Št. 282 (15.384) leto U, PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Dober: dob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tei. 040/7795600 _ GORICA-Drevored 24 maggb 1 -Tei. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ i cnn im poštnna plačana v gotovm I ZJUU LIK SP®. IN ABB. POST. GR. 1 /50% CISALPINA GESTIONI..... investicijski skladi! ■ dTTiZD BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DLIKd TRŽAŠKA KREDITNA BANKA PONEDELJEK, 23. OKTOBRA 1995 ZN md spori in dolgovi Miran Starič Bleščeči jubilej Organizacije združenih narodov je v New York privabil najvecje število Voditeljev držav, z njimi pa tudi najvecje število kritikov delovanja svetovne organizacije doslej. Veličastna slovesnost ni mogla zasenčiti vprašanja dolgov, razbohotene birokracije, zapletov pri mirovnih operacij ZN in njihove neučinkovitosti. Od 185 Članic jih je najmanj polovica v sporih druga z drugo, tako da ZN pravzaprav le s težavo igrajo vlogo posrednika. Tudi sam sistem sprejemanja odločitev in omejene finančne zmogljivosti bistveno zmanjšujejo možnost uspešnega delovanja organizacije. Kljub obljubam ameriškega predsednika, da bo njegova država izpolnila vse obveznosti do »sile dobrega in branika pred zlom«, pa izolacionistiCni republikanski kongres vztrajno zavrača plačilo Več kot milijarde dolarjev dolgov, ostali veliki dolžniki pa tega denarja sploh nimajo. V teh razmerah je bilo pričakovano slavje videti bolj kot »ples po Pogorišču«. Tako je tudi Clinton, ki mu je po soglasnih kritikah vodenja svoje države za rešitev ugleda ostalo le še zunanjepolitično prizorišče, jubilej raje izkoristil za serijo Pogovorov s svetovnimi voditelji, kar je tokrat končno uspela izkoristiti tudi Slovenija. Ameriški predsednik si je za predsednika vlade »svetle točke na ^alkanu, kjer edino Pravo nevarnost predstavljajo preveč drzni kotalkarji«, kot je pred kratkim Slovenijo poi-nienoval Herald Tribune, vzel kar dobre pol ure. Drnovšku je tako po »nesporazumu« s senatorjem Dolom le Uspel veliki met, saj je °d sogovornika na račun Slovenije slišal le vrsto pohval in obljub o pomoči. Gre za izjemen diplomatski dosežek, ki ie ocem svetovne javnosti Slovenijo predstavil kot eno najuspešnejših držav v tranziciji. Vendar pa si ugled, ki ga zunaj uživa v tem tre-nutku, Ljubljana lahko zelo hitro zapravi. Tudi tako, da se na isto diplomatsko prizorišče Predstavnika iste državo pripeljeta z različni-uia letaloma. I V Somaliji ubili italijansko | zdravnico in ranili biologa RIM - V somalskem mestu Merka so neznanci včeraj s strelnim orožjem ubili italijansko zdravnico Graziello Fumagalli in ranili biologa Cristofora Andreolija, ki sta pod okriljem Caritasa delala v tuberko-loznem središCu. Kaže, da je policija že prijela enega od napadalcev, ne ve pa se še, kdo je in zakaj je so- deloval pri atentatu. Med tujimi novinarji v Mogadišu prevladuje prepričanje, da je šlo za načrtovano eksekucijo, s katero naj bi hotel eden izmed številnih nasprotujočih si klanov opozoriti mednarodno javnost, da krvavega obračunavanja v Somaliji še ni konec. Fumagallijeva je 32. žrtev nasilja v tej državi. Na 2.strani ■ Stavka novinarjev: pozitivna I ocena sindikata in polemike RIM - Ob zaključku tridnevne nim dogodkom z naglaševanjem, da stavke novinarjev, ki je po oceni sin- je pod vprašajem svoboda informi-dikata FNSI dobro uspela, se pole- ranja. Polemike pa je predvsem podž-mike niso polegle, nasprotno. V vce- gal direktor deželnih televizijskih po-rajšnji posebni noti in z nastopi na te- roCil RAI Vigorelli, ki je v vCe-leviziji in po radiu je vodstvo sin- rajšnjem, večkrat ponovljenem uvod-dikata ponovno utemeljevalo upra- niku ostro napadel stavko in FNSI. vicenost tako ostrega protesta, kljub Njegove izjave so izvale številne pro-relevantnim politično-parlamentar- teste iz novinarskih vrst. Na 2. strani NEVVVORK / ZAČETEK PROSLAV OB 50-LETNICI OZN Clinton za pregon teroristov, Jelcin prali bohotenju Nata Ruske čete v BiH samo pod okriljem Varnostnega sveto NEW YORK (dpa, Reuter) - Včeraj so se zaCele slovesnosti ob 50-letnici Organizacije združenih narodov, ki jim prisostvuje več kot 180 državnikov z vsega sveta (na sliki AP z leve Clinton, Boutros Gali, portugalski predsednik Do Amaral, Jelcin in Chirac). Prvi govornik, Bill Clinton, se je zavzel za skupni mednarodni nastop proti tistim, ki po koncu hladne vojne ogrožajo svetovno prizadevanje za mir in svobodo, in s tem mishl terori- ste, pred katerimi da ni nihCe veC varen. Obljubil je, da bodo ZDA izpolnile svoje obveznosti do ZN, saj tej organizaciji dolgujejo dobro milijardo dolarjev (40% vseh dolgov), a svojih obveznosh ne poravnajo, ker je kongres ustavil plačilo prispevkov. Clinton je priznal, da svet potrebuje Združene narode in optimistično zaključil: »Naslednjih petdeset let in naprej lahko računate na ZDA.« Ruski predsednik Boris Jelcin je poudaril, da ruska vojska v mirovni operaciji v Bosni in Hercegovini ne bo sodelovala pod poveljstvom Severnoatlantske zveze, in kritiziral naCrte o širitvi Nata na evropski vzhod. »S svojimi Četami smo pripravljeni podpreti operacijo, ki bo nadzirala izvajanje mirovnega sporazuma, a pod pogojem, da bo imela mandat Varnostnega sveta ZN,« je dejal Jelcin. Po njegovem imajo ZN premajhno vlogo pri odločanju o reševanju krize v BiH. Na 5. strani RIM / ODGOVOR MANCUSU Kvirinal tudi uradno zavrača vse obtožbe RIM - Predsedstvo republike je včeraj izdalo uradno sporočilo, s katerim odgovarja na hude obtožbe, ki jih je proti predsedniku Scalfaru (na sliki) izrekel odstavljeni minister Mancuso. Kvirinal pojasnjuje, da ni nikoli vplival na pravosodno ministrstvo, naj zahteva sodni postopek proti Finiju in Berlusconiju, in tudi ne na odbor (predsedoval mu je Mancuso), ki je preiskoval znano afero o Cmih fondih Sisdeja. Pojasnilo predsedstva republike pa ni utišalo ostrih političnih polemik, ki jih je sprožila desnica z nezaupnico Dinijevi vladi. Berlusconi in Fini imata, kot kaže, že kandidata za Dinijevega naslednika in to naj bi bil nekdanji predsednik republike Cossiga, ki je v senatu polemično in žolčno napadel levosredinsko koalicijo. Nekateri v Kartelu svoboščin upajo, da bodo Berlusconijevo in Finijevo nezaupnico Dinijevi vladi podprli tudi poslanci Stranke komunistične prenove. Slednja vsekakor odločno zavrača desničarsko ofenzivo, a je mnenja, da so takojšnje volitve neizogibne. Tajnik DSL D’Alema svari pred nevarnostjo politične krize, ki bi se rodila izven parlamenta, ter poziva Dinija, da v primeru zavrnitve nezaupnice takoj odobri zakon za enake možnosti v volilni kampanji (tako imenovani ”par condicio"). Na 2.strani Danes na športnih straneh Korak naprej Juventusa V italijanski nogometni A ligi je Juventus z zmago proti Padovi naredil korak naprej, medtem ko je Milan delno zaustavila Vicenza. Uspešen je bil tudi Udinese, ki je doma premagal Torino. Stran 9 Triestina na vrtni lestvice Z zmago (2:0) proti vodilni Ternani na domaCem igrišču je Triestina prevzela vodstvo na skupni lestvici. Stran 9 Sovodenjci brez zastojev Sovodnje so v promocijski ligi premagale še Staranza-no (2:1) in tako ohranile prvo mesto na lestvici. Juven-tina pa se je morala zadovoljiti z neodločenim izidom proti San Luigiju (2:2). Na Proseku se je v 1. amaterski ligi derbi med Primorjem in Zarjo konCal brez zmagovalca (2:2). Vesna je igrala brez gola s Forgario. Stran 10 in 11 Poraz lllycaffeja V italijanski košarkarski Al ligi je Illycaffe doma izgubil proti milanskemu Stefanelu s 86:103. Milančani so bili za Tržačane pretrd oreh. Stran 12 Tragično boksarsko srečanje Ring je terjal še eno življenje. Mladi filipinski boksar Marvin Corpuz je umrl po dvoboju z Alanom Llaneto. Stran 13 FORMULA 1 / Z ZMAGO V AIDI Shumocher drugič svetovni prvak Beneffon vodi konstruktorski naslov AIDA - Z osmo letošnjo zmago v Aidi na Japonskem si je Nemec Michael Schumacher na Benettonu tudi uradno prislužil letošnji in sicer drugi zaporedni naslov svetovnega prvaka formule 1, čeprav manjkata še dve dirki do konca sezone. Za Shumacherjem so se uvrstili Coulthard (Williams-Renault), Hill (Williams-Renault), Berger (Ferrari), Aleši (Ferrari) in Herbert (Benet-ton-Renault). Odprt je še boj za letošnji konstruktorski naslov: tudi v tem primeru je na vrhu lestvice Schumacherjev Benetton-Re-nault, ki ima 21 točk prednosti pred William-som. Na tretjem mestu je Ferrari. Na 13. strani TOTOCALCIO 1XX 12 X 11X 1X11 Dobitki: 13 - 2.734.500 lir 12-177.200 lir RIM / URADNA IZJAVA PREDSEDSTVA REPUBLIKE NOVINARJI / PO TRIDNEVNI STAVKI »Scalfaro ni nikoli vplival na pravosodnega ministra« »Natolcevanja in strupena podtikanja zelo škodijo demokraciji« Za sindikat je bil odziv dober, nove polemike in kritike Sindikat novinarjev poudarja, da je v igri svoboda informiranja RIM - Potem ko je predsednik Oscar Luigi Scalfaro že v soboto zavrnil vse obtožbe odstavljenega pravosodnega ministra Filippa Ma-cusa, je predsedstvo republike vCeraj izpodbilo obtožbe, ki jih je minister vključil v pismeno besedilo, a ne v govor, ki ga je potem imel v senatu. Kvirinal je za to priložnost objavil uradno izjavo, ki se zaključuje s Scalfarovim opozorilom, da natolcevanja in neutemeljene strupene puščice močno škodijo svobodi in demokraciji. Mancuso je v besedilu, ki ga je pred sejo senata razdelil novinarjem, odkrito obtožil Scalfara nezakonitih pritiskov na pravosodno ministrstvo, češ naj izda dovoljenje za sodni postopek proti Gianfrancu Finiju in Silviu Berlusconiju. Oba politika sta bila osumljenja žalitve predsednika republike. Kvirinal sedaj pojasnjuje, da je Scalfaro že maja leta 1993 pozval tedanjega pravosodnega ministra Giovannija Consa, naj sam, in torej brez predhodnega mnenja državnega poglavarja, oceni umestnost dovoljenj za sodni postopek. Končna odločitev pripada parlamentu, zato tudi v primeru Finija in Berlusconija Scalfaro ni vplival na pravosodnega ministra, kot natolcuje Mancuso. Odstavljeni minister je v pismenem posegu nadalje obtožil Scalfara, da je nezakonito vplival in posegel na zaključke preiskovalnega odbora o upravljanju fondov tajne službe Sisde. Odbor, ki mu je predsedoval prav Mancuso, je preveril, da so notranji ministri (med njimi je bil tudi Scalfaro) izkoriščali te fonde izključno v institucionalne ter ne v zasebne namene, kot so nekateri sumili. To tega zaključka je kasneje prišlo tudi rimsko tožilstvo, potem ko je tudi sam Scalfaro večkrat povedal, da se ni nikoli osebno okoristil s fondi protiobveščevalnih služb. Mancuso, ki je bil sodnik, je po opravljeni preiskavi res seznanil predsednika republike z odborovimi sklepi, piše v noti Kvirinala, a je šlo le za vljudnostno potezo, ki ni imela nobenega vpliva na zaključke omenjenega odbora. Dini: Vlada gre svojo pot Desnica že »dvori« Cossigi RIM - Poslanska zbornica bo najbrž v sredo in v četrtek razpravljala o nezaupnici vladi Lamberta Dinija, ki so jo predložile stranke desnosredinskega zavezništva, O poteku razprave bodo danes sklepali predsedniki poslanskih skupin, ki bodo morda že imeli pred sabo tudi nezaupnico Stranke komunistične prenove. V vsakeni primeru bo šlo za popolnoma ločena politična dokumenta. Ministrski predsednik Dihi je medtem že začel pisati govor, ki ga bo prebral v zbornici, novinarjem pa je dejal, da vlada nadaljuje po' začrtani poti. V to jo poziva tudi tajnik DSL Massimo D’Alema, ki je označil za popolnoma nesprejemljive pozive Diniju, naj odstopi pred parlamentarno razpravo o nezaupnici. D’Alema seveda pričakuje, da bo zbornica zavrnila ofenzivo desnice in da bo Diniju omogočena odobritev "par condicio", finančnega zakona in morda še nekaterih institucionalnih reform. Kartel svoboščin pa je skoraj navdušen nad govorom, s katerim je nekdanji predsednik republike Francesco Cossiga v senatu žolčno napadel Dinijevo vlado in levosredinsko koalicijo, ki jo podpira. Silvio Berlusconi ne izključuje možnosti, da bo Cossiga prej ali slej postal eden od voditeljev desnosredinske koalicije in celo kandidat za predsednika vlade. Gre za človeka - je dejal lastnik Fininvesta - ki ima za sabo zelo bogate izkušnje in od katerega lahko država pričakuje še velike podvige. RIM - Tridnevna novinarska stavka, katere se je udeležila pretežna večina novinarjev, se je zaključila, polemike v zvezi z njo pa se še zda-leka niso polegle. V včerajšnji posebni noti vsedržavni sindikat novinarjev FNSI ugotavlja, da je stavka uspela, za kar gre zahvala novinarjev, ki so se kljub razburljivemu in kočljivemu političnemu dogajanju odločili za tako oster protest. Prav zaradi zelo relevantnega politično-parla-mentarnega dogodka se je precej direktorjev raznih medijev obrnilo na federacijo s predlogom, da bi začetek stavke prenesli za en dan. Vendar pa je vodstvo sindikata po poglobljeni razpravi sklenilo, da vztraja pri TERORIZEM V SOMALIJI / V ATENTATU RANJEN NJEN KOLEGA Umorili italijansko zdravnico MOGADIS - Zločinska roka je včeraj vzela življenje italijanski zdravnici Grazielli Fumagalli, ki je pod okriljem Caritasa delala v edinem somalskem tuberkoloz-nem centru. Njeno truplo so včeraj z letalom, ki ga je dala na razpolago Evropska unija, prepeljali v kenijsko prestolnico Nairobi, kjer zdaj leži v bolnišniški mrtvašnici. Ob napadu na pokojno je bil ranjen njen pomočnik, biolog Cristoforo Andreoli, ki so ga sprejeli v nairobijski Aga Khan Hospital, da bi ga po potrebi podvrgli kirurškemu posegu. Kdo in zakaj je streljal nanju, še ni znano, domnev pa je več. Eni navajajo preprosto banditst-vo, drugi osveto iz verskih razlo- gov, tretji maščevanje enega od somalskih nasprotujočih si klanov, češ da je zdravnica z vso petčlansko zdravniško ekipo vred bila na strani enega od njih, in tako naprej. Zgodilo se je v mestecu Merka, ki leži kakšnih sto kilometrov južno od Mogadiša. Fumagallijeva, ki se je rodila pred 52 leti v Casa-teju Novo pri Comu, kjer je prebivala s starši, je z Andreolijem, zdravnikom Siyadom Hasanom, bolničarjema Gaetanom de Vito in Franco Vergani, logistom Stefanom Comadom in upravno uslužbenko Abebo Comand negovala za jetiko zbolele paciente (400 odraslih in 50 otrok - nadaljnjih 1.600 malčkov pa zdravijo na do- mu), ko so v bolnišnico ločeno vstopili štirje moški, ki so pred-tem na nerazumljiv način prelisičili oboroženo stražo. Eden od njiju je imel pod srajco skrito pištolo, s katero je trikrat ustrelil v italijansko zdravnico in naključno ranil v čeljust biologa Andreo-lija. Po napadu so se nemoteno oddaljili s terenskim vozilom. V Mogadišu so nekaj ur pozneje sporočili, da je policija prijela domnevnega morilca. Slo naj bi za približno 30 let starega moškega, ki ni iz Merke, ujeli pa so ga v 20 km oddaljeni vasi Bufow. Več ni dano vedeti, tako tudi ne, če je storilec morda član ene od poprej navedenih skupin ali celo pripadnik grupe, ki se sklicuje na bivše- ga somalskega predsednika ad in-terim Alija Mahdija in ki je pred nedavnim s topovi obstreljevala mogadiško luko, da bi preprečila izplutje ladjam, s katerimi podjetji Somalfruit in Sombana izvažata banane v Italijo. Predsednik Caritasa Giuseppe Pasini je zagotovil, da tragedija ne bo ustavila pomoči somalskim jetikom, ki se neprestano množijo, zato ta organizacija ne bo zapustila Merke, kjer sta sicer že dalj časa vladala red in mir. Sožalje je med drugimi izrazila tudi zunanja ministrica Susanna Agnelli. V Somaliji je bilo ob življenje že 31 italijanskih državljanov, med temi naš Miran Hrovatin. prvotnem sklepu, ker sogovornik ni pokazal najmanjše pripravljenost na obnovo pogajanj. Glede na dejstvo, da glavno oviro pri pogovorih z založniki ne predstavljajo (zelo zmerne) finančne zahteve, temveč norme o avtonomiji in specifiki novinarskega dela, je obnova delovne pogodbe novinarjev, ki je zapadla konec leta, tako težavna in zahteva odločne proteste. Podobne vsebine je tudi nota, ki jo je tajnik FNSI Santerini poslal ministru za delo Tremi, v njej izrecno poudarja, da je osnovni problem spora pluralizem informiranja. Zelo ostro je odločitev FNSI včeraj ocenil Berlusconi, glasnik Nacionalnega zavezništva Storace pa je najavil, da bo v prihodnjih dneh vodstvo FNSI prijavil sodstvu. Po presoji vsedržavnega tajnika Stranke komunistične prenove Bertinottija pa je bila tokratna stavka novinarjev neosnovana. Največ polemik pa je s svojim nastopom v deželnih televizijskih poročilih RAJ izval direktor tega sektorja Vigorelli, ki je v uvodniku (včeraj so ga oddajali večkrat, op. ur.) naglaševal, da je federacija za 72 ur grobo utišala informacijo. Proti Vigorellijevim izjavam in načinu, ki se ga je po-služil, so takoj nastopili FNSI, sindikat novinarjev RAJ Usigrai, Vigo- rellijeva namestnica Francesca Raspini, veliko deželnih združenj novinarjev in sindikalnih odborov RAI, med temi tudi italijanske redakcije deželnega sedeža RAI. NOVICE NEAPELJ / NA VČERAJŠNJIH VOLITVAH rTRŽIČ / Z LADIJSKIM TOVOROM. Nov ambasador v Ljubljani RIM - Italijansko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je vlada imenovala Massima Spinettija za novega italijanskega ambasadorja v Ljubljani. Spinetti se je rodil leta 1943 pri Frosinoneju v Laciju. Leta 1967 je diplomiral na ekonomski fakulteti v Rimu in že istega leta se je zaposhl na Famesini. V letih od 1969 do 1977 je bil gospodarski ataše na ambasadah v Lagosu in v Stokholmu, nato pa je deloval v okviru generalne direkcije za gospodarska vprašanja. Bil je tudi član italijanske delegacije na beograjskem zasedanju Konference za varnost in sodelovanje v Evropi. Več let je služboval na ambasadi v Canberri, nato pa na generalnem konzulatu v Han-noverju. Od 1987 je v Rimu deloval v okviru generalne direkcije za kulturno sodelovanje, pri kateri je postal generalni poddirektor. V Vidmu zasledili pogrešanega tržaškega mladoletnika VEDEM - Pri videmski železniški postaji so policisti letečega oddelka zasledili 16-letnega Francesca Co-lapietra iz Trsta, ki je izginil pred dvema tednoma. Bival je v domu »Villaggio del Fanciullo»na Opčinah, 4. pktobra se je namenil s tramvajem v Trst, kjer je obiskoval licej »Petrarca«, v šolo pa ni prispel. Vzgojitelji in starši so obvestiti policijo, da je fant izginil. Iskali so ga tudi na Poljskem, saj so prijatelji povedati, da je pred časom spoznal dekle iz te države. Včeraj pa so ga končno odkriti, ko se je potikal pri videmski železniški postaji. Povedal je, da je vse te dni prebil v videmskem predmestju, kjer je spal v zapuščenem poslopju. Pobegnil pa je, tako je povedal, zaradi slabih družinskih odnosov. Levica v vodstvu NEAPELJ - V enem izmed neapeljskih volilnih okrožjih so bile včeraj volitve za izvolitev poslanca, ki bo prevzel mesto predstavnika Nacionalnega zavezništva Antonia Rastrellija. Slednji je odstopil iz parlamenta, ker je bil letos spomladi izvoljen za predsednika Dežele Kampanije. Potem ko so prešteli približno polovico glasovnic je v vodstvu kandidat levosredinskega koalicije in SKP Vincenzo Siniscal-chi (na sliki AP). Zbral je 41 odst. glasov, tri odstotke več od svojega najresnejšega tekmeca, predstavnika desnice Maurizia De Tilla. Lider radikalcev Marco Pan-nella je doslej zbral približno 18 odst. glasov. Značilnost teh volitev je vsekakor izredno nizka volilna udeležba. Na volišča je namreč šlo le 37 odst. volilnih upravičencev, kar 45 odst. manj kot na parlamentarnih volitvah marca lanskega leta. Priča smo bili torej popolnemu nezanimanju za te volitve. Volilnih upravičencev je bilo vsega skupaj 107 tisoč. Za mandat v poslanski zbornici se je potegovalo šest kandidatov. Najresnejša kandidata za uveljavitev pa sta bila edino Siniscalchi in De Tilla, medtem ko je Pan-nella igral vlogo ”out-si-derja". Iz jugovzhodne Aaje pripeljali komarje-velikane TR2IC - Pri Tržiču so zasledili nekaj primerkov nevarnega komarja iz jugovzhodne Azije: strokovnjaki biološkega oddelka videmske univerze so ugotovili, da gre za komarja vrste aedes albopictus, ki je svetle barve in je znatno večji od naših komarjev, zaradi česar mu pravijo »komar-tiger«. Po mnenju izvedenca videmske univerze dr. Renata Zamburlinija so ti komarji dosti bolj napadalni od običajnih, saj pičijo in pijejo kri tudi ob belem dnevu. V krajih, kjer navadno živijo, prenašajo tudi virusno infekcijo, ki povzroča visoko vročino in hude bolečine v kosteh in sklepih. Pri nas pa po mnenju izvedencev te nevarnosti ni. Žuželke se namreč okužijo z virusom in ga prenašajo šele, ko so že odrasle; odrasli primerki pa ne bi vzdržali dolgega potovanja iz jugovzhodne Azije do nas. Menijo namreč, da so jih pripeljali z ladjo, na kateri so bile natovorjene avtomobilske zračnice, v katerih se je med natovarjanjem nabralo nekaj deževnice, kamor so odrasli komarji položiti jajčeca. V tržiško luko naj bi torej prispela jajčeca oz. ličinke, ki jih virus še ni okužil, in iz teh so se razvili odrasli komarji, ki torej niso zdravju nevarni. Točneje niso nevarni za zdravje ljudi, vendar lahko okužijo živali in predvsem pse. Podobne primerke velikega komarja so že odkrili pred časom v Genovi in v Venetu, torej v krajih, ki so blizu pristanišč, kar potrjuje domnevo, da so jih v Evropo pripeljali z ladijskimi tovori. SDGZ: Danes na vrsti gostinci V restavraciji hotelu Pesek, na Pesku št. 38, bo danes popoldne ob 16. uri občni zbor gostinske sekcije pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju. V obravnavi bodo poročila o opravljenem delu, izvohtev novega odbora gostinske sekcije in druge statutarne obveznosti. Strokovna služba SDGZ bo poskrbela za izčrpno informacijo o perečih obveznostih za podjetja: varnost pri delu (odlok 626), konkordat idr. davčne novosti, pokojninska reforma. Občni zbor gostinske sekcije bo članom omogočil neposreden vpogled v dejavnost Združenja na tem področju, predvsem pa bo prilika za odkrito razpravo o problemih in odprtih perspektivah za naše gostinstvo in turizem. V sredo pa bo na vrsti še zadnji sekcijški občni zbor: v Prosvetnem domu na Opčinah se bodo ob 20. uri zbrah trgovci na drobno. Bogat in pester program letošnjega 10. festivala latinskoameriškega filma Včeraj so v okviru letošnjega, že desetega festivala latinskoamariškega filma, ki ga prirejajo v Trstu, odprli kar tri zanimive razstave. V prostorih gledališča Mlela, kjer so tudi filmske in video projekcije, sta na ogled razstava risb Osvalda Rodrigueza Mussa in fotografska razstava o mehiškem režiserju Emiliu »Indiu« Fernandezu, kateremu je med drugim na tokratnem festivalu posvečena retrospektiva. V kavarni San Marca pa so pripravili razstavo znanega mojstra stripov ]oaquina Lavata, ki je poznan kot Quino. Mehiški režiser »In-dio« Rodriguez, o delu katerega bodo seveda najbolje pričali predvajani filmi, je na fotografski razstavi prikazan med snemanjem filmov. Osvalda Rodruguez Mussa, ki se posveča različnim umetniškim zvrstem - med drugim je med najbolj znanimi predstavniki sodobne čilske avtorske popevke - se tokrat predstavlja z grafikami in risbami. V kavarni San Marco pa so razobesili 39 humorističnih stripov, ki jih je v zadnjih desetih letih pripravil duhoviti Quino. Razstavi v gledališču Miela bosta odprti do nedelje, medtem ko bodo stripi z Mafaldo in drugimi Quinovimi posrečenimi HM v kavami San Marco na ogled do 5. novembra. Osrednji del festivala pa seveda prestavljajo filmi, danes se bodo nadaljevale projekcije tako v veliki kot v mali dvorani gledališča Miela. V veliki bodo najprej (ob 16. uri) zavrteli film Bugambilla »India« Femandeza, nato pa se bo zvrstil tekmovalni del. Video projekciji v mali dvorani pa se bodo začele že zjutraj. V SOBOTO V ŠPORTNEM CENTRU V VIŽOVLJAH Programska konferenca SSk Po tajniškem poročilu razprava o sedmih problemskih sklopih SSk bo priredila v soboto, 28. oktobra, programsko konferenco v dvorani Športnega centra v Vižovljah nad Seslja-nom (občina Devin-Na-brežina) pod naslovom: Kako naprej? Konferenca se uokvirja v niz prireditev ob 20-letnici deželne organiziranosti stranke. Pričela se bo ob 9.15 dopoldne in bo trajala predvidoma do večera. Po Uvodnem poročilu deželnega tajnika se bo razprava, kot beremo v tiskovnem poročilu, osredotočila na naslednje problemske sklope: 1. potrebe in zahteve Slovencev v Italiji v novih zgodovinskih razmerah (značilnosti nove dobe, jezikovne pravice, šolstvo, kultura, šport, socialni problemi, gospodarstvo, urbanistika, zajamčeno zastopstvo v izvoljenih telesih, zaščitni zakon); 2. delovanje v italijanskem političnem prosto- Danes bo stavka poštnih Uslužbencev, ki zahtevajo obnovitev delovne pogodbe. Stavko so oklicali sindikati Cgil, Cisl in Uil ter avtonomni sindikat. PoSt- ru (volilno in drugačno povezovanje z drugimi strankami; nastopanje na krajevni, deželni in vsedržavni ravni; sodelovanje z drugimi manjšinskimi strankami; narodnost in internacionalizem oziroma »večkulturnost«); 3. odnos do matične države (zamejstvo in matica v enotnem slovenskem prostoru; sodelovanje s političnimi ustanovami in s političnimi strankami matične države; manjšina med domicilno in matično državo); 4. delovanje na mednarodnem prizorišču (stiki z evropskimi in drugimi mednarodnimi ustanovami, s Slovenci po svetu in z drugimi manjšinami; internacionalizacija problema slovenske manjšine v Italiji); 5. delovanje v okviru slovenske manjšine v Italiji (kriza »začasnega« zastopstva; SSK kot povezovalni dejavnik manjši- na uprava je sicer zagotovila minimalno delovanje poštnih uradov, vendar velike večine uslug ne bo: med drugim ne bodo izplačevali pokojnin. ne in projekt za Narodni svet Slovencev v Italiji; odnos do krovnih organizacij »civilne družbe« in do slovenskih komponent v italijanskih strankah; prisotnost v videmski pokrajini; nagovarjanje bolj ali manj asimiliranih pripadnikov manjšine); 6. kakšno stranko rabimo (načini notranjega organiziranja, ljubiteljsko in poklicno delovanje, kadrovska politika, obveščanje javnosti in propaganda); 7. SSK in mladi (okrepitev mladinskih sekcij, politično izobraževanje). Na konferenco so vabljeni vsi izvoljeni predstavniki, deželni, pokrajinski in občinski voditelji SSk in sploh vsi aktivisti. Vsi bodo tudi imeli možnost sodelovanja v razpravi, pri čemer so zaželeni pisni posegi. Opoldne bo mogoče kositi v bližnji gostilni v Mavhinjah. VCERAJ-DANES Danes, PONEDELJEK, 23. oktobra 1995 IVO Sonce vzide ob 6.31 in zatone ob 17.07 - Dolžina dneva 10.36 - Luna vzide ob 5.29 in zatone ob 16.43. Jutri, TOREK, 24. oktobra 1995 DARIJA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 13.9 stopinje, zračni tlak 1022.9 mb naraSCa, veter 51 km na uro vzhodnik severovzhodnik, burja, vlaga 52-odstotna, nebo jasno, morje razburkano, temperatura morja 19,2 stopinje. E LEKARNE Od PONEDELJKA, 23. do NEDELJE, 29. oktobra 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Largo Sonnino 4 (tel. 660438), Ul. Alpi Giulie 2 (tel. 828428), Mazzinijev drevored 1 - Milje (tel. 271124). SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Largo Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg S. Giovan-ni 5, Mazzinijev drevored 1 (Milje). SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg S. Giovanni 5 (tel. 631304). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVTTA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoC tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Terra e liberta«, r. Ken Loach, i. lan Hart, Rosana Pastor. EKCELSIOR - 17.15, 19.45, 22.15 »Apollo 13«, i. Tom Hanks. EKCELSIOR AZZURRA - 17.50, 19.55, 22.00 »L’eta acerba«. AMBASCIATORI 15.30, 17.40, 19.55, 22.15 »Batman Forever«, i. Val Kilmer, Tommy Lee Jones, Jim Carrey. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.10, 22.15 »Nove mesi - imprevisti d’amo-re«, i. Hugh Grant, Robin VVilliams. NAZIONALE 2 - 16.00, 18.00, 20.10, 22.15 »Mow-gli - II libro della giungla«, i. Jason Scott Lee. NAZIONALE 3 - 16.15, 18.15. 20.15, 22.15 »Da morire«, i. Nicole Kidman, Matt Dillon. NAZIONALE 4 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Pecca-to che sia femmina«, i. Victoria Abril. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Luana, di tutto di piu«, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.00, 19.30, 22.00 »I ponti di Madison County«, i. Clint Ea-stvvood, Meryl Streep. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »L’uomo delle stelle«, r. Giuseppe Torna-tore, i. Sergio Castellitto, Leo Gullotta, Tiziana Lo-dato. LUMIERE - 17.50, 20.00, 22.15 »L’isola dell’ingiustizia«, i Christian Slater, Kevin Bacon, Gary Oldman. ^ PRIREDITVE DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi danes, 23. t. m., ob 20.30 v Peterlinovo dvorano v Donizettijevi ulici na srečanje z zgodovinarjem in raziskovalcem DARKOM DAROVCEM, ki bo govoril o “Nastajanju bodoče primorske univerze". V FINZGARJEVEM DOMU na Opčinah bo danes, 23. t. m., ob 20. uri srečanje V ŽIVO O DANAŠNJI DRUŽINI. Večer bodo z uvodnimi posegi in z animacijo pogovora vodili sociolog dr. Jože Bizjak, psiholog dr. Bernard Stritih in psiholog dr. Miran Možina. Vabljeni! SKD TABOR - Opčine -Prosvetni dom. Se danes, 23. t. m. razstavlja Bruno Cahella. Ogledi vsak delavnik med 16. in 20. uro ter ob prireditvah. Vabljeni! SKD TABOR - Opčine -Prosvetni dom. Vsak Četrtek se ob 20. uri zbiramo ženske in dekleta krožka “OB PLETENJU SE KAJ...“Pridite! Jutri na pobudo Skupine 85 predstavitev knjige o prostoru tržaških književnikov V kavarni Tommaseo na Nabrežju 3. novembra 3 bodo jutri ob 18. uri predstavili na pobudo Skupine 85 knjigo raziskovalke z univerze v Firencah Ernestine Pellegrini »Le citta interiori«, ki obsega osem esejev o notranjem bivanjskem prostoru tržaških književnikov kot so Bašlen, Benco, Saba, Elagris in nekateri drugi. Ob prisotnosti avtorice bo delo predstavil Elvio Guagnini. Sodelovali bosta še Idolina Landolfi iz Firenc in Letizia Lodi iz Genove. ZA NOVO DELOVNO POGODBO Danes poštni uradi zaprti zaradi stavke poštarjev DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu prireja v sredo, 25. t. m., ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20 predavanje o NASTANKU SLOVENSKE TELEVIZIJE V TRSTU. Predaval bo režiser pri slovenskem radiu in TV v Trstu Igor Tuta. Vljudno vabljeni! KD F. PREŠEREN prireja v sredo, 25. t. m., ob 20.30 v gledališču v Boljuncu večer diapozitivov: PERU’ - DEŽELA VISOKIH ANDOV. Gost večera Sonja Gregori. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE -Aishil: SEDMERICA PROTI TEBAM v Četrtek, 26. t. m., ob 16. uri abonma red G in v petek, 27. t. m., ob 20.30 abonma red F. FOTO TRST 80 vabi na ogled fotografske razstave o preteklosti Trsta v Gre-goCiCevi dvorani, vsak dan razen ob sobotah in nedeljah od 9. do 18. ure. Pobuda se uokvirja v vsedržavno pobudo “Bila je Italija" in je lahko zanimiva tudi za šolsko mladino: po možnosti skupinski obisk javite na tel. št. 040/635626. Razstava bo odprta do petka, 27. t. m. KD RDEČA ZVEZDA vabi na sreCanje-razgovor s CIRILOM ZLOBCEM, BORISOM M. GOMBAČEM in MILOŠEM BUDINOM na temo “ POGLED NA POLOŽAJ IN PERSPEKTIVE SLOVENCEV V NARODNO MEŠANEM PROSTORU", ki bo v soboto, 28. t. m., ob 20. uri v društvenih prostorih v Sa-ležu. KD ROVTE - KO-LONKOVEC, Ul. Monte Sernio 27 vabi na SREČANJE v soboto, 28. t. m., ob 20. uri. Ob spremstvu Mariota Uršiča (avtorja in režiserja) se bosta v veselem razpoloženju srečala Miranda in Livio Bogateč. Pridite, ne vam bo žal! TRŽAŠKA KNJIGARNA in SLOVENSKI KLUB vabita v Četrtek, 26. t.m., ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano, ul. sv. Frančiška 20/II na predstavitev knjige »Slovenija podoba evropskega naroda«. O avtorju Jožku Šavliju in njegovemu delu bo spregovoril prof. Janko Jež. l3 obvestila NOVOUSTANOVLJENI mešani zbor F. Venturini vabi na vajo jutri, 24. t. m., ob 20.30 v Kulturni center A.U. Miro pri Domju. JUTRI, 24. t. m, ob 19. uri se bo vršil OBČNI ZBOR jusarjev v Prečniku v gostilni “Pri Dolores". Vabljeni! DRUŠTVO KATOLIŠKIH PEDAGOGOV iz Slovenije bo predstavilo svoje delovanje na slovenskem šolskem podoCju v soboto, 28. t. m., ob 16. uri na Ul. Donizetti 3. Vsi vljudno vabljeni še posebno šolniki, ki se zanimajo za stike s svojimi kolegi. BOOGIE-VVDOGIE, sambo, merenge, paCanko ipd. boš mimogrede osvojil na tečaju latinskoameriških plesov v KD S. Škamperle na Stadionu 1 .maj od 4. novembra dalje. Po dve uri tedensko bo teCaj vodila koreografinja Mojca Horvat. Za informacije in vpis telefonirajte v večernih urah na St. 572595. KLUB PRIJATELJSTVA in Vincencijeva konferenca vabita v sredo, 25. t.m., ob 16.00 v ul. Donizetti 3 - Trst na predvajanje filma o Sveti deželi. H ŠOLSKE VESTI DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO SV. JAKOB obvešča, da Ljudska univerza prireja teCaj slovenščine za odrasle na O.S. Gregoric-Stepancic ter teCaja telovadbe za odrasle na O.S. Širok in Grbec. Rok vpisovanja zapade danes, 23. t. m. Interesenti dobijo vse potrebne informacije na didaktičnem ravnateljstvu v Ul. Frausin 12, tel. št. 773411. E ČESTITKE Mi danes veliki dan slavimo in navade ne izgubimo. Da bomo vedno srečni bili in še dosti let z RAFAELOM se veselili iz srca želi žena Ema. MALI OGLASI tel. 040-361888 126 SSM, svetle barve, maj 1985, v odličnem stanju motor, gume in karoserija, prodam za 1.700.000 lir. Tel. št. 229121. V SREDISCU mesta prodam prostor za avto po ugodni ceni. Tel. št. 762886 od 19. do 21. ure. SAMOJEDO mladice z rodovnikom “Kla’s“ prodam. Tel. št. 040/229213. ISCEM delo kot otroška varuška. Tel. št. 228803. V SREDISCU Trsta iščem stanovanje. Tel. št. 630171 v večernih urah. ISCEM knjigo “Lettera-tura e societa 111“ za peti razred DTTZ Z.Zois. Tel. št. 213682. GOS P. TOMAŽIČ v Trebčah potrebuje fotokopirni stroj v dobrem stanju. Tel. v šolskem urniku na št. 214300. ETNOLSKA SKUPINA PRI NŠK prosi lastnike starih voščilnic na božično oz. novoletno temo, da jih posodijo ob priliki razstave v decembru. Tel. št. 632663 ali pa v Ul. Pe-tronio 4 pri odseku za zgodovino. ODSTOPAM mesto za izlet z avtobusom in letalom v Pariz od 29.10. do 2.11. v organzaciji turističnega podjetja iz Ljubljane. Enkrana priložnost in cena! Tel. na št. 040/229203 okoli 13. in 19. ure. V NABREŽINI, v neposredni bližini občinske palače, zasebnik daje v najem 42 kv. m velik pritlični prostor, komaj prenovljen, svetel, z zagotovljenim parkirnim prostorom, za urad, ambulanto, obrtniške in trgovske dejavnosti. Za informacije poklicati na tel. št. 040/200740 v popoldanskih in večernih urah. DAJEM v najem opremljeno sobo v dolini Glinščice (Boljunec 149) starejši osebi, ki bi želela živeti pri družini in ne v domu za ostarele. Tel. št. 228193. OSMICA je v Dolini pri Mariu Žerjalu. POHIŠTVO KORŠIČ -V soboto, 28. oktobra in v nedeljo, 29. oktobra vabimo vse na otvoritev prenovljene trgovine Pohištva Koršič v Ul. S. Cilino 38. V soboto, 28. 10., ob 18. uri otvoritev fotografske razstave En-nia Demarin, nastop pevske skupine "Musiča no-ster amor” in pozdravni ”Na zdravje”. PRISPEVKI Ob 50. obletnici smrti dragega očeta Jožkota Jerina se ga z ljubeznijo spominja hčerka Dragica in daruje 100.000 lir za Dijaški dom S. Kosovel. V spomin na našo nepozabno prijateljico Karlo Golob darujejo Pini, Boži in Marta z družinama 50.000 lir za Sklad Stadion 1. maj in ne 500.000 kot je bilo pomotoma objavljeno. V počastitev spomina Norine matere Dore Prašel daruje Torci Sosič 50.000 lir za SKD Tabor. A. Pertot daruje 50.000 lir za Knjižnico P. Tomažič in tovariši. V spomin na bratranca Pinota Kravanja daruje Rado Kravanja z družino 50.000 lir za SKD Cerovlje-Mavhinje. Ob 1. obletnici smrti Stojana Stubelj darujejo žena Anica ter hčerki Majda in Vlasta z družinama 100.000 lir za obnovo spomenika padlim v NOB v Saležu. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka do 15. ure PUBLIEST - Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600 SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE prireja v sodelovanjiu z gostinsko sekcijo SDGZ TEČAJ ZA NATAKARJA (Strežba v jedilnici in baru) trajanje 400 ur (120 ur delovna praksa) Namenjen je zaposlenim v sektorju in brezposelnim Vpisovanje in Informacije v tajništvu Zavoda v Trstu, ul. Ginnastica 72, tel. 040/566360, do 20. oktobra AZIENDA CONSORZIALE TRASPORTI TRIESTE KONZORCIJ ZA JAVNE PREVOZE TRST Podjetje A.C.T. sporoča, da bo sprejelo v službo s pogodbo za določen čas (contratto di formazione e lavoro) po predhodni javni selekciji osebe med 21. in 32. letom starosti za sledeče delovne naloge: - 3 šoferje s pogodbo za določen čas (c.f.l.) 7. stopnje: - 1 delavca mehanika s pogodbo za določen čas (c.f.l.) 7. stopnje; - 1 delavca elektroavto s pogodbo za določen čas (c.f.l.) 7. stopnje; Pogoji za prepustitev na selekcijo: - vpisani v 1. ali 2. sezname na zavodu za zaposlovanje na dan 19. 10. 1995; - vozniško dovoljenje "D” kategorije in Potrdilo o poklicni usposobljenosti (CAP.) šoferja; - vsaj vozniško dovoljenje "B” kategorije in sposobnost doseči vozniško dovoljenje "D” kategorije in druge kvalifikacije. Razpis je na razpolago na sedežu Konzorcija, v uradih, ulica dei Lavoratori 2 od 9. do 12. ure od ponedeljka do petka. Rok za predložitev prošenj zapade, 10. novembra 1995, ob 12. uri. Vsa nadaljna pojasnila so na razpolago v personalnem uradu podjetja, Ulica dei Lavoratori 2, soba št. 12, tel. 7795314. GENERALNI DIREKTOR ing. Aldo de Robertis NOVICE 50 LET ZSKD / GOVOR PREDSEDNIKA RUDIJA PAVŽICA KINO V sredo izvenabonmajska predstava »Mož moje žene« Prihodnja gledališka predstava v abonmaju SSG v Gorici bo v ponedeljek in torek, 20. in 21. novembra, in ne, kot smo pomotoma zapisali v prejšnjih dneh, že v tem tednu. PaC pa bo v tem tednu druga, izvenabonmajska predstava v okviru sezone SSG. V sredo, 25. trn., ob 20.30 bodo na odru Kulturnega doma uprizorili komedijo Mira Gravana “Mož moje žene”, v kateri nastopata znana slovenska igralca Ivo Ban in Iztok Valič. Abonenti imajo za to predstavo prost vstop s koriščenjem kupona, ki jim ob sedmih abonmajskih ponuja brezplačni vstop še na eno od izvenabonmajskih predstav. Stavka poštnih uslužbencev Pokrajinsko ravnateljstvo poštne službe sporoča, da bodo danes zaradi stavke osebja nudili samo najnujnejše storitve. Te so sprejem priporočenih in zavarovanih pošiljk ter telegramov na glavni pošti v Gorici in v glavni izpostavi v Tržiču ter, samo v Gorici, tudi sprejemanje telefaksov. V Tržiču posvet o odgovornostih športnih delavcev Na pobudo tržiškega občinskega odborništva za šport in pokrajinskega odbora CONI bo danes ob 18.30 v občinskem gledališču v Tržiču (Corso del Popolo 20) posvet na temo: Civilne in kazenske odgovornosti športnih delavcev. Prijeli domnevna roparja Policija je izsledila .domnevna storilca nedavnega ropa v jestvinski trgovini v Borgnanu, kjer je zakrinkan mladenič s pištolo-igračo v roki odnesel 130 tisoč lir inkasa. Storilca naj bi bila 26-letni G.C. iz Ronk, na čigar domu so našli pištolo-igračo, ki odgovarja opisu, in 22-letni C.T. iz Gradeža. Oba so prijavili sodstvu. Skupščina pekov in slaščičarjev Združenje pekov in slaščičarjev za goriško pokrajino prireja danes ob 11.30 skupščino članov na sedežu Ascom v Gorici, Ul. IX. avgusta 4. Govor bo o prilagajanju novim normam zakonskega odloka 626/94 o varnosti na delu s specifičnim ozirom na pekarsko dejavnost. Sporočilo Ascom za gostince Združenje Ascom obvešča gostince in upravitelje barov, da bodo v nedeljo, 29. t.m., lahko odprti tudi lokali, ki imajo sicer počitek db nedeljah, zato da bi postregli številnim obiskovalcem, ki jih pričakujejo ob solidarnostni manifestaciji “Lucciolata ’95”. Tedenski počitek morajo v tem primem nadoknaditi z zaporo v enem od dnevov v tem tednu. Slovensko Stalno Gledališče Gostovanje Kd Španski borci - Ljubljana MIRO GAVRAN: MOŽ MOJE ŽENE komedija V sredo, 25. t. m., ob 20.30 v Kulturnem-domu v GORICI Izven abonmaja - ABONENTI lahko izkoristijo DODATNI KUPON! Ponosni na prispevek k rasti naše skupnosti Smernice še naprej v solidarnosti kulturni zavesti in razumevanju V goriškem Kulturnem domu se je v soboto zvečer zbralo lepo število prosvetno-kulturnih delavcev, ki so v povojnem obdobju obogatili stvarnost ljubiteljske kulture v zamejstvu. Prišli so, da bi skupaj z zdajšnjimi člani Zveze slovenskih kulturnih društev počastili pomemben jubilej te organizacije, ki letos praznuje petdeset let aktivne prisotnosti v našem zamejskem prostoru. Za to priložnost so prireditelji povabili medse pevke, godce in plesalce tržaške folklorne skupine Stu ledi, ki je tudi tokrat znala pričarati nekaj posebnosti iz našega zamejskega prostora, s tem da je za svojo predstavo črpala iz bogate zakladnice naših ljudskih običajev na Goriškem, Tržaškem pa tudi v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini. Sobotni kulturni praznik pa je bil tudi priložnost za razmišljanje o današnjih nemirnih časih, v katere se uokvirja petdesetletnica ZSKD. V svojem pozdravnem nagovoru je goriški predsednik Zveze Rudi Pavšič ugotovil, da je Zveza slovenskih kulturnih društev, kljub temu da je v petdesetih letih prebrodila nemalo neviht, vsakič srečno priplula v pristan. »Temni oblaki, ki se dvigajo na obzorju, in prvi sunki vetra, ki nevarno majejo našo ladjico«, je nadaljeval Pavšič, »zahtevajo od nas predvsem treznosti, da nas ne bo presenetilo in da ne bomo zabredli v vrtince brezbrižja, medsebojnega nespoštovanja in apatič- nosti. Ko se oziramo okoli nas in gledamo, kako nam rušijo kulturne in gospodarske sredine, se moramo vprašati, kaj je z nami? Kakšna bodočnost se piše našemu zamejskemu mikrokozmosu in kakšen bo jutrišnji dan za našo kulturo«. V svojem razmišljanju je goriški predsednik V okviru tedenske oddaje o zamejstvu “Med Sočo in Nadižo”, ki jo lahko gledamo vsak ponedeljek ob 18.30 na TV Primorki, bodo danes prikazali daljši izvleček s sobotnega kulturnega večera v goriškem Kulturnem domu. Posebna pozornost bo dana nastopu pevk, glasbenikov in plesalcev tržaške folklorne skupine “Stu ledi”. Zveze ocenil, da je bil doprinos ljubiteljske organizacije k narodnostni rasti in razvoju vseslovenske kulturne stvarnosti velik. »Naši zbori, naše gledališke skupine, naše godbe, naši likovniki, glasbeniki, kulturni ustvarjalci, prosvetni delavci, naši aktivisti so v teh petdesetih letih pomenljivo prispevali, da smo se kulturno oplemenitili.« To je tudi prvo in najpomembnejše poslanstvo Zveze, ki stopa v šesto desetletje z zavestjo, da jo čakajo zahtevne naloge, na katere pa je pripravljena, je podčrtal Pavšič. »Razumeli smo, da je ob naši pokrajinski specifiki nujno, da ohranimo deželno celovitost in da v tej stvarnosti iščemo stike z drugimi, tako v Sloveniji kot tudi med prijatelji italijanske narodnosti.« »To delamo v prepričanju«, je še naglasil govornik, »da bo naša organiziranost, ki šteje več tisoč kulturnih aktivistov, odločno prispevala k rasti naše skupnosti in samega deželnega prostora. Naša skrb je, da povečamo krog prijateljev in sodelavcev. Naši cilji so v bistvu isti, kot pred petdesetimi leti, ko smo naši kulturni organiziranosti gradili temelje. Naša zgodovina je tesno povezana z vrednotami narodnoosvobodilnega gibanja. Naš jutrišnji dan Zeli biti naravnan na osnovah solidarnosti, kulturne osveščenosti in medsebojnega sporazumevanja.« Na sliki (Fotostudio Reportage) nastop folklorne skupine Stu ledi na sobotnem slavnostnem večeru Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba [talija: Trst, Ul. Montecchi 6. tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. posmi predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 'Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda: osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Pošmi t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG SEJEM / 15. MOTOR EXPO RACING Naval množice mladih na malorislični sejem Veliko navdušenje za prvaka Maxa Biaggija Navijači okrog Maka Biaggija (Fotostudio Reportage) Kljub sončnemu vremenu, ki je vabilo na izlete v naravo, so se tisoči obiskovalcev iz naše dežele, pa tudi iz Veneta, Slovenije in Hrvaške včeraj napotili na goriško razstavišče na sejem Motor Expo Racing. Mladi so navdušeno obkolili svetovnega prvaka v motociklizmu Maxa Biaggija in njegov aprilio 250. Biaggi je ogrel navijače rekoč: »Zmagal sem za vas vse«. Zanimiv je bil tudi spored tekmovanj scoo-terjev, kartov, preizkušenj za simulatorjem vožnje ali z minimotroji. Tudi ob akrobatskih nastopih triali-stov in “Gabibba” se je kar trlo ljudi. Sejem bo sedaj zaprt do konca tedna, ki bo posvečen avtomobilom, dirki Rallystar in indoor reliju evropskih policij. Orožnik s strelom nehote ranil tri osebe Tri osebe, katerih imena niso znana, so bile menda ranjene predsinoči pri avtocestni postaji na Moščenicah zaradi strela iz brzostrelke karabinjerja. Dogodek, katerega okoliščine še niso povsem jastie, se je pripetil ob 19.20. Zobo-tehnik iz Veneta se je peljal proti Trstu z ženo in prijateljema. Ni se ustavil pri cestnem bloku, morda ker karabinjerjev ni videl. Počil je strel, krogla je razbila steklo avtomobila: drobci so ranili v oko žensko, ki se je nato zatekla v bolnišnico v Veneto, druga dva pa sta lažje ranjena. GORICA vrrroRiA moo-20.00- 22.00 »Da morire«. Rež. Gus Van Sant. Igrata Nico-le Kidman in Matt Dillon. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO 17.15-19.45-22.00 »Apollo 13«. Igrata Tom Hanks in Kevin Bacon. □ OBVESTILA SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ sporoča, da bo jutri, 24. t.m., občni zbor. Prvi sklic bo ob 18. uri drugi pa ob 18.30. SKD KREMENJAK iz Jamelj prireja plesne vaje za otroke in odrasle. Prijavite se lahko pri Milki Pahor tel. 419993 ali pri odbornikih društva. OBČINA DOBERDOB obvešča, da je tehnični urad odprt ob torkih in četrtkih med 17. in 19. uro. OBČINA SOVODNJE sporoča, da so v veljavi novi umiki občinskih uradov za stranke: 1) anagraf-ski urad, tajništvo in knjigovodstvo: od ponedeljka do petka 8.00-9.30 in 12.00- 13.30; ob sredah tudi 15.30-18.00; ob sobotah 9.00- 12.00; 2) tehnični urad: ob torkih in četrtkih 12.00- 13.30, ob ponedeljkih in sredah 16.00-18.00. Občinska knjižnica deluje ob torkih in četrtkih od 10.00 do 12.00; ob ponedeljkih, sredah in petkih od 15.00 do 18.00. SGZ GORICA odpira svoje okence na sedežu Zadružne kreditne banke v Doberdobu. Na razpolago je članom s tega območja ob sredah od 14.00 do 15.30. ČIPKARSKA SOLA V GORICI in SKD HRAST IZ DOBERDOBA prirejata tečaj klekljanja. Prijave v čipkarski šoli (tel. 386461) ali pri SKD Hrast (tel. 78130, 78262, 78268). PRIREDITVE SPD GORICA prireja 12. novembra martinovanje v lovski koči na Kre-mancah nad Renčami-Prijave na sedežu ob sredah od 11. do 12. ure in ob četrtkih od 19. do 20. ure. Ob zadostnem številu udeležencev bo zagotovljen prevoz. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV prireja 19. novembra večerjo ob martinovanju v gostišču Fogolar v Gallia-nu pri Čedadu. Vpisovanje ob sredah na sedežu in pri poverjenikih. MARTINOVANJE bo 11. novembra v domu na Bukovju, v priredbi KD Briški grič. Ob domači večerji in pijači bo za razvedrilo poskrbel ansambel narodnozabavne glasbe. Prijave na sedežu od ponedeljka do petka od 20. do 21. ure. ' KD OTON ZUPANČIČ prireja 4. novembra v Kulturnem domu Andrej Budal v Standrežu tradicionalno martinovanje. Vpisovanje pri Marti (tel-21407). :: lekarni DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL MORO, Carduccije-va ul. 40, tel. 530268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU T1 ALLA SALUTE, UL Cosulich 117, tel. 711315- PETDESETA OBLETNICA ZDRUŽENIH NARODOV Cilji organizacije ostajajo, le vrstni red je drugačen Bill Clinton se je odločno zavzel zo skupni boj proti terorizmu NEW YORK (dpa, Reuter) - Včeraj so se v stekleni palači ob newyorškem East Riverju začele velike slovesnosti ob 50. obletnici Organizacije združenih narodov. Na sedežu Svetovne organizacije se je zbralo več kot stoo-semdeset voditeljev držav in vlad z vsega sveta. Prvi govornik pred Generalno skupščino, ameriški predsednik Bill Clinton, se je v svojem nastopu zavzel za skupni mednarodni nastop proti tistim, ki po koncu hladne vojne ogrožajo svetovno prizadevanje za mir in svobodo. Pri tem je imel v mislih številne teroristične napade, pred katerimi ni po njegovih besedah nihče ve C varen. »Pozivam vse države, da se nam pridružijo v boju. S skupnimi močmi lahko veliko dosežemo,« je dejal Clinton. V govoru je ameriški predsednik obljubil, da bodo Združene države Amerike izpolnile svoje obveznosti do ZN. ZDA namreč Svetovni organizaciji dolgujejo veC kot milijardo dolarjev, ki jih ZN nujno potrebujejo za svoje delovanje. Ameriški dolg predstavlja Štirideset odstotkov vseh dolgov do ZN, ZDA pa svojih obveznosti ne poravnajo, ker je kongres ustavil plačilo prispevkov. Clinton je priznal, da svet potrebuje Združene narode in optimistično zaključil: »Naslednjih petdeset let in naprej lahko računate na ZDA.« Ruski predsednik Boris Jelcin se je v govoru spotaknil ob druga odprta vprašanja mednarodne skupno- sti. Znova je jasno poudaril, da ruska vojska v mirovni operaciji v Bosni in Hercegovini nikakor ne bo sodelovala pod poveljstvom Severnoatlantske zveze, obenem pa je spet kritiziral načrte o širitvi Nata na vzhod Evrope. »S svojimi enotami smo pripravljeni podpreti operacijo, ki bo nadzorovala izvajanje mirovnega sporazuma, vendar le pod pogojem, da bo imela mandat Varnostnega sveta ZN,« je bil odločen Jelcin. Po njegovem mnenju imajo Združeni narodi premajhno vlogo pri odločanju o reševanju tako pereče krize, kot je vojna v BiH: »Nedopustno je, da regionalne organizacije sprejemajo odločitve o uporabi sile mimo Varnostnega sveta.« Silo pa lahko v izjemnih primerih, tudi brez pristan- ka najpomembnejšega svetovnega foruma, uporabi armada policistov, ki v New Yorku varuje politike z vseh celin. Poleg newyorških »modrecev« je v mestu še več kot tri tisoC agentov ameriških zveznih varnostnih agencij, po nebu neprestano krožijo helikopterji, reCni promet na East Riverju pa nadzirajo patruljni čolni. Okolica sedeža ZN je bila vCeraj dopoldne zaprta za ves promet, kar je kljub nedeljski umirjenosti povzročilo prometni infarkt na Manhattnu. Verjetno bo v naslednjih dneh stanje bolj umirjeno, saj svetovne »glave« ne bodo veC zbrane na enem mestu; državniki se bodo namreč udeležili številnih dvostranskih srečanj in slovesnih banketov po vsem New Yorku. SVETOV STOLNICA S V E TA Nergajoča zakonca praznujeta zlato poroko NEW YORK - Partnerstvo med New Yorkom in Združenimi narodi s svojimi vzponi in padci v mnogocem spominja na zakonce, ki imajo za sabo 50 let skupnega življenja. Številni prebivalci New Yorka se pritožujejo, ker diplomati ne spoštujejo pravil o parkiranju, ne plačujejo davkov in se včasih izognejo tudi plačevanju najemnin. Drugi opozarjajo na ugled in na milijarde dolarjev, Id jim jih prek turizma in delovnih mest prinaša ta cvetoCa mednarodna organizacija. »Brez ZN New York ne bi bil New York,« meni Eamon Moynihan, ki nadzira število izdanih in nikoh plačanih računov za napačno parkiranje. Lani so se uslužbenci ZN, ki jih ščiti diplomatska imuniteta, kar 68-tisockrat izognili plačilu parkirnine. »Tuje misije v veliki meri prispevajo k mednarodnemu značaju New Yorka, toda ravno tako kot mi skušamo biti dobri gostitelji, bi se tudi oni morah potrudih in biti dobri gostje,« dodaja. Ko so se v Generalni skupščini odločili, da bodo ZN nastanjeni v ZDA, so se New York, San Francisco, Boston in Philadelphia zaCeh po- Ellen Wulfohrst / Reuter tegovah za mesto gostitelja ZN. Dejstvu, da bodo palačo ZN zgradili na bregu reke East River na Manhattnu, so v veliki meri botrovali prispevki družine Rockefeller in New Yorka, brezobrestno kongresno posojilo in obljuba, da bodo oproščeni plačevanja davkov na nepremičnine. V obdobju hladne vojne niso bili odnosi napeh le med Vzhodom in Zahodom, temveč tudi med ZN in New Yorkom. Nekdanji newyorski župan Ed Koch je leta 1975, ko so v resoluciji Generalne skupščine sionizem izenačili z rasizmom, razglasil ZN za »smetišče«. Prebivalci se vselej pritožujejo, ker so Številna dragocena parkirna mesta rezervirana za avtomobile z diplomatsko registracijo. Nedavno so ocenili, da imajo diplomati in uslužbenci ZN za devet milijard ameriških dolarjev neplačanih parkirnih računov. Gvineja na primer skupini iz Bromca, ki opravlja razna varnostna in vzdrževalna dela, dolguje deset tisoC ameriških dolarjev. »Mi jih kličemo in nadlegujemo, oni pa pravijo, da bodo plačali, ali pa se izgovarjajo na svojo revščino, včasih pa so tudi kar tiho,« je dejal njihov predstavnik Vogel. »Skušamo jih spravih v zadrego, saj je to vse, kar lahko storimo.« Glede Benina, ki jim dolguje tri tisoč ameriških dolarjev naje-mnjime za hišo, je Vogel dejal: »Težko si je zamisliti, kako naj jim pozimi ne skidamo snega pred hišo, ne da bi pri tem ovirali tudi ostale stanovalce v soseski.« Ker zairski diplomati niso plačevali najemnine, jih je posestnik Kaufman tožil, na koncu pa jim je bil prisiljen odklopih elektriko. Toda tudi po tistem je trajalo nakaj mesecev, preden so diplomah zapustili hišo. Težavnim odnosom med ZN in New Yorkom se je posvehl celo Butros Gali, ki je pred kratkim dejal, da neplačevanje dolgov meCe slabo luč na celotno diplomatsko skupnost in tudi na ZN. Mestna komisija za ZN, konzularni zbor in poslovneži so v nedavnem poročilu zapisali, da ZN s svojimi agencijami in diplomatskimi misijami letno porabijo 3, 3 milijarde ameriških dolarjev ter ustvarijo 30 hsoC delovnih mest. Danes so kljub Številnim težavam Časopisi in reklamni panoji polni reklam, na katerih prebivalci New Yorka Ceshtajo ZN, pri Čestitkah pa ni manjkal niti newyorški Zupan Rudolph Giulia-ni, ki je nazdravil »na še 50 skupnih let«. NOVICE Svetovni državniki niso bili lačni NEW YORK (Reuter) - V soboto zvečer se je s slavnostno večerjo, ki jo je priredil newyorški župan Rudolph Giuliani in so se je udeležili voditelji 63 držav, začelo tridnevno praznovanje 50. obletnice ZN. Dostojanstveniki so v razkošni dvorani zimskega vrta večerjali piščanca, jagnjehno, riž in za poobedek sladoled. Poleg nepogrešljivega Butrosa Galija in goshtelja Giulianija, so bili med navzočimi tudi izraelski predsednik vlade Rabin, kanadski ministrski predsednik Chretien, alžirski predsednik Zeroual in češki predsednik Havel. Nekateri voditelji, med njimi kubanski predsednik Castro in vodja PLO Arafat, vabila za večerjo niso prejeli. Pred dvorano je približno dvesto Tibetancev protestiralo zaradi kršitev človekovih pravic v njihovi domovini, toda kitajski predsednik Jiang Zemin jih ni videl, ker se večerje sploh ni udeležil. Albanci skoraj ostali brez hotelske sobe NEW YORK (STA) - Albanija je pri iskanju sobe za predsednika Berisho naletela na tako zadrego kot že dolgo ne, piše sobotni New York Times. Delegacija iz Tirane je ob prihodu na praznovanje jubileja ZN ugotovila, da so zasedene vse hotelske sobe v mestu. Sele po dolgotrajnem in mučnem iskanju je drugi sekretar albanske misije pri ZN Repishih našel sobo za dva tisoč dolarjev na noc. Medtem ko je Bill Clinton nastanjen v apartmaju za šest hsoč dolarjev na noc, so se številni predstavniki majhnih držav naselili v veliko cenejših sobah, saj jim je vsak prihranjen dolar dragocen. Milan KuCan je skupaj z 35 tujimi delegacijami nastanjen v hotelu UN Plaza nasproti palače ZN, v katerem pa imajo težave z dostavo prehrane, saj je ta del mesta zaprt za ves promet. NOVICE Francosko orožje za Tajvan TAJPEH (Reuter) - Francija naj bi s Tajvanom podpisala memorandum o prodaji orožja in tako ukinila francosko-kitajski dogovor iz leta 1993, s katerim se je obvezala, da ne bo oboroževala tajvanskih sil. Pred dvem letoma je Francija objavila, da bo Tajpehu prodala 60 vojaških letal mirage 2000, Sest fregat lafayette in veC ladijskih protiletalskih raket. Peking se je takrat ostro odzval in uvedela ukrepe proti Parizu. Tajvansko obrambno ministrstvo ni hotelo komentirati novice. Srečanja Chirac-Zeroual ne bo ALZIR (Reuter) - Alžirski predsednik Zeroual je odpovedal predvideni newyorški sestanek s francoskim predsednikom Chiracom. Iz kakšnih razlogov, zaenkrat ni znano. Medtem se v Alžiriji začenja predsedniški predvolilni boj. Zeroual, ki je na oblast prišel januarja 1992, naj bi po napovedih imel veliko prednost pred ostalimi kandidati. Zdi pa se, da je osrednje predvolilno vprašanje, kako prepričati ljudi, da se bodo udeležili volitev, na katerih ne nastopa noben opozicijski kandidat niti kandidat prepovedane Stranke islamske rešitve. Šrilanška vojska stiska obroč COLOMBO (Reuter, telefoto: AP) - Šrilanška vojska zožuje obroč okoli oporišč tamilskih tigrov na polotoku Jaffha. Gverilci naj bi v vladni ofenzivi izgubili vsaj 300 vojakov, vladne enote pa 70. Tamilci so pozvali vse sposobne moške, tudi otroke, naj se pridružijo »obrambi domovine«, medtem pa skušajo z napadi na cilje na vzhodu Srilanke in v Colombu olajšati pritisk vladne ofenzive na severu. Milijarda za umik z Zahodnega brega JERUZALEM (Reuter) - Izraelska vlada je včeraj v odsotnosti premiera Rabina, ki se udeležuje slovesnosti v New Yorku, razpravljala o podrobnostih sporazuma o razširitvi palestinske samouprave. Ob tem je predstavnik vojske general Biran povedal ministrom, da utegne umik izraelskih sil z Zahodnega brega stati kar milijardo dolarjev, torej še enkrat več, kot je bilo predvideno. Finančni minister Sohat je odvrnil, da je generalova zahteva, ki bi nedvomno pomenila izredno povišanje davkov, smešna in nesprejemljiva. lili » lili 11 ■ 31 PREMIRJE V BOSNI IN HERCEGOVINI Na vreti so pogajanja in obnova dižave SARAJEVO (Reuter) -Včeraj je orožje utihnilo tudi v severozahodni Bosni, kjer sta sprti strani prekinili srdite boje, ki so ogrožali deset dni staro premirje. H koncu bojev so pripomogli petkovi pogovori med poveljniki sprtih strani, na katerih so se obvezali za spoštovanje premirje. Na sestanku so določili tudi potek dosedanjih bojnih črt. »Tišina, tišina, tišina, tišina« je dejala tiskovna predstavnica ZN Miriam Sohacki, ko je opisovala vojni položaj v Bosni.Povelj-stvo vojske bosanskih Srbov je potrdilo že 37. premirje, odkar se je začela vojna v Bosni. V nedeljo ponoči in včeraj dopoldne niso poročali o spopadih. Srbsko poveljstvo pa je svojim vojakom ukazalo, naj bodo v popolni pripravljenosti na obrambnih linijah. Mirovni pogovori, ki bodo konec meseca v vojaškem oporišču v ZDA, bodo vse prej kot preprosti. Podpredsednik Republike Srbske Nikola Koljevič je na lokalni srbski radijski postaji dejal, da ima Alija Izetbe-govič prevelike zahteve. Nasprotoval je tudi predlogom za okrepitev centralnih oblasti, ustanovitev bosan- ske centralne banke in skupne volitve. Včeraj so Sarajevo obiskati predstavniki mednarodnih finačnih institucij (Svetovne banke, Mednarodnega denarnega sklada, Evropske skupnosti. in Agencije ZDA za mednarodni razvoj), da bi se dogovorili o povojni obnovi BiH. Predstavnik Svetovne banke Kermal Derviš je dejal, da se sicer niso pogovarjati o natančnih številkah, vendar gre vsekakor za velike vsote. Srbi so po dveh tednih iz zapora izpustili turško novinarko Muniro Acim, ki so ji grozili, da jo bodo obesili. Po osvoboditvi je Acimova obtožila vojake ZN, ki so bili zadolženi za njeno spremstvo, da so jo prepustili nemilosti srbskih vojakov. Franjo Tuđman pa je v soboto zagrozil, da namerava Hrvaška v primeru propada mirovnih pogovorov s silo znova zasesti območje vzhodne Slavonije, ki je zdaj v srbskih rokah. Zadnji krog pogovorov med Hrvaško in tamkajšnimi Srbi naj bi se začel danes v Osijeku pod pokroviteljstvom ameriškega veleposlanika na Hrvaškem Petra Galbraitha in posebnega odposlanca ZN Stoltenberga. Srbi izsiljujejo avstralske rojake CANBERRA (Reuter) - Predstavnik avstralskega zunanjega ministrstva je včeraj sporočil, da skuša samozvana Republika Srbska protizakonito »obdavčiti« avstralske državljane srbske narodnosti. Mediji, ki oddajajo program v srbskem jeziku, menda že več dni v imenu države bosanskih Srbov pozivajo v Avstraliji živeče sonarodnjake (teh naj bi bilo približno 120 tisoč) k plačevanju nekakšnih obveznih prispevkov. Avstralska vlada ob tem ugotavlja, da Republika Srbska ni priznana država in ne more postavljati nikakršnih zahtev avstralskim državljanom. Poleg tega bi sleherno financiranje v bosansko vojno vpletene strani pomenilo kršenje mednarodnega embarga. Tribune sarajevskega nogometnega stadiona so znova oživele (Telefoto: AP) ____NATOVA MIROVNA OPERACIJA_ »ZDA morajo v Bosno« NEW YORK (Reuter) - Voditelji zahodnih držav in predsednik Rusije, ki se bodo sešli ob praznovanju petdesetletnice ZN, bodo skušali rešiti sporna vprašanja o sestavi in nalogah enot, ki naj bi pod vodstvom Nata v Bosni in Hercegovini pomagale uresničevati mirovni načrt. Predpogoj operacije so uspešno zaključena pogajanja sprtih strani, ki se bodo začela konec oktobra. Mirovne enote Nata, ki naj bi štele šestdeset tisoč pripadnikov, bodo imele nalogo ločevanja sprtih strani in posredovanja v primeru oboroženih spopadov med njimi. Najbolj sporni vprašanji ostajata predvideno sodelovanje petindvajset tisoč ameriških vojakov v operaciji in zavračanje Rusije, da bi njenim enotam poveljeval Nato. Ameriška in ruska diplomacija preučujeta različne možnosti o vključitvi ruskih enot v uresničevanje mirovnega sporazuma. Ameriški državni sekretar VVarren Christopher je izjavil, da »je izredno pomembno Rusiji dodehti primemo vlogo v reševanju bosanske krize, vendar ne na način, ki bi oslabil Natovo vlogo v poveljevanju in nadzora operacije«. Nato je že zavrnil ruski predlog o skupnem po- veljstvu oziroma njegovem kroženju. Christopher je tudi menil, da »je vojaško ravnotežje med srbskimi, bosanskimi in hrvaškimi silami ključnega pomena za uspešno izvajanje mirovnega sporazuma, saj bi šibkost ene strani lahko pomenila povabilo dragi, naj napade«. Nemški zunanji minister Klaus Kinkel je predlagal, da naj bi zunaj Nata ustanovili telo, ki bi usklajevalo politično in vojaško delovanje. Pomembna ovira ustanovitvi mednarodnega kontingenta, ki naj bi zagotovil izvajanje mirovnega sporazuma, je tudi nasprotovanje ameriškega kongresa, da bi v operaciji sodelovalo petindvajset tisoč ameriških vojakov. Ameriški obrambni minister Perry je izjavil, da »Združene države nimajo drage izbire, če hočejo doseči konec tri in pol leta trajajoče vojne, ki ogroža ameriške politične, varnostne in ekonomske interese v Evropi«. Perry je bil zelo previden, kar se tiče zagotovil ameriške administracije, ki je kongresu obljubila, da bo ameriško sodelovanje v operaciji trajalo največ leto dni, in dejal, da »ni mogoče dati tovrstnega zagotovila, dokler ne bo znano besedilo mirovnega sporazuma«. PALESTINSKA AVTONOMNA OBMOČJA Z dežja pod kap DŽENIN - Člani odbora, ki so jih kot predstavnike vaške skupnosti ljudje izbrali dan pred prihodom palestinske delegacije, so zaskrbljeni čakali Džibrila Radžubija. Mož je v Jerihu, od koder bo Izrael najprej umaknil svojo vojsko, odgovoren za varnost, slovi pa po svoji odločnosti. V pričakovanju njegovega prihoda je bilo med navzočimi čutiti napetost, saj številni dvomijo o dokončnem umiku izraelskih sil. Sprašujejo se tudi, kako bo učinkovita nova palestinska oblast, kako bo poskrbljeno za varnost, koliko bo novih delovnih mest. Veliko ljudi dvomi o uresničevanju palestinsko-izrael-skega sporazuma, podpisanega leta 1993 v Oslu, ki na Zahodnem bregu določa prenos izraelske oblasti na palestinsko. »Ljudje so zaskbljeni in nemirni, saj so nekatere točke sporazuma precej nejasne. Želijo, da bi izraelska vojska čim prej zapustila njihovo ozemlje. Razočarani so nad razdelitvijo ozemlja, saj na nekaterih območjih ostaja izraelska vojska, zato se lahko kadarkoli spet polasti njihovega ozemlja,« je izjavil Adnan Sabah. Poudaril je, da je 250 tisoč Arabcev, kolikor jih živi okrog Jenina, zaradi prevelike razcepljenosti ozemlja neenotnih. Večina ljudi ne žeti komentirati prejšnji mesec podpisanega izraelsko-palestinskega Robert Mahonev / Reuter sporazuma v VVashingtonu, saj naj bi njegove nasprotnike v Jerihu zasliševati Radžubovi možje. Prebivalci Dženina ugibajo, ali bodo pod palestinsko upravo živeti bolje kot pod izraelsko, saj bodo povsem odrezani od mesta Galileje, kamor jih zdaj veliko hodi na delo. Nekateri menijo, da bo PLO utišala svoje nasprotnike in tako kot v Gazi in Jerihu odprla le nekaj delovnih mest. Mladenič, ki na tržnici prodaja sadje, ker kljub izobrazbi ne dobi ustrezne zaposlitve, je dejal, da so izraelske oblasti odpustile učiteljico le zato, ker je v razredu kot primer besedne igre izbrala neprimerni besedi - besedo »suita«, ki v arabščini pomeni oblast, je zamenjala s »salata« (korupcija). »Palestinske oblasti bodo enako ravnale, saj bodo v ospredju vprašanja varnosti, ki jo zagotavlja le gospodarska stabilnost.