bi bile kalaslrofalne in Ženeva pri tem ne bi imela ?ist<> vesli. Razne vlade, ki so za upravo teh ozemelj odgovorne, tako n. pr. moja lastna vlada, skušajo vpliv Moskve odstraniti z zatiranjem; neuspeh teh metod je lahko predvideti.« Spori ILIRIJA : BATA (I : 4). Včeraj je iinela ljubljanska »Ilirija« v go-steh češki SK Bata iz Zlina — klub, ki igra trenotno v tabeli čehoslovaških amaterskih nogometašev odlično vlogo. Tako smo imeli po daljšem presledku v Ljubljani priliko pričakovati odličen češki nogomet. Sodniku sta se pri-, javili ob 6.10 moštvo v naslednji postavi: SK Bata: Beneš — Dfutu, Komanek — Mareš, Ha-loupku, Suky — Ohme — Hladik, Sikora, Ku-šparec, Vejtasa. — SK Ilirija: Kreč — Verovšek, Unterreiter — Žitnik, Varšek Volkar — Ice, Ven-ko, Nace, Doberlet in Berglez. Potek igre: Po 3 minutah izsilijo gostje korner, ki imajo po-četni udarec prot idomačinom, ki ostane neizrabljen. Zdi se, da gostje prevladujejo, ker se igra prvih 10 minut vrši na ilirijanski polovici. V 10. minuti prodre Ilirija, a Nace zastrcli. Bata ripostira a strel desne zveze gostov se odbije od prečke. Izpočetka počasna igra pridobiva na živahnosti. V 13 minuti prosti strel levega ilirijanskega krila. Krasen predložek levi ilirijanski zvezi, ki v lepi šansi zastrelja v aut. V 15. minuti zastrelja desna zveza gostov vsled nesigurnega šuta lepo šanso. Slede neizrabljeni izmenjavajoči se napadi. V 30. minuti korner proti Iliriji, ki gostom ne prinese uspeha. V 35. minuti le>p strel leve zveze domačinov ubrani nasproti*' vratar. Do konca prvega polčasa ostane igr? odprta. — V drugem polčasu prične Ilirija z napadom, a že v 3. minuti desno krilo obide z žogo pasivno stoječega golmana ter pošlje žogo v prazno mrežo. Ilirija ripostira in že v 5. minuti izsili korner. Več lepili situacij za domačine ostane neizrabljenih. V 19. minuti nevarna situacija pred vrati gostov, ki prinese Iliriji neizrabljen korner. V 21. minuti pa Iliriji ustreljeni gol, sodnik ne prizna vsled roke gostov v kazenskem prostoru. Diktirano enajstmetrovko pošlje Berglez neubranljivo v mrežo. (Stanje 1 : 1.) V 22. minuti korner proti Iliriji. V 24. minuti prezre sodnik roko v kazenskem prostoru gostov in ugodne šanse Ilirije ostanejo neizrabljene. Že v naslednji minuti krasno strelja leva zveza gostov v gornji desni kot ili-rijanske mreže. (Stanje 2 : t za goste.) Napadi se izmenjavajo in igra postaja vedno bolj živahna in napeta. Ilirija se trudi izenačiti in doseže v 30. minuti korner proti gostom. V 35. minuti zvišajo gostje po levem krilu rezultat na 3 : 1. Vsled ugovarjanja sodniku g. Deržaj izključi Doberleta. V 40. minuti gostje vnovič zvišajo na 4 : 1 in ostane ta rezultat do konca. — Gostje so se predstavili z mirno, simpatično igro. V načinu kritja, tehnično in taktično so nadkriljevali domačine, dasi še daleč ne dosegajo prvorazrednih čeških profesijonalcev. Ilirija ni povsem zadovoljevala in gre poraz v prvi visti na rovaš slabe krilske vrste. Sodnik g. Deržaj je bil objektiven, le glede »offsidovc in »handsovc nekoliko preveč popustljiv. S. K. Rakovnik (v salez. oratoriju na Rakovniku.) — Polje rakovniškega nogometa se širi. Danes gostuje I. moštvo Rakovnika v Novem mestu z Elanom. Tekma se vrši ob pol 3. Članstvo se opozarja, da je ob torkih, četrtkih in sobotah od 6 naprej obvezen trening. — Odbor. Službeno iz LrlP. Izbirna tekma za sestavo ljubljanske reprezentance odrejena za danes dopoldne, se vsled tehničnih ovir preloži na torek zvečer, na kar se opozarjata SK Ilirija in KTD Atena. V torek se vrši ta tekma ob 18.45. Igrišče se objavi pravočasno. — Tehnični referent. Službeno iz LHP-a. Seja upravnega odbora se vrši v ponedeljek, 8. julija ob 20 v damskein salonu kavarne Emona. Naprošajo se vsi gg. odborniki, da se seje gotovo udeležijo. — Tajnica. SK Ilirija (iz tajništva). V odbor za organizacijo plavalnih tekem za državno prvenstvo se delegirajo sledeči gg. Dr. Lapajne, ing. Bloudek, kap. Vizjak, major Koprivec, Kos, Šircelj, Kari, Drami-čamn, Stojkovič, Baltesar, Smole, Kramaršič, Vre-ček. V klubov odbor se kooptira g. Smole Albin. — Odborniško službo na igrišču vrše v prihodnjem tednu sledeči gg.: v ponedeljek Roter, v torek Mi-klavčič I, v sredo Medic, v četrtek Smole, v petek Baltesar, v soboto kap. Vizjak, v ponedeljek Šircelj M. — Vsi navedeni se ponovno opozarjajo, da morajo v slučaju, da so na dan službe nujno zadržani, poskrbeti sami za namestnike. Po končani službi mora vsak službujoči odbornik izpolniti dežurno knjigo. — Tajnik. Članstvu S. K. Ilirije! Odbor SK Ilirije opozarja celokupno članstvo, da bodo jdo 15. juliju pri nakupu vstopnic za kopališče odnosno k nogometnim ali drugim klubovim prireditvam, deležni članskih ugodnosti (popustov pri vstopnini) samo oni, ki bodo imeli poravnano članarino za drugo polletje. Od danes dalje se dobivajo članarinski koleki za člane in dijake tudi pri kopališčni blagajni. V interesu vsakega člana je, da poravna članarino takoj. Tajnik. Plenarna seja JZSS se vrši v jx>nedeljek ob pol 9 uri zvečer v damskem salonu kavarne Emona. SK Mladika (Mladinski dom) rezerva odigra 7. julija trening tekmo z iuniori SK Ilirija in sicer ob pol 10 na igrišču Ilirije. — SK Mladika kombinirano moštvo pa odigra trening-tekmo z rezervo ŠK Reko in sicer ob 16 na igrišču Primorja. — Obe tekmi se vršita le ob ugodnem vremenu. — Tajnik. SK Ilirija, nogometna sekcija. — Danes ob 16 mora biti v garderobi zaradi predtekme Ilirija rez.: Slavija naslednje moštvo: Urbančič, Mavec, Franzot, Volkar, Varšek, Žitnik, Cernač, Turna, Cerne I. in II., Lah, Žitnik II., Mirtič, Sluga, Pogačnik, Belak, Zorman. Točno! Danes ne v kopališče! — Juniorji II igrajo ob 9.30 dopoldne z mladiko. Službene objave LNP. Tajništvo LNP objavlja, da je upravni odbor JNS na seji dne 24. m. m. sklenil podeliti joovodom desetletnice obstoja JNS častno savezno diplomo v znak posebnega priznanja za športno delovanje v preteklih 10 letin med drugimi funkcijonarjem LNP gg. Evgenu Betettu, ravnatelju Antonu Jugu, Karlu Sirclju (Ljubljana), Josipu Ne-ratu (Maribor) in Janku Wagnerju (Celje). Nadalje ie podelil upravni odbor diplomno priznanje in veliko častno plaketo igralcem, ki so tekom minulih 10 let igrali v reprezentančnem teamu JNS, med drugimi g. dr. Stanku Tavčarju (SK Ilirija, Ljubljana). Diplome oz. plaketo bo izročil LNP, čim jih prejme o dsaveza. — Na podlagi amnestije, ki jo je ob tej priliki izdal upravni odbor JNS, se črta v območju LNP ostanek kazni naslednjim klubom oz. članom klubov: gg. Konigu losipu in Krellu Ivanu, funkcionarjema Atletik SK, izključitev iz kluba za dobo 3 oz. 6 mesecev glasom objave z dne 19. maja; g. Prešernu Francu (SK Svoboda, Ljubljana) šestmesečna zabrana igranja glasom objave z dne 19. maja; Atletik SK dvamesečna zabrana igranja glasom objave z dne 23. junija; g. Klančarju Vinku (SK Krakovo) enomesečna zabrana igranja glasom ob-ajve z dne 28. junija; g. Grabrijanu Edvardu (SK Svoboda, Ljubljana) šesttedenska zabrana icrania glasom objave z dne 28. junija. — Poslovni odbor LNP je verificiral na seji 3. t. m. prven. tekmo Jadran :Svoboda 4:1 ter odobril naslednje prijateljske tekme: Primorje:Slavija v Sarajevu 6. in 7. t. m., Ilirija rez.:Slavija 7. t. m., Ilirija:Austria, Celovec 14. julija v Ljubljani. — Verificirani so bili na seji 3. t. m. naslednji igralci s pravico nastopanja dne 13. t. m.: za SK Železničar: Glavič Vinko; za SK Grafika: Stupica Leon; za SK Elan: Verbič Miroslav; za SK Rapid: Podjaveršek Peter. — Za stranske sodnike pri tekmah Ilirija:Bata so določeni 6. t. m. gg. Otruba in Peče, 7. t. m. gg. Pečar in Kranjc, pri tekmi Ilirija rez.:Slavija gg. Ceh in Pišlar. — Tajnik I. Športni dogodki Svetovni rekordi v zračnih letih brez motorja bodo priznani odslej ne glede na teren, kjer so se izvršili. Poleg tega bodo veljali tudi krajevni rekordi, ozirajoči se na terenske posebnosti. Posebnovrstna bo dirka »Tour dc France«, najdaljša kolesarska dirka sveta. Letos se vrši v 22 etapah od 30. junija do 28. julija, dolžina ji je 5257 km. — Organizator je veliki športni časopis L' Auto, vodstvo ima v rokah njegov direktor Des-grange. Priglasilo se je rekordno število 208 tekmecev; doslej največ 197, v letih 1909 in 1928. — Znani hitrostni drsavec na ledu Evensen je tudi izboren kolesar, na kratke razdalje, in bo tekmoval v Ziirichu pri svetovnoprvenstvenih tekmah. Ne daleč od Ziiriclia je Basel. Tam je poskušal Schwab napraviti nov svetovni rekord v hoji na 1 uro, pa ga ni; prehodil je 12.433 km. S tem smo prešli k lahki atletiki. Veliko je novega: tek 50 m Lammcrs 5.3; tek 100 m Lammers 10.6, Kor-nig 10.8, Gerling 10.6, Borgmeyer 10.6, Eldracher 10.4, Wichmann 10.5; 200 m Borgmcycr 21.4, Eld-racher 21.1, ^ichmann 21.3, Lammers 22.1. Opozarjamo na Lammersa, Borgmeyerja, Eldracherja in Wichmanna. 400 m Engelhardt 49.7; 4X100 m Charlottenburg 42.2; 800 m Tarnogrocki in Kohlert 1:58.4, Levebre 1:57, Gohricke 1:57.3; 5 km Ceh Kostiak 15:30.4; 10 km Nemec Petri 31:57.4 (nov nemški rekord). 4X1500 m Tentonia 16:32.1, Charlottenburg 16:34.8. Skok v višino Čeh Stanislaj I.88, na daljavo Nemec Meier 7.24, s palico We-gener 3.855 ni, nov nemški rekord. Krogla Nemca ca Ucblcr in Schncidcr 15.61 in 15.19 (Hirschfel-dov stolček se je začel tresti); Čeh Donda 13.86, Oger Darany 14.76 m. Diskos Hanchcn 45.46 m, kopje Weimann 63.36 m, Szcpcs 65.15 m. Prav posebno se odlikujejo v zadnjem času ženske atletinje: Nemka Gclius je pretekla 100 ni v 12.1!!, Strykova v 12.6, vrsta frankfurtskega kluba Ein-tracht 4X100 m v 49!, .Taponka Hitomi 200 m v 24.7!; 80 m lese Beckerjeva v 12.7. Erdova je skočila na Dunaju z mesta 1.055 m visoko, Nemka Hcublein je pa v sunku krogle zboljšala rekord od II.96 na 12.21 m! V Nemčiji se tekme za nogometno prvenstvo bližajo zaključku. Zadnji večji dogodki so: Bre-slau 08 : Bayern Mtinchen 4:3, Hertha : Schalke '•:1 (40.00 gledavcev, 10.000 jih je odšlo, ker ni«« dobili prostora), I. F. C. Niirnberg : Tennis Bo-russia 3:1 (borba je bila bolj izenačena kot kažejo številke), Fiirth : Hamburger Šport Verein 2:1 (30.000 gledavcev). — Austrio na Švedskem vse hvali; v Kalmaru je igrala 3:1, v Molmo 5:1 in sicer proti moštvu, proti kateremu je pred dvema letoma igrala avstrijska reprezentanca 2:2. Dalje WAC v Temešvaru 6:2 in 6:1, Viktoria : Zidenice 4:2, mladi Dunajčani proii Berlinčanom 1:1 in v Frankfurtu 4:0, Hungaria : Hakoah 3:1. Slavija — Rapid 4:2, Slavija : Hakoah 8:0, Rapid : Hungaria 3:1, avstrijski gluhonemi : ogrski gluhonemi 2:1, Ferenczvaros v Braziliji proti moštvu mesta Sao Paulo 2:1, Egipčani proti Eintracht v Frankfurtu 1:1 (je bolj toplo in laže igrajo). V AVimblcdonii je postalo tudi toplo. Iz množice tekmecev so se izluščili slednjič štirje: Cochet, Austin, Tilden in Borotra; premagali so po vrsti Fimmerja, Kehiiinga, Landryja in Lotta. Med damami briljirata Willsova Helena in Jacobsova. Pierre Charles je v 15-rundnem boju z uspehom branil naslov evropskega bokserskega prvaka proti močnemu, a še ne dosti ruliniranemu Portugalcu Josč Santa. Scliilberg je v prav dobri formi: 110 kg je potegnil, 122 in pol kg je tezno dvignil. Prireditve in društvene vesti Pisarna Ljudskega odra v Ljubljani posluje do 1. septembra t. 1. vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto od 5 do 7 popoldan. Izven tega časa sprejema vsa naročila »društvena nabavna zadruga« v Ljudskem domu 1. nadstropje. Občni zbor Muzejskega društva za Slovenijo, ki se je vršil v četrtek dne 4. julija v Narodnem muzeju,-je izvolil sledeči odbor: vladni svetnik dr. Andrejka, insp. dr. St. Bevk, dr. Fr. Dolšak, prof. dr. P. Grošelj, univ. prof. dr. Fr. Jesenko, kustos dr. Fr. Kos, univ. prof. dr, M. Kos, prof. Lj. Kuščar, dr. R. Ložar, univ. prof. dr. B. Saria, ravn. dr. J. Mal, doc. dr. A. Seliškar; ter revizorja: notar M. Hafner in župnik I. Vrhovnik. Družabni izlet. Pevski zbor nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev priredi dne 7. julija pevski družabni izlet v Stražišče pri Kranju. Prijatelje petja in ostali nižji poštni uslužbenci se vabijo na kaj številnejšo udeležbo. Zbirališče ob 11.15 pred glavnim kolodvorom. V slučaju slabega vremena se izlet preloži na poznejši čas. Ženski krožek v Šiški vabi najvljudneje gospe in gospodične na predavanje, ki se vrši v nedeljo dne 7. t. m. ob 4 pop. v samostanski dvorani. Predava gdč. Cilka Krekova. — Odbor. Za rejo slabotne in shujšane živine ter okrepljenje breje in posebno mlade živine je potrebno — in edino uspešno — »TEŽAKOVO OLJE ZA ŽIVINO« ki se dobi pri: M. Težaku, Zagreb, Gunduličeva 13. Izmed sodobnih književnih izdaj so priznano tako po vsebini kakor po opremi na prvem mestu. Vsak zvezek stane broširan Din 45 — elegantno vezan Din 60'—. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Duševna simpatija aH antipatija Studenec življenja. Časopisje vseh vrst, ki ima nalogo informirati javnost o vseh važnih pojavih in dogodkih, političnih, kulturnih, verskih, domačih in tujih, ne more biti brezbrižno za velika verska in cerkvena vprašanja, dogodke in gibanja. Najmanj more prezreti dejstvo in delovanje katolicizma in njegove občestvene oblike, katoliške cerkve. Nesporno je namreč, da globoko, učinkovito in vidno deluje katolicizem ne samo individualno v posameznikih, ampak v družbi in družabnih zajednicah kot takih. Najboljše prvine in vrednote evropske civilizacije in kulture so še iz dejavnosti katolicizma in se obnavljajo iz njega. Premnogi krogi, ki so se miselno zavedno že odtujili katoliškemu ali tudi že pozitivno krščanskemu pojmovanju, vendar še vedno živijo in delajo, vsaj delno, pod življenpdm vplivom vere, ki so jo preje zavedno imeli sami ali njihovi predniki. Razumljivo je to že radi dejstva, da katolicizem narave, naravnih resnic in zapovedi ne zanika ali izloči, ampak jih predpostavlja, privzame, določuje, oplemenituje in posvečuje z nadnaravnim in stvarja iz obojnih celoto, da so kakor s plemenito sadiko cepljeno in prenovljeno divje drevo. Taki, v ka-Tih je deloma usahnilo katoliško mišljenje, ■ kakor del rastline, ki je odtrgan od stebla, a še dalje časa lahko ostane svež. Prav tako pa tudi morebiti nezavestno dobivajo hrane za svoje versko življenje od okolice, v kateri živijo. Skrivnostni vpliv božje milosti, ki se ni omejila samo na eno vidno občestvo, dasi je lo občestvo od Boga ustanovljeno kot glavni in središčni vir verskega življenja, pa tudi ne usahne popolnoma nikoli. Za ali proti. Če pregledujemo časopisje, kmalu lahko začutimo, kakšno stališče zavzema list nasproti katolicizmu, katoliški dejavnosti, naukom, zapovedim in specifičnim nadnaravnim realnostim, o katerih poroča, ki jih v življenju posameznikov in družbe hoče uveljaviti. Noben časopis ne more prikriti svoje simpatije ali antipatije nasproti katolicizmu kot celoti, sintezi, organizmu. Na popolno neinteresira-nost ne naletimo nikjer, najmanj pa pri časopisju, ki izhaja v katoliškem narodu in ima v njem svoj obstanek. Ali je za, ali proti. Res je, da lahko simpatično motri morebiti eno ali drugo vrednolo, ki soglaša z narodnostnim ali socialnim ali kakim drugim pojmovanjem njegovega nazora. In tu so še tisti mostovi, ki vežejo različne bregove duševnosti in nazi-ranja. A katolicizem ni register posameznih naukov, ki so ločljivi drug od drugega, ni samo seznam zapovedi, od katerih se lahko poljubno izbira, ampak je celota, sinteza, organizem, ki ga ne more sekati, kdor hoče veljati za katoličana. Možna je res večja verska izobrazba ali pa manjša, možno je intenzivnejše doživetje ene ali druge vrednote, možna je tudi kršitev ene ali druge zapovedi, večja ali manjša življenjska moč iz njegovih sil. Če pa gre za pojmovanje katolicizma kot celote, /u vprašanje simpatije do vseh katoliških bo-godanih vrednot, potem se takoj občuti, ali je miselnost, duševno razpoloženje vsaj v temelju katoliško ali pa izvenkatoiiško in sovražno. Na svetovno naziranje v celoti, 11 a načelno simpatijo ali antipatijo gledamo, ko presojamo kak časopis. Časopisje je kakor zrcalo, v katerem odseva bolj ali manj močno, včasih tudi težje spoznalno nazor izdajateljev ali ljudi, ki določujejo smer lista in način pisave. S s u -g e s t i v n o silo, ki se je čitatelj marsikdaj morebiti ne zave kmalu, to mišljenje in pojmovanje pronica potem v duševnost čita-teljev in jo oblikuje v boljšo, plemenitejšo, ali pa jo odtujuje v mišljenju in čutenju bolj in bolj njegovi umsko in življenjsko, morebiti še katoliški miselnosti in praksi. Duh časopisja ne obstoji samo v eni notici, čeprav je morebiti brezobzirno sovražna ali krivična, katolicizmu in cerkvi, ampak v celem sistemu, v načinu obravnavanja verskih, nravnih, cerkvenih vprašanj. Refleksno-zavedno