Stev. 68.
? mm,v S9MM Doe 22. mm №4. Posamezna stbuiIHo stane 1 '50Din. {»fo Lil.
Naročnina
za državo SHS:
na mesec......Din 20
xa pol leta ..... .12«
ca celo leto
340
za inozemstvo: mesečno.......Din 50
Sobotna izdaja:
celoletno
1 Jugoslaviji .... Din 40 v lnoxemslvu. . . . . 60
Cene inserafom:
Knostolpiui petitnu vrsJi mali oglasi po Din t'5U ir Din 21—. večji oglasi not 45 mm viSine po Din 2'SO veliki po Din 3'— in 4'—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6'—.
Pri večjem narouiiu popust.
Izhaja vsak dan i/vzemši ponedeljka in dnevu po prazniku oh 4. url zjutraj.
Poštnina plrteno v ooiovini
Uredniltvo je v Kopitarjevi ulici 6/1П. Rokopisi se ne vračajo i nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon SO. upravniStva 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljano <0.650 in 10.54<> (za inseratc) Sarajevo 7.543. Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
Svetno in naifsvetno.
Zadnjič (Slovenec, št. 66) smo pokazali na podlagi dejanskega razvoja v zgodovini, da je krščanstvu težnja po evetovladju v svrho postopnega pokristjanjonja vseh družabnih odnosov in popolnega vzajemnega proniknjenja svetnega z duhovnim, duhovnega a svetnim, — naravnost imanentna, svojska.
Sklicevanje na pravoslavje, o katerem se časih trdi, da tega »jiolitičnega!: momenta v krščanstvu ne pozna, ne drži. Tudi pravoslavje pozna teokratizem. Po posebnem zgodovinskem razvoju na vzhodu pa je prišlo tam do tega, da je nositelj teokracije postal cesar, cerkev pa njemu podložni organ. Svetno kulturno območje na vzhodu jo bilo prosto nadaljevanje antične, biro-kratične, despotične »politćje«, cerkev pa to kulture ni prešinila kakor v zapad-nem srednjem veku, marveč se je razvila neka čudna zgolj zunanja vzporednost; cesar pa je po svojih interesih to razmerje od zunaj uravnaval, reguliral. Dokler je pravo krščanstvo bilo še živo, je »bogoma-/.iljeni« cesar igral očetovsko vlogo teo-krata, pozneje se je pa to izprevrglo v duha ubijajočo despotijo. Da to razmerje ni pravo, tega so se veliki pravoslavni duhovi vedno večalimenj zavedali. Teokracija jo torej bila, toda izkažena, tako da je cerkev na vzhodu kot samosvoj organizem praktično polagoma sploh izginila, postala svetni departement in se je njeno duhovno življenje takorekoč zaprlo samo vase v svetu popolnoma tuji askezi, dočim je »zli svete šel nemoteno svojo pot. (Kari Neu-maiui: Die Weltstelhrag des bvzantinisehen fleiches, 1895; isti avtor: Byzantinische Kultur und Renaissancekultur, 1903.) Če torej »Jutro«, št. 68., pravi, da so vodili do razkola vzhodne cerkve »povsem svetni razlogi«, hoteč s tem dokazati, da za kato-lištvo niso bili nikoli merodajni »čisti verski« razlogi, treba na to odgovoriti, da jo ločitev med svetnim in verskim, kakor jo dela naš liberalizem, popolnoma pogrešena. Ločitev med vzhodom in zapa-dom je posledica razlike v celokupnem nazoru na svet. Zapad jo pravil-n o krščanstvu pripisoval nalogo svetnost z duhovnostjo prešiniti, naravo z milostjo preoblikovati, politiko po verstvu preobraziti zato, ker ni med svetnim in nadsvetnim nikoli postavil absolutne antiteze, kakor jo postavlja večalimenj vzhod (pravzaprav bizantinski klerus) in kakor so jo postavljale že preje vse sekte, potem razne ločine skozi celi srednji vek, danes pa liberalizem! To je posebno poglavje, o katerem treba nekaj več izpregovoriti.
Cerkev jo od prvega dne, ko je stopila ria pozornico zgodovine, nadaljevala linijo, ki vodi od evangelijev do ideala božje države, katera se ima uresničevati v danih razmerah, med 1 j u d m i iz duše in telesa, na zemlji. Katoliška cerkev ni o tej možnosti nikoli dvomila, zato pa jo dosledno zavračala vse sekte, ki so to tajilo, po-čenši od gnostikov in montanistov v starem veku, proko katarov, vuldencev in od frančiškanov odcepivših se fraticellov, »fratov zelantov« in spiritualov v srednjem veku, pa do modernih iz protestantizma vzniklih mističnih, pietističnih, laži-asketičnih, jan-zenističnih in podobnih slruj. S tem jo rešila celo zapadno kulturo pred anarhijo, socialnimi utopizmi in duševnim razkrojem. (Literatura jo ogromna; omenjamo samo: Uhlhorn: Liebestatigkeit der Kirche, 1882; llarnack: Dogmengeschichte, III.; klasično delo: Dante od Vosslerja; Hauck: Kirchen-geschichte Deutschlands; že imenovani Boh-mer: Kirche und Staat; Carlyle: A History itd.; veliko Lamprechtovo zgodovino Nemčije, — protestantski viri.) Ustvarila pa je s tem tudi enotno duhovno-svetsko kulturo srednjega veka, o kateri naj bere »Jutrov« člankar, ki ponavlja prosvetljenske plitvo-sti o »temnemu srednjem veku, slavospev, ki ga ji je napisal eden največjih kulturnih zgodovinarjev našega stoletja, popolnoma brezkonfesionalni Troltsch, v poglavju: So-zialgeschichte des Mittelalters, svojega mojstrskega dola :>Die Sociallehren der christ-lichen Kirehnn«,
Nakratko povzeto, je nazor cerkve, po katerem se je tudi v praktičnem življenju z neizprosno ravnočrtno doslednostjo ravna-
la, ta, da posvetno območje ni absolutno nasprotje duhovnemu, da milost narave no uničuje, ampak jc dopolnjuje in usovršuje, da je svetno družbo v vseh njenih dejavnih odnosih mogoče in treba poduhoviti, da se naravno in nadnaravno drugo v drugo vkladata, ne pa izključujeta. Še celo v naj-dovršenejšem proizvodu krščanstva v smislu askeze, v Kempčanovi »Hoji za Kristusom«, se ta misel bere iz najbolj preko- ln nadf'etnih izlivov avtorja, tako da je ta knjiga, ki je najbolj od sveta k večnemu obrnjena, obenem najbolj svetoljubna in svet oplemenitujoča. To je sploh o d 1 o -č i v n i znak vsega katolištva, to je rdeča nit, ki se skozi njegovo praktično udejstvo-vanje vleče: da je svet stvarstvo najpopolnejšega Umetnika, da greh ni narave popolnoma izkvaril, in da je izpopolnitev umnega stvarstva, njegova vzpostavitev in obnova družbe mogoča. Ne tako sekte z modernim racionalizmom vred, ki izhajajo iz ravno nasprotnega stališča. Lažiasketične sekte pustijo pasti svetno, liberalizem je zavrgel preko- in nadsvetno; vsi pa cerkev zavračajo, jo razblinjajo, taje in izkvarjajo
smisel svet preobražujočega in povzdigujo-čega krščanstva. Zato se moderni liberalni pisec »Slovenskega naroda«, št. 50, tako čudovito vjema s poljubnim sfraticelloro« iz 13. stoletja, ko zahteva, naj so cerkev odpove vsakemu vplivu na politiko, kulturo, sociologijo in prepusti vse življenje »lai-zaciji«! Kaj pa potem njej ostane? Mistično poglabljanje verskega življenja samo vaso, kvirtizeni, odmaknjenost od sveta in, kar ji potem edino logično — njegova popolna negacija kakor budistu! In to naj je »resnično krščanstvo«? Ne, to hi bil samouinor krščanstva in cerkve, krščanstvo bi s tem negiralo samo sebe.
Sicer pa so bomo z raznimi, iz tega duha potekajočimi argumenti »Jutra« in »Naroda« iz zadnjega časa bavili še podrobno. In videli bomo čisto jasno, da se demokratsko časopisje z a m a n trudi svoje dozdevno »krščanstvo« rešiti s tem, da postavlja umetno mejo med krščanstvom in »katolicizmom« ali »klerikalizmom«. Ne! Stališče našega svobodomiselstva so bo izkazalo kljub tej ločitvi, oziroma r a v n o z a -radi nje kot anti - krščansko.
ZADREGA PREDSEDNIKA VERIFIKACIJSKEGA ODBORA. PRAZEN IZGOVOR.
Belgrad, 21. marca. (Izv.) Danes dopoldne jc v smislu radikalnih sklepov, da se verifikacija Radičevih mandatov čim bolj zavleče, predsednik verifikacijskega odbora dr. Marko Gjuričič sklical sejo za 27. t. m. Z ozirom na to očividno izigravanje so predstavniki opozicije v verifikacijskem odboru poslali Gjuričiću sledeče protestno pismo:
»Zvedeli smo, da je predsednik verifikacijskega odbora sklical sejo za verifikacijo 34 naknadno izročenih poverilnic poslancev HRSS šele za 27. marca. Ker je vprašanje verifikacijo mandatov in posla-niških poverilnic eno najnujnejših in bi se moralo reševati pred vsakim drugim poslom, po duhu in smislu čl. -5. in 9. skup-ščnskega poslovnika, smatramo, da je tako sklicevanje seje za 27. marec odkrito oviranje poslancev v izvrševanju njihovih dolžnosti in kršitev navedenih zakonskih pred-
pisov. Zato kot člani verifikacijskega odbora prosimo in zahtevamo, da predsednik verifikacijskega odbora skliče sejo za danes popoldne ob 16., da se na ta način drži poslovnika in se poslanci ne ovirajo v izvrševanju njihovih dolžnosti.«
To pismo je podpisalo enajst članov verifikacijskega odbora, torej večina, ker je podpisal izjavo tudi član odbora Nemec dr. Moser. Na to pismo je predsednik dr. Gjuričič odgovoril sledeče:
»Sprejel som Vaše pismo, v katerem zahtevate, da se soja verifikacijskega odbora skliče za danes popoldne, a no šele 27. marca. Čast mi je Vas obvestiti, da mi je nemogoče odrediti to sejo za danes popoldne, ker sem že za isti čas sklical sejo odbora za proučavanje internacionalne poštne konvencije. Z ozirom na to Vas obveščam, da se bom potrudil sejo sklicati pred četrtkom.«
PašSčev račun.
SLOVENSKI SAM0ST0JNEŽI PAŠIČE VI AGENTI. -
NE GRE Z OPOZICIJO.
ZEMLJORADNISKI KLUB
Belgrad, 21. marca. (Izv.) Danes zvečer se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri so predvsem razpravljali o verifikaciji Radičevih mandatov. Ministrski svet je sklenil, da ostane pri tem, da se verifika-cijski odbor sestane šele 27. t. ra. Na ta način upa omogočiti, da se izvrši glasovanje o proračunu. Kakor so nekateri radikali izjavljali, bo Pašič takoj po sprejetju proračuna podal demisijo in na ta način otvo-ril vladno krizo. S to svojo igro namerava Pašič doseči, da bi mu od strani krone bila ponudena volilna vlada, kajti on računa, da v slučaju, da sc verifikacija 34 sedaj
izročenih poverilnic Radičevih poslancev zavleče, opozicija ne bi imela večine v parlamentu in bi ne mogla prevzeti vlade v svoje roke. To še posebno z ozirom na to, da zemljoradniki še vedno niso voljni pomagati opoziciji. Zemljoradniški glavni odbor je imel danes zvečer sejo, kateri so prisostvovali nekateri člani iz Slovenije. Na loj seji so zemljoradniki razpravljali o svojem stališču, ki ga naj zavzamejo k položaju. Slovenska člana glavnega odbora sla bila odločno proti vsakemu sodelovanju 7: opozicijo pri strmoglavljenju vlado in je njihovo stališče zaenkrat zmagalo.
0 položaju Pašifjve vlade.
Zagreb, 21. marca. (Izv.) V razgovoru vašega dopisnika s podpredsednikom HRSS dr. Mačkom jc ta na stavljena mu vprašanja izjavil:
Ali je določen moment za s t r m o g 1 a v 1 j enjc Pašičevc vlade?
Med drugim smo v Belgradu razpravljali tudi o tem vprašanju, pa sc ni nič definitivnega sklenilo, marveč sc je to vprašanje razpravljalo v zvezi z vsemi momenti, ki bi mogli priti v poštev. Ob tej priliki smo razpravljali posebno o vprašanju verifikacije novih poverilnic. Mi smo s svoje strani ponovno predlagali, naj se vlada strmoglavi na proračunu. Končna odločitev o tem zavisi od razvoja dogodkov, posebno od verifikacije poverilnic.
Kdaj bodo poslanci HRSS prišli v narodno skupščino?
Čim bodo verificirane noverilnicc in nas bo opozicionalni blok pozval, bo predsedstvo HRSS brzojavilo vsem poslanccni, naj sc takoj odpeljejo v Belgrad.
Zakaj ste se odločili, da izročite 62 poverilnic?
62 poverilnic sc izroči zalo, da bo opozicionalni blok stalno razpolagal vsaj s 50 našimi poslanci, kakor smo to obljubili, ker sc vedno lahko zgodi, da bo kak poslanec zadržan.
Kaj je z vprašanjem prevzet ja vlade?
Prevladuje mišljenje, da bo opozicionalnemu bloku poverjena sestava poslovne vlade s kratkim delovnim programom. Na vrsto bi prišel invalidski zakon, poljedelski krediti, korekture v uradniškem zakonu in morda še kak zakon. Vendar so lo še prezgodnje kombinacije. Lahko vam rečem, da se stvar razvija v svojem stalnem in določenem pravcu in da jc vse za vsak slučaj ločno pripravljeno. Mi bomo v vsakem slučaju opozicionalncmu bloku stalno pomagali.
Kaj mislite z ozirom na od-goditev verifikacije poverilnic?
Nam gre za lo, da sc poverilnice čimprej verificirajo. Upam, da se bo opozicionalncmu bloku posrečilo, da prisili ra-
dikale, da se verifikacija izvrši takoj. Tako smo sc dogovorili v Belgradu in prepustili opozicionalnemu bloku, da to stvar v tem smislu izvrši. Če bi bilo pa potrebno, da še pred verifikacijo naknadno vloženih povcrilnic pride dvajsetorica že verificiranih poslancev v Belgrad, se bo to takoj zgodilo. Mi bomo storili vse, kar bo potrebno. Brzojavno smo pozvali vSe poslance, ki še niso izročili poverilnic, da jih takoj pošljejo v Belgrad. Doslej je izročenih 54 povcrilnic.
Končno je dr. Maček z nasmehom de* jal, da jc po njegovem mišljenju gotovo, da Nikola Pašič kot ministrski predsednik ne bo dočakal Velike noči.
GOVORA POSL. STANOVNTKA IN ŽEBOTA.
Belgrad, 21. marca. (Izv.) Proračuna dveh zelo važnih ministrstev sta bila na dnevnem redu današnje seje in proti vsakemu od teh proračunov je govoril po en poslanec Jugoslovanskega kluba in podal stališče in kritiko v imenu svojega kluba.
Pri ministrstvu za javna dela je govoril poslanec Ivan Stanovnik, ki je izvajal:
CESTE IN MOSTOVI V SLOVENIJI.
