TEDNIK
LETO LII, št. 7  PTUJ, 17. FEBRUAR 2000    CENA 130 tolarjev
TA TEDEN / TA TEDEN _
Kako bom volil-a
Ljudsko "Kako bom ljubila, me srček boli" bi lahko za potre-
be sodobnega časa in predvolilne mrzlice aktualizirali z naslo-
vom uvodnika. Kako bomo torej volili novo generacijo slovens-
kih poslancev, ko ne bomo prepričani, ali je volilni sistem pra-
vičen, demokratičen, sodoben ali ne. Sedanji proporcionalni
sistem naj bi bil z nekaj popravki tisti pravi, primeren za slo-
venske razmere in podoben volilnim sistemom v številnih demo-
kratičnih državah. Temu ob bok bi lahko postavili kombiniran
sistem, ko naj bi del poslancev volili po večinskem in del po
proporcionalnem sistemu. Največ podpore na referendumu ko-
nec leta 1996 pa je dobil večinski sistem, ki ga poskuša slovens-
ki parlament uzakoniti in si ob tem lomi zobe. Kolikor ima
predlagani sistem zagovornikov, toliko ali še več ima nasprot-
nikov. Kaže, da bo na koncu zaradi ljubega miru začasno ven-
darle obveljal večinski volilni sistem. Začasno zato, ker stran-
ke, vsaj nekatere, odkrito napovedujejo, da ga bodo po zmagi
na volitvah kmalu spremenile. Toda do tega bo preteklo še ne-
kaj časa in dejansko prihodnost volilne zakonodaje bodo naka-
zali izidi volitev.
Če bomo volili po večinskem volilnem sistemu, se bodo stran-
ke morale povezati v predvolilne koalicije, saj malim ta sistem
ne omogoča preživetja. Izvoljena koalicija (leva ali desna) bo
imela trdno vlado in njene odločitve, tudi o volilni zakonodaji,
bodo uveljavljene brez večjega napora in možnosti nasproto-
vanja opozicije. Nekateri menijo, da prinaša večinski volilni
sistem v Slovenijo HDZ-jevski sindrom in nedemokratično
vladanje. Trdijo tudi, da so v večinskem sistemu izgubljeni vsi
glasovi volivcev, ki niso namenjeni zmagovalcu: tisti, kije do-
bil 51 odstotkov glasov je vreden vse, oni z 49 odstotki pa nič.
Volivci smo ob tem nemočni in upoštevati bomo morali spre-
jeto zakonodajo. Rešitev morebitne napake na teh volitvah lah-
ko reši k gnev ljudi, kar se je zgodilo na nedavnih volitvah v
južni sosedi. Toda pred tem se lahko, po izkušnjah sodeč, zgodi
marsikaj neprijetnega ter za  V__
državo in njene ljudi usodnega.    )r\3> f\A-^      °
Kako bomo torej volili? v>
Člani Mladega foruma so na Valentinovo pred Blagovnico pripravili koncert, minnoidočim pa
izkazali pozornost z rožico, srčkom in kondomčkom (za vsak primer ...). Foto: Martin Oxmec
SLOVENJA VAS / KONEC UGIBANJ O SPORNEM SPOMENIKU
Spomenik bratov Res iaka na obnovo
Odstranitev spomenika bratov Reš izpred županove stano-
vanjske hiše v Vintarovcih je med občani Destmika dvignila
kar nekaj prahu, veliko pa je bilo tudi ugibanj, kje naj bi ta bil.
V javnosti so se tako ponovno pojavile govorice, da spomenika
ni več, nekateri so bili prepričani, daje spravljen v stari mrliški
vežici na destrniškem pokopališču ter da ga je mogoče videti že
skozi okno, čeprav so šipe iz motnega stekla in se v notranjost
veže sploh ne vidi.
Župan Franc Pukšič nam je že
v začetku zatrdil, da je spomenik
zaradi potrebnih obnovitvenih
del pri kamnoseku, konec
prejšnjega tedna pa dodal, da je v
Slovenji vasi. Da je to res, nam je
zatrdil tudi kamnosek Drago Pet-
rovič iz Slovenje vasi. Dodal je, da
bodo za obnovo spomenika bratov
Reš potrebovali približno teden
dni, vendar konkretnejših napot-
kov za obnovitvena dela s strani
občine Destrnik doslej še niso
prejeli.
V Slovenjo vas smo se napotili
tudi mi. Razstavljeni spomenik iz
belega marmorja je res v kamno-
seštvu Draga Petroviča, vendar pa
sledi o kakšnih večjih poškodbah,
zaradi katerih naj bi bil med dru-
gim odstranjen, ni opaziti.
ak
Razstavljen spomenik bratov Reš iz belega marmorja
čaka na svojo nadaljnjo usodo v Slovenji vasi
PTUJ / STATISTIČNI PODATKI O MATIČNIH DEJSTVIH V LANSKEM LETU NA
PTUJSKEM
Manj rojenihf manj umrlih^ vei poroienih
s pomočje vodje referata za matične za-
deve matičnega urada Ptuj upravne en-
ote Ptuj Elizabete Peteršič smo se sez-
nanili s statističnimi podatki o
matičnih dejstvih na matičnem uradu
Ptuj v lanskem letu. Pogledali smo vpi-
se v matične knjige, ki se delijo na
rojstne, poročne in matične knjige
umrlih. Iz matične knjige pa izhajajo
tudi nekateri izpiski in potrdila.
Na matičnem uradu Ptuj so lani v rojstne
matične knjige vpisali 803 rojstva (1998. leta
839). 768 otrok je bilo rojenih v Ptuju, to so
redni vpisi, 28 državljanov Republike Slove-
nije je bilo rojenih v tujini, sedem vpisov v
rojstno matično knjigo pa je bilo opravljenih
zaradi pridobitev državljanstva z naturaliza-
cijo.
V lanskem letu je bilo v poročne matične
knjige na matičnem uradu Ptuj vpisanih
skupaj 242 zakonskih zvez (1998. leta 230).
195 zakonskih zvez je bilo sklenjenih pri up-
ravni enoti Ptuj, šest jih je bilo med našimi
državljani sklenjenih v tujini, 41 zakonskih
zveze pa je bilo v tujini sklenjenih med
našim in tujim državljanom. 144 zaznamkov
pa se je za lansko leto v poročne matične
knjige vpisalo zaradi prenehanja zakonske
zveze, od tega je bilo 60 razvez (1998. leta
47), 84 zakonskih zvez pa je prenehalo zaradi
smrti zakonca.
Iz matične knjige umrlih izhaja, da je bilo v
lanskem letu skupno vpisanih 495 smrti
(1998. leta 546), od tega je 489 oseb umrlo v
Ptuju, štiri so umrle v tujini in so jih nak-
nadno vpisali v matične knjige umrlih, dve
osebi pa so vpisali na podlagi odločbe (19. a
čl. ZMK). Na matičnem uradu Ptuj je bilo v
lanskem letu sestavljenih 225 smrtovnic, v
letu 1998 pa jih je bilo 223.
Lansko leto so na matičnem uradu Ptuj iz-
dali tudi 6.558 izpiskov iz rojstne matične
knjige (1998. leta 6.712), od tega za uporabo v
Sloveniji 6.147, za tujino pa 411. Izpiskov iz
poročne matične knjige je bilo 918, leto
poprej 826, od tega za uporabo v Sloveniji
771, za uporabo v tujino 147. Izpiskov iz
matične knjige umrlih je bilo lani 2.683, leto
prej 3.006, od tega za uporabo v Sloveniji
2.562, za tujino 121. Potrdil iz matičnih
knjig je bilo lani 161, leto prej 135, potrdil o
državljanstvu pa 2.297 v letu 1998 pa 2.031.
V lanskem letu so na matičnem uradu Ptuj
skupaj izdali 12.617 listin.
MG
2
četrtek, 17. februar 2000 - TEDNIK
OD TOD fff TAM
UUBUANA / SPREJEMANJE VOLILNE ZAKONODAJE
Vnma lesenskih volitev
Državljani in volivci že nekaj časa spremljamo razprave, dogo-
varjanja in kregarije okoli volilne zakonodaje, po kateri bomo
letos jeseni volili nov slovenski parlament - državni zbor. Ob
nasprotujočih si stališčih strank lahko imamo volivci le svoje
mnenje, vplivati na voljo in odločitve poslancev pa ne more-
mo. Svoje mnenje o izbiri volilnega sistema smo lahko izrazili
na referendumu 8. decembra 1996, ko smo se odločali med
tremi ponujenimi volilnimi sistemi. Največ volivcev je takrat
podprlo večinski volilni sistem.
Kot je znano, pa večinski volil-
ni sistem na referendumu ni do-
bil nad 50 odstotkov vseh glasov,
referendumska volja tako ni bila
povsem jasno izražena. Po znani
odločbi Ustavnega sodišča v ok-
tobru 1998, da je na referendumu
zmagal večinski volilni sistem, so
se zadeve v parlamentu krepko
zapletle in napovedovale poli-
tično krizo. Predlagatelji večin-
skega volilnega sistema in njiho-
vi somišljeniki namreč ob
možnosti, da volitve letos jeseni
ne bodo izvedene po tem sistemu,
napovedujejo bojkot volitev, kar
bi bilo za demokratično državo
dokaj klavrno in nesprejemljivo.
Po številnih kombinacijah v par-
lamentu se je zadnji čas vendarle
oblikovalo mnenje, da bi lahko
volitve izvedli po dvokrožnem
večinskem volilnem sistemu, tre-
nutno pa se zapleta še zaradi
določitve volilnih okrajev.
Kaj pomeni dvokorožni volilni
sistem?
Po tem sistemu bomo (najver-
jetneje) poslance volili podobno
kot predsednika države. V posa-
meznem volilnem okraju bo zma-
gal tisti kandidat, ki bo prejel
večino oddanih glasov. Ce v
prvem krogu volitev nobeden od
kandidatov ne bo prejel več kot
50 odstotkov glasov, se bosta v
drugem krogu (14 dni za prvim)
pomerila po številu prejetih gla-
sov prvi in drugi kandidat v posa-
meznem volilnem okraju. Po ena-
kem postopku naj bi volili tudi
namestnike poslancev za primer,
da izvoljenemu poslancu med
mandatom iz kakršnegakoli raz-
loga preneha funkcija poslanca.
Zakona o večinskem volilnem
sistemu sta v parlamentarno pro-
ceduro poslali stranki SDS in
LDS. Predlog socialnih demo-
kratov so poslanci že nekajkrat
zavrnili, zadnjič zaradi razloga,
ker v njem ni bilo volilnih okra-
jev. Svoj predlog zakona je pri-
pravila tudi LDS, oba zakona pa
sta si v bistvenih elementih po-
dobna. Slovenija, ki je po sedaj
veljavnem proporcionalnem vo-
lilnem sistemu razdeljena v 8 vo-
lilnih enot in 88 volilnih okrajev,
naj bi imela po novem zakonu 90
volilnih okrajev - 88 za Slovence
in dva okraja za narodnostne
skupnosti. V vsakem volilnem
okraju se izvohta po en poslanec
in njegov namestnik. Volilna
okraja za italijansko oziroma
madžarsko narodnostno skup-
nost bosta v Kopru oziroma v
Lendavi. Volilne okraje naj bi
predstavljali deli občin, občine
ali več občin skupaj, odvisno od
števila prebivalcev. Pri tem naj bi
bilo ob oblikovanju okrajev po-
membno število prebivalcev na
njihovem območju. LDS predla-
ga, da naj bo odstopanje števila
prebivalcev v volilnih okrajih
največ 10 odstotkov, primerjalno
z največjim volilnim okrajem.
SDS je poleg predloga zakona o
volitvah poslancev v državni
zbor, pripravila tudi seznam in
sestavo 90 volilnih okrajev.
Ljubljana naj bi bila po tem pred-
logu razdeljena na 12, Maribor pa
na 5 volilnih okrajev. Na našem
območju so predvideni volilni
okraji s sedeži v Ptuju, Vidmu,
Kidričevem, Ormožu, Lenartu,
Ljutomeru in Gornji Radgoni.
Število prebivalcev v posameznih
volilnih krajih, predlaganih s
strani SDS, bi bilo naslednje: v
Ptuju 18.132, Ormožu 17.856,
Vidmu 17.799, v Kidričevem
17.399, Lenartu 17.555, Ljutome-
ru 17.227 in v Gornji Radgoni
17.856. Pri tem bi volilni okraji
obsegali naslednja območja: ptuj-
ski mestno občino Ptuj razen
Podvincev in Spuhlje; ormoški
občine Ormož, Dornava in
Juršinci; videmski Gorišnico,
Markovce,    Hajdino,   Videm,
Zavrč in del mestne občine Ptuj;
kidričevski območja občin Ki-
dričevo, ^ Starše, Majšperk, Pod-
lehnik, Žetale in del občine Slo-
venska Bistrica; občine Destmik,
Trnovska vas in Sveti Andraž bi
po tem predlogu skupaj z občina-
ma Duplek in Lenart spadale pod
volilni okraj Lenart.
Kot vemo iz osrednjih medijev,
bo tak predlog volilnih okrajev
težko dobil zadostno podporo
poslancev državnega zbora, pose-
bej, ker mu nasprotuje največja
stranka LDS. Slednja predlaga,
da naj volilne okraje določi in
predlaga v sprejem neodvisna in-
stitucija, največkrat je omenjena
državna volilna komisija. Pozna-
valci razmer trdijo, da je prav od
oblikovanja volilnih okrajev od-
visen izid naslednjih parlamen-
tarnih volitev, zato so nasprotu-
joča si mnenja političnih strank
razumljiva.
Kakorkoli že, za sprejemanje
volilne zakonodaje ni več veliko
časa. Predsednik republike, ki
razpiše volitve v državni zbor,
mora po obeh predlogih volilnih
zakonov to storiti najprej 150 in
najpozneje 105 dni pred potekom
štirih let od prve seje državnega
zbora v sedanji sestavi. Ta je bila
28. novembra 1996, razpis volitev
lahko torej pričakujemo (če bo
sprejeta nova zakonodaja) v
obodbju od 23. junija do 7. avgus-
ta letos. Od dneva razpisa do iz-
vedbe volitev ne sme preteči več
kot 105 in ne manj kot 90 dni.
Najpozneje bo torej prvi krog
letošnjih parlamentarnih volitev
v novembru. Predlog SDS govori
tudi o tem, da so lahko volitve
najprej dva meseca in najpozneje
15 dni pred potekom štirih let od
prve seje sedanjega državnega
zbora. Vse navedeno velja za red-
ne volitve. Če se uresniči
možnost predčasnih volitev (za-
radi izstopa enega od koalicijskih
partnerjev iz vlade), pa stopijo v
veljavo druga določila. Oba pred-
lagana zakona v tem primeru
določata 55-dnevni rok od razpi-
sa do izvedbe volitev.
Kakšne poteze bodo potegnile
politične stranke, bo zagotovo
znano kmalu po sprejemu nove
volilne zakonodaje. Prav zaradi
tega se z njenim sprejemom pre-
cej mudi.
J. Bračič
ILIRIKA - BORZNOPOSREDNISKA HISA /
TEDENSKI KOMENTAR
Razprodaja
Negativno vzdušje na slovenskem trgu kapita-
la še vedno potiska tečaje vrednostnih papirjev
v negativno smer. Slovenski borzni indeks seje
v četrtek že znižal skoraj do 1.800 indeksnih
točk oziroma za 3 odstotke v prvih štirih dneh
preteklega tedna, v petek pa so investitorji pri
nakupih le pokazali nekoliko več poguma.
Kljub temu da se je indeks zadnji trgovalni dan
preteklega tedna nekoliko okrepil, pa bi v tem
trenutku težko govorili o kakšnem bistvenem
preobratu. Pri pomembnejših delnicah se še
vedno pričakujejo prodaje, ki bodo po vsej ver-
jetnosti še naprej pretile tečajem vrednostnih
papirjev.
Pretekli teden se je pesimizem najbolj odrazil
pri farmacevtskem podjetju Lek. Vrednost nje-
gove delnice je v enem tednu izgubila kar 4,4
odstotke, kar je bila posledica razprodaj delnic
vse do tečaja 31.000 tolarjev. Negativna bilanca
bi bila lahko še nekoliko večja, vendar pa se je
v petek vrednost delnice le dvignila na 31.500
tolarjev. Podot>na zgodba se je odvila tudi pri
delnici Krke, vendar je bil odstotek znižanja ne-
koliko nižji, saj je Krka je izgubila pol manj kot
Lek. Lastniki podjetja so že prodajali delnice
pod vrednost 26.000 tolarjev, petkov dvig pa je
potisnil njeno vrednost nazaj na nekaj manj kot
26.400 tolarjev. V visokih rdečih številkah je to-
krat končala tudi delnica Radenske. Investitorji
niso kazali pretiranega zanimanja za nakupe
njenih delnic, tako da seje vredriost ustavila pri
2.030 tolarjih oziroma dobrih 5 odstotkov nižje
kot teden poprej. Padcem se nista izognili tudi
slovenski naftni podjetji. Petrolu se je cena
znižala močno pod 24,000 tolarjev, Istrabenzo-
va delnica pa je bila v petek vredna 2.787 tolar-
jev. Poleg splošnega negativnega trenda na
trgu na vrednosti delnic naftnih podjetij vplivajo
tudi slabši rezultati podjetij. Obe družbi se tre-
nutno spopadata z nizkimi cenami bencina, kar
negativno vpliva na bilanci podjetij in klesti
dobičke.
Edina delnica, ki je pretekli teden pridobila, je
bila Emona obala Koper, Vrednost delnice se je
povišala za 1,2 odstotka na nekaj tolarjev pod
2.300 tolarjev. Podobno kot v najvišji kotaciji se
negativnemu vetru ni uspelo upreti tudi po-
membnejšim delnicam prostega trga. Delnica
Colorja je izgubila na svoji vrednosti slab odsto-
tek in znaša 4,755 tolarjev, Helios in Gorenje pa
sta izgubila poldrugi odstotek. Delnica Gorenja
se je ustavila pri 2.264 tolarjih, Heliosova pa je
bila v petek vredna 36.500 tolarjev.
Skladno z uradno borzno kotacijo se je gtbai
tudi trg pooblaščenih investicijskih družb. PIK
je padel za 3,2 odstotka na 1.455 indeksnih
točk. Vse pooblaščene investicijske družbe, ki
že imajo med svojim premoženjem realne
naložbe, so pretekli teden izgubile na svojih
vrednostih. Najbolj se je negativni trend odrazil
pri Nacionalni finančni družbi I. 3.5-odstotni pa-
dec je znižal vrednost delnici na 82,37 tolarja.
Pol odstotka manj se je vrednost znižala Trigla-
vu stebru I, ostale polne pooblaščene investicij-
ske družbe pa so izgubile nekaj več kot 2 od-
stotka. Splošno negativno stanje je potegnilo
za seboj tudi delnice polpraznih in praznih in-
vesticijskih družb. Vrednosti praznih PID-ov so
se ustalile okoli 34 tolarjev, padci polpraznih pa
so bili nekoliko manjši. Kmečka družba je izgu-
bila 1,6 odstotka, njegova vrednost se je uspela
obdržati nad 46 tolarjev. Infond zlat je izgubil še
dodatna 2 odstotka, njegova vrednost, ki se je
še nedolgo gibala pri 55 tolarjih, pa se je
znižala na 52 tolarjev.
Pesimizem na slovenskem trgu kapitala je
prepričal investitorje, da so panično prodajali
svoje delnice. Edina svetla točka pretekli teden
je bil zadnji trgovalni dan, ko je večina delnic
pridobila. V teh dneh se bo jasno izkazalo, ali je
bil petkov skok le odsev popravka tečajev ne-
koliko navzgor in lahko pričakujemo nadaijno
padanje tečajev, ali pa gre mogoče že za
kakšno bistveno spremembo na trgu, kar tudi
ne bi bilo presenečenje, saj so večje razprodaje
delnic močno oklestile njihove tečaje, ki so se
tako kar naenkrat znašli v nakupno zanimivi po-
ziciji.
Matjaž Bemik, llirika BPH, d.d.
PTUJ^ QORISNICA/ PRED ODPRTJEM NOVIH
LEKARNIŠKIH ENOT
zdravstvenega inšpektorja
Za odprtje novih lekarniških enot v Ptuju (na Bregu) in v cen-
tru Gorišnice je vse pripravljeno. Kot je v začetku tedna pove-
dal direktor JZ Lekarne Ptuj Jože Gorenc, mag. farm., čakajo
le še na soglasje republiškega zdravstvenega inšpektorja mag.
Pelca. Po najnovejših informacijah naj bi v Ptuj prišel danes.
Ker ga na tehničnem pregledu novih enot ni bilo, je obljubil,
da bo svoje mnenje posredoval naknadno, a se to še ni zgodilo.
Soglasje zdravstvenega inšpektorja je namreč pogoj za izdajo
uporabnega dovoljenja, zatem pa morata novi lekarniški enoti
še skozi sito verifikacijskega pregleda, ali lekarna ustreza ka-
drovskim in prostorskim normativom ter normativom
opremljenosti.
Lekarno na Bregu so uredili v
bivšem Fordovem salonu, v
Gorišnici pa v novem poslovno-
stanovanjskem objektu v centru
kraja. Naložba po eni lekarni je
ocenjena med 25 in 30 milijonov
tolarjev.
Javni zavod Lekarne Ptuj oziro-
ma njegova lekarna v Majšperku
pa se pripravlja na odprtje lekar-
niškega depoja v Žetalah. Še ved-
no pa v JZ Lekarne Ptuj čakajo
na soglasje vseh novih občin na
Ptujskem o ureditvi tretje lekar-
niške enote, in sicer na Ormoški
cesti v Ptuju, v bivši Mercatorjevi
prodajalni Konzum. Za ureditev
te lekarne je bilo doslej enajst
občin na Ptujskem, ena občina
(Žetale) pa je prvotno pozitivno
mnenje umaknila, dokler ne bo
urejen oziroma odprt lekarniški
depo, občina Videm pa za zdaj ni
dala pozitivnega mnenja, ga pa
napoveduje. Čakajo pa še na od-
govora iz občin Destmik in Pod-
lehnik. Za novo direktorico JZ
Lekarne Ptuj Darjo Potočnik -
Benčič je doslej soglasje dalo pet
svetov občin na Ptujskem. Dose-
danji direktor Jože Gorenc se bo
upokojil 3. aprila letos: direktor
Lekarn Ptuj je bil več kot deset
let.
MG
Jože Gorenc, mag. farm., direktor JZ Lekarne Ptuj.
Foto: Črtomir Goznik
PTUJ / MLADINSKI FORUM
Mladi la idravo žMienje
v soboto, 29. januarja, je potekal v domu krajanov na Ptuju
sestanek Mladinskega foruma, na katerem so govorili o razli-
kah v volilnih sistemih.
Kaj pravzaprav je Mladinski
forum?
To je mladinska politična orga-
nizacija, v katero se združujejo
mladi, da bi s svojimi idejami in
dejavnostjo pomagali sovrstni-
kom do bolj zdravega življenja in
izobrazbe. V Sloveniji je 42 mla-
dinskih forumov, ptujski je bil
ustanovljen 7. junija 1999 kot 32.
in šteje 60 članov. Pobudnik za
njegovo ustanovitev je bil Jernej
Neubauer, ki je danes tudi pred-
sednik te organizacije na Ptuju.
Kot sam pravi, je največja vzpod-
buda bilo premalo ustvarjalno
življenje mladih in njihovo med-
sebojno druženje. Glavni cilj nji-
hove letošnjega programa je
združiti čim več mladine in tako
postati po številu članov najob-
sežnejša tovrstna organizacija na
Štajerskem.
Program za letošnje leto je nar-
avnan tako, da naj bi vsi člani pri-
dobili izkušnje iz mladinskega
političnega delovanja, organizacij
prireditev, iskanja sponzorjev, pi-
sanja projektov, prošenj ... in bi s
tem uveljavljali svoje vizije, pred-
loge, prepričanja in na čim boljši
način sooblikovali svoj živl-
jenjski prostor.
Kaj vse pripravljajo v tekočem
letu?
Na Valentinovo so v središču
mesta organizirali koncert, kjer
so delili vrtnice, srčke s Prešerno-
vim verzom in kondome, s kateri-
mi so promovirali varno ljube-
zen.
V marcu pripravljajo dva kon-
certa. Prvi bo za dan žena v mest-
nem središču. Namen te akcije je
polepšati vsem osebam nežnej-
šega spola njihov zasluženi praz-
nik in spodbujati mlade k enako-
pravnosti spolov. Na to temo bo
organizirana tudi okrogla miza.
Drugi koncert pa bo pred blagov-
nico ob materinskem dnevu.
Aprila bo večji poudarek na čis-
tilnih akcijah. V soboto, 22. apri-
la, bo organizirana okrogla miza
o okolju.
Do decembra bodo skušali do-
biti kondomat preko ZZZS in ga
ob svetovnem dnevu aidsa s priv-
oljenjem nove ptujske gimnazije
postaviti v tamkajšnji WC.
Največji in hkrati tudi najpo-
membnejši projekt, ki ga bo orga-
niziral Mladinski forum ZLSD
Ptuj pa je mednarodni seminar,
ki naj bi potekal od 23. do 29. ok-
tobra v Strku pri Spuhlji. Tema
seminarja bo mladinska proble-
matika v centralni Evropi in
predstavitev predlogov o čistilnih
akcijah osnovnošolcev in
srednješolcev ob dnevu zemlje ter
predlog o vpeljevanju predmeta o
varstvu okolja v osnovne šole.
Poleg naštetih projektov pa se
udeležujejo tudi raznih seminar-
jev v tujini. Pri vseh akcijah in
projektih bodo poskusili sodelo-
vati še z drugimi mladinskimi
forumi iz štajerske regije.
Vabijo vse mlade, ki želijo skozi
skupno druženje narediti kaj do-
brega zase in za okolico, zraven
tega pa se želijo še kaj naučiti, naj
se jim čimprej pridružijo.
Ozren Blanuša
Predsednik Mladinskega
foruma Jernej Neubauer
TCDHIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor
OF Ptuj leta 1948.
Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o.,
Ptuj.
Direktor; Franc Lačen.
Uredništvo.- Jože Šmigoc
(odgovorni urednik), Jože
Bračič, Majda Goznik, Viki Kle-
menčič Ivanuša, Martin Ozmec
(novinarji), Slavko Ribarič (vod-
ja tefinične redakcije) in Jože
Mohorič (grafično-tehnični ured-
nik).
Propaganda Oliver Težak, tr
041-669-509.
Naslov; RADIO-TEDNIK, p.p.
95, RaJčeva 6, 2250 Ptuj;
-s (062) 749-34-10,
749-34-15, 749-34-37;
faks (062) 749-34-35.
Celoletna naročnina
6.760 tolarjev, za tujino 13.520
tolarjev.
Žiro račun:
52400-601-47280
Tisk: MA-TISK, Maribor
Davek na dodano vrednost je
vračunan v ceno izvoda in se
obračunava v skladu s 7. točko
25. člena Zakona o davku na
dodano vrednost, Uradni list
23. 12. 1998, št 89.
Nenaročenih fotografij in
rokopisov ne vračamo.
Strani na internetu:
viMw.radio-tednik.si.
E-pošta:
: nabiralnik0radio-tednik.si
tednikSJamis.net
TEDNIK - Četrtek, 17. februar 2000
3
POROČAMO, KOMeMTIRAMO
DORNAVA/ DRŽAVA UGODILA ZAVODU DR. MARIJANA BORSTNARJA
Novi prostori za humanejše življenje
v Dornavi naj bi v letu in pol zgradili nove prostore za odras-
le varovance Zavoda dr. Marijana Borštnaija. Ti trenutno bi-
vajo v dotrajanih in pretesnih sobanah domavskega ba-
rovčnega dvorca. Zaposleni so za prepričevanje odgovornih v
državi o potrebni nadomestni gradnji potrebovali dobro de-
setletje, tako da je bil ponedeljek, 14. februarja, ko je minis-
ter za delo, družino in socialne zadeve Anton Rop slovesno
odprl gradbišče, v 47-letni zgodovini dornavskega Zavoda dr.
Marijana Borštnerja prelomen - ne le za Domavo, temveč ce-
lotno Slovenijo, kjer doslej novih prostorov za starejše s težjo
in težko motnjo v duševnem razvoju nismo gradili.
Država je za gradnjo 3700 kvad-
ratnih metrov bivalnih in drugih
potrebnih prostrorov za odrasle
varovance dornavskega zavoda
namenila 800 milijonov tolarjev,
investicija pa naj bi bila vredna še
dodatnih 15 milijonov. Polovico
tega zneska bo po končani gradnji
potrebnih še za opremo. V
baročnem dvorcu danes biva 137
odraslih varovancev, v nove pros-
tore pa naj bi se jih čez dobri dve
leti preselilo le 110; ostale name-
ravajo poslati v domače občine.
Gradnje v Dornavi so seveda na-
jbolj veseli varovanci. Danes jih je
v eni sobi živi tudi po dvajset, nič
nenavadnega pa ni, če si jih sani-
tarije deli kar 30. Težki pogoji
življenja v nemogočih prostorih.
kjer pušča streha, vplivajo tudi na
razpoloženje varovancev, med nji-
mi pa prihaja do medsebojnih
konfliktov in obračunavanj, je na
ponedeljkovi slovesnosti dejal 28-
letni varovanec Branko Emeršič.
Čeprav nobena tovrstnih institu-
cij po besedah ministra Ropa za
osebe z motnjami v duševnem raz-
voju ni najboljša rešitev, je seveda
ljudem, ki v njih prebivajo,
potrebno zagovotoviti humano
življenje. Direktor dornavskega
Zavoda dr. Marijana Borštnerja
Milenko Riosič je dodal, da bodo
varovanci po končani gradnji do-
bili predvsem to, kar je drugim že
običajno, primernejši prostori pa
naj bi vplivali na njihovo us-
posabljanje za čim samostojnejšo
življenje, za kar si tudi prizadeva-
jo. Gradnjo sta pozdravila tudi
France Breg v imenu staršev varo-
vancev in dornavski župan Franc
Šegula. Slednji je izpostavil po-
men zavoda za občino in dodal, da
so Dornavčani varovance vzeli za
svoje ter da so seznanjeni z njiho-
vi tegobami. Obenem je župan iz-
razil zadovoljstvo nad dejstvom,
da bodo prostore baročnega dvor-
ca lahko že kmalu predali drugim
namenom, v kraju pa naj bi se
tako odprla dodatna delovna mes-
ta.
Namen gradnje je seveda v zago-
tavljanju humanejšega življenja
ljudi, ki so zaradi svoje dru-
gačnosti bolj ali manj potisnjeni
na rob družbe, v kateri živijo. Da
pa je slednjega v slovenski družbi
čedalje manj, je pokazala tudi
ponedeljkova slovesnost v Dorna-
vi. Ob ministru Antonu Ropu so
se je udeležili nekateri župani
sosednjih občin, gospodarstveniki
in predstavniki Centrov za social-
no delo in drugi. Napovedane
gostje Šteflce Kučan, ki je vodila
humanitarno akcijo za gradnjo
prostorov z naslovom Pod štorkl-
jino perutjo, pa v Dornavo žal to-
krat ni bilo. Zaposleni in njihovi
varovanci so še pred simboličnim
začetkom gradnje skupaj z Dor-
novčani v večnamenski dvorani
novega dela zavoda pripravili
krajši kulturni program. Nastopili
so: Dornavski oktet pod
vodstvom Simone Žgeč-Veselič,
mešani pevski zbor varovancev
Zavoda dr. Marijana Borštnarja
ob spremljavi vodje Jožice Bezjak,
harmonikarji glasbene šole Noc-
turno iz Dornave in plesalca ples-
ne šole Mambo. Program je po-
vezovala miss Slovenije za leto
1999 Miša Novak.
AK
Slovesen začetek gradnje novih prostorov za odrasle
varovance v Dornavi: minister Anton Rop z direktorjem
Zavoda dr. Marijana Borštnarja Mllenkom Rosičem.
Izvedeli smo
TP PTUJ O PEIU V LETU 2000
Na včerajšnji seji upravnega odbora Turis-
tičnega društva Ptuj so v glavnem govorili o
zakonskih spremembah, ki bodo bistveno vplivale
na delovanje društva, prav tako pa o nekaterih
programskih aktivnosti, še posebej pa o kurento-
vanju 2000.
KiiJiŽiCA O SPOINIH BOIEZNIH
Na Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slo-
venije so ob podpori ministrstva za zdravstvo
izdali knjižico z informacijami o najpogostejših
boleznih, ki se prenašajo s spolnim odnosom. Šte-
vilo spolno prenosljivih okužb se je v zadnjih letih
povečalo, zato naj bi zbrane informacije v knjižici
Pomisli, preden se ljubiš! Ohrani svoje in partner-
jevo zdravje! prispevale k večji osveščenosti ljudi v
spolno aktivnem obdobju.
KURENTANC - ŠTUDENTSKI
PUSTNI ŽUR
Soboto, 4. marca, ob 20. uri bo v dvorani Vital
v Kidričevem velika pustna zabavo Kluba
ptujskih študentov. DJ Stanč, nagrade za sku-
Dinske maske, kurenti, pustne norčije, lotino trend,
crofi itd. so samo nelčoteri utrinki tega velikega
dogodka.^ Ko rte so že v prodaji. Cena vstopnice za
člane KPŠ znaša 700 SIT (kupite jo izključno no
placu KPŠ), za nečlane 1000 SIT (Grom, Big
Bang). V ceno je že všteta "pustna večerja": krof in
kisla ali zelenjavna juha. No mesto dogajanja se
boste lahko peljali z brezplačnim avtobusom. Od-
hodi z avtobusne postaje Ptuj: 20.00, 20.30 in
21.00; povratek: 3.00, 3.30 in 4.00. (SB)
PRORAČUN IN ITO
Na ponedeljkovi seji ptujskega mestnega sveta
bodo svetniki odločali o predlogu proračuna
za letos in o predlogu odloka o ustanovitvi lokalne
turistične organizacije za območje mestne občine
Ptuj, ki se bo imenovalo GIZ Poetovio vivat, ter o
sporazumu v denacionalizocijskem postopku, ki
ga vodi ministrstvo za kulturo, podpisali pa naj bi
ga mestna občina Ptuj, minoritski samostan sv.
Petra in Pavla in Rimskokatoliško župnijstvo v Ptu-
ju. Uro pred ponedeljkovo sejo mestnega sveto, ki
se bo pričela ob 13. uri, bodo v minoritskem sa-
mostanu predstavili idejni projekt obnove mino-
ritske cerkve. Na predstavitev so poleg svetnikov
vabljeni tudi drugi občani.
ŽENSKI VEČER Z MAGISTRO
ZDENKO BEZJAK
Gostjo nocojšnjeao ptujskega ženskeg večera,
ki se bo pričel ob 1 9. uri v hotelu Mitra v Ptuju,
bo magistra tekstilne tehnologije Zdenka Bezjak,
direktorica podjetja Valido.To bo že 29. ptujski
ženski večer.
TA TEDEN NA PTUJSKI TV
M____
Četrtek: V filmskem kotičku ob 21. uri si bomo
lahko ogledali film z naslovom Vrnitev nei-
menovanega.
Sobota ob 21. uri in nedelja ob 1 0. uri: glasbe-
na oddajo "Na spot" s tujimi glasbenimi skupi-
nami in Avia Bondom, sledila bo potopisna odda-
ja Rudija Kloričo o potovanju po Indiji, za konec
pa še športna oddajo Svetovni moto šport.
Pripravila: MG
Izvedeli smm
GOVORI SE ... \
... DA je ponovno rezanje asfalta pred ptujskim,
sodiščem, že večkratno popravilo pogreznih valjev in
Skoda, ki so jo le-ti naredili na avtomobilih, še eno spo- \
ročilo mestni oblasti in načrtovalcem take zapore mesta: I
"Pamet je draga zadeva.'" :
— DA smo Slovenci majhen, a zelo opazen narod.
Veleposlanikova žena na Kitajskem je (po dejanjih)
izstopala iz milijardnega naroda. ■
— DA omenjeno žensko po krivem dolžijo neprimer-i
•ga dejanja, saj je morda opravljala samo svojo za-
konsko dolžnost: veleposlanika je želela počakati z val-
jarjem.
... DA bo na pomlad stavkalo nekaj tisoč učiteljev,
nekaj tisoč zdravnikov in nekaj tisoč delavcev. Nad
100 tisoč delavcev je brezposelnih, še več na minimalni
plači. Za prispevke v državno blagajno bodo torej
skrbeli uradniki, ki so iz nje tudi plačani.
... DA je država ravnala preventivno in še pred opi-
sanimi dogodki občutno podražila svoje storitve.
... DA je bilo v letu 99 več porok in manj otrok kot
leto prej. Končno so se začeli ljudje poročati iz ljubezni.
... DA se da od ljubezni živeti le krajši čas, potem se
poleg srca in ... oglasi tudi želodec.
... DA je najboljši dokaz za prejšnjo trditev dejstvo,
da so pari tudi na Valentinom hodili na večerje.
... DA so ženske najbolj kritična volilna baza mestne-
ga župana. In župan se na Valentinovo ni spomnil, da
bi lahko mesto vsaki podelilo vsaj eno (bodečo) vrtnico.
... DA je pust priložnost za sprejem volilnega zakona.
Poslanci v larfah ne bodo vedeli, kako je kdo glasoval,
tehnična ekipa pa ključne zadeve tako "pozabi" posneti.
... DA bi lahko naključje, ko bi Janša dobil
Drnovškovo, Peterle pa Pahorjevo masko, rodilo novo
koalicijo Slovenija 2.
4
Četrtek, 17. februar 2000 - TEDNIK
KULTUKA, IZOBRAŽEVANJE
PTUJ / NA PROSLAVI OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU
Liublianski madrigalisti lapeli Ptuiianom
Ob letošnjem kulturnem prazniku je Sklad RS za ljubiteljske,
kulturne dejavnosti - izpostava Ptuj povabil v goste eminentenj
slovenski pevski zbor - Ljubljanske madrigaliste z zborovodjoj
Matjažem Ščekom. Tednik je o prireditvi in podelitvah kultur-
nih priznanj že poročal. Ta zapis pa naj bo namenjen zboru, ki {
nam je pripravil celovečerni koncert. i
Ljubljanski madrigalisti so bili
ustanovljeni približno pred dese-
timi leti z namenom, gojiti izbra-
ne, slogovno zaokrožene sporede.
V času svojega delovanja se redno
udeležujejo državnega tekmovan-
ja Naša pesem v Mariboru in
mednarodnih tekmovanj v tujini,
kjer vedno posegajo po najvišjih
uvrstitvah. Za njimi so pomem-
bne turneje po Švedski, Češki in
Španiji.
Madrigalisti so izvedli sakralna
dela evropskih skladateljev (sedaj
že) prejšnjega in predprejšnjega
stoletja: G. Verdija, A. Perose, F.
Liszta, M. Tajčeviča, E. Ellingto-
na, J. BusTa ter nabožni skladbi
dveh baskovskih skladateljev G.
Lazcana in E. Ugarteja. Koncert
so sklenili z obdelavami slovens-
kih ljudskih pesmi.
Matjaž Šček je tudi tokrat doka-
zal popolno obvladanje partitur in
suvereno vodenje ansambla. Nje-
gova umirjena, subtilna in jasna
kretnja je iz zbora izvabila dogna-
ne in artikulirane interpretacije.
Zbor je glasovno sicer dobro
uravnotežen, na ptujskem koncer-
tu pa so bili nekoliko premalo iz-
raziti soprani, basi pa mestoma
nehomogeni. Kljub vsemu pa ve-
lik dinamični razpon in intonaci-
ja zboru ne predstavljata nobenih
problemov. Zatorej gre zahvala
organizatorju, da je ansambel po-
vabil v goste!
Vseeno pa naj mi bo dovoljeno
razmišljanje o sporedu koncerta.
Na osrednji ptujski slovesnosti ob
kulturnem prazniku nam je zbor
ponudil več kot polovico skladb v
tujih jezikih oziroma dve tretjini
skladb s sakralno ali nabožno
vsebino. Pričakovali smo vsaj eno
slovensko posvetno ali sakralno
izvirno skladbo (Gallus ali kak
drug Slovenec), saj je to končno
slovenski kulturni praznik. Prav
tako so v sklepnem delu zapeli
šest obdelav ljudskih izpod peresa
samih primorskih skladateljev,
kot da drugih nimamo. Tu vidimo
tudi razlog, da zbor izbranega
ptujskega poslušalstva ni ogrel
tako, kot bi si zaslužil. Edina izje-
ma je bila skladba Tehtanje duš
Alda Kumra, ki je bila po zaslugi
odličenga solista, razumljivega
narečja (Sužid pri Kobaridu) in
odlične interpretacije pri pos-
lušalcih sprejeta z največjim ap-
lavzom. Menim tudi, da bi bilo
prav, če bi ta osrednji kulturni do-
godek - koncert in podelitev - mo-
ral prenašati ptujski radio.
MIG
Foto: Martin Ozmec
TEDNIKOVA KNJIGARNICA
Junaki iz zliirke Mlada Obzorja
Založba Obzorja iz Maribora,
ki ji sicer ne kaže najbolje, vrsto
let izdaja kvalitetne knjige za
mlade bralce v zbirki Mlada
Obzorja. Zbirka sicer ni pre-
poznavno oblikovana in ni šteta,
tudi zelo rgizlične literarne zvrsti
so objavljane v njej, a je zelo po-
membna, saj zasledimo med
knjigami Mladih Obzorij odlična
dela domačih in tujih avtorjev.
Tako so v tej zbirki izšle nas-
lednje knjige: Ervin Fritz: Devet
zgodb in deseta desetnica
(1996), Maja Novak: Vile za
vsakdanjo rabo (1998), Zorko
Simčič: Trije muzikantje ali
Povratek Lepe Vide (1994), Jo-
sip Osti: Ljubezensko dvorišče
(1993), Primi pesmico za rep:
mali cvetnik slovenske mla-
dinske poezije (1995), Milan Pe-
tek: Iz pravljičnega vrta (1998),
Ulf Stark: Sixten ali Nova mama
za očka (1997), Bina Štampe
Žmauc: Klepetosnedke (1996),
Mirjam Pressler: Grenka čokola-
da (1999). Zraven proze in poe-
zije domačih in tujih avtorjev
najdete v zbirki tudi slikanice za
najmlajše bralce.
Zadnje knjige iz zbirke Mlada
Obzorja so namenjene
predvsem najstnikom in takšna
je tudi zadnja, ki je izšla konec
minulega leta in je izpod peresa
domače avtorice Olge Pavšič.