ali pa neposredno pronica mišljenje in naziranje voditeljev lista ter sugestivno zopet hoteno ali pa neposredno naravno vpliva na čitatelje. Velik čut osebne odgovornosti, pravičnosti in tenkočutne sposobnosti mora imeti časnikar, da pri poročanju o dogodkih in dejstvih, kljub svojemu osebnemu nekatoli-škemu naziranju more ostati rets objektiven, popolnoma pravičen. Če pa te zavesti odgovornosti nima in je še sovražno razpoložen nasproti katolicizmu, pa se bo to poznalo posebno v tolmačenju raznih pojavov in dogodkov na verskem ali cerkvenem polju. Velikokrat se seveda zgodi, da mu ozir na praktično korist in dobiček narekuje opreznost in previdnost, da ne vznemiri čitateljev, ki so verni in sicer katoliško verni. V takem slučaju je seveda praktična hinavsčina, ki pa ne opusti •skrivne težje opažene sugestivne tendence. Morilo presojanja. S tega stališča mi tudi sodimo časopisje v verskenl ozir u. Ni merodajna za nas ena ali druga notica, dasi prav lahko zadostuje že ena sama, da spoznamo smer in namere lista, najvažnejši je celotni duh, ki preveva časopis. Če časopis splošno kulturne vrste uikoli ne pokaže prijaznega obraza nasproti katoliški veri in cerkvi, če pri vsaki priliki, ko poroča o raznih pojavih v cerkvi, vedno zavzame stališče nasprotovanja cerkvi ali njenim božjepravnim zastopnikom in voditeljem, če verskih resnic sicer sistematično ne napada, kadar pa govori o njih, pa jih motri racfonalistično, samo s stališča na- ravnega razuma, ali pa se norčuje iz njih, takrat je jasno, da duševne simpatije objektivnosti, gole informativnosti pri njem ni, ampak tiho, bolj manje prikrito nerazumevanje, sovraštvo in tendenciozno poročanje. Če gre glede moralnih zapovedi, izraženih v dekalogu, popolnoma brezbrižno mimo in se kvečjemu obregne ob nje, takrat jo jasno, kakšno je duševno razpoloženje in kakšno želi vcepiti svojim čitateljem. Če sveta duhovnega, nadnaravnega sploh ne pozna in prizna, ampak dela. kakor bi ga ne bilo in gleda cel katolicizem z zunanje, recimo politične strani zgolj naravno, mehansko, nam je tudi popolnoma izvest-ne, da tak list ne spada v pošteno katoliško hišo. Znamenja načelne antipatije. Smer, simpatija časopisa se spozna posebno ob raznih sodobnih dogodkih in pojavih, ki zadevajo katolicizem bodisi sovražno ali pa so pojav njegovega življenja, čeprav morebiti bolj periferičnega, zunanje vidnega ali celo nebistvenega. Preganjanje katoliške cerkve v Mehiki, strahovit od državne oblasti organiziran in z antikristovsko sovražnostjo izvajan boj proti vsaki veri v Rusiji, vprašanje kon-gregacij na Francoskem so v zadnjem času bili dogodki, ob katerih se je znova pokazala in preizkusila miselnost, ki preveva, simpatija, ki inspirira smer raznih časopisov, tudi slovenskih. Nobene dobre besede za katoliško cerkev ali katoličane, katoličani in katolicizem so se presojali kot povzročitelji verske nestrpnosti. Izgovor na nevarnost klerikalte-ma je opravičilo za vsa grozodejstva ali kri-vičnosti nasproti katoličanom in katoliški cerkvi. Prav posebno se opaža ta pristranost in antipatija stališču tega časopisja nasproti papežu in njegovemu delu. Pred nedavnim časom je nek slovenski »napredni« list slikal papeže 19. stoletja Ikot duševno manjvredne, abnormalne ali bedaste ljudi in s tem pokazal svoje sirovo sovraštvo do papežev, ki jim že sedaj zgodovina ne more odreči velikega spoštovanja, posebno ne Piju IX. in Leonu XIII. In ob presoji lateranskih pogodb ter konkor-datu je zopet smešenje ali pa sumničenje, ki gleda papeštvo in cerkev kot »orodje rimske svetovne politike«, dokaz apriornega, v naprej določenega sovražnega stališča. Posebno vidno pa je nasprotstvo tega časopisja v pojmovanju nravnih etičnih zapovedi, predvsem pojmovanje spolnega življenja. Tu se pod pretvezo modernosti, napredka, svobode oznanja ali dejansko priznava neodvisnost in nevezanost telesne čutne narave s svojimi nagoni. In čo se pojavijo v mladini močne kvarne posledice, ki jih ne more zatajiti, pa ne prizna to časopisje, da so ti pojavi vprav dosledni in naravni učinki tudi njegovih naukov. Prav tako je stališče glede javne vzgoje mladine značilno za laicistično sovražno miselnost tega časopisja. Katoliška dolžnost. Preprost kmečki mož mi je pripovedoval: Poznal sem par katoličanov, ki so zelo vestno izpolnjevali svoje venske dolžnosti. Začeli pa s'i siaino citati razne »napredne« liste, ki so sicer vedno poudarjali, da niso proti veri. Čez j eno leto ali dve so že začeli opuščati svoje verske dolžnosti, duh tega časopisja je že začel delovati v njih. To je moč sugestije teli listov. Zato je globoko v skrbi za versko življenje utemeljena dolžnost cerkve, da svari vernike pred naročanjem in čitanjem takega časopisja. Dolžnost je tudi vsakega katoličana, da se glede časopisja zaveda velike svoje apostolske naloge. Razumljivi t=o boji in nemiri duš v verskem in moralnem oziru, zato naj njim velja ljubezen in pomoč, a do brezosebnih glasnikov verske mlačnosti, sovražnosti, nevere pa usmiljenja ni. Vsem tistim naročnikom in čitateljem brezbarvnih ali pa sovražno razpoloženih po-litično-kulturnih listov, ki vedno pripovedujejo, da cerkev in duhovniki hočejo braniti, da ne bi ljudje mislili z lastnim razumom, pa prav odkritosrčno želimo, da naj s kritičnim razumom, ki je še osvetljen po veri — saj hočejo biti katoličani — mislijo, ko čitajo take časopise. Če bodo res kritično čitali in če imajo poleg želje za resnico še dovolj samostojnosti mišljenja in pa nekoliko katoliškega duha tudi, da bodo kmalu začutili, kakšen svetovni nazor jim hoče tako časopisje vcepiti. Za duha in srce • Dr. Aleš Ušeničnik V poslednji številki znanstvene revije Leonove družbe »Čas« jo priobčil dr. Aleš Ušeničnik razpravo o umetniški svobodi, ki jo moremo s pravico smatrati za eno najpomembnejših načelnih razprav o umetnosti in umetniškem ustvarjanju, kar jih naše slovstvo premore. Raziskovanje predmeta je tako temeljito in vsestransko, da ima čitatelj ugodni občutek identifikacije z avtorjem, kajti njegova izvajanja popolnoma ustrezajo ter kar moči zadovoljivo izčrpajo vprašanja z vseh možnih vidikov, tako da se nam vidi snov naravnost idealno obdelana. Razprava prodira v glavno vprašanje: ali je katoliška dogma in morala ovira svobodnemu umetniškemu ustvarjanju? Avtor najprej ugotavlja na podlagi obširnega zanesljivega dokazilnega materiala, da v nobenem primeru ni možno absolutno svobodno ustvarjanjo ter prehaja do edino pravilnega zaključka, da jo svoboda umetniškega ustvarjanja edino le v notranji svobodi umetnika samega, ki razvije vse svojo sposobnosti in snovnosti ter po vesti in prepričanju, v dovršitev formalne popolnega umotvora. S to ugotovitvijo je eo ipso že dan odgovor na poglavitno vpraSanjo. Povod in smoter razprave je pa zavrnitev nazora kritika Jo- sipa Vidmarja o istem vprašanju, ki ga je imenovani obrazložil načelno že opetovano v posebnih razpravah, praktično pa v mnogih svojih kritikah vporabil in ki je v bistvenem vprašanju nasproten ugotovitvam dr. Aleša Ušeničnika. — O filozofskih in umetniških vprašanjih nam je dr. Ušeničnik podaril tekom dveh desetletij v »Času« in že prej v »Katoliškem obzorniku« mnogo izvrstnih študij, ki se odlikujejo zlasti po svoji jasnosti iu natančnosti in ki bi vsekakor sod:le vse v poseben zvezek, ker tvorijo čudovit vir izobrazbe. Vse premalo vpošte-vana je pa njegova »Knjiga o življenju« (izdala iu založila Leonova družba v Ljubljani, 1910). Njeni trije deli: Dvom življenja — Blagovest življenja — Zmisel življenja izzvenijo v Solnčni pesmi brata Frančiška Asiškega ter kakor malo katero delo, ki bi mu bil smoter spreobrniti pesimista v optimista, vlivajo resnično in polno solnce v čitatelje-vo dušo Ušaničnikova »Knjiga o življenju« ostane vsakomur, ki jo je enkrat prečital, za vselej zvesta in vsikdar najboljša prijateljica, zato je vredna toplega, vsak dan ponovljenega priporočila. S. š. Katoličani in film Katoličani smo s svojo pasivnostjo pri filmu precej zamudili. Tako je vso filmsko industrijo po večini dobilo v eksploatacijo židovstvo. V Nemčiji, v drugI največji domovini filma je prvi začel opozarjati na preteče izrodke filma in na moralne nevarnosti, ki jih širi slab film, jezuit Fr. Mucker-manu, ki že par let izdaja skupno s svojim bratom Kihardom glasilo Film-Rundschau, edini nemški katoliški filmski informativni list. Njegovo delo je tudi, da se je lansko leto vršil v Haagu prvi katoliški internacionalni filmski kongres, katerega se je po zastopnikih udeležilo 17 držav. Letos se je enak kongres vršil v dneh 17. do 20. junija v Monakovem, kjer so bile zastopane Francija, Belgija, Švica, Avstrija, Litva, Italija, Španija, Češkoslovaška, Anglija in po delegatu Prosvetne zveze ludi Jugoslavija. Kongres, ki se je vršil v hotelu Union, je s službo božjo otvoril papežev nimcij kardinal Vasallo di Torre-grosso, pokrovitelj kongresa. V internacionalni katoliški filmski komite so bili izvoljeni za tri leta: predsednik: dr. Ernst (Mo-makovo); direktor: kanonik Reymond (Pariš); odborniki: kanonik Brohee (Lo\veu); p. Bemelmanns Parizu. Omenjene države so bile na kongresu zastopane po 200 delegatih. Izdane so bile sledeče resolucije: 1. Katoličani vsega sveta naj obračajo posebno pozornost na izreden upliv, ki ga film izvaja na duha iu na srce posameznega človeka in naj se zavedajo dolžnosti baviti so s filmskimi vprašanji, pa tudi potrebe, da se v vsaki deželi osnuje katoliški filmski komite. 2. Svojo dobro voljo naj pokažejo s tem, da hočejo s svetovno filmsko industrijo sodelovali. 3. Na podlagi različnih poročil zahteva kongres : a) oblastno filmsko cenzuro v vsaki deželi; b) izdatno obrambo verskega in moralnega čustvovanja katoličanov, obenem izdatno zastopstvo v filmske cenzurne komisije; c) varstvo mladine in posebne naredbe, po katerih bi mladinsko sodelovanje pri filmu bilo zadostno zaščiteno. 4. Kongres zahteva, da se poučni in kulturni film z ozirom na veselični davek ne vsporeduje s teatrom in radi tega popolnoma oprosti davka (2 glasova proti). 5. Kongres zahteva od oblastev in zlasti od katoliških poslancev naj filmskemu vprašanju posvečajo posebno pozornost, da se poučni in kulturni film brez zaprek more razširjati in da dober film postane v večji meri kot dosedaj vzgojno, prosvetno in zabavno sredstvo. »Njena najtežja žrtev« v »Ljubljanskem dvoru« je delo njujorške Unitet Artist Corporation in je popolna fotografija sedanjega stanja amerikanske filmske industrije, ter je v tem oziru resnično inte-resantno ogledati si film. Vsevprek neverjetni dogodki in neresnični značaji, skratka pristna amcri-kanska senzacija. Žalostno je. da smo navezani v naši deželi na slične amerikanske proizvode in resnično bi želeli zagrebškim filmskim družbam malo več okusa. Zato moramo kar najtopleje pozdravljati kartel, ki se baje snuje v filmski industriji med Nemci in Francozi, da prepreči v Evropi dovcz ameriškega šunda. »Titanic«. ki ga danes prične proizvajati kino »Dvor«, je bil sniman pod osebnim nadzorstvom kapitana Karla Graalfa, komandanta nesrečnega potopljenega Titanica. Manuskript je spisan po isto-imenem romanu Feliksa Riesenberga. Film idejno sicer ni bogvekaj, pač pa človeka očara kolosalna tehnika filma in za nas nepoznani svet, ki nam ga film slika, New York z vsem svojim sijajem m bedo. Zelo so posrečeno scene in prizori, ki so se dogajali, ko se je potapljal Titanic. Žal, da Ameri-kanci k sicer dobremu filmu vedno pridenejo nekaj prav nepotrebnega kiča, radi česar serioznost filma trpi. ) Mre* zlatnino in srebrni no hupilf. noiboljše in najccnejše pri stari, priznani tvrdki H. SUTTNER, LJUBLJANA, Prešernova ulica 4 (poleg frančiškanske cerkve) — Največja in naj-solidnejša razpošiljalnica. Razpošilja v vse kraje tu- in inozemstva. Z^ftleoalte brezplačni cenik H. Sntfner, Untoljana 2 Lastna protokolirana tovarna ur v Švici, znamk IKO, OMIKO. AXO. China srebrno jedilno orodje s 50 letno pismeno tovarniško garancijo. Trgovske dom v Ljubljani Zgradba Trgovskega doma v Simon Gregorfi-čevi ulici kraj tiskarne »Merkur« stalno napreduje. Za to veliko tronadstropno stavbo se je morala v temelju vzidati še poldrug meter globoka betonska plošča, na kateri bo stala cela impozantna stavba. Delo na traktu za gremialno šolo je že skoro končano, na ostati stavbi pa se že zida prvo nadstropje. Računati je, da bo do jeseni prišla stavba do strehe, drugo leto pa se bodo že lahko vselile vanjo gospodarske organizacije. Stavbna dela, ki se izvršujejo izredno solidno in ki jih nadzoruje agilni tajnik društva »Trgovski dom« g. L. Smuč, vodi stavbenik g. Miroslav Zupan. Ponosna stavba bo dokaz, kako jaka je postala tudi v trgovskem stanu v Ljubljani stanovska solidarnost fh bo v čast in dostojno reprezentirala trgovstvo tie samo Ljubljane, ampak tudi cele Slo-i venije. Vsi prigovori, da bo »Dom« preveč od rok, ; so neumestni, prostor je srečno izbran zlasti pa ; vpoštevajo finančno plat akvizicije stavbnega ! prostora. Gospodarske organizacije, ki so prispevale za zgradbo te impozantne stavbe, bodo dobile v njej tudi svoje odgovarjajoče prostore. Sedaj je tudi borzni svet ljubljanske borze za blago in vrednote sklenil, da se borza preseli v te. prostore. Ljubljansko trgovstvo s svojimi organizacijami je lahko ponosno na to svojo reprezentančno stavbo! Hiše m posestva (Poroča dr. Ivan Černe, Gospodarska pisarna v Ljubljani, Miklošičeva 6.)1 Prod.: Evald in Janko Popovi?, kup.: Marija Pavlin, predmet: vi št. 2022 Trnovsko predm. del pare. 127 za 26.000 Din, avgusta 1928. Prod.: Jelica Korenčan, kup.: Dr. Mavricij Rus, Viktor Rus, Srečko Rus, Franc Rus, predmet: vi. št. 118 Gradiško predm. p»K\ 80 sedaj hiša 15 Blehveisovi cesti s hlevom, pralnico in dvoriščem in pare. 46/6 vrt za 1,175.000 Din, januarja 1920. Prod.: Marija Gerkman, kup.: Ivan in Jožefa Ravnikar, predmet: od zernlj. vi. št. 57 Poljansko predm. del pri tem zemljišču vpisane pare. 26/2 nova pare. 26/4 hiša in dvorišče, ki leži ob Poljanskem nasipu za 95.000 Din, januarja 1929. Prod.: Minka Peterlin, kup.: Albin Ham. predmet: vi. št. 283 ko Trnovsko predm. pare. 250/60 vrt 249 hiša št. 17 sedaj 30, Trnovski pristan za 100.000 Din, decembra 1928. Prod.: Frančiška Slovnik, kup.: Frančiška Struni, predmet: pol njej lastne nepremičnine pod vi. št. 523 Spodnja Šiška za 58.750 Din. decembra 1928. Prod.: Josip Žitnik, kup.: Fani Jere, predmet: od vi. št 92 Karlovsko predm. pare. 55/1 hiša in 169/2 vrt za 125.C00 Din, januarja 1929. Prod,: Anton Berglez, kup.: Josip Berglez, predmet: vi. št. 92 Karlovsko predm. pare. 385'11 njiva sedaj travnik za 5COO Din, januarja 1929. Prod.: Vever Marija, kup.: Ivan Gok>b, predmet: vi št. 874 ko. Trnovsko predm. pare. 1084/5 za 40C0 Din, februarja 1929. Prod.: Ivan Kregar, kup.: Ivan Golob, predmet: vi. št. -179 Trnovsko predm. pare. 804/25 travnik za 18.662 Din. januarja 1929. Prod.: Evald in Janko Popovi?, kup.: Klemene Franc, predmet: vi. ?,t. 2022 Trnovsko predm. 138/1 travnik 681 mJ po 1.9 Din za 12.980 Din, novembra 1928. Prod.: Anion in Marija Ražem, kup.: Alojz in Marija Kalin, predmet: vi. št. 146 mesto Ljubljana, pare. 131 stavb, hiša št. 13 na Zabjeku za 350.000 Din. februarja 1928. Prod.: Strojne tovarne in livarne d. d., kup.: Zadruga Poštni dom. predmet: pare. 51/34 stavb, prostor v površini SS3 ur, ki je pripisan vi. št. 107 ko. Kapucinsko predm. za 71.04A Diu, februarja 1929. 1 Glejte nedeljske številke »Slovenca-; od 5. aprila 1929 dalje.' 