Ako ima država lepo urejeno prometno zvezo, je to znak, da se zaveda svojih dolžnosti, ki jih ima napram ljudski potrebi, da ljudstvu v prvi vrsti preskrbi dobra prometna sredstva, da se more promet neovirano vršiti, kakor odgovarja potrebam in kultur ljudstva. Velikokrat se je v tej zbornici že povdariala enakopravnost, da smo v državi vsi enaki, z enakimi pravicami in dolžnostmi. Proračun pa dokazuje, da to ni res. Ministrstvo za javna dela izkazuje za Srbijo 260,897.514 Din izdatkov, za Slovenijo pa nekaj čez 22 milijonov Din. Torej skoro dvanajstkrat manj, kakor za Srbijo. Ded tem ko Srbija plača za ta proračun samo 450 milijonov Din, plaču Slovenija čez 106 milijonov Din. Torej skoro štirikrat tako velika Srbija kot Slovenija plača polovico več kakor Slovenija, dočim dobi Slovenija dvanajstkrat manj od Srbije. Mi nimamo nič proti temu, da imajo v Srbiji dobre ceste in poti, ne moremo pa dovoljevati takega izžemanja. Očitek, da je Srbija mnogo trpela med vojno, tukaj no drži, kajti isto je bilo v Sloveniji, posebno žo zalo, ker smo blizu meje. Tudi ceste in mostovi so zelo mnogo trpeli in jih do danes niso mogli spraviti v prejšnjo stanje. Nadalje je določenih za okrajne cestne odbore za vzdrževanje cest, mostov en in pol milijona. To je tako majhna vsota, da ne zadošča za celo Slovenijo, ker je v obmejnih krajih večinoma vse porušeno. Gradbena direkcija je predložila, da sc za to postavi najmanj deset milijonov. Za popravo potov, nabavo kamenja in potrebnega materiala, so torej določeno veliko premajhne vsote. Govornik na to opozarja na potrebo v posameznih krajih glede cest. potov, mostov, posebno na Štajerskem, v leskovškem in kostanjeviškem okraju, v Prekmurju, Beli krajini in zahteva popravo ceste Semič—Vinica. Govornik omonja posamezno pomanjkljivosti na Notranjskem in na Gorenjskem in nato stavlja predlog, da se za cesto Sv. Urban—Pre-vorje—Lesično v kozjanskem okraju v Sloveniji postavi v proračun 4,200.000 Din. Dalje, da se kot državni prispevek okrajnim odborom za vzdrževanje potov in mostov poviša od V/2 milijona na deset milijonov. Končno izjavlja da ho z ozirom na to, ker so nam pod sedanjo vlado godijo veliko krivice, glasoval s svojimi tovariši proti proračunu ministra za javna dela.
ZA CESTARJE.
Poslanec Stanovnik se je v svojem govoru še posebno zavzel za cestarje in na vedel slučaj redukcije, ki jo hoče vlada izvesti. Proti redukciji najenergičnejše protestira. Kajti ta bi stala državo več, negrf sedaj cestarji.
ŽELEZNICE TN ŽELEZNIČARJI,
Glede prometnega mnistrstva jc izvajal poslanec Ž e b o t, da jo to ministrstvo eno najvažnejših. Prometna in železniška politika našo vlade pa je na zelo slabih nogah. Ne opažu nobenega cilja glede urad-
nec Skulj, da se v mednarodni poštni pi-semski promet uvede povzetje, kar se je doseglo pri železniškem prometu z obmejnimi državami. Minister je odgovoril, da sedaj tega ne upa doseči radi nestalnosti valute, čemur se poslanec Škulj protivi, češ da jo baš ("»daj ugoden trenutek. Nadalje predlaga, da se določi cona 30 km za ob-mojni promet, kjer bi bila pristojbina kakor v notranjosti države, nakar pa minister ni pristal. Nadalje je posl. Škulj zahteval, naj se uredi telefonski in brzojavni promet z drugimi državami. Minister je odgovoril, da se bo to izvršilo. Končno zahteva Škulj, da se vpostavi poštni promet z Rusijo. Minister odgovarja, da Rusija pristopa k mednarodni poštni konvenciji in da država opravlja z Rusijo poštni promet. Ker se noben več ne javi k besedi, zaključuje predsednik dobato, nakar je bila konvencija sprejeta.
{
Trgovinska pogajanja z Italijo.
Belgrad, 21. marca. (Izv.) Danes popoldne se je vršila seja trgovske sekcije za sklenitev trgovske pogodbe z Italijo. Na seji se je razvila debata o spornih vprašanjih, čijih rešitev so naši delegati zahtevali na podlagi sklepov vlade. Debata jo bila meetom-i zelo burna in danes ni (razon malenkostnih sklepov) prišlo do nobonih zaključkov, ker so Ttalijani izjavili, da še niso dobili navodil od svojo vlado.
GIBANJE HTS.
Zagreb, 21. marca. (Izv.) Po sestanlni pokrajinskega odbora Hrvatske pučke stranke v Mostaru, katerega sta se udsle-žila predsednik in podpredsednik stranke Barič in dr. Šimrak, sta slednja dva odpotovala v Dalmacijo, da nadaljujeta začeto delo. V Mostaru so razpravljali o političnem položaju in izdelali načrt za volivno akcijo. Danes sta Barič in dr. Šimrak prišla v Split, odkoder bosta šla v Sinj, Makarsko in Šibenik, kjer bosta imela po raznih vaseh sestanke. Nato se bosta preko Bosne, kjer bosta tudi priredila več &c*>lankov, vrnila v Zagreb.
SEJA MINISTRSKEGA SVETA.
Belgrad, 21. marca. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta so razen o verifi kaciji Radičevih mandatov govorili o ла htevi vojvodinskih radikalov, da se čim- j preje ustvari zakon o ekspi jpriaciji in j kolonizaciji velikih poseste • Minister za | agrarno reiorrao je poročal, da je sklican I odbor za proučavanje teh predlogov za 24. t. m., na kateri seji bo predložil svoie izpremembe.
v Društvo narodov sprejme ter da se tako obedve državi podasta pod kontrolo mednarodno avtoritete. — Merodajni angleški politični krogi v Parizu izjavljajo, da jim r> takem pismu ni absolutno ničesar znanega in da gre najbrž za senzacijo.
FRANCIJA IN AMERIKA.
Rim, 21. marca. (Izv.) »Messagero« trdi, da je Amerika stavila Franciji za pogoj, da mora sprejeti predloge izvedeniške komisijo glede Nemčije in eventualno izprazniti Poruhrjo; ako ne, bo Amerika kredit za popravo franka odtegnila.
OBSODBA FRANCOSKEGA VOHUNA.
Leipzig, 21. marca. (Izv.) Državno sodišče je obsodilo kapitana francoskega generalnega štaba Darmonda radi vohunstva na 12 let ječe in 5000 zlatih mark globe.
Rusko-kitajski spor.
Moskva, 21. marca. (Izv.) Sovjetska vlada izjavlja, da je spor provocirnla kitajska vlacia. Ko je bil sporazum med Karaha-nom in Vangom že gotov, je francoska akcijska družba mandžurske železnice pod-vzela korake, da je kitajska odpovedala v zadnjem hipu svoj podpis. Vsled toga jo moskovska vlada stavila ultimat. Diplomatske zveze so odslej pretrgane. — Spor ogrožava svetovni mir. Rusija ne zahteva samo pravic v Mandžuriji, marveč zahteva tudi, da se iz Mongolije odstranijo vsi kitajski trgovci in da so neodvisnost Mongolije popolnoma udejstvi.
NIZOZEMSKI ZBORNICA PROTI PRIZNANJU RUSIJE.
Haag, 21. marca. (Izv.) Zbornica je predlog socialističnih in komunističnih poslancev, naj se sovjetska vlada takoj de iure prizna, odbila.
VLADNA STRANKA V BOLGARIJI.
Sofija, 21. marca. (Izv.) Vsled izstopa socialnih demokratov iz vladne večine, se je podvzela akcija za koncentracijo naprednih strank v »Demokratičeskem Zgovoro«. Doslej je vstopilo v >Zgovcr«- 140 poslancev. To število se pa najbrže še poveča, tako da bo vlada v parlamentu razpolagala z večino.
EKSPOZE ROMUNSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA.
BukareSta, 21. marca. (Izv.) Minister i,u zunanje zadeve Duca je podal v zbornici obširen ekspoze o smernicah romunske zunanje politike. Izjavil je, da Romunija zasleduje odkritosrčno mirovno politiko na podlagi verzajske mirovne pogodbe.
be železnic. Tu vlada kaos, ki upropašča
državo. Dasiravno poka na vseh koncih in krajih, dasiravno delavstvo obupuje vsled strašnih krivic, dasiravno se vsled slabe in brezglave politike dogajajo dan za dnem težke nesreče, danušnjega režima vse to ne vodi do pravega spoznanja. Da ne za-vozimo v tej železniški politiki in da ne pridemo v šo večjo nesrečo, zahtevam, da stori vlada potrebne koiake za vzgojo železniških strokovnjakov. Govornik navaja odlične tezadevne članke v slovenskem časopisju Fianca Šukljeta, priznanega strokovnjaka. Nestalnost vlade se zrcali v programu graditve železnic. Omenja nemarnost vlade v dograditvi železnice Krapina—Rogatec in na to izvaja: Prospeh naših železnic je odvisen od dobre uprave. Ta se more opirati edino ie na dobro izvežbane uslužbence. Za te uslužbence mora država skrbeti tako v moralnom kakor materialnem oziru. Treba je dati železničarjem dobro šolo in dobro plačo. Potem navaja nujno potrebo, da se ustanovi visoka šola za železniško vedo in razvija podroben program.
Nato preide na tarifno politiko, ki jo vodi sedanja vlada. Opozarja na velikansko napako, ki jo je vlada storila, da je ob priliki podržavljenja ukinila Jadransko tarifo na Južni železnici. Vsled ukinjenja te tarife je izgubila država 160 do 200 milijo- | nov dinarjev. Taka tarifna politika ubija našo industrijo in trgovino in dobrobit našega kmetskega prebivalstva.
Kar se tiče materialnega položaja železničarjev, opozarja govornik na svoja izvajanja o priliki interpelacije glede razmer v niški železniški delavnici. Naglaša, da ima vlada za železniške uslužbence Slovence samo obljube. Opozarja na stanje vpoko-jencev in miloščinarjev, ki dobivajo še vedno iz penzijskega fonda 30—100 K zase in za svojo družino na mesec. To je evropski škandal. Proti takomu nostopanju najodloč-nejše protestira in poziva poslance, da vladi, ki tako postopa, ne dajo svojega zaupanja. Opozarja na to, da še dosedaj ni izplačana kmetom, katerim so iskre iz lokomotive vžgale hiše, prisojene odškodnine. Zahteva, da se te čimpreje izplačajo. Z ozirom na vse te in druge podatke, ki jih je navedel, izjavlja v imenu Jugoslovanskega kluba, da bo klub glasoval proti proračunu tega ministrstva. Oba proračuna sta bila z večino glasov sprejeta.
Ratifikacija mednarodne poštne konvencije.
Belgrad, 21. marca. (Izv.) Danes se je sestal odbor za ratifikacijo mednarodne poštne konvencije, sklenjene v Madridu leta 1920. Radikali so hoteli brez vsake debate ratificirati to pogodbo. Proti temu postopanju se je uprl poslanec Škulj, nakar se je pričela debata. Poslanec Škulj je v daljšem govoru opozarjal na razne nujnosti, ki jih narekuje konvencija. Zahteva, da ministrstvo za pošto čimpreje v smislu konvencije izvrši zaključke z državami, ki so podpisale to pogodbo in sicer glede prometa z denarjem, nakaznicami in čeki, kar se je zgodilo v Zedinjenih državah. Minister je odgovarjal, da čim se konvencija ratificira, bo začel reševati označene naloge. Nadalje je poslanec Škulj zahteval, da se z drugimi državami sklene poštno prometni sporazum, da se visoke pristojbine znižajo za 50 odstotkov. Češkoslovaška republika je to dosegla, dočim se za nas računajo tarife v zlatih frankih. Nadalje predlaga posla-
Dr. W. M. M-ac Govern.
(Dalje.)
Končno se je pa le obrnilo na bolje, na čuden način. Snežni leopard nas je bil ponoči prehitel in se je videlo, da jo je udaril proti prelazu; njegov sled v snegu nam je kazal pot. Ker so šle stopinje zelo dosledno v neko določeno smer, sem si mislil, kaj če bi bila pod snegom cesta skrita. Res je bilo tako, in smo si tako prihranili veliko nepotrebnega ovinka. Čudil sem se le, kako je mogel leopard cesto vohati, saj je bila na metre globoko zasnežena, in so so razprostirale na levo in desno obsežne belo planote brez vsakega znaka. Sikkimezi leopardovemu sledu niso nič kaj zaupali, obenem so pa vseeno videli v njem Budovo pomoč.
Štiri ure nato smo se še bolj razveselili. Dolina je postajala ožja, gore so se etrnile in nad nami so grozilo prevesne čeri, in bilo je, kakor bi lezli skoz predor. Ravno tam, kjer je bilo največ snega in se nam je zdelo, da ne bomo mogli naprej, se jo skalna globel naenkrat odprla in prišli smo v čisto drug svot. Brezkončna ravan se je razprostirala pred nami, brez dreves in brez grmovja, le tri do štiri palce visoko jo ležal sneg, in tu in tam je gledala izpod snežne odejo gola zemlja v velikih krpah. Še par milj naprej se je dolina spustila na značilno tibetsko visoko planoto, obdano na iuaru in severu, od visokih eor-
Francoska armada.
Pariz, 21. mai'-a. (Izv.) Zbornica ie sprejela novi vojaški zakon Določenih je 32 pehotnih divizij, od katerih bo 6 stalo v Porenju, tako da bo Francija tam vsak čas pripravljena. Število polkov pa se je od 173 znižalo na 62 pri pehoti, od 78 na 45 pa pri konjenici. Pač pa se je pojačalo topništvo in afrikanske čete.
RESNICA ALI SENZACIJA?
Pariz, 21. marca. (Izv.) Newyorška »Chicago Tribune« poroča, da je Mac Do- i nald pisal Poincareju zopet pismo, v katerem izjavlja, da bo Anglija prišla Franciji z vsemi svojimi vojnimi silami na pomoč, ako bi bila od Nemčije brez obvestila Društvu narodov iznenada napadena. Toda Francija mora pristati na to, da se Nemčija
skih grebenov. To je bil Tibet, geografič-no in geologično pravi Tibet. Že pičli sneg nam je to dokazal. Indijsko pobočje Himalaje ima veliko dežja poleti in veliko snega pozimi. Od moria prišli oblaki oddajo svojo vlago na tem pobočju; zato ima tibetsko pobočje Himalaje prav malo vlage. Dežja ponekod v Tibetu sploh ne poznajo; tudi snega je splošno le za par palcev in še ta se v žarkih opoldanskega solnca večinoma stopi. Zato je pa ponoči strahovito mraz in tibetski veter ti gre skoz vso kosti. Tako podnebje pomeni smrt in razdejanje, in ni je zlepa dežele, ki bi bila tako bleda, brezbarvna in žalostna kakor je mrtva visoka libetska planota.
Dobre volje smo korakali naprej in smo šotorili pod nekim ledenikom. Zemlja je bila tako zmrznjena, da so so leseni količki, s katerimi smo šotor pritrjevali, zlomili, in tudi železni količki so se pri zabijanju upognili.
Potem smo imeli pa spet smolo. Moj zemljevid je bil zelo netočen in je kazal samo splošne obrise; zgrešili smo pot in smo krenili osem milj v stran. Tako smo čepeli zvečer še zmeraj ob robu dolino pred visoko planoto in nismo imeli ne grižljaja hrane. Zolo smo bili izstradani, živina pa tudi hudo utrujena. Posebno manjši ponij jo bil prav slab in je tako kašljal, da smo mu prisodili le še kratko dobo življenja. Zato je bilo najboljše, da sem sknjšal njegove in naše muke. Sikkimezi sicer niso bili bogve kako rahločutni, a sedaj so imeli hude verske pomisleke in niso boleli ponija zaklali. Jedli pa bodo že, so rekli, ko bo zaklan. Kaj sem hotel? Vzel sem veliki nož in sera mu orerezal vrat. Sedaj da do
NOVI ŠTRAJKI NA ANGLEŠKEM.