Avtorici je to druga knjiga, prvo
je izdala v samozaložbi Imejmo
jih radi (Lendava, 1997).
Najstniška pripoved Junaki je
lahko berljiva pripoved o dogo-
divščinah osmošolcev tik pred
božičnimi pravniki.
Glavni junak je Tone iz zelo
urejene družine. Fant je pravo
nasprotje starejše sestre, ki je
študentka v Mariboru: velja za
šolsko zgubo, k čemur pripo-
morejo tudi sošolci. Osmi f (to-
rej je šola prav velikanska!) je
najslabši razred na celi šoli, ne-
mogoči so vedenjsko in nemo-
goč je tudi njihov šolski uspeh.
Razred se izživlja nad učitelji in
nima prave motivacije za delo.
Tone ugotavlja, da ne ve, kaj
hoče, pa tudi prijateljev nima.
Edino zadovoljstvo mu je
domača psička. Tonetova
mama je uspešna podjetnica,
oče pa šofer tovornjaka. Fant
dobi zadoščenje, ko mami po-
maga ob očetovih neprijetnostih
na Madžarskem, sicer pa obu-
puje nad sošolci in sošolko
Nino. Le-ta mu prizna, da ga je
pri zadnji šolski potegavščini
enostavno izdala. Pridna in zre-
la učenka ima namreč »poln
kufer« otročjih sošolcev. Tone-
tova družina je polna ljubezni in
topline, zato je fant povsem iz
sebe, ko mu oče v prepiru prise-
li par krepkih zaušnic na račun
fantovega neuspeha v šoli in
nesramnega jezikanja.
V knjigi, ki je hkrati pustolovs-
ka in ljubezenska, se odvije dra-
ma pobeglega sošolca, ki ga je
pretepel očim. Osmi f se izkaže
pri razkrinkanju šolskih nasil-
nežev, tatov in izsiljevalcev. Pi-
sateljica vešče opisuje težave
pred poklicno odločitvijo ter
lepo prikaže odnose med
učenci in učitelji. Zraven učen-
cev, ki stopijo na pravo pot, sta
»junaka« zgodbe še šolska psi-
hologinja in učitelj telovadbe, ki
ju odlikuje izjemen pedagoški
čut in predanost poklicu.
Med pomembne elemente
zgodbe sodi tudi ljubezensko
razmerje Tonetove sestre s sta-
rejšim, poročenim beguncem iz
Bosne, Tonetovo srečanje s
prebežniki, »šolska mafija«, ki jo
vodi Rom, a ni učenec te šole,
iskrene prijateljske vezi, ki so
nujne za celostno odraščanje.
Skratka- Junaki Olge Paušič
so vredni pozornosti in jih bodo
z veseljem brali učenci pred-
metne stopnje osnovne šole.
ilf/ano Klemeniii
PTUJ / NA POKLICNI IN TEHNIŠKI STROJNI SOLI
Stniniki imslavili slovenski kvlfurni i$raMmk
Na Poklicni in tehniški strojni šoli je že tradicija, da vsako leto]
s proslavo počastijo Prešernov dan. Letošnji praznik je bil nekaj ^
posebnega, saj izzveneva v 200-letnici pesnikovega rojstva, zato^
so osrednji del svečanosti posvetili prav Prešernu.
Dijake je najprej nagovoril
ravnatelj Milan Cimerman. Pou-
daril je moč in pomen Prešernove
besede in aktualnost njegovih
idej. Mlade je pozval, naj cenijo in
negujejo vse, kar se je Prešernove-
ga udejanilo v današnjem času,
predvsem slovenski jezik, kulturo
in politično suverenost.
Dijaki so prisotne sošolce in
profesorje z besedo in sliko popel-
jali skozi pesnikovo življenje, to
pa dopolnjevali z deklamacijami
njegovih pesmi. Drugi del prosla-
ve je bil bolj vesel. Skupina dija-
kov je pripravila skeč na temo ro-
mantika: ženske, ženske... Ob nji-
hovem sproščenem nastopu so se
gledalci prisrčno nasmejali. Na
šoli nimajo pevskega zbora, zato
to vrzel zapolnijo dijaki, ki igrajo
na različne instrumente. Letos so
se posebej izkazali Kristjan
Slodnjak, Jože Kodrič, Srečko
Lampret in Zvonko Novak.
Šola ni le izobraževalna, temveč
je tudi vzgojna ustanova, zato so
takšni dogodki, kot je proslava
kulturnega praznika, pomembni
in potrebni. Na proslavi se zberejo
dijaki posamezne šole in začutijo,
da ji pripadajo, da so del skupnos-
ti. Dijaki radi nastopajo in si nabi-
rajo svojevrstne izkušnje, večina
jih odnese s seboj vsaj eno lepo
misel ali vsaj eno lepo besedo za
življenje. Takšni dogodki torej
prispevajo svoj delež k vzgoji za
lepo in dobro, k vzgoji za ljudi.
Jožica Megla
PTUJ / OBMOČNA REVIJA MALIH PEVSKIH SKUPIN
Raznolik zven devetih skupin
v četrtek, 10. februarja, smo v akustični dvorani ptujske glasbe-
ne šole prisluhnili nastopom malih pevskih skupin, kot imenu-
jemo zasedbe z manj kot desetimi pevci, ki praviloma pojo brez
dirigiranja. To je bilo prvo tovrstno srečanje na območni ravni,
pripravila pa ga je območna izpostava Ptuj.
Malih pevskih skupin je sicer na
Ptujskem 14, nastopilo pa jih je le
9. Revija ni tekmovalnega ali se-
lekcijskega značaja, kljub temu pa
je z novo organiziranostjo ljubi-
teljske kulture sedaj "uzakonjena"
praksa, da nastope strokovno
spremlja glasbeni izvedenec. Le-
tos je že tretjič to nalogo prevzel
Aldo Kumar, ugleden slovenski
skladatelj.
Po pozdravnem nagovoru
podžupana Ervina Hojkerja so si
sledili nastopi naslednjih skupin:
Moški oktet iz Zavrča z vodjo
Konradom Kostanjevcem je v
zasedbi sedmih pevcev kot debi-
tant prebil led. Zapel je tri pri-
redbe ljudskih.
Kvartet 2x2 KD Draženci se je
predstavil solidno, a žal z izpetimi
pesmimi iz oktetovskih sporedov.
Oktet KD Skorba z vodjo Bran-
kom Purgom je prav tako s sedmi-
mi pevci, podobno kot prejšnja
skupina, imel enak izbor pesmi.
Ženska vokalna skupina KD V.
Žumer Hajdoše z vodjo Silvo Ka-
jtezovič je z dokaj ubranim tri-
glasnim petjem kot prva posegla
po tujem skladatelju (Mozart).
Vokalna skupina Mladi veseljaki
iz Cirkulan z zborovodjo Jožetom
Dernikovičem bi zaradi števila
pevcev in zborovskega zvoka že
sodila na revijo zborov. Zvok zbo-
ra je svež in ubran, izvedbe pesmi
pa ne tako mladostne, kot je bil vi-
dez pevcev.
Bolfenški fantje iz Trnovske vasi
z vodjo Ludvikom Krajncem so
predstavili po eno sakralno in iz-
virno, ki pa bi ju morali uvrstiti
na začetek nastopa.
Oktet iz Dornave z vodjo Simono
Žgeč Veselic je zapel Haendlovo
O mors quam dura. Vabilo B.Ipa-
vca in A ča R. Simonitija. Oktet
zveni dobro, ni pa izkoristil
spodnjih dinamičnih stopenj.
Vokalna skupina Spominčice
DPD Svoboda Ptuj z vodjo Mari-
jo Stoger je predstavila poleg ene
izvirne še zahtevno Gobčevo pri-
redbo Kako bom ljubila ter eno
Liparjevo obdelavo.
Vokalna skupina KOR iz Mar-
kovcev z vodjo Danielom Te-
mentom je zapela obdelavi črnske
duhovne in stare irske ter eno iz-
virno skladbo, vse tri pa s podpi-
som istega avtorja, kar seveda
zožuje predstavo o estetiki, profi-
liranosti in pevski zmogljivosti
skupine. Skupino sestavljajo tri
dekleta in trije fantje, torej mešani
sekstet, ki bi lahko zazvenel zelo
žlahtno. Če sem zapisal za oktet iz
Dornave, da je pel glasno, je bilo
petje KOR-a preveč na spodnji di-
namični meji. Tudi vsebine pesmi
in počasni tempi niso bili v skladu
z mladostno barvo in videzom pe-
vcev na odru.
Po poslušanju teh vsekakor za-
nimivih in raznolikih skupin bi
težko našli kaj skupnega. Gotovo
pa bi vodjem nekaterih skupin ko-
ristilo, če bi si poiskali pomoč
strokovnjaka za izbiro primer-
nejše literature, še posebej pa za-
radi ubranosti, zvoka in pevske
tehnike. Pa še v razmislek: na-
mesto "vokalne", bi se skupine
lahko imenovale "pevske", torej
slovensko!
Vsi nastopi so bili zvočno posne-
ti in skupine bodo lahko preverile
svoje prepevanje na nastopih.
MIG
FILMSKI KOTIČEK
Pokaži mi ljubezen
(Fucking Amal)
Dan zaljubljenih je mimo in večina si je kar oddahnila.
Ne le tisti, ki so ga preživeli v depresiji, ker svoje lju-
bezni še niso našli, pač pa tudi oni drugi, ki jim je
praznik namenjen.
Ljubezni posvetiti le en dan v letu se zdi kar kruto.
Očitno je, da razen trgovcem Valentinovo nikomur ne
služi - srečno zaljubljeni namreč praznujejo vsak dan
v letu, njihov praznik pa se ne prične s 14. februar-
jem, pač pa kdajkoli - vsak dan je primeren dan za
začetek ljubezni.
Amal je zaspano mestece na Švedskem, kjer se vsi
poznajo, zato pa niso nič bolj tolerantni eden do dru-
gega. V mestu živita dve dekleti: Elin je lepa in priljubl-
jena, vendar zelo zdolgočasena in nesrečna, Agnes
pa obtožijo lezbištva in izločijo iz družbe. Nekega
večera pijana Elin poljubi Agnes in takrat se ji odpre
povsem nov svet: izkaže se namreč, da poljub le ni bil
tako napačen...
Ali poznate koga, ki se boji homoseksualcev? Sta-
vim, da. Njihov strah ne izvira iz bojazni, kakšne bo-
lezni bi utegnili imeti ti ljudje, pač pa se bojijo, da je
stvar nalezljiva. Namreč, le kaj bi se zgodilo, če bi
tudi sami nekega dne spoznali, da nad svojim spolom
niso navdušeni le, ko se pogledajo v ogledalo? Poka-
ži mi ljubezen nam poskuša približati istospolne zve-
ze, tako da se morebitni film s homoseksualno vsebi-
no, posnet v našem mestu, ne bi imenoval Fucking Ruj.
Zares zanimiv prikaz mladostniških težav, ki pa so
predstavljene na drugačen način, kot smo vajeni,
tega pa ni kriva le obravnavana nenavadna ljubezen.
Pri ameriških najstniških filmih ponavadi spremljamo
kraljice plesa in najbolj cool tipe na šoli, Švedi pa
nam ponujajo zares življenjske zadeve, prisotne tudi v
naših srednjih šolah. Ali smo po mentaliteti bliže Šve-
dom ali pa se Američanom pozna, da živijo čez lužo,
kar je včasih že sinonim za drugi planet?
Naj je film še tako lepa ljubezenska pripoved, ga zag-
rizenim nasprotnikom homoseksualnosti ne pripo-
ročam. Navsezadnje se v romanci tudi poljubljajo.
Punce. In če je to komu več, kot lahko prenese, mu
raje priporočam 'normalen' film - poln nasilja, krvi in
umorov, kot se za takšen film spodobi.
Nataša Zuran
TEDNIK - Četrtek, 17. februar 2000
5
KULTUM, IZOBMŽMVAHJe
ŠOLSKI CENTER PTUJ / INFORMATIVNI DAN
V marcv vpisi
Bodoči dijaki in študentje so se lahko v petek in soboto, 11. in
12. februarja, na informativnih dnevih na srednjih šolah ter
visokošolskih zavodih in višjih strokovnih šolah podrobneje
seznanili z vpisnimi pogoji in dobili vsa pojasnila glede na-
da^igega izobraževanja.
Srednje šole razpisujejo letos
skupaj 31.489 vpisnih mest. V
programih nižjih poklicnih šol
je razpisanih 2025 mest in v pro-
gramih srednjih poklicnih šol
11.502. Srednje tehniške in stro-
kovne šole so razpisale 8848 vpi-
snih mest, splošne in strokovne
gimnazije pa 9114, Za
srednješolce, ki končujejo trilet-
no srednje poklicno izo-
braževanje in želijo nadaljevati
šolanje po programih poklicno-
tehniškega izobraževanja, pa so
šole razpisale 130 oddelkov oz.
4146 vpisnih mest.
Kandidatkam in kandidatom
za vpis v terciarno izobraževan-
je je letos ponujenih 24.173
mest, od tega 21.825 v visokem
šolstvu in 2350 v višjem stro-
kovnem izobraževanju. Za red-
ni študij oz. izobraževanje mla-
dine bo na voljo 15.415 mest, za
izredni študij pa 8760.
Kandidatke in kandidati se
morajo prijaviti do 6. marca, po
tem datumu pa lahko prijavo
prenesejo na katerokoli drugo
šolo do 27. marca. Šole, ki bodo
vpis omejile, bodo izpeljale dva
kroga izbire. V prvem krogu
bodo izbrale dijake za 90 odstot-
kov razpisanih mest, o rezulta-
tih pa bodo kandidati obveščeni
do 20. junija. V drugem krogu
bodo tisti, ki ne bodo izbrani na
srednji šoli, na katero so se pri-
javili, kandidirali za deset od-
stotkov prostih mest na vseh
srednjih šolah, ki bodo vpis
omejile, in na vsa še prosta mes-
ta na drugih srednjih šolah, ki
ne bodo imele dovolj prijavlje-
nih kandidatov. O izbiri bodo
bodoče dijake obvestili 23. juni-
ja.
Kandidati za vpis v visoko
šolstvo bodo morali oddati pri-
javo na razpis najkasneje do 8.
marca.' Prijavljanje bo potekalo
prek prijavno-informacijskih
služb obeh univerz, prijave za
vpis v višje strokovno izo-
braževanje pa bodo kandidatke
in kandidati pošiljali posamez-
nim višjim strokovnim šolam.
Podatki kažejo, da približno
tretjina mladih v generaciji pre-
kine šolanje, preden si pridobi
poklicno ali strokovno izobraz-
bo. S tem ostajajo brez možnosti
za zaposlitev, to pa lahko vodi v
njihovo vse večjo socialno izoli-
ranost. Prav za te "šolske osipni-
ke" brez poklica in brez ustrez-
nih zaposlitvenih izkušenj so v
Andragoškem centru Slovenije
(ACS) razvili neformalni izo-
braževalni program, imenovan
projektno učenje za mlade (PUM),
ki so ga predstavili na novinar-
ski konferenci pretekli teden.
Program PUM, ki je namen-
jen mlajšim odraslim v starosti
od 15 do 25 let, traja eno šolsko
leto (od 1. septembra do 30. ju-
nija) in ne vsebuje klasičnih šol-
skih metod, učnih programov
in ocenjevanja. Delo temelji na
projektih (film, gledališka pred-
stava, časopis). Mlade, ki imajo
negativno izkušnjo s klasičnim
šolskim delom, namreč po
mnenju ACS najlažje pritegne-
mo z neformalnimi obhkami
učenja. Skozi projektno delo se
udeleženci programa učijo te-
meljnih funkcionalnih znanj in
spretnosti. Poleg projektov pa
imajo še dovolj časa za interesne
dejavnosti in individualno
učenje. PUM poteka vsak dan v
tednu po sedem ur dnevno,
predvidoma v dopoldanskem
času.
Program že tretje leto poteka v
Zavodu TIN v Ljubljani in v
centru KOR-CIS v Slovenj
Gradcu, februarja pa so začele
delati še tri skupine, in sicer pri
Ljudski univerzi Radovljica,
Ljudski univerzi Maribor in pri
Skali v Celju. PUM, ki ga tretj-
insko financira ministrstvo za
šolstvo in šport, tretjinsko repu-
bliški zavod za zaposlovanje in
tretjinsko lokalna skupnost, je
lahko organiziran v okviru za-
sebnih ali javnih izobraževalnih
organizacij oz. drugih neprofit-
nih civilnodružbenih organiza-
cij - to so tako imenovani izva-
jalci programa.
Udeleženci in udeleženke se
za sodelovanje v programu
odločijo prostovoljno, prevzeti
pa morajo tudi odgovornost za
delo na skupnih projektih. V
program se lahko vključijo le
kandidati v starosti od 15 do 25
let, ki niso vključeni v redni šol-
ski sistem oz. nimajo sklenjene-
ga delovnega razmerja in ki so
brezposelni, brez izobrazbe ali z
neprimerno izobrazbo in ki niso
obiskovali šol s posebnim pro-
gramom. Minimalno število
udeležencev programa je 18, z
njimi morajo delati trije men-
torji.
Za mlade, ki so prekinili izo-
braževanje, ne da bi si pridobili
poklicno izobrazbo, so pogosto
značilne nerealne predstave o
delu in zaposlovanju (menijo,
da bodo ne glede na pomanjklji-
vo izobrazbo dobili ugledno in
dobro plačano delovno mesto
ali imajo odklonilen odnos do
dela), nizka motivacija za izo-
braževanje in neustrezno na-
črtovanje poklicne kariere (neu-
strezna izbira nadaljnjega šolan-
ja po končani osnovni šoli kot
posledica šolskega neuspeha).
V ACS želijo te ljudi s PUM
motivirati k nadaljevanju pre-
kinjenega šolanja in jim poma-
gati pri odločitvi za izo-
braževanje v okviru obstoječih
možnosti. Cilj programa je mla-
de ponovno vključiti v kulturno
okolje vrstnikov, zmanjšati so-
cialne probleme, spremeniti od-
nos okolja do teh mladih, po-
spešiti samopomoč med mladi-
mi, povečati motivacijo za
šolanje, pomagati pri razvijanju
delovnih navad in odpravljati
učne probleme. Kot kažejo eval-
vacije programa, PUM spreme-
ni življenje kar 60 odstotkom
udeležencev.
ACS načrtuje nadaljnjo širitev
programa. To poteka tako, da se
financerji skupaj z ACS odločijo
za širjenje mreže, ministrstvo za
šolstvo in šport pa potem objavi
razpis za izbiro izvajalca progra-
ma PUM.
ŠOLSKI CENITR
PTUJ
Na Šolskem centru Ptuj je
bilo v petek in soboto zelo
živahno, saj so osmošolci kar
"navalili" v različne programe v
posameznih šolah.
V Gimnaziji Ptuj so letos raz-
pisali dvesto učnih mest, od
tega dvajset v športnem oddel-
ku.
V Ekonomski šoli Ptuj, pod
katero spada tudi ekonomska
gimnazija s šestdesetimi učnimi
mesti, razpisujejo najrazličnejše
programe, med katerimi lahko
skoraj vsak učenec najde svojo
mesto. V prenovljenem progra-
mu ekonomski tehnik, ki je raz-
deljen na finančno-računovod-
sko, komercialno, poslovno in
upravno področje, razpisujejo
sto petdeset učnih mest. V pro-
gramu podjetniško poslovanje -
poslovni tajnik, ki traja tri leta,
so razpisali šestdeset učnih
mest, prav tako pri poslovnem
tehniku. V programu trgovec, ki
je zelo razširjen poklic na našem
območju, pa razpisujejo devet-
deset učnih mest.
V Poklicni in tehniški elektro
šoli razpisujejo dva tehnična
program in enega poklicnega.
Pri računalniškem tehniku je
trideset učnih mest, enako tudi
pri elektrotehniku-elektroniku,
medtem ko v programu elektri-
kar-elektronik razpisujejo šest-
deset učnih mest. V nadaljne-
valnem programu elektrotehni-
ka (3-1-2) prav tako razpisujejo
trideset učnih mest.
V Poklicni in tehniški strojni
šoli v nižjem poklicnem izo-
braževanju razpisujejo program
obdelovalca kovin, kjer je tride-
set učnih mest. V srednjem po-
klicnem izobraževanju razpisu-
jejo skupaj tridest učnih mest v
programih oblikovalec kovin,
preoblikovalec in spajalec ko-
vin, strojni mehanik ter monter
in upravljalec energetskih na-
prav. Enako število učnih mest
je v programu strojni mehanik.
V vseh dualnih sistemih razpi-
sujejo devetdeset učnih mest
(avtomehanik, avtoklepar in
klepar krovec). V poklicnem
tehniškem izobraževanju razpi-
sujejo šestdeset učnih mest za
strojnega tehnika, v srednjem
tehniškem izobraževanju pa tri-
deset za strojnega tehnika.
V Poklicni in tehniški kmetij-
ski šoli v nižjem poklicnem izo-
braževanju razpisujejo progra-
ma pomočnik kmetovalca in
pomočnica gospodinja-oskrbni-
ca, kjer je v vsakem trideset
prostih učnih mest. V srednjem
poklicnem izobraževanju razpi-
sujejo skupaj šestdeset učnih
mest v programih kmetovalec in
kmetovalka-gospodinja. V po-
klicnem tehniškem izobraže-
vanju razpisujejo trideset učnih
mest za kmetijsko-gospodarske-
ga tehnika in kmetijsko-gospo-
dinjskega tehnika, v srednjem
tehniškem izobraževanju pa tri-
deset učnih mest za kmetijskega
tehnika tehnika.
V Šolskem centru Ptuj učen-
cem ponujajo v prihodnjem šol-
skem letu še več aktivnosti in
pestro življenje, saj bo na šoli
nekoliko več prostora, ko se bo
gimnazija preselila v nove pros-
tore ob Šolskern centru, je pove-
dal direktor Šolskega centra
Ptuj Branko Kumer.
Milan Kraint Pavlica
Direktor Šolskega centra
Ptuj Branko Kumer.
Foto: Nini
VELIKA NEDEUA / DRŽAVNI PRVAK V WORDU JE POSTAL MITJA SKUHALA
Fakvltaiivtti pouk raimalništva v osnovni šoli
v četrtek, 27. januarja, je bilo v Grosupljem državno tekmo-
vanje v urejanju besedil s pomočjo programa Word. Državni
prvak je postal tokrat Mitja Skuhala, učenec 7. razreda osnov-
ne šole Velika Nedelja. Uspehi te šole na področju računal-
ništva so rezultat nekajletnega dela organizatorja, mentorja
in učitelja računalništva Stanka Zamude, ki fakultativno ali
pa v obliki prostočasnih dejavnosti uvaja otroke od 1. do 8.
razreda v svet računalništva.
Računalniška tekmovanja
praviloma potekajo najprej na
posameznih osnovnih šolah.
Najboljši se nato uvrstijo na re-
gijsko tekmovanje, kamor se je
Mitja Skuhala uvrstil že v lan-
skem letu, ko je obiskoval šesti
razred, kar je bila zanj vsekakor
pomembna izkušnja, je povedal
mentor Stanko Zamuda. Letos
je na OŠ Velika Nedelja preiz-
kušalo svoje znanje v urejanju
besedil s pomočjo programa
Word 15 učencev, prva dva pa
sta se nato udeležila regijskega
tekmovanja, kjer je bil prvi Mit-
ja Skuhala, drugi pa David Kor-
par, prav tako učenec OŠ Velika
Nedelja. Zaradi velikega števila
tekmovalcev se je na državno
tekmovanje uvrstilo samo 33 re-
gijskih zmagovalcev.
V pogovoru nam je Mitja Sku-
hala, ki upa, da bo v letošnjem
letu dosegel odličen uspeh, po-
vedal, da se kaj posebej na
državno tekmovanje ni pri-
pravljal. Potrebno znanje si je
pridobil že prej. Fakultativno J
obiskuje pouk računalništva
eno šolsko uro na teden, poleg
l^ega pa vsak dan po pouku osta-
ne v računalniški učilnici eno
šolsko uro.
Naloge na tekmovanju se mu
niso zdele težke. Oblikovati so
morali napis, ki so ga nato vsta-
vili v tabelo, izračunati je bilo
potrebno povprečje ocen več
učencev in narediti vabilo za 20
naslovnikov s pomočjo spajanja
dokumentov. Vse to je že delal
predhodno v šoli.
Najljubša Mitjova predmeta
sta matematika in fizika, ukvar-
ja pa se tudi z nogometom in je
član Nogometnega kluba
Gorišnica. Rad posluša glasbo.
Dokler ni postal državni prvak,
so ga starši radi odganjali od
računalnika k učenje, sedaj pa
tega problema nima več, čeprav
je priznal, da pa včasih kar pre-
tirava. Po dve uri na dan tudi
doma presedi za računalnikom,
preko vikenda pa tudi 5 do 6 ur
skupaj. Najzanimivejši se mu
zdi Internet, na katerem
spremlja novosti. Tudi on ima
rad računalniške igrice. Njegova
najljubša je Needfor speed 2 v ka-
teri avtomobili divje vozijo po
različnih pokrajinah, nam je po-
vedal.
Tokratni naslov državnega
prvaka ni prvi uspeh OŠ Velika
Nedelja v računalništvu. Aleš
Zamuda je pred tremi leti osvo-
jil naslov državnega prvaka v
programiranju in v wordu, bil
pa je tudi tretji v državi v corelu.
Daniel Korpar iz 8. razreda pa
se je na državnem tekmovanju
iz oblikovanja grafičnih spo-
ročil s pomočjo programa Corel
draw, ki je bilo 4. februarja letos
v Ljubljani, uvrstil na 9. mesto.
Tekmovalna sezona se na po-
dročju računalništva še ni zakl-
jučila. Trenutno potekajo tek-
movanja iz programiranja -
"logo". Stanko Zamuda nam je
povedal, da računa, da se bosta
učenca Samo Kace iz 5. razreda
in Katja Šincek iz 6. razreda
udeležila državnega tekmovan-
ja, ki bo 1. aprila v Ljubljani v
okviru Festivala računalništva.
FAKULTATIVNI
POUK
RAČUNALNIŠTVA
Osnovnega računalniškega
opismenjevanja so na OŠ Velika
Nedelja deležni skorajda vsi
učenci od 1. do 8. razreda. Od 6.
razreda dalje lahko učenci obi-
skujejo pouk računalništva fa-
kultativno kot izbirni predmet,
kar je v skladu s programom
bodoče devetletne osnovne šole,
kjer bodo učenci lahko izbrali
računalništvo kot izbirni pred-
met v zadnji triadi. Velikone-
deljska OŠ je na tem področju
druge osnovne šole prehitela.
Ker pa 35 ur fakultativnega
pouka računalništva na leto ne
zadošča, se tisti najboljši še do-
datno 2 uri tedensko pripravlja-
jo na tekmovanja.
Za računalništvo so najbolj za-
greti učenci 6. razredov, kjer jih
je vključenih v fakultativni
pouk računalništva več kot po-
lovica, v ostalih razredih pa od 8
do 12 učencev. Na nižji stopnji
pa se na začetku šolskega leta
kar celi razredi učencev od 1. do
4. razreda prijavijo k računal-
ništvu kot prostočasni dejav-
nosti. Glavni razlog je radoved-
nost. Sčasoma pa polovica tis-
tih, ki jih računalništvo zanima
samo zaradi igric, odpade.
Najmlajši se skozi igro učijo,
kako se računalnik uporablja.
Preko nekje v računalniku skri-
tih igric spoznavajo zgradbo
računalnika, datotečne sisteme,
mape in se računalniško op-
ismenjujejo. Tudi najmlajši so-
delujejo na tekmovanjih v pro-
gramiranju, uvrščajo se tudi na
državna tekmovanja. Dalj kot
do 5. mesta pa najmlajši doslej
še niso prišli. Stanko Zamuda
nam je povedal, da ima v
zadnjih letih veliko učencev
računalnike tudi doma. Skoraj-
da pravilo pa je tudi, da učenci,
ki so uspešni pri matematiki in
fiziki, izstopajo tudi pri
računalništvu. So pa tudi izje-
me. Nekateri učenci so pri
računalništvu zelo uspešni, ker
veliko časa presedijo za računal-
niki, ostale predmete pa zane-
marjajo in so zato manj uspešni
v šoli. Kljub temu pa taki ne do-
segajo vrhunskih rezultatov na
tekmovanjih iz računalništva,
kajti zanje je potrebna tudi splo-
šna razgledanost. Tudi na OŠ
Velika Nedelja se soočajo z
dejstvom, da se dobri učenci
udele-žujejo najrazličnejših tek-
movanj in so pogosto preobre-
menjeni.
Ob vstopu v srednje šole ni-
majo vsi učenci možnosti, da bi
svoje znanje iz računalništva
nadgrajevali, takšnih možnosti
kot na OŠ Velika Nedelja še po-
sebej ne. V času srednješolskega
izobraževanja pride bolj do izra-
za samoiniciativa dijakov, nam
je povedal Stanko Zamuda.
Drugače pa je seveda s tistimi,
ki nadaljujejo šolanje na
srednjih računalniških šolah.
Takih je v Veliki Nedelji vedno
nekaj. Najboljši pa se ponavadi
odločijo za gimnazijo ter šele
nato nadaljujejo študij računal-
ništva. Obstajajo pa tekmovanja
tudi za srednješolce in Aleš Za-
muda, ki je obiskoval OŠ v Veli-
ki Nedelji, še vedno dosega naj-
boljše rezultate.
IZOBRAŽEVANJE
ZA UČITELJE
Svojega znanja pa Stanko Za-
muda ne prenaša samo na
učence. Vključen je v izo-
braževalno skupino za računal-
niško opismenjevanje Zavoda
za šolstvo in šport RS, ki skrbi
za izobraževanje slovenskih
učiteljev. Na OŠ Velika Nedelja,
ki ima status izobraževalnega
centra, prihajajo učitelji na 4-
do 5-dnevne predvsem popol-
danske seminarje iz vse Sloveni-
je, predvsem pa iz Ptuja, Lenar-
ta, Ormoža in Prekmurja. Letno
se zvrsti 8 do 10 tečajev, ki jih
vodi Stanko Zamuda.
Maida FridI
Stanko Zamuda - organi-
zator, mentor in učitelj
računalništva na OŠ Veli-
ka Nedelja
Mitja Skuhala je postal
državni prvak v obliko-
vanju besedil z wordom.
Foto: Majda FridI
6
Četnek, 17. februar 2000 - TEDNIK
PO HASIH KRAMIH
BUKOVCI / ZLATA POROKA MARIJE IN PETRA MEZNARIČA
Poškropljena zlatoporoienta
V dvorani gasilskega doma v
Bukovcih so v soboto, 5. feb-
ruarja, ob 13. uri ob prisot-
nosti kakih 50 svatov nadvse
slovesno opravili obred zlate
poroke, kakršnega že dolgo
ne pomnijo. Po 50 letih zako-
na sta pred matičarko Dani-
co Tement in župana občine
Markovci Franca Kekca po-
nosno stopila Marija in Peter
Meznarič iz Bukovcev. Zlato
poroko so spremljali muzi-
kanti, vile in kopjaš, vse pa so
presenetili gasilci, ki so nad
kolono avtomobilov pripravili
veličasten curkomet.
Zlata nevesta Marija je bila ro-
jena 5. decembra 1924 v družini
Cvetko v Bukovcih 37 in je bila
vse življenje pridna kmečka gos-
podinja. Zlati ženin Peter pa je
bil rojen  26. marca  1926 v
sosednji vasi Stojnci in je dolga
leta delal po rudnikih v tujini,
zadnji čas pa skupaj uživata
srečo in ponosno zreta na svoje
tri otroke: Tilčko, Marijo in
Franca in njun naraščaj. Kar pet
vnukov jima lepša življenje, še
posebej pa sta ponosna na
pravnuka Reneja in Luko.
Poleg muzikantov, vil in kop-
jaša, ki so na tem koncu od
nekdaj redni spremljevalci "gos-
tiivaja", so po obredu v farni cer-
kvi kolono avtomobilov prese-
netili še gasilci. Kakih 50 se jih
je zbralo, poleg domačih iz GD
Bukovci so se prihiteli "na
pomoč" še gasilci iz sosednjih
GD Stojnci, Prvenci-Strelci in
Zavrč. Zlatoporočenca so počas-
tili tako, da so iz 50 cevi
istočasno škropili čez mimo
vozečo kolono avtomobilov. Da
je zlata gostija trajala do jutran-
jih ur, verjetno ni treba posebej
omenjati.
Mariji in Petru Meznariču
želimo ob zlatem dogodku še ve-
liko srečnih in zdravih skupnih
let in jima iz vsega srca čestita-
mo!
M. Ozmec
Po 50 letih zakona še vedno srečna in nasmejana:
Marija in Peter IV^eznarič iz Bulcovcev.
Okoli 50 gasilcev je zlatoporočenca počastilo z
veličastnim curkometom. Foto: M. Ozmec
DRAZENCI / ZLATOPOROČENCA TEREZIJA IN
MAKSIMIUAN KOSTANJEVEC
Po 50 leiih znova poniena
v današnjem hitrem tempu
življenja živijo med nami tudi
ljudje, ki jim je malo mar za
težave sodobnega človeka.
Takšna sta tudi Maksimiljan
in Terezija Kostanjevec, ki
živita v skromnem in prijaz-
nem domu v Dražencih 1.
V nedeljo, 13. februarja, sta v
krogu sorodnikov in prijateljev
praznovala 50-letnico zakonske-
ga življenja, ki jima je prinašalo
težke, pa tudi lepe skupne tre-
nutke. Gospod Maksimiljan si
je skromno pokojnino prislužil
na Jugoslovanskih železnicah
kot progovni poslovodja, gospa
Terezija pa je ta čas skrbela za
svoje starše, nato pa za vzgojo
njunih dveh hčera, ob vsem na-
vedenem pa še za red v hiši in na
polju. Skromnega praznovanja
so bili deležni hčerki Marta in
Nada z družinama, tri vnukinje,
dva pravnuka, sorodniki ter pri-
jatelji, ki jima vsi skupaj želijo
trdnega zdravja in prijaznega
nasmeha.
SM
Jubilanta Terezija in Maksimiljan Kostanjeveo
PODLEHNIK/ PRVI ZLATI DA V NOVI OBČINI
Zlatoporoiema Izidor in Ana Cafufa
v Podlehniku je bila v soboto slovesnost zlate poroke. Za prva
zlatoporočenca v novi občini Podlehnik je župan Vekoslav
Fric razglasil Izidorja in Ano Cafuta iz Sedlaška 2.
Zlata nevesta Ana, rojena
Krajnc, je bila rojena leta 1930 v
Gruškovju, zlati ženin Izidor pa
leta 1924 v Sedlašku. Na skupno
življenjsko pot sta stopila 4.
februarja 1950 v Podlehniku. V
zakonu so se jima rodili trije ot-
roci, danes pa je njuna družina
bogatejša za pet vnukov, dve
vnukinji in dva pravnuka.
Zlate poroke so se poleg so-
rodnikov udeležili tudi številni
prijatelji in znanci, manjkalo pa
ni tudi prijetne glasbe, ki je zla-
tega ženina Izidorja, znanega
domačega muzikanta, spremlja-
la vse življenje.
Številnim čestitkam in
dobrim željam zlatoporočence-
ma se pridružuje tudi
uredništvo Tednika.
JB
Zlatoporočenca Izidor in Ana Cafuta (v sredini) ob
razglasitvi za zlatoporočenca
PTUJ / ZLATA POROKA PRI BERNHARDOVIH
Po 50 letih zlati DA
V soboto sta zlato poroko slavila Mirko in Danica Bernhard iz
Ptuja, Hercegova 3.
Zlati ženin se je upokojil po
skoraj štirih desetletjih dela v
gospodarstvu, kjer je vseskozi
zasedal vodilna oziroma
vodstvena dela (računovodja,
direktor), Danica je bila knjigo-
vodkinja in se je upokojila z ne-
popolno delovno delo, ker se je
želela posvetiti družini in otro-
kom. V zakonu sta se jima rodi-
la dva otroka, na jesen življenja
pa ju osrečujejo trije vnuki in
pravnuk.
Zlati ženin je velik ljubitelj
narave, lovec in ribič je že pet
desetletij. Tudi v pokoju je še
zelo aktiven, je podpredsednik
Republiške zveze društev upo-
kojencev Slovenije, predsednik
Območne zveze društev upoko-
jencev Ptuj, predsednik pokra-
jinskega odbora Demokratične
stranke upokojencev Ptuj -
Ormož in svetnik v svetu
mestne občine Ptuj.
Zlatoporočencema tudi naše
iskrene čestitke!
MG
Zlatoporočenca Danica in Mirko Bernhard.
Foto: Lanuerholc
MAJSPERK / ZLATA POROKA FRANČIŠKE IN LEOPOLDA
LEŠNIKA
Bila sva mlada oba...
Po 50 letih skupnega življenja sta pred župana občine
Majšperk Franca Bezjaka in matičarko Frančiško Petrovič v
soboto, 12. februarja, ob 11. uri stopila zlatoporočenca
Frančiška in Leopold Lešnik, ki sta zakonsko zvezo sklenila 4.
februarja 1950 na Ptujski Gori.
Zlata nevesta Frančiška, po
domače jo kličejo kar Francka,
je bila rojena 28. januarja 1930 v
družini Vidovič v Hajdošah.
Večji del aktivnega življenja je
delala v Tovarni volnenih izdel-
kov Majšperk, kjer se je tudi
upokojila. V prostem času je ve-
liko pletla, sedaj pa najraje bere
in gleda televizijo. Z možem in
ob pomoči otrok pridno skrbi za
domačijo v Majšperku 71.
Zlati ženin Leopold, ki ga po
domače kličejo Poldi, je bil ro-
jen 13. oktobra 1923 v Studen-
cih pri Mariboru. V mladih le-
tih je živel v Limbušu, leta 1934
pa se je skupaj z materjo, ki je
bila doma v Stopercah, preselil
v Majšperk. Med drugo svetov-
no vojno je bil mobiliziran v
nemško vojsko, po vojni pa je
šest mesecev doslužil tudi v ta-
kratni v JLA. Tudi on je bil kar
38 let zaposlen v majšper-ški
Tovarni volnenih izdelkov.
Zlatoporočencema sta se v za-
konu rodila hčerka Leopoldina
ter sinova Albin in Dušan, ki je
prišel na praznovanje z družino
iz Avstralije. Babici in dedku pa
življenje lepša tudi 6 vnukov in
pravnukinja, ki je stara leto in
pol. Sicer pa lahko o tem, kako
lepo je, če preživiš v zakonu to-
liko časa, zlatoporočencema po-
vesta svoje izkušnje tudi neves-
tina starša, ki živita v zakonu že
71 let.
Zlatoporočencema Franiški in
Leopoldu čestitamo tudi v re-
dakciji radia in Tednika.
M.Ozmec
Zlatoporočenca Frančiška in Leopold Lešnik s sino-
voma in hčerko. Foto: M. Ozmec
TEDNIK - Četrtek, 17. februar 2000
7
lAHIMIVOSTh REPORTAŽE
PIŠE: SANDI KELNERIČ / PATAGONIJA 98 (II.)
Prtljaga gor, prtljaga dol
Nadallevanle Iz prelšnje številke
Zjutraj pricapljava na avtobus-
no postajo in hudič, karte za jug
so razprodane. No, kaj pa hočemo,
naslednji dan je še prosto in takoj
nama gospa za okencem ponudi
prenočišče, skoraj prej kot karti,
ki pa sta nama pomembnejši. Na-
jin dan se spet začenja in zako-
račiva proti Barilocham. Boštjanu
ni jasno, zakaj je mesto tako od-
daljeno od avtobusne postaje. Sam
pri sebi ne razmišljam o tem in
mu rečem, da pač tako mora biti
in da mestni ljudje že vedo zakaj.
Začel se je bližati večer in želja
po tem, da naju zjutraj spet ne
zbudi Perro. To je pomenilo, da si
morava poiskati prenočišče. Imela
sva različne informacije, a kaj ko
so bile za naju vse nesprejemljive.
Seveda se je vse vrtelo okrog cen,
ki so bile za najin žep predebele.
Boštjanu pa je na uho priletelo, da
se na vrhu v nekem bloku lahko
prespi za pet dolarjev, zraven pa
spadata še tuš in topla voda, kar je
pa že nekaj. In iskanje se je začelo.
Trajalo je kar dolgo, a Boštjan ni
odnehal in končno le izvrtal pre-
nočišče.
Vstopil sem za njim in sprva je
vse skupaj kazalo kot nekakšna
skupna ležišča. Popotniki so kar
prihajali in prihajali in prihajali,
dokler ni bilo polno. Res pa, da sta
obstajala topla voda in tuš. Tako
sta po nekaj dneh prašna obleka
in smrdeče telo dobila "novo" po-
dobo. ■
Zjutraj sva se poslovila in spet
malo obhodila mesto ter nekako
preživela dan do odhoda. Pa spet
po starem: prtljago v avtobus in z
njega, vsakokrat sem bil besen,
svinjsko težka je postajala pri pre-
laganju.
Naslednja postaja Comodoro,
vroče mesto na Atlantski obali.
Dan nama je bil spel na voljo po
starem: jedača, pijača in ogledi.
Zaradi vročine je žeja kar napre-
dovala na lestvici. Boštjan odide
po pivo, ko sam pazim na prtljago.
Ob grizljanju čipsa in še česa ter
uživanju ob pitju piva (grande -
veliko normalno, pač v litrski
steklenici), k nama pristopita ne-
kakšna čuvaja oblasti in nama
začneta nekaj razlagati. Seveda
midva kot "dobra" poznavalca
španščine (nobeden od naju ni
imel niti malo pojma) sva lahko
samo kimala z rameni in zmajeva-
la z glavama. Po dolgem dialogu
med policajema, v katerem sva
midva bore malo sodelovala, je
prišlo do sklepa, da bo najbolje, če
pospraviva in greva. Nisva pa ve-
dela zakaj. Sklepala sva, da zaradi
piva, še danes pa mi ni čisto jasno.
In sva šla pač nekoliko vstran na
travico v park malo zadremat. Ta
dan nama je krasil še en uspeh -
vzpon na peščen hrib, visok okrog
sto petdeset metrov, a daleč nao-
koli najvišji.
O avtobusu, ki bi moral že
odpeljati, ni bilo ne duha ne slu-
ha. Pač zamuda za kakšne tri ure,
tako da smo odpotovali ob pol
treh zjutraj, čeprav je bil prvotni
namen pred polnočjo. Po kar na-
porni vožnji smo se prikotalili v
Rio Gallegos, kraj, ki je med
večjimi na jugu in ima za Punta
Arenasom najjužnejše letališče.
