POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVjILKA 1.25 DIN DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 75.—. — Uredništvo in uprava: Maribor. Ruška cesta 5 poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št /4 335 — Podružnice: Ljubljana. Delavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din /.—, mali oglasi, ki služijo V social.*e namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Dim 0.50 Štev* 106 # Maribor, sobota, dne 16. septembra 1939 • Leto XIV Naš sporazum in naša nevtralnost Sporazum je beseda, ki ima jako lep Pomen. Če smo se s kom sporazumeli, •smo postali prijatelji z njim in smo mu Pravični kakor sami sebi. Želimo mu dobro in čuvamo z njim svoje in njegove interese. Taka skupnost pomeni našo enot-nost, kar zbuja tudi pri nasprotnikih našo veljavo in naš ugled, ne le doma, ampak tudi zunaj. Vnela se je vojna furija z nedoločenim ciljem. V tej psihološki krizi žele mnoge države, zlasti male, ohraniti svojo nevtralnost, ker je vojna veliko zlo, ki ga je treba zametavati in preprečiti. Med temi državami je tudi Jugoslavija, katere vlada je razglasila nevtralnost v sedanji vojni. Enotnost države je v tem vprašanju velika moralna sila, ki omiljuije za nas nevarnost vojne. — Seveda je nevtralnost treba ščititi s tem, da se vzdržimo vsakršnih akcij tako državnih kakor osebnih, ki bi utegnile nasprotnikom služiti, da jih smatrajo za izzivanje. Vojna je v teku, miru in človeštvu bo koristil le tisti, ki se potrudi, da se zlo ne razširi in ne poplavi morda vso Evropo. Temu namenu služi nevtralnost, ki jo lahko izigrajo prav nedolžne enuncijacije ali manifestacije za to ali ono stran. Nikakor se pa s tem ne odrekamo svojim načelom, da je mir mogoč in Potreben brez vojne. Ne preklicujemo svojo politiko za miroljuben sporazum, za sodelovanje narodov, ki popolnoma izključuje vsakršne nasilne imperijali-stične akcije od katerekoli strani, ker vemo, da niso potrebne in so navadno nečloveške. Sporazum med narodi in njihovo sodelovanje je princip razuma, demokracije in svobode, ki je edina forma v občevanju med ljudmi in med narodi, o kateri lahko trdimo, da je temelj civilizacije in vredna človeka. To najvišje načelo nam ostane sveto tudi v kritičnem trenutku in zaraditega moramo mednarodne dogodke in tako tudi krvavo vojno presojati samo s tega stališča. Želimo, da ohrani naša država svojo nevtralnost, ker bo zlo le še večje, če potegne krvavi ples v svoj vrtinec več in več držav. Sicer smo pa za čimprejšnjo sklenitev potrebnega miru in oživo-tvoritev prijateljskega mednarodnega sodelovanja, ki se naj doseže pod geslom: Vrnite človeku njegovo človeško dostojanstvo! Začasno narodno predstavništvo Vlada namerava imenovati neke vrste začasno narodno predstavništvo, neke vrste širšj odbor, ki bo pregledoval in sankcijoniral zakone vlade, dokler se ne sestane novoizvoljeno narodno predstavništvo. Komisija za prenos kompetence na dravsko banovino »Slovenec« poroča, da je ministrski Predsednik D, Cvetkovič določil komisijo za prenos poslov od centralne vlade na dravsko banovino v smislu uredbe o banovini Hrvatski. V komisiji so minister Mihajlo Kon-stantinovič, dr. Krek in podban dr. Majcen. Nemčija Ima pod orožjem 130 divizij Inozemski vojaški strokovnjaki zatr-1 ujej o., da ;ma Nemčija pod orožjem 130 ivizij in od teh 80 do 90 na Poljskem. Na Poljskem boji brez prestanka Po'jaki trdijo, da so zaustavili nemčkl pohod na Varšavo in prisilili Nemce k umiku Na Poljskem trajajo boji brez prestanka, dasi se je vreme poslabšalo in dežuje. Poljsko