London, 21. marca. (Izv.) Strokovna zveza tramvajskih in avtobusnih uslužbencev je odobrila sklep, da se v soboto zjutraj začne generalni štrajk. — Lastniki ladjedelnic so sklenili, da vse delavce izprejo, ako ladjedelniški in pristaniški delavci v Southamptonu, ki štrajkajo na svojo roko dalje, ne začnejo z delom.
REPARACIJSKO VPRAŠANJE.
Pariz, 21. marca. (Izv.) Izvedeniška komisija Daves— Mac Kenna je začela danes zopet s plenarnimi sejami, da redigira svoje izvedeniško poročilo o nemškem gospodarstvu.
MEDNARODNI ZADRUŽNI KONGRES.
Praga, 21. marca. (Izv.) Tu se je danes zbral mednarodni zadružni kongres. Jutri
njem! Ker nismo imeli kuriva, smo morali jesti meso sirovo. Za sladkosnedeža sirovo in sveže konjsko meso pač ni posebno vabljivo, a jaz sem bil take malenkosti že davno pozabil in sem bil vesel, da sem mogel želodec napolniti. Nekaj kosov smo si prihranili za prihodnji dan. Ta dan sme zgubljeno pot spet našli in smo plezali po ozki in silno dolgi globeli navzgor, v smeri proti severu. Pot je bila zelo težka; morali smo nesti namreč še tovor zaklanega ponija in pa dol ostalih tovorov, ker so bila naša živinčeta preveč utrujena. Prišli smo na višino 17.000 čevljev. V tej višini povzroča vsak večji telesni napor mučečo utrujenost, bodlo nas je v pljučih in težko smo dihali. In ko smo proti večeru prilezli na vrh 18.000 čevljev visokega prelaza, so imeli Sikkimezi čisto prav, ko so vpili »I ha-gval lo! — Zmaga, bogovi so zmagali!«
Postanem Satanov kali.
Čas je že bil, da sem svoj načrt pojasnil spremljevalcem. Dotedaj so vedeli le, da hočem v Tibet. Sedaj sem jim pa povedal, da hočem v sveto mesto Lhazo. Iz prtljage som izbral praznično obleko, kakor jo nosijo odlični Sikkimezi, in seai rokel Satanu, naj jo obleče. Odslej naprej je bil on poveljnik naše majhne karavane. Njegova vloga je bila vloga malega premožnega posestnika, ki je bil obljubil bofjo pot v Lhazo in nas jo bil vzel s seboj za spremljevalce in služabnike. Drugi trije so ostali to, kar so bili prej, samo jaz sem bil ponižan za navadnega težaka in služabnika ter sem moral opravljati kuhinjske pošlo. Dodelil sem vsakemu njegovo novo vlogo in sem imel ž njimi večkrat zelo natančno
l>o predsednik Masaryk sprejel predsedstvo kongresa, oziroma člane odbora.
KRVAV SPOPAD MED FAŠTSTI IN SOCIALISTI V ITALIJI.
Palormo, 21. marca. (Izv.) V Palazzu.
olo so se spopadli fašisti s socialisti. Razvila se jo pravcata krvava bitka. Število žrtev še ni ugotovljeno.
NAPREDNA TURČIJA.
Carigrad, 21. marca. (Izv.) Narodna skupščina v Angori jo sprejela zakon o splošni ženski volivni pravici.
PONESREČENA PODMORNICA.
Tokio, 21. marca. (Izv.) Neka vojna podmornica se je potopila. Reševalna eks-pedicija je ugotovila, da je 18 pomorščakov v ladji še živih.
" iz zunanje politike.
* Italijanski proteklorat nad Albanijo? Italija neumorno plete svoje niti v Albaniji. Sedaj poroča >Daily Telegraph«, da nameravajo albanski katoličani prositi Zvezo narodov, da imenuje Albaniji kako velesilo za protekto-rieo, ki naj bi bila odgovorna za upravo iu hrambo dežele. Ta velesila naj bo Italija.
Politične vesti.
-f Ugotovitev. »Samouprava«, glav« no glasilo radikalske stranke, z dne 20. marca je v centralistični ekstazi na uvodnem mestu z napadom na srbijan-ske demokrate ugotovila: . . . došlo je do znanih ženevskih zaključkov, ki so ustvarjali premeten dualizem . . . ženevski sporazum se je sklepal tri dni, da bi stopil na mesto realnemu, nacionalnemu in zgodovinskemu pojmovanju o edinstvu Srbov, Hrvatov in Slovencev. — Beležimo, da si to ugotovitev vtaknejo za klobuk natol-cevanci vseh vrst in »konkurenti« avto-nomističnega stališča SLS. Zdaj smejo naprej lagati, da je dr, Korošec prodal pre-čanc centralizmu.
Beležke.
Laž ima kratke noge. Odkar jc gosp, Pucelj vstopil v zemljoradniški klub, se politika samostojnežev giblje v dvojnem pravcu, v prijateljstvu in zavezništvu z radikali, in istočasno v iskanju novih zaveznikov za slučaj, da jo radikali polomijo. To dvoživkarstvo ustvarja pri gg. »samostojnih« čuvstvo nesigurnosti in ner-voznosti. V slabem razpoloženju sc sedaj še bolj ko prej kdaj zatekajo k svojemu najmočnejšemu sredstvu — k laži. Zadnji »Kmetijski list« se je v svoji obupni borbi za Kmetijsko družbo zatekel kar k dvojni laži, češ, da je SLS zahtevala za Kmetijsko družbo gerenta in da je dr. Kulovec v narodni skupščini trdil, da je minister postavil gerenta samo zato, ker je SLS imela tedaj večino v Kmetijski družbi. Konstatiramo, da SLS nikdar za Kmetijsko družbo ni zahtevala gerenta, marveč je obakrat, ko je bil po zahtevi S K S postavljen komisar Kmetijski družbi, protestirala. Ako vlada temu protestu ni ugodila, ni nič naravnejšega kakor zahteva, da sc od vlade proti volji SLS postavljeni komisar vsaj zamenja z nepristranskim, ako vlada v svoji moči noče popraviti storjenega greha. Glede druge laži »Kmetijskega lista« objavljamo dobesedno po stenografskem zapisniku dotično izja-
»poslctisne predstave«, da so se vživeli v novo življenje. Priznati moram, da so ta del mojega načrta sprejeli hrabri junaki r, velikim veseljem in so se ob misli na spremenjene vloge izvrstno zabavali. Prepočasi so mislili, da bi mogli razumeti, v kakšno veliko nevarnost so podajamo.
Sedaj sem se pa tudi jaz popolnoma prelevil, in to ni bilo ravno prijetno. Moji lasje so bili že pobarvani in je bilo treba samo tu in lam še malo popraviti. A treba je bilo pobarvati tudi kožo. Slekel sem se in stal sem popolnoma nag na višini prelaza, v jutranjem januarskem vetru, 18.000 čevljev nad morjem! Satan je imel častno nalogo, da me je namazal z zmesjo jodove tinkture in orehovega soka. In sicer prav po vsem živoiu, ne samo po navadno vidnih delih, ker sem moral vendarle biti pripravljen na telesno preiskavo. Nato so prišle na vrsto oči, najkočljivejša točka, ker so bile modre. Dvojno sredstvo sem imel zanje. Najprvo sem prerezal eno od citron, ki sem jo bil nalašč za to vzel seboj, in sem si dal kapati sok v oči. Zelo me je bolelo in je škodovalo golovo tudi punčici, a sok jo oči vsaj začasno dosli bolj temno pobarval, kakor so bile pa sicer. Potem sem si namazal malo kleja pod očesne vejice, kakor bi trpel na snežni slepoti, ki povzroča cejenje iz oči. Nazadnje sem si nataknil še temne naočnike. Oblekel sem si eno od obnošenih oblek za kulije, zložil sem vso svojo evropsko opravo skupaj in jo vtaknil pod neko skalo. Morda bo prišel pozneje kdaj kak raziskovalec Tibeta na ta prelaz, bo dobil lam evropsko obleko in so bo čudil, kako je zašla v ta tako oddaljeni kot sveta.
'Dalje sledi.)
vo g. dr. Kulovca, ki se glasi: »(Minister Unutrašnjih Dela Vujičić: A što Kmetijska družba?) Gospod minister, tudi o tem bi lahko mnogo govoril. Tudi tu ste napravili prvič žc za časa koalicijske vlade na pritisk naših domačih »prijateljev« veliko napako, ker ste protipostavno razpustili odbor Kmetijske družbe samo radi iega, da ste hoteli udariti nas, ki smo imeli v odboru večino. Vlada nima nobene pravice, da postavlja društvu gerenta. Vlada ima pravico društvo razpustiti, nima pa pravice odstaviti družbenega odbora in postaviti gerenta. (Minister Unutrašnjih Dela Vujičič: Kad je predsednik družbe napustio svoju službu, sam morao da postavim gerenta!) Gospod minister, za to niste imeli nobene pravice. Kmetijska družba ima v svojih pravilih natnačna določila, po katerih si sama ureja svoje notranje zadeve. Vsaka družba oziroma vsako društvo je popolnoma avtonomno. Vladna dolžnost je, da čuva nad tem, če se potrjena pravila izvršujejo ali ne. Če vidi, da se družba ne drži potrjenih pravil, ima pravico jo razpustiti, nima pa ni-клке pravice, da bi društvu, ki je ustanovljeno po društvenem zakonu, postavila gerenta.« — Dr. Kulovec je torej govoril o večini SLS v Kmetijski družbi za časa koalicijske, to je demokratsko-radikalske samostojne vlade. Kdo je torej lagal, ali g. dr. Kulovec v skupščini ali »Kmetijski list«? In na teh dveh lažeh temelji ves članek »Kmetijskega lista« in je torej ena sama velika in grda laž, kakor jih vsak teden požirajo potrpežljivi »samostojni« do deželi.
Tabor jo znova ogrožen, tako kliče »Slovenski narod«, ker se vrši danes sod-nijski komisijonelni ogled v svrho ugotovitve, ali je Sokol I. izpolnil pogodbo z mestno občino, da ima do 21. februarja 1924 zazidati stavbišče. »Narod« bi očividno hotel, da naj bi višje oblasti omogočale Sokolu I. izvršiti svoje načrte proti sklenjeni pogodbi, oziroma preprečile, da bi mestna občina izvajala konsekvence neizpolnjene pogodbe. Tako naj se krši pogodbeno pravo v korist Sokola I. Mi pa menimo, da so v pravni državi vsi enako dolžni držati se pogodb in sprejemati nase posledice, ako jih ne izpolnijo. Sicer pa je le v interesu mesta, da se trg Tabor ne zazida po neumestni stavbi na kraju, ki je bil pogodbeno določen za park in razvedrilo prebivalstva, ne pa za vaje telovadnega društva, ki ima drugod na primernejših krajih dosti prostora za to na razpolago. Mestno ! prebivalstvo zato pričakuje, da se zadeva reši nemoteno po predpisih prava, ne pa po željah privatnega društva, ki so gola kaprica in nasprotujejo javnim namenom mesta.
Liberalni Janez. ^Slovenski narod« se Je čutil poklicanega z neumnim zafrkavanjem kritikovati govor štajerskega poslanca Andreja Bedjanića o razmerah v aaši armadi, češ, da so to nazori kranjskega Janeza. Naš liberalni Janez iz Knafljeve ulice se zgraža nad tem, da se je poslanec Bedjanič zavzel za primerno znižanje vojnega proračuna, ki požira velik del naših državnih dohodkov. Liberalni Janez bi torej rad, naj bi se za vojsko še več trošilo, ker menda komaj pričakuje trenutka, da bi se razvnelo zopet svetovno klanje v prid Curchillovemu petrolejskemu trustu ali Morganovem koncernu. Mar naš Janez ne ve, da se je Pašič, ko je sklenil izdajalski pakt z Mussolinijem, pohvalil po vseh režimskih listih, da je s tem zasigural trajni mir in si zagotovil iskreno prijateljstvo z Italijo? Cemu tedaj tako velika armada? Če se je nadalje poslanec Bedjanič v svojem govoru izjavil za miroljubno politiko v smislu Društva narodov, ali ni s tem izjavil isto, kar je izjavil minister Ninčič ob opetovanih prilikah? Liberalni Janez pa želi, naj bi kar cela država štrlela samih bajonetov, ne za vojsko zoper Italijo, ampak zato, da bi režim pod zaščito ogromne armade lahko nemoteno uganjal svojo korupcijo. Kadar pa bi res prišla potreba braniti domovino, se bodo vsi ti režimovci prvi poskrili po raznih pisarnah, intendancah in bolnicah ali pa po liferantskih komisijah, kjer se da dobro szaraditk, dočim bo kranjski Janez izpolnjeval svojo dolžnost v strelskih jarkih. Tisti patriotizem, ki se najbolj usti, je, kakor dokazuje izkušnja, najmenj vreden. Toliko v pojasnilo liberalnemu Janezu, ki je krstil štajerskega Andreja za kranjskega Janeza.
Črnomelj. Na praznik sv. Jožefa je sklical gospod Pucelj javen shod v Laknerjevi dvorani Okrog njega so je zbralo do deset njegovih pristašev in govornik je bil v zadregi, da »o ne bo izplačalo imeti shoda. Iz te zadrege »o ga rešili pristaši SLS, ki so do zadnjega količka napolnili dvorano. Ves govor gospoda Puclja je obstojal iz otepanja ostrih očitkov, ki so mu leteli od vseh strani, tako da je sam priznal, da je v dvomu, jeli ta shod SKS ali SLS. Nato je povzel besedo kaplan gospod Kos, ki je v kratkih besedah orisal pogubno dolo SKS za Slovenijo, napore Jugoslovanskega kluba za eplošen blagor ljudstva in končal »hod t: Bos živi SLS, Bos iivi dr. Korošca. In
dvorana je odmevala viharnih aplavzov na SLS in njenega prvoboritelja. Ste videli gosp. Pucelj? V Črnomlju vam pšenica še niti ne zeleni, kaj še, da bi vam šla v klasje.
Prijet morilec.
Zagreb, 21. marca. (Izv.) Danes zjutraj ob pol 1. je neki stražnik zalotil suml jivega človeka, ki je nosil nahrbtnik. Od vedel ga je na policijo, kjer so dognali, da je preoblečen narednik. V nahrbtniku so našli razne drobnarijo in pa račune na ime trgovca t. drobnarijo Kclkovića iz Nove vasi št. 26. Polici ja je takoj uvedla preiskavo in dognala, da jo Kelkovič izginil. Aretirani je priznal, da je snoei ob 9. zvabil Kelkovića v Jezuitsko ulico št. 2 in ga tam v sobi in-ženerskega odseka ubil. Nato je šel v Kel-kovićevo trgovino in jo izropal. Danes popoldne so našli Kelkovićevo truplo. Ropar jo prvotno izjavil, da so piše Avgust Gom-berg in da je iz Maribora, pozneje je pa dejal, da se piše Avgust Rumpelj.
—	Županski tečaj v Cerkljah. Opozarjamo na županski poučni tečaj v Cerkljah pri Krškem, ki bo prihodnjo nedeljo, 30. marca t. 1. Tečaj se prične takoj po prvem cerkvenem opravilu ob pol 8. zjutraj in se nadaljuje eventualno po drugem cerkvenem opravilu, a ne popoldne, kakor je bilo zadnjič pomotoma navedeno. Določeni so trije predavatelji: dva uradnika in vojaški strokovnjak. Udeleže naj so predavanj in pouka tudi bližnje občine Poseduje Štajerske. Zato prosimo občinske zastopnike, da agitirajo med seboj za kar najštevilnejšo vdeležbo. — Županska zveza.