Nisem mogel verjeti, da imava
naslednji avtobus že čez dobro
uro.
Že se vahmo po makadamski
cesti proti Calafatom, od tam pa
naju loči še pičlih 250 kilometrov
od EL Chaltena, kjer se pričenja
najina pešpot.
Malo sem zadremal, in ko sem
se prebudil, sem pod sabo zagledal
vasico. To je to - predzadnja pos-
taja. Kar nisva mogla verjeti.
Sprehodila sva se po mestu in si
ogledala nedokončano bajtico, ki
nama bo služila kot "hotel". Sedi-
va pri večerji, srkava gobovo juho
in zraven grizljava toast kruh, ki
se je vsaj meni zdel neznansko do-
ber; bil sem seveda lačen. Po
večerji pospravim posodo in
slavni gorilnik in smuknem v top-
lo spalno vrečo. Zunaj dežuje,
midva pa na suhem - to je noro. Pa
še čisto blizu avtobusne postaje,
kakih 300 metrov. Prva liga!
Ura zazvoni in že natovarjava
svojo robo na avtobus. To je
zadnja vožnja in peljeva se s turis-
ti, ki gredo predvsem poslikat pa-
noramo in se vračajo še isti dan.
Ura je sedem in vrata se zaprejo.
Gremo, komaj že čakam, da se
končajo vožnje in prekladanja po
avtobusih, kajti v najinem se-
demdnevnem potovanju na jug z
avtobusi sva prepotovala skoraj
4000 kilometrov. Po dobrih dveh
urah makadamske ceste in
puščavske pokrajine se na obzorju
začno dvigati hribi, vedno bližje
so. Slike, ki sem jih do sedaj samo
opazoval po revijah in po televizi-
ji, so postajale stvarnost, začele so
se mi zapisovati v spomin in
pogled je postajal vse bolj res-
ničen in stvaren.
Avtobus se ustavi, izstopimo in
nekakšni čuvaji narodnega parka
nam pojasnijo navade in pravila
življenja v parku. Tu je tudi zbra-
na vsa zgodovina, od prvih osva-
jalcev vse do današnjih dni. Ogle-
damo si zanimivosti in ob izhodu
dobimo majhno darilce, vrečko z
natisnjenim motivom, da naj park
varujemo pred požari, kajti ti so
največji sovražniki mogočnih pa-
tagonskih gozdov in s tem seveda
tudi živali.
Nadallevanle prihodniii
Kultura, ki je ostala, in spomin
Pester živalski svet
Sonce, upanje, nov dan ... Patagonija'
LEVANJCI / AKTIVNE ČLANICE DRUŠTVA KMETIC DESTRNIK
Pri Zelenikovih je dišalo po solatah
Ženske na podeželju si čez leto ob obilici dela na polju in v
vrtovih le redkokdaj utegnejo vzeti čas za izpopolnjevanje
znanja, zato si ga pa vzamejo v zimskem času. In tako je
tudi v destmiški občini.
Pri Zelenikovih v Levanjcih so
se prejšnji ponedeljek zbrale na
kuharskem tečaju članice Društva
kmetic Destrnik. Gospodinje so
ob pomoči učiteljice kuhanja
Nade Pignar pripravljale različne
zelenjavne, mesne, testeainske in
riževe solate in prelive, same pa
pripravile tudi majonezo ter tako
izpopolnjevale svoje kuharsko
znanje. Ženske so bile nad novost-
mi in pripravo raznolikih solat
navdušene, saj so doslej, kol so
povedale, pripravljale predvsem
klasične solate, značilne za le kra-
je.
Izobraževanje desirniških kme-
tic je v Levanjcih pripravila
ptujska kmetijska svetovalna
služba, udeležilo pa se ga je 17
gospodinj, združenih v desirniško
Društvo kmetic, ki ga vodi Marija
Mohorič. Destrniške kmetice so
znane po peki odličnih kruhov in
gibanic, ki jih prispevajo za vse
pomembnejše prireditve v občini.
ak
Gospodinje so pozorno prisluhnile nasvetom učitelji-
ce kuhinja in naše sodelavke Nade Pignar
8
četrtek, 17. februar 2000 - TEDNIK
OD TOD IN TAM
PTUJ / AKTIVNOSTI EKONOMSKE SOLE
PriloinosH šole v novem fisoč/ef/u
21. stoletje mnogi imenujejo obdobje informacijske družbe.
Prednost imajo tisti posameznik oz. organizacije, ki imajo v
pravem trenutku prave informac^e. V tem obdobju smo priča
hitrim družbenim, etničnim, političnim, družinskim spre-
membam, ki so od družbe in posameznikov zahtevale sposob-
nost hitrega prilagajanja. Tem zahtevam morajo biti kos tudi
šole 21. stoletja. In šola, ki živi v duhu 21. stoletja, je tudi
Ekonomska šola Ptuj pod vodstvom ravnateljice Branke
Kampl.
V šoli so v preteklem letu dali
velik poudarek tudi videzu.
Tako vsak teden na šolskih hod-
nikih pripravijo razstavo na
določeno temo.
Katere so se zvrstile v tem šol-
skem letu?
Profesorja Zdenko Kolarič in
Mija Vaupotič Gregorinčič sta
dijake popeljala skozi čudovit
svet mineralov, ki je za večino
dijakov popolnoma skrit, in jim
uspela približati lepote narave,
ki jih pri nas ne vidimo. Pro-
jektni teden Aids - pogovarjamo
se ... in razstavo so pripravile
profesorice Inga Kac Korunič,
Nataša Kuhar in Mija Vaupo-
tič Gregorinčič skupaj z dijaki.
Ves tisti teden je bil posvečen
razglabljanju o tej nevarni bo-
lezni. Po obisku svetovno zna-
nega pravljičarja Folkeja Te-
getthoffa so pripravili razstavo
pod mentorstvom profesorice
Marijane Rajh. Folke Tegett-
hoff že nekaj let obiskuje Ptuj in
otrokom (ter odraslim) pripove-
duje pravljice: lani je nastopil v
steklarski delavnici, kjer veliko-
krat nastopajo dijaki tudi sami,
saj imajo gledališko skupino, ki
je v lanskem letu igrala
Partljičevo Politiko, bolezen
mojo. Tudi za letos pripravljajo
presenečenje pod mentorstvom
profesoric Silvije Javomik, Ve-
sne Emeršič in Brede Vuser.
Največji del razstav pa na-
menjajo svojemu področju -
ekonomiji. Tako so dijaki pod
mentorstvom profesorice Blan-
ke Potrč pripravili razstavo
Posledice neizpolnjevanja pro-
dajne pogodbe, hkrati pa spoz-
nali, kakšne so lahko posledice,
če se v svojem bodočem poklicu
ne bodo držali pravil. V oktobru
- mesecu varčevanja so se mladi
ekonomisti učili ne samo, kako
zapraviti denar, temveč kako ga
privarčevati, in tudi na to temo
pripravili razstavo. Pod men-
torstvom profesorice Sonje
Mlinaric so pripravili razstavo
Finačne ustanove. Profesorici
Potrčeva in Mlinaričeva sta bili
tudi mentorici razstav o sejmih:
Celjski sejem se predstavi in Se-
jem bil je živ - Graz, kjer so po-
kazali, kakšen pomen imajo sej-
mi za trženje.
Zelo aktivni so ekonomci na
medijskem področju, saj imajo
šolski radio - Radio Dino, ki od-
daja vsak mesec, gostujejo pa
tudi na pravih radijskih posta-
jah: dvakrat so bili na Radiu
Celje in Radiu Ptuj, sodelujejo
pa tudi z dijaškim radiem s
Srednje tehniške šole Ljubljana
- Radiom Delta in tako so pod
mentorstvom profesoric Milice
Selinšek in Danice Jerenec v
sklopu projektnega tedna pri-
pravili razstavo. Imajo tudi svoj
časopis Ekonomček, ki bo letos
še posebej zanimiv, saj pod
mentorstvom profesorjev Silvi-
je Javomik, Mojce Patekar in
Milana Krajnca Pavlice pri-
pravljajo posebno izdajo ob 40-
letnici šole. V zadnji številki bo
predvsem veliko ustvarjanja di-
jakov, ki so zelo poetični, še po-
sebej 2.CE, ki je pripravil raz-
stavo svojih pesmi z naslovom
Moje pesmi - moje sanje.
Profesorica Miranda Andrič
je pripravila razstavo o ang-
leškem projektu, v tem času pa
je šolo obiskal slovenski Ame-
ričan dr. Ronald Vrsic, čigar
predniki izhajajo iz Velovleka
in ki je prišel iskat svoje sorod-
nike na Ptuj. Tako je že drugo
leto obiskal Ekonomsko šolo
Ptuj in za dijake pripravil pre-
davanje ter jim prinesel darila.
Obiskal je tudi ptujskega župa-
na.
Nekaj razstav je bilo poveza-
nih tudi s potovanji. Pod men-
torstvom profesoric Veronike
Legner, Zdenke Kolariča in
Darje Harb so dijaki izvedli te-
rensko delo v Posočju in to
območje ocenili iz vseh vidikov,
tako naravnega in socialnega
kakor tudi iz ekonomskega.
Zelo zanimiva je bila razstava
dijakov 4. b z naslovom Ko dija-
ki vzamemo pot pod noge in se
znajdemo na Malti, kjer so po-
kazali svoje utrinke z maturant-
skega izleta.
4. oktobra, ob svetovnem dne-
vu varstva živali, je profesorica
Barbara Bezjak pripravila raz-
stavo in predavanje o tem, kako
moramo ravnati s svojimi
ljubljenci. Zelo lepo pripravlje-
na je bila razstava o štorkljah
profesorice Veronike Legner.
Dijaki ekonomske šole pa niso
samo ustvarjalni, temveč tudi
pripravljeni nuditi pomoč.
Tako pod rnentorstvom profeso-
rice Sonja Saše izvajajo prosto-
voljno delo v domu upokojen-
cev Ptuj in na nekaterih osnov-
nih šolah, o čemer smo že pisali
tudi v Tedniku.
Uspešni so tudi na športnem
področju, kjer so aktivni nogo-
metaši, rokometaši in odbojka-
rice, v posameznih športih pa
imajo odlične predstavnike v at-
letiki, namiznem tenisu, predv-
sem pa v kikboksu, kjer je Nadja
Šibila viceprvakinja sveta.
Trenutno njihov hodnik krasi
razstava profesorice Marije
Matjašič z naslovom Bliža se
železna cesta, kjer lahko dijaki
spoznajo zgodovino slovenskih
železnic.
Kolektiv Ekonomske šole
Ptuj je naravnan k napredku, saj
se učitelji in vodstvo neprestano
izpopolnjuje na strokovnih se-
minarjih. Vsi pa se pripravljajo
na bližajočo se 40. obletnico
šole, ki jo bodo praznovali ob
koncu marca.
Milan Krojne Pavlica
Profesorica Miranda Andrič in slovenski Američan
dr. Ronald Versic
PTUJ / DELO V ŠPORTNI GIMNAZIJI  ■
Smuianki tabor v Kraniski Gori
Ptujska gimnazija že drugo šolsko leto izvaja program šport-
ne gimnazije. Redni del programa športnih oddelkov je tudi
tečaj smučanja v prvem in drugem letniku. In kako so ga
doživljali letošnji prvošolci?
Končno je prišel dan, ki smo
se ga že dolgo veselili.V pone-
deljek, 31. januarja, smo se ob
7.00 zjutraj z avtobusom odpel-
jali izpred Šolskega centra v
Kranjsko Goro. Z nami so bili
razrednik prof. Boris Zmazek
ter profesorja športne vzgoje
Igor Solina in Lovro Beranič.
Zal ni bilo nekaterih sošolce, ki
so zboleli ali pa so imeli neod-
ložljive aktivnosti v klubih.
Pred kosilom smo se namestili
v Domu šolskih in obšolskih
dejavnosti. Seznanili smo se z
urnikom in aktivnostmi, ki so
nas čakale v naslednjih dneh.
Vreme in razpoloženje sta bila
dobra. Takoj po kosilu smo šli
na     smučišča.     Glede     na
predznanje smučanja smo se
razdelili v tri skupine. Dijake z
največ smučarskega znanja je
vodil prof. Solina, drugo skupi-
no prof. Beranič in tretjo Lojze,
vaditelj iz Doma.
Glavni program našega
petdnevnega bivanja v Kranjski
Gori je bilo alpsko smučanje,
seznanili smo se tudi s smučar-
skim tekom, v poznih popol-
danskih urah pa smo se seznani-
li še z nekaterimi temami iz na-
ravoslovja, spoznali smo
Kranjsko Goro in slišali nekaj o
nevarnostih v gorah ter nudenju
prve pomoči v gorah. Nekateri
so malo prostega časa izkoristili
za učenje.
V domu so istočasno bivali di-
jaki prvega letnika športne gim-
nazije Šiška iz Ljubljane. Imeli
smo se priložnost spoznati, ven-
dar veliko časa za druženje ni
bilo.
Vstajali smo zjutraj ob 7.00 in
takoj po jutranji telovadbi in
zajtrku začeli aktivnosti. Svojo
tehniko smučanja smo lahko
popravljali in izpopolnjevali s
pomočjo video analize. Tako
smo se že drugi dan na smučišču
snemali s kamero, v večernih
urah pa opazovali napake, ki
smo jih delali pri smučanju.
Snemanje smo ponovili v
četrtek in zvečer smo lahko vi-
deli naš napredek glede na
prejšnje dni. Vsak dan je bil zelo
zanimiv in hkrati tudi fizično
naporen. Po 22:30 uri je morala
biti v domu popolna tišina. Prvi
dan smo imeli glede tega še ne-
kaj težav, v naslednjih dneh pa
smo od utrujenosti vsi hitro za-
spali. Zadnji večer smo imeli
družabni večer v diskoteki
bližnjega hotela Kompas. Zaba-
vali smo se in se naplesali, a ob
23:00 smo že bili v svojih sobah,
saj nas je čakal še en dan
smučanja. V petek smo se ob 16.
uri odpeljali domov. Prispeli
smo ob 19. uri in se srečali s svo-
jimi starši, ki so nas čakali pred
Šolskim centrom.
Preživeli smo lep teden, k
temu je pripomoglo lepo vreme,
dobra družba, svež zrak,
smučarija, zanimive teme in
predvsem to, da nam ob prido-
bivanju novih znanj in spret-
nosti ni bilo treba sedeli v šol-
skih klopeh.
Ana Starki,
l.š Športne gimnazije Ptuj
"Pozdrav iz Kranjske Gore!
OS UUDSKI VRT IN GRAJENA

Na OŠ Ljudski vrt in podružnici Grajena so učenci že drugo
leto zbirali prispevke za Društvo za varstvo in proti mučenju
živali Maribor. Skupaj z mentoricama MČRK Sonjo Pucko in
Brigito Žaler so se odločili, da bodo denarna sredstva, ki so
jih zbirali, in sicer 88.800 SIT OŠ Ljudski vrt in 20.000 SIT
podružnica Grajena, izročili osebno. Zato so se odpravili v
mariborski azil, kjer so jih prijazno sprejeli.
Tam trije redno zaposleni, ki
delajo s srcem in glavo, skrbijo
za skoraj 60 kužkov, približno
30 muc in 3 štorklje, za katere
lahko kot zanimivost povemo,
da so^ se kar navadile pasje hra-
ne. Če želite katerega od teh
kužkov, za vas poslujejo vsak
dan od 9. do 11. in od 15. do 17.
ure. Plača se prispevek, to je
5.000 SIT za velike, in 3.500
SIT za majhne kužke. Morate
pa vedeti, da psov ne dajo vsako-
mur, ki pride tja, saj želijo psom
poiskati res najboljše gospodar-
je.
Zapuščene in osamljene živali
pripeljejo skoraj iz vse Sloveni-
je, saj je to zavetišče edino regi-
strirano v Sloveniji, ustanovlje-
no je bilo pred trinajstimi leti.
Da se psi še boljše počutijo.
potekajo ob sobotah in nedeljah
akcije, sprehodi s psi, ki se jih
lahko udeležijo vsi, ki imajo
radi pse.
Lani so imeli več kot 3.500
obiskov (vrtcev, osnovnih in
srednjih šol ...). V društvo je
vključenih okrog 400 članov in
približno 500 podpornih članov
iz vseh predelov Slovenije.
Po letih neutrudnega dela je
delo varuhov živali v Mariboru
postalo opaženo, saj se zavedajo,
da je pes božji dar človeku, ne
pa njegova nadloga.
Maja Kaisersberger in
Tjaša Frangež
SENCAK/ PRI KOLARJEVIH DRUGI DOM NAŠLA SRNICA
Pri Kolarjevih v Senčaku 4 pri
Juršincih je svoj drugi dom
"našla" ljubka srnica Bambi.
Pred skoraj devetimi meseci jo
je našel vso nebogljeno na cesti
hišni gospodar Bojan. Od takrat
dalje je ljubljenka vseh, zlasti še
sedeminpolletnega Davida, ki
ga zvesto spremlja pri vseh zim-
skih radostih, je povedala mama
Irena. Posebej Bambi ugaja san-
kanje. Prosto se sprehaja po sta-
novanju, ko je utrujena, pa se
vleže na posteljo. Najbolj ji te-
knejo kruh, jabolka, mleko, ko-
ruza, pa tudi sladka se rada. Ko-
larjevi upajo, ker so doma tik ob
gozdu, da jih bo obiskovala tudi
pozneje, ko si bo "ustvarila"
družino. Ker je postala že član
družine, si ne morejo več zamis-
liti, da bi bili brez nje. Dobro se
je namreč ujela tudi z drugimi
živalmi, ki jih imajo pri hiši.
MG
Srnica z Davidom na sankanju
TEDNIK - Četrtek, 17. februar 2000
9
OD rOD IM TAM
PTUJ / KAKOVOST, STALNA DOSTOPNOST IN SODELOVANJE
Problemi ptoiskego zdravstvo z vidika zasebnih zdravnikov
v Sloveniji število zasebnih zdravnikov narašča, tudi na po-
dročju upravne enote Ptuj se tega procesa ne da ustaviti. Pe-
diatrija je na primarni ravni 100-odstotno v privatnih rokah,
sledi zobozdravstvo s 70 odstotki, 30 odstotkov odraslih pa si
je izbralo za svojega zdravnika zasebnika.
Na naše uredništvo sta se obrni-
la v imenu zasebnih zdravnikov
na Ptujskem obrnila zdravnika
Franc Suta, dr. med., in Branko
Jerkovič, dr. med., in želela pred-
staviti in pojasniti stališča zaseb-
nih zdravnikov do trenutnih poja-
vov v našem zdravstvu. Kaj torej
teži zasebnike?
V tem prehodnem obdobju pri-
vatizacije zdravstva prihaja do šte-
vilnih problemov, nedorečenosti
in različnih interpretacij v razu-
mevanju pravic in dolžnosti za-
sebnih zdravnikov in tistih, ki še
vedno delajo v javnih zavodih.
Neurejenih organizacijskih zadev
bolniki, ki potrebujejo predvsem
pravočasno in kvalitetno zdravst-
veno oskrbo, ne bi smeli občutiti
na svoji koži, sta povedala Franc
Šuta, dr. med., in Branko Jerko-
vič, dr. med., njunemu mnenju pa
se po njunih trditvah pridružujejo
tudi drugi zasebni zdravniki. Zato
na področju osnovnega zdravstve-
nega varstva ne bi smelo biti
nerešenih vprašanj.
POMEN
ZDRAVSTVENIH
DOMOV
Pogosto se omenja s privatizaci-
jo povezana ogroženost obstoja
zdravstvenih domov, ki pa jih v
večini držav zahodne Evrope ne
poznajo. Kljub temu so uspeli
svojim državljanom, ki niso zato
nič slabše zdravstveno oskrbljeni,
zagotoviti vse oblike zdravstvene
dejavnosti, je povedal dr. Branko
Jerkovič. V osnovnem zdravstve-
nem varstvu zahodne Evrope de-
lajo samo zasebni zdravniki in ni-
kjer še niso ustanovili zdravstve-
nega doma po našem vzorcu.
Ob uvajanju zasebnega dela v
zdravstvu imajo nekateri zdravst-
veni domovi težave, kar pomeni,
da se niso uspeli prilagoditi no-
vim pogojem delovanja in finaci-
ranja. Problem naših zdravstve-
nih domov je tudi preveliko šte-
vilo zaposlenih. V preteklosti so
namreč na enega zdravnilca za-
poslovali več ljudi, kot jih v svoj-
ih normativih priznava in
plačuje zdravstvena zavarovalni-
ca. Če bodo hoteli v prihodnje fi-
nančno dobro poslovati, bodo
morali ta problem rešiti sami in to
čimprej.
PODELJEVANJE
KONCESIJ V
BODOČE
Zakonodaja ne postavlja nobe-
nih omejitev za zasebno delo v
osnovnem zdravstvu. Zato je
nrnenje dr. Franca Šute, da bi mo-
rali pri podeljevanju koncesij še
naprej upoštevati svobodno voljo
zdravnikov, ki naj se sami
odločijo o prehodu med zasebni-
ke. V zdravstvenih domovih za-
posleni zdravniki, ki ne bi dobili
koncesije, zato, ker bi bil po se-
danji zakonodaji s tem ogrožen
obstoj zdravstvenega doma, bi bili
pravno gledano v neenakem
položaju z zdravniki, ki so lahko
postali zasebniki.
Če bi zavrli podeljevanje konce-
sij, bi škodovali predvsem našim
bolnikom oziroma občanom, kajti
evropske in slovenske razislcave
so pokazale, da so bolniki pri za-
sebnem zdravniku veliko bolj
zadovoljni. V odgovorih so zapi-
sali, da svojega zdravnika ne bi za-
menjali, priporočali bi ga tudi
svojim sorodnikom in znancem.
Raziskava, ki so jo opravili trije
državni zdravniki v bližnjih
zdravstvenih domovih Slovenska
Bistrica, Lenart in Murska Sobo-
^ je pokazala enake rezultate.
Dr. Franc Šuta je zatorej dejal,
da privatni zdravniki pričakujejo,
da se bo v nekaj letih vzpostavilo
primemo ravnotežje, ki bo omo-
gočalo dobro sodelovanje zdravst-
venih domov in zasebnih zdravni-
kov. Njegovo mnenje je, da mora
delo in s tem uspešnost zdravni-
kov temeljiti na kakovosti storitev
in ne na morebitni zaščitniški
vlogi države ali občin, kar bo
omogočilo ljudem prosto in pre-
mišljeno izbiro zdravnika.
INTERES DO
ZASEBNEGA DELA
V ZDRAVSTVU
NA PTUJU
Dr. Branko Jerkovič je povedal
da so bili zasebni zdravniki do
nedavnega prepričani, da je pre-
hod med zasebnike na Ptuju že
končan. Glede na odnos državnih
zdravnikov do zasebnega zdravst-
va in zasebnih zdravnikov so dvo-
mili, da bi kdo od njih še želel pri-
ti mednje. Izkazalo pa se je, da je
interes še vedno zelo velik. Tudi
če bi jim plače dvignili za 30 %, se
zasebništvu ne bi odrekli, kajti
prikrajšani so za bistveno večja fi-
nančna sredstva. Ni pa samo de-
nar tisti, ki vleče zdravnike med
zasebnike. Tu so še zadovoljstvo
na delovnem mestu, možnost
odločanja, medsebojni odnosi in
podobno. Verjetno pa obstaja še
drug, bolj »ptujski« razlog, zakaj
je ravno na Ptuju tako velik od-
stotek zdravnikov, Id so zapustili
Zdravstveni dom in prešli med
zasebnike ali v druge zdravstve-
ne ustanove. Zasebni zdravniki
ugotavljajo, da je bilo delo zdrav-
nika kot nosilca dejavnosti na
Ptuju razvrednoteno, vpliv zdrav-
nikov na odločanje je bil nepo-
memben, plačilo vseh oblik
zdravnikovega dela pa bistveno
manjše kot drugje v Sloveniji.
Nenehno odhajanje zdravnikov
iz Zdravstvenega doma Ptuj je
bolnikom prineslo največ negoto-
vosti. Velikokrat so morali menja-
ti izbranega zdravnika, ker
prejšnjega enostavno ni bilo več.
Zasebni zdravniki zagovarjajo sta-
lišče, da morata bolnik in izbrani
zdravnik spoznati drug drugega,
ker bosta le tako lahko dobro so-
delovala v procesu zdravljenja.
Zato menjavanje zdravnikov ni
dobro. Na srečo ga je pri zasebni-
kih bistveno manj kot v zdravst-
venem domu. Stalnost izbranega
zasebnega zdravnika, ki ostane v
svoji ordinaciji vse do upokojitve,
je bistvena pridobitev zasebnega
zdravstva za prebivalce Ptuja in
okolice.
OBSEG
ZDRAVSTVENEGA
DOMA
v pogovoru nam je dr. Franc
Suta povedal, da se zdravstveni
dom lahko pojmuje na dva raz-
lična načina: kot javni zdravstve-
ni zavod z državnimi zdravniki in
vsemi zakonsko določenimi dej-
avnostmi in zdravstveni dom kot
stavba, kjer delajo državni in za-
sebni zdravniki. Zdravniška zbor-
nica Slovenije zagovarja drugo
možnost. Zato ni nič posebnega,
če otroške ambulante na Ptuju ne
delujejo več v okviru Zdravstve-
nega doma. Otroški zdravniki so
postali zasebniki, še vedno pa
skrbijo za svoje dosedanje male
bolnike. Za starše in otroke se ni
nič spremenilo. Morda so deležni
celo boljše oskrbe.
Mnenje dr. Šute je, da se je dos-
topnost občanov do zdravstvenih
storitev   s   pojavom   zasebnih
zdravnikov izboljšala. Primer za
to so ambulante v zunanjih krajih.
Občini Žetale in Trnovska vas na
primer ne bi imeli zdravnika, če
ne bi podelile koncesijo za zaseb-
no delo. Podobno bo potrebno ta
problem rešiti v Destmiku, Mar-
kovcih in morda še kje. Zdravst-
veni dom namreč ni imel in še
vedno nima ekonomskega inter-
esa za ambulante v oddaljenih
krajih.
ORGANIZACIJSKE
TEŽAVE ZARADI
POJAVA
ZASEBNIH
ZDRAVNIKOV
Zadnje čase se veliko govori o
problemih, ki jih v osnovnem
zdravstvu povzročajo zasebni
zdravniki. Kljub temu da v večini
držav zahodne Evrope delujejo v
osnovnem zdravstvu samo zaseb-
ni zdravniki, od tam ne poročajo o
večjih problemih. Je pa res, da
tam ne poznajo zdravstvenih do-
mov, je povedal dr. Branko Jerko-
vič.
V Sloveniji je trenutno samo 10
do 20 procentov zdravnikov za-
sebnikov, ki ne razumejo trditev,
da se ob tem številu "trese" sistem
zdravstvenih domov. Menijo, da
preplah in panika nista potrebna.
Privatizacija v zdravstvu sama po
sebi ne prinaša nič slabega. Tudi v
Sloveniji in na Ptuju je problemov
bistveno manj, kot jih nekateri
prikazujejo.
Pogoji, ki sta jih Mestna občina
Ptuj in Zdravstveni dom Ptuj pos-
tavila bodočemu zasebnemu
zdravniku, so po mnenju dr.
Branka Jerkoviča bistveno
ostrejši, kot jih določa vzorčna
koncesijska pogodba in so jo pred
leti kot obvezujočo za celotno Slo-
venijo pripravili Ministrstvo za
zdravstvo, zdravstvena zavaroval-
nica in Zdravniška zbornica Slo-
venije. Nekaterih pogojev v »kon-
cesijah po ptujsko« zasebnik enos-
tavno ne more izpolniti.
V Sloveniji obstaja kar nekaj
zdravstvenih domov, kjer so uspe-
li stvari vzorno urediti, na primer
Žalec in Nova Gorica. V Zdravst-
venem domu Ormož ni zanimanja
za zasebno delo, ker pravijo, da so
pošteno plačani. Tudi v le-
narškem zdravstvenem domu
državni in zasebni zdravniki do-
bro sodelujejo. Že vrsto let dose-
gajo najboljše zdravstveno stanje
prebivalstva v mariborski regiji.
PRESEŽNI
DELAVCI
Problema presežnih delavcev v
zdravstvenih domovih se zavedajo
tudi zasebni zdravniki. Pri tem pa
poudarjajo, da obstajajo razlogi in
krivci za nastale razmere:
- presežni delavci so posledica
neprimerne kadrovske politike
zdravstvenih domov v preteklosti,
na katero sedanji zasebni zdravni-
ki niso imeli vpliva;
- s pojavom zasebnega dela je
zdravstvena zavarovalnica posta-
vila nove kadrovske normative.
Tudi državni zdravniki morajo
sedaj delati brez nekaterih sodel-
avcev, ki so jih imeli prej. Nikjer v
svem ne pride na enega zdravnika
pet zaposlenih, kot se je do sedaj
dogajalo pri nas. Zasebni zdravni-
ki imaj plačan samo nujno potre-
ben obseg kadra, dodatne zapos-
litve bi šle na škodo kvalitete
zdravljenja njihovih bolnikov;
- na ptujskem območju še vedno
prevladuje politika ločevanja
državnega od zasebnega zdravst-
va. Vsi zasebni zdravniki so mora-
li odpreti svoje ambulante izven
centralne stavbe zdravstvenega
doma. Tako so morali tudi uprav-
no-tehnične sodelavce poiskati
drugje, v Zdravstvenem domu pa
so nekateri od teh ljudi zato posta-
li višek, prostori pa prazni.
Dr. Franc Šuta meni, da za pre-
sežne delavce torej niso odgovorni
zasebni zdravniki, kot so nekateri
trdili, in niso posledica privatiza-
cije v zdravstvu. Če bi se zdravst-
veni domovi že prej držali kadrov-
skih normativov zdravstvene za-
varovalnice, jih ne bi bilo. Zato ni
logično, da se stiska presežnih
delavcev uporablja kot argument
proti zasebnemu zdravstvu. Tudi
ni logično, da morajo zasebni
zdravniki plačevati opravljene us-
luge novim upravno-tehničnim
sodelavcem, obenem pa bi morali
plačevati Ždravsl^^enemu domu
tudi delež za presežni kader, ki je
nastal zato, ker so bili zasebni
zdravniki od tam izrinjeni.
Če bi imeli možnost ostati v
svojih ordinacijah ali najeti pros-
tor v zdravstvenem domu, bi v
skladu z stališči Zdravstvenega
sveta Slovenije zaposlili tudi pri-
padajoči kader. Če pa mora zaseb-
ni zdravnik oditi iz zdravstvenega
doma in si urediti prostore drugje,
takšne obveznosti nima. To sta-
lišče je znano tudi vodstvom
zdravstvenih domov. V nekaterih
primerih so ga upoštevali.
Privatni zdravniki mdi menijo,
da je presežnih delavcev že sedaj
bistveno manj, kot jih prikazujejo
vodstva zdravstvenih domov, kaj-
ti dela v zdravstvu je dovolj. Ob
ustrezni iniciativi zdravstvene po-
litike ne bo presežnih delavcev.
PROBLEMI
NA PTUJU
Dr. Branko Jerkovič in dr.
Franc Šuta sta povedala tudi ne-
kaj o ptujski problematiki in na-
vedla tudi možne rešitve proble-
mov.
Eden od teh so hišni obiski, ki
so naloga vsakega zdravnika.
Opravljajo se med rednim delom
zdravnika v ambulanti ali takoj po
njem. V času dežurstva (ponoči, v
soboto popoldne in ob nedeljah
ter praznikih) se običajni hišni
obiski ne opravljajo. Nujne hišne
obiske sprejema in opravi izkl-
jučno dežurni zdravnik.
Zasebni zdravniki že sedaj
opravljajo hišne obiske pri svojih
bolnikih sami. Zdravniki zdravst-
venega doma imajo organizirano
službo hišnih obiskov, kar pome-
ni, da določenega bolnika ne obi-
skuje vedno isti, njegov osebni iz-
brani zdravnik, ampak zdravnik,
ki ta dan opravlja hišne obiske.
Nekateri njihovi zdravniki pa
hišnih obiskov sptoh ne opravlja-
jo. Takšna rešitev za bolnike ni
najboljša.
V dežurni službi pa sodelujejo
vsi zdravniki, zasebni in državni.
Takšna je tudi praksa drugod v
Sloveniji. Na Ptuju nastajajo pro-
blemi, ker so zdravniki za
dežurno službo bistveno premalo
plačani, celo trikrat manj kot dru-
gje v Sloveniji. Zato nekateri
zdravniki oddajajo dežurstva dru-
gim. To so v glavnem zdravniki
zdravstvenega doma, medtem ko
zasebni zdravniki svoja dežurstva
opravljajo sami, je povedal dr. F.
Šuta, kajti zdravniki zdravstvene-
ga doma neradi prevzamejo njiho-
va dežurstva.
REŠITEV
PROBLEMOV
NA PTUJU
Privami zdravniki vidijo rešitev
problemov v dobrem sodelovan-
ju državnih in zasebnih zdravni-
kov. Pozabiti bi morali na stare
zamere, bolj kot na svojo korist bi
morali misliti na korist bolnikov.
Zasebni zdravniki že sedaj sode-
lujejo z Zdravstvenim domom
Ptuj. Sprejeli so vse njihove ute-
meljene zahteve in tako bo tudi v
bodoče. Zato se jim grožnje z
odvzemom koncesij ne zdijo pri-
merne, še inanj pa so evropsko
usmerjene. Če bomo želeli v Evro-
po, bomo morali upoštevati njiho-
vo zakonodajo tudi na tem po-
dročju, menijo privatni zdravniki.
Zdravstvo na Ptuju mora biti or-
ganizirano tako, da bodo imeli vsi
občani neprekinjeno zdravstveno
varstvo, nujno medicinsko pomoč
in dežurno službo na enem mestu
in na eni klicni številki.
Izkoristiti moramo prednosti, ki
jih prinaša dobro sodelovanje
vseh zdravnikov na našem
območju. Se enkrat poudarjajo, da
je zdravstvo enoten sistem. Vsako
razdvajanje škoduje nam vsem,
bolnikom in zdravnikom.
Majda FridI
PREJELI SMO
Šolam se je zgodila
krivita!
(Odgovor na sprenevedanje Šponnega za-
voda Ptuj, ki je bilo objavljeno v članku
»Šolam se ni zgodila krivica!«. Tednik, 10.2.
2000, stran 25)
»Lepo je zmagati. Še lepše je sodelovati.
Najlepše je igro vzljubiti.«
Šolska športna vzgoja je nenehen proces
bogatenja znanja, razvijanja sposobnosti in
lastnosti ter pomembno sredstvo za obliko-
vanje osebnosti in odnosov med posamezni-
ki. Zato si športni pedagogi prizadevamo, da
z izbranimi cilji, vsebinami in metodami
dela prispevamo k skladnemu biopsihosoci-
alnemu razvoju mladega človeka, sprostitvi
in kompenzaciji negativnih učinkov večur-
nega sedenja. Ob sprotni skrbi za zdrav raz-
voj ga vzgajamo in učimo, kako bo v vseh ob-
dobjih življenja bogatil svoj prosti čas s
športnimi vsebinami. Z zdravim načinom
življenja bo tako lahko skrbel za dobro
počutje, zdravje, vitalnost in življenski opti-
mizem.
Tega nekateri v Športnem zavodu v Ptuju
žal na vedo, saj niso nikoli imeli in ne bodo
imeli te sreče, poklicne priložnosti in
izkušenj v delu z rnladimi športniki. S spre-
nevedanjem in oddaljevanjem od dejstev
poizkušajo negirati dejansko stanje. Niti z
eno besedo, dejstvom, argumentom niso
omenili ■ ovrgli trditev, ki sem jih navedel
v pogovoru z novinarjem. Kdo zdaj koga
zavaja oziroma dezinformira?
O njihovem pravilniku pa naslednje:
Verjetno so pozabili (pa ne namerno), da so
v njem tudi zapisali, da morajo šole z vsakim
novim šolskim letom pisno potrditi - se
odločiti za dva kolektivna športa, ki naj bi
jih ovrednotili - točkovali. Onovna šola, v
kateri sem zaposlen, je edina (nobena dru-
ga) pisno prijavila dva kolektivna športa v
obeh kategorijah (učenke, učenci). V pravil-
niku piše tudi, da mora Športni zavod sproti
vsak mesec - obveščati osnovne šole o točko-
vanju - vrednotenju za najboljše ŠŠD. Pa
tega ne počnejo. Zakaj tudi niso upoševali
so ignorirali (iz samo njim znanih razlogov)
pravilnik, na katerega se sklicujejo, in neka-
terim šolam ovrednotili tri kojektivne špor-
te? Zakaj pa niso ovrednotili (Športni zavod)
ekipnega 1. mesta in 2. mesta med posamez-
niki ter 10. mesta vseekipno učenk in učen-
cev ene izmed OŠ MO Ptuj na državnem
prvenstvu v krosu, čeprav pravilnik to zahte-
va? Po njihovem mnenju je bolje biti
občinski prvak kot državni prvak. Zakaj po-
tem niso proglasili za športnika leta v občini
Ptuj občinskega prvaka v kategoriji, kjer se
tekmovanje zaključi na občinski ravni?
V tem istem pravilniku piše tudi: »Proglaša
se najboljšo šolo (samo 1. mesto) v konku-
renci Mestne občine...«in kljub temu so lani
(1999) ignorirali pravilnik ter proglasili prve
tri šole in podelili tri pokale; letos pa progla-
sijo samo 1. šolo in podelijo samo en pokal
(samo Bog in Športni zavod vesta zakaj).
SEVEDA SE JE ZGODILA KRIVICA
IN ŠE TRAJA!
»Šolska športna tekmovanja so pomemben
in nepogrešljiv del šolske športne vzgoje in
nadgradnja dela pri rednem pouku. S šolski-
mi športnimi tekmovanji pripomoremo k
skladnemu biopsihosocialnemu razvoju
odraščajočega in zorečega mladega človeka
ter ga vzgajamo za zdravo in ustvarjalno živl-
jenje.
Športno tekmovanje v šoli je koristno,
zmaga in poraz pa sta osmišljena, kadar so
učenci telesno, socialno in pedagoško pri-
pravljeni na tekmovanje. Tekmovanje, ki
postavlja v ospredje le dosežek, izgublja smi-
sel. Zato naj bodo učenci za tekmovanje do-
bro pripravljeni, na tekmovanju pa načrtno
in strokovno vodeni. Poudarjena naj bosta
tako dosežek posameznika kot skupine.
Željo po dosežku je treba podrediti splošnim
vedenjskim pravilom, učenec in učitelj mo-
rata v svojem okolju odgovorno sprejeti
določeno vlogo ter svoje sposobnosti in želje
prilagoditi in uskladiti s skupino.
Pri šolskih športnih tekmovanjih je po-
membno, da sta učenec in učitelj povezana s
šolo. Šport v šoli je dobra priložnost za
druženje ter povezovanje šole, učencev in
staršev. Smiselno je tudi, če sta šolski tekmo-
valni šport in klubski šport povezana in se
dopolnjujeta.
Izrabiti velja vzgojne možnosti šolskih
športnih tekmovanj, ki se kažejo v učinkovi-
tejši otrokovi samokontroli, spoštovanju ve-
denjskih vrednot in ustreznejšem etičnem in
estetskem presojanju.« (Šport mladih - IN-
FORMATOR, 1. maj 1999)
Zgoraj citirano je v nasprotju s PRAVIL-
NIKOM O VREDNOTENJU OSNOV-
NOŠOLSKIH TEKMOVANJ Športnega
zavoda Ptuj iii nmenjem »o hlastanju samo
za rezultati«. Če ne bi bilo šolskih športnih
tekmovanj, v Športnem zavodu ne bi imeli
kaj početi, če ne bi bilo uspehov, se ne bi di-
rektor Sportega zavoda imel s čim hvaliti.
(TEDNIK, 27. januar 2000)
O ugledu Športnega zavoda pa toliko: Vsak
ima takšen ugled, kakeršega si zasluži.
Težko je nekaj izgubiti, česar nisi nikoli
imel. »UGLED JE KAKOR NE-
DOLŽNOST. IZGUBIŠ JO SAMO EN-
KRAT."
Hvala za skrb o ugledu šolskega športa. To
naj raje prepustijo tistim, ki so ustvarili ug-
led šolskega športa učencem, staršem,
učiteljem in šolam. Ugled šolskega športa v
ptujski občini nikoli ni bil odvisen od Šport-
nega zavoda Ptuj. Uboge učenke in učenci,
ko Športni zavod skrbi za njihov ugled.
»Ljudje lunirajo, pravica pa bo živela,
dokler bo živel človekov duh, zakon pa bo
živel, dokler bo živel človeški lun.« (iz rim-
skega prava)
Drago S. AČIMOVIČ
10.
četrtek, 17. februar 2000 - TEDNIK
NASveri
Jedi ii sulieaa
ali lušienega mola
Fižol spada v veliko družino stročnic, to je rastlin, ki dozorijo
v luščinah in jih sušimo na zraku. Kot temeljno živilo ga lahko
primerjamo z žiti. Po celem svetu poznamo nešteto različnih
sort fižola. Čeprav vsaka dežela goji svoje sorte, so nekatere te-
meljne in jih razlikujemo po barvi, obliki in času kuhai\|a ter
jih najdemo v kuhinjah vsega sveta.
Beli fižol je skupno ime za
različne vrste dozorelih,
posušenih semen. Najpogosteje
ga uporabljamo za enolončnice
in juhe ali ga pretlačimo in
začinimo. Od začimb se beli
fižol lepo ujema s poprom,
zelišči in limoninim sokom.
Zaradi razmeroma debele lupi-
ne tudi kuhan ohrani svojo
obliko.
Rdeči fižol cenimo zaradi nje-
gove barve in sladkastega, kos-
tanju podobnega okusa. Ta
fižol veliko uporabljajo v
mehiški kuhinji, kjer ga pogos-
to pečejo s čilijem in sirom ter
začinijo s koriandrom. Rdečer-
javi fižol pa pri nas radi
pomešamo s solato ali ga
dušimo skupaj s školjkami,
lepo pa se poda tudi k radiču.
Slonokoščeni, tako imenovani
kitajski fižol pravzaprav ni pra-
vi fižol, ima le fižolo podobno
obliko in ga lahko prepoznamo
po značilnem črnem ali rumen-
kastem očesu, vendar se zaradi
svojega prijetnega milega okusa
ujema skoraj z vsemi jedmi, ki
jih pri nas najpogosteje pripra-
vimo iz belega fižola. Ta fižol se
najbolj poda k prekajeni svinji-
ni in zeleni solati. Pri pripravi
različnih jedi ga lahko tudi
stolčemo, oblikujemo v krogli-
ce in ga uporabljamo skupaj z
rižem.