« Veliko prebivalcev Zahodnega brega je razočaranih nad razmerami v Gazi, kjer se je življenjski standard v zadnjih šestnajstih mesecih, kolikor traja palestinska samouprava, precej znižal. Seveda za tak položaj krivijo tudi Izraelce, ki so zaradi gverilskih napadov zaprti svoje meje. Dženin je v veliki meri odvisen od izraelskega trga, kamor hodijo ljudje tudi na delo, ker pa so v Dženinu cene nekaterih pridel- kov nižje tudi za 30 odstotkov, hodijo v mesto nakupovat Arabci iz Nazareta in Um Fatima. Arafatov predstavnik na severu Zahodnega brega Musa sicer zagotavlja, da bo trgovina cvetela tudi po 25. oktobru, ko naj bi se Izraelci dokončno umakniti. Ker živi na območju Dženina petkrat manj ljudi kot v Gazi, naj ne bi bilo večjih težav, saj so razmere podobne kot v drugih palestinskih mestih na Zahodnem bregu; povsod so židovska naselja, ker ni dovolj tovarn, je stopnja brezposelnosti visoka, infrastruktura propada, premalo je šol, ljudje slabo zaslužijo, zato od novih oblasti veliko pričakujejo. »Podedovati smo celo vrsto težav, vsi javni objekti propadajo,« tarna Abu Movais, predsednik mestnega sveta, ki ima v svoji blagajni velik primanjkljaj - približno dva milijona dolarjev. Ljudje namreč več let niso plačevati računov za vodo in električno energijo. Takšnih težav seveda nimajo bližnje vasi, ki so brez vodovoda in elektrike.»Prebrala sem sporazum, v katerem je določena tudi razdelitev vodnih virov. Ce bo uresničen, ne bomo imeti tekoče vode na podeželju še nekaj let. Ker sem prebrala tudi imena ljudi, ki naj bi opravljali najpomembnejše naloge v Dženinu, se lahko le vprašam, koliko let bomo čakali na elektrifikacijo podeželja,« je izjavila neka učiteljica. AVSTRIJSKA KOROŠKA / KONGRES OVP Christof Zemafto ostaja na čelu ljudske stranke CELOVEC - Delegati 24. rednega deželnega kongresa Avstrijske ljudske stranke (OVP) so konec tedna v koroški prestolnici Christofa Zemat-ta (na sliki), ki je hkrati tudi predsednik koroške vlade, znova potrdili za predsednika. Za Zernatta je glasovalo 96 odstotkov delegatov, njegovi namestniki pa so Ferdinand Sablatnig iz Šmohorja, Christina Her-brich iz Radentheina in Klaus VVutte iz Celovca. Dosedanji Zernattov namestnik v stranki, pliber-ški župan in manjšinski govornik Avstrijske ljudske stranke v deželnem zbora Raimund Grilc, zaradi »preobremenjenosti« ni več kandidiral za dosedanji položaj. Deželni kongres je potekal popolnoma v znamenju volilnega boja pred predčasnimi državnozborskimi volitvami, ki bodo 17. decembra, glavni govornik pa je bil predse- dnik stranke podkancler VVolfgang Schussel. Ta je v svojem govora poudariti da je ljudska stranka sama dovolj močna za izvedbo potrebnih reform v Avstriji in zato ne potrebuje pomoči desničarskega populista Jorga Haiderja. »Nikdar ne bom volil Haiderja za kanclerja,« je udeležencem kongresa zagotovil Schussel, ki pa ni odgovoril na vprašanje, ati namerava postati Sef črno-m0' dre vlade prav s Haiderjevo pomočjo. Ivan Lukan Prisluškujejo ali ne prisluškujejo, to je zdaj vprašanje Številni poslanci so prepričani da so njihovi telefoni »ozvočeni« LJUBLJANA - Zgodaj spomladi letos je poslanec ljudske stranke Janez Podobnik na seji parlamentarne komisije za nadzor nad delom obveščevalnih služb zahteval odgovor na vprašanje, ali katera od »legalnih« obveščevalnih služb prisluškuje poslancem. Njegov pogovor s pravosodnim ministrstvom naj bi namreč poslušala ena od služb, ki pa - tako naj bi kazala različna znamenja -verjetno ne sodi k obema legalnima službama. Kako glasna je vaša telefonska zveza... (Foto: B. V.) Slovenski VVatergate se je konCal, še preden se je začel, in sicer s sporočilom Sove in Voma, ki parlamentarce v enem stavku obveščata, da »poslancem ne prisluškuje nobena obveščevalna služba«. Poslanec Janez Podobnik je zadevo spravil v mapo, vendar na sume o domnevnem prisluškovanju ni pozabil. S tem se je uvrstil med tiste slovenske politike, ki so precej prepričani, da so njihovi telefoni in pisarne »ozvočeni«. Ni na primer znano, ali so krščanski demokrati z obnovo prostorov letos poleti preverili tudi »vsebino« sten in stropov. Prav v tej stranki so se namreč pogosto pritoževali, da se dobesedno celi stavki pogovorov z njihovih zaprtih sestankov skrivnostno pojavljajo v javnosti. SumiCenja o prisluškovanju kot metodi političnega boja, ki se z bliža-njem vohtev spet obnavljajo, imajo dvojne vzroke. Prvič zaradi notoričnega dejstva, da je sprememba režima prinesla razumljive pretrese v vrste varnostne službe, ki je dotlej v zavesti državljanov obstajal predvsem v formi politične policije. Celo vrsto ljudi so upokojili, pa spet zaposlih in nato spet upokojili. Nekdanji delavci službe so se zaposlovali v zasebnih detektivskih agencijah. Dokumenti sb curljali iz arhivov, predstojniki Visa so se menjavali po tekočem traku. Sele zadnje leto je varnostna agencija izginila iz vrst prvih političnih eša-lonov. Vendar pa je, denimo, kljub temu zakon o nadzoru obveščevalnih služb, ki ga je že spomladi predlagal poslanec Leo Šešerko, obtičal nekje med prvim in drugim branjem. Razlog za to je »konceptualno« nestrinjanje tistih, ki zahtevajo močnejši parlamentarni nadzor, in vlade, ki meni, da bi to preveč omejilo in oslabilo delovanje te vladne službe. Poslanec Šešerko meni, da je uničujoče mnenje vlade o predlaganem »nadzornem« zakonu spisala kar sama služba. Vztrajal bo, da ta zakon parlament kljub temu še pred volitvami sprejme, da bi tako preprečili morebitno vmešavanje obveščevalnih služb v predvolilno politično dogajanje. Pri tem opozarja na dejstvo, da je nemški Bundestag pred leti sprejel dopolnilo, ki izrecno določa, da se poslancem v nobenem primeru ne sme prisluškovati. Se bolj problematično pa je seveda dejstvo, da »miruje« celo krovni zakon o slovenski varnos-tnoobvešCevalni agenciji, ki naj bi bil v grobih obrisih znan že letos spomladi, vendar do danes še ni »vstopil« v proceduro vladnih odborov. Prav zato naj bi bil zakon o parlamentarnem nadzoru nepotreben. Vendar poslanec Šešerko ta argument zavarača, ker varnostne službe paC delujejo, Čeprav zakona, ki to določa, sploh še ni. Drugo dejstvo, zaradi katerega so politiki upravičeno sumničavi in zaskrbljeni, pa je, da so vse dosedanje politične spopade zaznamovale afere, posre- dno ali neposredno povezane z varnostnimi službami - od prisluškovalne afere pa do Hita ah Depale vasi. Poznavalci sicer ocenjujejo, da ta hip nista veC problematični »uradni« službi, torej Sova in Vomo, ki sta vendarle relativno nadzorovani (tudi Ce pustimo ob strani dejstvo, da parlamentarna nadzorna komisija že nekaj Časa ni zasedala). Po nekaterih - sicer težko dokazljivih informacijah - pa naj bi »posebne metode in sredstva« uporabljale tudi nekatere »službe« strank in politikov, ki naj bi se sicer ukvarjale z »analizami političnih razmer«. V strankah praviloma s prstom kažejo na politične tekmece, do- mnevno predvsem večje stranke, ki naj bi si privoščile takšne »anahtske službe« kot pomoC pri političnem strateškem načrtovanju. V tem smislu je lahko sporno, kdo je imel zveze v nekdnji SDV, komu je prisluškoval prejšnji' VIS in koga je pred zamenjavami nadzoroval VOMO, kdo zdaj »nadzoruje« SOVO in kdo VOMO ... Vprašanje, ali gre za del kolektivne »tranzicijske« paranoje, ah pa ima strah zaradi nereda na področju var-nostno-obveščevalnih dejavnosti na naših tleh še vedno silno realne temelje, bo torej zagotovo ostalo aktualno, vsaj še do naslednjih volitev. Tanja Starič 42. GOSTINSKO-TURISTIČNI ZBOR Festival slovenske turistične ponudbe Gostinci bodo tokrat postregli samim sebi RADENCI - Turisticno-zdraviliški kraj Radenci in Podjetje Radenska bosta jutri in v sredo v znamenju slovenskega turizma in gostinstva ter vsega, kar pre-ttiorejo slovenska gostinsko-turisticna ponudba. Jutri °b osmi uri zjutraj se bo namreč pričel 42. gostinsko-turisticni zbor Slovenije (GTZ), na katerem pričakujejo nastop najmanj 500 in obisk najmanj 5000 go-stinsko-turisticnih delavcev iz vse Slovenije. Kot je znano, je Gospodarska zbornica Slovenije s svojim združenjem za gostinstvo in tu-rjzem v konkurenci šti-tih kandidatov organiza-eijo te velike prireditve zaupala Radenski in Ra-dencem. Omenjeno združenje je takrat imenovalo pripravljalni odbor, za nje-govega predsednika pa Franca Hubra, pomočnika generalnega direktorja Radenske. Odbor in sam Ffuber so zadevo prevze-h z vso resnostjo ter z go-stinsko-turisticnimi delavci Zdravilišča Radenci pripravili vse potrebno, tako da bo tudi leto-snji GTZ vsem udeležencem in obiskovalcem ostal v trajnem spominu. Sicer pa je poudarek letošnjega zbora takšen kot na vseh dosedanjih tovrstnih zborih, torej na razstavah in tekmovanjih. Tako se bodo v dveh dneh poteka 42. tu-ristiCno-gostinskega zbora v hotelu Radin, srednji šoli za gostinstvo in turizem ter v večnamenski dvorani v Radencih zvrstile naslednje aktivnosti: razstava kulinaričnih izdelkov in slaščic, razstava omizij in pogrinjkov, razstava izdelkov kuharskih, slaščičarskih in natakarskih mojstrov; tekmovanje v kuhanju in postrežbi menija, tekmovanje v strežbi jedi pred gostom, tekmo- vanje v pripravi dietnih jedi, tekmovanje v pripravi jedi v kotličku, tekmovanje barmanov v mešanju pijač in somme-lierjev v poznavanju slovenskih vin, tekmovanje sobaric in hotelskih receptorjev, tekmovanje učencev srednjih šol za gostinstvo in turizem, in sicer kuharjev, strežnega osebja in gostinskih tehnikov... Zvrstila se bodo tudi številna športna tekmovanja, demonstrativni nastopi aktivov kmečkih žena in deklet ter razstava njihovih jedi; razstavili bodo tudi propagandne izdaje in spominke, pripravili predavanja in okrogle mize ter vrsto zabavnih prireditev, saj gostinci te vedno pripravljajo za druge, tokrat pa bodo lahko uživali tudi sami. Od predavanj in okroglih miz kaže omeniti zanimivo okroglo mizo na temo Zdrava prehrana v Tekmovanje v strežbi pred gostom,...hm... (Foto: B. V.) gostinski ponudbi, vodil jo bo dr. Dražigost Pokom. V pogovoru o pomenu gostilne v slovenski turistični ponudbi pa bosta sodelovala tudi dr. Janez Bogataj in Marinka Gornik, srečanje Turistične zveze Slovenije s predstavniki slovenskega turističnega gospodarstva pa bosta vodila dr. Marjan Rožic in Borut Mokrovič. Uradna otvoritev letošnjega 42. GTZ bo jutri ob 10.30 v hotelu Radin, zaključek s podelitvijo nagrad in priznanj ter pogostitvijo tekmovalcev pa v sredo ob 19.00 uri v kongresni dvorani hotela Radin. Oste Bakal ■ Ladja norcev Lev Kreft Stari nazadnjak Platon o atenski demokraciji, ki Se danes vzbuja strastno pritrjevanje in simpatije, ni imel najboljšega mnenja. Da bi pokazal na njene slabosti, jo je primerjal z ladjo, in na tej ladji je Slo vse po vrsti narobe. »Zamisli si, da se na eni ali več ladjah dogaja tole. Kapitan je večji in močnejši od pomorščakov na krovu, pri tem pa naglušen in kratkoviden. Povrhu je njegovo znanje o pomorstvu sila pomanjkljivo. In tako pride do prepira med pomorščaki, ker vsak meni, da njemu pripada vodstvo ladje. Pri tem pa se nobeden od njih ni učil krmarjenja, nobeden ne more dokazati učne dobe in tudi ne navesti učitelja. Vsi trdijo, da se krmarjenja sploh ni mogoče učiti, in so pripravljeni vsakega, ki trdi, daje krmarjenje priučljivo, pobiti na tla.« No, če bi si to parabolo razložili tako, da je kapitan pravzaprav predstavniško telo - parlament, pomorščaki pa ljudstvo, postane zadeva zanimiva tudi za demokrate, id sicer Platona ne marajo. Kajti s tem, da je parlament naglušen in kratkoviden, se strinja vse več ljudi. In kakšna rešitev je zavladala na Platonovi ladji? Pomorščaki prično siliti v kapitana, naj jim zaupa krmilo. »Ce si kapitana ladje pridobijo drugi in ne oni, jih pobijejo in pomečejo v morje, vrlega kapitana pa obvladajo s kakim napojem, vinom ali podobnim, zagospodarijo na ladji, razpolagajo z njo, pijejo in se gostijo ter jadrajo tako, kakor je pri takih ljudeh pričakovati... Kjer na ladjah vladajo takšne razmere, tam velja mornarjem, ki se vozijo na teh ladjah, pravi krmar za z\'ezdogleda, kvasača in neuporabnega človeka. Ali ne?« Tako Platon, ki mu neposredna vladavina na trgu zbranih množic nikdar ni dišala, saj je živel v času, ko je bila atenska demokracija samo Se vrsta prepirov in strankarskih spopadov, ki ni ohranjala stare slave, pa tudi njegovega učitelja Sokrata je ta demokracija obsodila na smrt. Kasnejši demokrati so se kljub temu navduševali nad Atenami, pa ne temi iz Platonovega časa, ampak od prej, iz tistega časa, ki ga je označil Tukidid, da »spoštujmo zakone same, posebno tiste, Id ščitijo tlačane, in tiste nenapisane zakone, za katere je potrjeno, da jih je sramotno krstiti.« Kadar je sodobna demokracija, razvita na dediščini angleške slavne mirne revolucije in fmnco-ske bolj divje prekucije, zašla v krizo, je naletela na podobne kritike, kot je bil za atensko Platon. Demokrati so tedaj vizionarsko odgovarjali, da je možno narediti zgledno demokracijo, kakršna je vladala nekdaj v Atenah, samo v obvladljivo veliki državi, za nekaj tisoč prebivalcev, ki potem lahko res vsi sodelujejo pri odločanju. Množična industrijska družba in velika birokratska država torej onemogočata uveljavljanje neposredne in terja posredno demokracijo, v kateri na osnovi demokratične izvolitve vladajo predstavniki, zbmni v parlamentu -vimenu in namesto ljudstva. Vendar je demokracijo kot senca spremljala misel, da bi, ko bi bila prava, morala predstavljati skupno racionalno odločanje vseh ljudi. Iz te stiske sta izšli, grobo rečeno, dve teoriji in praksi: samoupravljanje in referendumska demokracija. Samoupravljanje je hotelo zmanjšati skupine odločanja na temeljne celice, bodisi krajevne skupnosti bodisi proizvodne skupnosti združenega dela. Izkazalo se je, da se da na tej ravni v sodobnih družbah odločali le o malenkostih. Referendumska demokracija je hotela dati vsem možnost odločanja o vseh poglavitnih vprašanjih, in včasih jo je omejevala tehnologija (zamudnost in cena] takega odločanja. Pri sodobnih komunikacijskih sredstvih to zdaj ni več problem. Ali gremo v to smer? Samo to ne, bi rekel raziskovalec logike kolektivne akcije Mancur Oslon, ki je leta 1965 kritiziral ustaljeno liberalno pojmovanje, da ljudje v velkih skupinah (ljudstvo, narod, razred] delujejo na osnovi skupnega interesa v smeri njegove uresničitve, torej po zgledu trga, kjer naj bi'nevidna roka'nekako vse uredila tako, da bo za vse pmv. Vraga! Tudi to je res samo za majhne skupine, medtem ko številčnejše skupine nikdar ne morejo z lastno voljo in lastnim razumno dojetim interesom doseči tega smotrn. Predpostavka, da skupine delujejo v svojem skupnem interesu, ker to počno posamezniki, ni točen. Sklenimo torej še enkrat: obsojeni smo na parlamentarno demokracijo, na odločanje po predstavnikih, pa naj se zdi ta način odločanja še tako kratkoviden in naglušen. Tako družbeno samoupravljanje kot referendumska demokracija sta le zamisli, katerih uresničitev predpostavlja okvir pravne in ustavne države, kije urejena na način parlamentarne demokracije. Ce pa stopata ena ali druga možnost prek meja ustavnega demokratičnega reda, se nujno izkaže, da sta tako samoupravljanje kot referendumska demokracija le potrdilo rekla, da dobri nameni zanesljivo vodijo v pekel totalitarizma. 8 Ponedeljek, 23. oktobra 1995 Prilagodljivost in pogum Če bo Slovenija nepristranska, se Vidmarju ne bo odrekla Komaj dobra tri leta je, odkar je ugasnilo plodno in dolgo življenje Josipa Vidmarja, zato je spomin nanj ob stoletnici njegovega rojstva prej zadrega kot priložnost, saj ga ob Številnih negotovostih našega časa občutimo, kot da je še zmerom med nami, hkrati pa se tudi že zavedamo, da je zmerom bolj del naše zavesti o preteklem. Tako je med drugim dejal v svojem prispevku Josip Vidmar - še zmerom referenčna točka podpredsednik SAZU pesnik Ciril Zlobec na okrogli mizi o Vidmarjevi osebnosti in delu, ki je bila pretekli teden na SAZU; temu pa je posvečena tudi deseta številka Sodobnosti. Iz teh prispevkov objavljamo nekaj odlomkov. Ciril Zlobec Tak je v mojih očeh Vidmar Stal je sam, najbrž ne samotarsko, ampak Cisto preprosto sam. Rekel bi, da zmerom na sredi poti. Če si ga na tihem prehiteval, si moral stopiti na skrajni rob: če si Sel v nasprotni smeri, si moral trčiti obenj. Spominjam se: Ko so me leta 1970 povabili, naj tudi jaz predavam v Dragi, in mi ponudili temo Današnja idejno kulturna ustvarjalnost, sem bil presenečen, ko sem med pripravo referata v tedenskem in periodičnem tisku prebiral mlade -prav pri njih sem namreč iskal novosti -, da je ime, ki se najpogosteje ponavlja, prav Josip Vidmar. Vsevprek so ga napadali, mu očitali vsemogoče, odrekali veljavo njegovim vrednostnim sodbam, danes bi rekli, da so ga s serijo napadov, ki najbrž niso bili dogovorjeni (ali pa), čisto »sesuli«. In vendar je bila moja misel drugačna: kot da brez Vidmarja ti mladi ljudje ne morejo živeti, postal jim je svojevrstna referenčna točka. In prav na tej točki, ki se je kar naprej imenovala Vidmar, so, per negationem, iskali in najboljši med njimi, res samo najboljši, tudi našli svojo kreativno identiteto. Moja generacija, ki v ničemer ni bila in ni vidmarjanska, ni nikoh pokazala ne čutila tako agresivnega odnosa do Vidmarja... Tako, kot ni mogoče, da bi danes (in najbrž tudi ne v bližnji prihodnosti) kdorkoli od slovenskih kulturnikov, pisateljev, kajti kritik je pisatelj, prevzel vlogo, kakršno je imel Vidmar, tudi ni mogoče, da bi sodobna slovenska literatura sledila vidmarjan-skim estetskim in tudi etičnim načelom. Najbrž se pri Vidmarju srečujemo z enim od dveh polov vseh velikih osebnosti, natančneje povedano: veličino enih najbolj potrjujejo tisti, ki jim sledijo, ki ohranjajo in udejanjajo njihove ideje, vehčina drugih pa je prav v nasprotnem: z vsem svojim početjem in samim sabo, kot potencialnim vzorom, prehodijo določeno pot do konca največkrat sami, vendar po sredi vsega živega, kot bi dejal Oton Zupančič. Tak je v mojih očeh Vidmar. Takšnega Vidmarja vidim tudi danes, dobra tri leta po njegovi smrti, ob stoletnici njegovega rojstva. Ko se ob tej spoštljivi obletnici spominjamo te velike osebnosti, hodimo po ozki stezici med dvema pastema: na eni nas zapeljuje apologija, Vidmar kot vehčina, na drugi pa primerjava med Vidmarjevim, zdaj že zgodovinskim slovenstvom in našim sedanjim. V tem primežu se spet pokaže, da dva različna časa nista primerljiva med seboj, nista primerljiva drug z drugim, razen če se odločimo, da z razlikami in nasprotji utemeljujemo pomembnost obeh. Prav dobršen del predstavnikov generacije, ki si je bila v šestdesetih in sedemdesetih letih z Vi- dmarjem najbolj v laseh tudi zato, ker Vidmar takrat ni videl v njej nič slovenskega, se zdaj zelo glasno, bojevito in tudi nestrpno poteguje za novo podobo slovenstva. Če že ne slovenstva kot enega od možnih, netendencio-znih učinkov literature, pa vsaj kot nanovo oblikujočega se političnega slovenstva, toda še zmerom prav s pomočjo kulture ah dejavnosti kulturnikov, predvsem pisateljev. Matjaž Kmecl Politika je važna, a ni nič Vidmar je po vsem svojem delovanju in nastopanju med drugo vojno, pred njo in še posebej po njej za slovensko javnost vsaj toliko politik kot kritik. - Toda: Ko so mu 1985. ob devetdesetletnici priredili javno proslavitev v Cankarjevem domu, si me je za nekak inavguralni pogovor v okrogli, kasneje Stihovi dvorani zbral za sogovornika. V stranskem prostoru sva sama čakala na začetek in govorila o različnih rečeh. Vmes mi je potem naenkrat brez pravega povoda rekel: »Vi ste zdaj v politiki, ampak videli boste, da pohtika ni nič. Ne rečem, da ni važna in brez nje ni mogoče, toda to je dnevna potrošnja in minljiva zadeva. Ko človek na koncu potegne črto pod vsem, kar je političnega delal, je vse prazno in brez resničnega zadoščenja.« Mislil sem si: Viš ga, zakaj pa je potem toliko življenjskega časa potrošil zanjo, če je res tako! - Sele mnogo kasneje se mi je posvetilo, kaj je mislil in - navsezadnje - kako prav je imel; pa sem bil, domišljam si tako, skozi več kot deset let prav neposredno blizu končnega slovenskega osamosvajanja, deloma soustvarjalec, na vsak način precej bhže od velike večine današnjih retroaktivcev. Toda človek mora pač sam skozi zmoto, da na koncu verjame in razume - posebno če je trdoglav... Povzemam: Ne bodo vsi moje misli, toda bil je resnično zelo poseben, nadarjen, energičen in v mnogočem dosleden mož. Z globokim instinkom je stopal v zgodovino tam, kjer je bila najgostejša in - kar bi morah upoštevati vsi naknadni pokašljevalci nad njim (s tem seveda ne mislim nikogar od tistih, ki so se skušah z njim pošteno spoprijeti za njegovega življenja) - dosledno služil slovenstvu. Tudi meni se kakšna reč, ki jo je storil, ni zdela sprejemljiva, toda ohranjam ga po človeško, po literarno in po slovensko v spoštljivem, v mnogočem tudi občudujočem spominu. Bil je pomemben duh in mož svojega časa, eden od vodniških Slo- Niko Košir Sodbo o »vladarju« bo dala zgodovina Uravnovešeno sodbo o Vidmarju »vladarju« bo pravičneje od sodobnikov, ki so ga eni pre- tirano slavili in kovah v zvezde, drugi pa prestrogo obsojah, dala zgodovina. Tedaj bodo pozabljene vse pritlikave zamere ljudi, ki vedno in povsod vedo, kdaj bi kdo moral kaj narediti in česa ne opustiti. Pri kolikor toliko pravični presoji bi morah sodniki vsekakor vedeti, kako hudi so bili časi v dneh, ko je bil Vidmar vsaj na zunaj najvišji oblastnik, ko so se vsi bali vsakogar in ko je tudi najmanj krivega lahko zadelo najhujše. Eno bi si ob tem vendarle upal trditi. Tisti, ki se dandanašnji najbolj petelinijo in se naraščajo in postavljajo in vsevprek obsojajo vse po vrsti, bi se tedaj po vsej verjetnosti pajdaših z valpti in rablji. Boris Paternu Vidmarjeva nesrečna cona Bil je kritik, ki v zrelosti in na stara leta ni hotel več natakniti kratkih mladeniških hlač. Modernizem je kratko in malo zavrnil, tako rekoč v vseh njegovih oblikah in pojavih. Najbrž je vedel, da bi ga notranje razdrl in mu pobral osebno identiteto, če bi se mu prepustil. Ta njegova kretnja je bila za nas takrat vsaj neprijetna, če že ne mučna, danes postaja bolj simpatična. Skoraj nad vsako novostjo, z redkimi izjemami, je zamahnil z besedami: »To ni nič!« Imel je velikokrat tudi prav. V svojih stališčih pa niti ni bil tako močno neizprosen in slep, kot se je včasih zdelo. Ko smo pod njegovim uredniškim vodstvom v sedemdesetih letih izbirah pesnike za elitno zbirko Beseda sodobnih jugoslovanskih pisateljev, je na primer odločno ugovarjal, da sprejmemo Daneta Zajca, toda po nekaj pogovorih lik kritik ima pač kakšno svojo nesrečno cono. In pri Vidmarju je bila ta nesrečna cona Edvard Kocbek. Treba bo razumeti. Jože Pogačnik Mož z veliko nasprotniki J. Vidmar je imel še, dokler je bil živ, veliko javnih in še več skritih nasprotnikov. Te nasprotnike je motil njegov življenjski stil, izzivala jih je njegova politična dejavnost, v manjši meri pa tudi njegove estetske presoje. Vidmar, ki je na take izzive tudi odgovarjal, nikoh ni mogel skri-ti, da je kot izobraženec in ustvarjalec zrastel iz dediščine liberalizma. Gre za tiste temelje tega gibanja in doktrine, ki so se razvili iz boja mladega meščanstva s fevdalizmom; med njimi so poglavitni: svoboda na družbenem, političnem, ekonomskem, verskem in moralnem področju. Znotraj liberalizma so bile seveda zelo različne struje, toda Vidmar je prevzel tiste njegove raz- Dušan Moravec Mojster v napadanju in tudi v obrambi Vidmarjev dramaturški in teatrološki opus ni le eden najobsežnejših pri nas, ampak tudi eden najbolj samosvojih, pokončnih, tehtnih in v nadrobnostih tudi spornih. Ena njegovih najizrazitejših sestavin je bila vselej polemika; bil je mojster v napadanju in tudi v obrambi. Tudi kadar Čutimo, da nima prav, vzbujajo njegova neizprosna stahšCa spoštovanje. V zadnjem obdobju je bil krog njegovih nasprotnikov bržkone veliko veCji kakor tistih, Id so mu pritrjevali. Do poznih let pa je ohranil bistrino duha - tisti, ki so sprejemali njegove poglede s pomilovalnim nasmehom in mu odtali senilnost, so bdi v zmoti. Bil je, kakršen je bil, visokosten in nepremakljiv, kadar je imel prav in kadar se je motil. K tem njegovim pogledom - ne samo na gledališče - se bo vredno še vraCati in jih na novo osvetljevati, jim pritrjevati ah jih zavračati. je popustil. Nazadnje je popustil celo pri Tomažu Šalamunu in izšel je tako rekoč pod njegovim uredništvom, kar je bil naravnost neverjeten paradoks. Ne samo takrat, tudi sicer sem nekajkrat opazil, da je imel v resnici raje ugovarjanje kot ponižno pritrjevanje. Kot da bi bil vedel, da ga bodo njegovi oporečniki pozneje vse bolj cenili, servilneži pa razveljavljali. Globlje prizadet in zaprt se mi je zdel samo ob Kocbeku. Prvič, ko sem ga pobliže srečal, sem nekoliko preveč radovedno napeljal pogovor prav nanj in na njegovo poezijo. Zamahnil je precej na kratko: »Same meglenice!« Odgovor me je bolj vznemiril kot pomiril. Za hip se mi je posvetilo: dva leva v enem gnezdu! Toda to bi bilo nekoh-ko preenostavno. Vsak, tudi ve- sežnosti, ki so neposredno izvirale iz razsvetljenstva, racionah-zma in individuahzma. Iz tega dejstva je mogoče razumeti njegove politične opredelitve, predvsem pa tudi njegov svetovni in estetski nazor Franc Zadravec Izviren prispevek slovenskega duha Vidmarjev pisateljski opus je nazadnje zanimiv tudi po svojem značilnem stilu, po jeziku, v katerem so izražene nič kaj preproste duhovne in estetske presoje... Nobena beseda preveč in popolna sporočilnost sta značilnosti njegovega sloga, tj. sloga, v katerem jasna misel tudi jasno besedo najde. Gre, skratka, za intelektualen slog in za intelektualno esejsko in kritiško prozo. kakršna je na Slovenskem neredko posejana. Vidmarjeva intelektualna proza je bila, je in ostaja živa in rodovitna brazda slovenske kulture, izviren prispevek slovenskega duha evropski kulturi. Ta proza je in ostaja tudi ustvarjalni odgovor na vprašanja o kulturnem problemu, o kulturni biti, o zgodovinski nalogi in perspektivi Slovencev. Andrej Inkret Vidmarjeva dobronamerna sugestija Kakor kaže dnevniški zapis 17. junija 1948 - »Ze četrti dan pretipkujem rokopis DNEVNIKA,« je Kocbek opravil zadnjo redakcijo šele na začetku poletja. Sredi julija 1948 ga je kot prvemu izročil v branje Josipu Vidmarju, enemu svojih najbližjih partizanskih tovarišev, pred vojno pomembnemu književnemu kritiku, zdaj tudi svojemu »predstojniku« v prezidiju... Vidmarjev odziv je bil že takoj spočetka spodbuden, vsaj kar zadeva književne vrednosh besedila... Kljub pozitivnemu mnenju je bil Vidmar kot po navadi previden. Kocbeku je dejal, naj da rokopis »prebrati še Kidriču«, ob Kardelju pač najpomembnejšemu slovenskemu partijcu, hkrati pa tudi enemu glavnih junakov njegovega pričevanja. -»In ker verjetno ne bo imel časa, da bi prebral vsega, naj bi mu naznačil mesta, ki se ga najbolj tičejo. Morda bi namreč želel, da bi nekatere pasuse izpustil, ki bi ga mogh pokazati v nenavadni luči...