vojno poročilo posveča glavno pozornost dogodkom na bojiščih okrog Varšave. Na zapadu od Varšave se nahaja poljska armada, ki se je umaknila iz Poznanja. To armado so Nemci po lastnem zatrjevanju že obkolili. Pokazalo pa se je, da so bile te vesti preuranjene. Domneve nemškega vojnega poveljstva bi se bile izpolnile, ako bi bile nemške čete zavzele Varšavo, v katero so prvotno prodrle z jugozapada, potem pa so se morale umakniti na 10 do 30 km od mesta. Na ta način je poznanjska poljska armada dobila stik z Varšvo in je prebila obroč. Poznanjska armada je po "vzpostavitvi zveze z Varšavo zavzela svoje pozicije vzdolž levega brega Visle, ki teče od Varšave proti zapadu do Vloclaveka in se utrdila tudi pri trdnjavi Kutno, južno od trdnjave pa je udarila na Lodž, središče tekstilne industrije, ki ga je poljska Vojska na svojem umiku prvot no prepustila Nemcem, in ga zopet zasedla. Severno od Varšave, ob izlivu Buga v Varšavo, trdijo Nemci, da so zavzeli trdnjavo Modlin. Poljsko poročilo nadalje zatrjuje, da se je posrečilo zaustaviti nemško armado tudi severovzhodno od Varšave, ki je prodirala že preko reke Bug in jo prisiliti, da se umakne nazaj proti levemu bregu Buga. Poljsko vojno poročilo je protivno nemškemu, ki je trdil, da so nemške čete dospele severovzhodno od Varšave do proge Varšava —Byalostok in jo prekoračile, Poljaki namreč zatrjujejo, da je mesto Lomža, ki leži 50 km severno od te proge, še vedno v njihovih rokah, dočim so Nemci trdili obratno in to že pred osmimi dnevi. Z -istega bojišča pa pravijo nemška poročila, da so v severnem kolenu Buga, t. j. tam, kjer vodi železniška proga Varšava—Byalostok preko reke Bug, zajeli 18. poljsko divizijo, s štabom vred in vjeli 6000 Poljakov, ter da prodirajo ob desnem bregu reke Buga proti Brest-Litovskemu. Namen je vsekakor, da obkrožijo Varšavo v velikem loku. Kajti v trenutku, ko poskušajo prodirati ob Bugu proti Brest-Litovsku, silijo njihove čete južno od Varšave preko Visle, proti železniški progi Varšava— Siedlce—Brest-Litovsk. Ako se bo ta manever Nemcem po- Saarhrikken obkoljen Na zapadu prodirajo Francozi v nemško ozemlje Nemška poročila priznavajo vdor francoske armade na nemško ozemlje pri Saarbriicknu in dalje proti severu ob toku reke Saare. Francozi in Angleži, ki se bore na tem predelu fronte postopajo zelo sistematično, ker morajo sproti uničevati utrdbe Siegfriedove linije. Mesto Saar-briicken, važen nemški indJustrijski center, je že popolnoma odrezan od zaledja. Tik ob tromeji Francija — Nemčija —- Luksemburška pa so Nemci poskusili napad med rekama Saaro in Mose-lo v smeri proti Siercku, ki leži na francoskem ozemlju. Toda morali so se umakniti in Francozi so že prekoračili reko Moselo ter napredujejo proti reki Saari na zapadu, tako da bo ozemlje severno Saarbruckna, med rekama Mosela in Saara, skoro vse v francoskih rokah. Posest tega ozemlja je važna, ker Nemci ne morejo obstreljevati krajev za Maginotovo linijo. Potek bojev na zapadu kaže, da imajo Francozi ne samo izvrstno topništvo in ostalo motorizirano orožje, ampak tudi izredno dobro taktiko. Pri bojih na zapadu se bo pokazalo, ali je mogoče z modernim orožjem nadtvladati sodobno zgrajen trdnjavski sistem. Razstrelitev železniške proge Perl—Trier ! Nemci so razstrelili lastno železniško progo Perl-Trier, da onemogočijo i napredovanje Francozov. Posamezne j kose razstreljene proge je vrglo tudi na luksemburško ozemlje. Volna na morju Angleško vojno poročilo govori tudi o vojni na morju in pravi, da je blokada Nemčije na oceanih postala dejstvo. 