Črni fižol zraven juh in eno-
lončnic uporabljamo za fižolo-
ve pogače, pireje ter zahtev-
nejše jedi, kot so začinjene paš-
tete. Njegovo belo jedro ima
sladek okus in se sorazmerno
hitro skuha. Tega črnega fižola
ne smemo zamenjati z azijskim
črnim fižolom, ki je s soljo fer-
mentirana vrsta soje in ga upo-
rabljajo kot začimbo.
Vse omenjene in tudi druge
vrste fižola pred toplotno obde-
lavo namakamo. S tem mu
skrajšamo čas kuhanja in pre-
prečimo pokanje. Praviloma
opran in prebran fižol namoči-
mo v hladno vodo, če pa hoče-
mo postopek pospešiti, ga zav-
remo in potem odstavimo ter
pustimo tako stati. Ker fižolova
zrnca nabreknejo za enkratno
velikost, jih namakamo v
večjem loncu ali posodi. Fižol
kuhamo zmeraj pokrit, pril-
jubljeni dodatki pri kuhanju pa
so dišavnice, česen, čili, čebula,
korenje, kaše in krompir. Do-
datki, ki vsebujejo kisline, kot
je paradižnik, povzročijo, da se
stročnice strdijo in jih zato do-
dajamo šele na koncu kuhanja.
Vse vrste fižola ponujajo za
pripravo veliko različnih jedi.
Priljubljen način priprave fižo-
la je peka v pečici. Ta fižol pri-
pravimo tako, da ga v večji koli-
čini vode skupaj s prekajeno
svinjino v pečici dušimo, lahko
pa fižol in prekajeno svinjino
tudi do polovice skuhamo in
nato postavimo v pečico, da se
popolnoma zmehča. Meso nato
narežemo na tanke rezance, od-
lijemo odvečno tekočini nekoli-
ko popražimo, prilijemo večjo
količino rdečega vina in še
dušimo. Na koncu jed po potre-
bi solimo.
Znani inačici te jedi sta še beli
fižol v portovcu, ki ga pripravi-
mo tako kot predhodnega, le da
uporabimo rdeče vino porto-
vec, in bostonski pečen fižol, ko
namesto vina dodamo melaso,
sladkor, javorjev sirup in zači-
nimo z zmletimi gorčičnimi se-
meni.
Vse vrste fižola lahko tudi
pretlačimo. Tako pripravimo
fižolov pire, ki ga najpogosteje
pripravljamo iz rdečih sort
fižola. Kuhan fižol še vroč pret-
lačimo, mu po želji dodamo
pretlačen krompir ter začinimo
s sesekljanim česnom in limo-
ninim sokom.
Pripravimo pa lahko tudi fižol
s skuto. Kuhan fižol odcedimo.
Posebej zmešamo 10 dekagra-
mov skute, ji dodamo 3 žlice
kisle smetane, narezan dro-
bnjak ter peteršilj in vse skupaj
potresemo po toplem fižolu.
Ponudimo ohlajeno.
Lahko si pripravimo tudi
fižol z gobami, in sicer tako, da
pol kilograma fižola skuhamo,
posebej na maščobi prepražimo
sesekljano čebulo ter sveže ali
namočene suhe gobe. Gob upo-
rabimo toliko, kot je fižola. Na-
rahlo prepražimo, dodamo pe-
teršilj, in ko voda izpari, gobe
pomokamo, moko prepražimo,
nato zalijemo z vodo, v kateri
smo kuhali fižol, in gladko raz-
kuhamo. Primešamo še kuhan
fižol in kuhamo še vsaj 15 mi-
nut. Jed po potrebi solimo. Tik
pred serviranjem dodamo 2
žlici kisle smetane. K tako pri-
pravljenmu fižolu ponudimo
_ ajdove ali koruzne
žgance.
Nada Pignar,
učiteljica
kuharstva
Krvodajalci
1. FEBRUAR - vJanez Petrovič, Hvaletinci 9, Marija Vršič, Novinci 5, Rudi Ser-
dinšek, Zak112, Ivan Toš, Drbetinci 52, Silva Ilešič, Hvaletinci 17, Franjo Vrba-
nec, Kajuhova 3, Ptuj, Milan Muršec, Vitomarci 30/a, Angela Hanžel, Novinci
29, Ivan Šampert, Drbetinci 57, Marija Peršon, Slavšina 20, Janez Rojs, Vito-
marci 77, Anton Bukšek, Žetale 51, Franc Vršič, Novinci 5, Milan Černei, Vito-
marci 56, Ivan Vršič, Novinci 27, Janko Pignar, Vitomarci 54/a, Vlado Šampert,
Drt)etinci 32, Franc Štumberger, Nova vas 83.
3. FEBRUAR - Avgust Kodrič, Čermožiše 98, Rajko Majerhofer, Hajdoše 40,
Anica Kotednik, Oolane 31/d, Voja Beiičkovič, Potrčeva 48, Ptuj, Boštjan Pesek,
Draženci 9, Rafael Kramberger, Anželova 5, Ptuj, Majda Belšak, Bukovci 85, Ed-
vard Hojnik, Kajuhova 7, Kidričevo, Dart<o Žnidarič, Gorišnica 40/b, Dominik
Vrhovšek, Nova vas 34, Emestina Lešnik, Ul. Vide Alič 17, Ruj, Dušan Zemlja-
ne, Nova vas 93/c, Markovci, Boštjan Vogrinec, Vuzmetinci 1, Ivan Zemljarič,
Dornava 141, Iztok FridI, Zg. Hajdina 97/a, Stanko Nipič, Zg. Korena 33, Atjoša
Lovišček, Zg. Duplek 12/a, Dragutin Strok, Antoličičeva 5/a, Miklavž na Drav-
skem polju, Stanko Libman, Ul. Sercerjeve brigade 5, Maribor.
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC
KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO
ZDRAVJE . - 264. NAD
Zmkon^ druitnu in
duševno mdntvje
126, nadaljevanje
Terapevtski proces
zakona in družine -
na splošno - 53. nad.
Odpori pri prenosu
(transferu) - 2. nad.
Za posebne oblike odpora
gre, ko opazimo, da se skupi-
na zavestno ali podzavestno
izogiba razgovora o določenih
temah, npr. o agresiji, spol-
nosti itd.:
- izbrano govorjenje. Govor-
jenje v klišejih, frazah ali iz-
brani obliki je skoraj vedno
znak odpora. Tak primer ima-
mo, ko bolnik, ki ga je nekdo
prizadel, opiše svoja takratna
čustva takole: "Menim, da
sem bil jezen;" "Ob njem sem
imel neprijetna čustva;" "Ni-
sem se dobro počutil" ipd.;
- zamujanje in izostajanje.
Sem sodijo člani skupine, ki
večkrat izostanejo in svojih
izostankov predhodno ne spo-
ročijo ali primerno ne ute-
meljijo, ter tisti, ki zamujajo
ali celo "pozabijo" priti na
skupinski razgovor;
- vesele ure. Sem štejemo
ure, ko se članom skupine "ne
da govoriti o resnih rečeh", o
svojih problemih in konflik-
tih, pač pa se med seboj šalijo
in si pripovedujejo anekdote;
- člani skupine se dolgočasi)
. Zdehanje, ogledovanje pros-
tora, negovanje nohtov, bran-
je, pisanje ali pletenje med
razgovori so vedno znaki od-
porov;
- prekršitev dogovora. Tak
primer imamo, če člani skupi-
ne pripovedujejo o vsebini po-
govorov tujim ljudem, se zate-
kajo naskrivaj k medikamen-
tom ipd.;
- agiranje. Večkrat se dogaja,
da člani skupine, namesto da
bi razmišljali in analizirali
svoja trenutna čustva in sta-
lišča, le-tem sledijo in jih
skušajo izživeti. Tak primer
imamo, ko na terapevtskih
skupinah pride do hudega
prepira med sodelujočimi,
fizičnega obračunavanja itd. S
tem izgubijo člani skupine po-
trebno razdaljo in kritičnost,
ki bi jim omogočila vpogled v
pravo naravo njihovega
doživljanja;
- izostanek sanj. V individu-
alni terapiji je izostanek sanj
važen pokazatelj odpora. V
skupinski terapiji pa moremo
videli v tem odpor, če člani
skupine o sanjah res dalj časa
ne poročajo.
Naslednjič pa tem, kako ana-
liziramo odgovore.
PTUJ / RUŠENJE OBJEKTA OB POTRČEVI
Novih ifeMesef panunsi
Na območju nekdanjega vojaškega skladišča ob Potrčevi so že
pred leti uredili tristo parkirišč v makadamski izvedbi, trije ob-
jekti pa so služili različnim namenom. V vseh teh letih, odkar
so prešli v občinsko last, jih niso vzdrževali, zato so nezadržno
propadali.
Prvi objekt, ki je nekaj časa
služil mladinski kulturi oziro-
ma so v njem potekale tudi pri-
reditve ptujskih poletnih
večerov, pa je medtem tako pro-
padel, da ga je bilo potrebno že
zaradi varnosti porušiti. Čeprav
sta tudi druga dva objekta v kri-
tičnem stanju, na to opozarja
tudi zapis Zadrževanje oh objektu
na lastno odgovornost, jih za zdaj
ne bodo rušili; v enem še do-
muje Karitas.
Na mestu porušenega objekta
bodo uredili dodatna parki-
rišča. K dosedanjim tristotim
naj bi jih dodali še okrog petde-
set. Kaj pa se bo v bodoče doga-
jalo s tem še edinim uglednim
"rezerviranim" prostorom v
mestu, pa odgovorni v občini še
ne vedo. Včasih se je govorilo,
da bo tu nekoč stal "mali Can-
karjev dom" oziroma kulturna
dvorana, ki jo mesto nujno po-
trebuje.
MG
Prvega od treh objektov nekdanjega vojaškega skladišča
ob Potrčevi so zaradi varnosti porušili.
Foto: Črtomir Goznik
PIŠE: ING. MIRAN GLUŠIČ / *   V VRTU  *   V VRTU  *   V VRTU *   V VRTU *   V VRTU
I Valentinom po kljuš od korenin
Sončno in toplo vreme v začetku svečana je tudi tokrat naznanilo, da
prva lastovka še ne prinaša pomladi, privejalo pa je vonj po pomladi, kar
že privablja vrtnarje k predpomladanskim opravilom v vrtu.
V SADNEM VRTU se že]
čuti odklepanje vhoda h kore-
ninam sadnega drevja. Pri grmastih drevninah se i
bodo pričeli pretakati rastlinski sokovi nekoliko'
prej kot pri debelnih drevesnih oblikah, kjer je nji-j
hova pot od korenin skozi deblo in veje krošnjei
nekoliko daljša. Grmovnice jagodičevja - ribeza, '■
kosnnulje, maline, robide, borovnice in druge
obrežemo, pognojimo in obdelamo, še preden]
prično brsteti. Podobno kot pri drugih sadnih;
vrstah tudi pri grmičastih vrstah jagodičevja z;
rezjo uravnavamo ravnovesje med rastjo in rod-;
nostjo.
Vzgojne oblike rezi in rez za rodnost so za vsa-^
ko sadno vrsto jagodičevja svojestvene, ravna-'
mo pa se po tem, kje na rozgi ali veji grma in pri
kolikšni starosti se oblikuje rodni les. Rozgaste!
vrste jagodičevja, to so maline, robide in tayber-;
ry, rodijo le na enoletnih rozgah. Po obiranju se^
rozge posuše in jih je potrebno izrezati pri osnovi-
ob koreninskem vratu ali tik ob tleh. Rez izrojenih^
in odmrlih ro^ smo motail opraviti že po obiran-;
ju, da bi se lažje in nemoteno razvijale nove roz-
ge. Če gojimo dvakrat letno rodne maline, pa se-
veda rozge izrezujemo po drugem rodu oziroma
obiranju. Mlade poganjke oplevemo že ob
začetku in med rastjo, tako da puščamo v razdal-
ji 15 do 20 cm v vrsti najbolje raščene rozge, se-
daj v predpomladju pa opravimo še popravljalno
rez, krajšanje predolgih rozg in razporeditev'v
ogrodju.
Ribezu, kosmulji, borovnicam in drugim dreve-
snim grmovnicam vzgojimo iz koreninskega vra-
tu v obliki kotla 3 do 5 enakomerno razporejenih
vej, na katerih se razrastejo rodne brstike. Te naj-
bolje rodijo, če so zrastle na dvoletnem lesu,
nato pa prične rodnost pešati. Najbolje pri vzgoji
ribeza ravnamo, če pri odraslih grmih vsako leto
izločimo po dve ogrodni veji z najbolj izčrpanimi
rodnimi brsti in ju nadomestimo z mladimi, iz
panja zrastlimi poganjki. V ta namen že med le-
tom odstranjujemo odvečne koreninske izrastke
že v začetku rasti, da bi se nadomestni bolje raz-
vili. Sedaj v predpomladju enako kot rozgastemu
jagodičevju opravinx) še popravljalno rez in izre-
zovanje poganjkov, ki so se napačno usmerili v
notranjost grma, kar bi ga zasenčevalo.
V OKRASNEM VRTU opravimo rez vrtnic,
dokler so še v fazi zimskega mirovanja, toda ne
prej, ko poteče nevarnost zimske pozebe.
Vrtnice, katerih grme smo pred zimsko zmrzal-
jo zavarovali z zastirko, šoto ali kompostovko,
bodo pričele prej brsteti, kot če bi bile nezavaro-
vane. Kdaj je pravi čas za odgrinjanje in rez niz-
kih vrtnic, je odvisno predvsem od razvojnega
stadija brstov v zastirki. Vsekakor grmov ne od-
grinjamo, dokler nočne temperature padajo
občutno pod ledišče in dokler niso pričeli brsteti.
Brstov ne smemo pustiti, da bi se pod zastirko že
razvijali v poganjke, ker ti niso ozeleneli in niso
dovolj utrjeni, da bi na prostem, ko bodo grmi
odgrnjeni, nemoteno nadaljevali rast. Značilnost
prekasno odgrnjenih grmov je velika lomljivost
brstov ob najmanjšem dotiku, zato to opravilo
zahteva od vrtnarja še posebno skrbnost.
Pri spomladanski rezi grmov vrtnic, potem ko
smo jih odgrnili, odstranimo mrtev, suh ali obolel
les in stare štrcije, ki so ostali od prejšnjega obre-
zovanja. Odrežemo pretegnjene in nedoraščene
poganjke, tanjše od debeline svinčnika, in kore-
ninske izrastke iz podlage. Odstranimo po-
ganjke, ki so usmerili rast v notranjost grma.
Lepo razvite in enakomerno razporejene po-
ganjke pa krajšamo na 5 do 8 cm dolžine, tako
da bo navzven usmerjen vrhnji brst.
V ZELENJAVNEM VRTU sredi februarja za
večino vrst vrtnin še ni primeren čas, da bi jih se-
jali že na prosto, ker je toplota tal še precej nižja
od potrebne optimalne za kalitev semen. Lahko
pa že sejemo zgodnje sorte graha, saj gladek,
okroglozrnati sorte mali provansalec kali že pri 2
stopinjah celzija, nagubanozrnati sorte kelvedon
pa pri 5 do 6 stopinjah celzija. Mlade rastline pre-
nesejo zgodnje spomladanske slane -4 do -8
stopinj celzija, ne da bi pomrznile, na nizke terrv
perature pa so občutljivejše odrasle rastline, pre-
den prično tvoriti cvete.
Grah je stročnica z obilno hranilno vrednostjo,
ki najbolje uspeva v krajih s hladnejšim in
vlažnim podnebjem. V preveč toplih podnebnih
razmerah prehitro raste in zrastejo majhni stroki z
malo semen. Dobro uspeva v srednje težkih tleh,
bogatih s humusom in vlago. V kolobarju lahko
sledi vsem vrtninam, ugodno strukturo tal pa
pušča zelju, cvetači, špinači ter drugim sortam in
vrstam srednje poznih vrtnin, ker je to vrtnina s
krajšo rastno dobo in že zgodaj zapušča gredice
naslednjim vrtninam. Sejemo ga v medsebojni
razdalji 4 do 5 cm in 3 cm globoko. Pokrijemo ga
z vlaknasto folijo, da posevek hkrati zavarujemo
pred pticami, ki semena izbrskajo iz tal in po-
zobljejo.
Miran Glušič, ing. agr.<
TEDNIK - Četrtek, 17. februar 2000
11
OD roD IN nui
MARIBOR / Z MINISTROM ZA TURIZEM O LETOŠNJI TURISTIČNI SEZONI
Najboljša seioaa doslej
MINISTER ZA TURIZEM JANKO RAZGORŠEK: »NE BOM ODSTOPI!^ KER ZA TO NI NOBENIH ARGUMENTOV!«
Kljub nekaterim drugačnim mnenjem je minister za malo go-
spodarstvo in turizem Janko Razgoršek še vedno prepričan, da
je bila lanska turistična sezona dobra, četudi ni uresničila
vseh pričakovanj, doseženi rezultati so bili slabši kot leta 1998.
Zaradi posredovanja INata na Kosovem je večina turističnih
delavcev napovedovala katastrofo, po najbolj črnem scenariju
naj bi bilo gostov manj za 40 odstotkov kot leta 1998. Ena od
zahtev je bila po dodatnih sredstvih za subvencijo plač za ohra-
nitev delovnih mest, s čimer pa se minister Razgoršek ni strin-
jal, pridobljena pa so bila dodatna sredstva za dodatno promo-
cijo in pospeševanje prodaje. Po zaslugi teh dodatnih sredstev
je bila sezona 1999 zelo dobra. Skupni izpad gostov je samo
triodstoten, nočitev pa je bilo za štiri odstotke manj kot leta
1998.
Pri "pasivnem" opazovanju do-
godkov, torej brez dodatnih sred-
stev v znesku 400 milijonov, bi bil
izpad nekaj nad 23 odstotkov, z
dodatnimi sredstvi, tako je bilo
ocenjeno, naj bi bil izpad 16-od-
stoten, na koncu je bil le tri- do
štiriodstoten.
V letu 2000 pa minister za turi-
zem Janko Razgoršek optimis-
tično napoveduje kar desetodstot-
no rast v turizmu. Z njim smo se
pogovarjali tudi o uresničevanju
zakona o pospeševanju tiu-izma.
"Optimist glede sezone 2000 sem
še danes, čeprav nimamo še nobe-
nih podatkov o turističnem pro-
metu za januar. Akcija reševanja
sezone '99 se mora odraziti na se-
zoni 2000 tudi zato, ker se je na
področju turizma marsikaj zgodi-
lo. Zaključile so se nekatere in-
vesticije v turistično infrastruktu-
ro, ob žičničarjih so se novih pri-
dobitev veselili v številnih turis-
tičnih krajih, ob dobrem pristopu
in volji mislim, da bi morala biti
sezona 2000 najboljša turistična
sezona v času samostojne Sloveni-
je, to je od pet do deset odstotkov
več kot leta 1998. Cilje je potrebno
postaviti visoko, če jih nizko, po-
tem si brez ambicij," je o pričako-
vanjih turistične sezone 2000 po-
vedal minister Janko Razgoršek.
V tem času biujo v slovenskem
turizmu predvsem povzročajo ne-
katera kadrovska vprašanja. Med-
tem je bil že imenovan predsednik
upravnega odbora Slovenske na-
cionalne turistične organizacije, v
kratkem pa naj bi prišlo tudi ime-
novanja generalnega direktorja.
Minister Razgoršek je kandidata
že izbral, upa, da ga bo potrdil
tudi upravni odbor in imenovala
vlada. Ko bodo rešena kadrovska
vprašanja Slovenske nacionalne
turistične organizacije kot po-
membnega usklajevalca in pove-
zovalca razvoja slovenskega turiz-
ma, bo tudi več časa za ure-
sničevanje strategije turizma in
posameznih projektov znotraj nje.
Tednik: Gospod minister, za-
ka] se tako počasi ustanavljajo
lolcalne tiuistične organizacije,
ki naj bi na lokalni ravni po-
speševale razvoj turizma?
J. Razgoršek: "Tu sem malce
razočaran. Bil sem velik optimist,
da bomo tako na državni kot tudi
na lokalni ravni na področju tu-
rizma našli skupne interese. Moja
želja je, da se vse obstoječe organi-
zacije na območju občine, kraja in
tudi na državni ravni, ki delujejo
v imenu tiurizma in za turizem,
povežejo v lokalne tiuristične or-
ganizacije (LTO) in Slovenski na-
cionalni turistični organizacijiali
(SNTO). V takšni organizaciji
mora vsak videti sebe, voditi pa jo
bo moral 'nevtralen' človek,
takšen, ki ne bo gledal samo tiste-
ga segmenta, iz katerega je prišel.
Zmotno je bilo tudi mišljenje, da
ko bomo imeli LTO, jih bomo fi-
nancirali iz države. To je napačna
interpretacija zakona. Iz Sloven-
ske nacionalne turistične orgarii-
zacije nobena LTO ne bo dobila
tolarja. Financirale se bodo iz tu-
ristične takse, turistične članari-
ne, prostovoljnih in drugih pris-
pevkov, če bodo pridobile status
turističnega območja. Pogoj za
pridobitev statusa pa je ustanovi-
tev LTO. Na Slovenski nacional-
ni turistični organizaciji pa bodo
dodatna sredstva lahko pridobili
le za projekte, če bodo sami zagot-
avljali na primer 70 odstotkov
sredstev, ne pa za samo delovanje.
Zgrešeno pa je tudi nrnenje, da se
na razpise lahko prijavljajo samo
turistična društva, ki imajo status,
da delujejo v javnem interesu in
da se bodo ta društva financirala z
države. Zagotavljam, da bo vsak,
ki se bo na naše razpise prijavil z
dobrimi projekti, te lahko tudi
pridobil. Nikjer ne bo pogoja o
delovanju v javnem interesu. Po-
membna bo vsebina projekta, ne
pa status ali oblika neke organiza-
cije."
Tednik: Ali naj se lokalne tu-
ristične organizacije ustanovijo
za manjše ali večje število
občin?
J. Razgoršek: "Moje prepričanje
je, da bi moralo biti v LTO
vključenih čim več občin ali vsaj
občine, ki ^tvorijo neko turistično
območje. Če smo pri Ptuju, naj bi
LTO za to območje sestavljale vse
občine, ki so nastale tu po delitvi
nekdanje velike občine in imajo
neko skupno identiteto. Na
območju cele Slovenije naj ne bi
bilo več kot dvajset lokalnih turis-
tičnih organizacij."
Tednik: Kaj bo ministrstvo de-
lalo v tem letu?
J. Razgoršek: "Ustanovitev Slo-
venske nacionalne tiu-istične or-
ganizacije naj bi bila zgled dru-
gim. Moj interes je, da bi se ji
priključili tudi Gospodarska zbor-
nica in Turistična zveza. Naš os-
rednji cilj pa je gotovo pridobiti
čim več gostov. Kljub mojemu op-
timizmu pri turističnih obetih za
leto 2000 sem se tega začel bati,
predvsem pritožb turistov, ki so
nezadovoljni s kvaliteto odnosov
turističnih delavcev in drugih, ki
prihajajo v stik z njimi. Včasih
pozabljamo, da prijazna beseda
ahko naredi veliko več kot še
tako vrhunska storitev. Zato
bomo morali več kot doslej nare-
diti za izobraževanje ljudi, ki de-
lajo v turizmu. Načrtujemo pa
tudi uskladitev zakona o posebnih
igrah na srečo, da bi odprli
možnosti podeljevanja malih kon-
cesij."
Tednik: V zadnjem času smo v
medijih zasledili nekaj zelo
ostrih napadov na vas, tudi
zahtevo  po  vašem  odstopu.
Kakšen je vaš komentar na vse
to?
J. Razgoršek: "Prvo leto in pol
sem grozil, da bom odšel, če ne
bom uspel v svojih prizadevanjih.
Lani oktobra pa sem si rekel: zdaj
pa je konec, ne bom odšel, zdaj me
bo treba odnesti. Niti ne
pomišljam na to, da bi odstopil,
svoj mandat bom odslužil očitno
do konca. Dvomim, da bo proti
meni vložena interpelacija, in
četudi bo, dvomim, da bo uspela.
Za napade ni nobenih argumen-
tov, bolj mislim, da so posledica
osebnih interesov posameznikov.
Na področju turizma se mi res ne
more očitati nedelo."
Med projekti, ki jih bo letos
podprlo ministrstvo za malo go-
spodarstvo in titrizem, je tudi
ptujsko kurentovanje. Kot že v
prejšnjih letih, si bo minister tudi
sam ogledal prireditev, ki je ena
večjih kulturno-etnografsko-tu-
rističnih prireditev v Sloveniji.
Prireditev mu je zelo pri srcu,
prav rad pa tudi obleče kurentovo
opravo.
Za sofinanciranje naložb na po-
dročju turizma naj bi letos po mi-
nistrovih besedah šla dobra mili-
jarda tolarjev, za turistične prire-
ditve 80 milijonov in za izvedbo
turističnih programov 150 milijo-
nov tolarjev. Za dobre programe
ni bojazni, da jih ne bi podprli, je
še poudaril Janko Razgoršek.
Kar pa zadeva strategijo razvoja
turizma Slovenije, minister meni,
da je ni potrebno sprejemati na
novo, potrebna je le dopolnitve.
MG
Janko Razgoršek, minister za malo gospodarstvo in turizem:
"Ne bom odstopil, zdaj me bo treba odnesti!"
NOGOMET / MILAN EMERŠIČ,
PRVI STRELEC ALUMINIJA
"JUuminii m lodmi
¥isfe
Milana Emeršiča, najboljšega strelca Aluminija iz Kidričevega
in tudi "kralja' strelcev v drugi slovenski nogometni ligi, ni po-
trebno posebej predstavljati. Ve se, da je kakovosten nogome-
taš in da ponavadi svoje pove na igrišču z zadetki. Prvo mesto
na lestvici strelcev 2. državne lige s 15 doseženimi zadetki je
garancija, da bo Aluminij dosegal zadetke tudi v drugem delu
prvenstva in se pomaknil navzgor na prvenstveni razpredelnici.
• Kako bi ocenili jesensld del
prvenstva, ko je Aliuninij zase-
del samo sedmo mesto?
"V začetku, mislim, da pr\'e štiri
kroge, smo igrali slabo in postaja-
lo je že kar precej neugodno, saj
točk ni bilo. Potem pa je le vse
prišlo na svoje mesto. Zaigrali
smo bolje in se na koncu povzpeli
na prvenstveni razpredelnici. Po
mojem mnenju bi morali biti
okrog petega mesta, sicer pa je od
tretjega do sedmega mesta zelo
majhna razlika."
• Ste prvi strelec 2. lige s 15 za-
detki. Ste pričakovali takšen
razplet?
"Kdo si ne bi želel biti prvi stre-
lec v ligi. Mislim, da sem bil do-
bro pripravljen in je bilo potem
toliko lažje. Strelske sposobnosti
so danost in so se ujele z dobrim
sodelovanjem s soigralci. Zadetki
so uspeh celotne ekipe. Danes gre
bolje enemu, drugič drugemu. Se
najvažnejše je, da nabiramo točke.
Želim si, da bi tudi v drugem delu
prvenstva bilo podobno. Z nazi-
vom prvega strelca pa se ne obre-
menjujem, čeprav mi ta laskavi
naziv godi."
• Kako potekajo priprave Alu-
minija?
"Tukaj velike filozofije ni. S»
kar naporne, tako kot pač pripra-
ve so. Prvi del smo opravili z zna-
nim slovenskim maratoncem
Mirkom Vindišem, ki nas dobro
pripravlja. Na stadionu je tudi
nov fitnes, veliko je igralnih
površin, tako da imamo zares op-
timalne pogoje za priprave v Ki-
dričevem. Skratka naš upravni
odbor si zasluži vso pohvalo.
Mnenja sem, da imamo ene izmed
najboljših pogojev in rezultat do-
brih in kvalitetnih priprav bi se
moral pokazati v obliki dobrih re-
zultatov. Zraven tega pa smo v je-
senskem delu dobili kvalitetne
okrepitve, ki bodo povečale kon-
kurenco za igralna mesta v ekipi."
• Odigrali ste dve pripravljalni
tekmi. Na prvi, z Dravogradom,
niste bili pri strelu, medtem ko
je bilo proti Palomi že bolje.
"Do srečanja z Dravogradom
praktično nismo nič delali z žogo,
vendar kljub temu dobro zaigrali
in imeli priložnosti za zmago.
Težke noge, težavno igrišče so
vzrok, da tudi iz najidealnejših
priložnosti nismo uspeli zadeti.
Proti Palomi je bilo nekoliko bol-
je, vendar bo do pričetka prvenst-
va še vse dobro. Ko se bomo razi-
grali, potem ne bo krize. Do
pričetka prvenstva bo še dovolj
časa, da se skozi pregledne tekme
postavimo na pravo mesto."
• Ali razmišljate kaj o spre-
membi kluba?
"Do konca prvenstva v drugi slo-
venski nogometni ligi so vse moje
misli povezane z Aluminijem in
čim boljšimi nastopi, kar si zas-
lužijo naši zvesti navijači in upra-
va kluba, ki se res maksimalno
trudi. Zame je važna tudi uvrsti-
tev Aluminija. Kot sem že uvodo-
ma dejal, je naše mesto vsekakor
višje od sedanjega petega. O za-
menjavi okolja pa bi dejal, da je
možno, da se zgodi,a ni nujno."
Danilo Klajnšek
STROKOVNJAKI ENERGETSKE SVETOVALNE PISARNE SVETUJEJO
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Spoznali smo nekaj lastnosti in
principov za čiščenje in mehčanje
vode, v nadaljevanju pa poglejmo,
kako in kje bomo filtre namestili.
Če kupujemo filter za čiščenje
vode, je pomemben predvsem po-
datek, ki ga strokovnjaki imenuje-
jo kontaktni čas. Podatek pove,
kako dolgo je okužena voda v sti-
ku s posamičnim čistilnim sredst-
vom, npr. aktivnim ogljem. Pri
povprečnem filtru, ki ga uporabi-
mo za čiščenje pime vode, naj bo
kontaktni čas vsaj 20 sekund. V
kuhinji, kjer uporabimo največ
vode za prehrano, pa po potrebi
namestimo ionski izmenjevalnik
in filter za aktivno oglje. Pred
grelno napravo (bojlerjem) lahko
namestimo napravo za doziranje
polifosfatov, ki naj bo vezana pa-
ralelno k cevovodu hladne vode.
Na razpolago so torej številne
kombinacije filtrov. V risbi št. 1 je
prikazana enostavna shema hišne
vodovodne inštalacije z vgrajeni-
mi filtri.
Če menite, da ste izvedeli nekaj
novega, sem prepričan, da bo v vaš
dom pritekla čista in užitna voda.
NAČUTOVANJE POTREB
PO TOPLI VODI IN NAČIN
PRIPRAVE
Dnevne potrebe tople vode v go-
spodinjstvih so odvisne od števila
^nižinskih članov in njihovih
osebnih potreb. Povprečna
štiričlanska .družina potrebuje v
enem letu za pripravo tople vode
od 2500 do 3200 kWh energije.
Pri oceni potrebne energije za
segrevanje sanitarne vode lahko
upoštevamo vrednosti, podane v
tabelah 1 in 2.
Nadaljevanje prihodnjič
Bojan Grobovšek
12
četrtek, 17. februar 2000 - TEDNIK
PTUJ / NUJNA SANACUA GRADU RISTOVEC IN SPREMUAJOČEGA OBJEKTA
If prvi f«f selitev stanovai€ev
Grad Ristovec v Budini s spremljajočim gospodarskim objektom je že dolgo v slabem stanju. Do
sedaj posegi niso bili mogoči tudi zaradi tega, ker je zanj tekel denacionalizacijski postopek.
Kot smo izvedeli pri upravljalen objekta. Podjetju za stanovanjske storitve Ptuj, se za grad, ki je
kulturni spomenik v občinski lasti, v tem trenutku že pripravlja konzervatorski program, opre-
delili pa naj bi tudi bodoči namen objekta, ki trenutno dtue streho nek^j stanovalcem.
Gospodarski objekt ob gradu na
Belšakovi 69 se je pričel rušiti že
lansko leto. Ker v takem stanju
ogroža sedanje stanovalce, je svet-
nico sveta mestne občine Ptuj Ma-
rijo Strelec zanimalo, kdaj ga
bodo sanirali. V mestni občini od-
govarjajo, da so opravili ogled ob-
jekta skupaj s predstavnikom Za-
voda za varstvo naravne in kultur-
ne dediščine Maribor. Dogovorili
so se o tem, da se gospodarski del
objekta lahko poruši do temeljev
in na novo zazida v starih okvirih
in obliki. Trenutno iščejo naju-
godnejšo ponudbo, sanacije pa se
bodo lotili v okviru razpoložljivih
sredstev. Šestčlanska družina Žli-
bar, ki stanuje v gospodarskem
poslopju, se bo že v teh dneh pre-
selila v drugo stanovanje, v
Lackovo 8.
MG
Gospodarsko poslopje ob gradu se je zaradi
dotrajanosti pričelo rušiti že lansko leto.
Grad Ristovec že dolgo kliče po obnovi
foto: Črtomir Goznik
CIRKOVCE / PRI JANEZU HORVATU IN NJEGOVIH PSICKAH
iovec in pes -
tesna nniateiia
Pri Janezu Horvatu v Cirkovcah so že velikokrat nazdravili us-'
pehom, ki sta jih na tekmovanjih dosegla s psičko Fani^
Obreško, konec lanskega leta pa sta vsem dosedanjim uspehom i
dodala doslej najdragocenejša: na tekmovanju za Sežunov po-;
kal sta postala absolutna državna prvaka v poljskem in vodnem
delu. Letos bosta poskušala ta uspeh ubraniti. Pa pri Horvato-;
vih, Janezu in Liziki, v Cirkovcah uspehi niso najpomembnejši,
tuje še neverjetna skrb za štirinožce, ki so kot velika in srečna,
družina. Pri hiši srečaš tudi druge živali: kokoši, svinje, divje j
race in še kaj bi se našlo. 1
Že vrsto let je Janez Horvat v
družbi najboljših slovenskih
lovskih kinologov. Pravi, da ga
to dela še srečnejšega in zado-
voljenejšega, je pa predvsem
zvest lovski bratovščini v lovski
družini Jože Lacko Ptuj. Član
te družine je že od vsega zače-
tka, leto bo to že petindvajset
let. Odkar je lovec, ne pomni,
da ne bi bil v njegovi družbi
tudi pes, saj pravi, da si skoraj
ne more predstavljati lovca brez
spremstva psa. Zanj sta to dva
nerazdružljiva prijatelja, saj je
pes lovcu v poffiSČ, ker dobro
zazna dogajanje v okolici,
začuti vsako divjad in se dobro
znajde tudi na tekmovanjih.
Janez Horvat ima za sabo kar
nekaj velikih državnih tekmo-
vanj, bil je tudi na tekmah v
sosednjih državah in od tam
prinašal zares dobre uvrstitve.
Sežunova državna tekmovanja,
ki so posvečena dolgoletnemu
odličnemu lovskemu kinologu
Bogdanu Sežunu, pa so mu še
posebej prirasla k srcu. Lansko
leto sta s psičko - nemško krat-
kodlako ptičarko Fani Obreško
brez težav zmagovala v vseh ka-
tegorijah. Postala sta državna
prvaka, kar si je Janez še pose-
bej želel, zbirki številnih poka-
lov, priznanj in zahval pa je do-
dal še spominsko sliko krajitie
Bogdana Sežuna, ki mu je dos-
lej najdražja.
»Pred vsako večjo tekmo s
Fani temeljito vadiva tudi 40 in
50 ur, ponavadi vsak drugi dan.
Hvala bogu, da imamo v bližini
doma dokaj primeren teren za
vadbo. Pri tem mi gredo na
roko tudi domači lovci LD Cir-
kovce, z vsemi se dobro razu-
mem. Moj veliki lovski prijatelj
je tudi Vilko Turk, ki ima prav
tako uspešno psičko, z njo je
dosegle nekaj odličnih uvrsti-
tev in skupaj se večkrat podava
na kako tekmovanje. Brez žene
Lizike, ki je pri delu moja des-
na roka, pa mi ne bi tako uspe-
valo. Ona je gonilna sila vsega,
in kadar ne utegnem ali pa mi
nagaja zdravje, takrat veliko
postori namesto mene.«
LETOS
PRIČAKUJEJO
NARAŠČAJ
Lani je Kinološka zveza Slo-
venije Janezu Horvatu in njego-
vi štirinožni prijateljici Fani
Obreški podelila kar dva naslo-
va: CACIT, kar pomeni kandi-
dat za mednarodnega prvaka v
delu, in CACT SLO, da je kan-
didat za prvaka Slovenije v
delu; te naslove lahko dobijo le
najboljši, vrhunski vodniki
lovskih psov. Vsi dosedanji nas-
lovi in odličja pa so Janezu pri-
nesla veliko izkušenj, ki jih z
veseljem prenaša na mlajše
vodnike lovskih psov, saj pravi,
da dober nasvet nič ne stane,
lahko pa koristi. Ponosen je
tudi na svojo psarno, ki jo ima-
jo le redki.
»Naša Fani je prvič skotila
kar šest majhnih lepotcev,
doma je sedaj le še ena - Ajda
Horvatova, ki pa že ima novega
lastnika. Lansko leto je bila
Ajda kar trikrat proglašena za
najlepšo, postala je medna-
rodna lepotna prvakinja. Še le-
tos bo pri hiši nov naraščaj, s
Fani pa bova poleg tega pos-
kušala ubraniti še lanskoletni
naslov državnega prvaka.«
Taf/ono Mohorko
Janez Horvat se rad pohvali z obema psičkama in
osvojenimi odličji. Foto: TM
TEDNIK - Četrtek, 17. februar 2000
13
PO NAŠIH KRAJIH
PTUJ / STAVKA DELAVCEV GRADBENEGA PODJETJA, D. O. O., PTUJ
Delo ie, denaria pa nii
Od lanskega julija prejemajo delavci Gradbenega podjetja^
Ptuj zaradi blokade žiro računa le zajamčene plače. Po-
vprečna plača na zaposlenega naj bi bila okrog 60 tisoč tolar-j
jev. Podjetje jim dolguje regres za letni dopust, nadomestilo zai
prevoz na delo, za malice, jubilejne nagrade za lansko leto in^
leto 1998. Delavci pa zahtevajo tudi izplačilo plač do 18. v me-:
secu, kot je to določeno v kolektivni pogodbi, in zagotovitev]
normalnih pogojev za delo. Najbolj jih pa bega, ker podjetje!
nima vizije in tudi ne pravega odgovora glede bodočnosti.     '
Povprečni dolg na zaposlenega
naj bi znašal okrog dvesto tisoč
tolarjev ali skupaj okrog 25 mili-
jonov tolarjev. Ker poplačil teh
dolgov kljub več obljubam v
lanskem in letošnjem letu še ni
bilo, od prvih pogovorov pa je
preteklo že več kot pet mesecev,
je 80 od 127 delavcev 7. februarja
pričelo stavko do izpolnitve zah-
tev o poplačilu. Preostali zapos-
leni si ne upajo stavkati,
predvsem delavci v računo-
vodstvu, drugi pa so v staležu, so
povedali na četrtkovi tiskovni
konferenci stavkovnega odbora.
Na delo se bodo delavci vrnili ta-
koj, ko jim bodo poplačali njiho-
ve terjatve, saj dela ne odklanja-
jo.
Prvega februarja je stavka tra-
jala štiri ure, v imenu direktorja
Sama Majcenoviča se je takrat s
stavkajočimi delavci pogovarjal
njegov svetovalec Borut Bern-
hard. Sprejeli so dogovor o
izpolnitvah zahtev do 4. februar-
ja. Ker vodstvo nove obljube ni
izpolnilo, so siti obljub in nave-
ličani čakanja prejšnji ponedel-
jek pričeli stavko do izpolnitve
zahtev. Pred tem so 19. januarja
izvedli enourno opozorilno
stavko na vseh treh gradbiščih: v
Moravcih, na gradbišču gimna-
zije in poslovnem centru Drava.
Prvič so stavko napovedali že 12.
novembra lani. Takrat so se do-
govorili, da jim bo podjetje za-
padle dolgove poplačalo do 17.
novembra. Sklenili so dogovor
in stavko prestavili. Pa znova ni
bilo nič, zato je na decembrski
seji stavkovni odbor stavko na-
povedal za 14. december in jo po
vnovičnemu dogovoru oziroma
zaradi obljub vodstva o novem
datumu poplačil dolgov predsta-
vil.
DELAVCI
VZROKOV ZA
SLABO
POSLOVANJE
NE POZNAJO
Podjetje posluje v težkih raz-
merah že nekaj let, delavci, ki so
še vedno 49-odstotni lastniki, pa
ne poznajo vzrokov za takšne
razmere. Tako tudi niso dobili
zahtevanih podatkov o analizi
stroškov gradnje in rezultatih
trženja poslovnega centra Drava,
ki je po njihovem mnenju glavni
razlog za hude finančne težave
podjetja, čeprav so vsi govorili,
da prinaša podjetju nov razcvet.
Ker so gradili na lastni zemlji,
sicer s posojili, prodali pa so
večino prostorov, bi denar že
moral ostati, so prepričani dela-
vci. Nekaj neprodanih prostorov
so si prilastili upniki in jih po-
tem preprodajah naprej. Kar pa
je še naprodaj, naj bi prineslo
okrog dvesto milijonov tolarjev,
vendar je bilo delavcem že pove-
dano, da od tega ne bodo dobili
nič.
Bolj kot se zadeve zapletajo,
bolj prihajajo na dan nepravil-
nosti, ki so se dogajale v tem
podjetju, med drugim tudi to, da
naj bi si dal bivši direktor v letu
1998 izplačati za 15 milijonov to-
larjev kilometrine, vodjo komer-
ciale, ki je to odkrila, pa naj bi
zato suspendirali.
Delavce jezi, ker jih vodstvo ig-
norira-v njihovih zahtevah, čep-
rav so pripravljeni delati - to so
že večkrat doslej pokazali - tudi
v nemogočih razmerah. Na
gradbišču ptujske gimnazije,
kjer je do nedavnega delalo na-
jveč zaposlenih, okrog 60, so de-
lali v nemogočih razmerah, pri
minus petnajstih stopinjah
Celzija. Da je doslej opravljeno
delo na objektu ptujske gimnazi-
je zelo dobro, delavcem priznava
tudi direktor Majcenovič. Ta
dela naj bi bila vredna okrog sto
milijonov tolarjev, za SCT kot
glavnega izvajalca, ki ima na tem
gradbišču le tablo in občasno
tudi vodjo gradbišča, pa naj bi
skupaj opravili za 250 milijonov
tolarjev del, čeprav zanje naj ne
bi imeli sklenjene pogodbe. Jezi
jih, ker na gradbišču nimajo svo-
je table, ki si jo brez dvoma zas-
lužijo.