25 letnica Mlekarske zadruge sta Vrhnike V nedeljo je praznovala vrhniška Mlekarska zadruga 25 letnico svoje ustanov.Vive. Tedanji vrhniški kaplan g. Matevž Sušnik, sedaj župnik v Rovtah, je dal pobudo za ustanovitev in se je ves čas svojega bivanja na Vrhniki sam najbolj udejstvoval pri tej zadrugi. Prvi člani načelstva so bili še sedaj živeči gg. Matija Pečka.) in Jože Bricelj ter še vedno v načelstvu delujoči Franc Tršar. Zadruga je sprejemala mleko svojih članov in pasterizirano oddajala v Trst, Reko, Aleksan-drijo itd. Obratovala je v začetku na »Stari pošti«; ko pa je bilo leta 1907 dograjeno novo moderno mlekarniško poslopje, je še istega leta pričela tu obratovati. Poleg požrtvovalnih domačinov je pripomogla k postavitvi iti opremi lastnega mlekarskega poslopja tudi tvrdka »Trifolium« v Trstu, s katero se je sklenila desetletna pogodba za odjem mleka. Leta 1927. si je nabavila zadruga tudi moderne hladilne naprave tvrdke Gellert, da more ohlajati svoja skladišča na primerno temperaturo. Stavba je stala 40.000 kron, hladilne naprave pa 170.000 Din. Prvi? je začela zadruga izdelovati sir leta 1907. in ga je v malih množinah izdelovala do začetka svetovne vojne, dočim je oddajala večinoma mleko; po vojni pa se bavi samo s predelovanjem mleka v sir in surovo mlslo. Izdeluje polncmasten sir in ga vnovčuje širom Slovenije. Zaradi dobre kvalitete je povsod na dobrem glasu in se skladišče sproti izpraznjuje, da vedno primanjkuje blaga. Da se produkcija zviša, zato zadruga podpira živinorejo v domačem kraju in za 25 letnico je sklenila razširiti svoj delokrog tudi na sosedno občino Horjul. Najmanj je bilo dobavljenega mleka leta 1917. po 1200 1 mesečno in leta 1918. celo samo po 200 1 mesečno. V rednih letih se je sprejelo mleka mesečno 30—40 tiso? litrov, največ pa v letih 1910 in 1911 in sicer po 60.000 1 na mesec, po vojni pa v letih 1925 in 1928 po 60.000 1 mesečno. Iz tega je razvidno, koliko dobrega je storila Mlekarska zadruga za n::šc domače ljudstvo s tem, da mu mesečno preskrbuje golovc dohodke. Dočim se drugod po deželi plačuje mleko po 1 Diu 50 par in še c.eneje, plačuje naša zadruga vedno nad 2 Din za liter, sedaj celo 2 Din -JO par. Zadrugi so stali ob strani s svojim nasvetom [n sodelovanjem zlasti eg. Karel Kotnik, Karel Mullev in Karel Mayer, katerih se tudi s hvaležnostjo spominjamo ob srebrnem Jubileju. Obenem z zhdrugo praznuje 25 letnico svojega delovanja v mlekarni mleknrniSni voditelj 1 Janez Težar, ki je s svojim vestnim teoretičuim in prakti?nim znanjem poraogel, da se je ta naš zavod tako visoko povzpel. V proslavo 25 letnice je sedanji odbor sklical slavnostno sejo, katere se je udeležil tudi obl. komisar g. dr. Natlačen, prvi odborniki zadruge in ves sedanji odbor. Na toj seji je g. oblastni komisar poudarjal, kako lepo se razvija lahko zadružno delo, ako ga vodijo vestni možje. Dunajsko gospodarsko pismo Ogrožen izvoz vseh pridelkov in živine iz Jugoslavije. — Kako vsaj podaljšati krizo. Dunaj, 4- julija. Zadnjič sem se dotaknil težkih problemov o naši produkciji zemeljskih pridelkov, naše živine in — kam bomo prodajali preostanke nad domačo porabo. Jugoslavija je agrarna država, ki hoče čedalje več in bolje pridelavah, več živine rediti itd.' Toda vse naše sosede so istotako agrarne države: Romunija, Ogrska, celo Bolgarija, Poljska, v velikem delu Češkoslovaška, pa tudi Italija, ki je iz posebnih razlogov za mnoge pridelke najnevarnejša konkurenti-nja. V vseh teh državah posvečajo merodajni krogi vso skrb pospeševanju pridelovanja g'ede na količine in kakovosti, torej: več iu bolje, ali tudi snujejo vse boljše pogoje za izvažanje preko državne meje. Ob tako intenzivni konkurenci vseh sosedov je opravičena skrb, kam pa pojde Jugoslavija z vsemi svojimi darovi božjimi? In čim več bo pridelkov, tem več bo težav z izvozom. Zato mora biti obenem z večjo intenzivnostjo v pridelovanju tudi več skrbi za nova pota našemu izvozu. Jaz smatram (o drugo skrb za važnejšo. Danes ne velja več, da moram najprej iireti, da mor«:a prodajati, ne: zagotovljen moram imeti trg, kamor bom izvažal, ko bom imel še več nego doslej imam. Kajti to poslednje prihaja samo po sebi, dočim se nam krči možnost izvoza. Za mnoge naše proizvode je bila Avstrija doslej glavni odjemalec, ker nam je tudi najbližja. Dunaj je velik konsument, ki nam je doslej kupoval večino naših pridelkov, bodisi za se ali jih je prodajala dalje po svojih večstoletnih zvezah. Toda ta trg se nam umika, in sicer iz dveh razlogov. Prvi je ta, da se licče Avstrija sploh osvoboditi in postaviti na lastno noge, hoče pridelovati vsega vsaj toliko, kolikor sama rabi. Drugi razlog pa je naravnost nasilna konkurenca vseh naših agrarnih sosedov, katerih je bodisi lega bolj ugodna za hitreji in varniji transport, bodisi so tam pridelovalni troški manjši in zato nakupne cene nižje. Kako rapidno se Avstrija osvobojuje dovoza iz tujih krajev, smo že videli na nekaterih zgledih. V tem pogledu opozarjam na uvodnik v torkovi »Neue Fr. Presse, ki nam — z neko posebno tendenco sicer — podaja nekaj števil o hitri rasti avstrijskega poljedelstva in živinoreje. Tam čitamo, da so pridelali v Avstriji leta 1928 ve? nego leta 1919: 1,750.000 q pšenice, 2,370.000 q rži, 503.960 q ječmena, 6 260.000 q sladkorne repe. — Mleka so pripeljali na Dunaj leta 1919 26,472.000 litrov, leta 1928 pa kar 280,000.000 litrov. — Ako pojde tako naprej, bomo v par letih tako daleč, da bo Avstrija sama dovolj pridelovala za svoje potrebe, — a dovozi iz drugih držav bodo pomagali konsu-menfom, da jim cen ne bodo narekovali domači poljedelci. Tuj dovoz bo le nekak regulativ za cene navzdol, v kolikor bo sploh mogoč vsled carin, prometnega davka in tovornine. Omenjeni članek v Novi Preši je očitno manever Landbundovcev. Namen mu je, dokazati, da intenzivneja produkcija je v Avstriji sicer na pohodu, pridelovali bi lahko Se veliko več, naravnost za izvoz, — toda se ne splača kmetom intenzivneje obdelovati svojih polj, niti pritegniti v obdelovanje še. nove zemlje, kajti tu so obdelovalni stroški previsoki. Številke, ki jih navaja, ne vzbujajo ravno prevelike vere, kajti kontrola je težavna, in ako kdo hoče nekaj dokazati, dokaže prav gotovo. Člankar v dunajskem dnevniku namreč ni povedni nečesa, kar hi takoj podalo potreben komentar in pokazalo konjsko kopito clanlcarjevega namena. Pripravljen je za Nationalrat že načrt zakona, ki hoče doseči doseči kar naiintenzivneje pridelovanje vsega živeža na ta način, da zagotavlja kmetom po 6 šilingov ali 48 dinarjev za vsak stot posejanega žita. Računajo, da ta premija obremeni državni proračun za okroglo 60 milijonov šilingov, ali 480 mil dinarjev. Tako sistematski se tu deluje za osvohojo Avstrije od dovoza iz tujine, torei tudi iz sosednje Jugoslavije. Čim ve? tu doma pridelajo, tem manj bodo potrebovali iz tujine, a carinska politika bo skrbela, da tuja konkurenca ne bo ubijala domače proizvodnje. — Za naše interese bi bilo pač, jako ugodno, ako bi bili obdelovalni troški zemlje tu res tako dra?i. kakor trdi člankar v Novi Preši, kajti vse dotlej bi bil izvoz iz naših krajev še vedno v neki meri mogoč. Vsi naši sosedje so hudi konkurenti našemu uvozu v Avstrijo, kniti večinoma so tam nakupne cene več ali manj nižje nego pri nas. Ogrska je v mnogih pogledih zakladnica za Dunaj. Zemlja bogato rodi, kmetje morajo prodajati in spravljati pridelke v denar, in često velja pravilo: da karkoli »kupijo za blago, je dobro prodano. Blago mora ven iz države, tuj denar pa noter! — Na podoben način je Italija še veliko večja konkurentinja našemu izvozu, kajti neizmerni so zakladi raznih pridelkov, v prvi vrsti vsakovrstnega sadja in so-čivja, kar mora iz države v tujino za vsako ceno. Na vse to prihaja še Amerika, ki grozi zadušiti vse v Evropi. Saj je. n. pr. že doslej moglo prihajati amerikansko žito v Ljubljano ceneie nego banatsko. Ogromne so še zemlje, ki jih od leta do leta pritegujejo obdelovanju, a stroški niso tako veliki kakor pri nas. — V bodoče grozi čedalje hujša konkurenca, kajti šele pred nekaj dnevi je predsednik Herbert Hoover podpisal Bili, s katero ie dovoljeno kar 500 milijonov dolarjev a.li čez 27 milijard dinarjev za povzdigo poljedelstva in produkcije. Ko bodo te milijarde porabljene za produkcijo vsemožne hrane, v prvi vrsti žita, tedaj preplavi Amerika vse evropske trge tako temeljito, da postane marslkak naš izvoz naravnost nemogoč. Kar se Avstrije ti?e, sem že ?eslo klical: Iščite si drugih trgov, kajti ta trg postaja za naš izvoz vsak dan bolj težek, da nemogoč Ako pa že ni drugnče mogoče, tedaj si pa zagotavljajte stalnih trgovskih zvez z Avstrijo. Nakupne cene pri nas se morajo prilagoditi dunajskim, prenesti morajo vse tro>ke in zagotoviti izvoznikom vsaj skromen zaslužek. Zdaj pa izvozni farji strašno izgubljajo, in silno veliko jih je že povsem izkrvavelo. — Pomagati mnra država s primernimi železniškimi tarifi in če drugače ne pojde: s premijami in raznimi davčnimi olajšavami. Kdor bo znal izvoz dobro organizovati, da pojde naše blago na tuje in zanj denar v deželo, bo dobrotnik naroda in drž»ve. — Smo tik pred resnim pričetkom takega gospodarskega položaja. A. G. Nakazila v Romunijo in Anglijo. Poštna hranilnica s svojimi podružnicami je uvedla direktno banSno zvezo z Romunijo in Anglijo za denarni promet v obe navedeni državi. Lastniki ?ekovnih računov lahko odrejajo izplačila v Romunijo in Anglijo pod istimi pogoji kot v ostale države. S posredovanjem teh in poprej vpeljanih zvez z inozemstvom lahko izvršuje Poštna hranilnica izplačila v države celega sveta. Natančnejša obvestila daje Poštna hranilnica in njene podružnice. Poštna hranilnica se je odloČila, da plasira gotove vsote svojih momentano razpoložljivih blagajniških proviškov v kratkoro?na posojila na zastavo državnih vrednostnih papirjev. V prvi vrsti se bodo dajala posojila prosilcem za mala posojila. Kdor želi tako posojilo, naj se obrne na Poštno hranilnico aLi njeno podružnico z nokolkovano prošnjo. Prosilci za posojilo, ki prebivajo na deželi, lahko pošljejo svoje prošnje potom najbližje pošte hkrati z obveznicami v denarnem pismu; na svoji pošti bodo dobili denar in zastavni lisi, ki ga morajo podpisati na pošti. Pogoji za dajanje teh posojil so isti kot dosedaj, t. j. na 1 obveznico 2 'A % ratne štete se daje 300 Din posojila, na 1 obveznico 7% državnega investicijskega posojila 70 Din, na 1 obveznico 4% posojila za likvidacijo agrarnih odnošajev v Bosni in Hercegovini 40 Din. Obrestna mera znaša 7% na leto in na tri mesece za stroške; obresti in stroški se plačujejo za 3 mesece v naprej. Posojilo se daje za dobo 1 leta, vrne pa se ga lahko na enkrat ali pa v trimesečnih odplačilih. Povišanje diskonta v Romuniji in Bolgariji. Bolgarska Narodna banka je povišala diskont od 9 na 10 odstotkov, ravnotako romunska Narodna banka. Borza Dne 6. Julija 1929. DENAR Devizni promet ljubljanske borze je bil prav znaten: znašal je ta teden 27.08 milj. Din napram 15.4, 20.2 17.3 in 20.6 milj. Din v prejšnjih tednih in 24.6 milj. v prvem tednu julija lani. Največ prometa beleži deviza London, znaten promet je bil nadalje tudi v devizah New York, Curih in Dunaj. Čvrste te?aje izkazujeta ta teden devizi London in Dunaj. Dunaj se je v teku tedna učvrstil od 800.55 na 801.10, London pa od 276.21 na 276.32, pa je v petek zopet popustil na 276.21. Pariz se je učvrstil od 222.67 na 222.60 bi. Po prehodni oslabitvi Berlin ni dosegel za?etnega tečaja v tednu, Praga pa je popustila od 168.66 na 168.60. Curih in Trst sta v glavnem neizpremenjena. Učvrstitev Londona in Dunaja je pripisovati mednarodni učvrstitvi tečajev teh deviz. Curih. Belgrad 9.13, Berlin 123.80, Budimpešta 90.60, Bukarešt 3.0825, Dunaj 73.10, London 25.2125, Madrid 74.75, Newyork 520, Pariz 20.34, Praga 15.39, Sofija 3.75, Trst 27.20, Varšava 58.28. Žito Širijo se vesti, da letošnja žetev pšenice nikakor ne bo 1ako dobra kot pričakovano. Kvalitativno bo pšenica, kakor je zdaj že ugotovljeno, imela le povprečno težo 77/78 kg, a kvantitativno bo žetev prinesla na 1 lanac tam, kjer je lani bilo 20 q, letos le 15 q. V koliko so te vesti resnične, še ni mogoče z gotovostjo vedeti, Ijajti možno je, da bodo producenti skušali z izgovorom o slabši žetvi prodajati kvalitativno boljši ostanek stare pšenice po višjih cenah. V tem pravcu se gibljejo zdaj cene pšenice, ki je dosegla v potiskih postajah danes že ceno 222.50. Ba?ka pšenica izpod 212.50 sploh ni na prodaj, a po tej ceni je dobiti ie na slabih in oddaljenih postajah blago. Povpref-; no velja gornjebačka pšenica 217.50 do 220.— na-| kladalna postaja. — Koruza je pa v primeri s pše-j nieo slaba, kar je tolma?iti najprej z manjšo po-j rabo za ta predmet, ki se očituje v minimalnem i prometu. Baeka in sremska koruza velja 212.50 do ! 215.-— nakladalna postaja. Ječmen 67/68 kg velja ! 217.50 do 220.—, oves bački pa 195. Rž se ponuja j po 200.— bafka nakladalna postaja. V teh predmetih je pa promet trajno zelo slab. — Pšeničnd mlev-ski izdelki se vsled ustavitve obrata mnogih bačkih mlinov radi popravil drže v ceni ter velja pšenična moka srednje bačke znamke 310.—. — Ponuja se nova pšenica za avgust po 208.—, za september pa po 212.50, vendar je kupcev za termin zelo malo. Budimpešta. Tendenca čvrsta. Pšenica oktober 24.15—2423, zaklj. 24.32 -24.33, marec 20.30— 26.59, zaklj.26.58—26.60. Rž oktober 19.50—10.60, zaklj. 19.80—19.81, marec 21.40-21.60, zaklj. 21.60 —21.61. Koruza mai 18.85—18.95, zaklj. 18.90— 18-95, julij 23.10-23, zaklj. 23-23.02. Jajca Nakupna cena jajc se je dalje dvignila ter se plačujejo jajca danes po 1 Din 15 par. Lansko leto v tem ?asu se je gibala nakupna cena od 90 do 95 para. Ta abnormalno visoka cena je pripisovati dejstvu, da dospejo le. male količine ruskega blaga na trg in še to blago je za hladilnico nesposobno. Hladilnice še vedno niso napolnjene. Skoraj pa se lahko trdi, da bodo cene malo popustile itadar bodo hladilnice polne. Povpraševanje po blagu za konzum je pa pri teh visokih notacijah manj živahno. SUHE JEDILNE GOBE. Rast jedilnih gob v letošnji pozni pomladi je bila, osobito v nekaterih krajih nenavadno obilna, tako pri nas kakor tudi v nekaterih krajih nenavadno obilna, tako pri nas kakor tudi v nekaterih inozemskih državah. Ta pojav ni ostal brez obžut-nega vpliva na cene tega blaga. Inozemci so skoro preskrbljeni, v sosedni Italiji največ z obilico do-mafe zaloge. Raditegn je poprnševanje po našem blagu iz le dežele bilo zelo minimalno in je danes malodane popolnoma prenehalo. Ostalo inozemstvo, ki je bilo dosedaj najbolj zninteresirano na naših gobah, je v glavnem že krilo svojo potrebo, povpraševanje po naših gobah se vsled tega manjša od dno do dne in cena venomer pada Zaenkrat bomo mogli računati le še s ceno do 56 Din za 1 kg povprečno lepih in zdravih suhih gob, dočim sc bo doseglo za izredno lepo, belo, izbrano blago najboljše kakovosti in zadnje rasti predvidoma še kakih 10 Din pri kilogramu ve?. Vsekakor pa moramo biti pripravljeni na eventualno nadaljevanje padca cen, osobito tedaj, ako se v doglednem času pojavi spet nova močnejša rnst gob, ki bo, ?imbolj se bližamo jeseni, dala kvalitativno boljši in trajnejši pridelek. Radi tega je naš, že večkrat ponovljeni opomin na mestu, da nikakor in skoraj nikoli ni dobro zaloge suhih gob kopičiti, zadrževati in ž njimi špekulirati, ker je rezultat tega največkrat razočaranje ln izguba. wCtIO " LIMONADNE TABLETE lepčiio is vroče M .CLIO" družba x, o. z. Maribor R Pomenhi o radiu i. Radio — počitniški tovariš. Edvard in Bojan sta mlada učitelja. Spoprijateljila sta se bila že na učiteljišču. Med šolskim letom si redno dopisujeta, v počitnicah pa prihajata drug k drugemu na obisk in po svojih najboljših močeh izrabljata zlati čas počitniški. Letos je Bojan Edvardov gost. »Radio imam,« je pisal Edvard Bojanu in ga vabil: »Pridi, sokole dragi, da delim s Teboj veselje, ki mi ga nudi moj radio.« Daleč na deželi službuje Edvard. Ze peto leto. Prva leta je neprestano tožil o neznosnem dolgočasju in topem samotarstvu. Pogrešal je gledališče, koncerte, zabavo. Hrepenel je, da bi bil premeščen, v mesto, ali vsaj v bližino mesta. »In sedaj, si zadovoljen, kume?« »Bojan, ne menjam s teboj, ki imaš pol ure mesta. Glej, odkar imam radio, ne pogrešam ničesar. Še domov me ne miče. Bilo bi škoda prijetnih uric, ki bi jih zamudil ob radiu. Pomisli, vsak dan dvakrat sem pri koncertu, zvečer pri gledališki predstavi, predavanja poslušam, petje, recitacije. Koliko bi zmetal že samo za vstopnino, če bi se vsega tega hotel udeleževati na licu mesta! Tako pa mi vse to prinese radio domov, k meni v stanovanje, v tole skrito, preprosto sobico. Prijatelj, jaz se učim, imam stalne, neposredne zveze s kulturnimi dogodki v mestu in celo v inozemstvu. Nameraval sem si kupiti obleko, a sem rajši žrtvoval prihranjene dinarčke za radio. Obleka pride prihodnjič na vrsto, nisem je še tako krvavo potreben. Radijeve koncerte in gledališke predstave lahko poslušam tudi v copatah in zakrpanih hlačah. Nikomur ne bo v spotiko. Učim se, sem rekel, in napredujem. Med šolskim letom sem imel v radiu najboljšega svetovalca. Koliko snovi iz radije-vih programov moreš uporabiti v šoli, o tem ne moreš imeti pravega pojma, preden nisi poskusil. Radijeva predavanja n. pr. te pouče, kako je treba svetovati ljudstvu, s katerim mora biti učitelj v najtesnejši zvezi. Saj smo vzgojitelji mladine, torej potrebni zaupanja staršev. Poučujem petje v tukajšnjem prosvetnem društvu. Radio mi neštetokrat na umetniškem zgledu pokaže, kako je treba zapeti lepo pesom. Otrokom v šoli bi rad pokazal, kako je treba deklamirati to ali ono pesem. Radio te uči tudi deklamatorske umetnosti. — A sedaj v počitnicah? Koliko prihranim, ko ostajam lepo doma in hodim v dolgih večerih posedat v gostilno. Tudi ne vozarim se okoli brez potrebe, kot prejšnja leta. Delam izlete v bližnjo okolico, kramljam z ljudmi, se hodim kopat, zvečer pa k radiu. Verjemi, na ta način uči radio človeka tudi štediti.