—	Vprašanje pokojuin in dravinjskih doklad vpokojeneev državne žeJcznice. Na svojo tozadevno interpelacijo je prejel poslanec Gostinčar naslednji odgovor železniškega ministra: — Gospod poslanec! Čast mi je odgovoriti Vam na Vaše vprašanje, katero ste mi blagovoliii poslati preko predsedstva narodne skupščine v zadevi regulacije pokojnin in draginjskib doklad vpokojencem državne železnico v Ljubljani. Vpokojeneev bivše državne železnice ima dvoje vrst: Vpokojence, ki so bili redni člani pokojninskih skladov in ki d-»nes uživajo redno pokojnino tega fonda.
ijence, takozvane miloščinarje, ki niso
redni člani pokojninskih skladov, in prejemajo miloščino v višini 50 odstot. tiste pokojnine, katero bi prejemali, ako bi bili redni člani pokojninskega sklada. Število takih vpo-kojencev-miloščmarjev je majhno .vsega skupaj 500. Tem vpokojencem je po odloku ministrskega sveta točka 2. od 4. januarja 1924 odrejena dnevnica v iznosu 2 dinnrja. Med temi vpokojenci se nahajajo uslužbenci, ki so bili v službi dalj in manj časa in je za sedaj nemogoče odrediti večjo pokojnino, ker se ne ve, na podlagi česa je bila pokojnina odmerjena v dobi, v kateri je bila njihova pokojnina odrejena. Kar se tiče železničarskih invalidov in oseb, ki prejemajo pomoč za nesposobnost po nesrečnih slučajih, vodi o njih seznam Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Prevedbo osebja na dinarske plače po Д. maju 1021 je izvršila uprava južne železnice. Vsem uslužbencem vpokojencem pred
1. majem 1921 je odrejena peuzija na podlagi kronske plače, a upokojenim uslužbencem po 1. maju 1921 na podlagi dinarske plače. Razliko izmed ene in druge pokojnine predvideva zakon o draginjskih dokladah. V kolikor razsodišču dopuščajo finančne razmere, se vodi račun o tem, da se bedno stanje upokojenih uslužbencev popravi in da se jim pokojnina zviša. — Minister saobračaja: dr. Ko-jič, 1. r.
—	Slovenski naseljenci v Maeedoniji so
v najhujši bedi. Milo prosijo pomoči. Dobrotna srca se prosijo, naj se jih usmilijo in jim pomagajo. Darove sprejema Dobrodelna pisarna (Ljubljana, Poljansi nasip,, 10).
—	Sokol brea staroste. >Narodni dnevnik« poroča, da je dr. Vladimir Ravnihar odložil svoje mesto kot starosta »Jugoslovauske-ga sokolskega savezac. Razlog za to je v političnih sporih v sokolskih vrstah in bo o njih odločala sokolska skupščina.
—	V katero kategorijo se uvrsti selski poštni sluga? Selski poštni sluga sc uvrsti med zvaničnike in se jim bo vpošlevaln tudi doba, ki so jo odslužili kakor selski pismo-noše od 21. leta starosti dalje. Vsem pa se bo štela službena cjoba šele od leta 1910. dalje, ko so postali z dekretom nastavljeni selski sluge. — Služba začasnega poštnega sluge se bo po novi pragmatiki vpoštevala od 21. starostnega lela dalje.
Nova omejitev priseljevanja v Združene države. Poslanski zbornici v Washinglonu je predložen nov zakonski načrl, s katerim se omejuje priseljevanje v Združene države na 2 odstotka sedanjega števila posajneznih narodnosti, ki prebivajo v Združenih državah.
—	Trjjovlnnka evijeUka v Jugoslaviji In-teresirani krogi v Jugoslaviji pripravljajo veliko akcijo za ustanovitev trgovinskega letalskega brodovja. Lani ustanovljeni Aeroklub
' šteje doslej 6000 članov ter ima svoje krajevne odbore domalega že po vseh večjih mestih. Letos sc uvede prvi letalski dan — najbrže na god sv. Elije. Ta dan bod'o aeropiani obiskali vsa večja mest;«, vršila se bodo predavanja. zbirali prispevki in člani. Vsem občinam se pošlje poziv, da sprejmejo v prora-
čun primerne postavke v podporo avlatike Aeroklub je v dogovoru z industrijskimi podjetji, da sc ustanovi tovarna za letala pod naslovom delniške družbe. Ako dogovor ne bo uspel, bo Aeroklub še fetos sain ustanovil delniško družbo iz »Svojih članov; temeljna glavnica bo znašala 10—15 milijonov dinarjev, a delnice bodo po 100 Din. Se tekom letošnjega leta se skliče aviatični kongres male antante, na katerem se sprejmejo sklepi za osamosvojitev teh dežela v produkciji letal.
—	Letošnji občni zbor Aerokluba se vrši 30. t. m. v Belgradu.
—	Preskrba zapuščene dece v Splitu. Splitsko policijsko ravnateljstvo je vse dečke, ki so se doslej potikali po Inki in ulicah, zaposlilo v tamkajšnjih tovarnah To jc pa le začasna preskrba, kajti dečke oddajo na ladje, da sc izuče za mornarje, kar je za Dalma-tinca najnaravnejši in najlepši poklic.
—	Palača Osrednjega urada za zavarovanko delavcev v Zagrebu. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu jo razpisal natečaj za osnovo in načrte lastne palačo, v kateri ho nameščen tudi zagrebški okrožni urad za zavarovanje delavcev. Za skice znašajo nagrade 30, 25 in 20 tisoč, za načrte 60, 40 in 30 tisoč dinarjev.
—	It, helgrajske^a občinskega sveta. Belgrajski občinski svet je te dni razpravljal o ponudbi Mlinarske zadruge, da zgradi v Belgra-
I du veliko moderno pekarno, ki bi mogla takoj proizvajati po 15.000 k$r kruha dnevno, kasneje pa po 60.000 kg. Zadruga zahteva, da ji občina v gornjo svrho odstopi veliki kompleks zemljišča mod Sarajevsko in Železniško ulico. Občinski svet je zaenkrat zahteval od Mlinarske zadruge, naj predloži natančnejše poboje in načrte. — Dalje je v belgrajskem občinskem zastopu na dnevnem redu razprava o pravilniku za pokojninski zaklad občinskih uradnikov in uslužbencev. Opozicija zahteva, naj imnjo do pokojninskih prejemkov enako pravico zakonski in nezakonski otroci mestnih nameščencev. Večina to zahtevo odklanja.
—	Otvoritev telefonske centrale z javno govorilnico v Toplicah pri Novem mostu. Pri pošti in telegrafu Toplice pri Novem mestu je bila dne 1. marca t. 1. olvorjena telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet z omejeno dnevno službo.
—	Odbor ssa Mnlgajev spomenik v Gnšta-nju je sprejel sledeče uadaljne prispevke od gg. nabiralcev: Mara Jarnovič 55 Din, Pore-kar Franc, Šoštanj, 606 Din, Ferdo Paradiž, Žužemberk, 130 Din, Franc Seničar, Prager-sko, 100 Din, Franc Mrkva, Guštanj, 300 Din, Karol Dolenc, Železniki, 20 Din, Cilka Iglič, Vrhnika, 20 Din, Helena Vauhnikova, Hoče, 155 Din, nadalje je darovala jeklarna Jurija grofa Thurnskega na Ravnah-Guštanj 500 Din in gozdna uprava Vincenca grofa Thurnskega na Ravnah-Guštanj 500 Din. Preje 15.425 Din, sedaj 2386 Din, skupaj 17.811 Din.
—	Razne tatvine in goljniije. Iz drvarske koče Lavrenčiča na Platu jc bilo ukradene več obleke in perila v skupni vrednosti do 800 Din. —
V	Za Lazu nad Tolminom se jc izvrSilo več lovskih tatvin. V zadnjem času so lovci in lovski čuvaji prepodili več lovskih tatov, vendar pa jih niso mogli ujeti. Glasom poročil sc tam lovske tatvine vedno bolj občutno množe tako, da divji lovci skoro več polove ln postrele, kot najemniki lova.
—	Policija je aretiral nekega Nemca, ki je prodajal in razpečaval ponarejene kolke. Ta mož jc imel tudi več pomagačev, ki so bili tudi ▼ državnih službah in so kot taki izrabljali zaupljivo mesto in goljufali s ponarejenimi državnimi vrednostmi. —
V	Veliki Nedolji so izsledili nekega posestnika, katerega dolže, da je razpečaval ponarejene kolke in razne monopolskc trakove, kakor za cigaretne papirčke in drugo. Baje jc mož inUmen prijatelj nekega znanega tihotapca in goljuia Petra Ne-mcca, ki je bil aretiran v začetku tega meseca v Ljubljani.
p Volivni shodi na Tržaškem. Na praznik sv. Jožefa se je vršil slovenski volivni shod v Ricmanjih. Na shod so prišli tudi fašistov-ski funkcionarji. Govorila sta dr. Slavik in dr. \Vilfan iz TrsLa. Dr. Slavika je fašistovskj tajnik prekinil, češ da med volivnimi znala ni navedel tudi fašistovskega. Dr. Slavik je pojasnil, da jo navedel za pj-imer le par voliv-nih znakov, nato je pa opisal tudi fašistovski volivni znak. S tem je bil incident poravnan. Ob zaključku sta dobila besedo fašistovski tajnik Quaranta, ki je govoril za fašizem, a zelo mirno, in občinski komisar Scialpi. ki je zaključil svoj govor z besedami: >Čas je, da se obnašamo drug proti drugemu kakor bratje.« — 18. t. m. se je vršil volivni sestanek pri Sv. Ivanu v Trstu. Motil ga ni nihče. Za nedeljo so napovedani volivni shodi v Zgo-ni.ku, Nabrežini, Jelovicah. Vodicah, na Golcu in v Sežani.
p Volivno gibanic ▼ Brkinih. Minolo nedeljo so dr. Wilfan, dr. Ferluga in Mikulelič po raznih brkinskih vaseh priredili volivne shode, ki so vsi lepo uspeli. V Podgrad sc jc pripeljal oddelek fašistične milice iz Pulja, a se je vedel nasproti ljudstvu docela korektno.
p Razpust občinskega zastopa v Podpori. Cblar.t iq razpustila občinski zaslop v Pod-gori, odstavila splošno spoštovanega župana Dominka in imenovala za komisarja narodnega odpadnika fašista Mih. Marinicha i/. Fod-sabotina.
p Kraški vodovod. Dne 14. f. m. se je vršil v Sežani občni zbor konzorcija kraškega
vodovoda. Temeljem novih, na prefekturi r Trstu potrjenih pravil je bil izvoljen nov upravni odbor. Predsednik je komenski župan Josip Žigon.
k KoroškJ deželni zbor. Koroški deželul zbor je te dni rešil proračun, ki izkazuje 106.2 milijarde izdatkov in 90.4 milijarde cjff.'-sr^iov; primanjkljaj znaša tedaj 15.8 milijarde. V pokritje te- vsote se zviša zemljiški davek in uvede par novih davščin. V razpravi so razni govorniki pritoževali, da ravna zvezna vlada nasproti Koroški po mačehovski. Soglasno so poslanci naglašali, da se nikakor ne sme več odlagati z zgradbo koroške vzhodne železnice, ki se je deželi slovesno obljubila začasa plebiscita.
š Odškodninske zahteve graške občine тл dravske naprave Minolo nedeljo se ie mudi? v Mariboru graški župan Muhitsch v spremstvu dr. Hoffmanna in dr. Orosla. Prijel je, da se dogovori 7. zastopniki mariborske mestne občine zaradi odškodnine za svoječasn« prispevanje graškega mesta v svrho izvrSitvt velikih električnih naprav na Dravi. Kakm znano, sta pred vojno na izvrSbi dravskih načrtov v Mariboru sodelovali tako graška kakor mariborska občina. Gradec zahteva seda) povrnitev svojih tedanjih izdatkov. Na nedeljski konfcrenci so mariborski in graški zastopniki sporazumno izdelali konkretne pred loge, o katerih bosta sklepala odnosna občinska odbora in pa jugoslovanska vlada.
Gospodarstvo.
Janko J o v a n :
Trgovca pogodba z Italijo.
PRAVICA DOHODA TRGOVCEV IN TRGOVSKIH POTNIKOV V SVRHO OPRAV.
LJANJA TRGOVSKIH POSLOV.
(Dalje.)
V slučaju poškodovanih plomb in znamenj ali v slučaju, da plombiranje oziroma signiranje ni izvršeno v smislu obstoječih predpisov dotične države, kjer se je to izvršilo, bo carinarnica ob priliki uvoza izvršila ponovno signiranje brez plačanja katerih koli pristojbin.
Pri uvozu vzorcev bodo plačali trgovci, potniki itd. odmerjeno carino, odnosno zasi-gurali plačanje z jamstvom v drugih vrednostih.
O izvršenem carinskem postopanju bo izdala carinarnica potrdilo s sledečimi podatki:
1. označba vzorcev, število komadov, kvaliteta itd.; 2. signiranje v svrho dokaza iden-tičnosti; 3. priznanica o plačaDi carini odnosno zasiguranje plačanja; 4. rok za zopetni izvoz vzorcev proti povračilu carine. -- Rok za izvoz blaga proti povračilu carine sme bit' najdalje za leto dni.
Ko hočejo trgovci, potniki itd. vzorce zopet izvoziti iz teritorija druge pogodbene dr-žave, morajo izvoz prijavili carinarnici in predložiti potrdilo, ki ga je izdala carinarnica pri uvozu istih. Ako jo identičnost brez sum-nje ugotovljena in rok ni prekoračen ima ca rinarnica izplačati plačano carino odnosn« podvzame potrebne mere, do se zasiguranje za plačanje carine osvobodi.
Ko bi ena pogodbenih držav katerikoli tretji državi dovolila večje privilegije, какот so ugotovljeni s to trgovinsko pogodbo, se bodo nanašali ti privilegiji tudi na drugo pogodbeno državo.
Prepoved krošnjarstva se nanaša samo na trgovce in trgovske potnike, opremljene s predpisano legitimacijo, ki imajo pravico no siti s seboj samo vzorce, a se ne nanaša na producente same, ki izvažajo proizvode hišne industrije. V Sloveniji ,je več hišnih Industrij, katerih izvoz se ui nikdar vršil s posredovanjem trgovine, ampak so dotični producenti izvažali izdelke v svrho direktne vezi s kon-zumenti v tujini. Oni niso samo prodajali blaga, ampak tudi izvrševali popravila pokvarjenih predmetov, torej je imelo njihovo poto-vanjo namen dela v tujini. To ae nanaša posebno na lesne izdolke, kar so n. pr. rešeta, sita, sodčki itd. Ker sc s to industrijo preživlja ca. 8000 rodbin, je velikega ekonomskega in socijalnega interesa, da Italija dovoli svobodno krošnjarjenje našim podanikom, ki se bavijo s hišno lesno industrijo. Kakor so na eni strani naši podaniki krošnjarili na itali. janskem, tako so na drugi strani tudi Italijani (Režijam) prihajali v naše kraje, kjer se jim je istotako dovoljevalo izvrševati popravila. Na podlagi tega ima tudi naša država dovoliti italijanskim podanikom, ki se bavijo t hišno industrijo, da morejo s takimi proizvodi svobodno potovati iu jih prodajati nc samo trgovcem, ampak tudi konzuniontom in jim dati tudi pravice izvrševati popravil« predmetov svoje hišne industrije. Producenti iz vrste hišne industrije, ko potujejo v tujino, morajo biti opremljeni s predpisanimi polnimi dokumenti, a razen tega še r legitimacijo politične oblasti, da se v resnici baviio r. hišno industrijo in da blaga, ki ga nosijo v inozemstvo niso nabavili v trgovini, ampak da fi to blago produkt njihovega dola.