POGODBA ZA
GIMNAZIJO
OBSTAJA
Pred dobrim letom je trgovsko
podjetje Shop kupilo 40-odstot-
ni delež Gradbenega podjetja
Ptuj, potem pa še s preplačili de-
lavcem nadaljnjih enajst odstot-
kov, s čimer so si zagotovili
večinsko lastništvo. Lastnik
Shopa je Samo Majcenovič,
zdajšnji direktor GP Ptuj, pred
tem pa je tedanjega direktorja
Boruta Bernharda zamenjal z
Bojanom Zavcem. Ker pa do-
godki niso potekali v želeni sme-
ri, je sam lani septembra prevzel
poslovodenje podjetja, čeprav
tega prvotno ni nameraval. Dela-
vce tudi močno zanimajo razlogi
Shopovega nakupa GP Ptuj.
Prepričani so, da je vendarle
nekdo v vseh teh poslih pobral
smetano. Dodatno pa so delavci
ogorčeni, ker je Samo Majceno-
vič tretji dan stavke predstavil
sindikatu predlog začasno pre-
sežnih delavcev, na katerem je
kar 42 imen, med njimi so tudi
taki, ki so v stalžeu oziroma sus-
penzu. Delavci so ga ostro
zavrnili, ker je bila ta poteza
vodstva nezakonita in neko-
rektna, saj posega v pravico do
stavke. Zato bodo o tem ukrepu
vodstva obvestili delovno
inšpekcijo in tudi zahtevali uk-
repanje. Ta predlog naj bi bil
sestavni del celovite sanacije
podjetja.
Samo Majcenovič, zdajšnji di-
rektor, je v podjetje prišel kot
predstavnik večinskega lastnika,
da bi v njegovem imenu aktivno
posegel v poslovodenje, čeprav
tega prvotno niso načrtovali. Do
tega je prišlo predvsem zaradi
težkega stanja, v katerem je
podjetje, in ker je bil skrajni čas,
da se nekaj naredi. Dela je
prevzemalo pod neugodnimi po-
goji, vključno s slabimi plačilni-
mi pogoji, ki so zahtevali odlog
plačila, za njimi pa zaradi
slabših bonitet ne stoji nobena
banka, vse samo zato, da so lah-
ko delali še naprej. Lani so rea-
lizirali samo 60 odstotkov plana,
produktivnost se je na nekaterih
gradbiščih sukala med 60 in 80
odstotki, zaradi zamud in nekva-
litetnega dela pa so še dodatno
izgubili 25 milijonov tolarjev.
Delo na ptujski gimnaziji so
nestrpno pričakovali, ves čas so
bili v stikih s SCT, ki je delo pri-
dobil na razpisu, sami ga ne bi
zmogh samostojno pridobiti.
Pogajanja o pridobitvi tega dela
so bila dolgotrajna, ko so bile za-
deve usklajene, je bila pogodba s
strani GP Ptuj tudi podpisana,
vse stvari pa po navedbah direk-
torja Majcenoviča še danes niso
usklajene. Čeprav je v podjetju
kratek čas, je prepričan, da so in-
vesticije, ki se jih je podjetje lo-
tevalo v zadnjem obdobju, tudi
gradnja poslovnega centra Dra-
va, omogočile preživetje podjetja
y zadnjih dveh letih. Dejstvo je,
poudarja Samo Majcenovič, da
rešitve ne bo brez celovitega
programa sanacije, ki bo
pripravljen v začetku naslednje-
ga tedna; sestavni del programa
bo tudi kadrovsko prestrukturi-
ranje. V najnovejših pogajanjih
so delavcem obljubili, da jim
bodo del zapadlih terjatev pop-
lačali v teh dneh oziroma do
konca tedna. V prvi vrsti naj bi
bili to stroški prevoza na delo in
malice, kar skupaj znese 12 mili-
jonov tolarjev. Denar naj bi do-
bili od SCT, s katerim potekajo
intenzivni pogovori. O poplačilu
drugih dolgov pa se še dogovar-
jajo, zaradi teh izplačil je tudi
mogoče, da bo plača, ki bi jo mo-
rali za tekoči mesec izplačati 18.
februarja, kasnila za teden dni.
Delavci naj bi ponovno pričeli
delati naslednji dan po delnem
poplačilu.
Samo Majcenovič v imenu
vodstva in večinskega lastnika
napoveduje, da bodo naredili
vse, da bi podjetje obdržali. Sa-
nacija bo izredno težka, ker raz-
mere niso rožnate. Dan po tis-
kovni konferenci stavkovnega
odbora, je Majcenovič odgovoril
na nekaj vprašanj, ki zanimajo
tudi delavce. Zanikal je, da bi si
bivši direktor izplačal kilometri-
no v višini 15 milijonov tolarjev;
dobil je le odpravnino ob raz-
rešitvi, ki mu je pripadla v
višini, kot jo to določeno indivi-
dualna pogodba, ki je bila v vel-
javi že pred prihodom večinske-
ga lastnika v podjetje. Izplačila
kilometrine pa naj bi bila
skladna s predstavljenimi potni-
mi nalogi, čeprav niso izvajali
posebnih kontrol. Za suspenz
vodje komerciale pa se je odločil
sam, ker nekatera dela naj ne
bila pridobljena. Podatke o pro-
daji prostora poslovnega prosto-
ra v centru Drava pa naj bi
družbeniki dobili na lanski
skupščini, vsaj tiste glavne.
Sprotno obveščanje o prodaji
vsakega lokala, o zapiranju ob-
veznosti z nekaterimi podizva-
jalci ali pa drugimi kupci pa po
mnenju Majcenoviča ne bi bilo
učinkovito. "Ne bi pa bilo prav
glede na probleme, ki se v
podjetju pojavljajo, kazati samo
na enega krivca," poudarja Ma-
jcenovič, ki je tudi povedal, da se
že od začetka njegovega prihoda
v podjetje trudijo, da bi ujeli rok
za izplačilo plač in da bi se ure-
dili medsebojni odnosi v podjet-
ju, ki ob vseh drugih dejavnikih
prav gotovo pomembno vplivajo
na uspešnost poslovanja. Želel je
spodbuditi vse zaposlene, da bi
si začeli prizadevati za preživetje
in da si za jutri ustvarijo boljše
pogoje. "S strani uprave in poslo-
vodstva vidimo rešitev, trudimo
se naprej, upamo, da bomo uspe-
li," je še povedal direktor Samo
Majcenovič, ko je prestavljal
svoje videnje razmer v podjetju.
Skoda bi bilo, če bi zaradi
takšnih ali drugačnih
(napačnih) poslovnih odločitev,
moralo v stečaj še kakšno
podjetje z dolgoletno tradicijo,
ki je v več kot petdeseletnem
delu v Ptuju in okolici zgradilo
številne pomembne objekte. Da
pa so se rezultati delavcev nekje
izgubili, pa delavcev ne more
prepričati nihče. Tudi zato je
delo tega ptujskega podjetja
vzbudilo zanimanje kriminalis-
tov, ki so začeli zbirati podatke.
MG
Za to mrežo v Žabjaku 1 se skriva preostalo premoženje Gradbe-
nega podjetja Ptuj; po skoraj 54 letih dela ga je ostalo bolj malo.
Foto: Črtomir Goznik
CVETKOVCI / ZI^TA POROKA ŠTEFKE
IN FRANCA MUHICA
SOlet
skupnega življeala
29. januarja sta po 50 letih skupnega življenja ponovno stopila
pred matičarja Štefka in Franc iMuhič iz Cvetkovcev. Na isti
dan leta 1950 sta se poročila v Ormožu. V zakonu sta se jima
rodila dva otroka: sin Janko in sedaj že pokojna hči Fanika.
Na jesen življenja ju razveseljuje tudi pet vnukov in pet
pravnukov.
Zlati ženin se je rodil 24. novembra 1919. Leta 1943 so ga odpeljali
v taborišče v Kidričevo in pozneje v Maribor na prisilno delo, kjer je
ostal 23 mesecev in se leta 1945 vrnil. Potem je delal doma na kmeti-
ji. Leta 1960 se je zaposlil pri Gradisu na Ptuju, kjer je ostal vse do
upokojitve leta 1980.
Zlata nevesta se je rodila 27. decembra 1922. Ves čas je bila doma,
gospodinjila in delala na kmetiji, pri sinu in snahi.
Zakonca Muhič sta v življenju bila večkrat na preizkušnji, toda pre-
magala sta vse ovire in težave, saj sta si vedno in povsod stala ob stra-
ni. Obred zlate poroke je opravil ormoški župan Vili Trofenik; cer-
kveno poroko pa je obnovil g. dekan Jože Šipoš, farni župnik v
Podgorcih.
D.D.
14
četrtek, 17. februar 2000 - TEDNIK
OO rOD m TAM
PTUJ, MARIBOR, UUBUANA / ZAPLET ZGODBE O MEDIJSKEM POVEZOVANJU
Prepovedan snubec Radia-Tednika
Kot smo v Tedniku že poročali, je ČZP Večer Maribor poslalo
družbi Radio-Tednik Ptuj pismo o nameri, v kateri predvideva
kapitalsko povezavo obeh medijskih hiš. Lastniki Radio-Ted-
nika bi svoje deleže zamenjali za delnice Večera, Radio-Tednik
pa bi ostal pravna oseba s svojim radijskim programom in
časopisom Tednik. Jasno pa je, da bi se v primeru združitve
oziroma pripojitve Radio-Tednika k Večeru pomembnejše
odločitve sprejemale v Mariboru in to pomeni za ptujsko me-
dijsko hišo izgubo samostojnosti.
Razumljivo je, da je v današnjem
tržnem času povezovanje podjetij
v močnejše gospodarske subjekte
nujno. Ob zavedanju tega dejstva
pa vseeno obstaja nekaj dvomov v
ustreznost povezovanja medijskih
hiš, kot sta dnevnik Večer ter
Tednik in radio Ptuj. Vsak ima
svoje tržišče. Tednik in radio Ptuj
nimata ambicij za bistveno širitev
svojega območja, saj sta lokalna
oziroma regionalna medija in
taka, domača za svoje ljudi, name-
ravata tudi ostati in to vlogo še
krepiti. Navsezadnje sta bila v ta
namen tudi ustanovljena, Tednik
leta 1948 in radio leta 1963. Last-
ninsko preoblikovanje podjetij je
prineslo tudi njihove lasmike in
največji lastnik Radio-Tednika
kot Večera je s tridesetodstotnim
deležem KBM Infond Maribor.
Kot lastnika ga v prvi vrsti zani-
ma dobiček, ta pa naj bi bil v
skupni firmi večji, obenem bi bilo
vse skupaj lažje obvladljivo,
povečal pa bi se tudi vpliv na me-
dijsko dogajanje v širšem štajer-
skem prostoru.
Težnje o združevanju Tednika z
Večerom imajo že sivo brado.
Nekdanji delavci ptujske medij-
ske hiše vedo povedati o nič koli-
ko poskusih, da bi prišlo do te
združitve. V preteklosti so bile
težnje predvsem politične narave,
danes naj bi šlo za ekonomske in-
terese lastnikov, čeprav tihih, za-
kulisnih političnih interesov tudi
v tem primeru ni mogoče prezreti.
Med Ptujem in Mariborom je ve-
liko povezav in prav toliko na-
sprotij. Interesi med mestoma so
različni na številnih področjih,
zadnji čas predvsem pri obliko-
vanju regij oziroma pokrajin. Ptuj
želi svojo širšo lokalno skupnost,
Maribor bi Ruj raje videl v svoji.
Če si zamislimo ustvarjanje javne-
ga mnenja v primeru samostoj-
nosti Radio-Tednika, bo ta pisal v
prid sedežu regije na Ptuju, če bo
pod vplivom Maribora, pa prav
nasprotno. Podobnih primerov
navzkrižnih interesov je še dolga
vrsta, deklariranega neodvisn^a
novinarstva pa tako ni in ga nikoli
ni bilo. Novinarji smo do neke
mere vedno odvisni, od politike
ali kapitala in v slednjem primeru
bi lahko kapital dodobra omejil
štajersko demokracijo. Poleg te^a
je v najbolj črnem scenariju
mogoče napovedati konec Tedni-
ka in radia Ptuj. Kljub najboljši
volji sedanjih akterjev na strani
največjega lastnika in ČZP Večer
si ti le ne upajo zatrditi, da čez leta
ne bo teženj po ukinitve enega ali
obeh ptujskim medijev.
Kakorkoli gledamo na zadevo,
pridemo do dejstva, da sta si me-
dijski hiši, čeprav različni in vsa-
ka s svojim poslanstvom, vendarle
konkurenčni vsaj na komercial-
nem področju. In kdo bo podpiral
in še razvijal konkurenta na svo-
jem dvorišču?! V že podpisanem
pismu o nameri s podjetjem Novi
Tednik&Radio Celje je med dru-
gim zapisano, da mu Večer jamči
obstoj do leta 2002. In kaj potem?
Če bo podjetje v izgubi in torej ne
bo upravičevalo svojega obstoja,
ga lahko Večer ukine. Če imaš v
rokah vse vajeti, je lahko izguba
gospodarskega subjekta samo
vprašanje časa.
DRŽAVA ŠČITI
PLURALNOST
MEDIJSKEGA
PROSTORA
Na pluralnost medijskega pros-
tora in ohranjanje demokracije je
mislila tudi država in to zapisala v
39. in 40. člen Zakona o javnih
glasilih. V 39. členu piše, da je
lahko pravna ali fizična oseba naj-
več tretjinski lastnik javnega gla-
sila. Štirideseti člen pa govori, da:
"Izdajatelj   dnevnega  tiska  ter
fizične in pravne osebe ali skupi-
na oseb, ki so lasmiki oziroma so-
lastniki izdajatelja dnevnega ti-
ska, ne morejo ustanoviti lastne
RTV organizacije ali ustvarjati,
pripravljati in oddajati RTV pro-
gramov, niti ne imeti več kot 10
odstokov upravi j alskih pravic v
drugem izdajatelju dnevnega tiska
ali RTV organizacije." Dnevnik
Večer in Radio Ptuj glede na to
določilo ne moreta biti pod isto
lastniško streho, Večer pa lahko
ima v drtižbi Radio-Tednik naj-
več 10-odstotni lastniški oziroma
upravljalski delež, v pismo o na-
meri pa predvideva 100-odstotne-
ga.
Na osnovi novic v medijih se je
že odzval Svet za radiodifuzijo re-
publike Slovenije ter Večeru, Ra-
dio-Tedniku Ptuj in Novemu
Tedniku&Radiu Celje poslal do-
pis, v katerem, sklicujoč se na 40.
člen Zakona o javnih glasilih,
piše, da "bi z vsakršnim dejanjem,
ki bi bilo v nasprotju z navedenim
členom, resno ogrozili obstoj
omenjenih RTV organizacij (Ra-
dia Ptuj in Radia Celje, op. p.), saj
bi bil Svet prisiljen odločati o
odvzemu radijskih dovoljenj za
oddajanje programov".
To pa še ni vse. Odločno se je
odzval tudi vladni Urad za infor-
miranje in pred tednom v Ljublja-
no poklical predstavnike vseh
treh medijskih hiš in jim še en-
krat zabičal, da je načrtovano po-
vezovanje protizakonito in ne
more biti izpeljano brez sankcij.
Direktor družbe Radio Tednik -
Ptuj Franc Lačen je po pogovoru
v Ljubljani dejal, da "v Ptuju ne
bomo naredili niti najmanjše po-
teze, ki bi bila v nasprotju z Zako-
nom o javnih glasilih in s čimer bi
ogrozili nadaljevanje dejavnosti
družbe". Zaenkrat je ustavil tudi
postopek priprave novega pisma o
nameri, kar so mu naročili
družbeniki na zadnji seji skupčine
družbe Radio-Tednik.
Na zakonski problem predvide-
nega združevanja so zaposleni in
družbeniki Radio - Tednika že
pred tem opozorili direktorja
Večera Boža Zorka in direktorja
KBM Infond Branka Pavlina.
Ker je Večerova stran že v uvod-
nih pogovorih kot edino možnost
omenjala 100-odstotno kapitalsko
pripojitev Radio-Tednika in ni
kazala zanimanja za s strani
Ptujčanov ponujene ohlapnejše
povezave, je usoda pisma o nameri
ta trenutek povsem negotova.
J. Bračič
DESTRNIK / SPREJET PRORAČUN ZA
LETO 2000
Podprli ustanovitev
loliolne toristiine
organiioiije
Destmiški svetniki so se v zadnjem tednu dni sestali kar dva-
krat. Potem ko so v petek brez večjih pripomb uspeli sprejeti
predlog proračuna za letos, je svet že v ponedeljek zvečer na
svoji 3. izredni seji proračun dokončno potrdil. Občina bo tako
v letu 2000 razpolagala z dobrimi 366 milijoni tolarjev, prika-
zani proračunski presežek bo namenila odplačilu dolga, kar 2
tretjini proračunskih sredstev pa investicijam. Destmiški
občinski svet pa je na svoji zadnji redni seji že podrl ustanovi-
tev lokalne turistične organizacije 15 občin na Ptujskem, za
kar naj bi občina letno prispevala pol milijona tolarjev.
Letošnji destmiški proračun
predvideva 366.015.000 tolarjev
prihodkov ter 346.625.000 odhod-
kov, največ sredstev, kar dve tret-
jini, pa namenja investicijam
Svetniki so že v petek sklenili, da
del proračunskega denarja name-
nijo ureditvi Rogoznice, odločili
so se za prodajo občinskega stano-
vanja ministrstvu za notranje za-
deve, resno pa razmišljajo tudi o
nakupu večjega vozila za prevoz
ljudi. V destmiški občini namera-
vajo namreč letos preko javnih del
zaposliti več ljudi, za katere bodo
nujno potrebovali vozilo za pre-
voz. Kot kaže, pa bo tudi leto 2000
v destmiških krajih minilo v zna-
menju večjih investicij, ki jim
proračim namenja večino sredstev
občinske blagajne.
Na 10. redni seji na Destmiku
pa je bil govor tudi o oblikovanju
lokalne tiu-istične organizacije.
Svetniki so se načeloma strinjali s
priključitvijo k lokalni turistični
organizaciji na območju novonas-
talih občin na širšem ptujskem
območju ter s programom, ki ga je
pripravilo podjetje Hosting iz
Ptuja. Destrnik naj bi novi orga-
nizaciji za vzpodbujanje turizma
letno namenil okoli pol milijona
tolarjev, od tega dobro polovico
predstavljajo članarine gospodar-
skih subjektov, ostalo bi namenili
iz občinskega proračuna. Občina
naj bi po mnenju snovalcev lokal-
ne ttu"istične organizacije na Ptuj-
skem imela enkratno lego za raz-
vijanje turizma, privlačne kraje za
krajše izlete, njene prednosti pa se
kažejo zlasti v majhni oddaljenos-
ti od Ptuja ter dobrih prometnih
povezavah.
Destmiški svet je na zadnji red-
ni seji sprejel tudi sklep o javni
razgrnitvi osnutka odloka o spre-
membah in dopolnitvah dolgo-
ročnega plana Ta bo med 6. mar-
cem in 6. aprilom v času uradnih
ur v prostorih občine, skupna jav-
na obravnava pa bo 18. marca.
Svetniki so tokrat potrdili še
poročilo inventurne komisije ter
prodlog pravilnika o sistematiza-
ciji delovnih mest skupne občin-
ske uprave. Glede višine sejnin
bodo govorili na eni prihodnjih
sej, imenovali pa so že odbor za
pripravo občinskega praznika, ki
ga vodi Janez IrgJ, za člane pa so
bili imenovani: Branko Sirec,
Marjan Irgl, Marjan Zelenik, An-
ton Zampa, Ivan Zoreč in Julij ana
Čenezel.
Svet je imenoval tudi uredniški
odbor lokalnega glasila ^ Občan.
Urednica ostaja Nataša Žižek, v
tiredniškem odboru pa sta še Mi-
lena Sirec in Slavica Kramberger.
Uspešno delo na petkovi seji so
svetniki zaključili z imenovanjem
predstavnikov v svet javnega za-
voda Zdravstveni dom Ptuj ter da-
nim soglasjem k imenovanju di-
rektorja Javnega zavoda Lekarne
Ptuj, k izgradnji lekarne na
Ormoški cesti v Ptuju in k imeno-
vanju direktorja Centra inter-
esnih dejavnosti Ptuj.
ak
Ocf focf in tam
GORIŠNICA •
O prihodnosti
slovensitega lanetijstva
Slovensko kmetijstvo je pred ve-
likimi razvojnimi spremembami.
Pripravljamo se na vstop v EU, kar
bo imelo dolgoročne vplive na raz-
voj kmetijstva in podeželja v Slo-
veniji. Kako se pripravljamo na to,
kakšne ukrepe sprejemamo, kako
mislimo zaščititi naše kmetijstvo in
slovensko podeželje, bodo govo-
rili na petkovi okrogli mizi v
Gorišnici, ki jo pripravljata komisi-
ja za kmetijstvo občine Gorišnica
in poslanec državnega zbora Alojz
Vesenjak. O tem, kako tečejo po-
gajanja z EU, bo govoril državni
sekretar z ministrstva za kmetijst-
vo, gozdarstvo in prehrano mag.
Franc But, o novem zakonu o
kmetijsko-gozdarski zbornici pa
bo sodelujoče seznanil državni
podsekretar Ervin Kuhar, dipl. ing.
agr. Razprava o prihodnosti slo-
venskega kmetijstva bo v petek,
18. februarja, ob 18. uri v kulturni
dvorani v Gorišnici.
TM
PTUJ • Vpis v
l(inološi(o šolo
Kinološko društvo Ptuj je v
zadnjih letih uspešno organiziralo
že več tečajev za najrazličnejše
pasme psov in njihove vodnike. Ta
konec tedna, v soboto, 19., in v
nedeljo 20. februarja, od 10. do
12. ure pa kinologi organizirajo
vpis v nove tečaje - v spomladns-
ko "pasjo" šolo. Vpis bo v društev-
nih prostorih KD Ptuj v Budini, na-
menjen pa je vsem pasmam psov.
Psi morajo biti stari najmanj 4 me-
sece. Ponujajo: malo šolo za pse,
začetni in nadaljevalni tečaj, agiliti
in vajo obrambe. Tečaje bodo
pričeli takoj, ko bodo zbrali dovolj
prijav.
TM
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
Novi iasi na Hrvaškem
Vsi opazovalci opozarjajo, da
Hrvaška vstopa v novo obdobje
svojega (političnega) življenja. Go-
vorijo celo o drugačni, drugi repu-
bliki, ki naj bi se od prve - Tudma-
nove razlikovala tako po vsebini
kot po slogu vladanja. Šele tokrat-
ni rezultati parlamentarnih volitev
in tokratno (večinsko) politično
razpoloženje so zares naklonjeni
uveljavitvi pravega parlamentarne-
ga sistema, ena izmed glavnih
značilnosti pravkar končane kam-
panije za predsedniške volitve pa
je bila zahteva po opustitvi pol-
predsedniškega političnega siste-
ma, ki je doslej podeljeval pred-
sedniku države prevelike pristoj-
nosti.
Lahko bi rekli, da se Hrvaška do-
končno posiavja od tudmanskega
načina vladanja in od večinske
premoči samo ene politične opcije
v državnem parlamentu. Velik vo-
lilni poraz doslej vladajoče
Hrvaške demokratske skupnosti
(HDZ) je v tem smislu zgodovinski
in veliko večjega pomena za raz-
voj demokracije na Hrvaškem, kot
pa so siceršnji porazi in zmage
strank ob siceršnjih parlamentar-
nih volitvah v posameznih
državah.
Seveda je ob tem treba upošte-
vati, da Hrvaška vse te spremem-
be doživlja v času hude ekonom-
sko-socialne krize, ko je potrpljen-
je ljudi na robu. Tudi s tega vidika
je pomembno, da vse poteka ob
zelo visoki stopnji soglasja novih
vladajočih strank in opozicije, brez
velikih pretresov in (vsaj doslej)
brez kakršnihkoli znamenj re-
vanšizma ali obujanja prepirov iz
preteklosti.
Novi državni predsednik Stipe
Mesič in novi premier Ivica Račan
sta v svojih prvih izjavah po izvolit-
vi pokazala tudi posebno zavze-
tost za reševanje odprtih vprašanj
s Slovenijo, oba poudarjajoč, da
ne gre za velike in nerešljive pro-
bleme. Poudarila sta tudi, da
hrvaška pot v Evropo v marsičem
vodi preko Slovenije in dobrih od-
nosov z njo. Seveda nista pozabila
opozoriti tudi na to, da bo za ure-
janje bilateralnih problemov med
Hrvaško in Slovenijo potrebno "ra-
zumevanje" na obeh straneh. To
so vsekakor dobra znamenja, ven-
dar pa Slovenija ne bi smela imeti
kakšnih posebnih iluzij, da bo pos-
lej vse drugače. Upoštevati je tre-
ba, da je Hrvaška pri urejanju za-
dev s Slovenijo nastopala s precej
visoko stopnjo soglasja vseh poli-
tičnih dejavnikov na Hrvaškem,
hkrati pa sedanji zmagovalci v
času, ko so bili opozicija, niso ka-
zali kakšnih posebnih razločkov in
zadržkov, ko je šlo za hrvaško po-
litiko do Slovenije.
Še zlasti ob predsedniških volit-
vah so se na Hrvaškem dotaknili
tudi vprašanj sprave. Oba pred-
sedniška kandidata - Stipe Mesič
in Dražen Budiša - sta v zaključni
predvolilni kampanji poudarjala,
da se bosta, če bosta izvoljena za
predsednika, poklonila žrtvam Ja-
senovca in Bleiburga, torej med-
vojnega ustaškega in nacističnega
morišča in povojnega kraja zu-
nanjsodnih pobojev s strani komu-
nističnih oblasti. Stipe Mesič je še
dejal, da bi se morali v Izraelu po-
kloniti tudi žrtvam holokavsta, prav
tako pa bi bilo po njegovem
mnenju dobro, če bi tako Bleiburg
kot Jasenovac obiskal tudi pred-
stavniki katoliške cerkve. Bleiburg
in Jasenovac sta v bistvu simbola
hrvaških delitev in zmot v novejši
zgodovini, pri preseganju teh deli-
tev pa naj bi s predsednikom
države sodelovali vsi Hrvati.
Mnogi analitiki se bodo zagoto-
vo še kar nekaj časa ukvarjali z
ugotavljanjem poglavitnih značil-
nosti hrvaških parlamentarnih in
predsedniških volitev. Dnevnik
piše, da bi bila podrobnejša ocena
hrvaškega političnega dogajanja
koristna tudi za naš politični pros-
tor, da se ne bi preveč samozado-
voljno predajali poenostavljenim
ugotovitvam, da nam Hrvati
končno sledijo na pravi poti,
čeprav je res, da smo ravno zadnji
čas od hrvaških politikov dobivali
kar nekaj pomembnih komplimen-
tov. Vsekakor ne gre za to, da bi s
Hrvati po vsej sili tekmovali ali pa
da bi poskušali igrati nekakšno su-
periorno vlogo. Pomembno pa je,
da vemo, kaj se dogaja pri naših
sosedih in kako se odzivajo na po-
samezne aktualne izzive.
Ena izmed nedvomnih značil-
nosti, lahko bi rekli največje prese-
nečenje hrvaških volitev je to, da
na njih ni dobila nobene zaznav-
nejše podpore nobena ekstrem-
nejša usmeritev in da je bilo delo-
vanja s teh pozicij nasploh zelo
malo. S tega vidika pomeni
Hrvaška zgovoren korektiv sicer
prevladujočim tezam, da so krize
(socialne in politične razmere) - in
teh na Hrvaškem ne manjka - naj-
bolj plodno gojišče za različne
skrajnostne politične opcije.
Hrvaška se je na zadnjih volitvah
tako rekoč plebiscitarno odločila
za odpiranje v Evropo in svet, za
moderno, demokratično politiko,
za svoje vsestransko integriranje v
demokratično skupnost. Za
takšno usmeritev se je konec kon-
cev zavzemal tudi predsedniški
kandidat HDZ Mate Granič, za
takšno politiko so se opredeljavli
tudi mnogi poslanski kandidati
HDZ, to pa se je pokazalo tudi pri
večinskem glasovanju za novo
vlado Ivice Račana, ki so jo izdat-
no podprli tudi poslanci HDZ.
Hrvaški volivci so dali zaupnico za
iskanje izhoda iz sedanjih težav
politikom in strankam, katerih
glavna značilnost je zmerna politi-
ka.
Vsekakor je značilno tudi to, da
sta se za predsedniški položaj v
bistvu zavzemala politika približno
istih programskih usmeritev in iz
tako rekoč istega političnega tabo-
ra.
Druga velika značilnost sodob-
ne Hrvaške je civiliziran, miren in
povsem normalen prenos oblasti,
pri čemer je po splošnem pre-
pričanju pomembno vlogo odigra-
la tudi doslej vladajoča HDZ. Prav-
zaprav ni bilo niti enega veljaka
HDZ, ki bi kakorkoli dvomil v potek
in rezultate volitev. Ni bilo sicer
znanih konstrukcij o domnevnem
zavajanju volivcev ali manipuliran-
ju z volivci, kar je že kar stalnica
povolilnih ocen poražencev pri
nas. Prav tako ni bilo slišati bučnih
kritik na račun volivcev, češ da so
se odločili za podpiranje ne-
kakšne komunistične "kontinuite-
te". Posamezni funkcionarji HDZ
so prav po "evropsko" prenašali
poraz in čestitali zmagovalcem.
V zvezi s prenosom oblasti je
bila še posebej zaznavna in po-
membna kategorična zahteva
vršilca dolžnosti predsednika re-
publike akademika dr. Vlada Pav-
letiča (HDZ) pomembnemu gene-
ralu hrvaške vojske Ljubi Čosiču
Rojsu, da naj nemudoma odstopi,
ker je v nekem intervjuju zagrozil,
da generali ne bodo priznali rezul-
tatov volitev, če bo na njih za pred-
sednika izvoljen Stipe Mesič. "O
tem, kdo bo predsednik, bo
odločilo volilno telo, ne glede na
različne interese, do katerih priha-
ja v javnosti. Vendar pa takšnih in-
teresov v nobenem primeru ne
smejo izražati pripadniki hrvaške
vojske, ker zanje niso poob-
laščeni," je poudaril Pavletič in
opozoril, da bi lahko samo po naj-
bolj črnem scenariju kdo iz vrst
vojske ali drugih služb, zadolženih
za čuvanje reda in miru na
hrvaških državnih mejah ali znotraj
njih, poskušal pokvariti sijajno
opravljanje demokratične volitve,
"toda tega ne bom dovolil".
V času predsedniške predvolil-
ne kampanje na Hrvaškem se je
še bolj nedvoumno izoblikovala
zahteva po opustitvi sedanjega
hrvaškega polpredsedniškega sis-
tema, ki naj bi ga zamenjal pravi
parlamentarni sistem. Pri obliko-
vanju te zahteve so morali, tudi če
tega morda niso hoteli, sodelovati
tudi predsedniški kandidati. Za
novo razpoloženje na Hrvaškem je
značilna ostra javna reakcija na
eno izmed nepremišljenih izjav Sti-
peta Mesiča, da bi kot predsednik
republike ohranil nekakšno kon-
trolno funkcijo nad vlado in parla-
mentom. Kontrolor vlade je lahko
samo parlament, je bilo soglasno
sporočilo Mesiču in Mesič se v
svojih prvih nastopih po izvolitvi za
predsednika republike že ni več
zavzemal in opredeljeval za
takšno svojo vlogo "kontrolorja"...
Jak Koprive
TEDNIK - Četrtek, 17. februar 2000
15
PO MASIH KRAJIH
ORMOŽ / PROSLAVA OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU
Hagrade Ksavra Meška za i 2000
v ponedeljek, 7. februarja, seje ob 19. uri s fanfarami trobilne-
ga kvarteta pod vodstvom Slavka Petka pred Domom kulture v
Ormožu pričela proslava ob slovenskem kulturnem prazniku.
Prireditev se je nadaljevala na odru z recitalom režiserja Mili-
voja Žemljica, ki je nosil naslov "Sila spomina". Sodelovali so:
recitatorji Vesna Danilovič, Breda Majcen in Rok Krajnc; de-
kliški kvartet Kog, ki deluje pod umetniškim vodstvom Darje
Horvat; solistka Ziatka Puklavec, ki jo je na klavirju spremlja-
la Darja Žganec: moški pevski zbor Dobrava pod vodstvom zbo-
rovodje Franca \lagdica in plesna skupina Pandora s koreo-
grafijo loma/a Bolcarja Povodni mož. Letos so tudi prvič po-
delili občinska priznanja - nagrade Ksavra Meška za delovanje
na področju kulture. Priznanja je nagrajencem izročil ormoški
župan Vili Trofenik.
vije tudi več samostojnih nasto-
pov ter zelo dobro obiskan novo-
letni koncert. Skupina, ki pred-
stavlja dušo orkestra, je zaslužna
tudi za snovanje njegovega pro-
grama. V obrazložitvi ob podelitvi
priznanja je zapisano, da so s svo-
jo ustvarjalnostjo, strokovnostjo
ter uvajanjem inovativnih metod
prispevali k dvigu kakovosti glas-
benega življenja v občini. Branko
Panič je srebrno značko prejel kot
uspešen vodja Godbe na pihala
Središče ob Dravi, ki jo sestavljajo
sami ljubiteljski glasbeniki.
PLESNO GLEDALI-
ŠČE PANDORA
Bronasto značko pa je prejelo
otroško plesno gledališče Pandora
iz Ormoža, ki deluje pod strokov-
nim vodstvom Tomaža Bolcarja
in že deset let zanje uspehe kot
ena najboljših otroških plesnih
skupin v Sloveniji. Že od leta 1995
se redno uvrščajo med dvanajst
najboljših, ki na' državnem
srečanju otroških plesnih skupin
"Migam" smejo pokazati, kaj zna-
jo. Državna srečanja, ki so se jih
udeležili, ^so potekala v Ormožu,
Velenju, Žalcu, Ptuju in Kranju.
Med pomembnejše uspehe šteje
tudi udeležba na sejmu Dnevi slo-
venskega izobraževanja 1996 v
Ljubljani in nastop v Cankarje-
vem domu v lanskem letu. Poseb-
no težo pa ima doseženo prvo
mesto na lanskoletnem tekmo-
vanju plesa na ulici, ki je potekalo
pod sloganom Z vetrom v laseh
proti drogam. Skupina je nekaj
posebnega zaradi svoje
sproščenosti, igrivosti in ustvar-
jalnosti otrok, ki prihaja do izraza
v številnih koreografijah pa tudi
celovečernih predstavah, ki
pričajo tudi o izrednem občutku
vodje Tomaža Bolcarja za delo z
otroki na plesnem področju.
Stalni obiskovalci kultiunih pri-
reditev Ormoža so dvorano napol-
nili do zadnjega sedeža. Da so na-
grade prejeli pravi ljudje, priča
tudi dejstvo, da so nagrajenci kot
pomembni ustvarjalci kulturnega
življenja v občini tudi tokrat pri-
pravili program skorajda v celoti
sami. V bodoče pa bo potrebno
prireditve, ki se bodo dogajale v
neposredni bližini cerkve, prila-
goditi glasbi cerkvenih zvonov, ki
so tokrat preglasili fanfare.
Majda FridI
NAJVIŠJE PRIZNA-
NJE MILIVOJU
ZEMUIČU
Najvišje priznanje, plaketo, je
prejel Milivoj Žemljic za več kot
30-letno delovanje na področju
kulture. Upokojeni učitelj sloven-
skega jezika, ki se je rodil leta
1931 pri Tomažu pri Ormožu, je
že v dijaških letih veliko časa po-
svetil odrski ustvarjalnosti. Leta
1967 je pričel poučevati slovenski
jezik na osnovni šoli Ormož, kjer
je mlade učil tudi prvih korakov
na odrskih deskah. Istočasno pa je
dolga leta deloval kot igralec in
režiser v gledališki skupini DPD
Svoboda Ormož. Mlade je usmer-
jal pri njihovi gledališki dejavnos-
ti tudi v okviru Zveze kultiurnih
društev. Po upokojitvi leta 1994 je
še vedno ohranil stik z mladimi.
Vodil je šolske krožke in Gleda-
liško-literarno društvo Ormož,
kjer kot režiser in organizacijski
vodja deluje še danes. S svojim de-
lom na področju odrske ljubitelj-
ske kulture je pomembno vplival
na oblikovanje kulttu-nega živl-
jenja Ormoža.
NAGRADE
ČLANOM PIHAL-
NEGA ORKESTRA
Nagrade Ksavra Meška je preje-
la mdi skupina ustvarjalcev, čla-
nov Pihalnega orkestra Ormož in
Godbe na pihala Središče ob Dra-
vi.
Zlato značko so prejeli Marija
Lah, Martina Lah, Slavko Petek
in Jože Barin Turica, srebrno
značko pa Rado Munda in Bran-
ko Panič. S svojim dolgolemim in
uspešnim delovanjem v pihalnem
orkestru Ormož so pripomogli, da
je orkester danes ena naj-
močnejših ljubiteljskih kultiu-nih
skupin, brez katerih ne mine no-
ben pomembnejši dogodek v
občini Ormož. Vsako leto pripra-
Prejemniki nagrad Ksavra IVleška na kulturni prireditvi v
Domu kulture Ormož. Foto: Hozyan
HAJDINA / PREŠERNU SO SE POKLONILI V DRAŽENCIH
Kulturniki so se predstavili
Spominu na našega največjega
mojstra pesniške besede so se
Hajdinčani v soboto, 5. februar-
ja, poklonili v domu vaščanov v
Dražencih. Bogat kultiuni pro-
gram je povezovala mlada, priza-
devna predsednica Kulturnega
društva Draženci (to je bilo
skupno z vaškim odborom orga-
nizator proslave) Saška Serec.
Nastopajoči iz skoraj vseh vasi v
občini Hajdina so se strinjali, da
je odločitev o tem, da naj bo
Prešernova proslava vsako leto v
drugi vasi, zelo dobra, ker se na ta
način srečajo z različnim občinst-
vom in se mu predstavijo.
In kaj mislite, katero so zapeli
vsi združeni pevci ob koncu
srečanja? Trikrat lahko ugibate...
Tekst in foto: S. Brodnjak
Odgovor na težko vprašanje je enostaven: Najlepša je haj-
dinska fara
PTUJ / PRED 40. KURENTOVANJEM
Bogat program prireditev
v GIZ Poetovio vivat so te dni predstavili pro-
gram prireditev ob jubilejnem, 40. kurentovanju,
ki je tudi projekt evropskega združenja karne-
valskih mest.
Otvoritvena slovesnost bo 26. februarja, že 24. pa
se bo v Ptuju pričela mednarodna konferenca o
maskah in maskiranju. Na prvi dan prireditev
letošnjega kurentovanja bo v Ptuju tudi 3. srečanje
slovenskih pustnih likov in mask s povorko, ki bo
potekala po že znani trasi. Tega dne se bodo v Ptu-
ju slovenski predstavniki evropskega združenja
karnevalskih srečali tudi s predsednikom
združenja Henryjem van der Kroonom. Ob
spremljajočem priložnostnem programu pa bodo
svečano odprli karnevalsko dvorano na Bregu in
predstavili program dogajanj do pokopa pusta, 7.
marca.
27. februarja bodo v Mestni hiši odprti mednarod-
no filatelistično razstavo, popoldne ob 14. uri pa se
bodo po trasi karnevalske povorke na ulicah in
trgih starega Ruja prvič v Sloveniji in tudi v Evropi
na enem mestu predstavili kuienti podobni liki Ev-
rope, V karnevalski dvorani pa ob drugih dogajanj-
ih z zanimivimi glasbenimi gosti potekal drugi slo-
venski pustni ples lionsov. 28. februarja bodo v Na-
rodnem domu svečano predstaviti monografijo o
dosedanjih ptujskih pustnih prireditvah z naslovom
Moč tradicije / Kurentovanje in karneval na Ptuju.
Od prvega dne prireditev v karnevalski dvorani
bodo na osrednjih ptujskih trgih (Mestnem, Novem
in Slovenskem trgu) potekali nastopi pustnih sku-
pin. Ti bodo vse dni potekali tudi v karnevalski dvo-
rani, kjer bodo vsak dan gostili druge glasbene
goste. Veliki pustni ples v maskah bo 4. marca, na
njem pa organizatorji pričakujejo tudi slovenske le-
potice. Osrednja karnevalska povorka v Ptuju bo 5,
marca.
V program 40. ptujskega kurentovanja so tudi le-
tos vključene pustne prireditve - fašenki v okolici: 4.
marca tradicionalni 7. fašenk v Cirkulanah, na pust-
no nedeljo 9. etnografski fašenk v Markovcih, 6.
marca 5. fašenk v Dornavi, istega dne 5. fašenk v
Vidmu in na pustni torek osmi fašenk v Cirkovcah.
MG
ORMOŽ / USTANAVUAJO ORMOŠKI FORUM
ne^rankarska zxlraienjle
V Ormožu se pripravljajo na ustanovitev "Ormoškega foruma",
novega nepolitičnega in nestrankarskega združenja, v katerem
bodo predstavniki civilne družbe združili domači umski poten-
cial in dobre gospodarje s širšega območja Prlekije. Namen
združenja je delovanje v korist domačega kraja in njegove pre-
poznavnosti v širšem slovenskem prostoru.
Člani iniciativnega odbora, v ka-
terem so Dušan Cvetko, Stanko
Čurin in Slavko Štamberger, so
se zbrali prejšnjo nedeljo v gos-
tišču Polžek v Ormožu. Razpravl-
jali so o gospodarskih, političnih,
socialnih, zdravstvenih in drugih
problemih, ki tarejo prebivalce
občine Onnož in širše Prlekije.
Dogovorili so se, da bodo priori-
tetne naloge forimia skrb za go-
spodarski in vsesplošni razvoj
občine, za ohranjanje identitete
domače vinorodne pokrajine,
podpirali bodo dobre gospodarske
programe in pomagali ustvarjal-
nim posameznikom. Vzpodbujali
bodo možnosti izobraževanja in
zaposlitve intelektualcev v
domačem kraju. Ustvarjali bodo
tudi pogoje za nastanek novih de-
lovnih mest. Posebno skrb bodo
posvetili ohranjanju naravne in
kultiune dediščine, organizirali
okrogle mize in sodelovali s so-
rodnimi nepolitičnimi nestran-
karskimi združenji.