1,105.000 ton nemške trgovske mornarice je internirane v lukah nevtralnih držav, ali pa se zaplenjene ladje nahajajo v angleški in francoski posesti. Morja so očiščena piratskih ladij, ki so jih Nemci oborožili s topovi. Položaj je precej drugačen kot 1. 1914, ko sta ladji »Graf v. Spec« in »Ernden« ogrožali morja. Francoski in angleški trgovski parniki so sedaj vsi oboroženi s topovi in sposobni, da se zoperstavijo tudi podmornicam. Boj proti podhiornicam je doslej prinesel že mnogo praktičnih uspehov. V celoti sodijo, da razpolaga Nemčija z okrog 60 podmornicami, od teh pa je samo pet sposobnih za daljše vožnje. Nemška vlada je sedaj tudi s svoje strani obvestila vlade nevtralnih držav, da bo smatrala celo vrsto predmetov, ki lahko služijo v vojne svrhe, za vojno konterbando in da bo take tovore ali zaplenila ali pa ladje enostavno potopila. * ‘ '- l ; * • i. S4HIO V Roosevelt sklicule kongres Za neodvisnost ali podpiranje vojskujočih se držav, Roosevelt sklicuje dne 21. t. m, kongres obeh zbornic Zedinjenih držav. — Borba med nevtralci, in intervencionisti je velika. Kongres in senat pokažeta ali je močnejša politika ali trgovski duh Američanov, ki jim je mir sicer peta briga. srečil, potem bi bile armade, ki so zbrane okrog Varšave, v resnici vjete. Med tem pa ni popolnoma jasno, kakšno vlogo bo lahko igrala poznanjska armada, ki je prodrla preko Lodža Nemcem v bok in ogroža njihov pohod iz smeri Radoma (v severovzhodni smeri) preko Visle na Siedlce in dalje proti Bugu. Še vedno je upravičena domneva, da so na jugu Varšave prekoračile Vislo samo motorizirane nemške čete, ki jim armada ne more tako hitro slediti. Polo2a| na jugu Boji na Poljskem so razdeljeni v dva sektorja, na sektor okoli Varšave in na južni sektor, v katerem nastopa nemška armada proti Przemyslu in Lvovu, ozir. severno od Lvova, kjer se v poročilu nemškega poveljstva omenjata kraja Rawa Ruska in TomašeV. Po poljskih zatrdilih prodirajo v tem ozemlju nemške motorizirane čete, ki pa bodo v neprehodnem terenu in odrezane od glavne nemške armade, zlasti v času deževja, skoro prisiljene na umik. Namen teh nemških operacij je, da se polaste poljskih petrolejskih vrelcev v okolici Borislavova in da čim bolj ovirajo tudi vsako zvezo Poljske z Ru-munijo. Poljaki se bore z izredno hrabrostjo 'Tuji vojaški poročevalci pripoveduje-jo, da se Poljaki bore z izredno hrabrostjo in proti veliki premoči. Kajti nemška armada je z vso silo navalila na Poljsko in je poljska armada izpostavljena glavnemu udaru svežih nemških sil. Vsa Poljaka je več ali manj ravnina, na kateri je mogoča uporaba motoriziranih sil v velikem obsegu. Toda nemška armada po mnenju ino-j zemskih opazovalcev črpa prekomerno | svoje sile. Položaj na bojiščih še ni docela jasen, ker so fronte še vedno v gibanju in je j očividno tudi namen nemškega armadnega vodstva, da prepreči vsako ustalitev fronte. Zaveznik Poljakov utegne postati vreme, ker bi na razmočenem terenu obtičali vsi motorizirani odredi in tudi težka artiljerija. Poljsko vojno poročilo trdi, da je poljska poznanjska armada pri trdnjavi Kutno (zapadno od Varšave) uničila dve nemški diviziji in vjela 1000 Nemcev. Gdynla se |e udala Poljsko pristaniško mesto Gdynija se je šele 14. t. m. udalo nemškim oble-j govalcem. Nemci sami priznavajo iz-j redno hrabrost poljske vojske. Kdaj bi se sklenil mir? Angleško mnenje. Diplomatični dopisnik glasila delavske stranke »Daily Herald« poroča, da je govoril s članom angleške vlade in pravi: »Kakršnokoli mirovno ponudbo bi Nemčija stavila, ne bi dovedla do pogajanj, dokler se ne izvrše glavni principi, in to je popolna neodvisnost in teritorijalna nedotakljivost Poljske, ki se mora upostaviti. Istotako je bistven pogoj za mirovna pogajanja, da Češka postane kot svobodna in samostojna država. N««**«. .