PRAVICA ZAČASNEGA IN STALNEGA NA-STANJENJA POLEG PRAVICE DELA ODNOSNO PRAVICE IZVRŠEVATI KATEREKOLI PANOGE GOSPODARSKE DELAVNOSTI.
Podanikom kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je svobodno potovanje in pristop v vse kraje na teritoriju kraljevine Italije, kjer imajo svoboden pristop tudi podaniki kraljevine Italije. Ravnotako imajo podaniki kraljevine Italije pravico potovanja in pristopa v vse kraje na teritoriju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, kjer imajo tudi podaniki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev svoboden pristop. Za potovanje iz ene države v drugo morajo biti potniki opremljeni s potnimi listi, izdanimi v smislu predpisov, iržave, kateri potniki pripadajo.
Podanikom kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je dovoljeno nastaniti se ali začasno ali stalno v kakem kraju teritorija kraljevine Italije, bodisi da se nastanjenje vrši v svrho zdravljenja, odnosno turistike, opravljanja privatnih poslov, bodisi da se nameravajo nastaniti v svrho opravljanja trgovskih, obrtniških, industrijskih poslov, dela ali katerekoli panoge gospodarske delavnosti. Ravnotako imajo podaniki kraljevine Italije pravico stalnega ali začasnega nastanjenja, bodisi da se nastanjenje vrši v svrho zdravljenja, odmora, turistike, opravljanja privatnih poslov, bodisi da se nastanijo v svrho opravljanja trgovskih, obrtniških ali industrijskih poslov, dela v podjetjih druge države ali katerekoli panoge gospodarske delavnosti.
(Dalje sledi.]
Ing. M. A-c. — Praga:
še o našem mlekarstvu.
Je nesporno, da je reja živine ena izmed glavnih panog vsakega kmetijskega gospodarstva sploh a prav posebno pa malih in srednjih kmetij. To dejstvo se prav jasno kaže tu na Češkem. Čedalje bolj se kažejo posledice agrarne reforme ravno v smeru produkcije namreč, da na isti površini razdeljenega veleposestva na mal in srednja gospodarstva se manjša rastlinska produkcija a to absolutno in relativno, med tem ko postaja produkcija v prvi vrsti goveje živine čim dalje večja in intenzivnejša. Vsesplo^ao se opaža dejstvo, da gravitira posebno malo in srednje posestvo v pretežnem delu k živinoreji in da je prav tu omenjenim vrstam gospodarstev vir rentabilnosti, ki mora biti v emi-slu privatnogospodarskem vsikdar merilo v vsem poljedelskem gospodarstvu. Z živinorejo je v najtesnejši, nujni zvezi vprašanje rentabilnosti skrajno potrebnega mlekarstva pri nas v Sloveniji.
Poglejmo si katerokoli posestvo, večje, manjše, ali čeprav samo kočarja, vidimo, da brez živinoreje ne obstoja niti eno. Saj mu je živinoreja vir gnoja, katerega potrebuje za uspešno pridelovanje rastlinskih pridelkov, živina mu predstvalja sredstvo za izvedbo najtežjih del na polju in pri vozu in končno mu reprezentira kapital, ki je izmed vseh panog najbolj labilen; vzrejeni kos odproda in vnovči v razmeroma najhitrejšem času še drugi glavni produkt živinoreje — mleko. Ker potrebuje vsako gospodarstvo, ki hoče stati na zdravi podlagi, vedno primerno množino kapitala, je jasno, da mora biti s tega stališča najbolj cenjen oni produkt, ki ee razmeroma lahko in hitro vnovči in to jO — mleko s prvini svojim glavnim pro-ouivtom surovim maslom. Širi, to je drugi glavni mlečni izdelek, nam že predstavljajo pridelek, ki se manj hitro vnovči, toda to v direktnem stiku s kmetovalcem ne prihaja v poštev, ker ga on (v ogromni množini) ne izdeluje sam, ampak proda mleko, odnosnfl smetano, če si posneto mleko pridrži doma v krmilne svrhe. Zato nam tudi iz gospodar-skoupravnega stališča mleko predstavlja predmet, ki se mora od vsakega gospodarja v polni meri vpoštevati in poizkušati ga na vse možne načine pospeševati in razmnožiti. Zato je velika dolžnost vseh za to poklicanih faktorjev, da ravno tej panogi našega gospodarstva posvečajo največjo pažnjo in pozornost in jo podpirajo. Iz narodno-, in z zasebnogo-spodarskega stališča bi bila neodpustljiva na-oaka, če bi se to vprašanje zanemarjalo.
Če primerjamo s stališča živinoreje in mlekarstva Slovenijo z drugimi deli Jugoslavije, vidimo, da relativno stojimo precej visoko. Toda v splošnem moramo reči, da je se zelo, zelo veliko zanemarjenega. Naša Gorenjska še kolikortoliko zadovoljuje, toda žali-bog štajerski del Slovenije in pa Dolenjska nam v tem oziru ne nudita skoraz ničesar. Živinoreja in z njo mlekarstvo, ki je pri nas, ki smo dežela malih in srednjih posestev, glavna ali vsaj izmed glavnih vej teh kmetij, je v tako zanemarjenem položaju, da je treba pod-vzeti vse, da se tudi v teh krajih povzdigne na primerno stopnjo. Vsak bajtar ima vsaj svojo kravieo, vsak kmet dve, tri in več, a je naravnost smešno, da ponekod komaj pridela toliko mleka, kolikor ga rabi doma, večkrat niti tega ne. Zato je treba temu odpomoči in lo se da doseči na eni strani s povzdigo umne livinoreje, z izbiro dobrih dojnlc a s prlpu-ščanjem samo k brezhibnim plemenjakom, kratko vzgojevati dobro pasmo, na drugi strani pa skrbeti za dobro in točno odprodajo mleka. In pri prvi, posebno pa pri drugI nalogi je v prvi vrsti poklicano naše zadrugarstvo, da tu stori v polni meri svojo dolžnost Ljud-
stvo je treba organizirati in ga strokovno izobraževati s predavanji, tečaji Itd.
V tem oziru nam lahko druge napredne države služijo za vzor. Posebno Danska, ker so tam razmere kar se tiče lege in pa veli-kosti posestev zelo sllčne z našimi. Je znano, da je začelo dansko kmetijstvo po prusko-danski vojni propadati Posebno huda in nepremagljiva kriza njihovega oni čas žitni-narskega poljedelstva, se je pojavila v 80. letih, ko se je začelo uvažati v Evropo ameriško žito. Cene so padle pod polovico. Danec ni mogel konkurirati. Toda po zaslugi izvrstnih strokovnih organizacij in globokega zadružnega smisla danskih kmetovalcev, so svoje produkcijo preorijentiral v živinorejsko smer in sicer v prvi vrsti pospešujejo mlekarstvo. Vsi, od države pa do zadnjega kmetovalca so storili svojo dolžnost In danes? Danska je klasična dežela umne flvnoreje in umnega mlekarstva in danski kmet — med najpremožnejšimi! Ko je letos v začetku marca predaval tu v Pragi na »Zemljedelskem tednu« prof. kodanjske zemlj. visoke šole Jespersen o živinoreji in mlekarstvu na Danskem, je izrekel pomembne besede: >Je velika zmota, če se misli, da imamo pri nas na Danskem res vse od narave najboljše pogoje za tak razvitek živinoreje. Saj je več kot dve tretjini naše zemlje prav malo rodovitne, saj so klimatične razmere pri nas celo dosti neugodne. Toda kruti pritisk propadanja naših kmetij nas je k temu prisilil. In pri celem tem velikem in dosti trpkem delu nove usmeritve naše poljedelske produkcije je odneslo venec zmage naše — zadružništvo, ona globoka zavest sotrpljenja in sopomoči.«
Tako na Danskem. Švica, Nemčija Nizozemska in ne v poslednji vrsti Čehoslovaška so nam vzgledi, da'se z umno živinorejo in mlekarstvom da povzdigniti blagobit kmetijstva, kar je na koncu tudi v eminentnem interesu države same, saj edino nezadolžen, premožen kmetovalec lahko redno poravnava svoje dolžnosti napram davčnim oblastim.
Še eden moment je, ki sili v ospredje vprašanje povzdige živinoreje in mlekarstva v Sloveniji, špecijelno po Štajerskem in Dolenjskem. To je stalna vinska kriza, ki se vleče že od prevrata sem in ki bo po mojem mnenju tudi stalno — trajala. Politični in mednarodni položaj je danes pač tak, da je težko zamisliti trajno izboljšanje tega kakor žareče oglje žgočega vprašanja. Ko bomo videli, da ne gre, da vinogradi ostajajo trajno nerentabilni, bo treba vsekakor preusmeriti naše poljedelstvo. Naj se začne že sedaj s povzdigo živinoreje in mlekarstva! S tem še ne rečem, posekajte vinograde in zasejte travo za koše-nice in pašnike. Ne, ker vem kaj je tradicija pri našem vinogradniku, pa tudi ni stvarne potrebe za to, vsaj posebno na Dolenjskem, — predstavlja površina vinogradov razmeroma zelo majhen del celega posestva, če prav je bil žalibog, do sedaj skoraj edini denarni dohodek gospodarju.
Je treba zalo med ljudstvo, poučevati, združevati. Naj se ustanavljajo živinorejske zadruge, naj vznikajo mlekarske zadruge, k vsemu je treba razlage, šole, pouka. Naj bo stremljenje vseh povzdigniti v Sloveniji živinorejo in mlekarstvo, ker tu je zakopano blagostanje, katerega si vsak želi. Od Gospodarske zveze, matice našega produktivnega zadružništva pa je vse hvale vredno, da res pojmuje svoje poslanstvo med našim kmet-skim ljudstvom, kar je zopet ponovno dokazala z ustanovitvijo nove zadružne ndekarne v Novem mestu. Sem prepričan, da je to velik korak našega dolenjskega ljudstva k spoznanju, koliko razmeroma lahko dvigljivega kapitala je v dobri živinoreji in umnem in smotrenern mlekarstvu.
g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi notirajo žitu sledeče cene: pšenica 332.50 Din, koruza 247.50—255 Din, pšenična moka št. 0 500—520 Din, št. 2 440 Din, št 6 325 Din, št 7 260 Din, št. 7 K 245 Din; otrobi 220 Din. — Tendenca nespremenjena.
g Italijansko - jugoslovanska trgovinska zbornica ▼ Milanu. Dne 19. t. m. se je v posvetovalnici trgovske in Industrijske zbornice v Milanu vršilo ustanovno zborovanje Itali-jansko-jugoslovanske trgovinske zbornice.
g Uvoz stekla iz Jugoslavije v Avstrijo je znašal v zadnjem četrtletju preteklega leta okrog 1000 met. stotov napram 5 met. sto-tom povprečno četrtletno leta 1921.
g Cene živini na tujih trgih. V A v s t r i j i so se zadnje dni cene živini dvignile od okrog 500—1000 a. K pri kg ter so notirale: voli I. 15—17.000, II. 13—14.500, III. 12—13.400, krave 11—14.500 a. K za kg žive teže. Debeli prešiti 22— 26.000 a. K, mesnati 23—26.000
а.	K. — V Češkoslovaški: ovčje meso 7—17 Kč, telečje 10—15 Kč, kozje 5—10 Kč, prešičje 12.50—13.50 Kč, voli I. 10—13 Kč, krave II. 8—11 Kč kg. — Italija: voli I.
б.20	lir, II. 5.60 lir, III. 4.20 lir za kg žive teže; krave I 5.70 lir, II. 4.70, III. 3.70; teleta I. 9.50 lir, III. 7.80 lir za kg žive teže.
g Svetovno žetev. Londonski »Grain*, Seed nad Oil Reporter« je prinesel statistiko svetovne žetve za 1. 1923., katero ceni na 479,077.000 kvarterjev (957,188.000 meterskih stotov). In sicer odpade od tega ua Evropo Ј50,800.000 met. stotov, na Ameriko 428 milijonov 204.000 met. stotov, na Azijo 110 mi-IijoDOv met. stotov, na Afriko 31,825.000 met. stotov in Avstralijo 36,858.000 met. stotov.
g Semenj v Milanu. V Milanu se vrši mednarodni vzorčni semenj od 11. do 27. aprila 1024. Prospekte za semenj je dobiti v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
g Za pobijanje nelojalne konknrence. V času od 24. aprila do 2. maja t L se vrši v Rimu mednarodna konferenca za pobijanje nelojalne konkurence.
g Carinski dohodki V tretji dekadi februarja meseca so znašali dohodki carinarnic 39 milijonov 616.454 dinarjev, kar pomeni napram prejšnji dekadi zmanjšanje za milijon dinarjev. Največ dohodkov je imela carinarnica v Zagrebu (8 milijonov 24.092 dinarjev), potem Ljubljana (3 milijone 831.257 dinarjev) in Belgrad (3 milijone 434.814 dinarjev),
g Obtok bankovcev ▼ Češkoslovaški je
znašal 15. t. ra. 8.051 milijonov češkoslovaških kron.
BORZA.
Zagreb, 21. marca. (Sklep.) Pešta 0.12—0.14. Italija 8.485—8.515, London 349.50-852.50, New York 81.10-82.10, Pariz 4.195-4.245, Praga 2.855— 2.385, Dunaj 0.1142-0.1162, Curih 14.08—14.18. -Valute: dolar 80.50.
Curih, 21 marca. (Sklep.) Berlin 151, Italija 24.70, London 24.90. New York 578.25, Pariz 29.90, Praga 16.75, Dunaj 0.008175, Belgrad 7.10.
lj Preskrba Ljubljane z elektriko. Pod tem naslovom vabi društvo Inženirjev v Ljubljani na javen shod v nedeljo, dne 23. marca, v hotelu »Union«. Na shodu bo govoril o vprašanju elektrifikacije Ljubljane predsednik »Elektre« vseučil. profesor dr. Vidmar. Mnenja smo, da forum, ki si ga je izbralo društvo inženirjev, ni najboljši. To vprašanje naj naj-preje razmotrivajo strokovnjaki na javnih anketah. Zakaj tega inženirsko društvo ni storilo na svojih sestankih, nam ni umljivo. Razpravljati pa o strokovnih vprašanjih, ki jih je treba strokovno razčistiti, na javnih shodih pred nepoučeno množico, bi moglo stvari več škoditi kot pa koristiti, ko je znano, da doseže na takih shodih najboljši uspeh tisti, ki zna za množico najbolje govoriti. Trditev, da diskusijski večeri, ki jih je prirejalo katol. akad. starešinstvo v Akademskem domu, niso bili dostopni vsem, ki se za ta vprašanja in-teresirajo, ni točna, kar je razvidno iz vsakokratnih objav v »Slovencu«. Najbolj zainteresirani krogi, kot n, pr. občinski svetniki ljubljanski, ter prav posebno razni strokovnjaki so bili večkrat ustmeno ter tudi pismeno povabljeni, med njimi tudi g. inž. dr. Vidmar, ki se pa z mnogimi drugimi diskusijskih večerov ni udeležil.