V Cerkvenjaku je bilo pred krat-
kim ustanovljeno podobno
združenje. Imenuje se Slovensko-
goriški forum. Povezali pa se bodo
tudi z v Sloveniji in po svetu priz-
nanimi Ormožani in Prleki.
Na prvem srečanju Ormškega
foruma je bila imenovana petčlan-
ska delovna skupina, ki bo pripra-
vila vse potrebno za ustanovno
skupščino v marcu.
mf
ORNUm/U SEJA OBČINSKEGA SVETA
lamd itt inhmiinmie
se vedno brez iTirekioria
17. seja ormoškega občinskega sveta je imela obsežen dnevni
red s trinajstimi točkami. Tudi tokrat so po mnenju večine po-
novno politične stranke in njihovi interesi prevladali nad stro-
kovnimi odločitvami. Proti potrditvi Liljane Vogrinec za direk-
torico ormoškega Zavoda za informiranje so glasovali pripad-
niki LDS s koalicijo. V pogovoru so nakazali, da imajo premaj-
hen vpliv na delovanje Zavoda, v svetu katerega so poleg dveh
delavcev zavoda kar trije člani iz koalicije SKD in SLS.
Po tretjem razpisu Zavod za in-
formiranje Ormož torej še vedno
nima direktorja. Župan Vili Tro-
fenik pa je napovedal ukrepe za
pravno-formalno ureditev sveta
zavoda. Fimkciji predsednika sve-
ta in vršilca dolžnosti direktorja
zavoda, ki ju opravlja Miroslav
Hanželič, sta namreč pravno nez-
družljivi. Rešitev problema vidijo
odgovorni v imenovanju Liljane
Vogrinec za vršilko dolžnosti di-
rektorja zavoda. Na potezi so torej
člani sveta zavoda,
VCARRERI 100
DO 200 NOVTH
DELOVNIH MEST
Svetniki so po razpravah sprejeli
predlog odloka o simbolih občine
Ormož, v katerem je opredeljeno
tudi, da bo v bodočem ormoškem
grbu na zelenem hribu stal srebrn
stolp s soncem na desni in polme-
secem na levi strani, pod zlatim
vinskim grozdom v zelenem hri-
bu pod stolpom pa bosta upo-
dobljena dva zlata žitna klasa.
Izrednega pomena za zagotav-
ljanje obstoječe oskrbe z vodo in
zagotovitve zdrave pitne vode
bodočim rodovom je osnutek od-
loka za določitev vodovarstven^a
območja in ukrepov za zavarovan-
je zajetij za pitno vodo vodarne
Ormož, ki so ga svetniki prav tako
potrdili. Sprejeli pa so tudi osnu-
tek odloka o prenosu izvajanja po-
kopališke in pogrebne dejavnosti
ter urejanja pokopališč na KS ter
po burnih razpravah tudi osnutek
odloka o prenosu izvajanja redne-
ga vzdrževanja javnih poti na KS.
S sprejetjem sklepa o mesečni
višini stroškov predšolske vzgoje
in otroškega varstva bo od 1. mar-
ca tudi ormoški vrtec v povprečju
za 8,7 % dražji. Za namestnika
člana volilne komisije občine
Ormož so imenovali Andreja Žni-
dariča, za člana Odbora za pre-
moženje, finance in gospodarske
zadeve pa Milana Čm-ina.
Ob zaključku seje so svetniki
obravnavali vrsto premoženjsko-
pravnih zadev. Večjega pomena je
pogodba za nakup zemljišča v k.o.
Ormož, ki je bilo v denacionaliza-
cij skem postopku vrnjeno upra-
vičencem in na katerem je predvi-
dena nadaljnja gradnja poslovnih
prostorov tovarne Carrera Ormož.
Z večinskim lastnikom tovarne,
koncernom Safilo iz Italije, je bilo
podpisano pismo o nameri, v kate-
rem ti zagotavljajo 100 do 200 no-
vih delovnih mest. Potrditev skle-
pa o nakupu zemljišča za potrebe
gradnje Gimnazije Ormož pa je
osnova za sklenitev pogodbe med
občino in ministrstvom za šolstvo
in šp)ort o sofinanciranju gradnje
ormoške gimnazije, ki poleg šol-
ske zgradbe s telovadnico obsega
tudi bazen.
Majda FridI
16
četrtek, 17. februar 2000 ■ TEDNIK
SPOJIT, PfSAM BUAL^EV
KOLESARSKI KLUB PERUTNINA PTUJ
Odmeven zaietek nove sezone
Ptujski kolesarji so že v uvodni dirki letošnje sezone v Istri do-
segli enega največjih uspehov. V Umagu, na dirki kategorije
UCI - 1.5, sta med dvesto evropskimi tekmovalci blestela Rado
Rogina (v soboto četrti, v nedelo sedmi) in Matej Marin (v ne-
deljo trinajsti). Tudi drugi ptujski kolesarji so dosegli dobre
rezultate.
Ekipa Perutnine je med kolesar-
skimi asi taktično odlično izpelja-
la vso dirko. V ekipi so bili še Mit-
ja M^orič, Marjan Kelner, Pri-
mož Stefanič, Grega Gazvoda, Iz-
tok Kovačec in Jurij Zafošnik.
Miran Kelner zaradi zdravja še ni
ponovil lanskih uspehov. Ptujski
kolesarji so zasenčili druge slo-
venske ekipe in ugnali mnoge ev-
ropske favorite. Obeta se zanimi-
va kolesarska sezona.
Robert Pintarič, ki je prevzel
trenersko mesto, se je takole vese-
lil prvega nastopa svojih varovan-
cev: "Zelo sem vesel prvih tispe-
hov. Samo da ni bilo padcev! Vsi
naši so zvozili. Uspeh Rada Rogi-
ne je prigarala cela ekipa, saj je
imela nalogo pripeljati ga spočite-
ga do ciljnega šprinta. Kljub
močni konkurenci se je dirka za
nas dobro končala po šprintu
glavnine. Tuji tekmovalci me poz-
najo. Čestitali so mi in mi pri-
voščili uspehe mojih kolesarjev.
Tega pa ne morem trditi za slo-
venske kolege - slovenska favšija
pač. Obe zmagi je slavil italijanski
kolesar Endrio Leoni."
Z uspehi ptujskih kolesarjev je
bil zadovoljen tudi Rene Glavnik,
direktor kluba: "S sponzorjem
Perutnino Ptuj in drugimi prija-
telji kolesarstva smo zelo veseli
prvih točk. So plod trdega minu-
lega dela, ki je bilo zelo strokov-
no. Več leta ga je vodil Samo
Glavnik, nadaljuje pa ga Robert
Pintarič. Zasenčili smo druge slo-
venske ekipe. Imamo mladi rod
nadarjenih kolesarjev. Slovenski
kolesarski klubi so končno uvide-
li, da je Perutninin klub vsem
enakovreden tekmec."
Uspehov je vesel tudi zaslužni
bivši trener Samo Glavnik: "Gle-
de na dosledne treninge je bil re-
zultat  R  Rogine  pričakovan.
Uspeh je bil odločen v zadnji tret-
jini dirke, ko sta se našla Rogina
in Marin in dirko zaključila v
šprintu kot velika profesionalca.
Zasenčila sta marsikatero veliko
evropsko ime kolesarskega športa.
K uspehu je pripomogla cela eki-
pa. Predvidevam, da je največ ko-
ristnih nasvetov, kako se boriti s
kolesarskimi asi, dal Matija Ma-
horič. Očitno je tudi, da novi tre-
ner dobro prenaša svoje kolesar-
sko znanje na novi rod tekmoval-
cev."
Ker so v Umagu ceste zelo spolz-
ke, so odpovedali kriterij. Dirka
za VN Umaga se bo nadaljevala
18. februarja. Ptujski kolesarji se
bodo še naprej pripravljali v Istri.
Roman Zavec
Rado Rogina je za las za-
mudil stopničke .
Matej Marin, drugi najboljši
v ptujski ekipi
PLANINSKI KOTIČEK
Na iuriiievo pot
v soboto, 3. marca, organiziramo planinski potiod po
Jurčičevi poti.
Najdemo se na avtobusni postaji ob 5.30. Odpeljali se bomo do
Višnje Gore, od koder je že sedmič start za pot proti Muljavi, rojstni
vasici prvega slovenskega romanopisca Josipa Jurčiča. Ogled
ruševin višnjegorskega gradu zahteva manjši napor, razveseli pa
nas prekrasen razgled po dolini in razkošje pomladnega cvetja, ki
ga je na teh pobočjih v marcu že zelo veliko. Sprehod med do-
lenjskimi vasicami in razgovor s prijaznimi domačini je pravo
doživetje. Na naših tradicionalnih poteh smo z nekaterimi gostitelji
postali že pravi prijatelji in vsak pozdrav pomeni veselje ob vno-
vičnem snidenju. Razne drobne težavice, ki se pojavijo med potjo,
naj bo manjši žulj ali samo žeja, znajo gostitelji v najkrajšem času
odpraviti. Ostane prijetno doživetje in obljuba, da se ob letu spet vi-
dimo.
Jurčičeva pot se je "prijeta", kot radi rečemo za izlete, na katere se
z veseljem vračamo, zato naj vam zaupam samo, da se primerno
opremite za varljivo pomladno vreme, da si preberete kakšen utri-
nek iz Jurčičevih del, da boste še bolj uživali v pokrajini, ki jo boste
spoznavali. Na pohodu vstajajo prizori iz Desetega brata, Jurija
Kozjaka in iz drugih zgodb, s katerimi smo se seznanili že osnov-
nošolskih letih. Se še spomnite drobne zgodbice Jama, po kateri se
pride na oni svet? Prav zaradi te zgodbe vas bom povabila tudi k iz-
viru reke Krke, kjer nas privabi kraška vdolbina, v katero so prijazni
domačini napeljali elektriko, da nam ni treba nositi s seboj jamarske
svetilke.
Če nam bo vreme naklonjeno, se bomo podali še v Županovo
jamo pri Grosupljem, kjer si bomo ogledali lepotico, ki je v tem kon-
cu ni para.
Pridružite se nam na potepanju, imeli bomo lep dan! Cena avto-
busnega prevoza je 1.800 SIT, če bo avtobus zaseden. Prijave z
vplačilom prosim do torka, 29. februarja, na PD Ptuj.
V.D.
SAH
Turnir v
Leskoviu
v soboto, 12. februarja, je v
Leskovcu, v organizaciji
tamkajšnjega športnega
društva potekal odprti
šahovski tiumir, ki se ga je
udeležilo 13 posameznikov.
Udeleženci so prikazali za-
vidljivo šahovsko znanje, kar
se je pokazalo v zelo kvalitet-
nih in do konca napetih par-
tijah. Najboljši so prejeli po-
kale in diplome, vsi tekmo-
valci pa priznanja in prak-
tične nagrade. Glede na
uspešno izvedbo turnirja in
zadovoljstvo tako tekmoval-
cev kot organizatorjev so se
oboji strinjali, da bi bilo po-
trebno takih in podobnih
turnirjev organizirati še več
in da se ponovno srečajo naj-
kasneje čez leto dni.
Rezultati: 1. Igor Iljaž, 2.
Kristjan Breznik, 3. Franjo
Lazar, 4. Viktor Slamberger,
5. Branko Rot; sledijo Bojan
Lubaj, Janez Vrbančič, Bo-
gomir Toplak, Jože Zavec,
Franc Vidovič, Tone
Milošič, Slavko Mlakar in
Janez Krajnc.
Vinko Mlakar
PREJELI SMO
Zakaj je odstopil
svetnik Martin Vesenjak
Cenjene občanke, spoštovani občani občine Zavrč,
lepo se vam zahvaljujem za izkazano zaupanje v č^su
volitev, tudi predvolilnih obljub nisem pozabil. Zal
pa v sedanji sestavi občinskega sveta teh obljub ni
mogoče realizirati, saj sem sam od strani občinskega
sveta kot najvišjega organa za odločanje v občinskem
merilu doživel veliko škodo in krivico.
Svetniki občine Zavrč so v tej zadevi izničili in opl-
juvali sklepe, ki so jih sami sprejeli, ter nmenja stro-
kovno usposobljenih ljudi, ki jih je prav občina po-
vabila k reševanju problema, ki je nastal pri modern-
izaciji ceste Drenovec - Mohor. Nerealna in
nepoštena je bila tudi poteza gospoda župana Mirana
Vilka, predlaganega in izvoljenega iz vrst SKD, ki je
v zvezi nastal^a problejna vse gradivo prejel od od-
vetnice gospe Božene Čačkovič, žal pa tega ni niti
omenil, kaj šele da bi bil to dal na dnevni red seje
občinskega sveta, kar je gotovo bil dolžan. Potem si
pa, dragi bralci tega članka, lahko sami mislite,
kakšno zaupanje še lahko imaš v takega župana in
kako je gledal na skromen dom svojega občana Zelo
zavzeto sta si sporen del modernizacije omenjene
ceste ogledala svetnika gospod Franc Kelc in gospod
Zvonko Težak, oba izvoljena iz vrst SKD, in so iz ust
Zvonka Težak oblastno zazvenele besede: "Saj pa je
to občinsko!" ne ozirajoč se na škodo ki jo bo utrpela
hiša št 100 v Trškem Vrhu, saj je med hišama št. 100
in št. 99 obstoječa trasa ceste merila komaj 2 m in 80
cm širine, hiša št. 100 pa je škodo že utrpela in znaki
nadaljnje škode so že vidni. Take odločitve in poteze
občinskega sveta, ki ne potekajo pod geslom pošten-
ja, pa so me pripravile, da sem iz občinskega sveta
nepreklicno odstopil. Komu sedaj prišteti stroške
nadomestnih volitev, boste, dragi bralci, ugotovili
sami: ali občanu, ki je branil svoj skromni dom, ali
tistim, ki so se za tako nerealno in nepoštevno potezo
odločili, ne ozirajoč se na škodo, ki jo bo hiša št. 100
kar naprej morala trpeti, bila pa je realna in poštena
možnost izogniti se temu.
Spoštovani bralci ptujskega Tednika, ker so mi v
časopisni hiši priljubljenega omenjenega časopisa re-
kli, da je opis poteka celotne zadeve predolg in ga je
nemogoče v celoti objaviti, pa sem vam ob vsakem
času lepo opisano zadevo pripravljen poslati na dom,
če me pokličete na tel. 761-522, saj so sklepi občin-
skega sveta in nmenja strokovnjakov poteza, ki se je
ne da drugače brati in Vam bo povedala resnico.
Martin Vesergak
PREJELI SMO
Mq /e prava resnica/
V zvezi z javnim medijskim razgovorom g. Sama
Majcenoviča, direktoria GP Ptuj, d.o.o., z novinarko
ga. Majdo Goznik, ki se je vršil 12. februarja 2000,
moram kot prizadeta delavka GP Ptuj, d.o.o., z de-
lovno dobo 30 let v tem podjetju povedati tole:
Omejila se bom samo na 15. vprašanje novinarke o
vzrokih za izdajo sklepa o suspenzu z delovnega mes-
ta, ki mi ga je izdal g. direktor osebno 28. decembra
1999 ob 15.45 uri. Kot razlog navaja nedokončane
razgovore s podjetjem SCT za gradnjo objekta nad-
voz na Ptujski c. v Mariboru v mesecu oktobru 1999.
Resnica je nekoliko drugačna. Oba posla Moravska
riviera - izgradnja bazenov in gradnja nadvoza na
Ptujski C. v Mariboru sta se dogovarjala v paketu in
naročnik, to je SCT, je mdi dogovor spoštoval. Kon-
kretni razgovori za gradnjo nadvoza na Ptujski c. v
Mariboru pa so se pričeli aprila 1999, ko je bil SCF-
ju izdan predračun za gradnjo objekta št. 127/99 z
dnem 22.4.1999 v skupni vrednosti 134,503,761,00
SIT, vključno s takratnim 3% prometnim davkom. V
mesecu jimiju 1999 so se razgovori nadaljevali, zara-
di poteka opcije ponudbe se je vrednost ponudbe št.
127/99 korigirala na novo vrednost na
148,097.398,00 SIT sključno s 3% prometnim dav-
kom z dnem 29.6.1999 in ta znesek je bil dokončno
dogovorjen in predračim je bil še isti dan predložen
naročniku za pripravo osnutka gradbene pogodbe.
Nikoli pa ni bilo govora o 250 mio. SIT, kot to izjavl-
ja g. Samo Majcenovič. Izjava je neresnična.
Prav tako je neresnična izjava, da komercialna
služba tega ni sprejela. S pripravo osnutka gradbene
pogodbe je bil komercialni del posla praktično zakl-
jučen. Problemi se začno kasneje. Operativa GP
Ptuj, d.0.0., z odgovornim operativnim vodjem g.
Marjanom Geričem na čelu je že v juliju 1999 pričela
s pripravljalnimi deli in ugotovila, da tega dela ni-
smo zmožni izvesti zaradi zahtevnosti objekta v
predvidenem roku treh mesecev. G. Marjan Gerič
kot vodja gradbene operative in odgovorni vodja
gradnje spornega objekta predlaga takratnemu di-
rektorju g. Bojanu Zavcu, da se na samem pričetku
prekine z nadaljevanjem del iz zgoraj navedenega
razloga. Odločitev o prekinitvi del je sprejel takratni
direktor podjetja. Vsa navedena dejstva lahko pod-
krepim s pismenimi dokumenti. Dejstvo je namreč,
da sem bila zaradi tridesetletne pripadnosti podjetju
moteč element g. direktorjiL
Omenim naj še to, da še do danes ni bil podan
zahtevek za uvedbo disciplinskega postopka disci-
plinski komisiji, niti ni bil podan moj ugovor zoper
sklepa o suspenzu komisiji za pritožbe GP Ptuju,
d.o.o., čeprav je zakoniti rok že zdavnaj potekel.
Tako pač je, če se nekoga ne da znebiti z upokojitvi-
jo, ker je premlad, z opredelitvijo v tehnološke pre-
sežke, ker je prestar, niti z odpravnino, ker je nisi
pripravljen plačati, se ga pač brez utemeljenega raz-
loga suspendira in kot solastnika izloči iz družbe, saj
pravdni postopki tečejo počasi, čas pa je trenutno
njegov zaveznic.
Marta Tušek
ATLETSKI KLUB PTUJ
dnmvnih pr¥enstwih
Atletika na Ptuju doživlja vse večji razcvet. Z odličnimi uspehi
skakalcev v lanski sezoni se je ponovno vrnila svežina med
kraljico športov.
Novo »zimsko« sezono so na
državnih prvenstvih zaznamovali
prav tako člani Atletskega kluba
Ptuj, saj so domov prinesli kar
osem medalj. Dvoranska državna
prvenstva so se v Sloveniji
končala, saj se konec tega meseca
v belgijskem Gentu pričenja ev-
ropsko dvoransko prvenstvo.
Uspehi Atletskega kluba Ruj:
DP za pionirje - Celje, 22. L:
Maja Mlinaric, skok v višino, 1.
mesto (166 cm); DP za mlajše
mladince  Nova Gorica, 29. L:
Davorin Sluga, skok v višino, 1.
mesto (195 cm), Maja Mlinaric,
skok v višino, 2. mesto (162 cm),
Bojan Zemljarič, skok v višino,
4.mesto (175 cm - prvo leto ml.
mladinec), Bojan Horvat, skok v
višino, 5. mesto (175 cm - prvo
leto ml. mladinec). Rok Solina, 60
m, 5. mesto (7,33 s), Gašper Ma-
lek, 60 m, 9. mesto (7,37 s); DP za
starejše mladince Ljubljana, 5.
2.: Maja Mlinaric, skok v višino,
1. mesto (166 cm), Davorin Sluga,
skok v višino, 3. mesto (197 cm),
Bojan Horvat, skok v višino, 9.
mesto (175 cm), Bojan Zemljarič,
skok v višino, 10. mesto (175 cm),
Rok Vertič, 60 m (7,44 s - miting
članov); DP za člane Ljubljana,
12. 2.: Hedvika Korošak, skok v
daljavo, 2. mesto (605 cm), Hedvi-
ka Korošak, troskok, 2. mesto
(13,12 m), I)avorin Sluga, skok v
višino, 5.mesto (190 cm), Rok So-
lina, 60 m (7,35 s); DP v metih za
mlajše mladince Nova Gorica,
13. 2.: Matjaž Šoštarič, met krogle
(5 kg), 5. mesto (12,33 m); DP v
metih za člane Nova Gorica, 13.
2.: Dejan Doki, met krogle (7,26
kg), 2.mesto (15,57 m)
Milan Krajnc Pavlica
SAH
Mednarodni turnir Kurent 2000
šah ima na Ptuju dolgo in bogato tradicijo. Pobudi za organi-
zacijo turnirjev je v drugi polovici osemdesetih let dala mlajša
generacija ptujskih šahistov. Prvi mednarodni šahovski turnir
na Ptuju je bil od 11. do 20. decembra 1987 v Klubu mladih na
Ptuju, sodelovalo pa je 30 šahistov.
Na dosedanjih turnirjih so nas-
topali mnogi znani šahisti iz do-
movine in tujine. Na lanskem je
zmagal mojster Domen Krum-
pačnik in z doseženim izku-
pičkom točk izpolnil drugo nor-
mo za naslov mednarodnega moj-
stra.
Tudi letos so v ptujskem šahov-
skem klubu pripravili močan
mednarodni mmir, na katerem
nastopa deset šahistov in je visoke
sedme kategorije. Udeleženci tur-
nirja so: velemojstri Adrian Mi-
haljčišin /Slovenija - član ŠK
Ptuj/ z najvišjim rejtingom, 2552,
Boško Abramovič /Jugoslavija,
rejting 2501/ in Georg Mohr /Py-
ramidia Maribor, rejting 2488);
mednarodni mojstri Mihael Ko-
zakov /Ukrajina, rejting 2426/,
Viktor Željadinov /Ukrajina, rej-
ting 2411/, Danilo Polajžer
/Šahovski klub Ptuj, rejting
2387/; mojstrski kandidati Do-
men Krumpačnik /SK Ptuj, rej-
ting 2384/, Gregor Podkrižnik
/SK Pyramidia Maribor, rejting
2331/, Toni Kos /Krško, rejting
2300/ in Zlatko Topalovič
/Hrvaška, rejting 2271/.
Turnir poteka na zelo visokem
nivoju, na kakršnega so se na Ptu-
ju že navadili, zato šahisti vedno
radi igrajo m. Žrebanje je bilo v
hotelu Mitra, svečana otvoritev pa
v prostorih šahovskega kluba, kjer
so na tiskovni konferenci predsta-
vili življenje in delo SK Ptuj. Ob
tem so predstavili tudi novega
sponzorja. Cestno podjetje Ptuj.
Prvo potezo je povlekel predstav-
nik generalnega pokrovitelja,
Poštne banke Slovenije, Albin
Hojnik.
Domači mednarodni mojster
Danilo Polajžer, ki je v začetku
tega leta dosegel prvi bal za vele-
mojstra v ukrajinskem Lvovu, si
je od turnirja veliko obetal, ven-
dar je že tradicija, da mu na
domačem turnirju ne gre najbolje
in je po petih odigranih krogih že
zamudil priložnost za osvojitev
drugega bala. Sicer pa bo letos še
dovolj turnirjev za dosego cilja.
Po petih krogih so v vodstvu tis-
ti, ki sodijo v ožji krog možnih
kandidatov za zmagovalca: Adri-
an Mihaljčišin, Georg Mohr in
Boško Abramovič.
Rezultati: 1. krog: Željadinov -
Kos remi, Kozakov - Abramovič
remi, Mihaljčišin - Polajžer remi,
Krumpačnik - Topalovič 1:0,
Podkrižnik - Mohr remi. 2. krog:
Kos - Mohr 0:1, Topalovič - Pod-
križnik 0:1, Polajžer - Krum-
pačnik remi, i^bramovič - Mi-
haljčišin remi, Željadeinov - Ko-
zakov remi; 3. krog: ^ozakov -
Kos 1:0, Mihaljčišin - Željadinov
1:0, Krumpačnik - Abramovič
remi, Podkrižnik - Polajžer 1:0,
Mohr - Topalovič 1:0; 4. krog:
Kos - Topalovič 1:0, Polajžer -
Mohr remi, Abramovič - Pod-
križnik 1:0, Željadinov - Krum-
pačnik remi, Kozakov - Mi-
hajlčišin remi; 5. krog: Mi-
haljčišin - Kos 1:0, Krumpačnik -
Kozakov remi, Podkrižnik - Žel-
jadinov 0:1, Mohr - Abramovič
remi, Topalovič - Polajžer 0:1.
Vrstni red po petih lax>gih: Mi-
haljčišin in Mohr 3,5, Abramovič,
Krumpačnik in Kozakov 3, Po-
lajžer, Željadinov, Podkrižnik 2,5,
Kos 1,5, Topalovič O točk.
Tekst in foto:
Danilo Klajnšek
Ptujski dvoboj: Adrian Mihaljčišin (levo) in Danilo Polajžer
20
Četnek, 17. februar 2000 - TEDNIK
ŠPORT
PTUJ / P-CENTER NA POTRČEVI S PONUDBO RAZLIČNIH
DEJAVNOSTI
Najvciji in naisodobnejši
fifnes ienter v Slovenifi
P-center ob Potrčevi 4/a bil zgrajen v dobrih petih mesecih
lanskega leta. Gre za investicijo podjetja Peronk Petek, d.n.o.,
ki je tudi po gradnji ostalo večinski lastnik objekta. V sodobno
zgrajenem objektu so se na enem mestu našle različne de-
javnosti: bančništvo, frizerski salon, zobozdravstvena ambu-
lanta, fitnes in pisarniški prostori.
V pritličju je prva pričela de-
javnost Krekova banka, na odpr-
tje pa še čakata frizerski salon in
zobozdravstvena ambulanta.
Prvo etažo objekta, ki ima 1100
m^ površine, v celoti zavzema na
460 m^ površine največji in najso-
dobnejši fitnes studio "Fit 2000" v
Sloveniji in širše. Kot je povedal
lastnik studia in vaditelj Romano
Petek, omogočajo vadbo na 25
napravah, h katerim sodijo še do-
datne klopi in stojala. Ob so-
dobnem sanitarnem vozlu imajo
obiskovalci na voljo še profesio-
nalni kardiološki kabinet. Vadba
poteka pod strokovnim vodstvom
usposobljenih vaditeljev. Marca
bodo obiskovalcem ponudili še
aerobiko, na voljo pa jim bo tudi
solarij. Ker želijo svoje storitve
čim bolj približati uporabnikom,
so delovni čas fitnes studia raz-
tegnili na cel dan oziroma cel te-
den. Ob sobotah, nedeljah in
praznikih vadbo omogočajo od
16. do 20. ure.
P-center (v njegovi drugi etaži
so poslovni prostori) je s svojo
podobo lepo dopolnil del mestne-
ga območja na obrobju parkirišča
za avtobusno postajo.
MG
Romano Petek, vaditelj
in lastnik enega najso-
dobnejših in največjih
fitnes centrov v Sloveniji
in širše
Vseh naprav za vadbo je 25.
Fotografije: Črtomir Goznik
P- center na Potrčevi 4/a v Ptuju
STRELSTVO
Dopisna državna
liga
Po šestih krogih je končal prvi
del državne dopisne lige. V člans-
ki konkurenci so v polfinalu
Strelski klub Ptuj in Strelsko
društvo Petoviaavto Ptuj. Vodilna
ekipa pred polfinalom je SD
Dušan Poženel Rečica z 10191 kr.,
drugi Ptuj je z 10116 ter tretji Pe-
toviaavto 10041. V finale se bo
uvrstilo pet ekip. Obe ptujski eki-
pi imata možnosti za to.
Za Ptuj so nastopili Slavko
Ivanovič, Franc Bedrač in Milan
Stražišar, za Petoviaavto Simon
Simonič,   Zvonko   Hajduk   in
Boštjan Simonič. Posamezno je
Boštjan Simonič drugi s 3396 kro-
gi, Ivanovič peti, Bedrač sedmi,
Stražišar deveti, Simon Simonič
deseti. V konkurenci članic je na-
jboljša ptujska strelka Alenka Pe-
teršič druga z 2107 krogi in se je
uvrstila v finale. Tudi mladinci so
se ekipno in posamezno uvrstili v
finale. Ekipa Ptuja je vodilna,
posamezno pa Matija Potočnik
prvi, Marjan Gril drugi in Robert
Simenko tretji. Ptujski strelci
bodo v mladinskem finalu glavni
favoriti tekmovanja.
Veterani so se brez polfinala
uvrstili v finale. SK Ptuj v sestavi
Franc Simonič, Milan Stražišar in
Slavko Ivanovič je vodilna ekipa.
Posamezno   je   Ivanovič   prvi.
Stražišar tretji, Zvonko Hajduk,
Petoviaavto, četrti in Franc Simo-
nič deseti. Polfinale 23. dopisne
lige bo v Ljubljani četrtega marca.
V finale, ki bo v Ljubljani 26.
marca, se bo uvrstilo pet na-
jboljših ekip in posameznikov.
SI
HrvaŠka - Slovenija
6:2
v Zagrebu je bilo v soboto
strelsko srečanje Hrvaške in Slo-
venije. Hrvati so zmagali v šesdh
disciplinah. Ekipno so zmagali
člani Slovenije z zračno puško in
mladinci z zračno pištolo. V zma-
govalni mladinski ekipi je Ptujčan
Matija Potočnik zasedel četrto
mesto s 544 krogi. V posamezni
konkurenci so bili med Slovenci
zmagovalci: Rajmond Debevec
598 kr., Natalija Prednik 396 kr.,
izenačen državni rekord, mladi-
nec Fajsiga 586 kr. in mladinka
Dularjeva 392, vsi puška; zračna
pištola člani Cvetko Ljubic 573 in
mladinec Peter Marinček 562 kr.
Naši najboljši strelci in strelke
bodo imeli od 21. do 26. februarja
v Postojni skupne priprave, nato
bo sledil nastop na EP v Mnchnu.
SI
NOGOMET
• Drava Montavar - Feroterm
Pohorje 0:0
DRAVA MONTAVAR: Dubravica, B. Emeršič,
Fridauer, M. Emeršič, Klitiger, Topiak, Lenart,
Smodič, Nakov, Korez, Šišič, D. Krajnc, U.
Krajnc, Jurčec, Strgar in Štebih. Trener: Jože
Hadier.
V prijateljsl<em nogometnem srečanju sta se
domača Drava Montavar in Feroterm Pohorje iz
Ruš razšla z neodločenim izidom. Igra je v glavnem
potekala med obema l<azenskima prostoroma, pri-
ložnosti za zadetek pa je bilo malo - po dve na vsa-
ki strani. Neodločen izid ustreza dogodkom na
igrišču.
• Drava - Hajdina 0:1 /0:0/
STRELEC: 0:1 Gajzer /72/
DRAVA: Goiob, D. Krajnc, Lenart, iVI. Emeršič,
Kiinger, Fridauer, Habjanič, U. Krajnc, Pečnik,
Šišič, Korez, Simonič,Toplak, B. Emeršič, Arsič,
Štebih, Strgar, Smodič. Trener: Jože Hadier.
HAJDiNA: Šmigoc, IVI. Krajnc, Pihler, Komik,
VrabI, Bauman, IHotko, Lončarič, R. Krajnc,
Rozman, Gojkošek, S. Krajnc, Zeiko, iVIetiičar,
Preičec, Vrbanec, Gajzer, Princi. Trener: Bojan
Špehonja.
V prijateljskem nogometnem srečanju so nogo-
metaši ptujske Drave gostili ekipo močno okreplje-
nega tretjeligaša Hajdine in srečanje po ena-
kovredni igri izgubili. Res je, da niso nastopili v
kompletni sestavi, vendar so jih tokrat gostje uspeli
presenetiti.
• Aluminij - Rudar (V) 3:1 /2:0/
STRELCI: 1:0 Hojnik /16/, 2:0 Emeršič /43/, 3:0
Emeršič /75/, 3:1 Šumnik /88/
ALUlVIiNiJ: Šeremet, Vršič, Prapotnik, Žolek,
Koren, Golob, Perkovič, Čeh, Hojnik, Pucko,
Emeršič, Dukarič, Gorše, Bezjak, Vogiar in Ko-
ienc. Trener: Branko Horjak.
Nogometaši domačega drugoligaša so nekoliko
presenetljivo, vendar povsem zasluženo premagali
Rudar iz Velenja. Že v uvodnih minutah igre je
domači kapetan Hojnik zamudil priložnost za
vodstvo. Gostje so sicer nekaj poizkušali, vendar
vse prepočasi in si v prvem polčasu niso priigrali
nobene priložnosti. V 16. minuti je napadalec Alu-
minija pobegnil počasni in neorganizirani obrambi
Velenjčanov ter sz strelom po tleh premagal
nemočnega Laiiča. Priložnosti za povišanje
vodstva sta zamudila Pucko v 24. in Hojnik v 30.
minuti iz položajev, ko je težje zgrešiti kot zadeti.
Dve minuti pred koncem prvega polčasa pa je
Emeršič odlično izvajal prosti strel z desne strani,
žoga je v kazenskem prostoru gostov zadela ene-
ga izmed Velenjčanov, se odbila v levi vratnik in
končala v mreži.
Če so gostje že v prvem polčasu razočarali, se je
veliko več pričakovalo od njih v drugem delu igre,
vendar do tega ni prišlo. V 75. minuti je Emeršič za-
del še drugič in povišal vodstvo Aluminija po
odlični podaji Korena. Če pa bi mladi Marko Bezjak
tri minute kasneje, namesto prečnika zadel v pol-
no, potem bi Velenjčani doživeli pravo katastrofo.
Dve minuti pred koncem srečanja pa je Šumnik iz
edine priložnosti za goste le uspel premagati
domačega vratarja.
-efc
PTUJ / OCENA KOŠARKARSKE SEZONE
Člani više. mlaiše seleluiie v prvo SKL
Ptujski košarkarji so se 4.
februarja sestali na rednem
zboru, kjer so pregledali delo
v zadnjih štirih letih, odkar
klub vodi znani ptujski
podjetnik Zoran Glušič. Pri
tem so še posebej izpostavili
delovanje in dosežke kluba v
lanskem letu, zahvalili pa so
se tudi vsem, ki že dolga leta
delujejo v prid kluba in igral-
cev. Da klub sploh še lahko
deluje, je v največji meri zas-
luga sponzorjev.
Pregled delovanja KK Ptuj ozi-
roma ekip v lanskem letu je podal
tehnični vodja kluba Gordan
Škraba. V tem obdobju je imel
klub naslednje tekmovalne ekipe:
člansko, mladinsko, kadetsko in
mlajše dečke. Člani so dosegli
tretje mesto v III. SKL, mladinci
drugo mesto v II. SKL, kadeti pa
prvo mesto v II. SKL. Mladinci in
kadeti so se tudi uvrstili v na-
daljnje razigravanje za uvrstitev v
I. SKL. Pri tem velja še posebej
opozoriti, da igrajo mladinci in
kadeti večinoma z ekipami, kate-
rih članske ekipe nastopajo v
višjih ligah. V okviru KK Ptuj je
trenutno v vseh selekcijah ak-
tivnih okrog 60 igralcev.
Klub sta pred kratkim obiskal
tudi Janez Drvarič s sodelavcem
iz Košarkarske zveze Slovenije.
Ogledala sta si ptujske športne
dvorane in ugotovila, da ne us-
trezajo zahtevam za izvedbo te-
Kadeti so bili v tej sezoni izredno uspešni, zasedli
so prvo mesto v II. SKL. Foto: Črtomir Goznik
kem na višjem nivoju tekmovanja,
to je prve SKL, v danih pogojih
pa tudi ne omogočajo izvedbo
mednarodnih košarkarskih te-
kem.
Cilj uprave in igralcev kluba na
daljši rok je skupaj s trenerji
ustvariti ekipo, ki se bo lahko
prebila v višji rang članskega tek-
movanja, mlajše selekcije pa pri-
peljala v prvo SKL.
MG
22
četrtek, 17. februar 2000 - TEDNIK
ZA KRATEK €AS
Info-
glasbene novice!
Pot do vrhunskega glasbenika
je dolga in težka, saj je v osno-
vi potrebno veliko vaje, dober
učitelj in talent.
Irski band U2 je začel delovati v
letu 1977 in takrat so fantje nas-
topali na šolskih plesih pod ime-
nom Fedback. Kvartet me je iz-
redno pozitivno presenetil z ba-
lado THE GROUND BENEATH
HER FEET (^MeM^, ki zveni
točno tako, kot si želijo
oboževalci, in zelo spominja na
glasbo banda iz 80. let. Bono je
to otožno balado namenil za film
The Million Dollar Hotel, v kate-
rem glavno vlogo igra Mel Gib-
son.
V nedeljo se je v Berlinu končal
že 50. tradicionalni filmski festi-
val. Posebej za ljubitelje novih
filmov naj zapišem nekaj trenut-
nih ameriških filmskih laepešnic:
Scream 3, The Beach - Obala (v
glavni vlogi igra Leonardo Di Ca-
prio), The Hurricane (Denzel
VVashington), Man on the Moon
(Jim Carrey), The Talented Mr.
Ripley (Gwynette Paltrovv in Matt
Damon), Magnolia (Tom Gruise)
Ameriško skupino SMASHING
PUMPKINS sestavljajo Billy Cor-
gan, James Iha, D'Arcy in Jimmy
Chamberlin. Kvartet igra zrelo,
vendar medlo kitarsko ročk pe-
sem STEP INSIDE YOUR LOVE
()K)K)|c), ki bo tudi na albumu
Machina / The machines of God.
Ameriška pevka TRACY CHAP-
MAN se je rodila 30. marca
1964. Kantavtorica je do sedaj
posnela pet albumov: Tracy
Chapman, Crossroads, Matters
of the Heart, New Beginning in
Telling Stories. Gospa CHAP-
MAN usklajeno "brenka" po svoji
akustični kitari v skladbi TEL-
LING STORIES (*^IBM^ in v be-
sedi ponuja presenetljivo ljube-
zensko zgodbico.
Avstralski duet SAVAGE GAR-
DEN sta bila še prejšnji teden na
1. mestu ameriške lestvice malih
plošč s super hitom I Knew I Lo-
ved you. Duet je iz zgoščenke
Alfirmnation snel v Nemčiji sing-
le CRUSH & BURN (^leM^, ki je
neizrazita srednje hitra pop/rock
pesem.
MACY GRAV ima otroško hripav
glas in navdušuje predvsem sta-
rejše poslušalce, ki masovno ku-
pujejo album On How Life is. Po
mega uspešnici I Try pevka izva-
ja čudovito soul popevko STILL
{^000^t)^, ki je obogatena z
žalostnim, vendar realnim bese-
dilom.
Ameriški pevec GLENN MEDEI-
ROS je leta 1986 prišel na vrh
ameriške lestvice malih plošč s
čudovito balado Nothing's Gon-
na Change my Love for you. Pe-
vec s šarmantnim glasom se
vrača na glasbeno sceno s pri-
jetno popevko IFI NEVER LOVE
AGAIN i^t^, ki vsebuje nekaj
prvin soul glasbe.
Dve mladi britanski skupini HO-
NEVZ in FIERCE sta velik poten-
cial r & b in soul scene. Ženski
trio HONEVZ je že bil na lestvi-
cah s skladbami Finally Found,
End of the Line in Love of a Life-
time. Tokrat ima trio standardno
r & b skladbo WONT TAKE IT
LYING DOWN Prav
tako ženski trio FIERCE pa je v
melodičen r & b priredil klasiko
SVVEET LOVE 2K ki
jo je v originalu pela Anita Ba-
ker.
Dieter Bohlan in Thomas Anders
sta osnovna člana skupine MO-
DERN TALKING, ki sta največ
uspeha požela s komadom Yo-
u're my Heart, You're my Soul.
Duet ostaja pri znanih štanc rit-
mih tudi v novem komadu CHI-
NA IN HER EYES (^MB|^. Živela
štanca!
Ameriška pevka LUTRICIA
McNEAL že nekaj let živi na
Švedskem in je bila nazadnje na
lestvicah s komadom 365 Days.
Gospa McNEAL vztraja pri raz-
poznavnih plesnih ritmih v ko-
madu FLY AWAY (^MBIBI^), ki
ga je produciral znani Max Mar-
tin.
REDNEX, ena najbolj "kičastih"
glasbenih skupin, je zaslovela s
hitom Cotton Eye Joe. Kvartet je
pripravil nov zelo zabaven ko-
mad THEWAYI MATE {t^^fC^,
ki je mešanica sodobne plesne
glasbe in izvrstnega violinskega
countryja.
David Breznik
Westiife
POPULARNIH 10 / Popularnih 10
1. Sex Bomb - TOM JOHNS & MOUSSE T.
2. Born to Make you Happy - BRITNEV SPEARS
3. Show me the Meaning of being Lonelv
- BACKSTREET BOYS
4. What a GirI Wants - CHRISTINA AGUILERA
5. Cartoon Heroes - AQUA
6. Don't Be Stupid - SHANIA TWAIN
7. Rise - GABRIELLE
8. That's the Way it is - CEUNE DION
9. Move your Body - EIFFEL 65
10. Pure Shores - ALL SAlIsrrS
Lestvico POPULARNIH 10 lahko poslušate vsako so-j
boto v večernem sporedu radia Ptuj. |
e>M/q(/f dopisniki
ZIMOVANJE
NA GLAŽUTI
Zimovanje na Glažuti od 10.
do 14. januarja bilo prijetno, ker
smo prvi dan delali sneženega
moža. Drugi dan smo šli z lov-
cem na sprehod. Urška ga je
vprašala, ali je poročen. Tova-
rišica je rekla: "Urška, no, pa se
lahko ti poročiš z njim." Urška
je rekla, da se ne bo. Delali smo
tudi iglu. Četrti dan smo šli v
disco. Zadnji dan smo tekmova-
li v smuku. Ko smo se peljali
domov, je pol otrok zaspalo.
Lenka Klajnšek,
OŠ Cirkovce
ZIMSKA ŠOLA
V NARAVI
NA KOROŠKEM
Zimska šola v naravi je bila
zelo zabavna. Bila mi je bolj
všeč kot lani, ko smo bili na
morju. Predvsem zato, ker smo
imeli več aktivnosti.
Ko smo se pripeljali v Črno,
smo dokaj hitro opazili, da se
pokrajina razlikuje od naše.