« »Ko se vrnem domov, si bom tudi jaz nabavil tega počitniškega tovariša,« je sklenil Bojan. — Radio na Japonskem. Marsikdo bi mislil, da Japonci radio komaj poznajo, ali pa, da ga ne vpoštevajo v tej meri kot pa Evropci. Toda, japonsko ljudstvo ima smisel za kulturo v zelo visoki meri in japonske postaje oddajajo za zabavo le okoli 25% oddaje, nad 40% pa je določenih pouku in izobrazbi. Nadaljnjih 25% oddaje ie posvečeno trgovini in gospodarstvu. Iz tega sledi, da se od Japoncev lahko marsikaj učimo in moramo njih vedoželjnost občudovati, -.V Radio v vlakih. Skoraj že vsi brzovlaki Avstrije imajo radio-sprejemne aoarate, ki so montirani v posebnih vozovih. Vstopnina v ra-dio-voz znaša en šiling (8 Din) za eno uro. Kako hitro je postal radio priljubljen potnikom na dolgočasni in dolgotrajni železniški vožnji, kažejo naslednje številke: Leta 1926, to je, ko je prvič bilo v vlaku poslušati radio, se je te prilike posluževalo skozi celo leto komaj deset tisoč potnikov. Lansko leto pa že visoko nad sto tisoč. Dokazano je, da se okoli 70 odstotkov potnikov posluži te udobnosti. V teku so dogovori, da se radio vpelje tudi v vse mednarodne vlake. * Ameriška radiooddajna postaja v San Frančišku v Kaliforniji javlja, da ima v svoji tujiž- Savski Jaka: Moj radio-aparaš O vsaki zaslužni in koristni stvari pišejo dandanes biografije in zgodovine, le radia, zvestega sotrudnika radio-amater jev in radio-ko; marjev, le tega se nihče ne spomni. To se mi zdi vnebovpijoča krivica, in da jo popravim vsaj svojemu zvestemu prijatelju, sem se namenil napisati njegovo biografijo od začetka pa do »tih zdejšnih cajtovc njegovega zaslužnega delovanja. Bilo je v dnevih reklame, ko sera se začet zanimati za to koristno domačo žival. Zdela se mi je preveč komplicirana, zato se nisem lotil, da bi jo sam sestavljal. Napotil sem se v tozadevno apoteko na Miklošičevi cesti in kupil velik radio-aparat na 8x elektronk (samo, g. urednik, ne izdajte me, da je x = O) in radio-valov, da sem jih komaj nesel. Montaža mi ni delala preglavic, za kar gre hvala priznanemu strokovnjaku v radio-stroki, g. prof. Mlakarju, ki »daje na svitlo« svoje prekoristne. radio-iz-mišljot — nak — izkušnje. (Še sedaj sem hud na tistega dr. Klobasar ja, ali kako se že imenuje, ko si upa takemu strokovnjaku ugovarjati. Uf, kar »gravžac se mi!) Porabil sem sicer dve steklenici antike in pobil precej šip, toda temu je bila kriva sapa, ki je prav takrat pihala okrog vogla in mi zanašala kladivo v stran (na j bi no g. Mlakur enkrat nas lajikc poučil, kako se tistemu zanašanju okoli vogalov v okom pri-rlel); končen rezultat je bil pa le povoljen: antena je bila montirana. Skopal sem še v zemljo veliko in globoko luknjo, zakopal vanjo polovico radio-valov, z ostalo polovico sem pa posul anteno. Nato sem drvel v sobo, pograbil žici zemlje in antene, nataknil slušalke, sklopi! kristal in ujel sem prav nojposkočnejše radio-va-love: hin-ta-ta, hm-ta-tn, nato pa: ein-čin-ein. Dolgo v noč je trajala njih promenada. V trgovini pa so mi gotovo po pomoti dali tudi take valove, ki povzročajo predavanja; pa saj jim ni zameriti, ko imajo toliko raznih »sort«. Glede radio-valov bi bilo pripomniti Se sledeče: Te valove rabimo le i/, začetka, kajti pozneje pri- nici muzikalij raznih komadov po številu nad deset tiaoč. Vrednost teh muzikalij znaša okoli 26.000 dolarjev, kar je toliko kot skoraj poldrugi milijon dinarjev. * Ne preklinjaj! Tudi sicer tako hladni Angleži se radi razburijo ter ob takih prilikah preklinjajo — po svoje, seveda. Posebno rado se kaj takega pripeti ob priliki kake spo"'ne prireditve, posebno nogometa, kajti tu niso izključene prav izdatne brce, pa naj bo že kamorkoli. Ker na Angleškem skoruj vsako večjo športno prireditev oddajajo tudi po radiu, se je prepogostokrat pripetilo, da je opazovalec, ori-roma napovedovalec v zato postavljeni kabini pred mikrofonom rabil izraze, ki niso bili pjri-inerni za milijone poslušalcev po vsej Angleški in še drugod. Da se taki izpadi kolikor mogoče preprečilo in da se napovedovalec igre ne iz-pozabi, zato imajo v omenjenih kabinah tablice z napisom: »Ne preklinjajl< * Na občnem zboru angleških industrijalcev glasovirjev, ki se je vršil pretekli inesec. so ugotovili, da od leta 1913 še nobeno leto ni bilo prodanih toliko glasovirjev ko lani. Zanimivo pri tem je to, da je bilo na zborovanju poudarjeno, kolikšna bojazen je obstojala med indu-strijci glasovirjev, da bosta gramofon, posebno pa radio, industriji škodovala. Zgodilo pa se je ravno nasprotno, kajti ravno po radiu se zanimanje za glasbo vedno bolj širi in povpraševanje po dobrih glasovirjih stalno narašča. Visokokulturna Belgija do sedaj ni posvečala radiu dosti pozornosti. Treba pa iti za napredkom in časom. Belgijskemu ministrskemu svetu bo predložen zakonski načrt tičoč se reorganizacije radiofonije Dve glavni oddajni postaji bosta oddajali v francoskem in flamskem jeziku. V vzhodni Belgiji pa je projckttirana vmesna postaja, katera bo deloma oddajala tudi v nemščini. it Ob priliki evliarističnega kongresa, ka^ri se je lansko leto vršil v mestu Sydney-u v Avstraliji, so postavili šestdeset zvočnikov, tako, da so vsi udeleženci tri kilometre dolge evlia-ristične procesije slišali godbo hkratu ter ob njenih zvokih peli evharistične pesmi. N>j mestu, kjer je igrala godba, je bil postavljen mikrofon, s katerim so bili zvezani zvočniki in jo 150.000 oseb isto obenem in istem času poslušalo. Programi Radio-Ljubljana: Nedelja, 7. junija: 0.30 Prenos cerkvene glasbe. — 10 Čebelarstvo, prof. Verbie. — 10.30 Poljedelska ura, inž. Cerne. — 11 Koncert Radio-orkestra: Suppe: Pesnik in Seljak. Aletter: Maud. Dvofak: Uspavanka Sidney Jones: Gejša. Be-natzky: Malo ognja. Vmesne speve poje g. Jug: I Schubert: Ob morju. Schumann: Popotna pesem, j Verdi: Arija iz Hermani. Grieg: Ljubim te. Itos-[ sini: Arija iz vSeviljski brivec«. Gastaldi: Prepo-i vedana glasba. — 15 Reproducirana glasba. — 15.30 Humoristično čtivo, pisatelj Milčinski. — 16 Koncert Radio-orkestra: Offenbach: lloffmanove pripovedke. Dvofak: Dve poetični sliki: 1. Vzpo-minani. 2. Rey skžitkon. Čajkowsky: Elegija. Sei-bold: Posvetitev. Aletter: V smrekovem gaju. Yradier: La Paloma. — 20 Večer slovenske glasbe, izvaja Radio-orkester. — 22 Poročila in časovna napoved. Ponedeljek, 8. julija: 12.30 Reproducirana glasba. — 13 Časovna napoved. Borzna poročila. Reproducirana glasba. — 13.30 Iz današnjih dnevnikov. — 18 Koncert Radio-orkestra: Polnariovv: Ruski zvoki. Kalman: Plesal bi rad. Urbach: Radio »parate vseh vrst kakor tudi vse potrebščine dobite pri Peter Habič VRHNIKA 36 Istotam se sprejemajo tudi akumulatorji za polnjenje. Čisto stanovanje, belo perilo snažna in umita deca vse to je znak zdravja in blagostanta Pot do tega je za vsako gospodinjo dosegljiva. Kupuje in pere naj dosledno le s pravim terpentfnovlm imON GAZELA! ?! 1LO AVagnerjevi junaki. Kockert: Ljubavno priznanje. — 20 0 treznostni vzgoji, šolski upravitelj Pero Horoj. — 20.30 Koncert Radio-kvarteta: gg. Jeraj, Bravničar, Feršnik, Eržen. Operna in operetna glasba: C. M. Weber: Oberon. Massenet: Manon, fantazija, (ioldmnrk: Cvrček za pečjo. Cajkowsky: Jolanta, fantazija. Smetana: Dalibor, fantazija. Verdi: Othello, fantazija. Lehar: Paganini, fantazija. Schubert: Pri treh mladenkah. Nedbal: Valček iz operete Poljska kri. Johann Straufl: Izbor iz StraulJovih operet. — 23 Časovna napoved in poročila. Torek, 9. julija: 12.30 Reproducirana glasba. — 13 Časovna napoved. Borzna poročila Reproducirana glasba. — 18.30 Iz današnjih dnevnikov. — 1.8 Koncert Radio-orkestra: Raiman: Ogrski marš. Benatzky: Zvonovi ljubavi. Schubert-Berte: Pri treh mladenkah. Kockert: Življenje se smeje. Aletter: Rendes vous. Mayer-Helmund: Trubadurjev pizzicato. — 20 Kunaver: Kraški prepadi. — 20.30 Petrovič —: Duše, izvajajo člani nar gled. — 20 Časovna napoved in poročila. Sreda, 10. julija: Opoldanski program odpade. — 18 Za naše malčke, pripoveduje radio-tetka. — 18.30 Koncert Radio-orkestra: Verdi: Nabucodonosor. Amadei: Silite campestre: 1. Suo-na 1'angelus. 2. Saltarello. Verdi: Rigolelio. llum-phries: Prošle sanje. Bochert: Moja ljuba Lola. — 20 Aatologija slovenske lirike, ravnatelj Bratina. — 20.30 Kuplete poje g. Plut. Koncert kvarteta Glasbene Matice (gg. Pelan, Pečenko, Završali, Skalar): II. Volarič: Slovenski svet ti si krasan! J. Kocijančič: Slovo K. Mašek: Strunam. H. Volarič: Izgubljeni svet. A. Foerster: Spali. K. Mašek: Mlatiči. F. Marolt: Soldaški boben. A. Haj-drich: Lahko noč! — 21.30 Koncert Radio-orko-stra: Verbič: Planinski pozdrav. Petrič. Domače rože. Jaki: Slovenski biseri. Vilhar-Petrič: Mornar. Raha-Petrič: Kitica slovenskih napevov. Haj-drich: Jadransko morje. Parma: Intermezzo iz opere »Ksenija«. — 22.30 Časovna napoved in poročila. Četrtek. 11. junija: 12.30 Reproducirana glasba. — 13 Časovna napoved. Borzna poročila. Reproducirana glasba. — 19.30 Zgodovina Slovencev, prof. Kranjec. — 20 Prenos koncerta iz Unionskega vrta. — 22 Časovna napoved in poročila. Petek, 12. julija: 12.30 Reproducirana glasba. — 13 Časovna napoved. Borzna poročila. Reproducirana glasba. — 13.30 Tz današnjih dnevnikov. — 18 Koncert Radio-orkestra: Blankenburg: Koračnica križarjev. NValdteufel: Najljubša. \Veber: hajajo oni, katere razpošilja oddajna postaja po svetu, »v vas« k svojim pobratimom, ki jih je radio-amater prinesel s seboj iz apoteke. Nič hudega sluteč pridejo v aparat, kjer pa jih kristal tako preroikasti, da dajejo od sebe najrazličnejše glasove. Radio-valovi pa tudi dobro poznajo to grozno pripravo in se jc podnevi, ko jo morejo videti, zelo ogibljejo, ponoči pa, ko je tema in imamo zastrta okno, ne morejo videti te mučilnice in zato jih more antena več speljati na led. S tem si razlagamo pojav, da se ponoči bolje sliši, kot pa podnevi. Odkaznl sem aparatu častno mesto in celo na mizo sem ga posadil, kot pri nas ne posadimo nikogar. Izkazoval sem mu največjo čast. Kadar je imel on besedo, takrat se ni smel oglasiti nikdo drugi, sicer sem mu tukoj z energično kretnjo, primerno v takih prilikah, dopovedal, naj miruje, uko mu je draga zdrava koža. Ženski svet je imel že od pamtiveku pravico, da je ropotal po mili volji pri kuhinjskih opravilih. Odkar pa je radio v hiši, se mu morajo ukloniti tudi one. Sicer so sprva zabuvljale, toda jih jc kmalu minilo. Lepi so bili tisti prvi časi, ko je imel radio prvo besedo v hiši. Neko popoldne pa mene ni bilo doma. l^ral je menda prav tamburaški zbor z Rakeka. Takrat je. radio odpovedal pokorščino. Seveda so temu bile krive ženske, ki so mu v svoji zvedavosti odprle trebuh in mu pregledovale obi-sti. Aparatu pa se je to zdelo lc preveč; pričel je štrajkati in to prav stanovitno. Ženske so ga pretresale sem in tja. toda ostal je mož beseda in trdovratno molčal. Poklicale so slavnega monterja, očeta, ki se je od takrat, odkar je radio pri hiši, že naučil uravnati kristal in se celo več ne. zmoti, da bi nataknil slušalke tja, kjer je prostor za anteno in zeml jo. Ženske so mu torej javile vso zadevo in mu seveda niso nič povedale, da so radiu pregledovale obisti. Uradno in dostojanstveno si je nataknil očala in izjavil, da bo radio kmalu zdrav. Pričel je pri kristalu. Praskal je z iglo sem in tja. pa zaman. Slavnemu monterju se je pomračilo čelo, kajti trdno je bil prepričan, da s tein ozdravi radiu vso bolezen. Sedaj je prvikrat v življenju siai pred pioblemom, ki mu bo težko kos. Skoro bi bil obupal, toda pogled ua ženski svet ga je ojuna- čil: še vedno mu je -vse pri hiši moralo biti pokorno, pa bi mu tale stvarca odpovedala pokorščino! Hotel se je pokazati gospodarja pri hiši tudi v tem pogledu. Uradno je odprl radiu trebuh (ženske so mu ga bile po svojem »strokovnem« ogledu zopet lepo zašile). Ogledoval g a je nekaj časa s strokovnjaškim svojim očesom, zavrtel neka jkrat kondenzator, zaprl radiu trebuh, se še enkrat spravil nad kristal, torišče svojega znanja, nato pa izjavil strmeče mu ženstvu, da ga. namreč radio, koj zažene po tleh, če pri priči ne neha s svojim štrajkom. Spravil se je še enkrat nadenj in ponovil ves prejšnji proces še enkrat. Ker pa jc radio še vedno trdovratno molčal, se je kur naenkrat znašel na tleh, dobil je par brc in izdano je bilo povelje, predrzneža takoj odnesti v Savo. V tem kritičnem trenutku sem prišel domov. Videl sem sestro, kako teče z radiem proti Savi. Takoj sem uganil, za kaj gre in sem ustavil njeno početje. Komaj sem jo pregovoril, da jc le navidez vrgla radio v Suvo, v resnici ga pa spravila v grmovje. Ko sem prišel jaz domov, se jc vsa ploha vsuln name in le čudo, da ni nič treščilo, kajti napetost je bila silno velika. Oče je izjavil, da sem jaz tisti, ki hoče zanesti v hišo nepokorščino in če imam ta pregrešni namen, lahko kar grem. Molče sem prenašal vse te očitke, očeta pa v mislih uvrstil med radio-neamaterje. Končno se je ozračje le nekoliko shladilo. Odšel sem po nepokorneža in si ga temeljito ogledal. Dobil je sifccr od brc nekaj notranjih poškodb, pa kmalu sem ga potolažil, da je zopet pel. Ko sc je oče umiril, sem mu razložil, da aparat sam ni bil čisto nič kriv; kriv je le oni, ki ga je ogledoval in mu nevede premaknil kako malenkost. Radio pa je v tem oziru od sile natančen gospod. Od tega časa dalje živimo z radiem v najlepši slogi. Prinaša nam vsakovrsten program. Če nam ni všeč, pa odložimo slušalke v nadi, da se nam radio drugič oddolži in nam prinese obilo zabave. Takrat bodo pa mogoče oni, ki sedaj paslusnjo z največjo naslado, odložili slušalke. Euryanthe. Meyer-Helmund: Večer v Petrogradu: 1. Zimska mesečna noč. 2. Pri ciganih. 3. Vožnja s trojko. Siede: Pomladna serenada. — 20 Gospodinjska ura, gdč. C. Krekova. — 20.30 II. venček narodnih pesmi v priredbi g. Pavčiča, poje g. Sv. Banovec. — 21.30 Koncert Radio-orkestra: Schram-mel: Dunaj je Dunaj. Waldteufel: Moj sen. Keler-Bela: Romantična uvertura. Donizetti: Lucia di Lammermoor. Aletter: Heures Scharmant. Theim-ler: Favorit. — 22'Časovna napoved in poročila. Sobota, 13. julija: 12.30 Reproducirana glasba. — 13 Časovna napoved. Reproducirana. — 18 Koncert Radio-orkestra: Novaček: Castaldo. VVald-teufel: Preko vsega. Aletter: Vesela uvertura in Verdi: Trubadur. — 20 Delavska ura. — 20.30 Prenos iz Zagreba. — 22 Časovna napoved in poročila. Drugi programi i Nedelja, 7. julija. Belgrad: 12.10 Gramofonske plošče. — 13.15 Dnevne vesti. — 17.30 Prenos gardnega koncerta iz parka na Topčideru. — 20 Tamburaški koncert. — 21.05 Gosp. Krklec bere iz svojih del. — 21.30 Dnevne vesti. — 21.40 Jugoslovanske narodne melodije. — 22.40 Ljudski koncert na flautah. — Zagreb: 11.30 Promenadni koncert vojaške godbe. — 17.30 Prenos nogometne tekme. — 20.35 Operetni večer s sodelovanjem članov zagrebške opere. — 22 Lahka večerna glasba. — Praga: (J Nabožna glasba. — 11 Koncert. — 12 Jazz-band. — 16.30 Koncert. — 18 Nemška poročila in koncert. — 19.05 Igra: »Iskanje dob«. K. Mareš. — 19.50 Spevi. — 20.10 Simfonični koncert iz Karlovih va-rov. — 22.20 Plesna glasba. — Stuttgart: 11.15 Evangeljska jutranja slovesnost. — 12 Zabavni koncert na orgle. — 13 Gramofonske plošče. — 14 Otroška ura. — 15.30 Opere, arije in dueti. — 17 Naša domovina: Grad Lichtenstein. — 19.30 Zabavni koncert. — 21 »Poletje . Igra filharmo-nični orkester. — 23 Plesna glasba. — Toulouse: 12.45 Solistični koncert. — 13.15 Pesmi. — 13.30 Religiozna glasba. — 20.30 Koncert (pesmi). — 20.45 Orgelski koncert. — 21 Koncert (fragmenti iz operet). — 21.30 Simfonski orkester. — 21.45 Plesna glasba. — Katowice: 10.15 Prenos cerkvene glasbe iz Vilne. — 1(i Prenos koncerta iz Varšave. — 17 Ljudski koncert. — 20.30 Koncert. Saksofon in klavir. — 21.30 Koncert. Sopran solo in klavir. — 22.45 Plesna godba. — Itiin: 10 Cerkvena glasba. — 13 Koncert tria — 17 Pester koncert. — 21 Giordano: Marcella, opera. — Berlin: 9 Jutranja pobožnost. — 12 Koncert. — 20 Zabavna glasba. — 21.15 Sonate. — Dunaj: 11 Koncert simfoničnega orkestra. — 15.30 Popoldanski koncert. — 18 Pevski nastopi. — 18.25 Dueti. — 19.10 Komorna glasba. — 20 Čas in vreme. — 20.05 Predavanje o kaktejah. Nato ve-večni koncert. — Milan: 10.40 Cerkvena glasba. — 12.05 Koncert kvarteta. — 16.30 Radio-kvintet. — 18 Jazz. — 20.25 Catalani: Dejanice opera. — Budapest: 10 Cerkvena glasba. — 11.30 Evangeličanska služba božja. — 12.35 Koncert opernega orkestra. — 16 Mozartovi dueti. — 17 Ciganska kapela. — 18.15 Koncert vojaške godbe — 21.25 Solo petje z godbo. — 22.15 Ciganska kapela. Ponedeljek, 8. julija. Belgrad: 12.45 Radio-kvartet. — 13.30 Dnevne vesti. — 20.00 Pesmi, poje g. Jesič. Manon: Aja, jaj; Paganini. Geisha, Dve roži. — 20.40 Osnove in prednosti socialnega zavarovanja. — 21 Ob priliki zborov UJU, prenos koncerta učiteljskega pevskega društva »Marinkovič«. — 22.30 Poročila. — 22.40 Branje Rab. Tagorea. — 23.05 Milutinovič pojo narodne pesmi. — Zagreb: 13.15 Gramofonsko plošče. — 20.30 Mednarodni koncert. Prenos iz Budimpešte. — Praga: 11.30 Plošče. — 12 20 Koncert. — 16.30 Koncert. — 19.05 Ljudski večer. — 22.20 Plošče. — Stutlgart: 16.15 Popoldanski koncert Radio-orkestra. Iz Verdijevih oper. — 18.15 Predavanje o Spinozzi. ■— 19.45 Zvezdnato nebo v juliju. — 20.15 Koncert gornješlezijskega radio-kvarteta. — 22.15 Nemška proza. — 22.445 Koncert Radio-orkestra. — Toulouse: 12.46 Koncert (plošče). — 20.30 Koncert (pesmi). — 20.45 Harmonika. — 21 Simfonični orkester. — 21.45 Plesna glasba. — Katowiee: 16.30 Koncert. — 18 Prenos koncerta iz Varšave. - 19.20 Ljudski koncert. — 20.30 Prenos iz Budimpešte. — 22.45 Plesna godba. — Berlin: 17 Koncert. — 20.30 Prenos programa iz Budimpešte. — 22.30 Plesna godba. — Dunaj: 11 Dopoldanski koncert. — 16 Popoldanski koncert. — 17.26 Mladinska ura. — 18.40 Iz burgundske zgodovine. — 19.10 Dunajske premiere. — 20 Čas in vreme. — 20.06 Pevski nastopi. — 20.30 Prenos iz Budimpešte. Nato večerni koncert. — Milan: 11.15 Plošče. — 12.20 Kvartet. — 13.35 Jazz. — 16.90 Otroški petje. — 17 Jazz. — 20.30 Prenos operete. — Budapest: 9.15 Plošče. — 12.05 Koncert. — 17.15 Ciiraški koncert. -— 19 Vijolinski koncert. — 20.30 Koncert za srednjeevropski prenos. — 22.15 Jazi. S/ / / veia iivimiQiD vrvenjem Kako postanem milijonar? Dvajset poti navaja za to ameriški statistik Roger W. Babson. Milijonar in še rnnogokratni milijonar more postati, kdor iznajde vsaj eno izmed naslednjih stvari: 1. Avtomobil z rotacijskim motorjem brez gonila, ki se ne pomika samo naprej marveč tudi nazaj. V 25 letih bomo imeli avtomobil, ki bo imel na turbinskem načelu zgrajen rotacijski motor; toda še preje bomo imeli avtomobil, ki bo opremljen z letalskim motorjem in v obliki kroga postavljenimi cilindri. Gonila ne bo treba več pretikati. Cev za izpuščanje plinov bo vodila skozi streho, da avtomobilisti ne bodo drug drugemu kadili s smradom pod nos. 2. Dieslov motor za avtomobile. Sedaj moramo surovo olje izpreminjati v bencin, predno je uporabno za avtomobil. Čemu ta potrata in stroški? Parniki in lokomotive tudi ne potrebujejo bencina. 