Ij Stanovanjsko oblastvo I. stopnje ▼ Ljubljani poživlja hišne posestnike in upravitelje hiš ter najemnike stanovanj, naj nemudmiia naznanijo uradu imena vseh onih strank, ki imajo v Ljubljani najeta stanovanja, a jih ne uporabljajo redno, bodisi, da sploh ne žive v Ljubljani, bodisi, da samo včasih bivajo v Ljubljani, po večini in stalno pa izven mesta. Istotako naj prijavijo imena onih podnajemnikov, ki so po smrti najemnika ostali v stanovanju, ne da bi jim bilo etanovanje dodeljeno od stanovanjskega urada. Nadalje opozarja stanovanjsko oblastvo I. stopnje hišne lastnike ln najemnike na čl. 13. stan. pravilnika, ki govori o dolžnosti prijave izpraznjenih stanovanj. Hišni lastnik ali njegov namestnik mora obvestiti stanovanjsko oblastvo takoj, čim zve, da se izvestno stanovanje iz prazni, ali v 24 urah po najemnikovi izselitvi, če mu to prej ni bilo znano. Lastnik stanovanja mora takoj obvestiti stanovanjsko oblastvo tudi, če se preseli iz svoje hiše ali iz enega njenih delov. Prav tako mora najemnik takoj pismeno obvestiti tudi stanovanjsko oblastvo, čim zve za vzrok svoie selitve, potem pa javiti oblastvu tudi dan svoje izselitve najkasneje v 24 urah pred izselitvijo. Dolžnost prijave ob izselitvi obstoji tudi za dele stanovanj, ki tvorijo celoto (člen 20., poslednji odstavek) in kjer polagajo zaščiteni podnajemniki najemnino neposredno lastniku. Ker tako hišni gospodarji kakor tudi najemniki zanemarjajo dolžnost priglasitve izpraznjenih stanovanj in ta malomarnost otežuje poslovanje stanovanjskega urada, bo moralo stanovanjsko oblastvo I. stopnje v bodočih primerih zoper malomarne hišne posestnike in najemnike uvesti kazensko postopanje v smislu čl. 21 stan. pravilnika. — Kazni so zelo občutne, zato naj ta opozoritev zadostuje.
lj Umrli so v Ljubljani: Lovro Pristavec, delavec, 31 let. — Ernest Koder, čevljarski mojster, 68 let — Josipina Kosmatin, novoro-jenka, 5 ur. — Leopold Markič, uradni eluga, 56 let — Josip Kruppan, elektromonterjev sin, 10 dni. — Vlasta Kolb, hči orožnlškega narednika, 8 let
lj Nevaren slepar. Ljubljanska policija je izsledila nevarnega sleparja in tatu, ki je ogo-ljitfal
in osleparil že več domačinov pod raznimi pretvezami. Izdajal se je za trgovca, trgovskega potnika in drugo, samo da je imel večje zaupanje in kredit Pečal ee je ta možakar tudi z razpečevanjem ponarejenih 6 Din bankovcev, pri čemer so ga tudi zalotili. Posrečilo pa se mu je, da je pobegnil preko meje, kjer bo gotovo nadaljeval svoj goljufiv posel.
lj Sumljivi ljudje. V zadnjem času м vrše
rožni predrzni in tlobro preračunani vlomi in tatvine, ki zahtevajo gotovo tatinsko prakso in ru-
tino. Znane Je, da je bilo povodom raznih prilik v naši vladarski rodbini amnestiranih tudi več takih hudodelcev in vlomilcev, ki te pomilostitve niso razumeli in kradejo sedaj še bolj previdno, kot »o kradli preje, Vsled tega se opozarja občinstvo т svojem lastnem interesu, da take sumljive eksistence, o katerih se ne ve, kako se preživljajo, označi policiji, da jim preišče obisU, kajti ravno taki so najbolj nevarni, imamo že slučaje, ko so tatovi in vlomilci sami priznali, da sc omogočajo vlomi in tatvine baš radi velike popustljivosti napram starim zločincem, ki pritegnejo in izšolajo mladi tatinski naraščaj. Policija sama potrebuje v tem oziru pomoči od občinstva, ki jo mora т lastnem interesu podpirati. Ne gre tu za ovaduštvo in izdajstvo, gre pa za to, da se pošteni ljudje obvarujejo škode, ki jim jo povzročajo na rokovnjaški način ljudje, ki žive brez dela na stroške dela drugih. —
Po s?etu.
—	Za katoliško vseučilišče v Milanih
Mesinski nadškof Angelo Paino je daroval te. dni za katoliško univerzo presv. Srca v Milanu 100.000 lir. Enako vsoto je daroval vseučilišču v Messini, ki se nahaja v težkih denarnih stiskah.
—	Katoliško visoke šole. Tačas je na svetu deset katoliških vseučilišč: V Lovanju, Freiburgu, Dublinu, Washingtonu, Quebecu, Montrealu, Santiagu (Chile), Buenos Airesu, Manili in Beyrutu. Katoliške fakultete so v Parizu, Lilleu, Lioneu, Tolosi, Angersu, Ge-orgtovvnu in Saint Louisu.
—	Zborovanje Katoliškega šolskega dru« štva sekovske škofije. Dne 19. t. m. se je vršilo v Gradcu letno zborovanje Katoliškega šolskega društva sekovske škofije. Društvo šteje 119 župnijskih in 179 desetniških skupin. Število članov znaša 33.920, od tega v Gradcn 2364. Dohodkov je imelo društvo lani 102 milijona 896.917 Ka ter 96,924.159 Ka stroškov, prebitek znaša tedaj 5,972.758 Ka. Društvo že 24 let vzdržuje v Gradcu vzorno lastno petraz-redno ljudsko šolo, v katero je naval tako velik, da je sprejemanje učencev vedno že zaključeno koncem šolskega leta. Šolske oblasti so šoli že opetovano izrekle priznanje.
—	Proračun mesta Bratislave. Proračun bratislavske mestne občine za 1. 1924.—25. izkazuje 51,260.994 Kč stroškov in 39,274.027 Kč dohodkov; primanjkljaj v okroglem znesku 12 milijonov kron pokrijejo s 150 odst. ob-škilili dokladami.
—	Podržavljcnje šolskega nadzorstva na Češkoslovaškem. Češkoslovaška vlada je te dni predložila parlamentu novelo k šolsko-upravnemu zakonu, glasom katere se krajevna in okrajna šolska nadzorstva podržavijo.
—	Poroka bolgarske diploinatinje. V Lon donu se je te dni vršila poroka hčerke tamkajšnjega bolgarskega poslanika Slancijonova z lordom Aleksandrom Muirjem. Stancijova je veljala kot prvi ženski diplomat v Evropi ter je bila tri leta tajnica svojega očeta, kasneje pa prva tajnica bolgarskega tajništva v Was~ hingtonu. Kot diplomatična tajnica in tolina-čica se je vdeleževala skoro vseh konferen' od 1919 dalje.
—	Prolesor in njegov dijak. 171etni srednješolec Mario Riva v Bergamu je 20. t. m. na ulici z revolverjem streljal na svojega 61-letnega profesorja Marianija, ker ga je bil v šoli kaznoval. Krogla je profesorja le lahno ranila. Takoj nato je dijak obrnil revolver proti sebi in se ustrelil v glavo. Bil je na mestu mrtev.
—	Sedemdesetletnica velikega Slovana* Veliki Slovan, ki so mu posvečene naslednje vrstice, ni sin večmilijonskega slovanskega naroda Dr. Arnost Muka je sin zatirane Lužice, kateri je posvetil vse svoje sila Jubilant dr. Muka stoji v vrsti orih lužiških glasnikov, ki so narod obudili ter sejali vanj seme slovanske zavesti. Dne 10. t. m. je dostojno proslavil dr. Arnosta Muko ves lu-žiški narod, za katerega je slavljenec vse svoje žive dni deloval in še deluje. Dr. Muka je velik prijatelj tudi nas Slovencev ter se nas v svojih člankih večkrat spomni. Zato se ga spominjamo i mi z željo, da bi mu dala nebesa še dolgo delovati za njegov narod in slovanstvo in da bi dočakal sad svojega truda. Naš jubilant je prepotoval peš vso Lužico, da se je tako najbolje seznanil z ljudi in njihovimi šegami in navadami. Proučeval je narodno poezijo, narečja in vse to pozneje porabil v svojih spisih. Sad tega potovanja so zbirke pesmi, številni članki v »Časopisu Matice Srbske«, ki jo je povzdignil do ugledne revije. Dr. Muka je najboljši poznavalec srbskega jezika in je svoje znanje v tej smeri objavil v nemško spisani knjigi >Historische und vergleichende Laut- und Formlehre der Niederserbischen Sprache«. Knjigo je založilo lipsko Društvo kneza Jablonovskega. V dopolnilo te učene knjige je spisal še >Dol-nolužišky slovnik«, čigar prvi zvezek je 1 Zr dala Petrograjska akademija znanosti I. 1921 (izdaja se je zakesnila zaradi svetovne vojske in ruske revolucije). — Drugo delo »Statistika Srbu« z dobro zemljepisno karto je pokazalo edino pravo sliko, kako razširjen je srbski jezik, ki so ga nemške statistike umetno zmanjševale. Dr. Mulca je prepotoval tudi one pokrajine, v katerih so nekdaj živeli Srbi ter zbiral spomenike na ia del slovanske zemlje. Dragoceni sad svojih preiskav je objavil v >č. M. S.< ln v posebni knjigi >Pri-noški k staviznam (povestnici) prenemčenych slron Dolenjeje Lužicy<, ki je obenem tih*
ler temeljita obtožba germanizacije v Do- j
lenji Lužici. — Leta 1001 se je napotil Muka na poziv Krakovsko Akademije znanosti v {.iineburg (Glinj), da bi proučeval spomenike iz življenja Slovanov, ki so se obdržali Se do 2. polovice XVIII. stoletja. Sad svojega truda je objavil v poljščini pisanem delu: ; Slovani v vojvodini Lineburški«. Muka je med prvimi lužiškimi literarnimi meceni: izdaja ljudsko knjižnico, literarni listi >Lužica« ter gledališko knjižnico za Gorenjo in Dolenjo Lužico. Bil je poverjen poleg drugega tudi z redakcijo zbranih spisov prvega velikega lužiSkega pesnika Ilandrija Zeilerja, kar je v vsakem oziru odlično izvršil. Zaradi svojega odločnega domoljubja je postal dr. Muka narodni mučenik. Nemci so ga preganjali, obdolžili veleizdaje, nakar je bil obsojen na večmesečno ječo in denarno globo. — Bog ga ohrani še mnogo leti
—	Pariški stadion. Gradba novega olimp-sfcega stadiona v Colombes pri Parizu dobro napreduje. Tribune iz železobetona so žo zgrajene; pokrivajo 32.000 kvadratnih metrov in imajo prostora za 60.000 oseb. Porabili bo za-Dje več kot 300 ton jekla. Glavna tribuna in maratonska tribuna merita vsaka po 11860 kvar dratnih metrov in imata vsaka prostora za 10.000 gledalcev. Ostalih 40.000 sedežev se nahaja na dveh tribunah ob koncih stadion1.. Pod glavno tribuno je prostor za garderobo, za okrepčevalnice, za 50 telefonskih postajic in 1,12 telefonskih naprav. Paviljon, ki je služil v starem stadionu za restavracijo, je namenjen časnikarjem. Stadion je 350 metrov dolg in 250 metrov širok. Z žlindrastim prahom posuta tekalna proga gre 600 metrov naokoli in jo 8 metrov široka. Ban'a je rožnatordeča iu se dobro prilega zeleni barvi ruše v sredini stadiona. Skok s palico in skok v daljavo se bosta vršila pred glavno in maratonsko tribuno, skok v višino, metanje diska in metanje kopja pa pred obema končuima tribunama. Izven stadiona so nahajajo prostori za tenis in pa plavalnica, 50 metrov dolga Lu 18 metrov široka; globina znaša 1.6 do 5 metrov. Okoli in okoli plavalnice je tribuna za več tisoč gledalcev. Za dovoz posetnikov Iz Pariza v Colombes je že sedaj prav dobro poskrbljeno. Med Colombes in Argentenil bo posebna postaja, imenovana 2-postajališče Olimpski stadione. Že 1. aprila bodo začeli obratovati električni vleki in bodo ua uro prepeljali lahko •213.000 do 25.000 ljudi.
—	Za nekatero ljudi je denar v samo ne-ftrečo. Lansko leto je zadel mehanik P. v C. Trebovi v efektni loteriji avtomobil, ki je bil vreden 150.000 čK. P. jo avtomobil prodal, pustil delo ter začel živeti in uživati. Z zadnjimi ^sočaki se je odpeljal na Dunaj, kjer je bil v družbi malopridnih žensk okraden. Ko je hil tako prišel ob ves denar, je obupal in si vzel življenje. Ostavil je vdovo z dvema otročiče-ma v največji bedi. — Možu se je bila izpolnila srčna želja, da je zadel glavni dobitek, a ravno ta dobitek je bil njemu in njegovi družini v največjo nesrečo.
—	Gradba ladij 1923. Leta 1023 so zgradili na vsem svetu 701 trgovsko ladjo, regi-sterton 1,643.181. Anglija je obdržala prvo mesto, s 645.651 tonami, kar pomeni okoli 40 odstoL novozgrajenih ladij. Na drugem mestu je Nemčija s 358.273 tonami; potem Unija 172 Usoč 817, Francija 96.644, Japonska 72.475, Italija 66.523, Holandija 65.632. Napram lelu 1922 so zgradili za 824.000 ton manj, in sicer Anglija za 385.000, Nemčija 217.000, Francija 88.000. Rekordno leto je bilo 1919 s 7,145.000 tonami.
—	Kongres avstrijskih političnih prega-Bjanccv. Letos ob 10 letnici izbruha svetovno vojne prirede kongres vsi oni, katere je avstrijska vlada preganjala radi političnega mišljenja, jih internirala ali vtaknila v ječe. Kongres se vrši meseca avgusta v Ljubljani.
—	Za odvažanjc snega je izdala dunajska mestna občina letošnjo zimo nad 30 milijard avstrijskih kron (okoli pol milijarde naših kron).
Občni »bor društva sr. Elizabet« bo jutri, v
He-leljo 23. marca ob pol 5. popoldno v Marijaui-sču. Pred občnim zborom bodo ob 4. v kapelici li-tanije. Spored: 1. nagovor predsednika; 2. poročilo lajnice; 3 poročilo blagajničarkc; 4. slučajnosti. — Vabijo se vse delavne članice ia duhovni voditelji iu vsi člani osrednjega sveta, da se zbora udeleže v kar najobilnejšem številu. Pravlako se tudi fskrc-uo vabijo podporno članice in dobrotniki družbe. Pridite prijatelji krščansko ljubezni!
>V«njomnoet<, društvo duhovnikov ljubljanske škofije ima svojo odborovo sejo v sredo dno 28. marca ob 3. uri popoldne v župnlšču sv. Jakoba. Vsi odborniki vljudno vabljeni. Vaziiol — Predsednik.
Ljubljanski pevski zbori, povei in povke! V ! Pondeljek zvečer pride v Ljubljano koncertirat mariborska Glasbena Matica s svojim izvrstnim zborom. Naša dolžnost jo, da ljube gosto pozdravimo na kolodvoru in v velikem številu posotimo njihov koncert v Unionu. — Odbor Zveze slovenskih Pevskih zborov.
Redni občni ibor ^Strokovno zveze javnih tameščeneov« se vrši dno 25. marca ob 8. popoldne v kleti konsumnega društva, Kongresni trg 2. Vabijo se vsi člani! Odborova seja ie nocoj ob 8. v islem lokalu. — Odbor.
Predavanje v društva »Soča« v Ljubljani. — fianes v soboto 23. t. m. predava v salonu pri '-cvu g. dr. Vojeslav Mole o zelo podučni temi ln
sicer: »Pomen arheoloških izkopin.« Pričotok ob 1K)1 9. url zvečer. Vstop vsakomur prost.
IL dekliška meščanska šola ▼ Ljubljani
(Šišku) priredi v nedeljo, 23. L ra., ob treh popoldne šolsko predstavo v prid Podmladka rdečega križa.