« si je Kocbek v istem dnevniškem zapisu ohranil Vidmarjevo vsekakor dobro namerno sugestijo. Oba sta dobro vedela, v kakšnem svetu živita, čeprav sta bila, kajpada samo nominalno, visoka funkcionarja. Odločitve so bile brez izjeme v rokah »partijskih ljudi«, še zlasti seveda imprimatur za knjigo, kot je bila Kocbekova, delikatna zaradi samosvoje, »nelinijske« obravnave partizanstva, zaradi avtorja že sama po sebi seveda tudi »sumljiva«. Taras Kermauner Vidmar zasluži, da bo stal sam Vidmar je bil velik; a ne največji. Morda med največjimi na vrednostni lestvici, ki meri ustvarjavce po tosvetni uspešnosti, ostrini uma, uravnoteženi in zajetni izobrazbi, elegantnem stilu življenja, daru za diplomacijo, kritični ostrini, predvsem pa vitalnosti in pravi meri med prilagodljivostjo in pogumom. Glede na to, da smo se Slovenci odločili, da bi radi postali državna nacija, so prav te Vidmarjeve lastnosti optimalne. 2e v povojnem sistemu je Vidmar deloval kot državnik znotraj kulture. Glede na spremenjeni sistem sicer lahko manj ugodno ocenimo vsebino njegovih pohtičnih izbir, ne pa njegove narave in osebnosti kot takšne. Ge bo slovenska država kolikor toliko nepristranska, ji bo moral Vidmar še naprej pomeniti velikega moža; moža z lastno ideologijo, vezano na določeno socialno politično gibanje, a izrazitega Slovenca in človeka, ki je trasiral slovensko državniško modrost... Danes zlivajo na Vidmarja škafe gnoja; to ni le bedno početje, saj je bil primeren čas za obračunavanje z njim v 60. in 70. letih; ne zdaj, ko je režim, ki ga je s tvoril, ukinjen in sam Vidmar brez državno pohtične zaščite. Človeka zaskomina, da bi Vidmarja celo branil pred nizkotnimi napadi strahopetcev, ki se zaradi lastnih kompleksov velikemu liku maščujejo, ko se ne more braniti. Svinjari ga je enako neprimerno kot ga bre-zrezervno hvaliti in slaviti, kar je počela partijska plat skoz desetletja, ker je z njim manipulirala. Vidmar zasluži in dovolj je velik, da bo stal sam, tudi če odmislimo njegovo povezavo s Partijo. Krištof Jacek Kozak Zveza med Goethejem in Vidmarjem Največji vpliv na Vidmarja je brez dvoma vseskozi imel Goethe. Pomena, ki ga je imel, najbrž ni mogoče zadovoljivo ovrednotiti, kajti veliki Nemec je bil Vidmarju »alfa in omega« domala na vseh področjih. Goethe je Vidmarju služil za vzor kot umetnik, ki je vedno najbolje in naj-popolneje ustvarjal (absolutno) umetnost, kakor tudi kot mislec pri teoretičnih vprašanjih, pri katerih je Vidmarju vedno služil za referenčno točko. Goethe je bil vrhovni arbiter elegantiarum za umetnost, filozofijo, znotraj te pa za estetiko, etiko, ontologijo in gnoseologijo, prvi učitelj življenjskih vprašanj. Goetheja je Vidmar jemal dobesedno, brez rezerve in v njegovem celotnem opusu ni o pesniku zaslediti ene žal besede. Goethe ga je spremljal od vsega začetka, pravzaprav najbrž še celo iz ruskega ujetništva, skozi vse preripetije kritiškega življenja, vse do njegovih zadnjih (povojnih) del. Vidmar je nekje priznal: Goethe je bil v resnici nekakšen estetski temelj vsemu mojemu početju... m če se zavemo, da je bil Goethe eden zadnjih stebrov spoštljivega odnosa do Antike, da je priznaval le antične motive, teme in vzorce, potem je zveza med njim in Vidmarjem toliko bolj očitna. v Pripravil: M- K- A LIGA / MILANU NI USPELO ZMAGATI V VICENZI, JUVE BREZ TEŽAV Pinturicchio Del Piero bo kmalu postal Raffaello Juventusov biserček zabil še enega od »svojih« golov TORINO - »Daljinski Upravljalnik« Del Piera spet uspeSen. To je ob popolnem pomanjkanju kolikor toliko navdušujočih vesti dogodek dneva v včerajšnjem sedmem kolu najvišje italijanske nogometne lige. Pinturicchio, kot je talentiranega Alessandra prekrstil odvetnik (Agnelli, kdo pa, se na umetnost očitno še kako spozna), je pokazal, da lahko kar sam poslika prihodnjo Sikstin-sko kapelo. S svojim običajnim lobom z roba kazenskega prostora je po Bo-russii Dortmund, Steaui in Rangersih odpravil tudi Padovo. Res nehvaležen ta Del Piero iz San Vendemi-ana, ki je prav v mestu sv. Antona opravil svoje prve korake v profesionalnem nogometu. Nato je usodo gostov iz Veneta zapečatil Ravanelli, gol Amorusa je bil veC kot slučajen in povsem zasluženo zmago, ki bi lahko bila veliko izdatnejša je v zadnji minuti zaokrožil vedno dragoceni Conte, pravi mož na pravem mestu. V Turin so vsekakor prihajale razveseljive vesti iz Vicenze, kjer so domači »magnagatti« prisilili na remi nic manj kot Milan. Kdor je mislil, da bodo »belo-rdeCi« le muha enodnevnica v A ligi, se je bridko zmotil, v Vi-cenzi zdaj že razmišljajo o mirni plovbi na sredini lestvice. Domača trdnjava »Romeo Menti« je neoskrunjena že polni dve leti in tudi Milan je komaj odnesel zdravo kožo iz nje. Capellovi varovanci so sicer povedli s spornim golom Erania ob koncu prvega polčasa. Vicenza pa je miela nemajhno srečo, da je v drugem delu, z Murgi-to, takoj uspela vzpostavih ravnotežje, toda kot vemo, sreča pomaga pogumnim. Boljše priložnosti za vodstvo so tudi po izenačenju imeh domači, mreža Rossija pa se ni veC zatresla. Nemajhno pričakovanje s strani medijev je vladalo za premiero Roya Hodgso-na v »nogometni Scali«. Navijači so bili drugačnega mnenja, saj so tribune San Sira ostale napol prazne (le 42 tisoč gledalcev), kar je za tekmo med Interjem in Laziom res Čudno. Kakor-koli že, prav so imeh tisti, ki so izbrali, da nedelje ne bodo zapravili na stopniščih milanskega stadiona, saj sta se tekmeca skoraj sporazumno odločila za dehtev točk, pa še brez golov. Očitno bo Hodgson potreboval še več kot dve leti, ki jih predvideva pogodba, da bo Interjevce prebudil iz večnega spanja. Upanje, da bo do vsaj enkratne streznitve prišlo že naslednjo nedeljo v derbiju z Milanom, je veC kot aktualno. Brezbarvna, pa čeprav z enim golom na vsaki strani, je bila tudi tekma na Olimpicu med Ro-mo in Parmo: oboji so morali predvsem paziti, da ne zgubijo, toda tudi remi nikomur ne služi. Do zaključkov naj torej pride bralec. Napoli je se po domačem porazu s Fiorentino takoj rehabihtiral v Piacenzi, ki dveh tekem zaporedoma paC ni mogla zmagati. Ostrostrelec Andre Cruz je dosegel edini gol tekme in tako potrdil, da so brazilski liberi zanesljiva naložba: res pomnimo le redke primere, da bi kdo zatajil. Opomogla pa sta si tudi dva »desaparecida«. Jugoslovan Marko Perovič je po vodstvu Atalante postavil koncnin izid na 1:1 za svoj Tako je Del Piero dosegel gol za Juventus Cremonese, v Bariju pa je svoje realizatorske sposobnosti prvič pokazal Šved Kenneth Andersson. Cagli-ari je sicer vseskozi imel veC od igre, Urugvajec Dano Silva je zapravil toliko priložnosti, da bo ponedeljek najbrž preživel v spovednici, v drugem polčasu pa je Bari tolikšno razsipnost neizogibno kaznoval, poleg Anderssona pa sta zadela še Protti in Gu-errero. Dulcis in fundo še Udi-nese, ki je brez večjih težav, pa čeprav s pomočjo milo reCeno dvomljive 11-metrovke premagal Čedalje nižje pogrezajoči se Torino. Abedi Pele in tovariši so izvedli en sam strel v vrata, pa še tega bi najbrž ubranil tudi vratar katerekoli ekipe cicibanov. Furlani so zmagah z omenjeno 11-metrovko, z bele pike pa je svojo letošnjo bero povečal Bierhoff. 9. KOLO B LIGE____________ Perugia prerešetala mrežo Luccheseja PERUGIA - Komaj bo kdo rekel, da menjava trenerja ničemur ne služi, mu lahko takoj pomolimo pod nos primer Perugie. Ekipa polna velikih imen, ki je tudi letos naskakuje A ligo, je slabo startala. Odšel je trener Novellino, dve tekmi je krilate leve vodil trener mladincev Gi-annatasio, toda rezultati so ostali slabi. Prišel je »Čarodej« Galeone in Perugia je Luccheseju nasula niC manj kot pet golov. Brez besed.... Zelo živahno je bilo v Pescari, kjer je domaCe moštvo premagalo Foggio s 3:2, vsi goli pa so padli v prvem polčasu. Foggia je po borih petih minutah dosegla dvojno vodstvo, nato pa so Palla-dini ter bomberska dvojica Camevale - Giampao-lo poskrbeli za preobrat. Najditelju branilcev gre vsekakor bogata nagrada. Vodilna Genoa je v Co-senzi izenačila šele tri minute pred konec, domači pa so se kar precej razburjali nad dosojeno 11-metrovko, ki jo je nato realiziral žepni bomber Montella. Nedelja vsekakor ni bila uspešna za najboljše, saj je Verona v gosteh le izenačila z Ve-nezio, Bologna pa je v Avellinu celo izgubila. Z DVEMA PROSTIMA STRELOMA MARSICHA UGNALA TERNANO Triestina končno na vrhu Triestina - Temana 2:0 TRIESTINA: Nioi, Zanot-to, Birtig, Natale, Zocchi, Dbaldi, Polmonari, Pavanel, Rlarzi (Pivetta 85’), Gubelli-Di, Marsich. TERN ANA: Musarra, Gi-ovannini, Orsini, Marsani, Onorato, Bignone, Clemen-jjni, Baldari, Costa (Borrel-^-U> Maranzano, Tvfanrizi. Strelec: Marsich (80’, 88’). Z dvema prostima streloma, ki ju je mojstrsko izvedel "condor” Marisch, je Triestina zasluženo premagala vodečo Ternano in prevzela vodstvo na lestvici. Številni gledalci (nad 5 tisoC se jih je zbralo na tri-bunah stadjona Rccco) so prisostvovati lepi in razbur- ljivi tekmi, ki jo je občasno nekoliko skvaril poprečni sodnik, M je odvidno nogometna pravila pojmoval Cisto po svoje. Derbi kola se je pričel z igro, ki je bila osredotočena predvsem na sredini, kaj kmalu pa je Triestina prevzela pobudo in že v 12. minuti z lepim strelom Birtiga ogrozila nasprotnikovega vratarja. Kmalu nato se je v idealni poziciji znašel Marži, njegov strel pa je Musarra ubranil. Odlični Gubelli-nijes hitrimi prodori po desni strani vnašal zmedo v nekoliko negotovo obrambo gostov, ki so le tu pa tam pokukati v kazenski prostor Tržačanov, sicer brez vsakršne nevarnosti za vratarja Nioia. Tekma se je dodatno razživela v drugem delu. Triestina je zaigrala odločno, agresivno, iznajdljivo ter z odločnim pressingom na sredini igrišča popolnoma nadigrala goste. Lepa priložnost se je v 50. minuti ponudila Marsichu, ki je z gla- Mossimo Marsich vo preusmeril v vrata pre-dložek Gubellinija, na sami gol Crti pa je Onorato žogo odbil v polje, potem ko je bil Musarra že premagan. V sredini polčasa so gledalci pošteno izžvižgali sodnika Pirroneja, ki je spregledal igro z roko branilca Marsanija v kazenskem prostoru. Moža s piščalko je morda pekla vest, saj je kmalu zatem njegova piščalka ostala tiha, potem ko je Nioi v sicer edini nevarni akciji gostov zrušil Costo. Preslana nevarnost je blagodejno učinkovala na Tržačane, ki so še pospešili ritem in v 80. min. končno povedh. Prodor Marzija je Onorato zaustavil s prekrškom na robu kazenskega prostora. Prosti strel je izvedel Marsich, žoga je v lobu poletela živi zid in svojo pot končala v zgornjem desnem kotu vratarja Musarre. Sijajno! Navalu navdušenja so varovanci trenerja Roselhja z lahkoto zdržati medlo reakcijo zmedenega nasprotnika in malo pred koncem srečanja podvojili. Izvrstni Polmonari je z nezadržnim prodorom po levi strani dobesedno prerešetal obrambo gostov in prisilil branilca Orsinija na grob prekršek. Dosojeni prosti strel je ponovno izvedel Marsich ter z ostrim strelom s precej de-centriranega položaja presenetil Musarro. VValter Bet Rdeče zastave proti iztegnjenim desnicam Katere so politične simpatije glavnine Thestini-nih »ultrasov«, je vsem dobro znano. O tem so očitno dobro obveščeni tudi navijači Ternane, ki so svojim »tekmecem« na nasprotnih tribunah pred pričetkom tekme pripravili nadvse domiselno in naštudirano provokacijo. Brž, ko so se tržaški navijači oglasih s psovkami na njihov račun, so privrženci Ternane povesih drušh'ene zastave in na dan pote-gniU nič manj kot partijske prapore nekdanje Komunistične partije Italije terna ves glas zapeli Bandiero rosso (od prve do zadnje kitice). Rdeče zastave s srpom in kladivom so takoj zatem spet pospravili, vendar je bil šok za Tržačane tako hud, da je minil ves prvi polčas, preden je najbolj razgretim uspelo prvič skandirati svoja gesla z iztegnjeno desnico... 3:0 1:1 0:0 3:1 0:1 1:1 2:1 1:0 1:1 Milan 16 7 5 1 1 12 6 Juventus 14 7 4 2 1 14 5 Parma 14 7 4 2 1 11 7 Napoli 14 7 4 2 1 10 6 Lazio 13 7 3 4 0 12 6 Fiorentina 12 7 4 0 3 11 9 Vicenza 11 7 3 2 2 7 5 Udinese 11 7 3 2 2 9 8 Inter 9 7 2 3 2 8 5 Sampdoria 9 7 2 3 2 10 8 Atalanta 9 7 2 3 2 7 9 Bari 8 7 2 2 3 11 12 Roma 7 7 1 4 2 6 7 Cagliari 7 7 2 1 4 4 9 Piacenza 7 7 2 1 4 7 15 Torino 6 7 1 3 3 7 12 Cremonese 2 7 0 2 5 6 13 Padova 1 7 0 1 6 5 15 PRIHODNJE KOLO Atalanta - Udinese, Cagliari - Roma, Fiorenti-na - Bari, Inter - Milan, Lazio - Juventus, Napoli - Cremonese, Padova - Sampdoria, Parma - Piacenza, Torino - Vicenza B LIJ\. IZIDI 9. KOLA Avellino - Bologna 1:0, Brescia - Palermo 0:0, Cesena - Reggiana 1:1 (odigrana v soboto), Chievo - Pistoiese 1:1, Cosenza - Genoa 1:1, F. Andria - Reggina 1:0, Perugia - Lucchese 5:0, Pescara - Foggia 3:2, Salernitana - Ancona 1:0, Venezia - Verona 1:1 LESTVICA Genoa 18, Salernitana 17, Bologna 16, Verona in Pescara 15, Avellino 14, Brescia in Palermo 13, Cesena in Pistoiese 12, F. Andria 11, Ancona, Perugia, Cosenza in Foggia 10, Chievo 9, Reggiana 8, Lucchese in Reggina 7, Venezia 6 PRIHODNJE KOLO Ancona-Avellino, Bologna - Venezia, Foggia -Brescia, Genoa - Pescara, Lucchese - Cesena, Palermo - Chievo, Pistoiese - Cosenza, Reggiana - Salernitana, Reggiana - Perugia, Verona -F. Andria C2 LIGA/skupina B IZIDI Centese - Imola 0:1, Fermana - Pontedera 3:2, Livorno - Baracca Lugo 1:1, Ponsacco - Cecina 1:0, San Dona - Forli 3:0, Tolentino - Fano 1:1, Treviso - Giorgione 1:1, Triestina - Temana 2:0, Vis Pesaro - Rimini 1:1 LESTVICA Triestina 18, Temana 17, Ponsacco 15, Livorno 14, Treviso in San Dona 13, Giorgione in Fermana 12, Vis Pesaro 10, Pontedera 9, Cecina, Forli in Fano 8, Rimini, Tolentino, Baracca Lugo in Imola 7, Centese 2 PRIHODNJE KOLO Baracca Lugo-Fermana, Cecina-Vis Pesaro, Fano - Livorno, Forli - Centese, Giorgione - Triestina, Imola - San Dona, Ponsacco - Treviso, Rimini - Tolentino, Temana - Pontedera TOTOCALCIO PRAVILNA NAPOVED: 1 -X-X- 1 - 2 - X -1 - 1-X-1 -X- 1 - 1 DOBITKI 13 točk: 2.734.500 lir; 12 točk: 177.200 lir TOTOGOL PRAVILNA KOMBINACIJA: 1 -2-4-6-14-15-23-28 DOBITKI Jackpot znaša 2.872.981.172 lir. A LIGA IZIDI 4. KOLA Bari - Cagliari Cremonese - Atalanta Inter - Lazio Juventus - Padova Piacenza - Napoli Roma - Parma Sampdoria - Fiorentina Udinese - Torino Vicenza - Milan LESTVICA izidi in lestvice Elitna liga IZIDI 5. KOLA: Pordenone - Gemonese 3:0 Gradese - Cormonese 0:1 Manzanese - Pozzuolo 1:1 Ronchi - Sangiorgina 1:0 San Sergio - Pro Fagagna 4:1 Sacilese - Itala San Marco 1:0 San Daniele - Centro Mobile 0:1 Trivignano - Aquileia 3:0 VRSTNI RED: Cormonese 13, Pordenone in Sacilese 11, Ronchi 9, Gradese, San Sergio in Trivignano 8, Manzanese 7, Centro Mobile in Pozzuolo 6, Aquileia, Pro Fagagna in San Daniele 4, Sangiorgina 3, Itala San Marco 2, Gemonese 0. PRIHODNJE KOLO (29.10. ob 14.30): Aquileia -San Sergio, Centro Mobile - Itala San Marco, Cormonese - Pordenone, Gemonese - Trivignano, Gradese - Sacilese, Pozzuolo - Ronchi, Pro Fagagna -Manzanese, Sangiorgina - San Daniele Promocijska liga SKUPINA A IZIDI 5. KOLA Cussignacco - Aiello 1:1 Flumignano - Mossa 0:2 Juventina - San Luigi 2:2 Maranese - Rivignano 1:1 Pro Fiumicello - Manzano 0:5 Ruda - Ponziana 0:0 San Canzian - Torviscosa 2:1 Sovodnje - Staranzano. 2:1 VRSTNI RED: Sovodnje 13, Maranese, Mossa in Rivignano 10, Juventina in San Canzian 9, Staranzano 8, Cussignacco 7, Manzano 6, Aiello in Ponziana 5, Ruda 4, Fiumicello in San Luigi 3, Flumignano in Torviscosa 1. PRIHODNJE KOLO (29.10. ob 14.30): Aiello - Sovodnje, Staranzano - Ruda, Cussignacco - Maranese, Manzano - Juventina, Mossa - Rivignano, Ponziana - Fiumicello, San Luigi - San Canzian, Torviscosa - Flumignano. T. amaterska liga SKUPINA C IZIDI 5. KOLA Medeuzza - Cividalese 0:0 Opicina - Tavagnacco 2:1 Primorje - Zarja 2:2 Reanese - Aurora 1:1 Pradamano - Basaldella 1:3 Torreanese - Buiese 0:0 Union 91 - Pagnacco 0:0 Vesna - Forgaria 0:0 VRSTNI RED: Basaldella 13, Union 91 in Primorje 11, Medeuzza, Opicina in Vesna 8, Torreanese in Zarja 7, Forgaria 6, Buiese, Cividalese, Pagnacco, Reanese, Pradamano in Tavagnacco 4, Aurora 2. PRIHODNJE KOLO (29.10. ob 14.30): Aurora - Opicina, Basaldella - Primorje, Buiese - Reanese, Cividalese - Union 91, Tavagnacco - Forgaria, Pagnacco - Torreanese, Pradamano - Vesna, Zarja - Medeuzza 2. amaterska liga SKUPINA C IZIDI 5. KOLA Como - Primorec 2:0 Medea - Pro Romans 1:0 Moraro - Domio 1:2 Portuale - Campanelle 2:1 San Lorenzo - Roianese 3:0 CCS - Azzurra 2:2 Villesse - Mariano 0:2 VRSTNI RED: Como in Domio 10, Mariano in Medea 8, San Lorenzo 7, Portuale 6, Cgs, Premariacco in Villesse 4, Campanelle, Moraro in Pro Romans 3, Roianese 2, Primorec 1 PRIHODNJE KOLO (29.10. ob 14.30): Azzurra -Moraro, Campanelle - Villesse, Domio - San Lorenzo, Mariano - Como, Primorec - Cgs, Pro Romans -Portuale, Roianese - Medea 3. amaterska liga SKUPINA G IZIDI 4. KOLA: Venus - Breg 2:4, Junior Aurisina -Union 0:0, Cus - Vermegliano 1:1, Mont. Don Bo-sco - San Vito 1:2, Kras - Gaja 2:1, Dolina - Romana 0:0. Servola prosta. VRSTNI RED: Kras 10, San Vito 9, Breg* in Venus 7, Romana in Vermegliano 6, Cus in Gaja 4, Dolina*, Junior Aurisina, Mont. Don Bosco in Servola* 2, Union* 1 * tekma manj PRIHODNJE KOLO (29.10. ob 14.30): Romana -Servola, Gaja - Dolina, San Vito - Kras, Vermeglia-no - Mont. Don Bosco, Union - Cus, Breg - Junior Aurisina. Venus prost SKUPINA F IZIDI 4. KOLA: San Vito al Torre - Sagrado 0:1, Strassoldo - Castions 1:0, Terzo - Begliano 0:0, Torre - Pieris 2:0, Villa Vicentina - Ontagnanese 1:0, Azzurra - Mladost 1:2, Fogliano - Grado 4:0 VRSTNI RED: Mladost 10, Sagrado 9, Fogliano, Torre in Villa 7, Castions, Ontagnanese, Pieris in Strassoldo 6, Azzurra in Begliano 5, San Vito al Torre 4, Terzo 1, Grado 0. PRIHODNJE KOLO (29.10. ob 14.30): Mladost - Fogliano, Ontagnanese - Azzurra, Pieris - Villa, Begliano - Torre, Castions - Terzo, Sagrado - Strassoldo, San Vito al Torre - Grado. PROMOCIJSKA LIGA Po dramatični tekmi Sovodnje premagale še Staranzano Sovodnje - Staranzano 2:1 (0:0) STRELCA ZA SOVODNJE: Bušinelli v 80. in Caporale v 97. min. SOVODNJE: Gergo-let, Cemic, Tomšič, To-mizza, Devetak, Hmeljak, Zotti, Interbar-tolo, Goriup (Go-miSCek), Fajt, Bušinelli (V. Peteani). Sovodenjci ne poznajo zastojev. Včeraj so doma premagali še močno ekipo Staranzana in so tako ohranili prvo mesto na razpredelnici. Včerajšnje srečanje je bilo izredno živahno, v končnih minutah pa skoraj dramatično. Sovodenjci so zasluženo Luca Caporale povedli 10 minut pred iztekom regularnega dela: Goriup je prodrl v nasprotnikov kazenski prostor, kjer ga ja gostujoča obramba zrušila na tla. Sodnik pa ni dosodil enajstmetrovke, ker se je žoga zakotalila do Businellija, ki je nato premagal gostujočega vratarja. Gostitelji so nato skušali čuvati tesno prednost, toda v 92. minuti so gostje z akcijo iz prostega strela stanje izenačili. Sodnik pa je še podaljšal igro za nekaj minut in v 97. minuti so domačini dosegli še drugi zadetek s Caporalejem ter s tem tudi zmago. Veselje zaradi novih osvojenih točk in zaradi primata na lestvici je bilo tako v sovodenjskem taboru nepopisno. Srečanje se za naše nogometaše ni začelo najbolje. Gostje so namreč silovito pričeli in si takoj ustvarili izredno priložnost za zadetek, toda sovodenjski vratar Sandi Gergolet je bil odličen in je dvakrat rešil svoja vrata pred gotovim golom. Naši nogometaši so nato reagirali, prejeli pobudo v svoje roke in začeli z napadi. Gostje pa so bili nekajkrat nevarni s protinapadi. V drugem polčasu se slika na igrišču bistveno ni spremenila: Sovodenjci so še naprej napadali, gostje pa so skušali presenetiti gostitelje s protinapadi. V 80. minuti pa je naša ekipa zasluženo povedla in nato je sledil dramatičen razplet, ki se je za domačine srečno končal. Od posameznikov bi tokrat pohvalili, poleg vratarja Sandija Gergole-ta, še Marka Zottija in Marka Fajta ter mladega, 17-letnega Vasjo Pe-teanija, ki je opravil krstni nastop. PROMOCIJSKA LIGA / V 5 KOLU Juventina zamudila priložnost za zmago San Luigi celo povedel z 2:0 - Sfandrežci so stalno imeli pobudo v svojih rokah Juventina - San Luigi 2:2 (1:2) STRELCA ZA JUVEN-TINO: Tommasone iz enajstmehovke in Monti-na. JUVENTINA: Zanier, Candutti, Tommasone, Trevisan, Villani, Kaus, Peteani (Romano), Ba-stiani (Braida), Kovic (Cecotti), Montina, Devetak. Podcenjevanje in burja bi jo lahko včeraj Juventi-ni na domači tekmi pošteno zagodla. Gostitelji so imeli že v prvi akciji stoodstotno priložnost za zadetek. Odlične vratar gostov pa je Devetakov strel ubranil. V 7. min. so imeli naši nogometaši še eno zrelo priložnost za gol, toda spet jim je sreča obrnila hrbet. V obeh akcijah je verjetno našim znanjkala zbranost in tudi prisebnost. Gostje pa svoje priložnosti niso zamudili in v 13. minuti povsem nepričakovano povedli. Osem minut pozneje so celo stanje povečali na 2:0 in za gostitelje je že kazalo, da bo zelo trda predla. Na srečo je nekaj minut pred koncem naši ekipi uspelo zmanjšati zaostanek na 1:2. Marko Devetak je ukanil nasprotnega vratarja, eden od branilcev pa ga je zrušil v kazenskem prostoru. Sodnik je brez oklevanja dosodil enajstmetrovko, ki jo je uspešno izvedel Tommasone, ki je bil tudi eden najboljših nogometašev na igrišču. Juventina je v drugem polčasu nadaljevala z napadi in v 30. minuti tudi zasluženo izenačila. Pobudnik akcije je spet bil Tommasone, ki je lepo ■I mm - T.**;. i',. 1 Juventina je tokrat osvojila točko podal v kazensld prostor do Montine, ki je z močnim strelom premagal gostujočega vratarja in tako dosegel izenačujoči zadetek. Standrežci se niso zadovoljili z neodločenim rezultatom in nadaljevali z napadi. Tik pred koncem srečanja so imeli stoodstotno priložnost za hetji zadetek in s tem Va zmago, toda odlični gostujoči vratar je z nogo odbil žogo v kot. Skoda, da si Juventina zapravila lepo priložnost za zmago, saj je gotovo imela več od igre, toda zgrešila je tudi več ugodnih priložnosti. V prihodnjem kolu čaka Juventino izredno težka naloga: srečanje v gosteh proti Manzanu, ki je včeraj zmagal v gosteh kar s 5:0 in sodi tudi v ožji krog favoritov za napredovanje v višjo ligo. SLOVENSKO DRŽAVNO PRVENSTVO Hil Gorica dobil deibi kola SCT Olimpija spet izgubila LJUBLJANA - Vse kaže, da se lanskoletni najboljši strelci prebujajo ravno proti državnemu prvaku SCT Olimpiji, saj je Sandi Valentinčič v prejšnjem krogu trikrat zatresel mrežo Olimpije, tokrat pa je Stefan Skaper dvakrat zadel v polno in tako je SCT Olimpija znova doživela debakl. Poraz je v zadnji minuti prvega dela, po vodstvu Beltincev z 2:0 omilil Knavs, v drugem delu pa se igralci Olimpije niso pretirano trudili, da bi odnesli vsaj točko iz Beltincev, saj so bili gostitelji tudi v tem delu nevarnejši. Mag Korotan je komaj izvlekel točko doma, saj je Mura vodila z 1:0 vse do 81. minute srečanja, ko je gledalce na noge dvignil Albanec v moštvu Korotana Caushllari. Pre-valjčani so zastoeljali tudi enajstmetrovko, saj je nespretni Džemo Smječanin poslal žogo naravnost v roke gostujočega vratarja Černjaviča. Za Muro je bil uspešen Breznik v 54. minuti. V derbiju 13. kroga med prvou- vrščeno HIT Gorico in tretjeuvršče-nim velenjskim Rudarjem, so zasluženo slavili domačini. Domače je v 15. minuti popeljal v vodstvo zmeraj boljši Alfred Jermaniš -Svicko, do konca prvega dela pa je bil za Novogoričane še uspešen Srebrnič. HIT Gorica je tudi v drugem delu nadaljevala z podobno igro, gostje so v 62. minuti znižali rezultat, z 11 metrov pa je bil uspešen Ekmečič. Usodo Rudarja je zapečatil Vili Bečaj dve minute pred koncem srečanja. HIT Gorica se je s to zmago otresla zasledovalcev in tako sama vodi na prvenstveni lestvici V Mariboru, kjer je bilo ponavadi največ gledalcev v prvi ligi, se je zaradi slabe igre Maribora zbralo samo 700 do 800 ljubiteljev nogometa. Prvi del igre je bil bolj ali manj nezanimiv, čeprav so pobudo na igrišču imeli domači igraici. Tretjo zmago Maribora v letošnjem prvenstvu je prinesel kaznovani reprezentant Grega Zidan z dvema zadetkoma v 55. in 65. minuti. To sta bila hkrati prva zadetka po 430-minutni abstinenci mariborskih strelcev. Tradicionalno slaba predstava je bila v Izoli. Celjski trener Borut Jarc je imel pred tekmo velike težave s sestavo svojega moštva, saj je bilo kar osem igralcev prve enajsterice poškodovanih ali kaznovanih. Tako je v Izolo prišla precej pomlajena celjska vrsta, ki pa je bila vseeno boljša od domačih igralcev, zadetke za goste pa sta dosegla Kamberovič in Bulajič. Izolski trener Danilo Ser-gaš - Fičo je vsaj toliko spravil k sebi Izolsko moštvo, da ne dosega več katastrofalnih porazov. Izidi 13. kroga: Izola - Biostart Publikum 0:2 (0:0), Mag Korotan -Mura 1:1 (0:0), Maribor Branik - Primorje 2:0 (0:0), Beltinci - SCT Olimpija 2:1 (2:1), HIT Gorica - Rudar Velenje 3:1 (2:0). Vrstni red: HIT Gorica 26, Mura 24, Biostart Publikum, Rudar Velenje 22, Mag Korotan 19, Primorje 18, SCT Olimpija 17, Maribor Branik 14, Beltinci 11, Izola 4. (G. C.) Goričani praznih rok, dno ni več daleč Pro Gorizia je po obetavnem začetku prvenstva ubrala običajno rakovo pot, ki ji najbrž tudi za letos obeta boj za obstanek. Goričani so tokrat odšli praznih rok iz Arzigna-na. Tem bolje deluje sboj Sanviteseja, ki je doma z goli Cinel-la, Giacomuzza in Mazziola premagal močni Russi, ki je pred tem zasedal prav mesto za vodilnimi Mestrami. Ekipa iz San Vita al Ta-gliamento bi torej znala biti prvovrstno presenečenje tega prvenstva, dragocen remi je iz Bassa-na odnesla Ita Palmanova, pri kateri igra tudi bivši igralec Primorja in Trie-stine Manuel Trampuž. IZIDI 8. KOLA: Argentana - Porto Viro 1:1, Arzignano - Pro Gorizia 1:0, Bassano - Ita Palmanova 0:0, Adriese -Caerano 0:3, Legna-go - Mestre 2:2, Lu-parense - Miranese 1:0, Pievigina - Len-dinarese 2:2, Sanvi-tese - Russi 3:0, Se-vegliano - S.Lucia 1:1. 'VRSTNI RED: Mestre 18, Sanvite-se 16, Pievigina 15, Russi 14, Arzignano in Porto Viro 13, Lu-parense, Caerano, Argentana in Legna-go 12, Sevegliano in Pro Gorizia 9, Bassano 8, Miranese in Adriese 7, Lendina-rese 5, Ita Palmanova in Santa Lucia 4. V 5. KOLU 1. AMATERSKE LIGE / PRIMORJE IN ZARJA STA SE RAZŠLA BREZ ZMAGOVALCA Kraški derbi zadetkov, prepirov in... »antitizike« Luxa dolgo časa ne bo smel v Bazovico - Togneffi »večen« Vesni je pod do zmage že drugič zagradil slabi sodnik Primorje - Zarja 2:2 (1:1] STRELCI: v 3. Leghissa, v 11. Ravalico, v 70. Leghissa in v 75. minuti Tognetti PRIMORJE: Babich, Luxa (od 78. min. Savarin), Guštin, Škabar, Leghissa, Stoka, Štolfa (od 50.min. Miclaucich), Sardoč (od 75. min. Emili), Zucchi, Creva-tin, Pescatori. ZARJA: Kočevar, Grgič, Ferluga, Štrukelj, Kalc, Sclaunich, Dussoni, Ispiro, Ravahco (od 75. min. Gregorič), Altarac (od 65. min. Tognetti), Osmanhodič (od 78. min. Jurinčič). Pozor, zdaj, in Primorje v vodstvu. Razpravljanje na tribunah se še ni poleglo in 1:1. Začetek »derbija Krasa« (kot je Juventus-Lnter ita-lijanski derbi...) je bil izredno razburljiv in kljub burji, ki je neusmiljeno brila čez pmseško Rouno, je tudi nadaljevanje bilo vsaj vroče: Proti prvemu Primorec praznih rok Corno - Primorec 2:0 (0:0) PRIMOREC: Ne-grini, Bolci, Polli-■ cardi, Frasson, Sre-bernich, Ferluga, Savino (od 55’ Gar-giuolo), Predonzan (od 85’ Corona), Benet, Naperotti, Peres Proti prvou-vrščenemu Cornu so Trebenci nezasluženo izgubili, saj sta oba zadetka padla v zadnjih minutah srečanja in poleg tega še po očitnih sodnikovih napakah. Trener Stulle je poslal na igrišče nekoliko prenovljeno postavo s trdnim namenom, da iztrže vsaj točko. Igra je bila ostra, vendar brez grobih prekrškov. Domačini so imeli nekaj več od igre, vendar Trebenci niso bili nikoli v težavah. Edino priložnost za zadetek je imel Pollicardi, toda je streljal prešibko in vratar je ubranil. V začetku drugega polčasa so Trebenci zaigrali celo bolje kot domačini, nato pa je stopil v ospredje mož v črnem. Petnajst minut pred koncem je spregledal dvojni »off-side« domačih igralcev, ki so tako neovirano realizirali. Minuto pred koncem pa je piskal dvomljivo 11-metrovko, ki jo je igralec Corna uspešno izvedel. »Tekma je bila borbena, tudi nervozna, res pravi derbi«, je na koncu ocenil Robert Kalc. Kot se za take priložnosti »spodobi«, je na obzorju bil celo splošni pretep. Luxa je namreč ocenil, da Osmanhodič ni bil najbolj prijazen (dokazov ni) s Stoko in se zato znesel nad njim. Ostaja dejstvo, da so gledalci (pa še ne vsi in tudi sodnik ne, ker je akcija potekala na nasprotni strani igrišča) videli le drugi del dvoboja. K sreči se 24. februar 1991 ni ponovil, s klopi ni nihče skočil na igrišče, trenerja pa sta ohranila mirne živce in Luxo ter Osmanhodžiča predčasno poslala pod tuše. Lani nespretni napadalec, letos pa bombersko razpoloženi branilec Marino Leghissa je z glavo po kotu Stoke takoj zadel mrežo za spoznanje oklevajočega Kočevarja, z burjo v hrbet pa je Zarja takoj navalila na Babicheva vrata in Ravalico je kaj kmalu preusmeril v mrežo predložek Ferluge. Le malo kasneje je iznajdljivi Štolfa po dvojni podaji s Stoko zadel vratnico, Pescatori pa odbite žoge ni uspel izkoristiti. V svojo mrežo je vseeno uspel ujeti že običajni (3., da običaj številčno opredelimo) opomin zaradi namišljenega padca v nasprotnikovem kazenskem prostom. Do konca prvega dela večjih nevarnosti ni bilo, boljši vtis pa so vsekakor zapustili »rdeče-rumeni«, ki so proti vetru brez težav nadzirali položaj. Domači pristaši so si torej v nadaljevanju obetali zmago: »Ge smo 'pari’ proti burji...« so upravičeno ugotavljali ob »bruleju«. Napovedi pa se niso uresničile. Zarja je imela terensko pre- moč, Ravalico je v lepem voleju streljal čez vrata, Primorje pa je v protinapadu (!) poskušalo s Pescatorijem in Crevatinom. Ponovno vodstvo domačih je bilo kar nepričakovano. Pescatori je prodrl po levi strani igrišča (Zarjani so mu dobrodušno odprh avtocesto), podal do Leghisse, ki je hladnokrvno ugnal Kočevarja. »Lani ga ne bi naredil...«, je bila takojšnja »moviola« na južni tribuni. Ko je Bazovcem že trda predla, je Tognetti menil, da lahko žoga (ki je, kot znano, okrogla) prehsiči tudi še najbolj zanesljive fizikalne zakone. S prostim strelom s kakih 35 metrov in proti burji (!) je presenetil zaprepadenega Babicha. Omenjeno razhajanje mnenj med Luxo in Osmanhodičem ter visok strel Stoke sta bila zadnja Zgovoren dokaz o borbenosti derbija... (foto Križmančič/KROMA) dogodka 37. derbija. V obeh taborih je po srečanju kraljevala jeza. Luxi vsekakor svetujemo, da se za vsaj nekaj časa ne prikaže v Bazovici, ker komentarji na njegov račun niso bili najbolj prizanesljivi. Po mnenju Roberta Kaića je remi vsekakor pravičen. Pri Primorju je neodločen izid ugodno sprejel Leghissa (seveda, saj se lahko tolaži z osebnim uspehom), »dvojčka« Stoka in Škabar sta bila prepričana, da bi zmaga morala ostati doma, Štolfa pa je hladil poškodovano koleno. Delo vratarjev pa je komentiral nekdanji vratar Zarje Darko Racman: »Glede na neugodne vremenske razmere je ocena lahko pozitivna.