3. Praktični dvigalni vijak za letala, ki ne dopušča nobenega napačnega ravnanja. Da se bodo mogli ljudje poljubno dvigniti v zrak z domače strehe ali dvorišča, potrebujemo dvigalni vijak, ki bo vzdignil letalo navpično v zrak. 4. Luč, ki predira meglo. Megla ie strah vseh letalcev. Nova neon-svetilka pomenja na tem potu korak naprej. 5. Zračne jadrnice kot igrače za otroke. Naši dedje so se igrali z vozički, mi smo imeli kolesa, otroci jutrišnjega dne pa bodo na svojih igriščih, tako brezbrižno letali po zraku, kakor sedaj gomazijo po pesku. 6. Nove vire sile iz solnca, plime in oseke ter iz zemeljske toplote. Naši glavni viri sile so premog in vodopadi. Obe energiji izvirata iz solnca, kajti premog ni nič drugega nego zaloga sile, ki jo je v pradavnim nakupičilo solnce; voda pa prihaja odtod, ker jemlje solnce vodo iz oceanov in jo odlaga na gorskih vrhovih. Nekoč bomo znali pridobivati energijo naravnost iz solnca, plime in oseke in morda iz notranjosti zemlje. 7. Novo električno pripravo za izkoriščanje kratkih valovnih dolžin. Doslej se omejujejo pri uporabi elektrike skoraj izključno na električne energije, napeljane po žici. Radio nam daje migljaj o možnostih, ki se odpirajo z brezžičnim pošiljanjem električnih sil. Celo tu uporabljamo tako imenovane dolge valove. Znanstveniki pripovedujejo, da imajo kratki valovi naravnost čudovite lastnosti in da bi se mogla iz njih razviti industrija, ki bo v mnogih panogah povzročila popoln preobrat. S kratkimi valovi bomo mogli n. pr. naše kurilne sestave tako izpremeniti, da bo naše telo ostalo toplo neglede na to, kakšen mraz je v ozračju. 8. Mesta brez ognja. Naš sedanji nerodni način za razdeljevanje premoga s pomočjo železnic in vozil bomo opustili. Če bomo znali napeljati elektriko brez znatnejše izgube toka v velike daljave, potem se bo proizvajala elektrika neposredno v rudnikih in napeljavala v stanovanja, kakor se sedaj napeljava voda; vsaka potreba po kurivu bo odpadla. 9. Mrzlo luč. Sedaj se izgublja pri razsvetljavi 95 odstotkov elektrike kot neizkoriščena toplota, če se nam posreči izpremeniti elektriko v mrzlo svetlobo, kakor jo razširja kresnica, potem nas bo stala razsvetljava komaj dvajseti del današnjih stroškov zanjo. 10. Centralne hladilne naprave. Kakor imamo sedaj centralno kurjavo, tako bomo imeli kmalu umetne hladilne naprave po javnih in zasebnih zgradbah. To bo velika olajšava za ljudi posebno v vročih deželah. 11. Električne ure. V bodoče bomo vse ure, tudi žepne, navijali in uravnavali s pomočjo elektrike. 12. Vodoravno tekoča dvigala po veletrgovinah, na katerih se bo kupec sede vozil iz enega oddelka v drugega. 13. Govoreče knjige. Knjižna umetnost je prav za prav od prvih početkov do danes bistveno le malo ali nič napredovala. V bodoče bomo imeli morda knjige v obliki zvitkov, ki nam jih bo glasno čital stroj, v tem ko bomo mi ležali na divanu; morda bomo istočasno gledali žive slike. 14. Ulite podzemeljske železnice. Sedanje podzemeljske železnice niso praktične. Graditi bi morali manjše vozove in ulivati in polagati cevi za tunele tako, kakor ulivamo in polagamo sedaj velike cevi za vodovode. 15. Papir iz trave. Strašna potrata je sekati gozdove, ki so morali rasti 50 let, za papir, ki se uniči in zavrže v enem dnevu. Že se vrše poizkusi za izdelovanje papirja iz koruznih stebel in trave. 16. Kroglice za rastline. Kmet mora kupiti tono umetnih gnojil, da dobi par funtov bakterij ali kemikalij za svojo zemljo. Morda bomo krmili drevesa in druge rastline s koncentriranim gnojilom v obliki kroglic; s tem bi prihranili ogromne prevozne stroške in mnogo težkega dela. 17. Upogljivo, nezdrobljivo in za krogle nepro-derno steklo. Nezdrobljivo steklo že imamo; sedaj se delajo poizkusi z upogljivim steklom. Potrebno je posebno za avtomobile in železniške vozove, pa tudi za hiše. 18. Umetno sestavljena živila. Naši kemiki morejo že sedaj izdelovati iz petroleja mleko, smetano, maslo in sir, iz kvasa in podobnih snovi pa zrezke in klobase. Sintetično (umetno sestavljeno) sočivje je baje boljšega okusa in zdravejše nego naravna zelenjava. Goveja juha se že sedaj pripravlja brez govedi, a jajca se dajo proizvajati iz trave in stročnic brez kokoši. 19. Mahagonovina iz domačega lesa. Pristna mahagonovina je zelo draga, ker se mora uvažati iz tropičnih dežel. Sedaj se delajo poizkusi, da potom cepljenja naših brez, hrastov itd. z barvili ali kemikalijami dosežemo, da bi ta drevesa dajala les z lastnostmi mahagono-vine. 20. Zobni prašek, ki bi dejansko preprečeval razpadanje zob. Slabi zobje so eden glavnih vzrokov mnogih bolezni. Hiša na obroke Na Kiiniglbergu v Lainzu na Dunaju so te dni dogradili in slovesno izročili lastniku prvo enodružinsko vilo iz jekla. Vila je zgrajena v baročnem slogu in se na videz prav nič ne loči od zidanih zgradb. Poročila pravijo, da so jeklene hiše cenejše nego zidane. Najzanimivejše pa je to, da se dobe take hiše tudi na obroke; treba je imeti le parcelo in manjši znesek kot prvi obrok, pa postane človek že lahko gospodar lastne hiše. V Kdnifsbcrgu je nastal v žitnih skladiščih požar, ki jc uničil ogromne zalogo ruznegu žita, posebno pšenice. — škoda znaša več milijonov nemških mark. Sprememba vlade na Japonskem. Dosedanji ministrski predsednik Tanaka (desno) jc odstopil, na njegovo mesto jc imenovan Ilamaguhi, ki jc za sporazum med Kitajsko in Japonsko. Najbogatejši človek sveta Maharadža v Haiderababi ni samo najbogatejši knez Indije, marveč tudi največji bogataš na svetu. Njegove zakladnice so tako napolnjene, da ne gre nič več vanje. Zato je odredil, da se 625.000 funtov srebra in zlata (blizu 172 milijonov dinarjev) prenese v indijsko banko. Vsak dan odpremijo 30.000 funtov, ker več ne morejo naložiti. Ves imetek maha-radže se ceni na 75 milijonov funtov (nad 20 milijard dinarjev); od tega sta dve tretjini zlata in dragih kamenov. Maharadža ima pod seboj 200.000 km2 (štiri petine Jugoslavije) zemlje, prebivalcev je nad 12 milijonov, glavno mesto pa šteje 400.000 duš. j Strašen zločin Kuklushlanovcev V Hoyn Hillsu v Alabami je pred par tedni pridigal adventistični pridigar James Broders o enakosti vseh človeških plemen. Rekel je, da se zaradi črne kože človeka ne sme zaničevati. Tudi mešanim zakonom s človeškega stališča ni oporekati, dasi je treba ljudi navajati na to, da se ženijo le v svojem lastnem plemenu. Nekaj dni nato so se ponoči nenadoma pojavili v pridigarjevi spalnici ma-skirani moški v dolgih belih oblačilih, ne da bi bil kdo vedel, kako so prišli v hišo. Poleg-nili so pridigarja iz postelje, ga zvezali in mu zamašili usta. 23 letnega Brcdersovega sina, ki je prihitel očetu na pomoč, so ubili s sekiro. Nato so neznanci popolnoma »pustošili stanovanje, potem pa vlekli pridigarja v avtomobil in ga odpeljali približno sto kilometrov daleč. Na jasi v gozdu so se ustavili, potegnili pridigarja iz avtomobila in ga privezali na drevo. Broders je pričakoval, da ga bodo polili s smolo in nato povaljali v perju, kakor je to klanovska navada. Toda motil se je. Kla-novci so mu marveč odrezali nos in ušesa, v rane mu pa vbrizgali žveplene kisline. Tako je stala nesrečna žrlev v strašnih bolečinah cele ure, okrog njega pa so stali Klanovci v uitah in peli svoje pesmi. Broders se je slednjič onesvestil. Zjutraj zarana so ga našli drvarji in ga spravili v katoliško bolnico v Far-ringtonu. Na čelu je imel užgane črke KKK. Slučaj je vzbudil po celi Ameriki največje ogorčenje. Klanovci trde, da so na stvari nedolžni, kar jim pa nihče ne verjame. Božja pota so mnogovrstna Pod tem naslovom poroča »Osservatore Romano« iz Bamaka v francoskem Sudanu (zapadna Afrika): V zadnjem času se po vseh vaseh širi propaganda za islam. Mošeje so se dvignile v krajih, kjer se preje niti vedelo ni za mohamedance. Pojavil se je bil marabut (islamski redovnik puščavnik), ki je povzročil veliko gibanje po teh krajih. Oznanjeval je, da se bliža strašna bolezen, ki bo pomorila vse pogane, ki ne bi hoteli odstraniti svojih amuletov in fetišev. Po mnogih vaseh so nato črnci sežgali fetiše »komo« in »nama« in ve- JHflMMKI lUHiii i, ..................................................................... -JU mmmmmkmmm&ikim Lctalska nesreča na Bodenskem jezeru. Na Bodenskem jezeru je padlo v vodo letalo, na katerem je bilo pet potnikov, štirje potniki in pilot Zismaier so utonili; petega potnika so rešili, a je kasneje na poškodbah umrl. Na sliki vidimo zgoraj ponesrečeno letalo pred startom, spodaj levo pilot Zinsmaier, desno rešilna dela pri ponesrečenem letalu. „Očetova pijanska strast mi je uničita mladost" Upton Sinclair, glasoviti ameriški pisatelj, je v nedavnem pogovoru z nekim evropskim časnikarjem med drugim povedal, kakšno je njegovo mnenje o ameriški alkoholni prepovedi. Rekel je: To je res: jaz smatram alkoholno prepoved za največji napredek Amerike, odkar se je odpravila trgovina s sužnji. Vsekakor. Jaz sem tudi edini socialist v Ameriki, ki je za prohibicijo ter me v lastnem taboru srdito napadajo; še češče nego preje me imenujejo puritanca. Vsi ugovori proti pro-hibiciji so mi znani; vsakodnevna zastruplje-nja, silna korupcija, spričo katere si more vsak bogat Ajmerikanec po mili volji preskrbeti cele galone vseh vrst žganja; porajanje novega ogromnega zločinskega sveta, stolisoči tihotapcev. Prav utegnete imeti tudi v tem, kar imenujete > nastajanje alkoholne sle«, pohote po alkoholu. Vse to pa velja le za velemesta, po malih mestih ne dobite alkohola; prejšnje ogromno število pivnic, ki so se prej nizale kakor biseri na verigi, ogromno število mrličev po cestah, ki jih je umoril alkohol — vsega tega sedaj ni več odnosno so taki slučaji le še izjeme. Vso mojo mladost je uničila pijanska strast mojega očeta — pravkar pišem nekak lastni življenjepis ter v spominu znova preživljam vso gnjusobo tistega časa — in ni mi mogoče zavzeti nasproti prohibiciji drugačnega stališča, nego da jo iz celega srca odobravam. like množine vsakovrstnih amuletov. Čeprav je marabut nagovarjal ljudi, naj molijo po mo-hamedansko, je vendar povsod izjavljal — morda iz političnih razlogov, da je vera Evropejcev dobra. Posledica je bila, da so mnogi črnci, ki so bili preje silno navezani na svoje malike, sedaj začeli obiskovati katehetsko šolo. Zelo je učinkovalo tudi dejstvo, da so se dali maliki sežgati, ne da bi se bili maščevali; črnce je minil velik strah pred njimi. Čudnega marabuta so pa oblasti prijele in izgnale iz okrožja. »Kaj pa delate tu v puščavi?« »Divje kozle lovim!< * On: »Na karkoli moj prijatelj Vrančič položi svojo roko, to se spremeni v zlato.« Ona: »Reci mu no, naj položi roko na zapestnico, katero si mi kupil za god.« Dežek je potreben Cisti obraz lil pomlajenjo. Vaša koža poslane mladeniSko sveža in bela knt cvet. Ogrel, mozolji, gubo, pege, rdef nos, brazgotine, soln-fne pege, rumeno in ru-juve pege, pege vsled vroCine izginejo takoj in zanesljivo z uporabo iepotilne kremo „KHOS" ,,Eros" služi v dosego in ohranitev lepolo obraza, vratu in rok. Ohranja lepoto do najvišje starosti pod jamstvom. Zdravniško priporočano. - Dolenjem Vam veliko hvaležnost. Iloscglu sem vidno olcpSanje obraza v 24 uroli piSe gospa dr. M. — Sijajno preizkušeno pri damah in gospodih vsake starosti. Cena Din 16'—. .1 lončki Diii o lončkov I 'i ii ■'"'—. Of Nlkol Kemetv/, Košite, poštni predal 12/150 C. S. R. Mirko Kunčič: Vančkovo pismo Vanček si je ubrisal solzo, ki mu je zdrknila vsa grenka po licu, vzdihnil globoko iz dna, namočil pero v črnilo in pričel pisati z velikimi, okornimi črkami: Preljubi moj očka! Ko si odhajal v tujino, si me poljubil na čelo in dejal: »Vančok, nič ne jokaj! Bodi priden, moli zame in za umrlo mamico, ubogaj strioka — pa se kmalu vrnem. Veš, ljubček, potem si bova kupila hišico in zajčke in putke in vsega, kar bova potrebovala... Ej, to bo veselo življenje!« Sel si, očka, komaj par mesecev je od tega, kar si šel — meni pa je hudo, oh, tako strašno hudo, da Ti ne morem popisati ... Saj sem priden, saj molim zate in za mamico, saj ubogam strička — pa vse nič ne pomaga! Veš: striček je čuden mož. Domisli se kakšen dan in me pošlje po žganja... In vrže čevlje in kopita v kot in pije tri dni skupaj za prisluženi denar, samo pije, grdo preklinja in razsaja. Kar mu napravim, mu ni všeč. In se čestokrat razsrdi, strašno razsrdi. Vzame v roke pas in me pretepe, joj, očka, pretepe tako hudo, da kričim od bolečin, in bi najraje umrl... In sem večkrat tudi lačen, da boš vedel. Se suhega kruhka mi ne. privošči... Ti si bil pa tako dober z menoj, očka. Vsako soboto, ko si se vrnil z dela, si mi kaj lepega prinesel. In si ostal potem ves večer in še drugi dan pri metli. In me nisi nikoli napodil s steklenico po žganja. Veš, tam v žganj a ni i so tako strašno grdi in divji možje, da me je groza, kadar moram iti tja ... Očka, pošlji koga pome, da me odvede k Tebi. Tukaj mi ni več prestati... Ne pozabi še Ti name, ko nimam nikogar drugega na svetu. Te gorko poljublja in pozdravlja Tvoj žalostni in nesrečni Vanček. Vanček je glasno zailitel; zasmilil se je sam sebi. Potem pa je iz žalosti in solz svetlo zasanjal o bodočnosti. Ej, prav gotovo bo očka usližal njegovo prošnjo, prav gotovo! Saj ga Vanček dobro pozna in ve, kako je usmiljenega srca... Zasanjal je Vanček in sani ni vedel ne kdaj ne kako mu je začela nihati glava vedno niže k mizi. Od prestanega gorja in pre-čute noči ves truden, je slednjič pokojno zadremal — — — * In se je dovršilo že v tisti uri vse, kakor v čudežni pravljici: Narahlo so se odprle duri. Neslišno, po prstih, se je splazil nekdo Vančku za hrbet in mu položil dvoje toplih, žuljavih dlani na oči. »Halo, Vanček, ugani, kdo je prišel!« Hej, pa je Vanček takoj spoznal glas nevidnega in presenečen divjeradostno zaklical: »To si ti, očka, to si ti!