Kranj. >IzobT.iiRralno ln zebavno društvo Kranj« priredi v soboto dne 22. marca ob 8. uri zvečer in v nedeljo ob 4. url popoldno kmotsko žaloigro »Užitk&rjl«; spisal Alojzij Remec. K obilni udoležbl vabi odbor.
Orel Šiška priredi v nedeljo, 23. L m., igro »Dom«, štiridejanka z mešanimi vlogami. Vstopnice se dobe v predprodaji v samostanu. V torek ponovi igro »Užitkarji«. — K obilni udeležbi vabi odbor.
Orel v Preddvoru nad Kranjem priredi na praznik Marijinega Oznanjenja dne 25. marca ob 3. url popoldne v društveni dvorani s sodelovanjem orliškega krožka iz Kranja telovadno akademijo z zanimivim vzporedom. — Vljudno vabimo.
Lovski večer. Z namenom, da se čimbolj gojc stiki med zeleno bratovščino in nje pripadniki. bo prirejal odbor tS1oy. lovskega društva* predavanja in družabne zabave. Tako neprisiljeno zabavo priredi dne 5 aprila pri pogrnjenih mizah v dvorani tukajšnje kazine. Poleg originelne godbe, petja, komičnega prizora pride do svojih pravic tudi neizbežna lovska l.itinščina. Vstop prost.
Zadruga brivcev, frizerjev in lasničarjev v Ljubljani sporoča si. občinstvu, da ostanejo brivnice na praznik 25. t. m. celi dan zaprte. — Načelstvo.
Nabavljalna zadruga uslužbencev drž. železnic priredi svoj 2. letni občni zbor dno 25. marca ob 9. uri v salonu restavracije »pri Levu« z običajnim dnevnim redom. Dostop imajo le člani proti članski izkaznici.
Koncert. Danes v soboto sc vrši v kavarni »Evropa« koncert dravske godbe. Začetek ob 9. uri zvečer. Vstop prost.
Socialni vestnik.
PRESKRBA UBOŽCEV IN HERALCEV.
Društvo »Dobrodelnost« jc ali še bo razposlalo vsem okrajnim glavarstvom, občinskim in župnim uradom sledečo okrožnico:
Ena največjih socialnih potreb pri na* je preskrba ubožcev in hiralcev. Stari onemogli ljudje, ki nimajo svojega premoženja, so večkrat prepuščeni največji bedi. so v nadlego občinam, sosedom in samim sebi. Potikajo se po tujih hišah, polegajo po šupah in hlevih, in večkrat tam tudi — umirajo. To je za reveže same nedostojna preskrba za starosi in za nas vse nečastna zadeva.
Ustanovitev ubožnic in hiralnic1 je ena naših največjih in najnujnejših potreb. Nekaj taki' naprav imamo v Sloveniji, a veliko premalo.
Vsaka občina pa sama zase ne more ustanoviti svoje ubožnice. Zato priporočamo in prosimo, naj se združi skupaj po več občin, da ustanove skupno ubožnico. To so lahko občine celega okrajnega glavarstva, ali le okrajnega sodišča, ali tudi manjšega okrc:"ic.
Najprimerneje bi bilo, da bi vzela v roko to zadevo p. n. okrajna glavarstva, dn gi poklicani činitelH (občine, župni ura-!:) pa naj bi pomagali in pospeševali.
V kočevskem okr. glavarstvu se je na iniciativo glavarstva samega ustanovilo društvo za zgradbe in vzdrževanje ubožnice in hiralnice posebej za kočevski in posebej za ribniški sodni okraj
Društvo »Dobrodelnost* v Ljubljani, ki ima nalogo pospeševati dobrodelne naprave po vsej Sloveniji, si dovoli poslati pravila teh dveh društev tudi Vam — z lepe prošnjo, da bi blagovolili pospeševati ustanovitev takega društva v Vašem okraju.
Podpisano društvo bi bilo hvaležno, če bi se mu blagovolila ustanovitev društva naznaniti,	Društvo »Dobrodelnost«.
Upravičenosti te prošnje in potrebe takih zavodov ni traba šele utemeljevati. Čc bi še kdo želel imeti pravila takega društva, jih lahko dobi v »Dobrodelni pisarni«. Želeti je, da bi se poklicani krogi tej prošnji tudi res odzvali. Kakor smo doznali, jc okrajno glavarstvo v Novem mestu akcijo že vzelo v roke. Tudi okr. glavarstvo v Murski Soboti se jo že odzvalo. Nnj bi jima sledila še druga!
nalašč zato. Začeti je treba.« — Vso dr. Ope-kove knjige se naročajo v Prodajalni KTD (Ničman) v Ljubljani. Cene: >Brez vere« 6 D.; »Za resnico« 10 Din; >0 dveh grehih« 12 Din; »Začetek in konec« 16 Din; »Velika skrivnost« 18 Din; >0 ljubezni« 16 Din; »Kam greš?« 10 Din; »Vstajeujo duSe« 28 Din. Po pošti stane vsaka knjižica 1.50 Din več,
pr Obisk pevskega zbora Glasbene Matice is Maribora mora pomeniti za Ljubljano kulturni dogodek; saj je mariborski pevski zbor prvi slovenski izvenljubljanskl koncertni zbor, ki nastopi v naši sredi s celotnim samostojnim koncertnim programom. Naj l>o ta koncert kulturna vez med obema največjima slovenskima mestoma, v katerih naj so vsa slovenska kultura vzporedno in z idealnim tekmovanjem gojL Saj bo to lo ua skupim korist in čast našo razmeroma mlade nacionalne kulture. Spored, katerega so nastavili Mariborčani za Ljubljano, obsega celo vrsto izvirnih slovenskih umot-nih zborov, izmed katerih se nekateri prvokrat pojo na ljubljanskem koncertnem odru. Venec umetnih zborov je prepleten s pestrimi našimi narodnimi pesmimi raznih naših krajev. Kot posebnost sporeda moramo omenit' to, da pojo Mariborčani več kot polovico moških zborov. To pa jo tudi naravno, saj so moški glasovi v mariborskem zboru kar najodličnejšo zastopani. Vse naše koncertno občinstvo vabimo, da v največjem številu poseli ta koncert ter s Sterilnim posotom izreče svoje priznanje kulturnim delavcem na naši severni državni meji, katero priznanje pa oni vsled svojega umetniškega pojmovanja v polni meri zaslužijo. Vstopnico v Matični knjigarni.
pr I. iimotnostna razstava v Kranju v dvorani Narodne čitalnice. Slike akad. slikarja Franja Kopača. Otvoritev razstave v nedeljo, dne 23. marca ob 11. dopoldne. Razstava ostane odprta do torka, dne 25. marca, dnevno od 9. do 12. in od 14. do 17. ure. Vstop prost. Prostovoljni prispevki se hvaležno sprejemajo v prid dijaške kuhinje v Kranju.
Narodno
DRAMA.
(Začetek ob 8. uri zvečer ) Sobota, 22. marca: cCEZAR IN KLEOPATRA« (premiera). Izven.
Nedelja, 23. marca: .CEZAR IN KLEOPATRA« — Izven.
Ponedeljek, 24. marca: Zaprto.
OPERA.
(Začetek ob pol 8. uri zvečer.)
Sobota, 22. marca: «MANON«. Red B.
- Nedelja 23. marca: »CARMEN«, ljudska predstava. Izven.
Ponedeljek, 24. marca: Zaprto.
Ljudski oder.
Nedelja, 23. marca: »Stric v Toplicah«. Noviteta. Veseloigri. v štirih dejanjih. Začetek ob 4. pop. Predprodaja vstopnic danes cel dan v Nabavljalni zadrugi (Ljudski dom) in zvečer od 5. do 7. ure ter v nedeljo od 10. do 12. ure dopoldne in popoldne od 2. ure naprej do začetka predstave v pi sarni Ljudskega odra.
Cerkveni vesfrik.
c Vprašanj« prihodnjega cerkvenega koncila Lisfci so zadnje čase poročali, da se bo leta 1926. otvoril cerkvcni koncil. Iz avtentičnega vira doznavamo, da ta namera res obstoja, da pa ni verjetno, da bi bile ogromne priprave za vesoljni cerkveni zbor že 1. 1926. končane. Treba je pomisliti, da bo zboru prisostvovalo 900 diecezanskih in 600 titulamih škofov, od katerih pa pripelje vsak s seboj enega kar.onista, enega teologa in enega tajnika. torej vsega skupaj okoli 6000 oseb. Že preskrba stanovanj za fako množico zahteva velikih predpriprav, kaj še ostale stvari. Kakšne odločitve sv. očeta o tem, kdaj se vrSi
koncil ali se sploh vrši, sploh še ni. Pač pa je sv. oče odredil, da se uredi arhiv zadnjega (vatikanskega) ccrkvcneg« ihoKv.
Učiteljski" vestiilkT
Uvaževanju vreden slučaj! Lansko leto ja umrl v Ljubljani neki oče-vdovec. Zapustil je eno hčerko, ki je učiteljica in še 5 nepreskrbljenih dečkov, obiskujočih še šolo. Skrbeti mora sedaj zanje edina opora, to je sestra učiteljica, ki pa je v službi v kamniških hribih na šoli, oddaljeni od železniške postaje 8 uro peš-hoda. Da bi mogla biti dečkom v pomoč irt vzgojo, je obšla že vso šolske kapacitete, ki naj bi ji pomogli do službo v mostu ali vsaj v bližnji okolici — pa vso zastonj! Povsod pol-, no izgovorov in tako so dečki sedaj že drugo leto brez očeta, brez matere, brez sestre — prepuščeni žalostni usodi. In vendar bi ji lahko pomagali! Koliko je v Ljubljani učiteljic, ki nimajo tako težkih skrbi, ki še niso služj bovale na deželi, imajo pa seveda le srečno protekcijo na škodo drugih, ki so, kakor kaže gornji slučaj, bolj uvaževanja vredue. Izgovori na Belgrad prav nič no držijo. Ministrstvu bi bilo potrebno samo opisati dejanski položaj iu gotovo nima tako zakrknjenega srca, da bi predlogu, ld bi ga stavili v Ljubljani, ne ugodil. Tudi imamo v Belgradu moža Slovenca, ki bo kot referent za šolstvo v Sloveniji sigurno pomagal, saj je sam sin učiteljske družine in ima smisel za socialno pomoč. Zato, gospoda iz prosvetnega oddelka, stavite samo tozadevni predlog — in šlo bo.
Da паз nc izgubijo! Za božične praznike je bilo dobilo učiteljstvo kot rjuhe velike tiskovine v izpolnitev, dasi so šolske oblasti imele že prej za vsakega učitelja svojo osebno popisnico. Pisali in pisali smo v upanju, da bo poslej mir vsaj en čas. Pa so jo zopet stuh-tali pri zeleni mizi. Šc niso minoli trije meseci, že smo dobili nove naloge: Spišite vse učiteljstvo, ki je služilo in šc služi od prevrata na šoli! In zopet smo morali odložiti pravo pedagoško delo ter brskati po arhivih, rubricirali, šteti, pisati itd. Pa ko bi sedaj bil konec tega pisarjenja! Ministrstvo prosvete jc sedaj poslalo nova uverenja, ki jih nekateri imenujejo »odrešenja«, in ne bo dolgo, ko bomo morali zopet pisati, ker se belgrajske in ljubljanske rubrike nc bodo vjemale. Sv. Birokracij pa res še ne bo umrl. Dan za dnem je hujši!
d Udružonje dalmatinskih akademičara, Ljubljana. Na redovitoj glavnoj skupštini dne ,16. ov. mj. bio je izabran slijedeči odbor: — predsednik: Karadžole Josip, stud. ing., podpredsednik: Vragolov Niko, cand. ing., tajnik I.: Meichsner Fr., stud. ing., tnjnik IL: Erceg Rudolf, stud. med., blagajnik: Zegura Luka, stud. med. — Odbornici: Franulovič Petar, stud. med., Culič Kalisto, cand. iur., Pant Eugen, stud. med.
Naji-coejše in najnovejše obleko za dame ln gospode dobite samo. Selenb. ul. o. Gričar & Me-jaČ.
Kar Vi potrebujete, je Elzafluld. To pravk domače sredstvo prežene Važo bolečiuel Poizkus-na pošiljka 27 Din Lekarnar Eug. V. Foller, Donja Stubir.a, Elza trg št. 184, Hrv.
MeteoK'ologičRo poročijo,
t.tubflnna 306 m n. in. v№.
Normalna barometerska višina 736 mm.
t. H. vati a	moto v mm	iorino-inutot t C	ihleroncp v C	Nebo, y ctror1	f ram
20. 3. •Л h	/33 8	24	0-3	d. obl. vzb.	
21 3 7 li	Ш-1	4'9	oe	oblftč.	—
31.,3. 4 h	<34 9	6-7	0-6	oblač.	
aanEiegiiassieaKffuesiesanesaBiBRUisesBSBBiaBtsiaBBaBKfaEEaatiUBaiBeeHB. ииршшккиаи & &
®	Cersat ljudska šziiafa	|
A ■
U ■
pr Za po3tni čas in za Veliko noč kupujte, zaso in za svoje prijatelje dr. O p e k o v e knjige, zlasti zadnjo, Vstajenje dnše. >Domoljub« je ocenjujoč to knjigo zapisal to-le, vsega uvaževanja vredne besede: »Vzemite in prebirajte, polagoma in po malem! Kakor iskro bodo padalo iz te zakladnico nadnaravne misli, katerih so naša srca tako potrebna. Posebno ]>ri-poročamo knjigo družinam kot duhovno berilo. Današnje družine — tudi tiste, ki se štejejo za krščanske — so le prevečkrat tako pogreznjene v materijo, dobiček in svoj lastni jaz, da vse nadnaravno in večnostno sproti usahne ln se zaduši. Malo skupue.ga duhovnega branja po večerni molitvi bi tako dvignilo po delu, trpljonju pa, žal, ludi po neizkorcni-njenih strasteh zmučeno duše! Vsakdo bi našel svoje zrno. Naj bi se po naših družinah vpeljalo tako desetminulno skupno duhovno branje, iu dr. Opekove knjige bi bilo kakor
S ffl
a
M KI i* B №
S B
H
BI И H
m
s
ft! HI
a a a
a
Uredili pi-ol. Dr. Ivam Oraletiauer. lO acvesslcov broširanih 200 Din vesano	ЗОО Шп
Posamezni zvezki 20 Шаг, vez. ЗО Din
Zvezki obsegajo! L Narodne pripovedke. —'' Jurij Kozjak. — Domen itd. II. Jurij Kobila. — Tihotapec. — Klošterski žolnir. ■— Grad Rojinje. — Goiida. III. Deseti brat
—	Nomški valpet. IV. Cvet in sad — Koz-lovska sodba. — Dva brata. — V. Sosedov sin. — Med dvema stoloma itd. VI. Doktor Zober. — Tutfomer. VIL Lepa Vida. — Lipe.
—	Pipa lobaKa itd. VID. Erazem Taten-bach. — Bojim se te. — Po tobaku smrdiš itd. IX. P.okovniači. — Ponarejeni bankovci itd. X. Slovenski svetec. — Veronika De-senUka.
Handel-Maizelti. JUNAKINJA IZ 8TAJRA
(Stepbana Scluvcrlner). Prcvel dr. Josip JcrSc. 2 zvezka. Vez. Din 60.—.
Slenkievvlcz, Z OGNJEM IN MEČEM. Po. vest iz davnih let. Iz Poljščine prcvel dr. Rudolf Mole. Ilustr. izdaja. Vez. Din 120.—.
Kellermann, TUNEL. Roman. PrevcI Narte Vclikonja. Din 36.—, vez. Din 48.—
Shcehan, KRESALO DUHOV. Roman iz irskega življenja. Din 24.—, vez. Din 32.—.