« (dk) Vesna - Foigaria 0:0 VESNA: Carli, Krisciak (od 75. min. Zerial), Pipan (od 10. min. Ricci), Grassi, 3. AMATERSKA LIGA / NA GORIŠKEM IN TRŽAŠKEM Mladost in Kras na vrhu lestvice - Breg premagal vodilnega - Dolina izenačila Za Doberdobce je oba zadetka dosegel Peter Gergolet - V izenačenem derbiju v Repnu so krasovci premagali Gajo, kljub izključitvi Rebtza - Brežani dosegli štiri gole Vrše in Norbedo na včerajšnjem derbiju (Foto Kroma) NA GORIŠKEM Azzurra - Mladost 1:2 (1:1) STRELEC ZA MLADOST: P. Gergolet v 15. in 80. min. MLADOST: Trevisan, Monticolo, Argentin, Zhno-lo (Kobal), Zin, Poropat, Bressan, Fontana, Sita, D. Gergolet (Furlan, Fajt), P. Gergolet. Doberdobska Mladost je proti močni in še nepremagani Azzurri v gosteh pripravila svojim navijačem zelo prijetno presenečenje. Zmagala je in tako še naprej ohranila prvo mesto na lestvici. Naša ekipa je za to tekmo ubrala taktiko »protinapada«, ki se je izkazala tudi za zelo uspešno. Oba zadetka je namreč Mladost dosegla iz protinapada in obakrat je bil uspešen Peter Gergolet. Po izenačenem začetku je Mladost v 15. minuti povedla: Sita je silovito streljal na nasprotna vrata, žogo je odbil branilec, toda le do Petra Gergoleta, ki je z močnim udarcem presenetil domačega vratarja. Gostitelji so izenačili prav ob izteku polčasa in to po nepazljivosti doberdobske obrambe. V drugem polčasu so domači nogometaši začeli zelo poletavno, Doberdobci pa so še naprej bili zelo nevarni s protinapadi. Deset minut pred koncem pa je naša ekipa dosegla še drugi zadetek: po komerju je Sita streljal na vrata, vratar ni zadržal žoge, pritekel je Peter Gergolet, ki je dal še drugi gol in s tem tudi prislužil svoji ekipi predragoceno zmago. NA TRŽAŠKEM Kras - Gaja 2:1 (1:1) STRELCI: An. Majcen v 15’, Vrše v 35’ in Coccoluto v 73’ KRAS: Rebez, Fadda, S urez, Al. Majcen, Norbedo, Coccoluto, Suc, Chies, Rebetz, Macor (od 75’ Stri-sovich), An. Majcen (od 89’ Vodopivec) GAJA: Vitrani, Leban (od 23’ Parovel), Capolino (od 40’ Gabrieli), Veglia, Calzi, Kosir, Craievich (od 84’ Gombač), Musolino, Vrše, Smilovich, Subelli IZKLJUČEN: Rebetz v 28’ Kljub temu da so dober del srečanja igrali v desetih, so krasovci premagali gajevce in tako ostajajo sami na vrhu lestvice. Srečanje je bilo izenačeno. Krasovci so predvajali bolj racionalno igro. Gajevci pa so v uvodnih minutah igrali zelo slabo, predvsem v obrambi, tako da je lahko Andrej Majcen z glavo v 15. minuti po podaji Macorja povedel. Dotlej so bili domačini nevarni z Macorjem in Andrejem Majcenom, gajevci pa z Vršetom. Gajin trener Privileggi je nato poslal na teren Parovela, ki je bil ob koncu srečanja eden izmed najboljših mož na igrišču. V 28. minuti je bil izključen "Rebetz zaradi nešportne reakcije nad Ca-polinom. Deset minut pred odmorom so gajevci izenačili. »Rumeno-zeleni« so izved-li prosti strel na polovici terena, žoge se je polastil Vrše, ki je preigral nasprotnika in poslal žogo v mrežo. V drugem polčasu je bila igra bolj dolgočasna, gostje niso izkoristili številčne prednosti in domačini so v enemu izmed redkih strelov na vrata Vitranija z Coc-colutom dosegli zmagoviti zadetek iz kakili 25 metrov. Oba trenrja sta nato izvedla menjave, izid pa se ni spremenil. Pri Krasu lahko že resno razmišljajo o napredovanju, pri Gaji pa bodo morali nekaj ukrepati, saj je bil nedeljski že drugi poraz na štirih srečanjih. (E.B.) Dolina - Romana 0:0 DOLINA: D’ Agnolo, Botteri, Pečar, Ota, Babudri, Vale, Flego, Tamaro (od 82’ Veljak), Magania (od 46’ Bozzi), Meh, Strajn IZKLJUČEN: Botteri Dolinčani so dosegli drugi zaporedni neodločen izid in s tem tudi drugo prvenstveno točko. Srečanje ni bilo privlačno in rezultat brez zadetkov je edini pravilen. Ekipi sta igrali pretežno na sredini terena. Domačini so skozi vse srečanje izpeljali le dve nevarni akciji. Prvič se je Meli znašel sam pred nasprotnikovim vratarjem, ki je strel ubranil, drugič pa se je Tamaro preveč obotavljal in akcija je splavala po vodi. Izključen je bil Botteri, ki tako ne bo mogel igrati v prihodnjem kolu proti Gaji. Venus - Breg 2:4 (2:2) STRELCI:.Novel v 25’, Slavec v 30’, Vollero v 33’, Šircelj v 34’, Naldi, v 75’ in Vuk v 76’ BREG: Buranello, Paolet-ti, Maiorano, Laurica, Vuk, Olenik (od 65’ Camassa), Slavec (od 77’ Sancin), Buzzi, Šircelj (od 60’ Švab), Naldi, Mami Proti ekipi, ki je bila po prvih kolih presenetljivo na vrhu lestvice, so Brežani igrali zelo odločno in ob koncu zasluženo slavili. Zmaga pa ni bila lahka. Venus nastopa namreč na zelo majhnem igrišču društva Campanelle in to znajo domačini zelo spretno izkori-shti. Zato so bili »plavi« na začetku nekoliko v težavah in prvi so povedli domačini z akcijo v protinapadu. Pet minut kasneje pa-je Slavec z glavo izenačil. Tri minute kasneje so igralci Venusa ponovno realizirali, tokrat pa je vodstvo trajalo le minuto. Šircelj je namreč neposredo Soavi, Maracich, Lako-seljac, Mantovani, Zocco, Scala (od 87. Košuta), P. Sedmak. V Križu se je včeraj predstavila fizično izredno solidna, tehnično pa dokaj skromna ekipa, katere edina skrb je bila brcati žogo čim dlje od svojega kazenskega prostora. Zastavljeni cilj je torej Forgaria dosegla, toda Vesna se lahko upravičeno sklicuej na slabo sojenje: mož v črnem je namreč vseskozi zapiral oko ob (pre) moški igri Furlanov, kar je seveda oškodovalo kriške »žonglerje«, predvsem pa je spregledal dve očitni enajstmetrovki, po eno v vsakem polčasu, v korist domačih nogometašev. V prvem polčasu je edini omembe vreden dogodek strel Soavija, ki ga je branilec namesto vratarja kar z obema rokama odbil tri metre pred vrati. Sodnik je očitno imel privid (ali je na branilčevem hrbtu videl številko ena?) in je ob zaprepadenosti prisotnih mirno pustil, da se igra odvija naprej.V drugem delu so Križani zaigrali bolj odločno, Peter Sedmak je poskusil iz prostega strela, Soa-viju pa je strel z glavo vratar odbil v prečko. Najlepša »priložnost« se je Vesni ponudila tik pred koncem tekme: Zocco se je predstavil v kazenskem prostoru gostov, vratar pa ga je prevrnil. Zal je piščalka tudi ob tej priložnosti ostala nema. (S.K.) iz prostega strela stanje izenačil. Brežani so nato kar trikrat stresli nasprotnikova vrata: dvakrat so namreč zadeli vratnico, enkrat pa prečko. Srečanje se je odločilo v drugem polčasu v dveh minutah, ko sta najprej Naldi in nato Vuk premagala nasprotnikovega vratarja. V zadnjih minutah so domačini ostah v devetih zaradi dveh izključitev in tako so »plavi« z lahkoto ohranili vodstvo. Obvestila SZ BOR in KRUT obveščata, da se spet pričenja popoldanska telovadba za dame. Vadba bo ob ponedeljkih in četrtkih od 17. do 18. ure. Informacije dobite v društvenem tajništvu, terl. 51377. BORMEMIBAKET Dokončni umiki. Vrtec in 1. razred bodo vadili ob torkih in petkih ob 14.30. Drugi in tretji razred ob torkih in petkih ob 16.30. Četrti in peti razred pa bo treniral ob ponedeljkih ob 16.00, v sredo ob 16.30 ter ob petkih pa ob 17.30 vsi v Borovem Športnem centru. SMUČARSKI KLUB DEVIN priredi tečaj za otroke na plastični stezi v Nabrežini. Zaceli bomo v torek, 24. t.m., ob 17. uri. Prijave in informacije na tel. 220423 ob večernih urah. Pohitite! SD KONTO VEI. obvešča, da poteka otroška telovadba (za otroke vrtcev in 1. ter 2. razreda OS) v telovadnici na Kontovelu ob torkih in četrtkih od 15.45 do 16.45. ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR sporoča, da se je začela vadba minivolleya na Stadionu 1. maja po sledečem umiku: vsak ponedeljek od 16. 30 do 17.30 in vsako sredo od 16. do 17. ure letniki 88, 89 in 90; od 17.00 do 18.30 letniki 85, 86, in 87. Vse informacije v večernih urah po telefonu 569785 (Nadja) in 814212 (Katja). PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN in SZ SLOGA vabita na enodnevni izlet z osebnimi avtomobili v Slovensko Benečijo v nedeljo, 29. t.m. Informacije do 26. t.m. na tel. 200782 (Francko) in St. 226283 (Viktor). SK DEVIN organizira božično in novoletno zimovanje v smučarskem središču Alleghe. Možnost smučanja na smučiščih Civette in Val badie. Informacije po telefonu 220423. KOŠARKA / V 6. KOLU A 1 LIGE KOŠARKA / Al LIGA lllyculle Stefanelu nudil dober odpor Toda gostje so uveljavili predvsem fizično premoč - Hormon tokrat zaigral že bolje Illycaff6-Stefanel 86:103 (37:52) ILLY: Gori n.v., Calbini 5 (1:1 p.m., 2:3 za 2 točki, - za 3 točke), Gironi 8 (4:4, 2:3, -), Tonut 19 (3:10, 5:8, 2:4), Guerra 7 (-, 2:5, 1:3), Zambon, Har-mon 21 (3:3, 9:18, 0:1), Zamberlan 19 (2:4, 4:5, 3:3), Piazza 3 (-, 0:1, 1:1), Crudup 4 (0:2, 2:5, -j. Trener: Bernardi. STEFANEL: Gentile 19 (7:8, 3:5, 2:7), Portaluppi 6 (-, -, 2:4), De Pol 10 (-, 2:2, 2:3), Bodiroga 31 (3:7, 11:12, 2:3), Alberti 4 (0:2, 2:2, -), Baldi n.v., Sambugaro n.v., Cantarel-lo (-, 0:1, -)> Blackman 19 (6:6, 2:5, 3:6), Pučka 14 (6:8, 4:8, -)• Trener: Tanje-vič. Sodnika: Zancanella in La Monica Delni izidi: 9:13 (5), 18:28 (10), 24:35 (15), 50:63 (25), 64:74 (20), 74:85 (25) 50N: Crudup (23), Calbini (38) Illycaffe je ponovno doživel poraz na domačih tleh, v primerjavi s prejšnjo nedeljo, ko je podlegel močno okrnjenemu Scavoliniju, pa je le prikazal napredek. Tržačani so bili namreč enakovreden tekmec boljšemu in predvsem telesno močnejšemu nasprotniku vse do petnajste minute drugega polčasa. Nato so vidno popustili in dovolili nasprotniku, da si je nabral visoko prednost. 2e v uvodnih potezah je bilo jasno, da bodo Milančani uveljavili svojo telesno premoč, saj je bil v domači ekipi odsoten najvišji igralec Pol Bodet-to, vsi ostali pa so bili povprečno deset centime- trov nižji od neposrednega nasprotnika. Takoj so proti Bodirogi, Gentileju in Pučki imeli v obrambi velike težave, saj so ti z lahkoto prodirali proti košu. Tudi pod košem so Crudup in tovariši težko zaustavljali nasprotnikove centre. Veliko boljše so Tržačani igrali v napadu. Harmon, ki je prejšnjo nedeljo krepko razočaral, je predvsem v prvem polčasu igral zelo dobro in celo nadkrilil bolj slavnega Blackmana. Bivši zvezdnik NBA se je oddolžil v drugem delu, ko je dosegel nekaj pomembnih košev v ključnih trenutkih, ko se je Illycaffe nevarno približal. Poleg Harmona sta potrdila dobro formo še Zamberlan in mladi Giro- ni, ki postaja iz tekme v tekmo bolj samozavesten in bi si verjetno zaslužil več minut na igrišču. Se vedno pa doživlja krizo Guerra, ki se očitno ne znajde v vlogi menjave za Harmona. Preveč skromen je bil tudi doprinos Cmdupa, ki si je prislužil peto (tehnično) osebno napako že v tretji minuti drugega polčasa. Stefanel je dokazal, da sodi v gornjo polovico lestvice in da je prebrodil krizo, ki jo je doživljal v prejšnjih kolih. Se predvsem samozavestno je zaigral Bodiroga, ki je bil v napadu nerešljiva uganka za Tržačane. Zanesljivo je igral tudi Gregor Pučka, ki se je ponovno vrnil na igrišče po prisilnem mirovanju zaradi težav s srcem. Marko Oblak Alberto Tonut in Gregor Fučka (Foto Kroma) r1 KOŠARKA / 6. KOLO V A2 LIGI h Brescialat v Sassariju slavil po podaljšku Srečanje je bilo ves čas zelo izenačeno - Pri Goričanih se je najbolj izkazal Mian boljši Lang, pa se je pri Brescialatu, ki je tudi izvrstno metal proste mete, najbolj izkazal Mian s 27 točkami, od tega je bil štirikrat (iz 4 poskusov) uspešen pri metu z velike razdalje. IZIDI 6. KOLA: Montecatini - Tur-boair 84:74, Jcoplastic - Polti 81:69, B. Sardegna - Brescialat 90:92, Floor - Me-nestrello 72:68, Imola - Rimini 83:71, Reggio Emiha - Caserta 65:72, Venezia -Torino Auriga 86:75. VRSTNI RED: Venezia 12, Imola, Ju-ve Caserta, Floor Padova, Brescialat in Rimini 8, Montecatini 6, Banco Sardegna, Menesterello Modena, Polti Cantu, Reggio Emiha, Jcoplastic Napoli in Tur-boair Fabriano 4, Auriga Trapani 2. PRIHODNJE KOLO: Rimini - Banco Sardegna, Polti - Montecatini, Jcoplastic - Floor, Menstrello - Juve Caserta, Tur-boair - Venezia, Brescialat - Reggio Emiha, Trapani - Imola. Dražen Dalipagič Banco Sardegna - Brescialat 90:92 (82:82,46:46) BANCO SARDEGNA: Ziranu, An-gius, Rotondo F. 3, Casarin 5, Picozzi 7, Bonino 20, Donah, Rotondo E. 17, Lang 30, Esposito 8 BRESCIALAT: Fazzi 11, Conh 2, Bor-si 10, SEligoi 8, Milesi 6, Foschini 20, Mian 27, Gilardi 8, Kristiancic PM: Banco Sardegna 29:34; Brescialat 32:33; 3T: Banco Sardegna 3:22 (Ziranu 0:4, Angius 0:3, Casarin 1:5, Bonino 2:5, Rotondo E. 0:3, Lang 0:1, Esposito 0:1); Brescialat 6:13 (Fazzi 0:3, Conh 0:2, Fo-schini 2:3, Mian 4:4, Gilardi 0:1); PON: Ziranu, Bonino, Gilardi. Iz Sassarija se goriški A2 hgaš vrača z važno zmago, do katere so se Goričani dokopah po trdem in težkem boju v podaljšku, potem ko se je srečanje v rednem delu končalo z izidom 82:82. Medtem ko je bil pri domačinih daleč naj- Težka zmaga Team$y$tema v Sieni (100:97) Pilutti dosegel odločilen koš s svoje polovice igrišča Cagivi iz Vareseja in Teamsystemu iz Bologne je z zmagama v 6. kolu košarkarske Al lige uspelo ohranih stik z vodečim Bucklerjem, ki je zaradi nastopa na Mc’Donaldsovem turnirju tekmo z Olitalio iz Forlija uspešno odigral že prejšnji teden, tržaškemu Illycaffeju pa se očitno pišejo hudi časi, če na primer upoštevamo, da je Madigan iz Pistoie zmagal v Pesaru, Viola iz Reggio Cala-brie pa je presenetila Benetton. Tržačane je na predzadnjem mestu zapustil tudi veronski Mash, ki je v Milanu prepričljivo odpravil vse slabšo Ambrosiano. Teamsystem je imel v Sieni precej težjo nalogo od pričakovanega, zmagal pa je s košem Piluttija (skupno 21 točk) z metom čez polovico igrišča nekaj sekund pred koncem. Djordjevič je tokrat dosegel »le« 35 točk (5:8 v trojkah). Obe moštvi sta bili zelo razpoloženi v metu trojk (11:18 Bo-lonjčani in 10:14 Siena). Teamystem je v končnici ohranil mimejo kri, kar pa ne velja za trenerja Scariola, ki je bil izključen v 34. minuti. Za Sieno je največ točk (25) dosegel Američan Mills. Nič lažje ni bilo za Cagivo, ki je rimsko Nuova Tirrena premagal šele po enem podaljšku. Zelo razburljivo je bilo tudi v Reggio Calabrii, kjer je Sanders (19) tik pred koncem zadel odločilni prosti met po namerni napaki Rebrače (17). Pesaro (brez Danielsa) torej vse bolj tone. V tekmi z Madiganom je kolikor toliko dostojno igral le veteran Riva (25 točk), Thompson je dosegel 14 točk (16 skokov), vsi ostali pa so bili podpovprečni. Za goste je največ točk dosegel Anci-lotto (22), sledila pa sta Minto (17) in Thomas (15 točk in 12 skokov). Skupno je bil Madigan v metih enainpetdesetodstoten. Mash se je do druge zmage v Milanu dokopal predvsem po zaslugi luzzolina, ki je dosegel 28 točk (tri trojke) in kljub temu, da so Milančani imeli na voljo trikrat več prostih metov od Ve-rončanov (32:12). Izidi 6. kola: Buckler Bologna - Olitalia Forli 81:72; Cagiva Varese - Nuova Tirrenia Roma 94:92 po podaljšku (81:81, 41:41); Scavolini Pesaro - Madigan Pistoia 72:85 (38:39); Mens Sana Siena - Teamsystem Bologna 97:100 (51:51); Viola Reggio Calabria - Benetton Treviso 72:70 (40:35); Ambrosiana Milano - Mash Verona 69:76 (43:39); Illy - Stefanel Milan 86:103 (37:52). Vrstni red: Buckler, Cagiva in Teamsystem 10 točk; Nuova Tirrena, Viola in Madigan 8; Benetton in Stefanel 6, Olitalia, Mens Sana, Scavolini in Mash 4; Illy 2; Ambrosiana 0. Prihodnje kolo (29.10.): Buckler - Teamsystem; Benetton - Cagiva Stefanel - Ambrosiana (28/10); Mash - Mens Sana; Nuova Tirrena - Viola; Madigan - Illy Olitaha - Scavolini. NOVICE Odbojka: Latisana že tretjič zapored uspešna v A2 ligi LATISANA - Odbojkarice Lahsane kot novinke v ženski odbojkarski A2 ligi še naprej presenečajo in po treh kolih brez poraza vodijo na lestvici skupja s šestericama iz Šesta in Perugie. Record Cucine Latisana je včeraj doma premagal še Carifano iz Fana s 3:1. IZIDI 3. KOLA: Despar Perugia - Vicenza 3:1, Ce-mar Spezzano - Andra Trani 3:1, Reacord Lahsana - Fano 3:1, Aster Rim - Famila Imola 3:2, Mangiato-rella Messina - II Gioello Firence 3:0, Oranfrizer Šesto - Cervi Castehanza 3:0, Florens Castehana - Bo-sca Monh 2:3, Medinex RC - Rio Casamia Pa 3:0. VRSTNI RED: Lahsana, Šesto in Perugia 6, Vicenza, Cemar, Medinex, Mangiatorella in Bosca Monh 4, II Gioello, Florens, Rio Casamia, Cervi in Aster 2, Famila, Andra in Carifano 0. Cippolini dobil »1000 metrov« BENETKE - Mario Cipolhni je že četrtič zmagal na kolesarski dirki »1000 metrov na Korzu«, ki je bila včeraj v Mestrah in je potekala v dveh tekih. Cipolhni je v Mestrah slavil že v letih 1990,1991 in lani, za njim pa se je uvrstil Skot Graeme Obree. Italijanski kolesar je v prvi vožnji kilometer prevozil v eni minuti 7 sekundah in 44 stotinkah, v drugi vožnji pa je za progo porabil 1:08.77. Na dirki je nastopilo 25 kolesarjev iz Italije, Velike Britanije in Švice. Totip PRAVILNA NAPOVED: 21 X2 Xl 11 X2 22; »Corsa +«: 4 - 13; DOBITKI: 14 (1 dobitnik): 408.639.000; 12 (25 dobitnikov): 24.502.000; 11 (488 dobitnikov); 1.255.000; 10 5836 dobitnikov); 104.000 lir. SLOVENSKA KOŠARKA KOŠARKA / SREČANJE DIJAŠKIH DOMOV Smelt Olimpija na vrhu prehitela presenetljivo Idrijo LJUBLJANA - Po 8. krogu A-l SKL se je na vrh lestvice zavihtela Smelt Olimpija, branilec naslova državnega prvaka, ki je v derbiju premagala Kovinotehno Savinjsko Polzelo. Za nameček je presenečenje letošnjega prvenstva Idrija presenetljivo, a povsem zasluženo izgubila kar na domačem parketu od Inte-rierja iz Krškega, ki letos tudi zelo dobro igra. Ekipa if Krškega je prekinila zmagoviti niz košarkarjev Idrije po zaslugi odlične igre v napadu in angažiranosti v obrambi. Za idrijsko obrambo sta bila tokrat nerešljiva uganka Ivo Nakič (25 točk) in Američan McDonald (19), ki sta vodila igro Interierja. Zelo dobro igro pa je po poškodbi prikazal center Mario Kraljevič, ki ga bo moral selektor reprezentance Andrej Urlep poklicati v moštvo, če bo nadaljeval z dobrimi predstavami. Postojnska Republika je še četrtič zmagala doma, vendar ima zaradi »birokratskih zadev« na začetku sezone le 10 točk. Izidi 8. kroga: Republika - Litostroj 73:65 (35:36), Rogaška Donat Mg - BW Maribor 73:60 (35:40), Idrija - Interier 74:96 (41:48), Smelt Olimpija - Kovinotehna Savinjska Polzela 91:76 (41:43), Iskra Litus - Helios Domžale 77:66 (37:32), Satex - Triglav 95:83 (50:39). Vrstni red: Smelt Olimpija, Kovinotehna Savinjska Polzela in Idrija po 14, Interier Krško in BW Maribor po 13, Litostroj in Rogaška Donat Mg po 12, Sa-tex in Helios Domžale po 11, Republika (-1) in Iskra Litus po 10, Triglav 9 točk. (V. M.) Trsi tokrat boljši od vrstnikov iz Celovca V okvir stalnih stikov, ki jih ima Slovenski dijaški dom Srečka Kosovela iz Trsta s sorodnimi ustanovami, sodijo tudi priložnostna športna srečanja z drugimi dijaškimi domovi iz Italije in predvsem sosednjih držav. Tako so v četrtek v Trstu gostovali gojenci celovškega dijaškega doma in odigrali povratno košarkarsko srečanje za prehodni pokal prijateljstva med Trstom in Celovcem. P° dokaj izenačenem srečanju so bili boljši gojenci tržaškega dijaškega doma s 75: 67, ki so tako vsaj začasno zadržali pokal v Trstu. Toda gostje bodo imeli kmalu priložnost za revanšo, saj so se že dogovorili, da se bodo gojenci obeh domov že v kratkem spet pomerili v Celovcu. AVTOMOBILIZEM / FORMULA 1 - VELIKA NAGRADA TIHEGA OCEANA V AIDI Vsi svetovni prvaki in konstruktorji v formuli 1 leto voznik bolid konstruktor 1950 Giuseppe Faiina (Ita) - Alfa Romeo 1951 Juan Manuel Fangio (Arg) - Alfa Romeo 1952 Alberto Ascari (Ita) - Ferrari 1953 Alberto Ascari (Ita) - Ferrari 1954 Juan Manuel Fangio (Arg) Mercedes/Ma-serati 1955 Juan Manuel Fangio (Arg) Mercedes 1956 Juan Manuel Fangio (Alg) Landa/Ferrari 1957 Juan Manuel Fangio (Arg) Maserati 1958 Mike Havvthom (VB) Ferrari Vanvvall 1959 Jack Brabham (Avs) Cooper-Climax - Cooper 1960 Jack Brabham (Avs) Cooper-Climax - Cooper 1961 Phil Hill (ZDA) Ferrari Ferrari 1962 Graham Hill (VB) BRM - BRM 1963 Jim Clark (VB) - Lotus-Climax - Lotus 1964 John Surtees (VB) Ferrari - Ferrari 1965 Jim Clark (Skot) - Lotus-Climax - Lotus 1966 Jack Brabham (Avs) - Brabham-Repco -Brabham 1967 Dennis Hulme (Niz) Brabham-Repco Brabham 1968 Graham Hill (VB) Lotus-Ford - Lotus 1969 Jadde Stevvart (VB) - Matra-Ford - Matra 1970 Jochen Rindt (Avt) - Lotus-Ford - Lotus 1971 Jadde Stevvart (VB) - Tyrrell-Ford - Tyrrell 1972 Emerson Fittipaldi (Bra) - Lotus-Ford L o -tus 1973 Jadde Stevvart (VB) - Tyrrell-Ford - Lotus 1974 Emerson Fittipaldi (Bra) - McLaren-Ford McLaren 1975 Niki Lauda (Avt) - Ferrari - Ferrari 1976 James Hunt (VB) - McLaren-Ford - Ferrari 1977 Niki Lauda (Avt) Ferrari - Ferrari 1978 Mario Andretti (ZDA) - Lotus-Ford - Lotus 1979 Jody Scheckter (JAR) - Ferrari - Ferrari 1980 Alan Jones (Avs) - Williams-Ford - Wil-liams 1981 Nelson Piquet (Bra) - Brabham-Ford - Wil-liams 1982 Keke Rosberg (Fin) - Wi]liams-Ford - Ferrari 1983 Nelson Piquet (Bra) - Brabham-BMW Turbo - Ferrari 1984 Niki Lauda (Avt) - McLaren-Porsche Turbo - McLaren 1985 Alain Prost (Fra) - McLaren-Porsche Turbo - McLaren 1986 Alain Prost (Fra) - McLaren-Porsche Turbo - VVilliams 1987 Nelson Piquet (Bra) - Wilhams-Honda Turbo - VVilliams 1988 Ayrton Senna (Bra) - McLaren-Honda Turbo - McLaren 1989 Alain Prost (Fra) - McLaren-Honda - McLaren 1990 Ayrton Senna (Bra) - McLaren-Honda -McLaren 1991 Ayrton Senna (Bra) - McLaren-Honda -McLaren 1992 Nigel Mansell (VB) - VVilliams-Renault -VVilliams 1993 Alain Prost (Fra) - VVilliams-Renault - VVilliams 1994 Michael Schumacher (Nem) - Benetton-Ford - VVilliams 1995 Michael Schumacher (Nem) - Benetton-Renault še ni znano Schumacher: Prvo mesto na Japonskem in svetovni naslov Njegov glavni tekmec Damon Hill privozil na cilj tretji - Ferrariji šele na četrtem in petem mestu - Za Schumacherja že osma letošnja zmaga Schumacher med zasledovanjem Hilla (telefoto AP) AIDA - Nemec Michael Schumacher si je z zmago na dirki formule 1 v Aidi na Japonskem tudi uradno prislužil letošnji naslov svetovnega prvaka. To je bila njegova osma letošnja zmaga in ker sta do konca še dve dirki, ima vse možnosti, da po številu zmag v eni sezoni doseže Ni-gela Manslla, ki je leta 1992 zmagal devetkrat. Na včerajšnji dirki Schumacher v slogu velikega šampiona ni taktiziral, Čeprav mu je za naslov zadostovalo že Četrto mesto. V začetku ni niti najmanj kazalo na njegovo zmago, saj je na Startu izgubil dve mesti in iz prvega zavoja zapeljal kot peti za Coulthar-dom, Alesijem, Hillom in Bergerjem. Oba fer-rarija sta b'ila občutno počasnejša od svojih zasledovalcev, a na ozki stezi Hill nikakor Michael Schumacher ni mogel mimo Alesi-ja, Schumacher pa je z Bergerjem opravil šele v četrtem krogu. Nastalo situacijo je Skot David Coulthard znal dobro vnovčiti in si je do prvih postankov v boksih nabral že 15 sekund prednosti pred zasledovalci. Aleši, Hill in Schumacher so hkrati zavili po gorivo in gume, največ pa je med postankom ponovno iztržil Schumacher in najmanj ponovno Hill. Nemec se je na stezo namreč vrnil pred obema tekmecema, Hilla pa je prehitel tudi Aleši. Schumacher je tako imel prosto pot do Coultharda, vodstvo pa je prevzel po drugem Škotovem postanku. Čeprav je Schumacher do konca še enkrat menjal kolesa, si je že pred tem nabral dovolj veliko prednost, da jo je do konca dirke zanesljivo obdržal. Hill se je pred Alesija prebil med drugim postankom, Alesija pa je do konca prehitel še Gerhard Berger. Zadnjo točko je s šestim mestom osvojil Johnny Herbert. Svetovni prvak je po dirki dejal, da je še posebej zadovoljen, ker je za razliko od lanske odločilne dirke, ko je v Avstraliji postal prvak po trčenju s Hillom, naslov tokrat osvojil v »Čistih« okoliščinah. Ni se pozabil zahvaliti moštvu, ki je vso sezono delovalo zares odlično. Med novinarsko konferenco po dirki je Schumacher zatrdil, da nima pripomb gle- de dvoboja s Hillom v prvem zavoju, a ga je Hill ob tem prekinil in mu zabrusil: »Zakaj jim ne poveš tega, kar si dejal meni?« Schumacher se na te besede ni odzval, Hill pa je pojasnil, da ga je Schumacher takoj po dirki kritiziral zaradi nešportne vožnje. Vseeno je Hill Nemcu iskreno Čestital za naslov, zase pa je dejal, da se je boril po najboljših mo- Ceh, a se je dirka iztekla tako, kot se paC je. »Znova bom poskušal na prihodnjih dveh dirkah, z mislimi pa sem tudi že v naslednji sezoni, ko se bom znova vključil v boj za prvaka,« je obljubil Damon Hill. Pred zadnjima dvema dirkama v Suzuki na Japonskem že to nedeljo in 12. novembra v avstralski Adelaidi je odprt samo še boj za konstruktorski naslov. Tudi tu najbolje kaže Schumacherjevemu Benettonu, saj ima pred VVilliamsom 21 točk prednosti. Za naslov morata Schumacher in Herbert zbrati še 11 točk, a le v primeru, Ce Coulthard in Hill dosežeta dve dvojni zmagi. Do sedaj so naslove v formuli 1 dvakrat zapored osvojili Italijan Alberto Ascari (1952, 1953), Avstralec Jack Brabham (1959, 1960), Francoz Alain Prost (1985, 1986) in Brazilec Ayrton Senna (1990, 1991), medtem ko je Argentinec Juan Manuel Fangio slavil štiri leta zapored (1954, 1955, 1956 in 1957). Schumacher je tudi najmlajši dvakratni svetovni prvak, saj je naslov osvojil pri 26 letih, leto prej, kot je to uspelo Brazilcu Emersonu Fittipaldiju. S.D. Izidi: 1. Schumacher (Nem, Benetton-Rena-ult) 1:48.49.972 (povprečna hitrost: 169.442 km/h), 2. Coulthard (VB, VVilliams-Renault) + 14.920, 3. Hill (VB, VVilliams-Renault) +48.333, 4. Berger (Avt, Ferrari), 5. Aleši (Fra, Ferrari), 6. Herbert (VB, Benetton-Renault) vsi +1 krog. Skupni vrstni red - posamezno: 1. Schumacher 92 točk, 2. Hill 59, 3. Coulthard 49, 4. Aleši 42, 5. Herbert 41, 6. Berger 31, 7. Frentzen 15, 8. Hakkinen in Barrichello 11, 10. Blundell 10. Konstruktorji: 1. Benetton-Renault 123, 2. VVilliams-Renault 102, 3. Ferrari 73, 4. McLa-ren-Mercedes 21, 5. Sauber-Ford in Jordan-Peu-geot 18, 7. Ligier-Mugen Honda 16, 8. Tyrrell-Yamaha 2, 9. Footvvork-Hart 1. Mpitour Daytona in Sisley na vrhu Izidi petega kola italijanskega odbojkarskega prvenstva Al lige: Gabe-ca Galatron - Alpitour Traco 1:3 (15:7, 9:15, 11:15, 5:15), Edilcuogi Ravenna - Las Daytona Modena 1:3 (11:15, 15:12, 2:15, 9:15), Sisley Treviso - Cariparma 3:0 (17:16, 15:2, 15:9), Wur ber Schio - MTA Padova 3:2 (15:12; 4:15, 15:11; 13:15; 15:13), Jeans Hatu Bologna - ASPC Gioia 1:3 (14:16, 15:5, 10:15, 13:1), Concavi Multimedia Napoli - Lube Banca-marche 3:1 (12:15, 15:7, 15:13, 15:7). Lestvica: Alpitour Traco, Las Daytona Modena in Sisley Treviso 10, Edilcuogi Ravenna 6, Lube Bancamarche, Cariparma, Gabeca in VVu-ber 4, Concavi, ASPC Gioia, MTA Padova in Jeans Hatu 2. TENIŠKI TURNIRJI m PEKING, HONG KONG - Na drugem koncu sveta sta se že konCala dva moška ATP teniška turnirja. V Pekingu je slavil American Michael Chang, ki je v finalu turnirja z nagradnim skladom 328 tisoč dolarjev premagal Italijana Renza Furlana s 7:5 in 6:3, v Hongkongu (763.500 dolarjev) pa je zmagal Šved Stefan Edberg, ki je bil boljši od Italijana Andrea Gaudenzia s 6:3, 6:1 in 7:6 (7:3). Devvulf premagal Mustra DUNAJ (dpa) - Belgijec Filip Devmlf je v finalu ATP teniškega turnirja na Dunaju premagal prvega nosilca Avstrijca Thomasa Mustra s 7:5,6:2,1:6 in 7:5. V Brightonu zmagala Mary Joe Femandez BRIGHTON (dpa) - Američanka Mary Joe Femandez, Četrta nosilka WTA teniškega turnirja z nagradnim skladom 400 tisoč ameriških dolarjev v angleškem Brightonu, je v finalu premagala sedmo nosilko Južnoafricanko Amando Coetzer s 6:4 in 7:5. Ferreira ugnal Samprasa LYON (STA/AFP) - Južnoafričan Wayne Ferreira, Četrti nosilec ATP teniškega turnirja z nagradnim skladom 565 tisoč ameriških dolarjev v Lyonu v Franciji, je v finalu premagal prvega nosilca Američana Peta Samprasa s 7:6 (7:2), 5:7 in 6:3. To je za Ferreiro že enajsta turnirska zmaga, na svetovni teniški lestvici pa je trenutno uvrščen na 13 mestu. TRAGIČEN KONEC FILIPINCA Ring terjal še eno življenje V enem tednu umrli trije boksarji GENERAL SANTOS (Filipini) - Smrt vse pogosteje žanje v boksarskih vrstah. V enem tednu trije mrtvi - od teh kar dva na Filipinih: to je tragičen obračun boksarskih sreCanj zadnjih dni. Prejšnjo nedeljo je svetovno javnost pretresla smrt Filipinca Roge-rja Espenillija in Skota Jamesa Murraya, včeraj pa je tragična usoda doletela še devetnajstletnega boksarja petelinje kategorije Marvina Corpu-za, prav tako s Filipinov. Atlet je umrl kmalu po prevozu v bolnišnico v General Santosu zaradi možganske krvavitve, ki jo je zadobil med dvobojem z osemnajstletnim Alanom Uaneto. Čeprav ga je nasprotnik obvladoval, je Corpuz, ki ga je publika glasno bodrila in pozivala naj se ne vda, vztrajal na ringu. Tragični dogodki so seveda izzvali val polemik v svetu boksa. Oglasih so se številni bivši in sedanji boksarji ter razni izvedenci. Pri tem prevladuje splošno mnenje, da sili mlade na Filipinih na ring velika revščina, Čeprav nimajo za ta šport nobene fizične pripravljenosti, predvsem pa jim ne nudijo zdravniške oskrbe. Mnogi tudi zatrjujejo, da boks sam na sebi ni nevaren šport, če se držimo vseh varnostnih in zdravniških pravil, hkrati pa pripominjajo, da ni povsod tako. V nekaterih državah kot v Veliki Britaniji in v ZDA velja namreč pravilnik, ki prepoveduje menežerju, da bi prekinil dvoboj, Ce je njegov varovanec v težavah. NOVICE Rominger najboljši v Madridu MADRID (STA/AFP) - Zveza Spori in življenje je v Madridu pripravila kolesarsko prireditev, ki je bila namenjena boju proti drogam. Kolesarji so se merili v vožnji na izpadanje, vožnji na točke in v ekipnem kronometru. V vožnji na točke je bil najboljši Švicar Tony Rominger, v vožnji na izpadanje Spanec Daniel Cla-vero pred Francozom Laurentom Jalabertom, ekipni kronometer pa je dobil ONCE, ki je nastopil v postavi Laurent Jalabert, Santos Hemandez in Luiz Perez. Mapei za točko pred MG BERGAMO (STA/AFP) - Z zadnjo dirko Po Lombardiji se je konCal letošni svetovni pokal v kolesarstvu. V posamični konkurenci je zmagal Belgijec Johan Museemv, ki je zbral 199 točk. Moldavec Andrej Cmil na drugem mestu jih je zbral 114, tretji Francoz Laurent Jalabert pa 111. Mapei si je v ekipni konkurenci končno zmago priboril prav na zadnji dirki, drugouvrščeni MG pa je prehitel le za točko. Svetovni pokal je Mednarodna kolesarska zveza (UCI) uvedla leta 1989. Prvi zmagovalec je bil Irec Sean Kehy, leta 1990 je slavil Italijan Gianni Bugno, leta 1991 njegov