<.»< . * . i i I; Ju Pozdrav delegatom in poverjenikom ..Delavske Politike1*! tv V nedeljo se bodo zbrali v Celju poverjeniki »Delavske Politike« na konferenco, na kateri bodo zaslišali poročila o stanju lista in potem napravili potrebne sklepe, ki se tičejo njegovega nadaljnjega vzdrževanja in razširitve ter dali. smernice uredništvu. »Delavska Politika« je last socialističnega delavskega gibanja, od njega vzdrževana in zato tudi edino le od njega odvisna. Poverjeniki, ki se zbirajo vsako leto na konferenci v Celju, so štab, na katerem sloni vsa organizacija, ki je potrebna v zvezi z listom, pa tudi odgovornost in inicijativa. Brez poverjeniškega kadra bi »Delavske Politike« ne bilo in delavstvo bi bilo brez svojega glasila. Tako pa se je poverjeniški kader v najtežjih časih, ki jih je preživljalo delavsko socialistično gibanje, v dobi diktature, sijajno obnesel. Njegova zasluga je, da je delal na terenu, pridobival naročnike, izter-javal zamudnike in skrbel za redno obračunavanje naročnine ter tako uresničil načrte, ki so se zdeli v teh časih nemogoči. V tej dobi smo uspeli, da smo pričeli izdajati naš list trikrat tedensko. Groinje nemškega armadnega poveljstva poljskemu prebivalstvu Nemško armadno poveljstvo razglaša, da so nemške letalske sile in topništvo doslej prizanašale naseljem, za katere se ve, da so neutrjena. Ker pa je poveljstvo poljske armade iz naselij napravilo bojišča, bodo nemške oborožene sile zlomile odpor v takih krajih z vsemi sredstvi, in tako pokazale prebivalstvu, da njegovo zoperstavljenje ne bo rodilo nobenega uspeha. Poljaki pa izjavljajo, da je nemško letalstvo že od vsega početka bombardiralo neutrjena naselja. Anglija in Franclja bosta Nemčiji vrnili milo za drago O gornji izjavi nemškega armadnega poveljstva je bilo govora v angleškem parlamentu. Zunanji minister lord Hali-fax je dejal, da angleško in francosko letalstvo ne bo bombardiralo neutrjenih mest, ako pa bo nemško armadno poveljstvo na Poljskem postopalo drugače, si tudi Francija in Anglija pridržujeta proste roke. Bombardiranje mest se nadaljuje Od objave nemškega vrhovnega vojnega zapovedništva o poostritvi boja na Poljskem tudi proti civilnemu prebivalstvu, so nemška letala bombardirala že 28 mest. Poljaki trdijo, da so sestrelili zadnje dni okrog 40 nemških bojnih letal. Ako pomislimo nazaj na čase, ki smo jih preživljali, šele vidimo, kako smel je bil sklep, ki ga je 1. 1937. izglasovala poverjeniška konferenca. Toda sklep so napravili zreli, v delavskem boju utrjeni sodrugi in zato ga je bilo tudi mogoče uresničiti. Ne smemo pozabiti, da je organizacija »Delavske Politike« vršila v tem času ogromno socialno-prosvetno delo med delavstvom, ne samo potom lista, ampak tudi potom številnih predavanj. Na teh predavanjih so bili ustvarjeni pogoji za razširjanje lista, pripravljen teren, katerega so potem prevzeli poverjeniški kadri v posameznih krajih v oskrbo. Delavstvo brez lastnega glasila je kakor vojak brez orožja ali krmar brez kompasa, izpostavljeno vsem mogočim vplivom sovražne besedne in tiskane propagande. »Delavska Politika« je pomagala delavskemu gibanju na vseh področjih njegovega boja, zato se tudi upravičeno obrača na vse grane delavskega gibanja, da jo podprejo. Poverjeniška konferenca, ki se