Baar, ZADNJA PRAVDA. Roman. Din 20.—.
Bevk, TATIC. Povest. Opremil Tone Kralj. Din 20.—. vez. Din 28.—
Bourgct, ZMJSEL SMRTI. Roman. Din 20—.
Coloma, KRALJICA MUČENICA. Zgodovinski roman. Din 24.—, vez. Din 32—
Prcgell, ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA.
Zgodovinska povest. Din 14.—. ,
d H
9 4
ffl
K ■
a
a *
■
а »
ш ■
M
ZAHTEVAJTE CENIKE KNJIG I JugrosEovanska knjigarna v Ljubljani.
Stev. rf.
Učenec za trgovino
z meš. blagom na deželi, iz dobre kmetske hiše, * primerno šolsko izobrazbo, sc takoj sprejme. - Naslov pri upravi lista pod Itev. 1575.
Prvovrst., zanesljiva, starejša pisarniška moč
dobi takoj mesto v trgovski hiši na deželi. Zahteva se, da je v vseh pisarn, poslih dobro vorzirana, spretna strojepiska in računarica. -•Hrana in stanovanje v hiši. One, ki so imele en?ka mesta že na deželi, imajo prednost. Plača po dogovoru. -Naslov pove uprava »Slovenca« pod Stev. 1574.
ZOBOTEHNICA
*	daljšo prakso išče mesta. Govori slov. in nem. - Cenj. ponudbe z navedbo zahtev in plače pod: .ZOBOTEHNICA št 1582« na upravo.
16-letna DEKLICA z dežele icli vstopiti v kako trgovino kot UČENKA.
*	Ponudbe pod: «Zanesljlva« na upravo »Slovenca«. 1604
Inteligentna GOSPODIČNA Jšče mesta kot samostojna gospodinja. Gre k samostojnemu gospodu ali tudi k vdovcu z otroci ali k boljši rodhiiii kot opora gospodinji. Ponudbe upravi pod št. 1607
Sostanovalca
Sprejmem. — Poizve se v upravi lista pod Stev. 1602.
Čevljar^-POMOČNIK,
priden, poSlen, iSče službe. - Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod Štev. 1598.
Opekarski mojster
t dolgolet. prakso in s prvovrstnimi spričevali išče službe. Ponudbe pod ■ Opckar-nar It. 1597« na upravo lista.
NEMšČINO~FRANCO~ ŠČINO, ANGLEŠČINO
poučuje učitelj, ki jc bil dalj časa v inozemstvu. — Cena Din 3— na uro. Ponudbe na upravo pod »JEZIKI«.
STANOVANJE
velika soba in kuhinja, s pri-tiklinami, na periieriji mosta, odstopim takoj proti povrnitvi selitv. stroškov. Ponudbi pod: »Povrnitev stroškov.
Neoprcmljeno SOBO ;
iščem za svojo mater v| šentpeterskem ali vodmat-skem okraju. Plačam po dogovoru. Ponudbo na V. For-tič, HoLtcpflova ul. 5. 1605
SLAMNIKI
se sprejmejo v moderno ob- : likovanjc, belenjc in barva- j nje. Popravila svilenih klobukov se izdelujejo točno, lično ter po nizki ceni. — STEMBERC-ER, Dunajska ccsta SScv. 9.
"trgovci, pozorT
Lep trgovski lokal, s skladiščim in dvema izložbenim«! oknoma, ODDAM takoj v najem. Pogoje se izve pismeno ali osebno. K pismenim vprašanjem je priložiti znamko zn odgovor. — L. REBOLJ, Kranj.	1463
Večje posestvo
na prometnem kraju, pri postaji Novo mesto, uaprodaf. — Natančne podatke daje
J02E AUSEC, Novo mesto Stev. 269.
Mala kmetija:
{•ospod. poslopje, njive, velik sadni vrt in nekoliko gozda r. zaraščenim lesom je naprodaj. Redi sc lahko i—5 glav živine; oddaljeno je 1 uro od Kamnika v vasi Sidral. Cena zmerna. Več pove Ivan REMEC, MoSnje it 34, pošta Radoljica.
POZORI
MESO pitanih VOLOV
naprodaj po znatno znižani ceni od soboto dalje nn Pogačarjevem trgu v mesnici JESIH. — Prvovrstno ! meso kg Din 23.--. drugo-I vrstno kg Din 20.—.
JAKOB JESIH.
Bencin-motor
8 konjskih sil, v dobrnm stu-nju jc radi predelave delavnice takoj naprodaj r.a ccno 8000 Din. — Natančneje sc izve pri Produktivni zadrugi za lesno industrijo, v Celju-Lanovž.
ABSOLVENT
6 gimnazij, vojaščino prost, fSČE katcrcsikoli službe. -Gre tudi na deželo h kakemu podjetju. Ponudbe na upravo lista pod »Vesten*.
VAJENČA
* trgovino z mešanim blagom sprejmem. Bili mora zdrav, krepak dečko z do-vrSenim 5 razr. Ijud. šole. Z eaim razredom gimnazije ali mešč. šolo imajo prednost. Ponudbe na Leopold KNEZ, Radovljica. 1559
SAMOSTOJNA
KUHARICA
Sc IŠČE za Ljubljano, katera mora znati izvrstno kuhati; kuha le za 4 gospode. Rellektira se samo na tiste, ki so služile pri boljših hišah. Nastop takoj ali čez 14 dni, plača 1200 K mesečno. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 1565.
Izkušen POŠEL
fstarejši kmečki mladenič), vajen vsemu delu pri gospodarstvu, sc sprejme kot MA-JER, kjer mora pa tudi sam sodelovati. - Ponudbe pod ■»Stalno mesto It. 1460* na upravo »Slovenca«.
PAR UHANOV
fn en prstan z brilanti kupim. — Ponudbe na upravo lista pod e ZLATNINA*.
LEP, DOBIĆICANOSEN
ZASLUŽEK
tla deželi bi imel kak invalid, upokojenec ali obrtnik, ki bi hotel prevzeti proti proviziji okrajna zastopstva ali potovati za staro, dobro vpeljano zalogo prvovrstnih poljedelskih STROJEV vsake vrste. Lepa priložnost sedaj spomladi. Ijs zanesljive osebe naj pošljejo čimprej resne ponudbe pod: uDobičkanoscn zaslužek« na ■pravo »Slovenca". 1446
Hotelska in trgov. HIŠA
na najpromel. kraju Bleda, ! ugodno naprodaj. - Naslov v upravi lista pod štev. 1600.
PRODAM dve hrastovi | J№> SPALNI OPRAVI -ЗД: ter 2 JEDILNICI, hrastovi, črno politirani z brušenimi j stekli, event. tudi zamenjam za smrekove de-rke. FRANC GOLJAR, Dravlje 103, pošla Št. Vid nad Ljublj. 1599
Posodim 50.000 kron
na sigurno mesto onemu, ki mi da družinsko stanovanje: 2 sobi s pritild. in vrtom v Ljubljani, Novem mestu ali v bližini. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 1578.
Lepo~POSESTVO,
80 oralov obsegajoče, ležeče na Pohorjn, 2 uri oddaljeno od Maribora, v bližini Mariborske koče, je takoj NAPRODAJ. Cena po dogovoru. Interesenti naj se ustme-no ali pismeno oglasijo pri: Polak Francu v Sp. Hoči št. 75 pri Mariboru. 1577
~GUGALNICA
pripravna za gostilniški vrt, ccno naprodaj. - Naslov v upravi lista pod Stev. 1571.
Stroški pri »porabi bencina.
1 Ш

jЈШ
<m§
mm
rrm

Adaptira3 svoj aisIo-lreSiJor ali stabilni motor s patent.
HAG-fjemratorem.
Z Prospekt« In reference daje
$ug0'@ag
V Ljubljana : Telefon m j^m	Bohoričeva ulica 24.
Sttožki pvi »porabi oglin.
ODDAM V NAJEM
takoj radi družinskih razmer
GOSTILNO in TRGOVINO
i mešanim bluyom na prometnem kraju, eno uro od kolodv, Jarše - Mengeš, pri okr. cesti Mengeš-Vodice. I Več pove lastnik MIHAEL ZUPAN, p. Vodice. 1591
KLAVIRJE"
in HARMONIJE na obroke:
Boscndorlcr, Fftrstcr, Slein-way etc. Vso instrumente za bleh- in štrajh - godbo, strune in žice vseh vrst na debelo in drobno. ALFONZ BREZNIK, Ljubljana, Mestni trg 3 (pri magistratu). Naj-sposob. tvrdka Jugoslavije.
Če hoče3 napraviti svojim malčkom za velikonoč res veselje, kupi barvo ua plseartKe
lo z znurnko:
jar- Dve OKNI
eno 2-00 X l-80 m, drugo 1.00 X 1.80 m — porabni za dclavnico ev, verando, ccno naprodaj. - Naslov v upravi »Slovenca." pod štev. 1573.
Meščanska kc,-poročila v Kostanjevici proda približno 500 — 600 m3 še stoječega
Gozd leži tik drž. ceste pri Kostanjevici Event. ponudbe na »Nečclstvo meščanske korporacije v Kostanjevici.«
NAČELSTVO.
Рте slov, zidarska zadruga
reagira t ena zadruga z (шјвпа ziimo.
Pisarna 3 Ljubljani, TfžaS&a c. Z. - TaHul&no уаИаШо os oDJa-stteno attflpis.pflnsfn nraSSjnera Inicnirju. - FrajeUtlra In 1г-sriuic vsa a ашђгно In inJenirsKo strolio spadajoča dela.
Вг!о sulISaa.	Cens '»илкогвпСпе.
Rabljeno pisalno MIZO
dobro ohranjeno, PRODAM. — Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod Slov, 1573.
Nn veloposestvu dr. Ferd. AHcmsa bodo iz letošnje sečnje oddali pribl. 1400 m"
smrekovega lesa
na panju ali Iranko vagon,
postaja Brežice. - Ponudbe sprejema do 28. marca: Oskrbnišlvo graščine Brežice ob Savl.>	. 1557
89/99 %, garantirana, znamke Jobannisihal, nemško kakovosti, v egaliziranih sodih po 100, 250 in 300 kg
vedno v zalogi. . Ljubljana. Plačilo
Cena jako ugodna, franko skladišče rok 60 dni proti menici. Vzorci na željo na razpolago,
STANKO FLORJANCIČ, Ljubljana,
Sv. 1'ctra cesta Stov. 35-
BARAKO
za prodajo živil ima napro- j daj Grčar Mihael, Zelena jama 110, Moste.	1499
črne dežne plašče s kapuco od Din 600'- naprej, in pelerine, posebno primerne za preč. duhovščino, priporoča konlekcijska in modna trgovina
FRAN LURIĆ
Pred škofijo 19.
FRSNC НШН - hpovstvo.
Ljubljana, Galjevica 9 - pri dol. kolodvoru - izvršuje vsakovrstna nova krovsku dela s škriljem, škalco, opeko itd. Sprejema popravila raznih starih slrch. - Zaloga asbestnega Jkrilja. 12S2
Misi. podgane, ženice in ščierKl
moraio i ogiaiti. ako upovub-ljate naša premkaona erori-Bt'.a; proti mi im in podganam Din 7t0, *o ićnrko O ip га stenic« Din 10. za molje 0 Din. proti'iarćoso P in 740 Din mart proti tiicm 8 Din. mRBt proti učem v obleci 7'50 Din. [.roti mravljBm 7-50 Din, Rotor 2» ćlečonio madotev 7 Din
Posilm po povsetin. »Artes« isem. laboratorij, M. Jllnlier.
Zagreb 39, Petzlnjsua ulica 3/Ш.
ARHITEKT
in mestni STAVBENIK
Inserat! v »Slovencu!« Imajo po-polen uspeh!
Najboljši in najmodarna ši pisn ni stroj stdamosti
Ti^e Iex C o, ЕЈиВДапка
©i"£i«JiSe«» IO	Teloion 268,
Sjtecijalna trgovina vsah plsnmlSk h potreb££!n.
v
v bližini glavnega kolodvora je po ugodni ceni naprodaj. Vpraša sc pri g. stavbeniku ( J. Breucrju, Vojaška uL 16 a
Ино1<\ј, asfnJtovanja, ksilolitiia tlakovanja. — Špocijalna sredstva za izolacijo proti vlaj?i, izsušitev vlažnega zidovja, proti hišni in lesni gobi. - Mavčne plošče. - Strešna lepenka, ru-beroid, lesni cement, katran, barbolinej, asfalt, bitumen, mavec itd. itd.
Ljubljanska komercijalna družba, LJUBLJANA, Blolwcisovn cesta 18.
Ljubljana, Gosnosvetsiia c. SL 10 — Telet inter. 103. Ustanov. I. 1850 Sc priporoča za ZGRADBE vseb vrot ter izvršuje NAČRTE in PRORAČUNE.
Pozor p. n. občinstvo!
Pri nakupu epomincianekuea blaga oBlolte ei zato»o
Snoj & Modic
v palači Mastne hranilnice, kjer boste solidno z angleškim, češkim in in francoskim blagom postroženi.
Blagovi v zalogi so po
vsp1"' '^ličnih cenah od naji -:ga pa do najnižje i	c d na razpolago.
Pri .»Društvenem domu- ne Boh. Bistrici se razpisujejo
m mizarska dela.
Ponudbe je poslati do 31. marca 1924 na Župni urad nu Boh. Bistrici, kjer sc dobe tudi potrebne informacije.

Tvrdka FRANC S^ANTNER
špecijalist za ortopedična in anatomična obuvala in zaloga čevljev. Sprejema vsa naročila za čevlje po meri in popravila.
Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 1
posojila v svrho povečanja obrata IŠČE za dobo 1—3 le! indaitrijsko podjetje v Sloveniji, katero se lepo razvije ln je preobloženo z naroči!). Vredno je 4 milijone dinarjev. Nudi vknjižbo na I. mesto, 20 odstotne obres!? in soudeležbo na dobičku. — Ponudbe na upravo »Slovenca pod »Popolnoma varno in dobičkanosno«.
t* TJ
Pri revmatičen ^h
uporah!iaife za massžo prsifo
Erenyi Diana francosko Igsnie
Dobiva se povsod Varujte se t»red ^rszvrednimi potvorfeami!
Mala steklenica Din 9" — Srednja „	n 24 —
Velika n *	, 48 —
Glavno enslopsiro In zaloga:
Jagopharmacia d. d. Diana edio Zagieli, Priiaz 12.
čftajte Iti širite »Slovenec«
r

Trgovska družba Vekoslav Pele in dragov!
Ekspert 4IIBEjJANA Imoort
VEGOVA ULICA 8
G avno zastopstvo za Slovenijo in zaloga mlina „Union",
Osijek
' s Gpecerllskim, kolonlfalnlm, raatertjalnlm bia-IrOOVlR/,a aom, deželnimi, poljskimi, mlevskiml pridelki, •»»•««. lesom ln lesnimi izdelki na debelo in drobno.
Zadružna Gospodarska
Ljubljana, Miklošičeva cesta Stev. 10
(v lastni palači vls ћ vls hoteln „Union").	Telefon St. 67 in 470.
Račun postno čekovnega urada za Slovenijo Stov. 11.94S, v Zagrebu Stov. 30.080.
Podružnice: 0JAK0V0, MARIJ0R, SARAIEVO, SHM30R, SPLIT, S!3ENIX. Ekapodtura: >LED. Interesna skupnost s: Gospodarsko banko d. tL v Novem Sadu.
• Kapital ln rezerve skupno nad Din 15,000.000*—.
d® de
Ue
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardirn vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekoCem računu iu na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzno transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije.
Izdaja konzorcij >Slovenc««.

Odeovorni urednik: Franc Kremžur v Ljubljani

•luooslovanska tiskarna v Ltubliani