« Očku je zaigral obraz v žarki sreči. Privil je Vančka ljubeče nase in mu rekel: Sirotek moj, zdaj bo konec tvojemu trpljenju. Pripravi se — z menoj pojdešk Vanček je planil pokoncu, razprl v svetlem zavzetju oči na stežaj, zavriskal —-- in se predramil... In je videl, dreveneč od blazne groze: zabuhel obraz pijanega strica se je sklanjal nad njegovim pismom in ga bral. Zlobno je mežikal s sivimi očmi, osinje-le ustnice pa so se mu krivile v porogljivem, grozečem nasmehu ... »Tako torej si me hotel očrnili, seme zanikamo! Na — da boš pomnil, kdaj...k Skrčil je pest in besno zamahnil. Vanček je presunljivo kriknil, zakrilil z rokami obupno po zraku in se zgrudil na tla. In je šlo preko njega, kakor težka, svinčena megla. S poslednjo nejasno zavestjo človeka, ki se pogreza nekam na dno, je videl samo eno še: kako dvoje črnih, umazanih rok trga njegov lepi, beli, s krvjo in solzami popisan papir na drobne kosce. O, kakor da mu trgajo živo srce iz prs in mu ga mečejo posmehljivo v obraz, mu je bilo... Sladka pesem daljin je umrla. Greh V majhni a prijazni koči za vasjo sta živela mož in žena. Nekega dne se je oglasil v koči berač z dolgo častitljivo brado in ju prosil kruha. Ženi se je zasmilil ubogi, gladili starček in sklenila je, da ga bo pridržala v hiši tri dni in mu dajala luano. Ko je prvega dne baš zvonilo poldne in so skupaj sedeli za mizo pri obedu, je berač nenadoma videl, kako so se neslišno odprle kuhinjske duri in je stopilo čez prag dete z bledimi, upadlimi lici, oblečeno v belo, do tal segajočo srajčico. Ni pogledalo nikogar, ni izpregovorilo nobene besede; odšlo je tiho, po prstih v drugo sobo. Kmalu se- je spet vrnilo in odšlo iiiio in nemo, kakor je prišlo, iz hiše.Drugi dan se je zgodilo prav tako. Jokcu — kajpak — ni bilo treba tega dvakrat reči. Prižgal je bakljo in bil v trenutku pripravljen s kozo Meko in mucem Kecom za odhod. Pa se je spomnil še nečesa in boječe dejal: »Vse prav, princeska — a povej: Kako se bomo neopaženo zmuznili mimo razbojnikv, ki straži ta vhod v jamo?« »Moja skrb,« je samozavestno dejala princeska Medinka. Dala je skrivnostno znamenje poveljniku dvorne čete — kajti to je bil roj mravelj, ki jo ie obkrožal — in tedaj-- »Tonček, sin revne delavke, in Tinček, sin bogate gospe, srečata ubogega berača na cesti. Tonček mu da kos kruha, ki mu ga je dala mati za malico, Tinček pa mu pokaže jezik. Zakaj je Tončkova mati, čeprav revna delavka, srečnejša cd Tinčkcve matere, ki ima vsega v izobilju?^ Nagrada za najboljši odgovor: Lep peres-nik z ducatom peres. Tretji dan, ko se je dete spet pojavilo, je berač vprašal • moža in ženo, čigav je bledi, žalostni malček. Mož in žena sta od začudenja široko razprla oči in odgovorila, da nista videla ne slišala nikogar. Berač je vstal, stopil natihem za detetom, odprl narahlo, brez ropota vrata in pokukal v sobico. In je videl, kako je dete klečalo na tleh, vtikalo drobne prste v ozko špranjo, ki je zevala med dvema deskama, in se mučilo in prizadevalo, da bi izbezalo nekaj na površje. Klic presenečenja se je izvil beraču iz grla. Dete se je plaho okrenilo, zakrilo si z dlanmi žalostne oči — in izginilo. Berač je povedal možu in ženi, kar je videl in natanko opisal malega, skrivnostnega gosta. Ženi so se bolestno zasvetile oči in vzkliknila je: »Ah, to je gotovo duh mojega malega, ljubega otročička, ki je pred štirimi tedni umrl!« Odšli so hitro v sobo. Berač je označil mesto, nad katerim se je bilo dete sklanjalo. Mož je šel po sekiro in šiloma dvignil deski, med katerima je bila ona špranja. In glej! Pod deskama sta ležala dva svetla, lepa novca-- To se je bilo zgodilo tako-le. Nekaj dni pred smrtjo je dala mamica ona dva novca otroku z naročilom, naj jih izroči beraču, ki jc čakal pred hišo. Otrok je novca vzel in si mislil pri sebi: »Čemu bi jih dal beraču? Shranil jih bom in si z njima v nedeljo kupil na sejmu slaščic.« S prihuljenimi koraki se je splazil v sobico in skril novca v špranjo na tleh, misleč, da bo ostala tatvina prikrita. Oči njegove mamice pa so ga naskrivaj opazovale izza polpriprtili vrat in so bile neskončno žalostne nad grehom, s katerim si je bil otrok omadeževal vest. Ostro ga je posvarila, otrok pa je ostal trmast in zakrknjen ter ni hotel priznati ničesar. Ko je umrl, ni imel v grobu miru. Njegov duh se je vračal na kraj, kjer je bil greh storjen in iskal ukradena novca --- Ženi so se zarosile oči ob spominu na ta dogodek. Pobrala je novca in ju izročila beraču. Duh njenega sinčka je v tem treuutku našel mir in pokoj na onem svetu in se ni vračal več. Kotiček malih bistroumnežev Pod tem naslovom smo v zadnji številki zastavili bistroumnim glavicam naših mladih čita-teljev vprašanje »Kakšno kazen zasluži sirovež, ki po nedolžnem pretepa ubogo žival?« Na to vprašanje smo prejeli lepo število odgovorov, tako, da nam je bilo težko izbrati med njimi najboljšega; vsi so bili namreč več ali manj dobro pogodeni. Razveseljivo je, kako so si mlada srca edina v tem, da je mučenje živali, ki nima razuma, ne možnosti, da si poišče zadoščenje, kruto, brezvestno in vse obsodbe vredno dejanje. Odločili smo se končno za odgovor, ki nam ga je poslala Milena S i -m o n č i č, učenka IV. razreda pri č. s. uršulin-kali v Ljubljani. Odgovor omenjene se glasi: »Ali se z kaznijo vedno doseže uspeh? S kaznijo bi se siroveževa krutost napram ubogi živali morda celo povečala. Maščeval bi se nad njo naskrivaj — in kdo naj potem maščuje trpinčeno žival? Temeljito je treba premisliti, kako bi se dalo to brezsrčno ravnanje z živaljo zboljšati. Sirovežu naj se najprej mirno pojasni, da uboga žival nima razuma in da jo udarci prav tako bolijo, kakqr bi boleli njega. Šele potem, če bi siroveža zlepa ne mogli prepričati o tem, naj bi mu to dakazali zgrda tako, da bi ga vpregli v voz in ga pretepli; kakor je pretepel on ubogo žival. Tako bi sirovež sam na sebi okusil vso krutost in podivjanost svojega srca!« Pošiljateljici tega odgovora smo poslali razpisano nagrado: »Poredni smeh. Zbirka mladinskih pesmi od Savinška. * * * Današnje vprašanje se glasi: To je bilo povelje: »Vojska naprej!« Reka rdečih, bojevitih mravelj se je vsula skozi lino. Hrabre vojščakinje so bile oborožene z ostrimi sulicami in cevkami s strupeno kislino. Jokec je samo gledal in se čudil... Princeska Medinka se je ponosno vzravnala: S to armado si upam premagati vso roparsko drhal, ne le čuvaja! Poveljnik Ostropikec, dij znamenje za odhod!« 48. In so se uvrstili: spredaj je jezdil na kozi Meki Jokec, poleg njega se jc oprezno plazil muc Kec s princesko Medinko in poveljnikom Ostropikcem na hrbtu. Ostala mravljična vojska jim je sledila peš. Neslišno kot reka se je valila po mračnem hodniku. Dežek pada na poljano, Majdica zaplaka: >0 ti grdi dežek, nehaj! Solnce za oblakom težko, joj, že name čaka...« Dežek, kajpak, nič ne sliši; kar še dalje pada. Vsa užaljena je punčka: »Nič te nimam rada!« Dedek sivi jo pokara: »Nisi modra, Majda. Brez dežja pšenica ne bi rasla Ln ne ajda. In vsi viri in studenci bi so posušili — joj, otroci žejni, lačni bi okrog hodili...« Tisto noč je Jokec začutil v rahlem snu božajoče šegetanje na trepalnicah. Odprl je oči in videl v soju mesečine, ki je lila naravnost nanj: bil je po prsih in rokah ves pokrit z rojem rdečih mravelj; na nosku pa mu je sedela — uganite, kdo? — sama princeska Medinka! »Jokec, pripravi se za beg!« ga je ogovorila. »Razposlala sem na vse strani svoje vohune. Javili so mi, da so roparji strašno pijani in da smrčijo vse križem kražem po tleh ... Ka kor nalašč. Požuri se!« 45. Spisal Mirko Kunčič. 43. Ponatis prepovedan. Ilustriral J. P. A zdaj mi povej,« je bil radoveden Jokec, »kako si zašla semkaj?« »Ah,« je vzdihnila princeska Medinka, »saj ti je znan pregovor: Kdor ne uboga, ga tepe nadloga. Zahotelo se mi je pustolovščin, pa sem pobegnila z dvora. Med potjo sem izsledila to votlino. Mislila sem, da se godijo v njej čudovite reči in zlezla radovedna vanjo. In sem — kaj vem kdaj, kaj vem kako — padla v zanko krvoločnemu pajku. Ostalo ti je znano. Povedala bom mamici, kakšen junak si bil. Bogato te bo nagradila. Zdaj moram pa kar brž domov.« Ljubko je pomigala z ročico v pozdrav in odbrzela. 44. Tedaj je poveljnik dvorne čete Osropikec nemudoma splezal k lini na steni, potegnil bridko sabljico in zamahnil z njo trikrat po zraku-- 47. Službe iščejo Vrtnarski pomočnik pošten, vešč vseh vrtnarskih del, z dobrimi spričevali, želi spremeniti mesto in prosi cenjene ponudbe pod »Vrtnar št. 7230« na upravo lista. Pisarniška moč vesten, točen, zanesljiv v vsakem oziru, išče primernega mesta. - Naslov pove uprava Slovenca v Mariboru pod 8914. Učenka ki je dovršila 8. razred s prav dobrim uspehom, stara 15 let, želi vstopiti v trgovino z oskrbo v hiši, najraje v mestu. Doma je iz Božjakovega pri Metliki. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7312. Službe išče nočni čuvaj na kaki žagi ali na graščini; gre tudi za hlapca v kako trgovino ali gostilno. Plača po dogovoru ali pa samo za hrano in stanovanje. Pisma pod »Takoj št. 7092« na upravo Slovenca. Mesto čuvaja želi pošten mladenič. Položi kavcijo. Ponudbe pod šitro »Nekadilec« št. 7106 Pošten mladenič z dežele, star 23 let, išče zaooslenja, kjer bi se lahko izučil za šoferja. Ako bi imel popolno oskrbo, bi se šel učit tudi za mehanika. Ponudbe na upr. pod »Mladenič 7328« Vesten točilec želi premeniti službo, takoj ali po dogovoru, star 26 let, pošten, trezen in zanesljiv zmožen potrebne kavcije. Ponudbe pod »Točilec« na upr. »Slov.« Šofer ključavničar, absolv. obl. kon?. šof. šole, sposoben tudi za druga dela, išče službe. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Šofer«. Krojač - prikrojevalec sposoben za moder, kroj, išče kjerkoli službe. Ponudbe na upravo »Slov.« ped: Agilen in zmožen 30. Dobra trgovska moč išče mesta v trgovini kot poslovodja, skladiščnik, potnik ali prodajalec. -Zmožen je pisarniških poslov, izurjen v špeceriji, galanteriji ali meš. blagom. Dopise na upravo Slovenca pod »Nujno«. Službe išče mladenič ki je izvršil vinarski tečaj, kot kletar ali kaj podobnega. Nastop takojšen. - Ponudbe na Ivana Tanjšek, Št. Ilj, Velenje. Prodajalka išče službe v trgovino z mešanim blagom, kjer bi imela vso oskrbo v hiši. -Ponudbe upravi »Slov.« pod »Vestnost« št. 7347. Službodobe Zastopnike in potnike v vseh večjih krajih Slovenije — išče za vsakovrstna zavarovanja Herceg - Bosna splošno zav. družba, podružnica Ljubljana, Šclen-burgova ulica št. 7. Prodajalka mešane stroke, dobro iz-vežbana v manufakturi, se takoj sprejme. Ponudbe brez priloge znamk na upr. lista pod št. 7175. Kleparskega vajenca sprejmem takoj proti primerni plači. Lavrič Ant., Moste 43. Agilni agenti (-ce) se iščejo za prodajo zelo dobro idočih predmetov. Zaslužek 3 do 4000 Din mesečno. - Dopise z označbo točne adrese je poslati Banki »Agrarija«, Beograd, Obiličev venac štev. 25. Vajenec s predpisano šolsko izobrazbo, ob lastni oskrbi, se sprejme v manufaktur-no trgovino v Ljubljani. Ponudbe pod »marljiv« na upravo lista pod št. 7289. Mizarski vajenec se takoj sprejme, ki ima veselje za to obrt, poštenih staršev otrok. Hrana in stanovanje v hiši, drugo po dogovoru. Ljudevit Slanšek, mizarstvo, Krško št. 131. Učenca s predpisaiio šol. izobrazbo, zdravega in poštenega, iz solidne rodbine, sprejmemo takoj za trgovino z mešanim blagom. Starši naj pošljejo ponudbe na naš naslov: Nabavljalna zadruga drž. nameščencev v Ljubljani, Vodnikov trg 5. Sedlarja mlajšega, pridnega in poštenega, sposobnega za vsakovrstna dela sprejme takoj Ivan Savnik, Kranj. Kravar! Sprejme se na večjem posestvu pri Ljubljani kravar, ki je pošten, priden, zanesljiv, trezen ter dobro izurjen pri goveji živini. Nastop službe takoj. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe na upravo pod značko »Kravar« št. 7294. Čevljarski pomočnik dobro izvežban se sprejme takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Travnik Franc, Trebnje. Mizar, pomočnika dobrega, za trdo pohištvo, takoj sprejmem. — Josip Šepec, splošno mizarstvo, Lož pri Rakeku. Kmečkega fanta zdravega, starega okrog 1.1 .. rlnln vrtu JU 1CI) fctt MV.« --- .1.-, sprejmem takoj; oskrba v hiši. - Ladislav Iglič, vrtnar, Trbovlje I. Šteparica se sprejme takoj v službo z vso oskrbo. Travnik Franc, Trebnje. Vajenec čevljarske obrti se sprejme. Travnik Fr., Trebnje. Mizarskega vajenca sprejme - Franc Jelene, Podbrezje-Podnart, Gor. Vajenca sprejmem takoj. - Ernest Zupan, splošno ključavničarstvo, Rakek. 2 mizarska vajenca se sprejmeta pri mizarskem mojstru Jožefu Kck, Pobrežje pri Mariboru -Zrkovska cesta. Izvežbana prodajalka s kavcijo za trafiko se sprejme s 1. avgustom. -Ponudbe z navedbo prakse in plače na ogl. odd. »Slovenca« pod značko »Spretna prodajalka«. Čevljarskega vajenca ki se je že nekaj časa učil in je pošten, marljiv, sprejmem takoj. Oskrba v hiši. Josip Trpin, Kamna gorica 42, Gorenjsko. Dekle zdravo, pošteno, 17—24 let staro, se sprejme za gostilno in trgovino na deželi. Dobre računarice imajo prednost. Pismene ponudbe na upr. »Slov.« pod »Služba takoj 7337«. Kovaški pomagač dobi zaposlitev z lepo plačo, hrana in stanovanje v hiši pri Rudolf Ravnikar, Radeče pri Zid. m. Vodovodni instalater samostojen, se sprejme pri tvrdki M i h e 1 i č in drug, Dunajska cesta 41. Kuharica in sobarica tudi take, ki so sedaj na deželi, se sprejmeta v dobro hišo v Ljubljani. Plača in vse drugo po dogovoru. - Pismene ponudbe pod »Dobra kuharica«, »Vestna sobarica« št. 7348 na upravo Slov. Učenka za strojno pletenje - se sprejme. Naslov v upravi »Slovenca« nod št. 7373. Mehanika spretnega in agilnega, veščega popravil šivalnih strojev, sprejmemo. Cenj. ponudbe na upravo lista pod »Svetovna tvrdka«. Učenko sprejmem tudi za krajši čas takoj za strojno pletenje. K. Voda, Aljaževa cesta 24, Ljubljana VII. 14 leten deček ki ima veselje do krojaške obrti, dobi učno mesto pri I. Goltez, Stožice, Ježica pri Ljubljani. Dekle zdrava in poštena, ki zna vsa dela, razen kuhanja, se sprejme. - Ponudbe na upravo Slov. pod št. 100. Hišnica samska, poštena, se sprejme proti stanovanju. — Ponudbe na upravo Slovenca pod »št. 100«. Mesto oskrbnice išče starejša, poštena in delavna ženska. Ponudbe pod »Oskrbnica« upravi. Mizar, pomočnika in vajenca sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. - Dobnikar Andr., Gora 1, p. Komenda. Iščemo zastopnike za prodajo »šlager« predmeta po hišah in trgovcem. Tedenski zaslužek 800—1000 Din. Delmond, Miklošičeva c. 14, Ljublj. Iščem dekle pošteno in snažno z daljšimi spričevali, ozir. priporočili, ne pod 28 let staro, za vsa hišna dela, ki zna tudi kuhati in se v tem tudi pri meni izpopolni, za dobro privatno hišo na deželi k družini brez otrok. Plača in ravnanje dobro, služba stalna. - Ponudbe na upravo »Slov.« s prepisi spričeval pod »Pošteno dekle« štev. 7346. Prodamo Puhasto perje kg 38 Din. razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg Izkoristite priliko, dokler traja zaloga. L. Brozovič, kemička čistiona perja. Zagreb llica 82. Bukovih drva 30 sežnjev ima naprodaj graščina Bokalce, p. Vič pri Ljubljani. Hrastove deske 12 m\ nežamane, pripravne za mizarje, naprodaj. Deske so pol suhe. Naslov v upravi lista pod štev. 7157. Austro Daimler ADM, športni tip, 6 ci-lindrski, zelo dobro ohranjen, z 2 rezervnimi kolesi, se takoj proda. Vpraša naj se pri Mihael Ože-ku, mehaniku v Celju. Proda se: Parni stroj 100—120 HP, 2 diname, skupno 80 HP, nap. 110 volt. (Gleichstr.), 1 stroj za led na amonjak, 1 stroj za led za (Kohlen-saure). Različne zračne sesalke in za vodo. Različne rezervoarje za vodo. Različne ležaje, jermenice, razni ventili, cevi od 3 do 4 cole za vodovod, skupno s sesalko ca. 300 m. Razni drugi materijal. — Ogleda se v bivši pivovarni Laško pri Celju. Narodna noša ženska (7 komadov) naprodaj za 3030 Din v Ljubljani - Beethovnova ulica 6, III. nadstr. Stabilni stroj na bencin, znamke »Robot«, 4—5 HP, 300 kg težak, nov, še nerabljen, pripraven za vse, je naprodaj. Cena po dogovoru. Naslov v ogl. odd. »Slovenca« pod št. 7317. Spalnice ena iz hrastovega, ena 17 mehkega lesa, nove. poceni proda Mizarstvo, Sodarska ulica št. 2 (nad floriansko cerkvijo). Moško kolo skoro novo, prodam. Naslov se poizve v upravi »Slovenca« pod št. 7290. Gimnastikon telov. vaje za člane, 12 zvezkov; Dom in svet 1915—1917, vezano, 1918 do 1921 nevezano; Mladika 1925—1928, nevez.; Kosmos, Ilustrierte Klas-sikerausgabe, 25 knjig — prodam. - Naslov pri upravi Slov. pod št. 7163. Trgovska oprava skoro nova za trgov, mešanega blaga, prodam po izredno nizki ceni. Onemu, ki odkupi zalogo blaga (samo dobro) 10% pod fakturno ceno. Naslov v upravi Slov. pod št. 7253. Portal ca, 10>j m dolg in 3 m visok s 4 velikimi in 2 vhodnima izložbama v najboljšem stanju, ugodno proda Ivan Savnik, Kranj. Števci za elektriko Vsled napeljave izmeničnega toka se ugodno proda ca. 20 štcvcev, švicarski fabrikat, za istosmer-ni tok 220 voltov. Vprašanja na: Trški odbor, Braslovče. Pletilni stroj št. 50/8, znamka »Ideal«, prodam zaradi preselitve, en mesec rabljen, po nizki ceni. Poizve se v upr. »Slovenca« pod št. 7218. Štelaže za trgovino prodam. Naslov v upr. pod št. 7364. Gcpelj kompleten, le malo rabljen in v dobrem stanju, vsled nabave elektr. motorja naprodaj. - Jakob Jerala, Pivka 11, p. Naklo pri Kranju. Pletilni stroj osemključni št. 10/90 in 8/60 se poceni proda. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 7360. Gramofon primeren za gostilno, glasen, jako poceni prodam. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 7358. Pianino skoraj nov, se ceno proda. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 7356. Stavbne parcele in druga zemljišča v ljubljanski okolici kupim proti takojšnji gotovini. Ponudbe z navedbo kraja, velikosti in cene na upr. »Slov.« pod »Ljubljanska okolica« št. 7344. Prodam stroj za izdelovanje strešne opeke. - Anton Jeraj, cementarna, Dravlje - Št. Vid nad Ljubljano. Nov krompir bel, debel, prodaja po Din 1.50, dokler traja zaloga. Celestina Glavnik, Ljublj., Pogačarjev trg 1, Tri stavbne parcele od 600 do 700 m-, poleg Stadiona v Ljubljani — prodam. - F. Jerko, Črnuče, p. Ježica. Proda se kompleten inventar za špecerij. trgovino v zelo dobrem stanju. — Ogleda se lahko v Komenskega ulici št. 26, Ljubljana. Parcela na lepem prostoru - se proda v Rožni dolini, cesta VIII, iit. 22. Mlečne vrče mlečno vago, bazen, po-snemalnik, predgrelnik, Hoyberg metodo za preizkušanje mleka, in en brzoparilnik za 200 1 vsebine, c e no prodam. — Vcncel Benkovič, Kamnik Novo hišo dvostanovanjsko, ob Dunajski cesti, proda Fr. Jerko, čmuče, p. Ježica. Hišo s trgov, lokalom v okolici Maribora ali blizu cerkve, kupim. Naslov: Elza Streha, Slivnica pri Mariboru. Krasno posestvo okolica Maribora, 23 oralov, gosposka hiša itd., inventar, živina, naprodaj. Ponudbe: »300.000« - posredovalnica »Mar-stan« - Maribor. Hiša s trgovino mešanega blaga, pripravna za točilnico ter trgovino kuriva. Obširno stanovanje, električna luč, vrt, na periferiji Maribora, se proda zelo ugodno. Ponudbe na upravo v Mariboru pod »Ugodna prilika«. Raznovrstna posestva prodaja realitetna pisarna Arzenšek v Celju, Kralja Petra cesta 22. -Sprejmem družabnika. Hiša se proda v trgu Konjice (vsled smrti) z gospodar, poslopjem in lepim vrtom ter 8 johov zemljišča. -Naslov: Konjice št. 7091 na upravo Slov. v Ljublj. Nova vila (hiša) s krasnim sadnim in velikim vrtom za zelenjavo, 955 m'-', 10 minut južno Maribora, podkletena, 4 sobe s komplet, pritikli-nami in elektr. razsvetljavo, vse zagrajeno, solidno izvršeno, krasna in zdrava solnčna lega, brez prahu in mirno, davka prosta, 2 minuti od mestne avtobusne postaje, pripravna za zdravnika ali vpokojenca, se ugodno proda. Potrebna gotovina: 130.000 Din. Ponudbe pod »180.000 Din« na upravo Slovenca, podružnica v Mariboru. Novo zgrajeno stavbo na deželi, na zelo prometnem kraju, dam v najem za trgovino s stanovanjem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7283. Kmetijo 17 oralov, proda za Din 80.000,— Zagorski, Maribor, Tatenbachova 19. Sostanovalec se sprejme v lepo sobo z elektriko, Poizve se na Starem trgu 16-11. Posestvo! Prodam celo posestvo z gospodarskimi poslopji, vse v najboljšem stanju, obsegajoče ca, 30 oralov jelovega gozda ter ravno-toliko njiv in travnikov. Resni kupci naj se zgla-sijo pri Janez Šrajbosu, posestniku, Želše, pošta Cerknica. Hiša z vrtom v Ljubljani, se proda. -Krasno stanovanje takoj na razpolago. Cena Din 120.000 Din. Ponudbe na upr. »Slov.« pod Ugodno, Posestvo s sadnim drevjem, eno njivo in gozdom v Šmart-nem v Rožni dolini, naprodaj. Vpraša se pri Janezu Dobrotinšek, Šmartno v Rožni dolini. V gorski kraj preko počitnic želim oddati svojega 16 letnega ina gimnazijca pod strogo nadzorstvo kakega profesorja. Cenjene ponudbe na upravo »Slov.« pod »Počitnice 519« št. 7292. Naznanilo. Podpisana naznanjam si. občinstvu, da vodim avto-takse tudi nadalje po svojem umrlem možu Franc Kokol-u z vsemi ugodnostmi, katere so uživali pri njem. Priporočam se za nadaljna naročila. Antonija Kokol, vdova, lastnica avtotakse. Gabcrje 6, Celje. Vsaka beseda 50 par ali prostor drobne vrstice 1'50Dln. Najmanjši znesek 5 Din.Oglasi nad 9vrstic se računajovišje.Zaoglaseslro-go trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica2Din.Najmanjši zncsek10DirT.Pri5tojbinaza5ifro2Din.Ysak oglas treba plačali pri naročilu. Na.pismena vprašanja odgovarjamo le,če je priložena znamka.Čekovni račun Ljubljana -10/3^9. Telefon štev.232& Kupimo Kupim hrastove hlode. - J. Pogačnik, Ljubljana, Kralja Petra trg 8. Kupim špecerij. stelaže in pulte. Hinko Krek — Ljubljana, Einspielerjeva ulica. Hlode hrastove, od 20 cm naprej, kupi vsako množino parna žaga. V. Scagnetti, Ljubljana, za gorenjskim kolodvorom. Opravo za malo špecerijsko trgovino, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na upr. lista pod »Špecerija«. Tračnice za poljsko železnico kupim. - Andlovic, Domobranska cesta, Ljubljana. Obrt Trgovina z mešanim blagom v okolici Maribora, iščem v najem. Naslov na upravo Maribor pod »Trgovina«. Trgovina mešanega blaga - dobro idoča - se proda. Ponudbe na upravo Slovenca v Mariboru pod »Rentabel«. Gostilno zelo prometno v Mariboru proda Zagorski, Maribor Tatenbachova ul. 19. HE33I Pekarija v industrijskem kraju na Gorenjskem, se odda v najem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7110. Gostilna z inventarjem vred (vino, mošt itd.), se odda takoj v najem. Stanovanje na razpolago ter tri sobe za tujce. Vprašati v upravi v Mariboru. Vinsko klet s stanovanjem na promet, industrijskem kraju oddam v najem. Poizve se v upravi Slov. št. 7191. Njivo ob Dunajski cesti v izmeri 7628 m! oddamo s 30. septembrom za tri leta v najem. Ponudbe do 25. julija na Pokojninski zavod v Ljubljani, Gledališka 8. Majhen lokal z veliko in lepo izložbo (vhod iz veže) se odda na promet, cesti v Ljubljani za miren in snažen posel. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7195. Mlekarno oddam takoj v najem. -Nasl. v upr. pod št. 7322. Mlin oddam takoj v najem. Naslov v upravi. »Slov.« št. 7335. Gostilno na prometnem kraju, oddam v podnajem. Naslov v upravi »Slov.« št. 7372. Šoferska šola prva oblastv. koncesijon., Čamernik, Ljubljana (Ju-goavto), Dunajska cesta 36. Telef. 2236. Strokov-njaški teoretični pouk in praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih, s pričetkom vsakega prvega. Christofov učni zavod ki obhaja letos 25 letnico svojega obstanka, vpisuje ves mesec julij vsak dan na Domobranski cesti 7. Vpisnina 10 Din, šolnina nizka, revni, pridni gojenci imajo popust. Zavod preskrbi gojenccm službo. Stanovanja Stanovanje večje (4—5 sob in priti -kline) v Ljubljani ali bliž. okolici, iščem za takoj ali za mesec september. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »4—5«. Stanovanje 2 ali 3 sobe, kuhinje in pritiklin iščeta dve osebi v sredini mesta. Naslov v ogl. odd. »Slovenca« pod štev. 7178. Stanovanje z 1 ali 2 sobama in kuhinjo v mestu iščem za takoj ev. s 1. avgustom. Ponudbe prosim na upr. »Slovenca« pod »Čevljar«. Zelo mirna stranka gospod, gospa in služkinja — išče trisobno, zračno stanovanje za sept., okt. ali nov. v mestu. Ponudbe prosim pod naslovom »K. M.« na upravo »Slovenca«. Prazna soba s poseb. vhodom, elektriko in štedilnikom, se odda samo odraslim osebam. Smolinski, Zgornja Šiška št. 148 (nova hiša), Kosovo polje. Sobo in kuhinjo išče samska uradnica v centru mesta. Plačam do 6000 Din letno. Ponudbe pod »Mirna« na upravo. Eno sobo ali dve s kuhinjo išče uradnica za avgust. Plača naprej. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Mesto«. Stanovanje eno- ali dvosobno s kuhinjo išče trgovka v mestu za avgust. Naslov v upravi pod štev. 7323. Meblirana soba krasna, se takoj odda. -Domobranska c. 17-11. Lepa soba z električno razsvetljavo v sredini mesta, se odda gospodu. Naslov v upr. pod št. 7073. Stanovanje iščeta zakonca brez otrok za takoj ali s 1. avgustom. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Mirna«. Soba se odda na Ižanski cesti št. 36. Naslov v upr, lista pod št. 7353. Lepa sobica se odda Medvedova c. 22, blizu gorenjskega kolodv. Sostanovalko sprejmem takoj v lepo, zračno sobo v mestu, z elektriko in poseb. vhodom. - Naslov pove ogl. oddel. Slov. pod »Takoj«. Dve sobi v centru mesta, v bližini magistrata, opremljeni, lepi, snažni, ev. s souporabo klavirja, oddam eni ali dvema solid., resnima in zdravima gospodičnama (najraje učiteljicama) v starosti od 35—45 let, kot sostanovalkama, katerih želja je, družinsko življenje, za skupaj 600 Din mesečno. Dogovor ustme-no. Dopise upravi »Slovenca« pod »Solidnost«. Soba z ali brez oprave, se takoj odda v Rožni dolini, cesta VIII, št. 22. Stanovanje išče gospa v sredini mesta. - Posredovalnica Mrak, Sv. Petra cesta. Žeiiithfe l Solnčno stanovanje dveh sob, kuhinje, kopalnice in pritiklin, v novi vili ob Dunajski cesti, se odda. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7371, Prazna soba solnčna, imspioti parka, se takoj odda. Maribor, Vrazova ul. 9/111, vrata 8. Mlad industrijalec simpatičen, neoporečene preteklosti, se želi takoj poročiti zaradi razširjenja prvovrstne in dobro vpeljane industrije, v lepem slov. mestu, z neo-madeževano, inteligentno, trgovsko in gospodinjsko izobraž. gospodično srednjih let, z najmanj en milijon dinarjev gotovine. Le resne ponudbe z natančnim naslovom in s sliko je poslati na upravo Slovenca pod »Poštena« št. 7211, Diskretnost strogo zajamčena. Pošten- fant 40 letni, dober samostojen obrtnik in posestnik v Ljubljani, želi sebi primerne starosti in premoženja pošteno dekle poročiti. Dopise pod »Zvesta« št. 7370 upravi Slov. Vdovec 50 let, z več stotisoči dinarji prihranjenega denarja, poroči dekle ali vdovo od 45—56 let brez otrok, ki ima večje posestvo in je dobrega srca, Dopise se prosi na upravo Slovenca pod »Amerika« štev. 7369. Mlad neožen. trgovec manufakturne ali železne stroke, kateri bi želel stopiti kot kompanjon v dobro vpeljano trgovino, se išče. Dopise pod znač-ko »Spodnje Štajersko« na ogl. oddel. Slovenca. Psica volčje pasme se je zgubila. Sliši na ime »Flora«. Vrnili proti nagradi na naslov: Lojze Ambrožič, Dobrova pri Ljubljani. Izgubilo se je izpričevalo I. drž. gimn. Ivana Dolinšek pred kri-žansko cerkvijo. Pošten najditelj naj ga odda proti nagradi v upravi Slov iiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiimiinimiiiiiii Med. Univ. 9r. Albert Trtiib ordinira s 1. julijem od ^10—^12 in od 4—5 Gledališka ulica 12-1. imitnHiiiuiiiiiiniiiHiMMHirmimim V torek 9. t, m. ob 10 dopoldne se proda na prostovoljni dražbi hišo y Trebnjem (Dolenjsko) izvrstna za trgovino in gostilno. Opozorilo. Gdč. Mara Stcmbal, bivša uradnica pri naši tvrdki, je izstopila iz službe in ni upravičena več nastopati v imenu naše tvrdke, oso-bito prejemati denarja. -Plačil v njene roke ne bom priznal. — O. žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11. Popravila radio - aparatov izvršuje najceneje radio-tvrdka A. Kalan, Kongresni trg 3, Nervoznim pošljemo brezplačno po-jasnjujočo brošuro: Nov način obnavljanja moči, zdravja in sposobnosti za delo. Obrniti se je na: Beograd, Molerova 27, Miloš Markovič. poitism moderne spalnice, kuhinjske oprave iz trdega ali mehkega lesa, fino izdelano, priporočam cenjenemu občin stvu. Zaloga pohištva FRANC VELK/t¥RH uiiz«rstvo, Vižmarjo, (pod klancem) p. Št. Vid nad Ljubljano. Priporoča se najtopleje za cenjena naročila katera izvršuje točno po želji ln vzorcu. Cene nizke. Delo solidno. Josip ŠiSka - Kranj strojno ključavničarsko podjetje, kovinsko stru-garstvo, popravila strojev, novi stroji in strojni deli po poslanih ali lastnih načrtih, ureditev mehaničnih in transportnih naprav za opekarne in druge industrije. Stanov, bede konec! Pristopite takoj splošni gradbeni akciji. Brezobrestno posojilo! Pojasnila daje »Kreditna stavbna zadruga Mojmir«, Maribor, Koroška 10. Priložite znamke. PohiStvo. Pred nakupom si oglejte mojo zalogo, kjer dobite spalnice, kuhinje in drugo pohištvo po nizkih cenah iz vseh vrst lesa. Delo zajamčeno. - Ivan NAPAST, Vižmarje pri Ljubljani. Klavirji! Strokovnjaško popravilo klavirjev in harmonijev, kakor tudi čisto uglaše-nje najceneje izgotavlja tovarna klavirjev WAR-BINEK, Ljubljana, Gregorčičeva 5 (v bližini univerze). Novi BSA motorji Mod. 28, 4 HP z električno razsvetljavo po 9500 Din, takoj dobavni pri -Pavel Štele, druž. z o. z. Na zalogi tudi vsi novi modeli. MaISnovec oranžada, limonada na drobno na debelo Josip Vitek Ljubljana, Sv. Petra c. 13 Motokaroserije izdeluje solidno in po zpierni ceni Ferdo Laznik, stroj, kplarstvo, Radeče. Urarska popravila izvršuje najceneje in naj-precizneje Franc Wolfing, urar, Gosposv«tska c. 12. PAVLA SLUGOVA Celje, Vodnikova ulica — nasproti nove stavbe Ljudske posojilnice. Najlepša ročna dela, nogavice, čipke, predtiskarija. različnega platna in šifonov sz domaiih tovarn, Kakor tudi svetovno znane znamke Jchroll" A. & E. SKABERttE - LJUBLJANA mSTm TRG štev. 10 Ugodne cene! Ma željo vzorčil Foto Holynski Ljubljana, Dunajska c. 6, Solidno delo! Nizke cene! Drogerija AL. FLORJANČIČ LJubljana, Sv. Petra c. 19, kupuje vsako množino lepo sušeno amika cvetje po najvišjih dnev. cenah. Najzanesljivejše in najcenejše se konzervira sadje in povrtnine v »REFORM« steklenicah. - Glavna zaloga za Jugoslavijo pri tvrdki Lovro Petovar, Ivanjkovci. Uolašnje ter popravlja Glosovirje in harmonije strokovna ivrdka G. Jurasek Ljubljana, Ključavničarska ulica 3/II — vhod Mestni trg 22 in Cankarjevo nabrežje 13. z najfinejšim sladkorjem vkuhan, brez vsake kemične primesi, garantirano naraven se dobi v lekarni dr. G. Piccoll • Ljubljana 1 k§ B>in 20- Pri večjem odjemu ceneje. - Razpošilja se po pošti in železnici. Kruinomoko in rženo moko vedno svežo, kupite ielo ugodnu pri A. V«LN. LJUBUAIMA Rcsljova ccsta 24. KORUZO za SEJANJE in GRAHORO ima na zalogi FRAN POGAČNIK Ljubljana, Dunajska c. 36, zimmee modroce, posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane, divane in dr. tapetniške izdelke dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniku, Krekov trg štev. 7 (poleg Mestnega doma). Cenena vina vinogradnikov - zadružnikov ima naprodaj v zadružnih kleteh v Celju Prva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju. Pisarna: Cankarjeva cesta št. 11. Prašičerejci! Ako še ne poznate železno, higijenično, pre-gibljivo in praktično sestavljeno »BOBIS KORITO« ter imate še zmiraj stara lesena ali kamenita mrzla korita, vsled česar Vam živali krme ne pojedo, ter si želite železni dobi odgovarjajočo in trpežno napravo, zahtevajte prospekte in pojasnila od specijalista »Bobis koritov« Malenšek, Boh. Bistrica OGLAŠUJTE V !agr«b,Jtirje\ik>S7 prlporola MjOolJii timburlce, pir* tli ure, sliunt icla In vsi potrebiCIm 11 nr glasbila Odlikovat aa parlih Cenilci Irnnko. razstavi Prvovrstna gonilna jermena in mlinsko - tehnično potrebščine priporoča tvrdka Čadež & Brcar Ljubljana - Kolodvorska ul. št. 35. 2478 Vsakovrstno zlato knpnfe po najvišjih cenah. ČERNE, iuvelir, Ljubljana, Wolfova ulica št 3. Fotograf, potrebščine in vsakovrstne aparate, tudi na obroke, kupi pri strokovnjaku. Fotografsko specijalno podjetje: Meyer, Maribor, Gosposka 39. Fotografski atelje novo otvorjen; najmodernejši aparati, najnovejše svetlobne naprave. Foto Meyer, Maribor, Gosposka 39. Mizarji! Okras za mrtvaške rakve, tančice, zglavnike, tapete itd., nudi najugodneje galanterijska trgovina Drago Rosina, Maribor, Ve-trinjska ulica 26. Pljuča! Pljučne bolezni ozdravi dr. Pečnik, pljučni zavod (Privat-Lungenheilanstalt) Sečovo, železniška postaja Rogaška Slatina. Dne 13. julija 1929 se vrši ob pol enajstih rfopoldne v prostorih občinske pisarne v Ribnici, iavna dražba v zakup - daje lova Ea občino Loški potok za dobo od 1. avgusta 1929 do 31. marca 1935. — Dražbeni pogoji se lahko vpogledajo pri sreskem poglavarju v Kočevju, soba št. 5. Županstvo občine Loški potok, dne 4. julija 1929. Župan: Josip Rus. najboljših svetovnih znamk v veliki — izbiri zelo poceni. Najnovejši modeli otroških vozičkov od priprostega do najfinejšega in igračni vozički v zalogi. Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pueumatika. Ceniki franko. Prodaja na obroke. „Trilbiina" F. IS. F,., to-tarna dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA, Karlovska cesta št. 4. Upravni odbor Samostalne monopolske uprave je izdal odlok pod M. Br. 15.046 od 17. pret. meseca, katerega je odobril gosp. minister za finance pod štev. 160 od 22. pret. meseca sledeče vsebine: 1. da se odlok upravnega odbora Samostalne monopolske uprave M. Br. 595 od 11. januarja t. 1., ki ga je odobril gosp. minister za finance z re-šenjem br. 11 od 24. januarja t. 1,, izpremeni v toliko, da se saharin v kristalih od 440° sladkobe proda kupcem ceneje za 308 Din od 1 kg, t. j. za 1224 Din za 1 kg, in to samo v slučaju, ako iste predeluje v tablete 110° sladkobe in 2. ravno tako, da se vtihotapljeni saharin od 550" sladkobe prodaja kupccm ceneje za 385 Din za 1 kg, t. j, za Din 1525 za 1 kg, in to samo v slučaju, ako iste predeluje v tablete 110" sladkobe. Mešanico tega saharina v kristalih od 440° sladkobe, kakor tudi onega od 550" z natrijevim bikarbonatom ima kupec vršiti v prisotnosti kemika in enega uradnika prodajnega oddelka uprave drž. monopolov, a izdelovanje tablet, zavijanje, žigosanje in leplenje bandarol pa v prisotnosti organa Monopol, uprave in organa fin. kontrole. Ostale odredbe odloka Upravnega odbora samostalne monopolske uprave M. Br. 595-29 ostanejo v veljavi. Iz pisarne uprave drž. monopolov M. U. Br. 21.100/29.009. Najpopolnejši MSTO£WER" šivalni stroji za šivilje, krojače in čevljarje ler za vsak dom. Preden si nabavit stroj, oglejte si to izrednost pri tvrdki L. BARAGA, L3U&DANA, Šelenburgcva ulica 6. Brezplačen pouk 15 let jamstva Telefon štev. 2980 Umetnost lepa postati in ostati bo uspela vsakemu dekletu, ženi iu moškemu, ako rabi spodaj navedene preparate, kateri se proizvajajo po receptih, preizkušenih skozi 32 let, ter so radi tega popolnoma neškodljivi: ZA NEGO LAS, za ojaČenje in pospeševanje bujuejše rasti las, za sprečavanje prhljaja, izpadanja las in prerane osivelosti se uporablja Fellerjeva jaka „Elsa" poinada za rast las (Tanobina pomada). Obdrži lase mehke in gibke. En lonček Din 12. Nadalje „Elsa" žganje za lase krepi, osvežuje ter prehranjuje lase, Din 27-50. PROTI VSEM KOŽNIM NAPAKAM Fellerjeva kavkaška „E!sa" pomada za obraz in kožo varuje, obnavlja ter pomlajuje hrapavo, razpokano in lukniičavu kožo ob.aza. vratu in rok. Odstranjuje sojedce, lišaje, njeno brzo delovan je proti solnčnim pegam naravnost iznenadi. Najbolje zavaruje pred posledicami vetra, vlaae, prahu in pare. En lonček 12 Din. MLADENIŠKO SVE2 IN ZDRAV IZGLED daje Fellerjevo „Elsa" lili-jino mleko. Steklenica Din 13'20 ZA PRANJE LAS IN GLAVE poizkusite enkrat Fellerjev prijetno-dišeči ,,Elsa" Sbampoon. Bodele iz-nenadeni. En zavojček Din 3'30 Po pošti za poizkus dva lončka ene ali po en lonček obeh EIsa-pomad z zavojnino in poštnino Din 40, samo ako se denar pošlje v naprej, ker po povzetju stane poštnina Din 10 več. Fellerjeva „Elsa" mila lepote in zdravja: Elsa-lilijino milo, rumenjakovo, glicerinovo, boraksovo, katranovo ter Elsa-milo za brilje, za poizkus 5 komadov na izbiro Din 52. Naročila točno na: EUGEN V. FELLER, Stubica Donja, Elsatrg št. 134, Hrvatska. ima stalno na zalogi: vse vrste umetnih sjiio|33, Tomaževo žlindro, rudninski in kostni superfosfat, kalijevo so), čilski soliter, apneni dušik, mešano gnojilo in nitro-foskal; nadalje vseh vrst porftland csmenia. Bogata zaloga Špecerijskega in kolonialnega blaga, vse vrste rnleoski izdelke, semenska črna šn sloa ajda, poljedelski stroji, limone. Kreditni zavod za trgovino in LJUBLJANA. Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopiu) Nemško - slovenski slovar Uredila dr. Fr. Bradač in dr. Janko Šlebinger Subskripcijska cena Din 96'— za vez. izvod Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Češnje, grah ln . • . v "'.v-**?i/.' ; Stev. (151. »SLOVENEC«, dne 7. julija 1929. Stran 15. L. Mikuš - Ljubljana priporoča svojo ralogo dežnikov, solnčnikov in sprehajalnih palic Popravila točno in solidno Ludovic Halevy: Župnik Konstantin Da, toda vse to se je zgodilo drugače, na drug način, ki je vzbudil v njem tolikšno začudenje in vznemirjenje. Po največjem naključju je prvič zagledal ti dve dami v okolici, ki mu je bila domača in v okoliščinah, ki so bile za njiju posebno ugodne. Priprosti, dobri, odkriti in prisrčni, glej, vse to sta bili že prvi dan. In vrhu tega sta bili dražestno lepi, kar ni nikoli na kvar. Jean je čutil takoj upliv te dražesti. In čutil ga je še vedno. V trenotku, ko je ob devetih razjahal konja v vojašnici, je župnik Konstantin veselo stopal na deželo. Glava starega župnika je bila še od včeraj v ognju. Jean ni dosti spal, ubogi župnik pa prav nič. Že zgodaj zjutraj se je bil dvignil in pri zaklenjenih vratih je s Pavlino štel in zopet prešteval svoj denar ter razvrščal po mizi svojih tisoč cekinov in se kakor skopuh veselil, ko jih je otipaval. Njegovo je vse to! Njegovo! To se pravi revežev. »Ne idite predaleč, gospod župnik,« jc rekla Pavlina; »bodite varčni. Menim, da če razdelite danes sto frankov---« »To ni dovolj, Pavlina, ni dovolj. V svojem življenju ne bom imel več takega dne, kakor ga bom imel danes. Veste, Pavlina, koliko hočem izdati?« »Koliko, gospod župnik?« »Tisoč frankov!« »Tisoč naukov!!!« »Da sedaj smo milijonarji. Imamo vse zaklade Amerike in jaz naj bi varčeval? Mogoče, toda nikakor iie danes! Nimam te pravice« Ko je bil ob devetih prebral sv. mašo, je cc^šel in deževalo je zlata na njegovem potu. Vsi so imeli svoj celež, tako ubožci, ki se tie sramujejo svoje revščine kakor tudi oni, ki jo skrivajo. Vsaka miloščina, ki jo je podelil je bila sprem-ljena s temi besedami: »To prihaja od novih gospodaric Longue-vala, dveh Američank, gospe Scott in miss Percival. Zapomnite si dobro njih imena i;i molite zanje dievi!« Potem je pobegnil, ne da bi čakal na zahvalo; preko polja, preko lesovja, od vasice do vasice, od slamnate koče do slamnate bajte jc šel in šel.--Neka vrsta pijanosti mu je stopila v glavo. Povsod na njegovem potu so se čuli vzkliki veselja in začudenja. Vsi ti cekini so padali kakor da se je zgodil čudež, padali v one uboge roke, ki so bile vajene sprejemati le bel drobiž. Župnik jc pa v svojem presenečenju delal celo prave norosti, ker je prišel tako daleč, da ni več spoznal niti samega sebe. Dajal je celo onim, ki niso prosili. Srečal je Ciaude Rigal-a, bivšega narednika, ki je bil pustil eno svojih rok v Sebastopolu, že čisto belolasega moža, zakaj čas hiti in krimski vojaki bodo kmalu starčki. »Stojte,« je rekel župnik, »tukaj imate dvajset frankov.« »Dvajset frankov! Saj nisem nič prosil, ničesar ne potrebujem, imam svojo pokojnino.« »Svojo pokojnino!... sedem sto frankov!« »No dobro,« je odgovoril župnik, »boste pa nekaj imeli, da si kupite cigare; pa poslušajte dobro, to pride iz Amerike--« In pričel je zopet s svojim besedičenjem o novih gfespodarjili Longucvala, Obiskal je pridno žensko, kateri je bil prejšnji mesec odpotoval sin v Tunis. »Dober dan, kako pa se ima kaj Vaš sin?« »Ne ravno slabo, gospod župnik, prejela sem včeraj pismo. Hvala Bogu, zdrav je in se nič ne pritožuje; samo za cigarete mu primanjkuje denarja. Ubogi dečko! Od prejšnjega meseca imam nekaj prihranjenega in upam, da mu bom lahko kmalu poslala deset frankov. »Pošljite mu jeh trideset!... Vzemite! ...« »Dvajset frankov, gospod župnik! Vi mi darujete dvajset frankov!?« »Da, dam Vam jih.« »Za mojega fanta?« »Za vašega fanta! Samo poslušajte dobro, vedeti morate, od kod to pride; pa poskrbite, da to poveste Vašemu sinu, kadar mu boste pisali!« V dvajsetič že je ponovil svojo hvalnico o gospe Scott in miss Percival. Ob šestih se je vrnil domov, ves izčrpan od utrujenosti, toda z veseljem v duši. Večerjal je in šel k šmarnicam; ali v trenutku, ko je stopal k oltarju, jc harmonij molčal. Miss Percival ni bilo več tu. Mala organistka, ki je sinoči igrala na harmonij, je bila v tem trenutku zelo v zadregi. Na divanu njene toaletne sobice sta se valovili dve obleki, ena bela in ena modra. Bettina sc ni mogla odločiti, katero naj obleče za večer v Operi. Obe sta ji prav ugajali, toda morala jc izbirati, zakaj le eno je mogla obleči. Po dolgem premišljevanju sc je odločila za belo. Ob polu desetih sta stopali obe sestri po velikih stopnicah Opere. Ko sta bili vstopili v svojo ložo, sc je bilo ravno dvignilo zagrinjalo k drugi sliki drugega dejanja Aidc, to je dejanje, v katerem nastopi balet in se svira koračnica. Dva mlada gospoda, Roger de Puymartin in Louis de Martillet sta sedela v prvi vrsti par-terske lože. Gospice baletnega zbora še niso bile nastopile na odru in ta brezdelna gospoda sta se zabavala s tem, da sta se ozirala po dvorani. Ko se je pojavila miss Percival, je naredila na obadva globok vtis. »Ah! ah!« je rekel Puymartin, »glej jo zlato ribico!« Oba sta naperila svoja kukala na Bettino. »»Res, prekrasna je nocoj ta zlata ribica,« je nadaljeval Martillet. »Poglej vendar! Obliko vratu ... dragulje na rokah ... Mlado dekle je še in vendar je že ženska.« »Da, res dražestna jc in vrhu tega bogata.« »Petnajst milijonov, pravijo, petnajst milijonov ima, prav njeni so in srebrni rudokop deluje kar naprej!« »Berulle mi je pravil, da ima petindvajset milijonov; on je pa zelo poučen o ameriških stvareh, ta Berulle.« »Petindvajset milijonov! Prava terna za Ro-manellija!« »Kako praviš, Romanelli?« »Govore, da jo bo poročil, da jc poroka že sklenjena stvar.« »Mogoče, toda z Montessanom, ne pa z Romanellijem! Ah! Slednjič poglej, balet!« Prenehala sta. Balet v Aidi traja samo pet minut in oba sta prišla sem le radi teh petih minut. In zato je bilo treba uživati spoštljivo in verno; zakaj pri nekaterih obiskovalcih opero opaziš to posebnost, da govoi ičijo kakoi srake, kadar bi morali molčati in nasprotno, mo!6? kakor lipovi bogovi, kadar bi se lahko ozirali in sc zabavali. Ljubljana, iflMskp ulico ZO posestnik, točasni načelnik Hranilnice in posojilnice v Globokem itd. po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, v 70. letu starosti, danes v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabljenega nam pokojnika bo dne 8. julija 1929 ob 9 dopoldne iz hiše žalosti, Globoko št. 16, na farno pokopališče. Globoko pri Brežicah, dne 8. julija 1929. Žalujoče rodbine: Ana Kene roj. Hotko, soproga. - Franc in Ivan Kene, sinova. - Antonija. Pepca in Ivanka, hčerke. — Andrej De/man, Miro Vistov-šek, Jožko Urek, zetje. — Neža Kene roj. Zelnik, snaha. - Vsi vnuki in vnukinje. itvoritev ine Blizu glavnega kolodvora občinstvu uljudno naznanjam, da otvorim v ponedeljek S. julija na Aleksandrovi eesti štev. 39 specijalno trgovino svojih lastnih izdelkov, ter prosim cenjene odjemalce, da mi ohranijo tudi v naprej dosedanje zaupanje. Potrudil se bom postreči svojim odjemalcem s pristnim starim blagom, izvrstno kvaliteto ter najnižjimi cenami v popolno zadovoljstvo. Z odličnim spoštovanjem Adoibert Gusel Veležganjarna, izdelovanje likerjev in sadnih sokov Maribor Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je naš oče, stari oče, svak in tast, gospod Za konzerviranje frešeni, višenj in rastlin nudim svojo dvakrat žgano slivovko rum, tu- in inozemski originalno srbsko rakijo konjak različne likerje pristen brinjevec vinsko droženko tropinjevec ter špirit za vkuhavanje sadja kis za vlaganje kumare namizni kis sadni kis pristni vinski kis iz belega in rdečega vina žganje iz nastavljenih rastlin orehovec kalmus encijan pelin kumina Pristen malmov sok, oranže-ade ter citronade Točimo tudi izvrsten hrušo-vec liter za Din 5'— Preskrba z VO samo z GHNZ-odIiiiI sesalkanai za hišno porabo. Direktno priklopljenje na motorje za pogon na bencin, petrolej/nafto aii sesalni plin. Elektro-sssalka JiaSDsIouenskn SHNZ H. D. Beograd Karadjorjeva 75 Tel. 23—90, 44-33 Zagreb Draškovičeva 27. Tel. 55—87 Otvoritev trgovine TEKSTILNI BAZill Maribor, Veirinisha ulica 25 Največja izbira angleškega blaga. Najboljša in najcenejša svila. — Vsakovrstno manufalfturno blago po najnižjih oz. brezkonkurenčnih cenah. — Oglejte si izložbe I predragi soprog, Peci sistema „Luc" vseh velikosti izdeluje tvrdka Srebotnjak & Golob, Ljubljana, Puharjeva ulica št. 3. Prevzema tudi v popravila in prezidavo vsakovrstne gori navedene peči in jih izvršuje strokovnjaško in po najnižjih cenah brez konkurence. Spodnještaierska ljudska posojilnica v Mariboru Sprejema vloge fteglstrovana zadruga z neomejeno zavezo Daje posojila | Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle Obrestuje vloge po najvišji obrestni meri ter ne odteguje vlagateljem rentnega davka »SPECTRlim d. d. tvornica ogledal in brušenega stekla Ljubljana Vik Celovška cesta 8t - Telefon 2313. Zagreb, Osijek. Središnjica: ZAGREB Zrcalno steklo, portaluo steklo, mašinsko steklo 5—6 mm, ogledala, brušena v vseh velikostih in oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe, izbočene plošče, vsteklevanje v med. Fina. navadna ogledala. Pravkar dospela jzgotOVljCnih Oblek P° .zLe,° velika zaloga y ' ! nih cenah 1 že za 3Z0 Din SC že za 135 Din deške suknene obleke. Istotam se dobe pristna angleška in češka sukna in mnogo drugih predmetov po najnižjih cenah. — Vjudno se priporoča Ivan Maftnakt Celje. Kralja Petra c-15 Bolni živci! Mimo toliko muk, kolikor jo ilni v lotu, mora iti nervozen človok; zakaj slabi in izčrpani živci grenijo življenje in povzročajo mnogo gorja. Trganje in bodljaji, omotica, strašljivost, onemoglost ali obojestranski glavobol, šumenie v ušesih, migljanjo pred očm\ motnjo v prebavi, nespečnost, potenje, trganje v mišicah. nesposobnost zadelo in mnogi drugi pojavi, to so redno posledica slabih, utrujenih, bolnih živcev. ifaSte se rešite (e nadloge? Moja, ravnokar izišla knjiga razpravlja o nekem sredstvu, ki je postalo vir blagoslovu za človeštvo. Podpira ua prav čudežen način delavnost telesnih organov, ojačuje hrbtenjačo in možgane kakor tudi mišice, ude, daje moči in voljo za življenje. V boju za zdrave živce dela to sredstvo često čudeže, vodi hranljive snovi do najskrajnejših delov tvoronja krvi, oživlja, krepi, ohranja človeka mladega in svežega. Velja, da se sami prepričate, da ne obljubljam nič neresničnega; vsakemu, ki mi piše, bom v tekočih dveh tednih poslal povsem zastonj in franko malo škatljico za po-skušnjo kakor tuili knjigo nekega zdravnika z mnogostransko in dolgotrajno izkušnjo, ki je sam trpel te bolečine. Sporočite mi vaš točni naslov in takoj vam pošljem zastonj, kar som obljubil. ERNS? PASTERNftCK, BERLIN S. O. MicHaelkirchplatz Nr.13. Ode«. 318 Solidna postrežba! Zahtevajte ponudbe! Zvonarita in lavama It. Vid nad Llubllano Zvonovi za cerkve iz zajamčeno prvovrstne brono-vine v akordnem skladu in v vseh velikostih. Odlikujejo se po izredno lepem čistem in močno do-nečem glasu. Mnogobrojna priznanja na razpolago. Kovinolivarna Železolivarna Ulivanje odlitkov po vzorcu, modelih ali načrtu iz litega železa, bakra, fosforne in strojne kompozicije, rdeče litine, medenine, aluminija, cinka, svinca in drugih kovin — surovo lite ali po želji obdelane. Odlitki za ležaje, vagonete, peči, štedilnike, spominske plošče, telovadno orodje, avtomobile, za vse industrijske ter obrtne svrhe v najboljši in zajamčeni kvaliteti. Konkurenčne ccne! Hitra in točna postrežba! Najvarnejše in najboljše naložite denar pri v Celju Registrovanl zadrugi z neomejeno zavezo v Celju,--v lastni hiši, Cankarjeva ulica 4 (poleg davkarije) Stanje hranilnih vlog nad Din 70,000.000.-. Obrestna mera najugodnejša. — Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 članov posestnikov z vsem svojim premoženjem. — Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. Posojilnica ie kol kmetska zadruga prosta rentnega davka (UK.VAGONETI močni in praktični, zelo lahni tek z ležišči na valjce O. & K. Enostavna in sigurna zaponka, korita in ostali poedini deli v celoti dovršeni. Stotisoče komadov v dolgoletnem prometu, ORENSTEIN ! KOPPEL S: Zagreb, Samostanska 2/II. - Telefon 50 34 YDCO-AGEN€IJA Caixa 1723 SAN PADLO. BRAZILIJA se je ustanovila za posredovanja privatnih in trgovskih poslov med Brazilijo in Jugoslavijo. r Cenjenemu občinstvu uljudno naznanjam, da otvorim 10. t. m. moderno-opremljeni szohni afel/e V škofi i Loki, Spodnji trg v hiši gostilne Smit in se uljudno priporočam. Konc. sohoicOnlU Ciril £ušar DALMAT! Ia Portland cement svetovne znamke SALO! l) dobavimo v juta in papirnatih vrečah promptno iz naše tovarne manjše količine pa iz našega ljubljanskega skladišča poleg špedicije Ranzinger „SPLIT" d. d. za cement Portland Masarykova cesta 23. ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA D. Brzojavni naslov: Gospobanka Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšim! pogoji. — Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo sreJk Drinv-nn razredno Interne v Ljubljani (Miklošičeva cesta lO) Kapital in rezerve skupno nad Din 16,000,000-—, vloge nad Din 360,000.000 — Podružnice: Bfled, Celie, Jakovo, GCočevie, Kranj, Maribor, Hovi Sad, Sombor, Split, Sibenik. Teleton št. 2057, 2470 in 2979 Prodaja obveznic 7% drž. invest. posojila ter 2'/i°/o vojne odškodnino in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod ugodnimi pogoji. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani Karel Cet Izdajatelj Ivan Rakovec. Urednik: Franc Terseglav.