sestane v nedeljo, bo brez dvoma ponovno naglasila pomen »Delavske Politike« v sedanjem času, ko se je razplamtela v Evropi vojna, čije razmah in posledice še ne moremo predvideti, poudarila pa bo tudi njeno veliko nalogo spričo dogodkov v naši notranji politiki, kjer je s sklenitvijo hrvatskega sporazuma omogočen razvoj v svobodnejšem političnem pravcu, v pravcu resnične demokracije, ako smemo verjeti danim zagotovilom. Zavedati se pa moramo, da delavskemu razredu svoboda in demokracija ne bosta podarjeni, da se bo moralo še naprej boriti za svoje gospodarske in socialne pravice, in če hočete, tudi na kulturnem polju. V tem boju bo stala »Delavska Politika« in njeni poverjeniški kadri na čelu vseh akcij. Konferenca bo zato sklenila apel na vse sodruge in sodružice, ki so se oklenili »Delavske Politike«, da ji ostanejo zvesti in tudi zvesto izpolnjujejo svoje dolžnosti do lista, ki ,je last nas vseh skupaj in edinole od nas odvisen. Ni pa to dovolj, ako nismo vsi agitatorji med tistimi, številnimi nezavednimi, ki jih še lahko predramimo in pridobimo za naš list, za našo tvar, s tem, da gremo med nje in delamo z vzpodbudno besedo. V zgodovini delavskega gibanja bo nekoč izrečeno priznanje »Delavski Politiki« in njenemu zaupniškemu kadru, priznanje pa tudi vsem tist;m, ki so se kot naročniki uvrstili v našo armado in s svojo zavednostjo in požrtvovalnostjo vršili priprave za velike naloge, ki bodo čakale delavski razred ob koncu velike in krvave vojne vihre. Pozdravljeni ooverieniki, smelo na delo za »Delavsko Politiko«, kot doslej, tudi v bodoče! d&ma u%fta si/eiu Dve leti po smrti dr. T, G. Masaryka. V četrtek, dne 14. t. ,m. je minilo dve leti, odkar je umrl bivši predsednik Češkoslovaške republike dr. T. G. Masaryk, Mi ob tej priliki izražamo upanje, da bodo njegova velika načela o socialnosti, demokraciji in plemeniti etiki končno le zmagala v zdravem razumu človeštva. Še vedno nočejo priznati enakopravnosti delavstvu. Nasjprotniki svobodnega delavskega gibanja še vedno nočejo priznati enakoprav- nosti delavstvu, ki je kako drugače ali celo socialistično usmerjeno. Temu je treba sedaj, ko je uveljavljen sporazum, napraviti konec Pa ne samo radi sporazuma, ampak tudi zato. ker to delavstvo, ki mu nasprotniki kratijo njegove pravice, vrši vse dolžnosti do države. Ne mislimo tu samo na delo, ki množi narodno premoženje, na davke, ki jih plačuje, ampak tudi na službo, ki jo vršijo tisoči naših sodru- gov kot stražarji naših mej. Delavec, ki ga kliče država iob resni uri, mora imeti zavest enakopravnosti, • • -, i .»«'• tiar ■* t 1 T-r ' • Prepričani smo, da bodo tisti, ki jim je poverjena skrb za organizacijo varnosti države, storili vse, da oo naše delavstvo doseglo enako,pravrost, l u" Kaj smatrajo Hrvati, da je treba poudariti. »hlrvatski dnevnik« prinaša izvlečke italijanskih listov o sklenjenem sporazumu. »Giornale d'Italija« piše: »Razume se, da se je težko prišlo do sporazuma, zato so pa njegovi temelji čvrsti. Zapreke, ki so se pokazale v teku razgovorov, so uverile dr. Mačka o potrebi, da sklene sporazum v interesu naroda in da se zadovolji z neko kompromisno rešitvijo, /— Ko je Maček videl, da je dosegel najvišjo točko, ki se je mogla doseči, in da bi vsak nadaljni odpor mogel dovesti do tega, da se zgubi še ono, kar se je doseglo, je smatral za koristno, da svečano zaključi delni sporazum, pod pogojem, da se takoj izvede.