rojak Maurizio Fondriest, leta 1992 Nemec Olaf Ludvvig, leta 1993 znova Fondriest, leta 1994 pa še en Itahjan Gianluca Bartolami. Sedem poškodovanih po zmagi VLADIKAVKAZ (STA/AP) - Preveč razposajeni navijači ruskega nogometnega prvoligaša Spartak-Alanija iz Vladikavkaza so med veseljačenjem po zmagi njihovega moštva nad moskovskim Centralnim vojaškim klubom z eksplozivnimi sredstvi poškodovali sedem naključnih mimoidočih. Zmaga je Spartak-Alanijo pripeljala na prvo mesto ruske prvoligaške lestvice, sedmerico prebivalcev Vladikavkaza pa v bolnišnico. B LIGA IZIDI 5. KOLA Robur - Cividale 76:74 Cassano - Scame 75:65 Oderzo - Monza 74:62 Orobica - SS Giovanni 71:75 Collegno - R.del Garda 69:63 Jadran TKB - Biella 76:80 LESTVICA Biella 5 5 O 10 Oderzo 5 4 1 8 Monza 5 3 2 6 Orobica 5 3 2 6 Robur 5 3 2 6 Riva Garda 5 2 3 4 Scame 5 2 3 4 Cividale 5 2 3 4 Collegno 5 2 3 4 SS Giovanni 5 2 3 4 Jadran TKB 5 1 4 2 Cassano 5 1 4 2 PRIHODNJE KOLO (28.10.95) SS Giovanni - Cassano, Biella - Oderzo, R. del Garda - Jadran TKB (sob. ob 20.30), Cividale -Collegno, Monza - Orobica Bg, Scame Bg -Robur Va. C2 LIGA IZIDI 3. KOLA Gradišča - Porcia 82:83, Martignacco - Pom Tržič 86:43, Virtus Ud - Bor Radenska 75:77, Intermug-gia - Udinese 94:85, Pagnacco - Arte Go 80:56, Sgt - Manzano 75:97, Ardita Go - Spilimber-go76:74, Barcolana - Staranzano 96:95 VRSTNI RED Martignacco, Porcia in Pagnacco 6, Bor Radenska, Pom Tržič, Gradišča, Manzano, Barcolana 4, Udinese, SGT, Spilimbergo, Ardita, Intermuggia 2, Virtus, Staranzano, Arte 0 PRIHODNJE KOLO (28.,29.10.95) Staranzano - Sgt, Pagnacco - Virtus UD, Spilimbergo - Intermuggia, Manzano - Gradišča, Udinese - Barcolana, Pom Tržič - Bor Radenska (sob. ob 18.30), Arte Go - Martignacco, Porcia - Ardita Go. D liga IZIDI 2. KOLA Cus Ts - Scoglietto 70:58, Acli Ronchi - Largo Isonzo 67:62, Acli Ts - Grado 72:61, Libertas Ts -Lega Nazionale 76:56, Kontovel - Cicibona 76:78, Senators Go - Goriziana 76:107, Santos - Momo Gid 69:56, Inter 1904 - Dom Agorest 91:97 VRSTNI RED Cicibona, Dom Agorest, Cus Ts, Grado, Acli Ronchi, Goriziana 4, Kontovel, Inter, Libertas, Santos, Acli TS 2, Largo Isonzo, Senators, Lega Nazionale, Scoglietto 0 PRIHODNJE KOLO (27.,28.,29.10.95) Cus Ts - Senators Go, Grado - Lega Nazionale, Goriziana - Kontovel (sob. ob 18.30), Inter 1904 -Cicibona (sob. ob 18.0), Momo Gič - Acli Ts, Dom Agorest - Acli Ronchi (sob. ob 20.00), Santos - Libertas Ts, Scoglietto - Largo Isonzo. Elitna B liga IZIDI 5. KOLA Brescia - Treviglio 92:89, Bergamo - Sangiorgese 103:70, Cremona - Torino 100:75, Faenza - Vicema 64:73, Parmense - Udine 87:92, Vigevano - Cento 113:43, prosta Imola. VRSTNI RED Parmense, Brescia in Vicenza 8, Udinese, Bergamo, Vigevano 6, Treviglio, Torino, Imola, Faenza 4, Cremona 2, Sangiorgiese, Cento 0 C1 liga IZIDI 4. KOLA Servolana - Sacile 68:81, Caorle - Pall. Pordenone 86:72, Fantuzzi PN - Don Bosco 77:99, Citta-della - Italmonfalcone 70:53, Rovigo - Piove di Sacco 66:69, San Daniele - Castefranco 81:91, Gemona - Fagagna 99:95, Dueville - Mestre 56:52. VRSTNI RED Don Bosco 8, Fantuzzi, Italmonfalcone, Piove di Sacco, Sacile 6, Fagagna, S. Daniele, Cittadella, Castelfranco, Gemona, Dueville 4, Pall. Pordenone, Servolana, Rovigo, Caorle 2, Mestre 0 B LIGA / PO TEKMI Z BIELLO Peter Stare: Viden napredek v igri Jadranovci končno pokazali napredek tudi v napadu - Samec ugodno presenetil Jadranovci so v soboto sicer izgubili proti vodilni Bielli, številni navijači naše združene ekipe pa so vseeno zadovoljni zapuščali tržaško športno dvorano. Zadovoljni seveda ne zaradi poraza, temveč zaradi dobre igre, ki so jo jadranovci pokazali. Če bi tako igrali na vseh dosedanjih tekmah kot v soboto proti Bielli, gotovo bi ne bili z dvema točkama na predzadnjem mestu lestvice. »Tekma je bila kakovostna in privlačna. Z igro naših fantov sem zadovoljen, saj so pokazali veliko mero požrtvovalnosti, borbenosti in agresivnosti. Fantje so nedvomno pokazali velik napredek glede na zadnje tekme. Bolje je bilo tudi z napadom, čeprav je naša ekipa v napadu še vedno prepočasna, ali bolje: v tej kategoriji je treba poostriti tempo igre v napadu, igralec mora dobiti pravočasno žogo, da lahko izbere možnosti za koš z metom ali prodorom. In še to bi omenil, da že drugič na domači tekmi v zadnjih minutah nismo igrali najbolje,« je dejal Peter Starc, dolgoletni košarkarski delavec in gotovo eden izmed naših najboljših bivših igralcev sploh. Torej napredek v igri? »Nedvomno. Obramba je sicer precej dobro delovala tudi na prejšnjih tekmah, proti Bielli pa je bil napredek viden tudi v napadu. Predvsem je ekipa več igrala na centra Colavito. Nekajkrat ni uspela, toda poskušala je in to je že pozitivno.« Kaj pa posamezniki? »Od posameznikov me je ugodno presenetil Stefan Samec. Zgrešil je sicer nekaj lahkih košev, to pa zaradi neizkušenosti. V glavnem pa je igral zelo dobro.« Biella je gotovo dobra ekipa, verjetno pa ne »nepremagljiva« ... »Biella je zelo solidna ekipa in gotovo najboljša od vseh treh, ki smo jih videli v Trstu. Ni pa ekipa, ki bi zares izstopala, saj v Trstu ni pokazala nič posebnega. Znala je izkoristiti vsako našo napako, kar pa nam ni uspelo. Biella pa ima odličnega posameznika Giampiera Savia, ki je v soboto odločil tekmo. To je odličen strelec, ki zna izkoristiti vsako prilož- Dean Oberdan ob Samcu najboljši pri Jadranu (F. Kroma) nost za koš.« Kaj sedaj? »Po tem porazu bo za Jadran precej težko doseči uvrstitev med prvo šesterico, čeprav je prvenstvo še zelo dolgo in gotovo ni razloga za popuščanje, še posebno sedaj, ko moštvo kaže znake napredka. Treba je še naprej trdo delati in igrati z enako vnemo, požrtvovalnostjo in borbenostjo kot proti Bielli. Če sem bil pred dvema tednoma, ko smo igrali proti Bergamu, povsem razočaran, sem sedaj precejšen optimist in prepričan sem, da bodo s trdim delom tudi rezultati prišli,« je še pristavil Peter Starc, (bi) KOMENTAR TEDNA / B, C2 IN D LIGA D LIGA / V 2. KOLU LETOŠNJI PRVI DERBI Walter Vatovec: Škoda za Jadran Cicibona preseneča Walter Vatovec (letnik 59) letos trener Poma iz Tržiča Ocene naših moštev za sobotne tekme Jadran: Kljub porazu si jadranovci zaslužijo visoko oceno, saj so odigrali res dobro tekmo. Skoda, da jim je v končnici ponovno zmanjkalo nekaj športne sreče, čeprav ni slučajno, da se boljše ekipe razlikujejo prav v tem, da se v takih razburljivih zaključkih tekme boljše odrežejo in ni slučaj, da je Savio zadel vse odločilne koše. Ocena 8. Bor: Ze z Interjem iz Milj so borovci v drugem delu nadoknadili 10 točk zaostanka, tokrat pa so v gosteh izničili zaostanek 13 točk, kar pomeni, da ima Krečič solidno moštvo, ki se bori do konca in bo v popolni postavi imelo še precej zadoščenj. Ocena Cicibona: Največje presenečenje doslej z dvema lepima zmagama. Premagati Kontovel v gosteh ni lahko, saj so Starčevi fantje Startali z zelo ambicioznimi načrti. Cicibonaši končno benirajo v dobrih pogojih in to se že pozna, zelo važna pa je »klapa«, tako da je vzdušje najboljše. Ocena 8. Kontovel: Ce želiš napredovati, si domačih porazov ne smeš privoščiti. S povratkom Civardija so se plavobeli okrepili, kljub temu pa niso znali zaustaviti Cicibone v derbiju. Ocena 6. Dom: Res solidna ekipa z nekaterimi posamezniki iz višjih kategorij. Ko razni Di Cecco, Corsi, Franco igrajo v takem slogu, zmaga ne more uiti. Ocena 8. Presenečenje dneva: Nisem si mislil, da bo Cicibona premagala Kontovel. Razočaranje dneva: Najbolj razočarani so bili žal jadranovci, saj so zapravili enkratno priložnost za prestižen uspeh. Res škoda. MVP, 1, 2, 3: Stefen Sa- -____________________ ... mec, Viktor Tomšič, Ivan Perčič. Peterka tedna: Borut Pertot, Viktor Tomšič, Renzo Di Cecco, Ivan Perčič, Stefan Samec. Rezervna peterka: Dean Oberdan, Boris Vitez, David Barini, Marko Possega, Vasja Jarc. Kako v prihodnjem kolu? Riva del Garda - Jadran: Logika govori v prid Garde, odvisno pa bo, kako bodo jadranovci reagirali. Na dan morajo priti skrite rezerve naših igralcev, saj ni lahko požreti takih porazov; brez napovedi. Pom Tržič - Bor: Računam seveda na zmago svojega moštva, bo pa zelo trda; Pom +1 po podaljšku. Inter 1904 - Cicibona: Ogorčen boj; +5 za Cicibo-no. Dom - Acli Ronchi: Brez večjih težav; +10 za Dom. Goriziana - Kontovel: Kontovelci bodo morali odločno reagirati, saj bi nov poraz pustil posledice; tudi tu brez napovedi. Nasvet nekomu: Samemu sebi. Ne pomnim, da bi s člansko ekipo kdaj zgubil za 43 točk. V prvih dveh kolih smo igrali zelo dobro in podzvaestno dvignili nos, to pa smo zelo drago plačali. Nauk pa velja za vse naše benerje in igralce. Vanja Jogan Cicibonaši na koncu bolj izkušeni od Kontovelcev Marko Ban ocenil protagoniste: Štefan Persi motchwinner Po pričakovanju je bilo ime zmagovalca na derbiju med Kontovelom in Cici-bono znano prav ob zvoku sirene po borbeni in napeti tekmi. Po vzpodbudnem Startu (Possega izreden) so cicibo-npši vidno popustili, Kontovelci so uredili obrambno vrsto s consko postavo 3:2 in v drugem polčasu igrali odločno boljše tudi v napadu (super Gulič). Tako so prehiteh goste in s koši razpoloženih Mitje Starca, Boruta Pertota in Igorja Civardija povedli kar z 8 točkami okrog 30. minute. Furlanova ekipa pa ni popustila, Tomšičeve trojke in Persijevi slalomi so odprli conski bunker Konto-vela in 5 minut pred koncem se je razlika razpolovila. Tedaj se je v Kontovelo-vih vrstah porodil strah pred zmago, zalet pa je Ci-ciboni omogočil, da je najprej izenačila, minuto in pol pred koncem pa tudi povesti s 74:70. S trojka Starca in prostim metom Guliča je Kontovel 25 sekund pred koncem zaostanek zmanjšal na 1 točko, medtem ko je Persi na drugi strani slabo metal proste mete. Battilana je zadel en prosti met 12 sekund pred koncem (78:76), o zmedi v vrstah Kontovela z Emi-lijem na klopi zaradi petih osebnih napak (vsaj dve povsem izmišljeni) pa priča tudi zelo slab zadnji napad, saj je Turk prišel do meta šele po zvoku sirene in v taboru Cicibone je seveda zavladalo veliko veselje. Za ocene protagonistov smo vprašali Marka Bana, ki si je tekmo ogledal s tribun. KONTOVEL: B.Pertot 7, Kralj 6, Gulič 7/8, Turk 7, LEntili 5/6, Starec 7, Civar-di 6/7, Vodopivec no, M.Emili no, Godnič 6; trener C.Starc 7. CICIBONA: Persi 8, Filipčič 5/6, Jogan 7, A.Zup-pin 6, Battilana 7, Possega 7/8, Tomšič 7, S.Zuppin 6, Pieri no; trener L.Furlan 7. Drevi detbi mladincev JadranBor Nocoj ob 20.00 se bosta v okviru 2. kola mladinskega prvenstva v tržaški skupini pomerila Jadran in Bor, edina predstavnika naših društev v tem prvenstvu. Zanimiv je podatek, da v vrstah Jadrana nastopa kar pet borovcev. V 1. kolu so jadranovci, kjer nastopajo igralci vseh naših društev, zelo visoko premagali skromni Scoglietto, borovci pa so bili prosti in bodo nocoj torej odigrali svojo prvo tekmo. POSTAVI JADRAN: P.Braz-zani, J.Umek, M.Jo-gan, S.Pozar, A.Ve-linsky, P.Franko, E.Jori, B.Klabjan, D. Stokelj, T.Oberdan, D.Cej, B.Starc: trener Andrej Vremec. BOR: D.Jagodic, A.Spadoni, S.Kovač, P.Rustja, M.Colja, E. Lapel, S.Lipovec, M.Del Monaco, AGaleone, M.Rustja, AJRizzante, P.Milko-vič; trener Viktor Tomšič. V mladinskem prvenstvu nastopa še 7 moštev. Glavni favorit je seveda Hlycaffa, za njim pa sta Don Bosco in Servolana, medtem ko sta Santos in Inter 1904 na nižji stopnjički. Seznam nastopajočih zaključujeta Scogliet-to in SLAzzurra. Igor Civardi pri metu čez Tomšiča in Possego (F. Kroma) ZVEZNI POKAL ZA ŽENSKE / V TRSTU DEŽELNI POKAL/ ČETRTFINALNE TEKME Borovke bi lahko BI ligaša prisilile k igranju 5. seta V 4. setu so že vodile s 14:11 Bor Mercantile - Camst Videm 1:3 (15:10, 7:15, 4:15, 14:16) BOR MERCANTILE: Gre-gori 4+8, Benevol 7+14, Cok 1+3, Pitacco 2+8, Flego 10+4, Gruden 0+0, Faimarm 1+2, Zadnik 0+0, Vodopivec. Servis (tocke/napake): Bor 9/12, Camst 5/12. Napake: Bor 14, Camst 15. Videmski Camst bo v letošnji sezoni, tako kot v lanski, igral v BI ligi, zato so lahko borovke nad odporom, ki so mu ga nudile v soboto v tekmi za zvezni pokal, upravičeno ponosne. Seveda je bila med tekmo razlika v kakovosti med ekipama marsikdaj več kot očitna, toda dokler so borovke forsirale servis oziroma uspešno sprejemale, so bile renomiranim nasprotnicam povsem enakovredne, igra, ki so jo pokazale v prvem setu pa je bila res odlična. Borovke so Videmčanke držale pod stalnim pritiskom in so tudi po zaslugi učinkovitega protinapada zasluženo osvojile prvi set. V naslednjih dveh je Camst uredil sprejem servisa in začel vsiljevati plavim svoj ritem igre, ki so mu borovke težko kljubovale. Kdor je tedaj pričakoval, da bo tekme kmalu konec in da je bil Camstov poraz v prvem setu le posledica podcenjevanja, se je uštel. V četrtem setu so namreč borovke vnovič zaigrale učinkovito, predvsem pa borbeno. Namesto Grudnove, ki je po dobri igri v prvem setu zaradi nerazpoloženosti zaigrala bolj medlo, je po dolgem času podajala Gregorijeva, ki je zelo briljantno izpolnila svojo »novo-staro« nalogo. Borovke so povedle z 11:6, nato pa celo s 14:11. Na voljo so imele kar tri set žoge in res je škoda, da jim ni uspelo izsiliti tie breaka, kar bi bilo navsezadnje bolj pravično plačilo za trud in prikazano igro. Naj omenimo še, da je prvič po operaciji meniskusa na klopi za rezerve sedela tudi Katja Vodopivec. Ce bo šlo vse po načrtih, naj bi že po nekaj prvenstvenih kolih lahko tudi stopila na igrišče. Ostali izid 5. kroga: Cor-denons - Kennedy 3:2. Vrstni red: Camst 10, Bor Mercantile in Cordenons 4, Kenendy 2. Prihodnji krog (25.10.): Camst - Bor Mercantile, Ke-nendy - Cordenons. Na sliki: trener Kalc je lahko kljub porazu zadovoljen Kljub zmagi je Olympia izločena Espego drugič klonil pred Prevenirejem Igralke Asfjr izločile Vivil po razliki v točkah Utor - 01ympia 1:3 (15:2,8:15,13:15,14:16) OLVMPIA: A. in J. Terpin, Maraž, Ferfolja, Bensa, Domi, Seni, Pintar, Graunar, Sfiligoj. Kljub zmagi je 01ympia izločena iz finalne faze dežehega pokala, ker je v prvi tekmi izgubila s 3:0. Goričani, ki so nastopili brez Simona Terpina, so bili v prvem setu zelo živčni, kar so gostitelji izkoristili, da spravijo na varno uvrstitev v finalno fazo. V nadaljevanju je tekma izgubila na pomenu, obe moštvi sta opravih nekaj menjav (Eltore je igral brez močnega napadalca Visentinija), 01ympia pa je z dobro igro osvojila naslednje tri sete. Pozitivno je, da se je v še-sterko lahko vrnil Damjan Domi. Z Eltorejm se bodo Goričani pomerili v soboto v prvem kolu C2 lige. »Če bomo nastopili v popolni postavi pričakujem zanimivo tekmo in sem prepričan, da bomo zmagalio,« meni tolkač 01ympie Kristjan Graunar. Espego - Prevenire 0:3 (4:15,11:15,7:15) ESPEGO: Mania, Černič, Soban, Lutman, Bri-sco, Uršič, Petejan, Mučic, Gravnar, Devetak. Odbojkarji združene ekipe Espego se poslavljajo od deželnega pokala, saj so tudi v drugem srečanju doma s Prevenirejem morah priznati premoč nasprotnika. Gostje iz Trsta so bili premočni, poznala se je liga razlike in predvsem veliko večja izkušenost. Samo srečanje je bilo samo delno zanimivo. V prvem setu igre skoraj ni bilo, Prevenire pa je takoj povedel s 6:0 in 10:1 ter slavil po hitrem postopku. Bolj zanimiv je bil drugi set, ki se je sicer začel v znamenju gostov, ki so vodili s 6:3 in tudi že 11: 5, ko so se espegovci le prebudih in začeh igrati. Tudi rezultatsko so se gostom tesno približali, nato pa je nekaj dodatne zmede vnesel tudi sodniški par, ki je spregledal očitno napako Prevenireja, nato pa po preveč burnem ugovarjanju espegovcev domačim pokazal dva rdeča kartona, s katerima so se gostje spet odlepili in dobili set po 24 minutah. Zadnji set je bil izenačen na začetku, nato pa je Prevenire prevzel pobudo in brez težav slavil. Ostali četrtfinalni izidi: Tomana - Rojalese 0:3, 2:3; Buia - Prata 3:1, 3:1. V finale so se uvrstili Eltor San Giovanni al Natisone, Rojalese, Buia in Prevenire. Ženske: Tomana - 01ympia 3:0, 3:0 brez boja; Virtus - Volley club Tržič 1:3, 3:2; Asijr Čedad - Vivil 3:1,1:3; Tarcento - Codroipo 3:0, 2:3. V finale so se uvrstili Tomana Gradišče, Volley club Tržič, Asijr Čedad (zaradi boljše razlike v točkah 98:94) in Tarcento. Finalni del pokala bo spomladi prihodnjega leta. MOŠKA IN ŽENSKA C2 LIGA / ZAČETEK V SOBOTO V letošnji najvišji deželni ligi bodo igrala moštva treh naših društev V soboto se bo začela odbojkarska C2 liga, v kateri bo letos sodelovalo nekaj manj šesterk slovenskih društev, kot v preteklih letih. Nekaj jih je namreč napredovalo v državno ligo, nekaj pa izpadlo v D ligo. Ambicije 01ymme CDR in Bora Fortrade Lansko prvenstvo moške C2 lige ni bilo posebno zanimivo, saj je bila Soča premočna za ostale nasprotnike in tudi Vivil je brez večjega naprezanja dosegel napredovanje. Letos pa se obeta kakovostnejše in bolj razburljivo prvenstvo, saj se zdi, da se je kar nekaj ekip okrepilo. Natisonia se je okrepila z bivšima valovce-ma Visintinom in z Ber-zacolo. Buia, ki je že lani dosegla tretje mesto, se je še okrepila, tako kot Prevenire, ki je lani po katastrofalnem začetku prvenstva pristal na končnem četrtem mestu. Močne pa bi morali biti tudi Faedis, Vbu, ki je sicer novinec v ligi, a ima dva igralca, ki sta igrala s prvo ekipo, in morda še kdo. Kakšne možnosti imata torej 01ympia CDR in Bor Fortrade v letošnjem prvenstvu? O napredovanju sicer trenutno ne razmišljata, vseeno pa imata precej visoke cilje. 01ympia CDR si po besedah trenerja Rinalda Dornija želi uvrstitev okoli četrtega mesta, Borov trener Stefano Cella pa bi bil zadovoljen s potrditvijo lanskega petega mesta. Goričani so se letos okrepili, saj se je po enem letu vrnil Simon Terpin. Ekipi pa so se še pridružili Nikolaj Pintar, Patrik Seni in Stefan Bensa, zapustila pa sta jo Andrej Vogič in Lucio Battisti. Dorni zdaj pogreša predvsem enega centra, saj ima na razpolago le Dornija in Ferfoglio. Že sedaj se je to začelo poznati, saj se je poškodoval Dorni. Vsekakor ima 01ympia dober napad, medtem ko ima še določene pomanjkljivosti predvsem v obrambi in na servisu. Ekipa se je vsekakor dobro pripravila na prvenstvo, na začetku pa je posebej skrbel za telesno pripravo Federico Batistuta. Pri Bom je letos več novosti. Koren je odšel na služenje vojaškega roka. Gombač bo zaradi študija odšel v Anglijo, Stulle in Danieli pa imata težave zaradi službenih obveznosti. Cella je zadovoljen, ker sta v ekipi ostala Del Turco in Marega, obenem pa upa, da se ekipi pridruži še kdo. Predvsem se društvo pogovarja s Tommasom Ros-settijem, ki prihaja iz Lecceja, a dela v Trstu. V preteklosti pa je že igral tudi v A2 ligi. »V lanski sezoni smo začeli z določenim delom, ki ga mislimo nadaljevati v tej sezoni. Do sedaj smo imeli velike težave z vadbenimi prostori, saj smo še pred desetimi dnevi lahko trenirali v telovadnici le enkrat na teden. Tako smo se več posvečali fizični pripravi in s tega vidika smo verjetno bolje pripravljeni kot lani,« je dejal Stefano Cella. Z dograditvijo velike dvorane na stadionu 1. maja pa so šle stvari bistveno na bolje. Letos so namreč treningi lahko daljši, saj so lani zaradi nerazpoložljivosti telovadnice trajali le poldrugo uro. »Naša telovadnica je zdaj precej velika in mi moramo letos to izkoristiti, predvsem na servi- lovke nastopajo v tej kategoriji že precej let, medtem ko bo goriška ekipa prvič nastopala v C2 ligi. Tisti, ki so lani sledili temu prvenstvu, letos pričakujejo, da bo nekoliko zanimivejše, saj je bilo v prejšnji sezoni že po prvem delu jasno, da sta Cordenons in Volley 2000 premočna za ostale nasprotnike. Med favorite letošnjega prvenstva uvrščajo Tor-riano, ki se je okrepila z dvema igralkama ekipe Volley 2000 in z bivšo slogašico Pittionijevo. Solidna bi morala biti tudi ekipa iz Tržiča, nevarne pa bodo prav gotovo nekatere furlanske ekipe. V Martignacco je na primer prišel iz Ge-mone trener Livio Pla-zotta, ki je skušal pripeljati tudi nekatere svoje igralke. Res pa je, V moški C2 ligi letos le še derbi Bor - Olympia (arhivski posnetek) dobro vključila v ekipo. »Igralke sestavljajo dobro skupino, ki lepo sodeluje in dela na treningih. Igralke so že več let skupaj, zato so dobro uigrane. Trenutno imamo le dve mlajši igralki, Tjašo Švara in Ireno Se-mec, ki ju bomo skušali vpijati v prvo ekipo,« je dejala Meuljeva. O ambicijah ekipe ni hotela veliko povedati, saj ne pozna nasprotnikov in niti nivoja C2 lige. O napredovanju pa ne morejo govoriti, saj so gotovo nekatere mlajše ekipe, ki več delajo in stalno napredujejo. »Prav Olympia CDR su. Poskusili bomo zmagati vse domače tekme, da je Martignacco v tekmah za deželni pokal ra- gotovo je zame velik problem, da ne poznam Andrej Terpin 1966 174 P izboljšati pa moramo še zočaral in zmagal le nasprotnikov. Že po pr- Damjan Domi 1973 188 C predvsem blok in enkrat. Bolj prepričljivi vih kolih pa bomo Andrea Ferfoglia 1974 196 C obrambo,« je zaključil pa so bili v tem tekmo- verjetno videli, kje je Kristjan Graunar 1975 185 T Cella. vanju Codroipo, Asijr in naše mesto. Mislim pa, Evgen Komjanc 1977 180 T Sokol s Tarcento. da za obstanek v ligi ne Mauro Maraž 1975 178 T Pri Sokolu imajo letos bomo imeli večjih težav Gregor Sfiligoj 1971 181 T preizkušeno novo trenerko - Silvo in da bomo pristali Janez Terpin 1973 189 T ekipo, 01ympia Meulja. Od lanskih nekje na sredini lestvi- Simon Terpin 1965 188 T »nevaren« novinec igralk pa je ekipo zapu- ce,« je še povedala nova Nikolaj Pintar 1978 181 P V ženski C2 ligi bosta stila Monika Košuta, trenerka Sokola. Stefan Bensa 1973 187 C letos igrala dva naša medtem ko je od Sloge 01ympia K2 šport se Patrik Seni 1975 182 T predstavnika: Sokol in 01ympia K2 sport. Soko- prišla Erika Skerk, ki se je po besedah Meulje je poleti za kakovostni skok iz D v C2 ligo pri- Bor Fortrade Dejan Furlanič 1973 186 P Robert Pavlica 1974 173 P Marco Del Turco 1972 183 P Marko Marega 1970 187 U Remo Stulle. 1974 189 U Fabio Ruttar 1974 192 C Sandro Danieli 1965 190 c Cristiano Bresich 1971 185 T Marko Coloni 1973 189 T Mitja Gombač 1973 186 T Alberto Taberni 1976 181 T Stefano Cella 1959 196 T Olympia K2 Sport Evelin Bulfoni 1976 165 P Elisa Nardin 1978 171 P Erika Brisco 1975 178 T Mary Trapuzzano 1975 169 T Helena Bratili 1978 173 C Lucia Princi 1976 173 C Vanja Černič 1977 178 T/C Kristina Corsi .1972 171 T/C Hadrijana Corsi 1974 174 T Mirjam Černič 1975 170 T Viviana Zotti 1974 183 T Sokol Lara Lupine 1972 162 P Martina Vidah 1972 163 P Tjaša Švara 1977 177 P Tanja Masten 1971 174 U Martina Kosmina 1971 178 C . Irena Semec 1977 172 c Marjanka Ban 1973 172 C Lara Masten 1972 174 T Betty Visentin 1971 158 T Ai Ling Marucelli 1972 168 T Erika Skerk 1972 185 T merno okrepila. Prišle so namreč Erika Brisco, Elisa Nardin in Mary Trapuzzano, ki se je ekipi sicer priključila pred kratkim, prihaja pa iz Kalabrije, kjer je igrala tudi v B ligi. Kljub temu pa trenerka Kristančičeva ni povsem mirna, saj ima že zdaj kar nekaj težav. Hadrijana Corsi je začela s Študijem v Ljubljani, tako da bo lahko nastopila samo na tekmah. Viviana Zotti ima poškodovano nogo in že več časa ne trenira, verjetno pa bo odsotna še približno dva tedna. Na začetku prvenstva pa Kristančičeva ne bo mogla popolnoma računati niti na Kristino Corsi, ki si je zvila prst. V primerjavi z lanskim letom pa se v ekipi tudi še ni ustvarila tista prava »klapa«, ki je bila v prejšnjem prvenstvu eno glavnih orožji Goričank. Kljub vsem tem težavam je Kristančičeva optimist, saj igralke že od poletja zelo dobro delajo. V letošnjem prvenstvu si ne postavljajo izrednih ciljev, tudi ker nasprotnikov ne poznajo. V svoji igri pa bodo morali čimprej odstraniti prevelike pavze. V D ligi so lahko te še nadoknadili, medtem ko bodo letos nasprotniki boljši in bodo napake Goričank izkoristili. 01ympia pa ima vsekakor v svojih vrstah dobre posameznice, tako da bi morala tudi letos odigrati vidno vlogo. (A.M.) ALPINIZEM / DELOVANJE ALPINISTIČNEGA ODSEKA SPDT Plezalci opravili vrsto precej zahtevnih vzponov Muhasto vreme preprečilo izpeljavo nekaterih načrtov Spomladi bodo ponovno organizirali alpinistični tečaj Tako kot prejšnja leta so bili tudi letos elani Alpinističnega odseka SPDT precej aktivni. Udejstvovali so se na več področjih: od plezanja v športnih plezališčih do zahtevnih vzponov v visokogorju. Čeprav je bilo vreme letos zelo muhasto (beri slabo) in je onemogočilo marsikateri načrt, so se elani AO le potrudili in vseeno dosegli nekaj lepih uspehov v domačih in tujih gorah. V začetku poletja sta Erik Švab in Daniela Con-solaro plezala v Dolomitih. V južni steni Marmo-lade sta preplezala klasično, a zahtevno smer Vi-natzer (VII-, VI, 800 m). Švab je vzpon opravil prosto in na pogled, dodatna težava pa je bila v tem, da je bila skoraj cela smer, ki poteka po zajedah in kaminih, zelo mokra, kar je še posebej otežkocilo in upočasnilo plezanje, saj sta za smer porabila celih 12 ur. V sredini julija sta se oba plezalca odločila za plezanje v pogorju Pizzo Badile na meji med Italijo in Švico. V severovzhodni steni Badila poteka znana smer Cassin, ki je ena izmed mejnikov alpinizma, saj je bila leta 1937, ko je bila preplezana, in še dolgo potem, preizkusni kamen za mnoge alpiniste. Erik in Daniela sta po Cas-sinovi smeri preplezala le nekaj raztežajev in nato nadaljevala vzpon po novejši in precej težji smeri Linea Bianca, ki se stene loti naravnost, kjer je klasična smer iskala najlažje prehode po poCeh in zajedah. Smer je ocenjena ED-, VI in visoka 650 m, ter poteka najprej po delikatnih plošCah nato pa po navpičnih in previsnih zajedah. Za vzpon sta porabila 8 ur in se nato trudna ampak zadovoljna vrnila v "civilizacijo”. Meseca avgusta pa je krenila na pot druga skupinica elanov SPDT, ki se je podala na plezanje v Južno Francijo, točneje v plezališča Provanso in vse do mesta Brianco na meji z Italijo. Sestavljali so jo mladi plezalci slovenske in italijanske narodnosti, dva izmed katerih, Matej Gruden in Elizabeta Visen-tin, sta teCaj plezanja pri SPDT opravila šele lansko leto. Z njima so bili David Strajn (aktivni elan AO SPDT) in tržaški prijatelji Luciano Frezzolini, Massi-mo Rocca in Michela Di Napoli. Plezali so vsak dan, tako da je vsakdo na koncu opravil preko 80 vzponov. Slo je za športno plezanje v smereh dolgih do 30-35m in težavnosti do VIII+. Vsakodnevna plezarija se je na koncu obrestovala, saj so vsi pre-pležali svojo najtežjo smer na pogled. K dobrim rezultatom pri plezanju je pripomoglo tudi sproščeno in prijateljsko vzdušje, ki se je ustvarilo med elani mi-ni-ekspedicije. Drugi elan SPDT, Tomaž Caharija, je s soplezalcem Tržačanom Massi-mom lengo prve dni septembra preplezal smer Pilastre della Flote v južni steni Chianevate, ki se nahaja nad prelazom Mon-te Croce Carnico v Karnijskih Alpah. Smer je visoka 400 m in težave segajo do VII-, za vzpon pa sta porabila 7 ur. Tomaž je lani uspešno opravil teCaj plezanja pri SPDT in že letos dokazal, da je sposoben tudi pravih gorskih tur. Tako kot prejšnja leta se je tudi letos Erik Švab s soplezalko Danielo Consola-ro (CAI Gallarate) odpravil na plezanje v steno najvišje gore Evrope, Mont Blanca. Tam je plezanje težje že zaradi višje nadmorske višine, saj stojijo stene na višinah med 3000 in 4800 m, skala pa je granit, ki ga naši plezalci niso vajeni in imajo tako še dodatne težave. Zaradi slabih vremenskih razmer in prevelikih otoplitev sta spremenila prvotne naCrte in se osredotočila na stene v okolici Mont Blanc du Tacul, kjer sta preplezala tri smeri. Kot prvo sta zmogla smer Di-retta degli Alsaziani v Pi-lier tre punte, ki je 400 m visoka smer, ocenjena ED, VI+ in za katero je značilno plezanje po poCeh in zaje- dah s slabim varovanjem. Naslednji dan sta preplezala klasično smer Gervasutti v Pic Adolphe Rey, ki je dolga 250m in ima oceno VI+ če je prosto preplezana; ta smer ponuja lepo plezanje v navpičnih in previsnih zajedah in je precej naporna, Čeprav ni zelo dolga. Tretji dan pa sta šla v južno steno Chandelle du Tacul, ta sveči podoben stolp, na katerega vrh pelje tudi smer Tabou, novejša plezarija z raztežaji težkimi do 7a (Vin). Gre za krasno smer v ploščah, ki ponujajo težavne in delikatne naravne prehode. Tudi to smer je Švab preplezal prosto in na pogled. V naslednjih dneh se je vreme na Mont Blancu pokvarilo in tako sta plezalca morala sestopiti ter se odpovedati nadaljnem plezanju v visokih stenah. Po vrnitvi domov se je Švab in skupaj z Massi-mom Sacchijem odpravil v bližnje stene Karnijskih Alp. Tam sta v malo znani a zelo lepi zahodni steni Punta Spinotti opremila in preplezala prvenstveno smer II Viaggio di Pap, ki je visoka komaj 160 m in dolga 5 raztežajev, a poteka po prvovrstni kompaktni skali. Cela smer je bila prosto preplezana in je težka do 7a+ (VIII+), obvezno pa je potrebno preplezati mesta z oceno 7a (VIII), kar pomeni, da ne moreš naprej, če prosto ne preplezaš teh mest (svedrovcev ne moreš uporabljati za napredovanje, ker so pac predaleč in se moraš zanesti samo na moč rok in nog, klini, vrv in ostala ropotija pa ti služijo le za varovanje). Od 11. do 24. septembra se je David Strajn (AO SPDT) spet podal v Francijo, tokrat v družbi Massi-ma lenga in sicer v prekrasni kanjon reke Verdon v osrčju Provanse. Tam se nad sotesko, ki jo je pred tisočletji izdolbla reka, vzpenjajo stene visoke do 300 m, ki so raj za plezanje, saj je podnebje milo in skala odlična. Karakteristika tega področja je, da se moramo za plezanje spustiti po vrvi do vznožja in nato priplezati spet na površje, če pa vzpon ne uspe, je treba peš okoli stene do avta, kar znese okroglih 6 ur (potemtakem stvar ni priporočljiva). Preplezala sta smer Golem, ki je visoka 180m, težka pa 7a (VID). Naslednjega dne sta se zaradi slabega vremena pomaknila pod previsne stene v Volx in Buoux, kjer sta preplezala več krajših smeri do osme težavnostne stopnje. David je drugi teden svojega dopusta porabil za plezanje v plezališčih okrog Finale Figure v spremstvu prijateljev iz Genove, kasneje pa ga je dohitel VValter Perdan, s katerim sta cel teden nategovala mišice in si obrabljala prste po luknjičastem apnencu sten nad Tiranskim morjem. Po enotedenskem plezanju brez počitka (počiva se doma) sta opravila preko 50 vzponov v krajših športno-ple-zalskih smereh težavnosti do 7b (VHI+/IX-) in se tako pošteno namučila. Naši plezalci so letos kljub slabim vremenskim razmeram opravili nekaj dobrih vzponov in tako najbolje izkoristili čas počitnic in dopustov, vendar s plezanjem ne prenehajo niti v deževnih dneh, treba je samo poiskati kakšno previsno steno, kamor ne seže dolga roka dežja. Za pomlad pa pripravljajo člani Alpinističnega odseka