Tudi bivanje v hotelu je bilo
zelo prijetno. Ko smo šli na
smučišče, sem bila v začetku še
kar zelo "štorasta", potem pa
sem se vsega lepo naučila. Celo
tako dobro, da sem na tekmo-
vanju osvojila tretje mesto ter
dobila bronasto medaljo. Na
smučišču je bila vlečnica, ki je
bila sprva zelo zanimiva, kasne-
je pa smo se je že naveličali. V
sredo smo šli po kosilu drsat,
nato pa smo se odpravili na 9
km dolg pohod, ki se je zavlekel
še v noč. Med potjo smo srečali
gozdnega moža. Le-ta je dekle-
tom modro svetoval, kako ulo-
vimo fanta. Znočilo se je in
prižgali smo svetilke. Kasneje
smo v opuščenem rudarskem
rovu srečali še jamskega škrata.
Tudi on nam je povedal zgodbo.
Njegova je bila bolj vzgojna. Go-
vori namreč o človeškem pohle-
pu.
V glavnem - bilo je res super.
Tudi učiteljice so bile pridne
(vključno z nami). Naučila sem
se smučati. Všeč mi je bila tudi
pokrajina. Počutila sem se
ugodno. Bilo je popolno.
Maja Skok, 5. a,
OŠ Žetale
ZIMSKO VESELJE
Zapadlo je veliko belega snega.
Zelo sem ga vesela, saj se sedaj
lahko smučamo in sankamo,
lahko se tudi drsamo, kepamo,
delamo snežake ... Ko smo v
šoli, komaj čakamo, da se pouk
konča. Po pouku stečemo na av-
tobus in se veselo odpeljemo do-
mov. Doma hitro naredim
domačo nalogo, nato se toplo
oblečem in se odpravim ven.
Zunaj me že čakajo prijatelji.
Odpravimo se do najbližjega
hriba. Tam se nekaj časa veselo
smučamo in sankamo. Kako
smo se utrudili! Odločili smo
se, da naredimo sneženega
moža. Za klobuk smo uporabili
lonec, za nos korenček, za gum-
be manjše kamenčke. Za oči je
služilo zrnje. Ko smo ga
končali, se je že mračilo. Utruje-
ni in premraženi smo se odpra-
vili domov. Pogreli smo se v to-
plih domovih.
Anja Firbas, 2. a,
OŠ Gorišnica
RUDAR NA
OBISKU
v šoli smo imeli obisk. Obi-
skal nas je upokojen rudar z
imenom Rafko. Pripovedoval
nam je, kako je v rudniku pote-
kal njegov delovni dan in
kakšne nesreče so se jim dogaja-
le. Povedal nam je, kako je bilo z
malico v rudniku. Žal je dosti-
krat ostal brez nje, kajti podga-
ne so bile hitrejše in so si post-
regle z njegovo malico. Bil je
tudi izpostavljen več nevarnos-
tim, kot so zasutje rova, vdor
plinov, nevarnosti pri miniran-
ju skal v rudniku. Prinesel nam
je tudi bencinsko svetilko,
kakršno so uporabljali nekoč za
svetenje v temnem podzemlju.
Z zanimanjem smo si ogledali
tudi podobo rudnika na kosu
lignita. Povedal nam je tudi, kaj
pomeni pozdrav SREČNO.
Delo rudarjev je bilo težko, zelo
naporno in nevarno. Toda go-
spodu Rafku ni žal, da se je
odločil za ta poklic. V njem je
kar užival. Mene je njegovo pri-
povedovanje zelo navdušilo.
Rad bi postal rudar.
Mitja Potrč, 5. r.,
OŠ Trnovska vas
ZIMSKI
ŠPORTNI DAN
Zjutraj smo se zbrali pred šolo
s sanmi v rokah. Nestrpno smo
čakali avtobus. Ko je pripeljal,
smo dali sani v prtljažnik. Vse je
bilo v redu in odpeljali smo se
na Roglo. V avtobusu smo se po-
govarjali. Videli smo ogromno
hiš. Ko smo prišli, smo pojedli
malico. Usedli smo na svoje san-
ke. Nič me ni bilo strah, saj sem
bila zraven učiteljice. Videli
smo ogromno smučarjev, bor-
derje in tudi večje otroke, ki so
se sankali. Najbolj mi je bilo
všeč, ko smo tekmovali, kdo bo
s sanmi prvi na cilju. Ali pa da si
se na sani ulegel na trebuh in se
odpeljal. Moja želja je, da bi se
to ponovilo. Doma nimamo to-
liko snega, kot ga je na Rogli.
Nataša Šibila, 4. r.,
OŠSela
UČILNICA
Učilnica, ki jo opisujem, je ve-
lika. Imam rumeno-sivo pobar-
vane stene in velika bela okna,
skozi katera vidiš bloke in avto-
mobile. V njej je velika rumena
omara, na katero zlagamo knji-
ge. Ima veliko belih luči. Stene
v učilnici krasi veliko slik, na
katerih so pisatelji, fotografije
in članki. Seveda je v njej še ve-
lika zelena tabla, veliko mizic in
stolov ter učiteljičin kateder.
Učilnica ima rumeno-rjave za-
vese. V njej so radiatorji in bel
umivalnik. Zelena vrata se rada
odpirajo in zapirajo, kadar vsto-
pijo učenci in učitelj. Ima pa
tudi belo uro, ki učence opozori
na konec pouka. V učilnici je
tudi grafoskop, ki je sive barve
in pomaga učitelju pri razlagi
učencem. Učitelj ima v pomoč
veliko plakatov, s katerih se
ogromno naučiš. Velikokrat je
prepolna najstniškega smeha in
kričanja.
Katja Bek, 7. 6,
OŠ Kidričevo
ŽELEZNI
ŠKORNJI
živel je deček Jure, dobil je
vse, kar si je želel. Nekega dne si
je močno zaželel imeti železne
škornje. Želja se mu je izpolnila.
Ko je nekega večera šel spat, je
drugo jutro našel prave železne
škornje, zelo se je začudil. V
škornjih je pisalo, da imajo
strašensko moč, in res je bilo
tako. Jure je lahko stal cel dan v
vodi, pa mu škornji niso pre-
močili. Zgodilo se je tudi, da mu
je na nago padla opeka, a so ga
obvarovali škornji, tako se je
Jure s škornji zabaval mnogo
dni. Dokler se ni odločil, da bo
šel na potovanje. S seboj je vzel
tudi škornje. Ko je čakal na av-
tobusni postaji, so prišli tatovi
in mu škornje vzeli. Ko je Jure
opazil, da nima v kovčku škorn-
jev, je postal zelo žalosten.
Škornje je začel iskati povsod.
Iskal je nekaj dni, a škornjev ni
našel. Pred njim se je nenadoma
prikazal kralj, ki mu je rekel, da
če škornjev ne najde čez osem
ur, bo vse postalo železno. Jure
se je zelo prestrašil, hitro je iskal
škornje in jih je končno našel.
Škornje je vrgel v smeti in rekel,
da si nikoli ne bo nič več močno
želel
Martin Celig, 4. r.,
OŠ Hajdina
MOJI ŽELVI
Za god sem dobil dve rdečeuhi
želvici z imenoma Pika in Poka.
Stari sta približno eno leto. Ve-
liki sta sedem centimetrov. Ima-
ta tako trd oklep, da se lahko po
njiju pelje avto. Ušesa imata
rdeča in zelo dobro slišita. Zob-
je so ostri kakor nož. Pogosto se
tepeta. Ko pridem iz šole, zleze-
ta na kamen in me čakata, da
jima dam hrano. Če te želje ne
izpolnim, me ugrizneta za prst.
Vsako jutro jima zamenjam
vodo. Najraje jesta jetra in bri-
kete. Ko je bilo poletje, sem ju
dal na balkon. Ena želvica je
prišla nekako iz akvarija in po-
begnila. Več mesecev smo jo
iskali. In še je nismo našli. Na
koncu se nam je sreča na-
smehnila in smo jo našli med
vrtnicami. Sedaj imam spet obe.
Marko Kmetec, 3. b,
OŠ Kidričevo
KO BOM VELIK
Ko bom velik, bom šel v
službo. Takrat bom pospravljal
hišo. Mami ne bo potrebno zgo-
daj vstati, da bi me zbudila. Ko
bom velik, bom imel ženo in
svoje otroke. Zgradil si bom
hišo, v kateri bom stanoval.
Simon Šimek, 2. r.,
OŠ Hajdina
LUJZEK
Dober den vsoki den! Toto pi-
smo vam pišem z lubeznijo, saj
ga pišem M.febniara, na Valen-
tinovo, gdo sefiičeki ženijo in lu-
bezen v potokih teče. Provijo, ke
naj bi se vsaj na toti den vsi pov-
prek radi meti, si rožice tolali in
se na sploh oh in ah meli. Provi-
jo tudi, ke je to boj ženski svetek,
tak kak osmi mere in mutertag
fcoj. Kak se to šika in spodobi,
sen jaz moji Mici šopek
zvunčkof natrga in jo tak kušna,
ke so ji skoro šolji dol z nog pali.
Kot nekoč na poročno noč, kak
poje tista pesmica...
Lubezen je nasploh lepa stvor.
Seveda poznamo različne ljubez-
ni. Lubezen do staršev, lubezen
do otrok, lubezen do svojega živ-
lejskega sopotnika, s kerim fku-
per zakonski jorem vlečeš,
ljubezen do prijatelov in znoncof
in navsezodjo tudi lubezen do
tistih, kijih včosik tudi radi ne-
marno in so boj naši sovrožniki
kak pa prijateli. Zato pa provi-
mo, da je lubezen tudi bolezen.
Je pa lepo, če se Udje radi
mamo, pa ne samo na Valenti-
novo, pač vse dni in noči v leti.
Je pa potrebno lubezen tudi ne-
govati in jo zalevati kak rožice,
včosik se je treba tudi skregati,
da potu še boj vidimo, kejko je
vredna. O lubezni pojejo pesniki
in jihove pesmi, o lubezni pridi-
gajo župniki, o lubezni čivkajo
ftičeki, tulijo pesi, mukajo kra-
ve, zeleni trova ... Zato van jaz
zaj več nemo o totem čudeži
pisa.
Kak vena že vsi vete, so si na
Hrvaškem novega predsednika
zvalili. Tudi po mojem pričako-
vojije zmoga Stipetov Mesič, ki
nam dovle upanje, da bomo tudi
z jegovo pomočjo bojše sosedske
odnose zmesili in jih seveda potli
tudi spekli. Tudi naši politiki
mesijo in mesijo, tak ke so čin
duže boj med seboj zmešani,
skregani in na nož nabrušeni.
Bog jim grehe odpusti, njihove
dolge pa bo itak slovenski narod
ploča, če ne duma, pa v kokšni
švicarski banki.
Pa bodo zadosti za gnes.
Fašenk se bliža in lorfe si pri-
pravte, lehko pa tudi v vsokod-
nevnih ostonete.
Srečno pa ne večno.
Vaš LUJZEK
TEDNIK - Četrtek, 17. februar 2000
25
SPOUr IN POSLOVNA SPOROČILA
MAUNOGOMn
2. 5LMN VZHOD
Rezultati 14. kroga: Pušenci - Mak cola 3:2, Mizarstvo
Širovnik - Oplotnica Itt 6:2, DSV Draža vas - Križevci 3:7, Do-
bovec - Slovenske gorice 7:3, Valšped - Marco Polo 3:4.
1. MIZARSTVO ŠIROVNIK    14 11   2    1 100:39 35
2. MAK COLA                13 9    1    3 99:64 28
3. KRIŽEVCI                  14 8    2    4 57:48 26
4. KSV KRAŽA VAS           14 8    1     5 77:74 25
5. DOBOVEC                  14 6    4    4 69:57 22
6. SLOVENSKE GORICE      13 5    1    7 63:71 16
7. VITOMARCIPETLJA       13 5    1    7 65:78 16
8. PUŠENCI                  14 4    3    7 55:97 15
9. MARCO POLO             14 4    2    8 63:86 14
10. VALŠPED                14 3    3    8 50:68 12
11. OPLOTNICA ITT          13 1    2   10 56:82 5
MNZ PTUJ'A LIGA
Rezultati tekem 7. kroga: ŠD Lovrenc - MDNS Ptuj 2:3,
Rick's cafe - Draženci 1:2, ŠD Juršinci - Zlatoličje 1:0, Pod-
lehnik - Sestrže 6:1.
1. MDNS PTUJ               6 6    0    0 23:9 18
2. ŠD LOVRENC             7 5    2    1 33:12 14
3. ŠD JURŠINCI              6 4    1    1 27:15 13
4. DRAZENCI                6 3    12 14:12 10
5. PODLEHNIK KMG         6 3    O    3 17:17 9
6. RICK'SCAFE 7 3 0 4 26:29 9
7.ZUT0LIČJE              6 12    3 10:13 5
8. BREG                      6 0    2    4 7:20 2
9. SESTRŽE                  6 O    O    6 11:41 O
VETERANSKA LIGA
Končna lestvica
1-CLUB 13 HAJDOŠE       6 4    0    2 30:19 12
2.ŠMARNICA               6 4    0    2 28:27 12
3. MAJŠPERK 5 3 O 2 19:15 9
4. MARKOVCI 5 2 1 2 9:13 7
5. ZLATOLIČJE 5 2 O 3 14:16 6
6. VODKA 0.3 5 0 1 4 11:21 1
ORMOŠKE LIGE
I. LIGA
Rezultati 7. kroga: SKD Ormož - Pušenci 3:3, Holermuos
- Mladost Miklavž I. 3:2, Smoki Fištravec - Zopa Atex
Križevci 6:2.
1. ZOPA ATEX KRIŽEVCI 7 5 0 2 30:17 15
2. PUŠENCI 7 4 1 2 35:17 13
3. HOLERMUOS 7 4 1 2 28:19 13
4. SMOKI FIŠTRAVEC 7 3 1 3 20:21 10
5. TOMAŽ RTV KUPČIČ 6 3 0 3 24:26 9
6. MLADOST MIKLAVŽ I. 7 3 0 4 24:27 9
7. SKD ORMOŽ 7 2 2 3 23:24 8
8. CLUB ROTATION 6 2 1 3 19:16 7
9. INTERLES ORMOŽ 6 2 O 4 21:19 6
10. GOSTIŠČE PRI TONETU 6 2 0 4 12:30 6
2. LIGA
Rezultati 7. kroga: Ivajnkovci - Cvetkovci 1:0, TSO
Ormož - Trgovina Rina 1:1, Pušenci veterani - Borec 6:1,
Vičanci junior - Kog 5:3, Litmerk - Mladost Miklavž II. 1:3.
1. IVAJNKOVCI 7 7 0 0 30:17 21
2. VIČANCI JUNIOR 7 5 0 2 31:19 15
3. PUŠENCI VETERANI 7 4 2 1 29:12 14
4. TSO ORMOŽ 7 4 2 1 19:13 14
5. TRGOVINA RINA 7 4 1 2 27:20 13
6. CVETKOVCI 7 3 1 3 22:18 10
7. MLADOST MIKLAVŽ II. 7 2 0 5 16:25 6
8. LITMERK 7 1 2 4 17:26 5
9. KOG 7 1 0 6 14:47 3
10. BOREC 7 0 0 7 15:28 O
ONL GORIŠNICA
Rezultati 11. kroga: Hidus - Gamsi Zamušani 2:2, NK
Gorišnica Bistro Milena - KMN Kokot preloženo, Cirkulane -
Žiher 0:3 b. b.. Izziv telefoni - PC Krona 1:6, Steklarstvo
Meznarič - Forum 1:3, Avtošola Prednost - Dina&Sima 5:2.
1. NK GOR. - BIST. MILENA 10    8    O    2    52:26      24
2. AVTOŠOLA PREDNOST   11     7    3    1    47:33       24
3. ŽIHER 11     7    2    2    36:25       23
4. KMN KOKOT 10    7    O    3    46:25       21
5. DINA&SIMA 11     7    0    4    53:34       21
6. PC KRONA 11    6    2    3    55:42      20
7. STEKL. MEZNARIČ/-1/    11     5    1     5    33:39       15
8. HIDUS 11    4    1    6    35:39      13
9. FORUM 11    4    0    7    29:38       12
10. IZZIV TELEFONI 11    3    0    8    39:54       9
11. GAMSI ZAMUŠANI       11    0    3    8    19:56       3
12. CIRKULANE/-3/ 11    1    O   10    15:51       O
-ek
OBČINSKA LIGA VIDEM
Rezultati IV. kroga: Majski Vrh - Lancova vas 4.2, Zgornja
Pristava - Leskovec 5:9, Videm - Majolka 1:2, Pobrežje -
Tržeč 4:5.
1. MAJSKI VRH 4     4    0    0    19:7        12
2. LESKOVEC 4     2    O    2    17:9       6
3. LANCOVA VAS 3     2    O    1    17:13      6
4. ZGORNJA PRISTAVA      4     2    O    2    15:12      6
5. ŠTURMOVCI 3     2    O    1    9:7 6
6. MAJOLKA 3     2    O    1    7:6 6
7. TRŽEČ 3     10    2    13:14      3
8. POBREŽJE 4     1    O    2    10:2        3
9. VIDEM 4     0    0    4    8:15        O
BN
PLANINSKI
KOTIČEK/
PREDAVANJE
TO^AAŽAHUMARJA
Dhaulagiri '99
Planinsko društvo Ptuj in
Klub ptujskih študentov vas
vabita na predavanje vrhun-
skega alpinista Tomaža Hu-
marja, ki mu je uspel ^pinis-
tični podvig svetovnega for-
mata - preplezati južno steno
Dhaulagirija (8167 m). Preda-
vanje, opremljeno z multivizij-
skim prikazom Tomaževega
vzpona, tx) v petek, 25. fe-
bruarja, ob 18. uri v Šolskem
centru Ruj (vstop bo možen
od 17.30 ure dalje). Pričakuje-
mo vas v želji, da skupaj
podoživimo največji svetovni
alpinistični dogodek pretekle-
ga desetletja in pobliže spoz-
namo Tomaža Humarja - člo-
veka. Slovenca, ki mu je uspel
veličasten alpinistični podvig.
Prispevek za odrasle znaša
400 tolarjev in za mladino
(osnovnošolci, dijaki in člani
KPŠ) 200 tolarjev. Vstopnice
lahko prevzamete v predpro-
daji v pisarni PD Ptuj, na placu
KPŠ. v Birografiki Gojkovič in
v Big Bangu na Ptuju. Na pre-
davanje povabite tudi prijatel-
je, sorodnike, znance...
U.V.
PTUJ / SILOVITA EKPLOZIJA V LOKALU ZLATA ROKAVICA
Oče ffff mati umrla
pod ruševinami
SIN SE JE REŠIL S SKOKOM IZ BALKONA • JE UHAJAL PLIN?
Torkovo jutro 15. februarja se še ni iztrgalo iz objema teme,
ko je prebivalce ob Mariborski cesti v Ptuju natanko ob 432
uri pretresla silovita ekplozija. Po podatkih mariborskih kri-
minalistov je iz do sedaj še ne povsem pojasnjenih vzrokov
prišlo do ekplozije v spodnjem delu poslovno-stanovanjske
hiše Erhatičevih na Mariborski cesti 33, domnevajo, da tam,
kjer je bil lokal Zlata rokavica.
Sosedje, ki so na kraj dogodka
prihiteh prvi, so povedah, da sta
po eksploziji iz stavbe bruhnila
gost dim in velik modrikast ogenj.
Ob pogledu na hišo so obnemeli,
saj je zadnji del enonadstropne
hiše dobesedno razneslo. Domne-
vajo, da je ekplozija po vsej verjet-
nosti porušila spodnjo predelno
steno, in ker naj bi bila ta nosilna,
se je sesula železobetonska plošča
ter z njo vred del zgornje etaže.
O silovitosti ekplozije priča
tudi podatek, da je okno iz lokala
vrglo skoraj 30 m vstran, na
sosednjih hišah so od sile popoka-
le šipe in omet, drobce na-
jrazličnejših predmetov pa je raz-
metalo še dalje vstran, celo prek
glavne, Mariborske ceste.
Iz objema ognjenih zubljev in
dima se je ves omotičen s skokom
z balkona prvega nadstropja
zadnji trenutek rešil 28-letni Bo-
rut Erhatič, ki so ga hudo
opečenega in ranjenega po vsem
telesu prepeljali najprej v ptujsko,
takoj zatem pa v mariborsko bol-
nišnico.
Kot je v torek popoldne pove-
dal predstojnik oddelka za plas-
tično kirurgijo mariborske bol-
nišnice prim. dr. Karel Šparaš, so
po skoraj štirih urah operacije
ugotovili, da je s hudimi opeklina-
mi prizadetih dobrih 35 odstot-
kov Borutovega telesa, po glavi in
telesu pa so oskrbeli okoli 90 na-
jrazličnejših ran. Upajo, da ga
bodo rešili in da bo ostal pri
življenju.
Naključje je hotelo, da je bila še
ne 17-letna hčerka Barbara v času
eksplozije odstotna, saj obiskuje
gospodinjsko šolo v Svečini in je
živela v dijaškem domu. Žal pa
sreča ni bila naklonjena Barbari-
nim in Borutovim staršem, sicer
lastnikoma hiše, 57-letnemu
Jožetu Erhatiču in njegovi
življenjski sopotnici, 50-letni Šte-
faniji Kmetec, ki so ju ruševine
med spanjem pokopale pod seboj
in so ju gasilci našli šele nekaj
pred 9. uro, žal oba mrtva.
Z ognjenimi zublji, gostim di-
mom in ruševinami se je skoraj tri
ure borilo 45 gasilcev iz prostovol-
jnih gasilskih društev Ptuj, Hajdi-
na in Turnišče, ki so gasili z deve-
timi avtomobih. Kmalu po šesti
uri so na kraj dogodka prihiteli
tudi preiskovalna sodnica
Okrožnega sodišča na Ptuju Bi-
serka Rojic in kmalu zatem še
kriminalisti iz Policijske uprave
Maribor, območje okrog hiše
zaščitili s policijskim trakom, vse
podrobno preiskali, vzroke
eksplozije in požara pa še vedno
raziskujejo. Pri odstranjevanju
razbeljenih ruševin je bil gasilsko-
tehničnim ekipam in reševalcem
v veliko pomoč strojnik z bagar-
jem iz VGP Ptuj.
Vzroki eksplozije še niso po-
jasnjeni, kajti uradna verzija stro-
kovnih analiz delavcev Centra za
kriminalistično-iehnične preiska-
ve na ministrstvu za notranje za-
deve do zaključka redakcije še ni
bila na voljo. Med člani gasilsko-
tehničnih ekip je bilo slišati, da so
iz pogorele hiše prinesli plinsko
jeklenko, ki je bila nepoškodova-
na in prazna, zato nekateri ute-
meljeno menijo, da naj bi prišlo
do ekplozije zaradi uhajanja gos-
podinjskega plina. Med klepetavi-
mi občani pa krožijo tudi nekatere
druge različice, in ker niso prever-
jene, še manj dokazane, za sedaj o
njih nima smisla izgubljati besed.
Dejstvo je, da je tragedija Erha-
tičevih izredno velika in boleča.
To, da sta eksplozija in požar raz-
dejala hišo tako močno, da jo bo
treba po vsej verjetnosti do konca
porušiti, bi še preboleli; najhuje
je, da so za vedno izgubili očeta in
mater ... Prepričani smo, da v
bolečini ne bodo ostali sami.
M. Ozmec
Dan je prinesel grozovit prizor: zadnji del Erhatičeve hiše je do-
besedno razneslo.
Med zaskrbljenimi obrazi smo še pred svitom opazili tudi na-
jemnika lokala Zlata rokavica, nekdaj odličnega ptujskega bok-
sarja Borisa Horvata in njegovo življenjsko sopotnico Klavdijo
Meznarič Foto: M. Ozmec
Kulturni
križemkražem
SLOVENSKA BISTRICA • V
čitalnici Knjižnice Josipa
Vošnjaka bo danes (17.
februarja) ob 17. uri "Večer
neznanega o znanih" s Štefko
Drolc.
SLOVENSKA BISTRICA •
Od 17. do 19. februarja od 9.
do 19. ure bo potekalo v dvo- |
rani slovenjebistriške glasbe-
ne šole regijsko tekmovanje
učencev glasbenih šol za ki-
taro in solo petje.
PTUJ • Pokrajinski muzej
Ruj prireja v soboto, 19., in v
nedeljo, 20. februarja, od 10.
do 13. ure Muzejski vikend.
Otroci bodo pod vodstvom
muzejske pedagoginje Metke
Stergar ustvarjali risbe s trsti-
ko, starše pa bo ob 10. uri dr.
Marjeta CiglenečkI popeljala
po retrospektivni razstavi
Franceta Miheliča.
VIDEM • Dramska skupina
KD Franceta Prešerna bo v
soboto, 19. februarja, ob 18.
uri na odru videmske
občinske dvorane premlerno
uprizorila^ igro Mirka Zu-
pančiča Čarobnjce. Režiser-
ka je Marija Černila. Igro
bodo ponovili v nedeljo, 20.
februarja, ob 18. uri v Vidmu.
PODVINCI • V tukajšnjem
gasilskem domu gostuje v
nedeljo, 20. februarja, ob 15.
uri dramska skupina KPD
Staneta Petroviča s Hajdine z
igro Gugalnik.
SKORBA • Gledališka sku-
pina KD Skorba pripravlja v
nedeljo, 20. februarja, ob 18.
uri v Domu krajanov v Skorbi
primerno uprizoritev komedi-
je Klopčič. Režiser je Silvo
Vučak.
VITOMARCI • V nedeljo, 20.
februarja, bo ob 18. v dvorani
v Vitomarcih premiera vese-
loigre Strogo zaupno, ki jo bo
uprizorilo domače kulturno
društvo.
PTUJ • V razstavišču Merca-
torjeve Blagovnice se v febru-
arju predstavlja slikar Bogo-
mir Jurtela.
PTUJ • V razstavnem pros-
toru gostilne Lužnik se
predstavlja slikar Branko
Gajšt iz Sestrž.
PTUJ • V knjižnici Ivana
Potrča na Ruju je od 11.-
februarja do 10. marca na og-
led razstava starih likalnikov
Le likaj, likaj srajčico, ki sojo
na osnovi dveh raziskovalnih
nalog pripravile profesorice
in dijakinje Srednje tekstilne
šole Maribor.
SLOVENSKA BISTRICA •
Do 3. marca si lahko v galeriji
Grad ogledate razstavo likov-
nih del udeležencev likovne
kolonije Štatenberg '99.
SLOVENSKA BISTRICA • V
galeriji Val poteka prodajna
razstava keramičnih izdelkov
Viole Grgasovič ter likovnih
del Ane Cajnko in Azada Kari-
ma.
SLOVENSKA BISTRICA • V
Čajnici pri babici je na ogled
razstava dekoracij novinarja
Bojana Tomažiča iz Maribora.
KINO PTUJ • Ta teden si
lahko ob 18. uri ogledate film
Oropaj policijsko postajo, ob
20. uri pa 13. bojevnik.
ČRNA KRONIKA
TRČILA ŠOLSKI AVTOBUS
IN OSEBNI AVTO
v sredo, 9. februarja, ob 7.35
sta v križišču pri Tržcu, občina
Videm, trčila šolski avtobus in
osebni avto, ki ga je vozila 43-
letna M.M. iz Tržca. Certusov
avtobus je vozil 43-letni M.K. iz
okolice Ptuja, v avtobusu je bilo
okoli 70 šolarjev, ko je zapeljal z
lokalne na prednostno regional-
no cesto, po kateri je z desne
pnpeljala M.M. in trčila v desni
prednji del avtobusa. Voznica
se je ob trčenju hudo ranila in
so jo prepeljali v ptujsko bol-
nišnico. Med šolarji na srečo ni
bilo poškodovanih, le prestrašili
so se, v osnovno šolo Videm so
jih potem prepeljali z drugimi
prevoznimi sredstvi. Voznika
avtobusa so policisti preizkusili
z alkotestom, ki je pokazal, da
je bil M.K. trezen, vendar ni
upošteval znaka stop.
VOZNIK KOMBUA HUDO
RANJEN
v soboto, 12. februarja, ob
7.15 je po lokalni cesti v
Spodnjem Gaju pri Pragerskem
59-letni A.J. iz Kidričevega vozil
kombi in v preglednem desnem
ovinku zapeljal na levo neutrje-
no bankino, kjer je sunkovito za-
vil v desno čez bankino v jarek,
tam pa se je kombi prevrnil na
bok. Voznik je padel iz kabine in
se hudo ranil.
MLADOLETNI
AVTOŠTOPAR POSKUŠAL
Z ROPOM
v ponedeljek, 7. februarja,
okoli 21. ure je proti Ljubljani vo-
zila osebni avto N.B. V Arji vasi
je sprejela v avto 15-letnega
D.K. iz Kidričevega in ga pejjala
po avtocesti do izstopa v Šen-
trupertu. Ko je voznica ustavila,
je fant iz žepa potegnil pištolo In
zahteval denar. Izročila mu je
500 tolarjev, medtem pa je za
njo ustavil drugi avto, kar je
voznica izkoristila, hitro izstopila
in začela vpiti D.K. je pobegnil
proti Šentrupertu, kjer pa ga je
že čez nekaj minut prijela poli-
cijska patrulja in ugotovila, daje
fant grozil s plašilno pištolo.
ROPAR V TRGOVINI
V ponedeljek, 7. februarja, ne-
kaj pred 18. uro je neznani
moški stopil v prodajalno Extra
market Nataly v Hajdošah,
naročil cigarete, in namesto da
bi jih plačal, je izvlekel pištolo in
od blagajničarke zahteval de-
nar. Iz blagajne je vzel 40.000
tolarjev in pobegnil s pajdašem,
ki ga ja čakal pred trgovino.
ODPELJAL DELOVNI STROJ
v noči med 10. in 11. februar-
jem je neznanec z deponije gra-
moza na Ptujski Gori odpeljal
ICB stroj in s tem oškodoval
lastnika za okoli 5 milijonov to-
larjev.
FF

RODILE SO - ČESTITA-
MO: Naidsa C.avič, Gubčeva
6, Ormo/ Trško: Simona
Kosi, RuncL 43, a, Ivanjkovci
- Lauro; Valerija Motaln,
Srrrečna 31, Šmartno na P-^
-   .Mojco; Mojca Jar.
>. , VM1)CVC1 17,        G0IIm->
Radgona - Klavdijo; Vesna
Krajnčič, Gajevci 28,
Gorišnica - Matica; Irena
Gašparič, Zg. Ključarovci 9,
Ormož - Kristijana; Tatjana
Vurcer, Trnovska vas 44 -
Patricijo; Gabriiela Voršič,
Drakovci 14, Ljutomer -
Kristijana; Vida Cajzek,
Tlake 10, Rogatec - Mateja.
POROKA - PTUJ: Robi
Živko, Rimska ploščad 17,
Ptuj, in Marcia Debora Lis-
boa, Capanema, Brazilija.
POROKA - MAJŠPERK:
Boris Habjanič, Hajdoše 92,
in Ksenja Jernejšek, Stoper-
ce78.
UMRLI SO: Leonard
Ivanovič, Ul. Borisa
Kraigherja 11, Kidričevo, '-1=
1943 - t 2. februarja 2000;
Marija Težak, rojena
Janžekovič, Rucmanci 59, *
1918 - t 4. februarja 2000;
Jožef Sinko, Gorišnica 77, '-i'
1917 - t 6. februarja 2000;
Tomaž Plohi, Rucmanci 48,
1922 - 1 6. februarja 2000;
Viktor Gajser, Strgovci 43, *
1942 - t 4. februarja 2000;
Franc Kolarič, Kolodvorska
3, Ormož, * 1911 - t 5.
februarja 2000; Antonija
Holc, Jiršovci 43,* 1923 -1
3. februarja 2000; Marjan
Težak, Mihalovci 56,1969
- t 8. februarja 2000; Alojz
Obran, Borovci 1, * 1942 -1
3. februarja 2000; Irma
Šuler, rojena Kossar,
Volkmerjeva c. 10, Ptuj, -t^
1910 - t 7. februarja 2000;
Alojzija Krajnc, rojena
Brunčič, Mejnca c. 33, Ptuj,
-it 1939 - 1 7. februarja 2000;
Elizabeta Krajnc, Zgornji
Leskovec 9, * 1929 - t 7.
februarja 2000; Branko
Lovrec, Ciril Metodov dre-
vored 8, Ptuj, * 1953 - t 8.
februarja 2000; Frančiška
Moro, rojena Bezjak, Prečna
pot 17, Ptuj, * 1914 - t 9.
februarja 2000; Stanislav
Gajšek, Vrtna ul. 2, Lenart,
* 1928 - 1 7. februarja 2000;
Angela Blatnik, Jurčičeva ul.
6, Celje, t-1929 -1 10. febru-
arja 2000; Ana Muršec,
Kraigherjeva ul. 14, Ptuj, *
1914 -1 8. februarja 2000.
Napoved vremena za Slovenfloj
Napoved za Slovenijo >
Danes todo padavine ponekale,]
prekodno se bo delno zjasnilo.!
Cez dan to spremenljivo do pre-'
težno otlačno s krajevnimi'
snežnimi plokami. Pikal ko sever-:
ni veter. Najnižje jutranje tempe-j
rature kodo od -2 do 1, na Pri-!
morskem do 6, najvišje dnevne od;
2 do 7, na Primorskem do 10,,
stopinj C.
OLeti
V noči na petek ko spet kolj
oklačno, ponekod v vzkodnik kra-j
jik ko raklo naletaval sneg. Cezj
dan ko suko in kladno vreme. Se-|
verni veter se ko okrepil. Tudi m\
sokoto ko suko vreme, veter ko-
oslakel. ■
Terme Ptuj
Med odprtimi in veselimi ljudmi
Terme Ptuj so eno najmlajših
slovenskih zdravilišč. Ležijo ob
vznožju Alp, v deželi kurentov,
k er se Drava izlije iz goratega
ODJema in se začne lagodneje
viti med žitnimi polji in travniki,
v deželi, kjer so že Rimljani
zgradili rimsko Poetoviono.
Obilica sončnih dni vpliva
na ljudi, sa so odprti in veseli,
kar se zrca i v najžlahtne ši
vinski kapljici in zvenu njihovih
pesmi.
Območje ptujskih term
obsega 18 hektarov zemljišč z
urejeno komunalno
infrastrukturo. Zunanje
kopališče ima 1200 kvadratnih
metrov vodnih površin,
notranje pa 400. Za goste je
na vol o fizikalna terapija, z3
sob v (jungalovih in 56
apartmajev, opremljenih s KTV
in telefonom, avtokamp I.
kategorij^e s 110 stojnimi mesti,
4 specialistične ambulante
zasebne prakse, poslovni
center s trgovsko in gostinsko
ponudbo ter
sportnorekreacijsko ponudbo •
tenis, košarka, namizni tenis,
mini golf, kolesarjenje.
Termalna voda je po svoji
osnovi nizko minera izirana
natrijeva hidrogenkarbonatna
akratoterma in prihaja s
kapaciteto 20 litrov na
sekundo iz globine 1150 m.
Ptuj je eno najstarejših
srednjeveških mest z bogato
naravno in
kulturnozgodovinsko
dediščino. Terme so s starim
mestom povezane z mostom
za pešce. Do utripa starega
mesta je zgolj desetminutni
sprehod.
V bližini je veliko športno-
rekreativnih možnosti: teniška
igrišča s pokrito dvorano,
konjeniški klub, golf igrišče z
18 igralnimi pol|i, jadranje in
veslanje po ptu skem jezeru.
Termalna voda, bližina
kulturnozgodovinskih
spomenikov (mitreji,
dominikanski in minoritski
samostan, grad, vinska
dediščina in kultura) in mesto z
bogatim kulturnim dogajanjem
ter odprte poti v naravo so
pogoji, ki dajejo ptujskim
termam vse možnosti za
kompleksno turistično
ponudbo.
2
Slovenske terme
Vreki zdravja in sprostitve
Pravijo, do nošo zdravilišče pričarajo
vse lepote naših pokrajin. Da je temu re^s
tako. se lahko prepričate že z obiskom. Se
3rea desetletjem so tja odhajali le bolni in
Dolehni, danes po si zaradi pestrih
zdraviliških možnosti in turističnega
programa počitnice v zdraviliščih in
termah privošči vse več ljudi, ki bi se radi
rešili vsakodnevnih stresov in za nekaj dni
pohabili na skrbi.
Če bi Slovenijo navpično prerezali na
dva dela, bi se levi ponašal s hribi in
gorami, s kraškimi jamami in morjem,
desni pa z grički in ravnino ter termalnimi
vrelci. Tako so vsi turistično zanimivi in
zdravilni vrelci, razen primorskih dveh v
Strun anu in Portorožu, resnično desno od
črte, ki bi jo potegnili skozi Ravne no
Koroškem, Zagor|e ob Savi in Trebnje.
Da imamo v Sloveniji odlične zdravilne
vrelce, o tem danes vedo po vsej Evropi.
Petnajst zdroviliško-turističnih središč se
danes pri nas ponaša z verificiranim
statusom naravnega zdravilišča. Pri vseh
je 'glavni vir zdravja' termalna voda, ki v
sebi skriva različne lastnosti in toplote,
temperatura vodo se giblje med 32 in 73
stopinjami Celzija, sledijo pa ji mineralno
voda, morska voda in slanica, organski in
anorganski peloidi ter seveda odnčna
klima v neokrnjenem okolju, od morske,
preko panonske, do predalpske.
Vsem tem naravnim danostim so
strokovnjaki dodali svoje znanje, zato se
našo zdravilišča ponašajo z znanimi
specialisti za posamezna zdravstveno
področja. Z modernimi zdravstvenimi
napravami, različnimi terapijami in
programi pa vam skupaj z zdravimi
obroki hrane in športnimi možnostmi
lahko povrnejo veliko izgubljenega
zdrav a, predvsem pa boljše počutje vsem,
ki bodo no obisk prišli zaradi zdravstvenih
težav ali le na sproščujoče in aktivne
počitnice.
Izbira je pestra
Izbira med posameznimi programi
zdrvilišč je velika, če pa se boste poglobili
v nekaj osnovnih predstavitvenih vrstic
posameznega zdravilišča,^ boste med
vsemi petnajstimi lahko izluščili pravega
za vaše zdravje, zahteve in seveda tudi
žep. Poleg posebnosti in zdravilnosti vode
ter klime vsi ponujajo tudi pester športni in
rekreativni program, zdrave obrolce
hrane, po tudi dietne, nudijo tudi
programe ohranjanja in utrjevanja
zdravja, zato teh nismo posebej opisovali.
Zapisali pa smo posebnosti njihovih
naravnih virov, indikacije in storitve.
Terme Čatež
Naš največji termalni in turistični center
se ponaša s preko 10.000 m2 bazenskih
površin, v katerih se pretaka tudi termalna
vodo. Vrelci termalne vode dosežejo med
42 in 63 stopinjami, voda po je posebej
primerna za zdravljenje vratnega,
degenerativnega in izvesklepnega
revmotizmo, stanj po poškodban in
operativnih posegih na gibalnem sistemu,
rehabilitacijo po onkoloških posegih, za
zdravljenje nevroloških bolezni in
obnovitveno rehabilitacijo. Poskrbeli so za
rekreacijo in zabavo v Termalni rivieri, no
voljo po so savne, solariji, fitnes center in
golr, tenis, jezdenje ...
3
Topike Dobrna
Te toplice poznajo predvsem ženske, ki
so se že kopale v blagodejni vodi s
temperaturo 36 stopinj. Njeno moč se
kaže predvsem pri zdravljenju neplodnosti
in drugih ginekoloških obolenjih, pri
revmatskih in ortopedskih težavah, pri
zdravljenju nevroloških težav in
psihonevroz, vodo po |x)maga tudi
drugim bolnikom po prestolih operacijah.
Bolnikom so no voljo akupunktura, shiatsu
in tajska masaža, laserska terapija,
pedikuro in zeliščne kopeli, zdravilišče po
je znano po blatnih in močvirnih oblogah
ter fango kopelih. Za rekreaci o in
sprostitev je jDoskrbljeno v dveh pokritih
bazenih, na razpolago pa so savno,
solariji, tenis igrišča, do inišče in vrtni šah
in obilico sprehodov, tudi po trim stezi.
Zdravilišče Dolenjske Topike
čeprav prvi zapisi o zdravilišču segajo
v 13. stoletje, sta današnjo obnovljena
hotela podobna grajskemu poslopju. V
treh notranjih bazenih lahko plavate v
vodi s temperaturo 36 stopinj Celzija, ki je
rahlo mineralizirano in vsebuie kalcij,
magnezij in hidrokarbonate. ta voda je
odlično za zdravljenje revmatskih obolenj,
stanj po poškodbah in operacijah na
lokomotornem sistemu, pa tudi
osteoporoze. Ponašajo se s posebnima
programoma zdravljenja bolečin v križu in
proti slabi drži otrok.
Zdravilišče Laško
Pravijo, do k laškim vrelcem hodijo
ljudje že od vekomaj. Danes se tam lahko
kopate v zunanjem in notran em bazenu s
termalno vodo, katere izvir doseže 32 do
35 stopinj Celzija, vodo po e znano za
zdravljenie stan a po poškodbah in
operacijah giba , za degenerativni in
izvenskfepni revmatizem, zlasti za
obolenja hrbtenice in večjih sklepov, pa
tudi pri nevroloških in mišičnih obolenjih s
poškodbami možgan in perifernega
živčevja.
Terme Lendava
Tako, kot je nenavaden \7y0r lendavskih
toplic, izvir so našli pri iskanju nafte, je
posebna tudi fosilna zdravilna voda. V
njej se lahko okopote v notranjem in
zunanjem bazenu, to pa ima ob izviru
temperaturo 62 stopinj Celzi a. Vsem
počitnikarjem so na voljo tudi zeliščne in
parafinske obloge, ročne masaže,
različne terapije, savna, solarij, lepotilni
salon     za bolj živahne po tudi tenis,
trim fitnes, igre z žogo, mini golf,
kegljišče, sprehodi, rioolov...
Zdravilišče l\Horav5ke Toplice
Ponašajo se s 4 zdravilnimi vrelci, iz
katerih bruha zdravilno voda temperature
72 stopinj, s prostim in vezanim C02.
Vodo ima anolgetski in sedotivni učinek,
širi žile in ima rotosenzibilni učinek no
kožo. Pomaga tudi proti revmatizmu, pri
x»škodbah m operacijah no
okomotornem sistemu in pri kroničnem
pljučnem obolenju. Tu so vam na voljo
različne terapije, tudi z fango oblogami,
masaže, biserne kopeli, trije pokriti in šest
zunanjih bazenov pa bo zadovoljilo še
tako izbirčne plavalce.