« Pregled pisanja italijanskih listov zaključuje »Hrvatski dnevnik« tako-le: »Tudi mi, kakor .Piccolo', smatramo, da ne bo prišlo do opustitve politike, ki je bila započeta s političnim sporazumom dr. Mačka in Dragiše Cvetkoviča in da se bo ta sporazum hitro v celoti izvedel. Zato verujemo, da sedanje prehodno stanje, v katerem ima ban Hrvatske načelno kompetenco, predvideno v sporazumu, ne da bi jo mogel efektivno vršiti, ne bo trajalo dolgo, ker bi to kaj lahko vzbudilo nerazpoloženje v širokih množicah naroda.« Hrvati so ustanovili namesto Sokola — »Junaka«. 2e zadnjič smo navedli izjavo dr. Mačka, da Hrvati ne nameravajo obnavljati »Hrvatskega Sokola«, ampak ustvariti čisto novo telovadno organizacijo. Ta organizacija je sedaj že ustanovljena in se imenuje »Hrvatski Junak«. Kaj bo z organizacijo »Sokola kraljevine Jugoslavije« na Hrvatskem, ki' je bila doslej tudi edina po zakonu mogoča telovadna organizacija, se ne ve. „Delai/ska V^Utika" ne dM/a ho&chIU $u&ue*icii, vato pro-tavHUf nacochittb iaka{! Dr. Dragoljub Jovanovič, pristaš levega krila zemljoradnikov, je bil izpuščen ob priliki zadnje amenstlje. Napotil se je v svoj volilni okraj, v Pirotu, ob bolgarski meji. t . t t : * 1 11 Sladkor mora biti cenejši za 50 para pri kilogramu. Tovarne sladkorja obveščajo javnost, da morajo prodajati trgovci1 sladkor, ki so ga kupili po 1. septembru za 50 para pri kilogramu ceneje kot doslej. Uvedba vizuma za potovanje v Nemčijo. — Nemška vlada je izdala odredbo o ponovni uvedbi vizuma za potnike iz Jugoslavije. Kdor torej potuje iz Jugoslavije v Nemčijo si mora oskrbeti nemški vizum, sicer ne more preko meje. .i, jk.it Okrog 13.000 dijakov in dijakinj se je vpisalo v tem šolskem letu na srednjih šolah v Sloveniji. Stavka v predilnici bombaža. V Beogradu so stopili v stavko delavci in delavke v I. Podu-n-avski predilnici bombaža, ker je tovarna odpustila večje število delavstva. Pristaniški delavci na Čukarici v Beogradu so stopili v stavko radi poboljšanja mezd. Tvornica za predelovanje bauksitove rude v Lczovcu v Srbiji že obratuje in je njena proizvodnja že dosegla 100 vagonov. Mesečno lahko'proizvodi ta tovarna 320 ton aluminijeve glinice, ali okrog 2000 ton čistega aluminija letno, ki smo ga morali doslej uvažati, dočkn srno bauksit izvažali. 230 milijonov dinarjev bo stala proga Kar-lovac—Bihač (v Bosni), ki so jo začeli graditi' te dni. Prodaja šivalnih strojev na obroke in usoda potnikov. Tvrdka »Singer«, ki prodaja šivalne ■stroje v naši državi- je imela organizirano prodajo na obroke. Stroje so prodajali potniki, ki so imeli tedensko din 50 plače, ostalo pa so si morali prislužiti s provizijo, ako so hoteli živeti. Tvrdka je sedaj spremenila pogoje za obročno prodajo in zahteva 20 odst. naplačila pri prodaji stroja. Potniki izjavljajo, da je s tem prodaja na obroke sploh onemogočena. Nastal je spor, ker smatrajo potniki, da je s tem enostransko kršen službeni dogovor. Potniki zahtevajo din 400 fiksne tedenske plače. Tvrdka »Singer« proda v Jugoslaviji letno 15.000 strojev, kar znači 75 milijonov dinarjev prometa. Zalaganje vojskujočih se držav pravica nevtralnih. — V zmislu mednarodne konvencije, Sedem litrov so ga shranili y neko odprto- posodo. Ko so se za nekaj časa -odstranili iz hiše, je priš-la krava, ki je popila to žganje. Opijanila se je tako, da ni mogla več vstati. Ko so se vrnili domači, so brž poslali- po živino-zdravnika. Toda kravi je med tem »postala tako slabo, da so jo zaklali, ker so se bali. -tte--bo sicer poginila. Nemška ribiška ladja »Dresden« se je zatekla v dubrovniško luko. Nahajala se je na lovu po Sredozemskem morju in tu jo je presenetila vojna. Ladja ima 38 ton. Iz Dubrovnika