SPDT spet plezalni teCaj, na katerega so vabljeni vsi tisti, ki bi radi izvedeli kaj več o plezanju, videli pa bomo, če se bodo izkazali tako kot lanski tečajniki. David Strajn Erik Švab 5. KRAŠKI SUHI SLALOM / ORGANIZATORJEM JE BILO NAKLONJENO TUDI VREME Toplo in sončno vreme je privabilo v ne- elana SK Brdina) .Vzdušje med tekmo in po deljo veliko število udeležencev na 5. Kraški njej je bilo edinstveno, saj je bilo poleg suhi slalom za Memorial Alda Rebule v or- športnega dela poskrbljeno tudi za prigrizek ganizaciji SK Brdina z Opčin. Na obširnem in dobro domačo kapljico. Mlajši in starejši kraškem travniku v Repnu se je med količki so tudi neučakano segali po nagradah boga-pomerilo kar 105 tekmovalcev; od najmlajše tega srečelova. Organizatorji se želijo zahva-komaj tri leta stare »tekmovalke« pa do naj- liti tudi časomerilcem SPDT in vsem, ki so starejših že izkušenih tekmovalcev. Največ po svojih močeh pripomogli k uspehu te je bilo elanov SK Devina, SD Mladine, KD športne prireditve. Kraškega doma, Sci Cai-ja iz Trsta in SK Br- Delovanje SK Brdina se seveda nadaljuje, dina. Ikoga je bila dobro začrtana tako, da so saj so v teku priprave in treningi za bližajočo se tekmovalci brez težav spustili z lažje vz- se smučarsko tekmovalno sezono in konec petine v dolino. tega tedna je ponovno na programu trening Tekmovanje se je zaključilo v prvih po- na avstrijskem ledeniku. (N.S.) poldanskih z nagrajevanjem. Vsi zmagoval- REZULTATI ci v posameznih kategorijah so prejeli pokal, Baby sprint Z najmlajši od 3. mesta dalje pa so dobili me- 1. Mateja Piccini (Brdina) 1:28, 15; dalje v spomin na sodelovanje. Memorial Z.Martina Gantar (SK Devin) 1:33, 48; Alda Rebule je osvojil SK Brdina, ki je dose- 3. Neža Milič (Brdina) 1:46, 29; 4. Nagel najvišji seštevek točk prvih treh uvršče- dia Polissa (Brdina) 1:47, 80; 5. Jana Pa- nih v vsaki kategoriji. Najboljši absolutni gan (SK Devin) 2:00, 83; 6. Veronika ženski čas je zabeležila Valentina Suber, v Pegan (SK Devin) 2:01, 46; 7. Lucija moški konkurenci pa Giulio Taucer (oba Milič (Brdina) 2:30,14. Memonal Alda Rebule osvojili člani SK Brdina Baby sprint M 1. Federico Marachi (Sci Cai TS) 1:26,01; 2. Danjel Paulin (Mladina) 1:32, 91; 3. Ma-nuel Brecelj (Brdina) 1:33,43; 4. Marco Starti (Sci Cai TS) 1:35, 64; 5. Marvin Pipan (Brdina) 1:40, 85; 6. Andrej Marušič (Brdina) 1:41, 11; 7. Alessio Sibilla (SK Devin) 1:42, 55; 8. Marko Gantar (SK Devin) 1:47, 94; 9. Lorenzo Perotti (Brdina) 1:49,66; 10. Matteo Marchi (Sci Cai TS) 1:54, 45; 11. Andrea Skerlavaj (Brdina) 1:58, 63; 12. Francesco Luini (Sci Cai TS) 2:00, 18; 13. Alessandro Chaui (Brdina) 2:03,44; 14. Jan Cok (Brdina) 2:07, 99; 15. Alen Cok (Kraški dom) 3:05, 98; 16. Aljoša Cok (Brdina) 4:00,02. Miške 1. Mateja Paulina (SK Devin) 1:22, 61; 2. Roberta Purič (Brdina) 1:29, 76; 3. Tairim Sedmak (SK Devin) 1:34, 01; 4. Maja Sancin (Brdina) 1:35, 02; 5. Giada Stocca (Brdina) 1:37, 11; 6. Saša Sossi (Brdina) 1:44, 05; 6. Lavinia Skerlavaj (Brdina) 1:48, 17; 8. Tina Torre (Mladina) 4:45,56. Miški 1. Denis Petrovčič (Brdina) 1:22, 29; 2. Matteo Pipan 1:23, 13; 3. Matija Trampuš (SK Devin) 1:25, 76; 4. Ivan Zupan (Mladina) 1:28, 59; 5. Danjel Ghezzi (Mladina) 1:30, 35; 6. Kristijan Stopar (Mladina) 1:43, 44; 7. Denis Polissa (Brdina) 1:45,15. Deklice 1. Martina Bogatez (Mladina) 1:23, 07; 2. Ivana Gantar (SK Devin) 1:29,16; 3. Valentina Boschian (Sci Cai TS) 1:29, 44; 4. Ivana Sossi (Mladina) 1:39, 83; 5. Annalisa Luini (Sci Cai TS) 1:40,23. Dečki 1. Matej Crismancich (SK Devin) 1:14,48; 2. Peter Ferluga jr. (Brdina) 1:19, 30; 3. Clau- dio Mirceta (Mladina) 1:23, 08; 4. Peter Paulin (Mladina) 1:26, 30; 5. Erik Piccini (Brdina) 1:27, 63; 6. Matija Brecelj (Brdina) 1:31, 84; 7. Jan Sadlovvski (Mladina) 1:42,99. Naraščajnice 1. Tjaša Trampuš (SK Devin) 1:19, 55; 2. Sabina Sedmak (SK Devin) 1:25,38. Naraščajniki 1. Egon Taučar (Mladina) 1:18, 20; 2. Vasilij Kocjancich (Mladina) 1:22, 60; 3. Borut Bogatez (Mladina) 1:23,36; 4. Marko Zupan (Mladina) 1:24, 52; 5. Marjan Stopar (Mladina) 1:24, 59; 6. Andrej Sossi (Mladina) 1:49, 84. Mladinke 1. Fjona Mezgec (Brdina) 1:18, 72; 2. Karin Mezgec (Brdina) 1:22, 33; 3. Martina Ku-fersin (Brdina) 1:24,17. Mladinci 1. David Bogateč (Mladina) 1:05, 94; 2. Christian Leghissa (SK Devin) 1:07, 88; 3. Aljoša Paulina (SK Devin) 1:08, 78; 4. Alex Prašelj (Mladina) 1:17,02. Članice 1. Valentina Suber (Brdina) 1:17, 87; 2. Alenka Piccini (Brdina) 1:33, 32; 3. Renata Cok (Brdina) 1:36, 56; 4. Gabriella Perotti (Brdina) 1:36, 65; 5. Daniela Slapnik (Brdina) 2:03,31. Člani 1. Giulio Taucer (Brdina) 1:03, 00; 2. Christian Volpi (Brdina) 1:06, 43; 3. Peter Ferluga (Brdina) 1:08, 38; 4: Erik Tence (Mladina) 1:15, 77; 5. Igor Giacomini (Brdina) 1:16, 93; 6. Alex Piccini (Brdina) 1:38,26. Amaterji 1. Angelo Perotti (Brdina) 1:15, 12; 2. Carlo Stani (Sci Cai TS) 1:23, 13; 3. Paolo Brecelj (Brdina) 1:26,66. Dame 1. Edda Savi (Brdina) 1:35,89; 2. Patricija Purič (Brdina) 1:36,46; 3. Melita Piccini (Brdina) 1:50, 47; 4. Alda Suber (Brdina) 1:56, 91. Veterani 1. Milan Škabar (Kraški dom) 1:15, 67; 2. Rado Suber (Brdina) 1:15, 76; 3. Clau-dio Marachi (Sci Cai TS) 1:15, 81: 4. En-nio Bogatez (Mladina) 1:15, 84; 5. Gio-vanni Boschian (Sci Cai TS) 1:17, 31; 6. David Paulina (SK Devin) 1:18, 74; 7. Marinko Stopar (Mladina) 1:19, 56; 8. Paolo Ghezzi (Mladina) 1:19, 90; 9. Edi Ferluga (Brdina) 1:20. 08. Društveni vrstni red 1. SK Brdina 1695 točk, 2. SD Mladina 781, 3. SK Devin 686,4. Sd Cai Trieste 381, 5. Kraški dom 79. Vrstni red za memorial Aldo Rebula 1. SK Brdina 1159, 2. SK Devin 516, 3. SD Mladina 413, 4. Sci Cai Trieste 211, 5. Kraški dom 69. Absolutni vrstni red ženske 1. Valentina Suber 1:17, 87; 2. Fjona Mezgec 1:18, 72; 3. Tjaša Trampuš 1:19, 55; 4. Karin Mezgec 1:22, 33; 5. Mateja Paulina 1:22,61; 6. Martina Bogatez 1:23,07; 7. Martina Kufersin 1:24, 17; 8. Sabina Sedmak 1:25, 38; 9. Mateja Piccini 1:28,15; 10. Ivana Gantar 1:29,16 itd. Absolutni vrstni red moški 1. Giulio Taucer 1:03, 00; 2. David Bogateč 1:05, 94; 3. Christian Volpi 1:06, 43; 4. Christian Leghissa 1:07, 88; 5. Peter Ferluga 1:08, 38; 6. Aljoša Paulina 1:08, 78; 7. Matej Crismancich 1:14,48; 8. Angelo Perotti 1:15, 12; 9. Milan Škabar 1:15,67; 10. Rado Suber 1:15, 76 itd. TELEVIZIJA V ZDA Nedeljsko jutro je le za Martho Vitko gospo obožujejo milijoni gledalk Ob nedeljah zjutraj Američani največkrat Se v pižami sedejo pred televizorje. IV s Martha Time. Torej čas, da pozabijo na sivi vsakdan neporavnanih računov in kričanja otrok, ah vode, ki je v kopalnici kapla iz pipe. Nedelja zjutraj je čas za čarobni svet Marthe Stevvart. Amerika jo obožuje, postala je sinonim za kultivirano življenje, ki ga vsaj prek TV prinaša v sleherni dom sicer obsedenih jedcev hamburgerjev in privržencev stiroporja. Prav Stevvartovi gre zahvala, da so Američanke spoznale osnovna pravila za pitje vin, ali pa kako je treba dušiti kotlete in kako je mogoče okusno oblikovati domače pecivo. Razen tega pa je tudi videz 54-letne Marthe, kot ji pravijo gledalci, vselej lep in negovan. Vitka je, največkrat v svetlem jean-su in skrbno zlikani bluzi z visokim ovratnikom in z diskretnim makeupom. Pri roki so tudi vselej zelene rokavice za delo na vrtu. Imeniten je vselej svež Šopek iz Marthinega vrta. Sploh je na njenem vrtu vse kot iz ška- tlice, tjakaj si črviček sploh ne bi upal. Pri Marthi celo kokosi niso v kokošnjaku, marveč bivajo v »Palais du Pou-let«. Njeni ljubljenci pa nesejo jajca z modro lupino. Na njenem domu v Connecticutu vsako nedeljo posnamejo oddajo, ki je na prvi pogled vselej enaka: krmljenje kokoši, pobiranje jajc, obrezovanje dreves in negovanje cvetja, prižiganje sveč ter peka peciva - seveda po recepturi babic. Vse to se odvija med stilnim pohištvom. Le ugibati je mogoče kako lahko takšna arhaična dejavnost pritegne toliko gle- dalcev - v povprečju 5,4 milijona na teden. Ali nemara puritanska Martha vzburja spolno slo? Sama najodločneje zavrača sleherno misel na seks. Zato pa je veliko govora o družini in naravi. Privrženost Marthe Stevvart ameriški tradiciji ima skorajda religozne značilnosti. Kadar s kladivom v roki pokaže, kako je mogoče enostavno popraviti tečaje na garažnih vratih, boste še isti dan v soseščini slišali obilo zabijanja. Ljudstvo, ki prisega na »do it yourself« si je vzelo priporočilo k srcu. Ko je v nedavni oddaji pohvalila hor-tenzije, so v naslednjih dneh ljudje v cvetličarnah pokupili vse hortenzije. V 12 letih pa si je priljubljena voditeljica postavila tudi pravcati medijski imperij, ki prinaša debele zelence. Poleg tedenske TV oddaje Krmljenje kokoši, pobiranje jajc, priprava peciva: Martha v elementu se Stevvartova pojavi tudi v jutranji oddaji NBC. Deset krat na leto izda razkošno revijo o opremi stanovanja in ročnih delih »Martha Stevvart Living«, ki ima 5, 3 milijonov izvodov naklade in so jo nedavno nagradili za najboljši dizajn. Izdala je kakšnih du- cat knjig o gospodinjstvu, napotke pa prodaja v knjigah, na videu in v CD-ROM formatu, tako da ne bo zamudila niti časa interaktivne tehnologije. Seveda prodaja pod svojim imenom tudi vsakovrstne artikle, od brisač do gospodinjskih rokavic. Zenska, ki izhaja družine revnega poljskega priseljenca, se je v življenju povzpela natančno po pravilu do it yourself. Med študijem se je preživljala s kuhanjem in je šele z njim spoznala življenje bogatejših družin, kamor zdaj tudi sama pripada. V njeni hiši v Connecticutu se zbira vsa smetana ameriške vzhodne obale, le feministke jo zaradi konzervativnosti gledajo precej postrani. Ravno, ko je izdala knjigo napotkov za poroko, ji je ušel vsega hudega naveličani mož. Odtlej živi sama. Tretja dimenzija televizije Japonski proizvajalec Sony ponuja s trodhnenzionahmni slikami pogled v prihodnost televizije. Ker pa v tako kmalu še ne obetajo trodimenzionalnih TV oddaj, so našli nekakšno vmesno ali začasno rešitev: na TV sprejemniku s širokim zaslonom pretvarjajo v 3 D filme ali video posnetke s kamkorderja. Postopek imenujejo konvertorski algoritem 2D/3D. Naslanja se na dejstvo, da posredujejo človeške oči v možgane različne informacije, kar je vselej odvisno od oddaljenosti od določenega objekta. Manjša kot je oddaljenost, večja je razlika: prst, ki ga držimo tik ob nosu, je videti, če izme-njajoče zapiramo oči, kot da bi skakal sem in tja. Da bi lahko hkrati prikazovah po dve sliki, M sta pogoj za 3D, je Sanyo podvojil TV frekvenco s klasičnih 50 polovičnih slik na sekundo na 100 Hertzov. Pri tem izmenjajoče posreduje po eno polovično sliko za levo in desno stran, obe očesi pa prejmeta »svojih« 50 polovičnih slik. Rezultat je mogoče spremljati s pomočjo nove, sončnim očalom podobne naprave, katerih stekla so po tehničnih značilnostih podobna monitorjem iz tekočih kristalov. Kristali učinkujejo kot zapornica kamere: izmenično odpirajo pogled na levo in desno sliko. Sinhronizira pa jih infrardeči žarek iz TV. Napravo je mogoče na Japonskem kupovati že nekaj tednov. V Evropi pa jo bodo ponudili prihodnje leto. Sanyo ponuja tudi avtostereoskop-ske (brez posebnih očal) delujoče zaslone iz tekočih kristalov s 3D učinkom. Pri tej metodi se pojavita na zaslonu obe sliki hkrati. Mikroskopsko majhen delilec pa povzroči, da vsako oko vidi samo »svojo« sliko. Vendar je potrebno spoštovati zahtevano oddaljenost. Zasloni, ki jih nudijo v velikosti 10,15 ah 20 cm, so sorazmerno ozki. Cez nekaj časa povzročijo glavobol, ki je poslodica nenehnega »plavanja« slike. Sleherna sprememba zornega kota namreč povzroči spremembo očesnega ravnotežja. Sanyo preiznava da tehnična kakovost še ni ustrezna za posredovanje TV in množično uporabo. Tudi sistem stenske projekcije deluje brez posebnih očal. V tem primera posredujeta dva projektorja iz tekočih kristalov žarke na tisoče polci-lindričnih leč, ki posUjajo na zaslon dve različni sliki. 3D učinek je večkraten, zato si lahko tako projekcijo ogleda hkrati več oseb. S polarizacij-skimi očali pa je mogoča tudi projekcija na tri metre veliko stensko površino. Dodati ji je mogoče dodati še dolby »surround« zvok. Kamkorder s štoparico Zdaj si lahko tudi sami posname- kamkorder vgradili tudi samosproži-te športno oddajo s podatki, ki jih je lec, ki je podoben fotografskim apa-doslej predvajala le televizija. Sharp ratom in po 20 sekundah izključi je izdelal kamkorder View Gam VL sliko in zvok. Torej primerna napra-450, ki ima vgrajeno štoparico in jo va tudi za športnike, ki nadzorujejo po želji posname na sliko. Deluje z dosežke na treningu in tekmah. Nenatančnostjo in številčnim prikazom prava je naprodaj za manj kot 3000 do stotinke sekunde. Poleg tega so v nemških mark. __________________BBC__________________ V Bershiru na angleškem podeželju deluje največja civilna prisluškovalnica »Med napadom ruskih letal na severu Afganistana, ob meji s Tadžikistanom je bilo ubitih troje in ranjenih 46 ljudi.« Napovedovalec afganistanskega radija je to sporočil v jeziku pashto. Istega dne je neka zasebna radijska postaja v Moskvi poročala o nadaljevanju spopadov med čečenskimi uporniki in ruskimi silami v okolici Bamuta, ki jih je uradna Moskva vztrajno zanikala. Oddaji so prisluhnili v ruščini. To je rutinski dan dela na posestvu v Bershiru, na angleškem podeželju, kjer večja skupina strokovnjakov vsak dan prisluškuje najrazličnejšim tujim radijskim postajam. Coversham Park blizu Readinga je na prvi pogled prav nenavadna lokacija za največjo civilno prisluškovalno službo na svetu, ta-koimenovani BBC Monito-ring, ki je del svetovnega servisa BBC. Navzven bi lahko posestvo s poslopjem iz gregorijanskega časa kvečejmu nudilo streho kakšni TV nanizanki. Gre za zgradbe iz 11.stoletja. Toda vsa druga znamenja okoli gozdov in polj, ki se raztezajo na površini 5 km so sodobna in razkrivajo dejansko poslanstvo. V okolici je več premičnih satelitskih anten, tudi takšnih s premerom 11 m, ki so usmerjene na vse strani neba. Velikanske radijske antene pa so razpotegnjene celo nad drevesi in sestavljajo mogočno omrežje. V starinskem poslopju pa kar ni konca presenečenj: le korak za starinsko uro v preddverju se soočite z najsodobnejšo tehnologijo in računalniško opremo. Računalnik, ki ga uporabljajo, je eden najhitrejših tekstovnih računalnikov na svetu. Dan in noč, vse dni v letu, BBC-je-vi izvedenci za prisluškovanje sprejemajo vse dostopne signale. Poslušajo in gledajo vse dosegljive radijske in TV postaje, sočasno s tem pa tudi poročila skoraj vseh tiskovnih agencij - iz 140 držav v 70 jezikih, od arabščine do zulu. Obdelajo kakšnih pol milijona besed na dan - iz stotine virov kakršna sta radio Afganistan in postaja iz Moskve. Informacije potlej strnejo v povzetke, ki prinašajo izjemno dragoceno podobo utripa sveta. Biltene o političnih, gospodarskih in medijskih dogodkih pošiljajo iz Ca-vershama vsakovrstnim naročnikom - od uredništev medijev, vključno z BBC, do vladnih ministrstev, akademij, diplomatov - do gospodarskih podjetij. Pravkar izpopolnjujejo tehnologijo, ki bo omogočala še hitrejšo distribucijo. Ze zdaj pa so vse njihove informacije na voljo »on line«, to pomeni, da jih je mogoče naročnikom poljubno izbrati in odpoklicati prek računalniškega omrežja. To službo BBC so usta- novili leta 1939 in je sprva delovala z izrazito primiti-vnimi sredstvi. Ustanovili so jo, da bi spremljati propagando Hitlerja, Goebelsa in Goeringa. Danes se Mrko pohvalijo s*sto sprejemnimi enotami na daljinsko upravljanje, ki omogo- čajo sorazmerno nemoten sprejem signalov z vsega sveta. Kadar začne neka frekvenca hreščati, jo takoj nadomestijo z novo, ne da bi prišlo do prekinitve. Seveda je za takšno delo potrebno veliko znanja in koncentracije. V prisluško- valnici so prvi izvedeti za Stalinovo smrt, za invazijo na Češkoslovaško 1968 in za raketno krizo 1962. Prestregli so celo komunikacije med Hruščevom in Ken-nedyjem. Ko so ruske sile ob koncu hladne vojne leta 1991 zasedle litovski radio in TV so tamkajšnji novinarji zadnjo oddajo namenili priluškovalcem v Caver-shamu v upanju, da zasedba ruskih padalcev ne bo trajala dolgo in s prepričanjem, da bo novica s pomočjo BBC obkrožila svet. NOVICE Laibach raportira NATU -podrobnosti znane Skupina bo petnajsto obletnico delovanja obeležila s torkovim nastopom v ljubljanski diskoteki Dakota DC-3. Skupina bo predstavila material z zadnje, pa tudi zgodnejših plošč, občinstvo bo izpostavljeno video in slikovnim projekcijam, vse skupaj pa bo potekalo prek vrhunskega ozvočenja z evropskiim svetlobnimi učinki. Posebni gost večera bo Peter Paracelsus, koncertu pa bo sledil še celonočni party “Rave To The Grave” ze DJ-ji P-Twinom, Al-Cloxom, Mam’om, in Acmom. Dogodek bosta snemala Radio in TV Slovenija, prenašah pa ga bodo tudi po Internetu. Coca-Cola fantje Na ameriškem soul nebu se dviga nova skupina z imenom Soultry. Fanta Baby in K-Bom nista novinca v glasbenem poslu, pozornost glasbenih producentov pa sta pritegnila z reklamnim sloganom “Always Coca Cola”, ki sta ga res zapela harmonično popolnoma uglašeno. “Na podlagi reklame so naju sploh opazili”, pravi K-Bom, “prej nama še na pamet ni padlo, da bi bila glasbenika.” Album izide prihodnje leto v Ameriki. Elvismanija Basist skupine U2 Larry Mullen je znan oboževalec Elvisa Presleya in njegovega dela, pred tednom dni pa je potegnil definitivno potezo v smeri elvisma-nije. S prijateljico Anne Acheson bosta poimenovala novorojenega otroka Aaron Elvis, kar je obrnjeno rojstno ime preminule superzvezde. Nov duet Lennox-Simon Something So Right se bo imenovala naslednja mala plošča, na kateri bosta združila moči Annie Len-nox in Paul Simon. Skladba prihaja s pevkinega albuma priredb z naslovom Medusa, ki je izšel v začetku letošnjega leta, podpisal pa jo je sam Simon, ki je tudi pobudnik ideje o duetu. »Bogokletna sporočila« Starim očetom death-metala Slayer grozi prepoved radijskega predvajanja in nastopanja na Filipinih. Na piko jih je vzel eden od tamkajšnjih senatorjev, ki trdi, da njihove bogokletne pesmi škodijo duševnemu miru pretežno rimokotoliške otoške srenje. Pevec skupine Tom Araya se je odzval s skrivnostno izjavo, češ da je “čas apokalipse že tu, in vsi bi morah biti pozorni na znake.” Svinec za razgrajača Francoska pevka Nina Simone bo morala naslednje leto in pol popaziti na svoje vedenje, saj bo prestajala pogojno zaporno kazen, na katero jo je obsodilo sodišče v rojstnem kraju v Bel-Airu v Franciji. Kazen so ji dosoditi zaradi strelov v noč, s katerimi je poskusila napoditi okoli njenega doma se smukajoče glasne mladostnike, gotovo pa bi bila milejša, če ne bi ena od krogel končala v nogi enega od razgrajačev. KravHz obupuje Newyorška rock zvezda se pritožuje nad trenutnim stanjem v glasbeni industriji. Glasba trpi, pravi, ker uradniki diskografskih založb dovoljujejo ljudem brez talenta, da vstopijo na lestvice. Lenny Kravitz, čigar letošnji, četrti album Circus vsebuje tudi uspešnico Rock’n’Roll Is Dead, pojasnjuje: “Video tehnika in modema tehnologija sta omogočila popolnoma nenadarjenim ljudem doseči komercialni uspeh. Večina prave rock glasbe z dobrimi glasbeniki je mrtva, vendar moramo verjeti, da se bo nekega dne vrnila.” Kabelska ekskluziva koncerta Van Halen Ena najuspešnejših heavy metal skupin Van Halen je zastavila svoje ime v boju za nove oblike tržišč. Ameriškemu kabelskemu televizijskemu tržišču bodo kmalu ponuditi ekskluzivni koncert, posnet avgusta v Torontu, ki ga bodo morali gledalci posebej naročiti in - seveda - plačati. Za devetdesetminutni koncert bodo v fotelje zavaljeni ameriški rokerji morati odšteti deset dolarjev, kar je po besedah komercialnega vodje projekta “poštena cena.” »Čakajoč na naslednjo šolsko uro...« Za svoja leta dobro ohranjeni Mick Jagger se korak za korakom približuje nesmrtnosti. Zadnja stopnica, na katero se je na tej poti povzpel, bo odprtje nove šolske stavbe v Angliji, ki bo nosila njegovo ime. Zgradba, ki jo bo doletela ta čast, se imenuje Dartford Grammar School, Jagger pa je na krst pristal, ker je nekoč tudi sam gulil njene klopi. Z otvoritvijo naslednje leto se bo šola v Kentu v Angliji preimenovala v Mick Jagger Building, šolski tiskovni predstavnik pa je odločitev utemeljil z besedami, da je “Mick popoln glasbenik in eno od središč pozornosti mlade generacije.” Visoko na radijskih valovih Četrtkov radijski večer bodo tokrat popestrili Space Cakes iz Umaga, ki pa bodo kljub imenu oddaje nastopili popolnima elektrificirani. “Drotarji” bodo promovirati prvenec “Brid”, v oddaji Vašega omiljenega DJ-ja Jureta pa se bodo predstaviti z najnovejšim članom zasedbe - pevko. ____ANGLEŠKI POP / VETERANI_ Pompozni povratek Najuspešnejši britanski pop duo Era-sure pripravlja nov album, mala plošča z naslovom Stay VVith Me pa je že na razpolago ljubiteljem njihove glasbe. Ni namreč veliko skupin na Otoku in nasploh, ki bi se lahko pohvalile s petnajstimi uspešnicami, kolikor jih je v dosedanjem ustvarjanju uspelo angleškemu duu plasirati med najpopularnejših deset na angleških lestvicah. Mala plošča Stay VVith Me napoveduje deveti, istoimenski album, ki ga bodo Erasure predstavili konec oktobra, takrat pa ga bo moč dobiti tudi na poticah naših trgovin. Prepoznavni zvok Erasure je delo multiinstrumentalista Vincea Clarka, ki se je v spretnostih na elektronskih klaviaturah mojstril pri skupinah Depeche Mode in Yazoo, nazadnje pa se je ustalil s pevcem Andyem Bellom, s katerim je po osmih albumih dočakal glasbeno zrelost. “Stay VVith Me” s prihajajočega albuma je balada, ki pluje v vodah lahkotnejšega popa, vseeno pa ji ne manjka grandioznosti, na kateri Erasure že skoraj desetletje gradijo svojo pompozno gariero. Tako malo ploščo kot prihajajoči album sta uglasila Thomas Fehlmann in Gareth Jones, oba znana po delu s pionirji angleškega elekronskega zvoka in marsikaterega novega trenda. Fehlmann je produciral albume ta Alexa Peter-sona, oziroma njegovo sku- pino The Orb, Gareth Jones je bolj znan po delu z Orbital in House Of Love, Francis Kevorkian, ki je albumu dal končno podobo, pa je v preteklosti produciral albume skupin zgodovinske pomembnosti, kot so Kraftwerk, U2 in Depeche Mode. Rezultat kombinacije svežih produkcijskih idej in že tradicionalno kvalitetnega glasbenega ustvarjanja s strani elanov skupine je sodoben, inovativen zvok, ki zveni v sozvočju z najboljšimi dosežki angleškega popa. Za vizualizacijo pesmi “Stay VVith Me” so Erasure najeti režiserja Maria Ca-vallija, ki je poskrbel za zlitje klasične in pop kulture v klasiko sodobnega video ustvarjanja.Glavna tema videospota je “živa”, spreminjajoča se oljna slika Ash-leya Potterja, okoli katere se plete polste-na voyeurska zgodba, v kateri kot glavni junak nastopa pevec Andy. Preostalih devet pesmi na albumu je klasičnih tem v prepoznavnem stilu skupine, večina njih pa je nastala v Clarkovem novem studiu na jugu Anglije. BLUES S POP PRIOKUSOM / V SREDISCU POZORNOSTI Dolgo pričakovani duet LONDON - Založba Mute records je končno izpolnila obljubo in izdala dolgo pričakovano maklo ploščo, duet avstralca Nicka Cavea in njegove sonarodnjakinje Kylie Minogue. Gre za uspešnico, ki najavlja Caveov novi, tematski album, na katerem bo od ljubezni pohabljeni blue-sman prepeval morilske balade. Izid albuma “Murder Ballads” je napovedan za začetek februarja. Do takrat se bodo ljubitelji njegove glasbe lahko zibali ob nežnih zvokih skladbe “VVhere The VVild Roses Grow”, dueta, ki je sad Caveove dolgoletne želje po sodelovanju s razvpito pop pevko, ki pa se je z zadnjim samostojnim albumom, osvobojena zloglasne produkcijske skupine PWL, podala v resnejše vode. Nick Cave si jo je v letih, ko je tuhtal o sodelovanju, vedno zamišljal na baladnem stolčku, zato je pesem, ki jo je napisal posebej zanjo, glasbeno precej umirjena. Pevec, ki je po dolgotrajnem trpljenju zaradi bivše ljubice Anite Lane izvedenec za zamotane poti nesrečne Ijubi-zni, najde za Kylieno nastopanje v baladi le pohvalne besede: “To je nevarna pesem zanjo”, pravi, “S tem, ko je sprejela ponudbo, veliko tvega, kar je občudovanja vredno.” Zgodba pesmi je arhetipska zgodba o morilcu in žrtvi, ki jo Cave sporoča z zna- čilno doživeto, na trenutke morbidno liriko. Protagonista izpovedujeta vsak svojo plat zgodbe, v kateri ljubimec, ki ga igra Cave, odpelje lepotico Kylie k reki, neizogibnemu koncu z udarcem s skalo v glavo naproti. Balado o umoru je na video traku upodobil režiser Rocky Schenck, sicer režiser videospotov za The Cramps, Joni Mitchell in The Meat Puppets, pri obdelavi nasilne, a občutljive tematike za Caveov video pa je uporabil estetiko glamourja hollywoodskih filmov iz petdesetih, kar je njegovo orodje za ironizacijo tematike in še en zaplet v tej že sicer kompleksni zgodbi. Rdeči, vroči in... moteni! LONDON - Izšla je še ena v seriji zbirk Red Hot + ..., ki so namenjene zbiranju finančne pomoči obolelim za AIDS-om. Po Red Hot & Blue, Red Hot & Dance in nadaljevanju, Red Hot & Coun-try in Red Hot & Cool bi morala iziti zbirka Red Hot & Alternative, vendar jo je prehitela namenoma slabo posneta in garažna Red Hot & Bot-hered. Kot vsi prejšni je tudi ta album tematski, nosi pa podnaslov Indie Rock Gnide To Dating, Album je torej namenjen promociji majhnih, neodvisnih skupin z (večinoma) angleške scene. K tokratnemu projektu je prispevalo osemnajst skupin, med katerimi so tudi take, ki so zakoreninjene v glavnem glasbenem toku, večina pa jih prihaja z majhnih, neodvisnih založb. Med osemnajstimi skupinami se pojavlja kar nekaj znanih imen, med njimi Lisa Germano, Pave-ment in Heavenly, med ostalimi pa jih je kar nekaj, za katere bo tudi poznavalec angleške neodvisne rock scene prvič slišal. Vidnejše skladbe so prispevali še Lois Maffeo, Cradle Roberts, Built To Spili, Babe The Blue Ox’s in Liquorice. Počena Elastica LONDON - Umetniška nesoglesja so začela pobirati davek tudi med tako imenovano “generacijo 94” v angleškem popu. Uspešne skupine, ki so v Angliji debitirale predlani, so Echobelly, Blur in Elastica, slednjo pa so kritiki proglasiti za najobetavnejšo. Elastica so prodrli tudi zaradi odkritosrčnosti, v duhu katere so se vse članice skupine odkrito razglasile za homo- ati biseksualne. Zdaj je skupina ostala brez basistke Annie Holland, ki ni mogla prenesti stalnega stresa med intenzivnim koncertiranjem doma in na tujem. Elastica so namreč zaradi kvalitetnih nastopov zelo zaželjena koncertna skupina. Pevka in kitaristka Justine Frischmann je kolegičino potezo sprejela razumevajoče, z besedami: “Vse to je zelo žalostno, vendar res nima smisla vztrajati na nečem, kar te ne veseli, še posebej, če je to igranje v rock skupini. To naj bi bila predvsem dobra zabava.” Dekleti še nista našli primerne zamenjave za Annie Holland, na ameriški turneji s festivalom Loolapa-looza pa je na njeno mesto vskočil Abbey Travis, ki sicer basira za američana Becka. IZŠLO JE / CD PLOŠČE Jimmy Sommerville ■ Dare To Love CD, 65 minut, pop, leto izida: 1995. Založnik : London Records, uvoznik in distributer: Multimedia d.o.o. Cena: 2800 sit. Zadnji album rožnatega oporečnika iz osemdesetih ne prinaša nič novega za svetovno sceno, v kontekstu Sommervillovega glasbenega ustvarjanja pa pomeni prenos njegovih vedno dobrih idej na plodna tla pisanih devetdesetih, v kateri se rock praviloma srečuje s funkom, etnična glasba pa s tehnom. Dare To Love je doživet album, na katerem se britanski pevec ne brani povedati, koga ljubi in zakaj, odlična skupina za njegovim hrbtom, resda sestavljena iz izkušenih studijskih glasbenikov, pa se v maniri dobrih dobrega pop albuma popelje skozi vse vroče plesne stile, ki Jimmyevim eksaltiranim sporočilom lahko dodajo še malo energije. Prednjačita skladbi Heartbe-at, ki je izšla kot prva mala plošča, in Alright, afro-funk fuzija dobre volje, veliko več zase bodo na albumu našli ljubitelji dobrega, plesnega housea, vzljubiti pa ga utegnejo tudi privrženci umirjenega soul zvoka. (mp) Freakpovver -Drive Timi Booty CD, pop/funk, 60 minut, leto izida: 1994. založnik: Island/4th & Broadway, distributer: Multimedia d.o.o. Freakpovver so otrok pevca in kitarista Normana Cooka, ki je nekoč vodil skupino The House-martins, kasneje pa je v pop glasbo s skupino Beats Intemational in uspešnico “Dub Be Good To Me” pomagal na novo uvesti počasne dub ritme, kombinirane s klasično jamajško “bas kulturo”. Veliki met mu je uspel, ko je firma Levi’s v reklami za kavbojke uporabila njegovo skladbo “Tum On, Tune In, Cop Out” in tako zagotovila Cookovi skupini ne-sluteno publiciteto, ki pa jo mož kljub relativni osebni nevidnosti uživa že od začetka glasbenega delovanja. Oboroženi z razumevanjem vzvodov pop industrije ne moremo ugotoviti ničesar drugega, kot da sta Cooku slava in uspeh usojena, saj je v zadnjih letih hip-hop in funk revivala na desetine skupin izdalo na desetine albumov, kot je ta, pa jih ni nihče še povohal ni. Drive Thru Booty pesti “slovenski sindrom”, saj lahko ob poslušanju te plošče v roku ene ure skozi zvočnike spustite prav vsak stil, ki je bil v zadnjih petih letih popularen, vključno z boogaloo-jem, ki pa se se ga prvi spomnili oživiti US 3. SLOVENIJA SNG LJUBLJANA Veliki oder MUSEUM LO SCRITTORE ---PREMIERA — 25. oktober ob 22. uri MUZEUM v sodelovanju s SNG DRAMA produkcija 1’ANOPTtKON koprodukcija ŠOU koprodukcija Danes, 23. oktobra, ob 19. uri: D. Zajc: GR-MACE, gostovanje na Borštnikovem srečanju v Mariboru. Znova na programu - uspešnica iz prejšnje sezone odslej na velikem odru! Četrtek, 26. oktobra, ob 19.30: W. Allen: ZAIGRAJ SE ENKRAT, SAM, za IZVEN (KONTO). Mala drama Četrtek, 26. oktobra, ob 20. uri: M. Jesih: LJUBITI, za IZVEN (KONTO). Petek, 27. oktobra, ob 20. uri: D. Mamet: OLEANNA, za IZVEN (KONTO). Rezervacije in prodaja vstopnic pri blagajni Drame od 10. do 13. m od 18. ure do začetka večerne predstave, telefon: 061/221-511. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO E. Flisar: IZTROHNJENO SRCE, Torek in sreda, 24. in 25. oktober, ob 15.30, za abonma TOREK POPOLDANSKI oziroma SREDA POPOLDANSKI in-IZVEN. Torek, 24. oktobra, ob 20. uri: B. Kobal - G. Lešnjak: DOMOVINA, LJUBEZEN MOJA, za IZVEN. Mala scena MGL L Wison: ZAŽGI, Sreda, 25. oktobra, ob 20. uri, za IZVEN, petek, 27.oktobra, ob 22.30, za IZVEN. Vstopnice so v prodaji vsak delavnik od 10. do 12. ure in eno uro pred predstavo-pri blagajni MGL. Tel.: 061/210 852. SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA Vpis abonmajev Vljudno vabimo k vpisu abonmajev za sezono 1995/96, in sicer: Vpis bo do 28. oktobra pri blagajni Opere na Župančičevi 1 (tel: 061/331-950) vsak delavnik od 9. do 12. ure in od 15. do 18,-ure ter v soboto od 9. do 12. ure. V Četrtek, 26. oktobra, bo vpis neprekinjeno od 9. do 18. ure. UPOKOJENCI, STUDENTI IN DIJAKI IMAJO POPUST! 