Zdravilišče Atomske Toplice
že več stoletij nazaj so zdravilno vodo
pod pobočjem Rudnice izkoriščali
domačini in mimoidoči, danes po lahko
njene zdravilne učinke preizkusite tudi
somi. Termalno vodo doseže md 30 in 35
stopinj,in se razprostira na 3 500 m2
vodnih površin. Tudi tu so za sprostitev no
voljo solarij savne, fitnes, trim, tenis,
športno sh-elišče, morda pa vas bodo
navdušili tudi posebnmi programi npr.
shujševalni, antistresni, monogerski ali
lepotni center.
Terme Palače Portorož
Terme ležijo prav v središču hjrističnega
Portoroža, zato ni naklučje, do terme
svojo ponudbo delijo no tri segmente:
termalno rekreacijski center, lepotni center
in tolosoteropijo. Obmorsko zdroviliššče je
znano po solinskem blatu, slanici ter
morski in termomineralni vodi, kar
pripomore k zdravljenju kroničnega,
degenerativnega in izven sklepnega
revmotizmo. kožnih bolezni, bolezni dihal
in ginekoloških obolenj. Ženske se bodo tu
razveselile tudi shujševalnih programov,
odpravljanja celulitiso in lepotnega
salona, vsi po ontistresnih programov,
različnih kopeli in oblog, masaž,
akupunkture in inholocij. Rekreirote se
lahko v kompleksu pokritih bazenov, no
teniških igriščih, v fitnesu in v športni
dvorani, no voljo po so tudi savne, solarij,
tepidarium ...
Terme Ptuj
ob starodavnem mestu, med griči
Haloz in Slovenskih goric leži eno
najmlajših term pri nos. Vodo ima tu
temperaturo 39 stopinj Celzija, zdravi po
revmatična obolenja, stanja po
Doškodbah in operacijah no
okomotornem sistemu, pa tudi
menagerske in nevrološke bolezni. Zato tu
lahko preizkusite vodne in zeliščne kopeli,
parafinske obloge, masaže, terapije in
posebnost - znanje zasebnih ambulantnih
zdravnikov: stomatologa, ginekologa,
dermovenerologo in koristite rendgenske
usluge.
Zdravilišče Radenci
Tradicije tu najbrž ni potrebno posebno
omenjati, po tudi ne minirolizirone slatine,
ki jo vsi poznamo. Termomineralno voda,
katere moč lahko preizkusite v bazenih, tu
doseže 41 stopinj, posebnosti tega
zdravilišča po je se sladkovodno blato ter
ugodne klima.
Zdravilišče Rogaška
Edinstveno mineralna vodo v Evropi,
Donot Mg, izvira prav v Rogaški.
Poznamo jo vsi, skozi stoletja po se je v
bazenih z zdravilno termalno vodo
4
okopalo veliko ljudi, tudi kronanih glav.
Posebnost zdravilišča je množica različnih
specialistov, vsem pa so na voljo različne
terapije, dentalni studio in rekreativni
obiekti: bazeni, tenis igrišča, sc|ua$h
igrišče, golf, športno igrišče, trim ... ter
savne, solorij m fitnes.
Zdravilišče Strunjan
To zdravilišče odlikujejo klima, morska
voda in morsko blato. Vse skupaj odlično
deluje na pljučne bolezni, bolezni in
poškodbe gibalnega aparata,
osteoporoze, zato je tu na voljo množica
trapij: kopeli (v morski vodi, zeliščne,
biserne), termoterapije s parafinom,
fangom in infra žarki ter druge. Sprejeli
vas Dodo specialisti ortopedije, fiziatri in
revmatologi. Za rekreacijo je poskrbljeno
v notranjem bazenu z ogrevano morsko
vodo na 32 stopinj in na teniških igriščih,
za sprostitev po v savni, ob masažah, pa
tudi pedikuri m manikuri.
Šmarješke Toplice
Neokrnjeno naravno okolje botruje
dobremu počutju tudi v zdravilišču na
Dolenjskem. Termalno voda ima tu
temperaturo 32 stopinj in je bogato s
kalcijem, magnezijem, kali|em in ogljikovo
kislino. Odlična ie za zdravljenje srca in
ožilja, poškodb lokomotornega aparata,
športnih poškodb, bolezni živčevja in
psihosomatskih bolezni. Tudi tu je
poskrbljeno za rekreacijo: tenis, igre z
zogo, ter za sprostitev v savnah, fitnesu, v
'lepotnem delu' zdravilišča, ob različnih
masažah ...
Terme Topolšcica
Ma hen kraj^ na pobočju gorskih
prede ov pod Karavankami in Savinjskimi
Alpami že dolgo ne skriva več svoje
nizkomineralne vode s temperaturo 32
stopinj. Voda zdravi bolezni hrbtenice in
sklepov, posledic poškodb in stanj po
operacijah na gibalih, izvensklepni
revmatizem, lažjo obolenja srca in ožilja
ter dihala. Bolnikom in počitnikarjem so na
vojo vse vrste terapij, kopeli, akupunktura,
inhalacije ter obloge, masaže, ter
Dosebnost hipoterapijo- vaje s konji. Trije
Dozeni zadovoljijo plavalce, tu je doma
tudi balinanje, za razvedrilo pa se lahko
udeležite tudi lončarskega krožka v
zdravilišču.
Termalno-klimatsko zdravilišče
Rogla-Zreče
Narava je ta konec Štajerske obdarilo z
vrelci in nadvse ugodno klimo.
Akrotermalna voda ima ob izviru
temperaturo 34,5 stopinj, njeno moč pa
lahko preizkusite vpetih bazenih
zdravi išča Zreče. Klima in voda imajo tu
blagodejni učinek tudi na kožo, oči in
dihalne organe, pri teh težavah pa vam
Domagap z različnimi masažami,
<opelmi m svetovanjem zdravnikov
specialistov, tudi v
samoplačniških
ambulantah. Možnosti za
rekreacijo je tu veliko,
obiskan je fitnes,
gimnastiko in aerobika,
tudi teniška igrišča, pozimi
smučanje na Rogli.
sprostite pa se lahko tudi v
solariju, savnah, na
Kneippovi poti ali na
sprehodu v bližnjih
gozdičkih.
Za šport in rekreocijo je v vseh naših
zdraviliščih dobro poskrbljeno
Vsi veliko dajo tudi na zdravo prehrano, zato tedaj, ko
boste izbirali med zdravilišči, preverite, za kakšne
boplezni "[e blagodejna ali jih zdravi n'iihoya termalna
voda. Vedite, da vodo nekje bolnikom koristi, drugie jim
lahko celo škoduje. Gotovo po si želite, da vos boao
počitnice v zdravilišču pripeljale korak bližje k zdravju in
nalile moči za nove in običajne 'stresne' dni.
IRAAA STERLE Gb^NER;
5
Palače Portorož
Zdravje je sol življenja
Sončni žarek je posijoi v
nošo sobo in me predramil.
Kakšen čudovit razgled. Je res
ali se mi dozdeva, do že diši
x) sveže skuhani kavi.
'rebudil sem Ano. V
restavraciji smo si z bogato
obložene mize privoščili zajtrk
po svoji želji in okusu. Vrnili
smo se v sobo po kopalke in se
nemudoma odpravili proti
bazenom s termomineralno
vodo. Andrej zelo rad čofoto
in ker je v bazenu
organizirano šolo plavanja za
otroke, sva ga z Ano z
veseljem pustila v družbi
ostalih otrok in onimotorja.
Ano si je želela oddahniti si po
napornem delovnem tednu, m
si |e privoščila ročno masažo.
Som sem se z dvigalom spustil
v kletne prostore, KJer se mi je
odprl nov svet. V trenutku sem
se znašel v času kopališč starih
Rimljanov. V prostoru,
opremljenim z baklami, je
dišalo po vrtnicah. Z
nasmeškom no ustih me je
spre elo gospodična in mi
predlagalo, noj zovijem v eno
od kabin in se prepustim
izkušenim rokom osebja. Ob
spremljavi prijetne glasbe sem
se ulegel no mizo in se sprostil.
Obdali so me z nekakim
blatom, imenovanim "fango".
Pravijo, da odlično vpliva no
kožo, po tudi "revmatičnim"
sklepom blago dene. Povem
vam, da je predvsem zelo
prij^etno ležati tako zavit v
čudni masi, ki jo pridobivajo v
naravnih bazenih v bližnjih
sečoveljskih solinah. Zaprl sem
oči in zaplaval ... Zdelo se mi
je, do le za trenutek, ko so se
ponovno prižgale luči in stopil
sem pod prho z morsko vodo,
do bi se učinek soli in
mineralov na moji koži
nadaljeval. Do bi bil to še
močnejši, sem si privoščil
ležanje v bozenčku s
hidromosažnim programom
(v/hirpool), napolnjenim s
slanico oz. skoncentrirano
slano vodo. Z mislimi sem
zaplul po širnih morjih ... Prišla
je gospodična in me
x)spremila v poseben prostor,
■'osedlo me je no stol pred
čudnim aparatom. Gost bel
dim se je začel voliti iz cevke
pred mojim nosom. "Globoko
vdihnite", je reklo. Raztopina
slanice in eteričnih olj seze
zelo globoko v dihalne poti in
organe in je odlično sredstvo v
bo|u proti številnim virozam in
pri čiščenju dihalnih organov.
Občutka notranje čistosti, ki
sem ga imel po končani terapiji
vam z besedami ne znam
opisati. "Za popolno sprostitev
telesa in duha smo vam
pripravili posebno masažo,
Vichy ji pravimo," je reklo
gospodična in že sem se
znašel v novem prostoru.
Polegli so me na plastificirano
mizo. "Kaj bodo naredili iz
mene," sem si mislil, "nikoli več
se ne bom vrnil v realni svet."
Na moje telo je z močnim
vodnim curkom začela
pritekati rtiorsko vodo in me
masirati. Čudovito! V prostor
je vstopil maser. Mislil sem, do
se je zmotil, da je zgrešil
prostor. Roke si je namazal z
oljem in začel me je klasično
ročno masirati. Vodni curki in
gnetenje z rokami so v meni
Dovzročili popolno sprostitev,
'redal sem se prijetni glasbi. Z
zvokom violin sem odplul po
prostoru, ...
Za oživljanje iz sveta sanj so
mi predlagali počitek v za to
namenjenem prostoru. Joj,
Ano in Andrej me čokato v
bazenu! Ah, kar noj! Med
toplimi vodnimi vrelci, slapovi,
hidromosažnimi posteljami in
vodnimi topovi jima gotovo ni
dolgčas. Ano si je morda
Drivoščila še katero od savn
finsko, turško ali bio) ali pa se
sonči v solariju.
"Gospodična," sem se
spomni, "slišal sem, do imate
tudi aromotične kopeli, kopeli
z algami ali kopeli s cvetovi
vrtnic ali po, ...
(zgodba se nadaljuje v
Termah Palače v Portorožu)
6
Vse m zdravje in dobro počutje
Portorož je že več kot sedem stoletij
znan po blagodejnih vplivih blagega
podnebja in morske vode no dobro
počutje in zdravje ljudi. Tradicijo
zdravljenja nekaterih bolezni z morskimi
kopelmi, ki so jo v 1 3. stoletju v nekdanjem
samostanu na hribu Sv. Lovrenca vpeljali
benediktinci, z novimi spoznanji in
sodobnimi vsebinami nadgrajeno danes
nodal ujejo Metropol Group hoteli.
Vodno doživetja so hotelskim gostom in
dnevnim obiskovalcem v poletnih mesecih
na voljo v sklopu urejenega kopališča s
površino 15 000 kv. metrov. Plovalski
privrženci se lahko podajo v 50 krat 25
metrov velik bazen s kristalno čisto morsko
vodo. Tu sto tudi otroški in bazen za
nepjavalce, z urejene plaže po se je prek
številnih dostopov mogoče podati v odprte
morske vode portorosKe^a zaliva. Sklozi
vse leto je gostom, ki si želijo sprostitve in
lojšan a tegob vsakodnevnih naporov, v
Grand Hotelu Metropol na voljo ponudba
Accjua relax centra. Ob zaenkrat
največjem pokritem plavalnem bazenu z
morsko vodo na Obali, ki meri 25 krat 1 2
metrov, gostje v želji po sprostitvi lahko
preizkusijo se podvodne masaže, 3
vvhiripoole, vodni slap in fontano, se
predoio sončnim žarkom no zunanji terasi
m zaplavajo tudi v dveh zunanjih bazenih.
Zdravju m lepoti z uporabo naravnih
dejavnikov je namenjena ponudba Beauty
centra, v kateri so gostom no voljo različne
vrste soun, ročne masaže, sončne kopeli in
lepotilni saloni. Športniki in tisti ki skrbijo
za redno telesno vadbo pa se bodo
podali v fittnes center ali v bližnji Športni
park Lucija, na eno od trinajstih peščenih
ali štirih tenis igrišč no trdi podlagi, ali
morda na namizni tenis, igrišče za moli
nogomet, košarko, odbojko, ali pa no
kegljišče. Lahko po se napotijo preizkusiti
še ponudbo Centra vodnih športov, ki je
vsako leto bogatejšo.
7
laguna Bernardin
V zalivu neskončnega poletia
v Hotelih Bernardin so
svojinn gostom in obiskovalcem
želeli zadržati sproščeno
poletno sredozemsko vzdušie
tudi v manj prijaznih in zimsiciK
dneh. Sad teh prizadevanj je
lani spomladi dograjen morski
X3rk Laguna Bernardin, v
coterem je ujet ne le delček
blagodejne sredozemske
klime, pač pa so vsem oddiha
in reKreacije ali krotkega
poči tn i kova njo željnim gostom
- od najmlajših pa do njihovih
babic in dedkov - vsak dan no
voljo številne zanimivosti. Na
to, kako prijetno je njihovo
odkrivanje in preizkušanje,
najbolj zgovorno kaže
podatek, da je morski park od
aprilske otvoritve do decembra
obiskalo že 117.000 ljudi.
Najštevilčnejši so bili gostje
Hotelov Bernardin, vefiko po je
bilo tudi dnevnih obiskovalcev
iz vse Slovenije ter domačinov.
S svojo bogato in pestro
ponudbo v dveh ločenih delih
ponuja Laauna obiskovalcem
aktiven in nkroti sproščen
oddih. V mirnejšem delu
bazenskega kompleksa se
dobro počutijo vsi, ki se želijo
Dredvsem sprostiti, odpočiti m
ikrati osvežiti v morski vodi.
pri čemer so jim na voljo vodne
masaže in curki ter mirni
zalivčki, obdani s
sredozemskim rastlinjem. Bolj
razgiban del bazenov pa
omogoča sproščanje in
brezmejno razvnemonje
otroške domišljije ob
toboganih, vodnih slapovih in
različnih vodnih igrah.
Bazeni obsegajo kar 1000
kv. metrov vodnih površin, pri
čemer največji med njimi, ki je
namenjen plavanju, meri 20
krat 10 metrov. V zimskem času
je morska voda v nj^ih ogrevano
no 26 do 31 st. Celzija, v petih
šumečih masažnih bazenih pa
34 do 36 st. Celzija.
Temperatura zraka dosega
običajno 32 st. Celzija.
Sprostitvi so namenjene še
finske in turške savne, solarij ter
različne masaže.
8
Kaj, kdo, kje ...
Indika€ije v naših idraviiisiih
1 - Čatež, 2-Dobrna, 3-Dolenjske t., 4-Laško, 5- Lendava, 6-Moravske
toplice, 7-Atomske Toplice, 8-Portorož, 9-Ptui, 10-Radenci, 11-Rogaško,
12- Strunjan, 1 G-Smarješke Toplice, 1 4-Topolšica, 15-Zreče
9
Dobrodošli na Štajerskem
Laške vrelce so ljudje poznali
že davno tega. Sem so
prihajali že rimski legionorji, v
srednjem veku so jih obiskovali
misionorji, mondeno letovišče
po je zraslo ob koncu 19.
stoletja. Zdravilišče Loško stoji
sredi porka ob reki Savinji
blizu starega mestnega jeara
in že desettetia slovi po tem, da
si je tukaj veliko ljudi povrnilo
življenjske moči in izboljšalo
zdravstveno počutje. Sredi
okoliških hribov, ki vabijo na
sprehod, ponuja moderno
središče zdravstvenega
turizma terapije, oddih,
gibanje v naravi in zdravo
prehrano. S temeljito prenovo
so v Zdravilišču Laško pričeli v
letu 1996, zgradili so zunanji
termalni bazen, v celoti
prenovili hotel VRELEC in
uredili nove prostore za
rehabilitacijsko nego in
terapijo. Marca Ioni je bilo
dokončano prenova
notranjega termalnega
bazena, s katero so dodatno
Dridobili še večji masažni
x>zen, kneipov toplo-hladni
hodilni bazen, pri vhodu v
kopališki del po CENTER
ZDRAVJA IN LEPOTE. Piko na i
vsem prenovam po je odprtje
enega najlepših m največjih
SAVNA CENTROV v Sloveniji,
ki se razprostira no več kot
500 kvadratnih metrih
površine.
Kot pravi staro izročilo, so
ljudje ze pred nekaj stoletji
blažili svoje težave in iskali
užitke v zdravilnih izvirih pod
pobočji Rudnice. V 17. in 18.
stoletju so menihi pavlinci iz
Olimjo, v povezavi z lekarno,
ki je med najstarejšimi v
Evropi, prav tako izkoriščali
njihove zdravilne učinke.
Temelji zdravilišča Atomske
toplice so bili postavljeni sredi
šestdesetih, ljudje, ki so bili
navezani no svoj kraj po so
pripomogli k temu, da se je
zdravilišče razcvetelo in
postalo ponos Podčetrtka.
V neokrnjeno naravo in
turistično privlačno pokrajino
ob reki Sotli se tisti, ki je
Zdravilišče Atomske toplice
obiskal enkrat, tudi danes še
kaj rad vrne. Slikovit nižinski in
gričevnat svet brez industrije je
namreč kra kjer z roko v roki
stopata dediščino preteklih
sto etij in naravne letopote.
Harmonijo po dopolnjujejo
prijazni in veseli judje. Med
polji, vinogradi in gozdovi se
vrstijo manjšo podeželsko
naselja, ki ponujajo zdraviliški,
izletniški in kmečki turizem.
Njihovo pestrost dopolnjujejo
številne zasebne uslužnostne
dejavnosti, kulturne in naravne
znamenitosti, ki skupaj s
priznanimi domačimi jedrni in
vini puščajo nepozaben vtis. V
Podčetrtku pravijo, do tukaj
noben dan v letu ni izgubljen.
Za prijetno počutje gostov pa
se potrudijo tako turistični
delavci kot krajani somi.
10
Topolšica je majhen kraj na pobočju gorskih predelov, v zavetju
Karavank in Savinjskih Alp. Za zdravilišče in okolico je značilna mila
srednjegorska klima - mnogo sončnih dni in svež gorski zrak brez
megle. Blagodejne učinke zdravilnih vrelcev so ljudje poznali že v 16.
stoletju, danes pa so Terme Topolšica moderen, rekreacijski, zdraviliški
in gostinski center. Terme poleg specializiranih zdraviliških storitev
nudijo vse potrebno za poslovna srečanja in sodoben način sprostitve in
rekreacije.
Če premišljujete o počitnicah, ki bi jih tokrat radi preživeli nekoliko
drugače, vas radi povabimo v našo družbo. Radi vam bomo pokazali
skrite kotičke, kjer narava zablesti v vsej svoji lepoti in temu dodali
najlepše darilo, ki ga turistični delavci lahko podarimo: prijazen
nasmeh in topel stisk roke, ki vas bosta tudi drugo leto znova pripeljala k
nam. In tako vedno znova; k novim doživetjem in k nepozabnim
prijateljem.
(^rme (^polšica
Naravno zdravilišče Topolšica
Terme Topolšica
Topolšica 77,3326 Topolšica
Telefon +386 {0)63 892 120
fax +386 (0)63 892 212
e-mail
internet http://www.t-topolsica.si/dom.htm
Med neokrnjenimi biseri
narave ima Roglo še prav
posebno mesto. Zarodi
naravnega bogash/a je dobila
status naravnega zdravilišča,
človeške roke pa so lepoti in
zdravilnosti narave dodale
verigo rekreacijskih objektov,
ki so jo povzdignili med
vodilne turistične desHnocije.
Nekoliko nižje ležijo Terme
Zreče, sodobno zdraviliško
središče, ki skupaj z Roglo
sestavljajo enega večjih
slovenskih zdroviliško-
turističnih kompleksov. Naravo
in raznoliko ponudba sto tod
očaralo še vsakogar, ki ju je
doživel.
/_i±_____j__i_t
Termalno zdravUKče, 395 m n.v.
Klimatsko zdravilišče, olimpijski
center in Smučarski center, 1517 m n.v.
Izkoristite edinstveno kombinacijo idealne smuke na Rogli
in kopanja v termalnih bazenih Terme Zreče, v času šolskih
počitnic izredno ugodna ponudba za 7-dnevno bivanje v
Termah Zreče
S SMUČIN V TERMALNE BAZENE
Cena po osebi v 1/2 (dvoposteljni) sobi:
Vile Terme Zreče**** 48.900 SIT
Hotel Dobrava 2000 **** 59.900 SIT
Program vključuje:
7 X polpenzion v Vilah Terme in Hotelu Dobrava
prevoz na Roglo s smučarskim avtobusom
kopanje v termalnih bazenih
polovična cena ob obisku savne centra
UNIOR d.d. program TURIZEM
Tel.: 063 757 600, 061 329 264, fax: 063 762 446
www.unior.si
1 1
TRADICIJA, NARAVA, ZDRAVJE
Informacije in rezervacije: Toplice Dobrna d.d., 3204 Dobrna
Tel.: (063) 780 80 00, 780 81 10
Fax: (063) 780 81 11, 780 82 00
E-mail: info@toplice-dobrna.si
Internet: www.toplice-dobrna.si
TOPLICE DOBRNA
Dobrno, kier so že v dvanajstem
stoletju odkrili izvir zdravilne vode,
zaznamuje pokrajino s travniki,
gozdovi in sotočjem dveh voda.
Zato so tudi danes Toplice Dobrna
priljubljene predvsem med tistimi, ki
si želijo miru in zatišja pred glasnim
utripom vsakdanjega življenja.
kljub temu pa so toplice v bližini
prometnih poti in zato lahko
dostopne. Neokrnjeno naravo in
posluh za ekološki turizem poudar a
se posebna skrb za zdraviliški park
in drevesa, pri čemer so najbolj
ponosni na dvestoleten kostanjev
drevored.
Toplice Dobrna so sinonim za
sozvočje stoletne tradicije in
sodobnega udobja.
Zdravilišče Rogaška je brez
dvoma najbolj znano po svoji
zdravilni mineralni vodi Donog
mg, ki je zaslovela v 1 7.
stoletju, v 19. stol. pa je
Rogaška postala mondeno
letovišče z mogočnimi
hotelskimi stavbami,
negovanimi parki in senčnimi
Dromenadami. Danes je več
<ot le zdravilišče. Klasicizem je
podal roko modernosti, starim
načinom zdravljenje s pitjem
mineralne vode, kije
Dozdravila že hrvaškega grofa
^etra Zrinjskega, se
pridružujejo sodobni, kar
najbolj celoviti pristopi h
krepitvi in ponovnem
pridobivanju zdravja.
12
Bohini
TurisfUno društvo Bohinj \
4265 BOHINJSKO JEZERO
Ribčev Laz 48, SLOVENIA
tel.: 064 746-010
fax: 064 723-330
E-mail: tdbohinj@bohinj.si
URL: http://www.bohinj.si
V lepo urejenih zosebnih
sobah, apartmajih in
počitniških hišicah vem
nudimo namestitev pri pri-
jaznih domačinih po bo-
hinjskih vaseh. V zimskem
času lahko nudimo več kot 500
ležišč v različnih kategorijah. Ski
bus vos popelje do enega od
smučarskih centrov. Po naporne-
mu smučarskemu dnevu pa se
lahko poveselite z našimi anima-
torji v Programa "Joker". Zimske
radosti se v Bohinju ne končajo
na naših smučarskih centrih
Voglu, Kobli, Pokljuki, Soriški
planini in Senožetih. V
dolini je urejenih okoli 70
kilometrov tekaških prog
različnih težavnostnih
stopenj. V večernem času
se lahko v spremstvu vod-
nikov spustite s sankami po eni
izmed urejenih gorskih gozdnih
cest v dolino. Drsate se lahko na
umetnem drsališču Pod Skalco in
v dvorani v Danici. Za bolj
drzne pa smo pripravili turno
smučanje po bohinjskih gorah,
polete s padali v tandemu, ali
pa se udeležite zimskega
soteskanjo.
KOBLA, žimUe, turizem,
gostinstvo, d.o.o.
Cesta na Ravne 7,
4264 Bohinjska Bistrica, Slovenija
Tel.: +386(0)64 747-100, 721-414,
Fax: +386(0)64 747-101
GSM: +386(0)41 639-495
URL: http://www.bohinj.si/kobla
e-mail: kobla@siol.net
SMUČARSKI CENTER KOBLA VABI NA PRIJETNO
SMUKO IN VAM ŽELI OBILO SMUČARSKIH UŽITKOV
NAPRAVE OBRATUJEJO OD 9.00 DO 16.00 URE.
PENZION JELKA NA POKUUKI
GORELJEK 93, 4247 ZG. GORJE
tel.: 725 006
- SMUČIŠČE OBRATUJE VSAK DAN OD 9. DO 16. URE
- SMUČIŠČE JE PRIMERNO TUDI ZA OTROKE IN ZAČETNIKE
13
Bled
Med zimskimi poafnitami pa... na BLEDi
PARK HOTEL * * * * . Privlačni počitniški paketi:
3-clnevni paket; 19.200.- SIT po osebi
5-dnevni paket: 30.500,- SIT po osebi
POPUSTI: otroci do 4. leta: gratis; od 4. - 12. leta: 30 %
Paket vsebuje: polpenzion v 1/2 sobi, TT, kopanje v ho-
telskem bazenu, fitnes, savno, vstop v Cosino Bled, lx
vstop na Blejski grad in še počitniški hit:
hitri 2-urni CARVING ali SNOWBOARDING tečaj
APARTMAJI GOLF * * *
najem apartmaja od 7.500.- SIT no dan (3 osebe)
Najem vključuje: TT, kopanje v bazenu in fitnes v
hotelu Park
MOŽNOST PLAČILA NA 4 CEKE!
G & P Telefon:
GOLF HOTEL: 064 79 20
HOTELI PARK HOTEL: 064 79 30
e-mail: info@gp-hoteli-bled.si
14
Cerklje
Cerfc/f e z okolito
Krvavec in letališče - dve iztočnici,
ki nakazujeta, obeležujeta in vse
bolj tudi že poudarjata dogajanje
včerajšnjega, današnjega in
jutrišnjega območja. Cerklje so
znane po možeh, ki v slovenskem
prostoru pomenijo pomembne
premike in mejnike na različnih
področjih. Vse bolj tudi na to
način poudarjajo svoj turistični
ponos in zanimivost prostora. Če
sta bila včeraj Krvavec s smučišči
in letališče kot zračna luka speci-
fični infrastrukturi, namenjeni bolj
Ijubiteljstvu in večjim poslovnim
dogajanjem, potem sta danes
pomembni, tisti, s katerima kraj in
kar cela občina živi in se razcve-
ta. Za to pa se še posebej trudijo
tudi v samem županstvu občine
Cerklje na Gorenjskem. Poudar-
jeno urejanje cest v zadnjem ob-
dobju v tej občini na Gorenjskem
ima tako zelo pomembno
izpoved: Turizem ne mara slabih
cest.
RTC KRVAVEC, d.d.
4000 KRANJ, Bleiweisova 2
tel.: 064/222-579, 041/620-139
fax: 064/221-829
internet: wv/w-rtc-krvavec.si
e-mail: krvavec@rtc-krvavec.si
Krvavet - februarja, sredi zime...
Februar je mesec sredi zime, ko
je snega največ, ko ostri zimski
vetrovi začnejo izgubljati svoj
zagon in tudi sonce kdaj po
kdaj že posije nekoliko topleje.
Morda je tudi zaradi tega to
mesec zimskih počitnic, ko se no
Krvavcu smuča mladež in s svo-
jo prisotnostjo naredi smučišče
še bolj živahno.
V tem času smučišče Krvavec
ponuja smučarjem poleg
smučarskih radosti tudi vse več
prireditev no daleč naokrog
poznani zimski plaži v Tihi doli-
ni, ki postaja prizorišče iger son-
ca in zabave.
Sposobnejše smučarje navdušu-
jejo tudi posebni poligoni za
tekmovanja. Deskarji iščejo
izzive no zanje posebej
pripravljenih poligonih. Poskr-
bljeno je tudi za družine z majh-
nimi otroki.
Po preživetem zimskem dnevu
smučarji navdušeni odhajajo s
Krvavca, obsijanega z zahaja-
jočim soncem.
15
KranIskaGora f
Zavod za promocijo in razvoj turizma občine Kranjsko Goro
http://wv/w.kranjska-gora.si
E-mail: info@kranjska-gora.si
INFO: Tur. informacijska pisarna
Tičarjeva 2, 4280 Kranjska Gora
tel.: 064/881 768, fax: 064/881 125
E-mail: turistično-društvo.kg@siol.net
KRANJSKA Cor^A
Zgornjesavska dolina, ena naj-
lepših alpskih dolin, leži na
skrajnem severozahodu Sloveni-
je, tik ob tromeji z Avstrijo in Ita-
lijo. Skrivnostna in romantična,
obdano z mogočnimi vrhovi je
kraj, kjer že od nekdaj živijo le-
gende in pravljice.
Danes se je razvila v pomemb-
no zimskošportno središče, naj-
bolj znano po tekmah svetovne-
ga pokala v smučanju in poletih
no ploniški velikanki. Zato je
Zgornjesavska dolina z znanim
zimskoturističnim centrom Kranj-
ska Gora sinonim za aktivne po-
čitnice.
Drugačnost kranjskogorskega
vsakdanjika vos bo presenetila
že zjutraj: spite namreč lahko
tako dolgo, dokler se vam zljubi.
Seveda pa bi bilo škoda zamudi-
ti ves živžov na bližnjih smučiščih.
Poleg alpskega smučanja se lah-
ko preizkusite v deskonju, pleza-
nju po ledenih slapovih ali sanka-
nju. Popoldne priporočamo dru-
žinski ogled doline s tekaškimi
smučmi ali z vprego s severnimi
jeleni ali pa drsanje na zaledene-
lem jezercu v Jasni. Po vsem tem
si telo zasluži malce počitka in
hrane. Privoščite mu urico nama-
kanja v hotelskem bazenu in obi-
ščite eno izmed številnih gostiln
ali restavracij. Zvečer po lahko
obiščete eno izmed hotelskih di-
skotek, svojo srečo pa lahko pre-
izkušate v igralnici vse do jutra-
njih ur. Saj veste: zjutraj spite, do-
kler se vam zljubi...
Bolj podrobne informacije o zim-
ski turistični ponudbi in vremen-
skih ter snežnih razmerah na smu-
čiščih najdete na spletnih straneh
www.kranjska-gora.si, ter no vre-
menski panorami vsak dan na 1.
in 2. programu televizije SLO, ve-
selilo po nas bo tudi, če nas bo-
ste poklicali po telefonu:
064/881-768.
16
Kamnik
V naroiiu planin
Kamnik danes velja za mesto,
komor prihajajo ljubitelji nar-
ave in planinstva. Mesto leži
na stičišču ljubljanske kotline in
zelenih planin ter visokih, ven-
dar lahko dostopnih vrhov
Kamniških Alp. Že tisoč let teče
ob njem Kamniška Bistrica.
V srednjem veku je bil Kamnik cve-
toče trgovsko mesto z lastno
kovnico denarja in bivališče
znanih evropskih plemiških družin.
Za razvoj Kamnika sto bili pomem-
bni obrt in trgovina. Kovaštvo in
usnjarstvo s krznarstvom sta imela
poleg zlatarjev, krojačev, pekov in
kramarjev celo svoje cehe.
Kamnik leži na nadmorski višini
379 metrov. Ima okrog 10.000
prebivalcev, mestne pravice pa
ima od leto 1229. Znameniti Kom-
ničani so general in pesnik Rudolf
Maister, slikar in grafik Miha
Maleš, pesnik France Balantič.
Kamnik je poznan po nekaterih
kulturnozgodovinskih in naravnih
zakladih. To so na primer romar-
ska kapela na Malem gradu,
Frančiškanski samostan s cerkvijo
sv. Jakoba ter knjižnico, muzej na
gradu Zaprice, Stari grad, baroč-
na cerkev no Sutni in muzej dr.
Josipa Nikolaja Sodnikarja. V
okolici pa so znamenitosti in prav
tako pravi zakladi Arboretum
Volčji Potok, dolina Kamniške
Bistrice, planota Velika planino s
planšarskim naseljem, baročna
cerkev sv. Ane v Tunjicah, termalni
vrelci v vasi Snovik in Menina
planino, v Palovčah pa je ohranje-
na in obnovljena Budnarjeva
muzejska hiša.
Številne izletnike pa v Kamnik
vsako leto privabljajo tudi
nekatere poznane, tradicionalne
prireditve. Ena najstarejših in naj-
bolj poznanih so Dnevi narodnih
noš, sledi ji mednarodna razstava
tulipanov v Arboretumu Volčji Po-
tok, junija so vse bolj priljubljeni in
obiskani Srednjeveški dnevi, poleti
pa tudi dan Kamniških planin.
Od prireditev v prvih mesecih
letošnjega leta pa omenimo
likovne, fotografske in druge raz-
stave avtorjev iz Kamnika, ki so
skozi celo leto v Galeriji Veronika
v Kamniku. V začetku marca bo v
športni dvorani Veliko pustovanje.
Marca se bo v Arboretum začela
stalno razstava, ki bo trajala do
oktobra pod naslovom Cvetje za
novo tisočletje, od konca aprila
do prvih dni v maju pa bodo
Dnevi tulipanov. 9. in 10. junija pa
bodo že omenjeni Srednjeveški
dnevi v Kamniku.
Terme Snovik
Najbližie gorenjske toplite
Snovik je manjše naselje na kon-
cu ene od stranskih dolin Tuhinj-
ske doline. Dolina je še neokrnje-
na in predstavlja dragoceno na-
ravno okolje.
V smeri Kamnik - Ločica se v vasi
Potok zavije v vas Snovik. Od
Kamnika je oddaljeno devet kilo-
metrov. Širše poznano po je
postala vos ob razvojnem projek-
tu CRPOV pod naslovom Snovik
in realizacija projekta Terme
Snovik. Tako je bila potem poleti
1994 prva predstavitev projektne
zamisli in pilotskega bazena. Za-
črtan projekt je tako rekoč šele
no začetku poti. Trenutno so
družbeniki za uresničitev tega
projekta občina Kamnik, Zarja
Kovis, d.o.o., in Srečo Urankar
iz Snovika kot lastnik zemljišča.
Bazen, ki dve poletji že deluje,
potrjuje, do sto Gorenjska in
Ljubljano območji, ki bi jima bile
Terme Snovik zelo blizu, do-
brodošle in prijazne. Gorenjcem
so za zdaj to najbližje toplice.
Lani in predlanskim so terme v
Snoviku privabile številne Gorenj-
ce na osvežitev. Zagotovo bo
tako tudi letos. Svetujemo vam,
da se sami prepričate.
Veffkil planina - zaklad naravd
Glavni trg 23, 1240 Kamnik
tel./fax: +386 61 817 202
žir.rač.: 50140-601-113174
dav. št.: 5780 3315
Velika planino ni le ena tistih planin, kamor popotnika zanese
konec tedna, da bi se naužil čistega zraka. Je veliko več. Je
resnično pravi zaklad narave. Pozimi se Velika planina      /
prelevi v zimski biser, saj so na 1600 metrih idealne
družinske proge za alpsko smučanje, teke in nenazad-    y
n|e ruai sanKonje m sprenoai so pogosto lohko ^
zabavni. Skozi vse leto pa planino krasijo
planšarske koče. Velika planina je za mnoge "raj"
na zemlji, za tiste druge pa se bomo potrudili, da bo to
še postala.
Ze letos pozimi bomo na planin ponovno gostili
najboljše alpske smučarke, v začetku marca
pa bo no planini pravi pravcati "žur", ki ga       f "T^
organiziramo skupaj z združenjem slovenskih
žičničorjev ter zvezo učiteljev in trenerjev
Slovenije. Urejena smučišča na Veliki planini
vos pričakujejo vsak dan. ^^^I^H
17
Mediiske Toptke \

Trojane so eno redkih gostišč, ki
izhaja iz tradicije stare dobre
gostilne. Ob evropski prometni
žili, cesti Dunaj - Trst, je leta
1859 zrasla za tisti čas mogoč-
na Konškova gostilna s prenočiš-
či, v kateri seje vsakdo rad
ustavil. Že leto 1913 so bile Tro-
jane povezane z redno avtobus-
no linijo.
Posodobljeno in razširjeno go-
stišče Trojane je kos tudi današ-
njemu prometu, ob vsem tem pa
je ohranilo nekdanjo domač-
nost, sloves dobre kuhinje in po-
čivališča. Prijazna postrežba,
prijeten ambient in pestra izbira
odličnih domačih jedi polnijo
gostišče ob vsakem času. Od
vseh dobrot pa imajo največji
sloves trojanski krofi. Njihova
priljubljenost ni naključje, saj jih
izdelamo ročno po starem hiš-
nem receptu. Gostišče ponuja
manjše gostinske sobe v stari go-
stilni in večje v novih restavracij-
skih objektih. V poletnem času je
najprijetneje pod veliko platneno
streho na terasi, kjer se odpira
pogled no Zasavsko hribovje in
prelepo predalpsko gričevje, kjer
domujejo tudi Trojane.
Medijske Toplice 1
1411 Izlake Tel: (0601) 74 117, 74 140,
Fax: (0601) 74 044
E-mail: hotel.medijske.toplice@siol.net
Vabljeni na oddih v Medijske Toplice.
Medijske Toplice so v osrčju Slovenije, 5 minut vožnje s Trojan in
45 km od Ljubljane. Majhen gostoljuben hotel Medijske Toplice
stoji ob kopališkem kompleksu na robu gozda, v zelenem in
mirnem okolju. Nudi 35 prenovljenih in klimatiziranih sob z mini
bari, dobro kuhinjo, restavracijo, bistro bar, zimski vrt in teraso ter
angleškim pubom. Za pripravo poslovnih srečanj je na voljo
sodobno opremljena seminarska dvorana s 60 sedeži. V bližini je
teniško igrišče, pozimi si lahko privoščite smuko na smučiščih Kan-
drše in Marelo.
V poletnih mesecih vas vabi zunanje kopališče z olimpijskim in dve-
ma manjšima bazenoma, skupaj kar 1500 m2 vodnih površin. To-
bogan je s 106 metri med najdaljšimi v Sloveniji.
In zakaj ravno v Hotel Medijske Toplice?
Zaradi topline, prijaznosti, konkurenčnih cen in ker se boste pri nas
res počutili udobno.
Oosmie GK 920 Crnivet
Nekdanja gostilna "No meji"
med Gorenjsko in Štajersko,
med Gornjim Gradom in Kam-
nikom no nadmorski višini 902
metra nad morjem je dobila
nove sodobne urejene prosto-
re, restavracijo s 150 sedeži,
urejeni so teniško igrišče in turi-
stične sobe. Izhodiščna točka
za pohode proti Menini plani-
ni, Rogatcu in Veliki planini.
Odprto od torka do nedelje od
8.00 ure do 23.00 ure.
Rezervacije za zaključene
družbe, jedi po naročilu, ne-
deljsko kosila, ob sobotah ples
ob živi glasbi.
18
Smučarski center Cefkao
Kjer je zima v užiteli
Tam, kjer se konča
Gorenjsl<a in se začne
Primorsl<a, se na poboč[u
1 291 metrov visokega Črnega
vrjia na 60 liektarih
razprostira vedno odlično
urejen Smučarski center
Cerkno. Tam in v Cerknem, kjer
blagodejni termalni vrelci v
hotelskem bazenu dodajajo
energijo, je zima v užitek.
To iz leta v leto potrjuje več
gostov, ki prihajajo in se
vračajo v ta komaj polnoleten,
o hitro rastoč smučarski biser.
Zato, ker centrov slogan
kjer zima postane užitek' niso
prazne besede, pač po obveza
vseh, ki se trudijo, da je vsak
od 3400 tolarjev, kolikor stane
smučarja dnevni obisk (na
voljo je cela vrsta popustov),
porabljen v njihovo
zadovoljstvo.
Cerkno velja za družinsko
smučišče, a s pridobitvijo te
sezone - dober kilometer dolgo
in precej strmo progo,
dostopno z no j sodobne šo
šestsedežnico - se spoštjivo
spopadejo tudi sladokusci.
Njim so jo namenili, skupaj s
številnimi izbol šavami za
varno smuko ob ostalih
napravah. Štirisedežnici, dveh
dvosedežnicah in treh
vlečnicah, ki so vsako uro kos
deset tisoč smučarjem in tudi
zato na 15 kilometrih prog ob
njih in dobro založenih
gostiščih na vstopnih in
izstopnih postajah, ni pretirane
gneče.
S 30 snežnimi topovi so
centru zagotovili idealno
snežno statistiko, pa naj
imamo bele ali zelene zime. Z
vse pestrejšo ponudbo v
svojem hotelu, v deset
kilometrov oddaljenem
Cerknem, pa v užitek
spreminjajo tudi redke za
smuko manj primerne dni.
Pravzaprav je bil najprei
hotel, nato bazen in nazadnje
smučišče, ki pa je razcvetelo
tudi načrte za preureditev
Cerkno v termalno središče. S
termalno, prijaznih 30
Celzijevih stopinj toplo vodo.
že tretje leto polnijo mali
olimpijski bazen, ki je bil dotlej
pogost gostitelj tekmovalnim
plavalcem, odtlej pa vse
številnejšim ljubite jem tovrstne
rekreacije in sprostitve.
Predlanska prenova hotela s
180 ležišči in lanska
preureditev bazena, ki so go s
podzemnim hodnikom
povezali s hotelom, mu dodali
savno in fitness kabinet, so prvi
koraki v načrtovano termalno
riviero. So dovolj dolgi, da
dnevnim obiskovalcem ni žal
odšteti 700 tolarjev za
neomejen vstop v bazen ali
1500 tolarjev, če se bodo prej
podali še v savno.
19