namerava v Benetke. Angleško opozorilo našim ladjam. Angleško poslaništvo je obvestilo naše paroplovne družbe. da ladje ne smejo prevažati v države, s katerimi je Anglija v vojnem stanju, takozva-ne vojne komterbande in sicer: orožja, streliva, kemikalij, strojev za izdelovanje orožja, mu-nicije in kemikalij, petroleja, bencina, nafte ali premoga, ter kovanega denarja ali tu.ie valute. Kdo je upravičen do nakaznica za obleko? V Nemčiji so uvedene nakaznice ne samo za hrano, ampak tudi za obleko. Do nakaznice za obleko ima pravico moški, kadar mu osta‘ne samo še ena obleka in en zimski plašč ter dva Para rokavic. Ženske pa dobe nakaznico za perilo, kadar imajo manj kot: tri srajce, tri pare hlačk, dve spalni- srajci, dve spodnji krili, šest robcev in šest parov nogavic. V gospodinjstvu je dovoljeno imeti1: tri serviiete, tri brisače za posodo, dve cunji za -brisanje, dve cunji za pomivanje. Vsaka oseba sme imeti dva para čevljev in eni par copat. Brez nakaznic je mogoče dobiti-: delovno obleko, obleko za otroke pod tremi leti in coklje. Zane Grey: 8 Mož iz žozda »No, dobro, Vi nimate povoda, da bi ljubili ženščine, to je res. Toda, Milt, žene iz družine Auchin-clossov so bile vedno pridne gospodinje.« »Ljuba tetka, Vi imate domišljijo«, je rekel Dale trezno. »Nočem nobene žene. Srečen sem v svojih gozdovih. »Ali res nameravate vse svoje življenje živeti kot kakšen rdečekožec?«, ga je vprašala ostro. »Upam...« »Sram naj Vas bo. Toda se bo že našlo dekle, ki Vam bo uredilo Vašo zmešano glavo, in morda je to dekle prav ta Helen Rayner, Upam, da bi le Bog dal.« »Tetka, vzemimo, da napravi iz mene drugega človeka. Nikdar pa se ji ne bo posrečilo spreobrniti starega Ala. Saj veste, da me sovraži.« »To pa ni tako gotovo, Milt. Nedavno tega sem ga bila srečala. Vprašal je po Vas, rekel je, da ste res divjak, toda on ceni take može kot ste Vi, taki da so pravi ljudje za pionirske naselbine. Bog ve, kakšne usluge ste že napravili tej vasi! Milt, staremu Alu se ne dopade Vaše divje življenje, toda nikdar ni bil hud na Vas — dokler ni bil Vaš ukročeni panter raztrgal toliko njegovih ovac.« »Tetka, ne verjamem, da bi bil Tom kdaj zadavil eno samo Alovo ovco«, je rekel Dale s prepričevalnim glasom. »Hm, Al je prepričan o tem in tudi mnegi drugi«, je odgovoril Mrs. Cass, pomembno majaje s svojo sivo glavo, »prisegli niste, da jih ni on. Potem sta se znašla še tista dva pastirja, ki sta prisegla, da sta ga bila videla.« »Ona dva sta videla samo nekega kaguarja. In to , ju je tako zelo prestrašilo, da sta pobegnila.« »Kdo naj bi jima zameril? Taka ogromna zver- | jad vsakogar užene v kozji rog. Za božjo voljo Vas | prosim, samo nikar ga več ne pripeljete s seboj! Nikdar ne bom pozabila, kako je bilo takrat. Odrasli, otroci in konji v Pini so se razbežali na vse strani in pobegnili. ..« »Tom vendar ne more nič zato. Tetka, rečem Vam, on je najbolj krotek med vsemi mojimi ljubljenci. Ali ni poskušal, da bi bil položil glavo v Vaše naročje in Vam lizal roko?« »No, Milt, ne zanikam, da se je Vaš kaguar-li-zunček bolje obnašal kot pa mnogi iz vrst mojih znancev. To je res. Toda njegova, zunanjost in pa to, kar se o njem pripoveduje, je bilo za me dovolj.« »Kaj pa, kaj pa, tetka?« Ljudje pravijo, da postane divji, čim ga Vi zgubite izpred oči. In tudi to, da izsledi in zadavi vsako bitje, na katerega ga Vi nahujskate ...« »Baš zato sem si ga bil vzgojil.« »Zato pa, le pustite Toma doma, tam gori v gozdovih, — kadar pridete k nam na obisk.