75. OBLETNICA SLOVENSKEGA BALETA Gostovanje baletnega ansambla v predsezoni: BALETNI VEČER Trbovlje - danes ob 19.30; Ljubljana -Dom španskih borcev - 25. oktobra ob 19. uri; Celje, 27. oktobra ob 19.30. LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Veliki oder Petek, 27. oktobra, ob 19.30: Munre Leaf -Milan Dekleva: ZGODBA O FERDINANDU, PREMIERA. PPG NOVA GORICA Danes, 23. oktobra, ob 20. uri: Howard Darker: LJUBEZEN DOBREGA MOŽA, režiser Bojan Jablanovec, za IZVEN. KUD FRANCE PREŠEREN Danes, 23. oktobra, ob 21. uri: DIVA DI-VANOVA, večer kabaretne umetnice in pevke z družino Gledališča Ane Monro. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Četrtek 26. oktobra, ob 19.30: F. SehoviC: KURBE, premiera, za abonma RED PREMIERSKI m IZVEN. FESTIVAL LJUBLJANA Viteška dvorana festivala Ljubljana, 24. in 25. oktober, ob 20. uri: Matjaž Kmecl: POLNOČNO KRIČANJE - Levstikovo zmerjanje narodnih prvakov, monodrama. Izvaja Tone Gogala. Informacije in prodaja vstopnic: blagajna Festivala Ljubljana med 11. m 13. ter 18. in 19. uro, ter uro pred predstavo (tel: 061/226-544). FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA trct Kulturni dom - Slovensko stalno gledališče Prodaja abonmajev: ob delavnikih od 10. do 14. ure in eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma (tel. 632664). SSG gostuje s predstavo Draga Jančarja »Halš-tat« v režiji Borisa Kobala danes, 23. t. m., ob 15.00 in ob 19.30 na Ptuju. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Jesenska simfonična sezona 1995 V petek, 27. t. m., ob 20.30 (red A) in v nedeljo, 29. t.m., ob 18.00 (red B) koncert orkestra gledališča Verdi pod vodstvom Lii Jia. Nastopil bo sobst Uto Ughi. Na programu Aubertin, Mendelssohn Bartholdy, Schubert. Vstopnice pri blagajni gledališča. Danes počitek. Do 31. t.m. lahko potrdite prejšnje abonmaje, medtem ko se lahko odločite za novi abonma do 2.12.1995 pri blagajni Dvorane Tipcovich ali na univerzi in pri podjetjih. Gledališče Cristallo - La Contrada: Danes počitek. Jutri, 24. t.m., ob 16.30 komedija »Un’Isotta nel giardino« Nini Pemo in Francesca Macedo-nia. Nastopajo Ariella Reggio, Orazio Bobbio, Mimmo Lo Vecchio. Abonmaje za novo gledališko sezono lahko dobite pri blagajni gledališča, pri UTAT v Galeriji Protti, pri podjetjih, Šolah in na univerzi. Gledališče Rossetti: Abonmaje za novo gledališko sezono lahko dobite pri blagajni gledališča (samo ob delavnikih 8.30-19.30), v Galeriji Protti (ob delavnikih 8.30-12.30, 16-19), pri podjetjih, Šolah in na univerzi. GORICA Kulturni dom: v sredo, 25. t. m., ob 20.30 gostuje KD Španski borci iz Ljubljane s komedijo Mira Gavrana »Mož moje žene«. Izven abonmaja. Abonenb lahko izkoristijo Dodatni kupon. KOROŠKA CELOVEC: V Mestnem gledališču bo juhi, 24. t- m., ob 19.30 »Messa die Requiem«. Ponovitev v sredo, 25. t.m., ob 19.30. v Četrtek, 26. trn., ob 19.30 . P.Mascagni »Caval-leria mshcana» in R. Leoncavallo »Baiazzo«; v petek, 27. t.m., ob 19.30 A. Cehov »Tri sestre«. BELJAK: Studijski oder: juhi, 24. t. m., ob 20. uri W. Siegmund »Eine Liebe im Krieg« (Ljubezen med vojno). RADIŽE: v Kulturnem domu bo v sredo, 25. t. m., ob 20. uri »Dober večer sosed - Guten Abend, Nachbar« - dvojezična kulturna prireditev. ŠENTJANŽ V ROŽU: k+k center - SPZ: v sredo, 25. t m., ob 19. uri Thomas Pluch: Das Dorf an der Grenze (Vas ob meji). RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA LJUBLJANA OKTOBER J 9 3 1, $995 DANES, 23. OKTOBRA Ob 15. uri: PRI LEPI ZVEZDI, Antoine Desrosie-res, Francija, 1994 (Perspektive, Kinoteka) Ob 18. uri: NE MOREM SPATI, Claire Denis, Kanada, 1994 (Perspektive, LD) in IKONA NICO, Susanne Ofteringer, Nemčija, 1995/ (Dokumentarci, dvorana ZKOS) Ob 18.30: TO OKNO JE TVOJE, Tomovuku Furumaya, Japonska, 1994/(Fokus, KD) m KURBE, Aurelio Grimaldi, Italija, 1994 (Predpre- miprp tCinntPKZi I Ob 20.15: PRISEGAM, VVolfgang Murnberger, Avstrija, 1994 (Predpremiere, LD) Ob 21. uri: ZDODOVINA NOVINARSTVA V ČASU VOJIVE, Marcel Ophuls, Francija,Nemčija, 1994 (Dokumentarci, KD) Informacije: recepcija festivala (od 16.30 do 21. ure) in blagajna Cankarjevega doma. BORŠTNIKOVO SREČANJE, MARIBOR Jutoišnje prireditve: Ob 19. uri: D. Zajc: GR-MACE, Drama SNG Ljubljana, tekmovalni program, Stara dvorana. Ob 20. uri: M. Vezovišek: JERMANOVO SEME, Jubilejna 50. predstava, Minoritska cerkev. Ob 22. uri: E. Car: POREDUŠ JANOŠ, monodrama, Mali oder. Ob 20. uri: E. Albee: TRI VISOKE ZENSKE, gledališče Marina DržiCa, Dubrovnik, gostovanje BS na Reki. Od 10. do 15. ure: DAN GLEDALIŠKE TEHNIKE. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA trsi Avditorij Muzeja Revoltella Danes, 23. t. m., ob 17.30 predstavitev video filma »1945-1995 Risiera di S. Sabba. La memoria dell’offesa« v režiji Piera Panizona, ki ga je pripravil deželni sedež RAI. Večer organizirajo Odbomistvo za kulturo tržaške občine, Deželni sedež RAI, Muzej Rižarna, Zidovska skupnost, Deželni institut zgodovine NOB, VZPI-ANPI, ANED, Slovensko stalno gledališče m Stalno gledališče F-JK. Nocoj ob 20. uri bodo v prostorih galerije Kolizej, Gosposvetska 13, odprli razstavo papirnih del IRWIN in predstavili njihovo novo grafično mapo »Toronto«. GLASBA SLOVENIJA CANKARJEV DOM. LJUBLJANA Sreda, 25. oktobra, ob 20. uri: SLAVNOSTNI KONCERT! OD ŠTREKLJEVIH LJUDSKIH PESMI IN ZAPISOV DO SODOBNIH SKLADB NA LJUDSKO TEMO. Nastopajo ljudski pevci in godci, poustvarjalci ljudske glasbe, Komorni orkester Marka Muniha, mešani zbor Canticum, Trio Trutamora Slovenica, sopranistka Hitomi-Akiyama in drugi. Program: ljudske pesmi in krstne izvedbe skladb. Atrij narodnega muzeja. Sreda, 25. oktobra, ob 19. uri: argentinski večer z Ernestom Sabatom. Blagajna je odprta vsak delavnik od 11. do 13.30 in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure in uro pred začetkom prireditev. Telefon: 061/ 222-815. LJUBLJANA Akademija za glasbo prireja danes, 23. oktobra, ob 19.30 v Mali dvorani Slovenske filharmonije PODIPLOMSKI RECITAL, na katerem bo nastopil violončelist Aleksander Kuzmanov-ski. Pri klavirju Vladimir Mlinaric. Program: Prokofjev, Beethoven,-Brahms. LJUBLJANA V sredo, 25. oktobra, bo ob 23. uri v ljubljanskem klubu B-51 na Gerbičevi 51 koncert igrive punk skupine Harri-es iz Nizozemske. Vstop je prost. PORTOROŽ V sredo, 25. oktobra, ob 20.30 bo v portoroškem Avditoriju jazz koncert Tria Renata Chiccoja. Priljubljeni Renato Chicco iz Izole, sedaj živeč v New-Yorku, prihaja tokrat v trio zasedbi. CAFE TEATER. LJUBLJANA V petek, 27. oktobra, ob 22. uri bo v kavarni Grand hotela Union nastopil Zijah A. Sokolović s predstavo CABAres, (cabare), Peace Fund, International. ŠKOFJA LOKA V četrtek, 26. oktobra, ob 17.30 bo v kapeli Puštalskega gradu koncert uCen-cev Glasbene šole Škofja Loka. SLOVENIJA CANKARJEV DOM V Galeriji CD je na ogled razstava CHRISTO in JEANNE-CLAUDE: projekti 1961-1995. LIKOVNO RAZSTAVIŠČE RIHARDA JAKOPIČA. Slovenska 9 Na ogled je razstava Pisemski papirji, znaki, logotipi. GALERIJA ILIRIJA. Tržaška 40 V galeriji je na ogled razstava makedonskega umetnika Goceta Kalajdžiskega Ikone. Avlo Nove ljubljanske banke.-Tra republike 2 V avli razstavlja akademski slikar Miha Boljka. MESTNA GALERIJA. Mestni trg 5 V galeriji je v okviru Mednarodnega festivala sodobnih umetnosti - Mesto žensk do 26. oktobra na ogled razstava Stereo-Tip. GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA. Vodnikovo 65 V galeriji je na ogled razstava akademskega slikarja Maria Petriča in akademske kiparke Štefke Košir Petrič. GALERIJA BELVEDERE. BLED V galeriji je na ogled razstava Zvezda in Odeon pijeta kavo v Titovi Čajnici Petre Varl SimonCiC. GALERIJA KRKA. Dunajsko 65 V galeriji je na ogled razstava del slikarja Vladimirja Lamuta. POKRAJINSKI MUZEJ. MURSKA SOBOTA Na ogled je arheološka razstava AVARI NA JUGOZAHODNEM MADŽARSKEM. Razstava bo na ogled do 20. novembra. GALERIJA BOŽIDARJA JAKCA. KOSTANJEVICA NA KRKI V grajski cerkvi galerije je predstavljeno življenjsko delo akademskega kiparja Staneta Jarma. GALERIJA SKUP V galeriji je na ogled razstava Ljubljana - Budimpešta: Cas kot struktura, metoda kot pomen. MODERNA GALERIJA. Tomšičevo 14 V galeriji je na ogled retoospektivna razstava enega najizvirnejših slovenskih likovnih ustvarjalcev tega stoletja Franceta Kralja. GALERIJA ANONIMUS. Prečno 6 V galeriji razstavlja svoje fotografije (na sliki spodaj) francoski fotograf Jeanloup Sieff. Za ljubljansko razstavo je Sieff pripravil izbor Cr-nobelih fotografij iz cikla Le Pariš des Artistes (Pariz umetnikov) in ga dopolnil z izbranimi starejšimi posnetki z erotično tematiko, s katero se je vpisal v zgodovino svetovne fotografije. FJK TRST Gledališče Mlela V nedeljo, 12. novembra, ob 11. uri koncert posvečen Ludwigu van Beethovnu. Nastopil bo pianist Andrea Re-baudengo. Koncerte organizira gledališče Verdi v sodelovanju z Zadrugo Bonawentu-ra in bodo trajali do 17. decembra. Vstopnice so na razpolago pri blagajni Dvorane Tripcovich po 10.000 lir za koncert, medtem ko abonma stane 50.000 lir. 8. novembra, ob 21.00 - Koncert pianistov Claudia Mat-tioto in Gnido Scano. Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 30. t. m., ob 20.30 koncert Vladimira Spi-vakova (violina) in I. Tcheto-neva (klavir) iz Moskve. 10. Festival latinsko-ame-riškega filma Danes, 23. t. m., ob 22. uri v lokalu El Macaky (tel. 634089) veCer latinsko-ame-riške glasbe in plesa. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 31. t. m., ob 20.30 otvoritev koncertne sezone z nastopom moskovskih virtuozov pod vodstvom Vladimira Spivakova. Na programu Šostakovič, Schnittke in Čajkovski). FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Palaca Costanzi: do 5.11. bo na ogled razstava »Od gosenice do metulja: na poti ponovnega odkrivanja sveta žuželk«. Urnik: vsak dan 9-13, 16-20, ob nedeljah samo zjutraj. Galerija Art Light Hall: do 28. t.m. je na ogled razstava risb umetnika Roberta Bertoluccija. Urnik: vsak dan razen ponedeljkov in praznikov od 18.00 do 22.00. Miramarski park- Konjušnica: do 7.1.1996 je vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava izkopanin antične Eble. 10. Festival latinsko-ameriskega filma: v Kavarni San Marco je na ogled razstava risb iz zasebne zbirke Joaqui-na Lavada »Quino«; v gledališču Mie- la pa razstava fotografij o Emiliu Fer-nandezu »El Indio«. OPČINE - SKD Tabor: na ogled je razstava umetnika Bruna Canelle. GORICA V Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coroninijevem dvorcu je do 31.12. odprta razstava »Ottocento di frontiera«. Galerija Katoliške knjigarne: do 28. t. m. razstavlja akademski slikar Krištof Zupet. ŠTANJEL Galeriji Lojzeta Spacala je odprta od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12, 14-19. PASSARIANO V Vili Manin bo do 10.12 odprta razstava o Pier Paolu Pasoliniju. KOROŠKA ______________________ CELOVEC Galerija Freund: razstavlja Inge Vevre. Deželna galerija: do 19.11. razstavlja Španski umetnik Morquillas »Protocolos Europeos«. Galerija Ars temporis: razstavljata Jaroslava Kralika in Elizabeta Gross. BELJAK Galerija Freihausgasse: razstavlja Bruno GirocoUi. TINJE Galerija Tinje: s talna razstava lesorezov VVernerja Berga in razstava Milana Springerja iz Maribora. ŠENTJANŽ V ROŽU K+K center: do 30.12 bo na ogled razstava »Pozabljeno taborišče Ljubelj-sever«. ROŽEK Galerija Sikoronja: do 5.11. razstavlja Gustav Januš. Poletje, ki sem ga preživela v Makedoniji, mi je prineslo veliko novih znancev. Tega sploh ni težko doseči, saj so očitno ljudje, ki živijo bliže soncu (pa naj bo to sonce z osmimi ah šestnajstimi žarki), bolj odprti: o gostoljubju in prijaznosti pa je bilo tako ah tako že marsikaj rečenega. Vsi ti ljudje so še vedno ob prvi kavici pripravljeni povedati vse, kar te zanima, in še vec. Morda je to v devetdesetih letih po vseh nenavadnih dogodkih postalo še bolj očitno, toda dobila sem vtis, da kar hrepenijo po srečanju z nekom, Id ga zanima, kako živijo, da so plaCe zelo nizke, da nam je Slovencem zdaj sicer lepo, ampak v Jugoslaviji pa ni nikomur prav nic manjkalo, nobenih potnih listov nismo rabili, Ce smo se hoteli obiskati... Vse to v eni sapi ob Čudenju, da se je nekdo, ki nima sorodnikov v Makedoniji, potrudil naučiti njihovega jezika; ko sem jih prepričevala, da imam v duši nekaj makedonskega, je bilo že bolje, a vendarle so nejeverno zmajevali z glavo in prisegali, da je najbolje, Ce ostanem kar pri njih. Med novimi znanci je bilo tudi nekaj Makedoncev, ki živijo na drugi strani - najbrž ni pretirano reci - trenutno še vedno najbolj zaprte meje v Evropi; vsaj za tiste s severne strani meje. Z veseljem sem sprejela povabilo, naj jih obiščem in se na kraju samem seznanim z njihovimi težavami. Ko sem omenila, da sem se pred časom potikala med Slovenci, ki živijo onkraj naših meja, in da sem za silo seznanjena s položajem manjšin v Sloveniji, nisem mogla več odkloniti povabila. Prijatelji v Skopju in na Ohridu so bili zelo skeptični. Niso verjeli, da mi bo uspelo priti Cez mejo, saj sem vendar »naša«; v Jugoslaviji smo vsi rabili vizume, zdaj ko oni še pošteno pogledati ne morejo Cez mejo, pa hoCem jaz v tiste kraje kar z navadnim slovenskim potnim listom in celo brez vizuma. Da mi je uspelo, sem jih prepričala šele, ko sem se vrnila nazaj v Makedonijo in pokazala žige v potnem listu. Ignoriranje Republike Makedonije je popolno Seveda z javnim prevozom ni mogoCe potovati Cez mejo pri Bitoli, zato sva se z mojim gostiteljem Pavletom zmenila, da me z avtom počaka v Bitoli. Za »kamuflažo« je pripeljal še prijatelja Stavreta, ki je poročen z Bitolčanko (o tem, da je imel s poroko veliko težav in da jih imata še danes, skorajda nima smisla izgubljati besed). Vsi smo napeto Čakali, kaj se bo dogajalo na meji. Načeloma ne bi smelo biti težav, toda pri Grkih nikoli ne veš... Dekle na makedonski meji (na vseh makedonskih mejah je zaposlenih veliko mladih prijetnih deklet) se je samo nasmehnilo in vprašalo fanta, kolikokrat mislita ta dan še iti Cez. Ce kdo pravi, da so Makedonci leni in počasni (da so počasni, sprejmejo skoraj kot pohvalo), bi lahko rekli, da njihovi južni sosedje tudi tukaj prednjačijo, kljub tabli, ki nas spomni, da je Grčija članica Evropske unije. Vsekakor smo s potnimi listi morali do uradnika, ki je potem vse tri potne liste skrbno preveril, čeprav Pavle in Stavre prestopita mejo vsaj petkrat na teden. Za vsak primer smo imeli pripravljen odgovor, da smo se Cisto po naključju srečali in da jaz nadaljujem pot v Solun ter naprej proti jugu, a na sre-Co tistega jutra cariniki niso bili preveč zgovorni. Kmalu na grški strani so se začeli pojavljati prvi kažipoti za Florinio in Edesso, kraja z večinskim makedonskim prebivalstvom, ki se jima po makedonsko pravi Lerin in Voden, a tega ni mogoče izvedeti nikjer. So pa zato v nasprotno smer znaki kazali, da je do Jugoslavije le še nekaj kilometrov. Ignoriranje Republike Makedonije je očitno popolno. Pa vendar smo na teh nekaj kilometrih regionalne ceste srečali le tri črede krav, ki so se brezskrbno sprehajale po cesti. Stavre mi jih je hudomušno predstavil kot najbolj avtohtone prebivalce Grčije. Cilj naše vožnje je bil Lerin ali Florina po grško; prvo mesto na grški strani meje. Leži na nadmorski višini okrog 600 metrov, ker pa je razmeroma blizu morja (Solun leži dobrih sto kilometrov jugovzhodno), tako da tam uspevata zelo okusno sadje in zelenjava. Mesto ima sicer približno 15 tisoC prebivalcev, a daje vtis, da je precej veCje, kar je najbrž posledica preteklosti, saj je bil Lerin včasih nakupovalno središče za prebivalce južnih delov Jugoslavije. To seveda nekaj let ni več, vendar na tem območju niso nikoli toliko gradili, obnavljali... Vlada v Atenah se je nenadoma spomnila, da je v proračunu dovolj denarja za niti ne tako zelo nujne naložbe v severnih delih države, ki so bila območja ob meji ves čas pozabljena. Vsakomur, ki je vsaj za silo seznanjen z dogajanji v tem delu Balkana, postane takoj jasno, zakaj. Mesto me je že na prvi pogled presenetilo. Vedela sem, da je približno polovica prebivalcev Makedoncev, zato nisem pričakovala tako grškega videza mesta. Vse hiše imajo balkone obrnjene na ulico, kot je to v navadi v drugih delih Grčije, v Makedoniji pa ne. Pa tudi sicer sem bila prepričana, da bom pogosteje slišala ma-kedonšCino na ulici, saj se je kar 250 tisoC prebivalcev Egejske Makedonije opredelilo za Makedonce. Srečanje s člani Vinožita Predvsem v mestih se v glavnem pogovarjajo grško. To ni nic nenavadnega med mladimi, saj so ves Čas odraščali z grščino. Makedonci, ki so združeni v svojo organizacijo Vinožito ali Mavrica po naše, so si za enega od ciljev zastavili makedonšCino v šolah na kakršenkoli način, saj zdaj še sanjati ne upajo o tem, Čeprav se v Grčiji nekaj premika v tej smeri z albansko manjšino. Kljub zelo visoki nacionalni zavesti govorijo makedonsko predvsem starejši ljudje, sploh pa tisti iz vasi, ki grščino uporabljajo le v nujnih primerih, ko je treba kaj urediti v mestu. To mi je lepo pokazala Pavletova babica, ki je v sredo, ko je v Lerinu tržni dan, prišla v mesto. Najprej me je nekoliko nejeverno pogledala, ko pa so ji razložili, da sem Slovenka in da grško ne znam, se je razgovorila in kar ni mogla nehati. Samo da sem »naša«. Že prvi dan sem se srečala z nekaterimi elani Vinožita. Zelo simpatična je Marija, ki je Grkinja, a se uči makedonsko, in veliko sva si imeli povedati, čeprav sva se kdaj pa kdaj morali zateči k angleščini. Pavle je eden od najdejavnejših pri Vinožitu, tako da sem smela prisostvovati njihovemu sestanku, ki pa je potekal - v grščini. Neverjetno, toda vsi ne znajo dovolj makedonsko, da bi se o organizacijskih in podobnih zadevah lahko pogovarjali v maternem jeziku. V prednosti so Pavle in kolegi, ki so študirali v Skopju ali Beogradu. Mladim sprejem makedonske televizije ni dovolj za bogatitev besednega zaklada. Poleg tega so v Lerin in najbrž tudi druga večja naselja v minulih desetletjih premestili veliko državnih uslužbencev iz južnih delov Grčije, ki naj bi zniževali odstotek makedonskega življa, vsekakor pa imajo deja-vnejši Makedonci zaradi nekaterih od njih težave z oblastjo. Za primer naj omenim le, da je moj gostitelj pred leti kot diplomirani arhitekt odprl projektivni biro v eni od ulic, pravokotnih na glavno, ki je rezervirana za pešce in lokale. Takrat v tisti ulici ni bilo nobenega lokala ali česa podobnega. V nekaj mesecih sta dva nekdanja policijska uslužbenca odprla svoji okrepčevalnici. Na nasprotni strani ulice pa je prodajalna bele tehnike, kjer na veliko piše, da prodajajo tudi izdelke Gorenja. Omenila sem že, da je Sta-vretova žena Makedonka iz Bitole. Pravoslavni duhovnik, ki bi ju moral poročiti, je dobil ukaz iz Aten, da tega ne sme, in do zadnjega trenutka nista vedela, ali se jima bo uspelo poročiti ali ne. Poročila sta se, vendar zdaj Vesna, ki je diplomirala iz arhitekture v Skopju, dela podobne stvari kot Pavle v svojem projektivnem biroju, plačujejo pa jo kot navadno risarko, saj njena diploma nima vrednosti. Najbrž upravičeno razmišljata o odhodu s trebuhom za kruhom v tujino. Veliko Makedoncev živi v tujini, a zelo dejavno podpirajo delovanje Vinožita, ki je prav v dneh, ko sem se potepala tam, urejalo svoje prve prave prostore. Brez podpore od zunaj najbrž ne bi šlo. Začeli so se povezovati z drugimi manjšinami v ostalih evropskih državah, bili so gostje v Evropskem parlamentu v Strasbourgu, zelo dobre stike imajo s Flamci v Belgiji... Vsakega izraza podpore se zelo veselijo; tudi sama sem doživela, ko so se veselili pisma iz švedskega parlamenta. Ne- verjetno hvaležni so in na vsa taka sporočila takoj odgovorijo, pošljejo dokaze o svoji dejavnosti, predvsem revijo Zora, ki jo zdaj že kar nekaj Časa izdajajo vsak mesec, vendar v grščini, le kakšna makedonska narodna pesem je objavljena v makedonščini. Dedek Pavle: »Golema e Makedonija!« Ker sem bila Čedalje bolj razočarana zaradi tako slabe uporabe makedonšCine, sem komaj čakala sredo in obljubljeni tržni dan. In res. V sredo je bila tržnica polna najrazličnejših pridelkov iz vasi od blizu in daleč. Pa sem šla preizkušat svojo makedonšCino. Odzivi so hili presenetljivi. Ko je katera od Pavletovih sester nagovorila branjevko po grško, je sicer dobila zahtevano, a je bila komunikacija zelo brezosebna. Ko pa smo po makedonsko prosile kakšno reC, se je spet pokazala prijaznost in ustrežljivost v vsej svoji luči in branjevke kar niso nehale pripovedovati o vsem mogočem. Torej je v Lerin treba priti v sredo, sicer prideš v Florino. Primestni avtobus je bil skoraj natlačen, a vendar skoraj nihče ni hotel sesti poleg dedka, ki za svoje ovce skrbi bistveno bolj kot za higieno. Opremljen je bil s palico in nekaj vrečkami s tržnice in ves Cas je brundal po grško. Pavle mi je med smehom skušal prevajati, da sem tudi jaz vedela, zakaj se potniki tako zabavajo. Ded naju je slišal, se obrnil in po makedonsko vprašal, od kod sva. Ker smo se že vsi hahljali, sem se sklenila pozabavati in odgovorila: »Iz Ljubljane!« Pa ga nisem prav nič zmedla, saj je modro ugotovil: »Golema e Makedonija!« Sicer se ne spomnim, da bi kdaj Makedonija segala vse do naših krajev, tudi Aleksander Veliki se menda ni klatil po teh krajih, toda s svojim odgovorom sem sprožila obširen monolog, tokrat v makedonščini, o Turkih, ki jih je ded še doživel, pa sploh niso bili tako napačni, toda ti »križani Turki« (mislil je seveda Grke) so menda od hudiča, ampak otroci bodo to_že uredili, on najbrž tega ne bo veC doživel, verjame pa, da bo enkrat tudi v tem delu Balkana mir in bodo imeli vsi enake pravice. Podobni dogodki so se v nekaj dneh, ki sem jih preživela med Egejskimi Makedonci, kar naprej vrstili. Povsod na vasi, kjer Pavleta poznajo, saj so res neverjetno povezani, so me najprej čudno gledali, ko pa jim je pojasnil, da sem »naša«, so se jim razjasnili obrazi in kar niso vedeli, s čim bi me še postregli, da bi se med njimi prijetno počutila. Se se bom vrnila med njih, a upam, da bom kmalu lahko tja odšla v spremstvu svojih prijateljev iz Skopja, ki so sicer z zanimanjem prisluhnili mojim pripovedim, toda vem, da so se globoko v duši Čutili opeharjene, ker je meni uspelo nekaj, kar je njim trenutno nedosegljivo. Vsi skupaj si želimo, da bi bilo kmalu drugače. Liljana Zavcer avoslavna cerkev svetega Jovana iz trinajstega stoletja ob Ohridskem jezeru A RAI 1 Dnevnik, 6.45 Jutranja oddaja Unomattina, vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00) dnevnik Nan.: Cuori senza eth Dnevnik Verdemattina - Nasveti Film: Duello al sole (vestern, ZDA *46, r. K. Vi-dor, i. J. Jones, G. Pečk) IM Dnevnik 1 iz Neaplja Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem BS Dnevnik E Kviz: Fronto? Sala giochi (vodi M. Teresa Ruta, 1.) Variete: Prave e provini a Scommettiamo che...? Kviz: Fronto? Sala giochi Sedem dni v Parlamentu Mladinski variete Solleti-co, vmes risanke in nan. Dnevnik Zanimivosti iz vsakdana: Italia Sera Variete: Luna Park Vreme, dnevnik in šport Film: Avventure di un uomo invisibile (fant., ZDA *92, i. C. Chase) Dnevnik Aktualne teme iz telefonskih sporočil - Lasciate un messaggio dopo il BIP (vodi D. Raffai) Dnevnik in vreme RAI 2 7.00 8.45 9.30 10.00 H.10 11.30 12.00 13.00 14.00 14.25 15.35 15.40 17.20 17.25 18.10 18.35 18.45 19.45 20.20 20.40 21.45 23.30 0.20 Variete za najmlajše Nad.: Paradise Beach Zidovska kultura Aktualne teme: Fuori dai denti (vodi F. Oppini) Rubrika o potovanjih TG2 - 33, rubrika o medicini, 11.45 Dnevnik Aktualni variete: I fatti vostri (vodi G: Magalli) Dnevnik in vreme, Navade in družba, vreme Variete: I fatti vostri Nad.: Quando si ama, 14.50 Santa Barbara Dnevnik Film: Chi amera i miei barabini? (dram., ZDA '83, i. Ann Margret) Dnevnik Nan.: Zdravnik med medvedi Sport in vreme Sereno variabile Nan.: Hunter Dnevnik in Sport Risanke: Go-Cart Nan.: Ispettore Derrick Aktualne teme: Misteri Dnevnik in vreme, Iz Parlamenta Variete: Pomoči, na trgu Italija (vodi G. Magalli) ^ RAI 3 6.00 8.30 10.30 12.00 12.15 13.00 14.00 14.50 15.20 17.00 17.30 17.55 18.20 19.00 20.05 20.30 22.30 22.55 23.50 0.30 Jutranji dnevnik, vreme Film: Un giomo da leoni (dram., It. ’61, r. N. Loy) Dok.: Zdravje, B. Mussolini, Potovanje po Italiji, 11.00 Livingstone, Me-dia/Mente, Tgr Leonardo Dnevnik Glasba: Orchestra! Aktualno: Kljub vsemu, moja Italija, 13.35 Gas-sman sreča Danteja Deželne vesti, dnevnik Nan.: Vita da strega Sport: nogomet C in B lige, atletika Nan.: Davvero Rubrika: Glas gospodarja Dok.: Via Domiziana Nan.: Viaggiatori delle tenebre, vreme Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob Aktualno: Chi Pha visto? Dnevnik, deželne vesti Dok.: Planet Vzhod Resnične zgodbe Dnevnik, pregled tiska RETE 4 Nad.: Piccolo amore, 8.00 II disprezzo, 9.00 Cuore ferito, 10.15 Felicita, 10.55 II prezzo di una vita, vmes (.11.30,) dnevnik Variete: Adam proti Evi Nad.: Sentieri Dnevnik Rubrika o lepoti: Natural-mente bella Film: POveri milionari (kom., It. *59,i. M. Arena) Aktualno: Perdonami (vodi Davide Mengacci) Informativna odd.: Gior-no per giorno, vmes (19.00) dnevnik in vreme Nad.: Perla nera (i. A. Del Boca, 63. del) Film: Scarface (dram., ZDA *83, i. Al Padno, M. Pfeiffer, S. Bauer), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska Nan.: Serpico CANALE 5 Na prvi strani, vreme Maurizio Costanzo Show Televizijsko sodiSče: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Nan.: Robinsonovi Variete: Časa Castagna Otroški variete Dnevnik TG5 - Flash Kviza: OK, il prezzo 6 giusto!, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Striscia la notizia Film: Ragazze vincenti (kom., ZDA ’92, i. T. Hanks, G. Davis) Dnevnik TG5 Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) nočni dnevnik Sgarbi quotidiani Striscia la notizia ITALIA 1 # TELE 4 MONTECARLO 6/20 Sosednje pokrajine: Prevladovalo bo sončno vreme z jutranjo meglo ponekod po nižinah. OPATIJA PAZIN JUTRI GRADEC -1/12 CELOVEC O -1/n MARIBOR o -1/12 TRBIŽ GRADEC -1/11 PTUJ -2/12 KRANJSKA GORA _ 3/8 TRŽIČ -1/12 CELJE O o/13 ČEDAI KRANJ OVIDEM 4/20 -^N. GORICA GORICA Q 3/20 3/20 ° ZAGREB o/12 LJUBLJANA N. MESTO o o/'3 POSTOJNA o 2/12 ČRNOMEU _0/lf~ V Sloveniji: V torek bo pretežno jasno z jutranjo meglo po nižinah. Obeti: V sredo se bo nadaljevalo suho vreme. )RTOROŽ 5/19 / UMAG REKA 5/19 OPATIJA PAZIN SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI.,.PA ŠE RES JE Šest stolpov - spomin na 6 milijonov žrtev holokavsta BOSTON - Sest stolpov iz jekla in kristala ponazarja dimnike krematorijskih peci: gre za spomenik, posvečen žrtvam holokavsta, šestim milijonom Židov, ki so ga v soboto slovesno odkrili v Bostonu, glavnem mestu države Massachusetts v ZDA. Na kristalih je vjedkanih šest milijonov številk ne sa- mo kot spomin na posamezne žrtve, ampak tudi kot opomin na strahote koncentracijskih taborišč in kot obsodba rasizma, ki je pred pol stoletja privedel do holokavsta. V ZDA živi naj-veCja židovska skupnost na svetu, saj je v samem New Yorku veC Židov kot v Izraelu. (Foto AP) Tragedije se ne pozabi BUENOS AIRES - Od 120 prijavljenih se je le dvajset študentov udeležilo plavalnega tekmovanja v bazenu mornariške tehnične šole ESMA, kjer je v letih od 1976 do 1983 argentinska vojaška diktatura mučila in umorila več kot pet tisoč moških, žensk, mladih, starostnikov in celo nosečnic. Organizator je izbral ta bazen, ker je bil edini zastonj, ko pa je neki študent dejal, da so mu tam ubili strica, se je velika večina njegovih kolegov tekmovanju odpovedala Penisa ni dala gosem KHULNA - Tridesetletna Juleka je v zakotni bangla-deški vasici pridno gospodinjila, ker pa moža ni bilo doma, je k njej stopil pet let starejši sosed Ajub Ah in si jo hotel privoščiti. Položil jo je na posteljo in onesposobil, ženska pa je potegnila izpod blazine nož in mu odrezala penis. Po krajšem premisleku je odrezano stvar nesla policiji, rekoč: »Nameravala sem ga dati svojim gosem, potem pa se mi je možak zasmilil.« Tudi ovce so del tradicije MADRID - Včeraj se je skozi madridsko središče vil sto metrov dolg sprevod ovac pod strogim nadzorov približno dvajsetih ovčarskih psov in ovčarskega starešine Cesara Reya. S španskega severa so bile namenjene na zimsko pašo v južni pokrajini Estremaduri, madridska predstava pa je izzvenela kot svarilo, naj ta starodavna tradicija ne zatone. V Londonu je še vedno doma duhovita in izzivalna moda Charies in Camilla sta se javno poljubljala LONDON - Britanski prestolonaslednik Charles se bo morda ločil od Diane in uradno potrdil ljubezensko zvezo s Camillo Parker Bovvles. K takšni domnevi navaja dejstvo, da sta bila na slavju ob 50. rojstnem dnevu Sarah Kesvvick kot prikovana drug k drugemu in si izmenjala nekaj poljubčkov. Konservativci so jezni, anglikanska Geričev pa je popustljivejša in princu priznava pravico do ločitve in novega zakona, kar dovoljuje celo duhovnikom. Domnevo potrjuje še srečanje med Charlesom in VVillom Carlingom, dianinim zvestim spremljevalcem, res pa je tudi, da bi Camilla po poroki s princem ostala na obrobju, saj bi na kraljevskem dvoru imela prednost Sophie Rhys Jones, izvoljenka Charlesovega brata Edwarda. LONDON - Po Milanu in Parizu je zdaj na vrsti London. V svetu ženske visoke mode velja prepričanje, da Milano daje smernice praktični, vsakdanji modi za dovolj bogate ženske, Pariz ostaja središče luksuzne mode, čeprav so zadnje modne revije postavile v ospredje preprostejše kroje in nežnejše tone, Londonu pa je prepuščena vloga presenetljivega inovatorja in duhovitega izzivalca. Tako je bilo že prvi dan revij ženske konfekcije za naslednjo spomladansko-poletno sezono mogoče videti modele, pri katerih bi težko rekli kaj določnejšega o njihovi uporabnosti in namenu. Tako naj bi bojevnica v zlatem dresu z nekakšno pahljačo na glavi pravzaprav prikazovala nedvomno drzno in zabavno kopalno obleko za prihodnjo poletno sezono. Takšno so si zamislih v podejetju Red or Dead in jo predstavili občinstvu na začetku londonskega tedna mode (telefoto AP). Ce dan sodimo po jutru, potem bodo naslednji dnevi prinesli še marsikatero izzivalno presenečenje. Medtem pa v Parizu delajo obračun pravkar zaključenih modnih revij, ki si jih je ogledalo precejšnje število radovednežev in predvsem kupcev, pa čeprav so bombni atentati vzbujati veliko upravičenega strahu.