« Dale je poobedoval svojo najljubšo jed in potem še nekaj časa poslušal pripovedovanje starke; nato je segel po svoji puški in vzel' v roko tudi drugega | purana ter se poslovil. Starka ga je spremila čez i prag. »Kaj ne, Milt, Vi boste skoro zopet prišli, kaj ne, ' — vsaj, da si boste enkrat ogledali Alovo nečakinjo, — ki pride v enem tednu!« »Mislim, da me bo že še zanesla pot tod mimo. .. Tetka, ali ste kaj videla moje prijatelje, mlade Mormone?« »Ne, nisem jih videla in me tudi prav nič ne mika«, je rekla. »Milt Dale, toliko Vam pa rečem, | ako Vas bo kdo pritisnil ob zid, potem bodo to Mor-| moni.« »Le brez skrbi, tetka. Jaz imam te dečke prav rad. Večkrat me obiščejo v mojih gozdovih in me prosijo, da jim pomagam izslediti kakšnega konja, ali pa pri lovu.« »Oni delajo sedaj za Beasleya.« »Res?«, je odvrnil Dale, in se nenadoma zdrznil. »Kaj pa delajo?« : »Beasley je že tako bogat, da hoče postaviti ograjo okrog svojega posestva, toda v to svrho mu je manjkalo ljudi.« »Beasley je postal bogat!«, je ponovil Dale zamišljeno. »Več ovac, konj in goved ima, kot kdajkoli poprej!« »Bog mi pomagaj. Verjemite, Milt, Beasley nima niti pojma, kaj vse je njegovo. Da, on je največji gospod v vsej okolici, odkar gre Alu tako slabo. Domnevam, da Beasleyevi uspehi niso baš pripomogli Alu do boljega zdravja. Zadnje čase sta se grdo kregala, — kakor pač slišim. Al ni več to, kar je bil--< (Dalje prihodnjič.) *Stev. 106 *— -------------------- 7& Ucajev Po volitvah obratnih zaupnikov je delavstvo z ogromno večino obsodilo fašistične nakane. TRBOVLJE Slika iz današnjih dni. Neka delavka nam piše za nasvet, kako se naj obrani iPri postopa- zelo siliti, naj grem k njej »fasat«. Jaz sem se branila, češ, da ne morem iti k njej, ker sem še pri prejšnjem 1. I. dolžna in sem tudi; pokazala dobavno knjigo. Ona pa mi je začela ponujati denar, češ, da naj pri I. I. plačam, inl pri- j dem k njima, ter sem se res dala zapeljati, j potem je bila birma in sem se zadolžila kar za j din 4CC. Ko sem naslednji mesec, kakor po; na-1 vadi nesla za odplačilo dolga din 200 v trgo- ■ vino, mi pa ta drugi trgovec že ni hotel več 1 dati dalnjega živeža. Od tega časa naprej sem mu redno nosila na račun dolga mesečno po din 40 in zadnjič din 20, ker več nisva zmogla z možem in sem tudi pokazala izplačilni1 list. Trgovec pa mi je zagrozil, da bo naredil z menoj tako, kakor z drugimi in je res takoj nato poslal opomin po odvetniku iz. Celja z naročilom, da moram do prihodnjega tedna Plačati' celo vsoto naenkrat, ker me bo drugače tožil. Opominskih stroškov je bilo že din 557 Moj mož pa je na orožnih vajah in sem ostala z družino doma brez. vseh sredstev' vsa obupana. Kaj mi je storiti? — Odgovor: Nastali dolg boste seve morali plačati, toda ne Vi, ampak mož, ki mora po zakonu skrbeti za Prehrano rodbine. Če je mož rudar, po dosedanjem tolmačenju zaščite rudarske mezde po okrožnem sodišču v Celju in odločbi Stola sedmerice, njegova mezda ni rubljiva. Drugič se ne dajte zapeljavati odi takih trgovcev ali njihovih žen in vprašajte druge, kje se nahaja v Trbovljah prodajalna Delavskega konzumnega društva. Poštenim delavcem gotovo tudi Konzumno, društvo v težavah gre na roko. Če bi se vsi delavci tega zavedali in se držali gesla: »Svoji k svojim«, bi pa njihovi; tovariši-trpini v težayah še lažje našli zaslombo in zatočišče v svojem »Delavskem domu« in v svoji delavski trgovini. Naj Vam bo to dober nauk za bodočnost in vsem drugim, ki bodo te vrstice citati. Vaš mož pa mora dobiti za čas orožnih vaj vso plačo, najdalj za 4 tedne. KRANJ Podražitev žlvleiijskih potrebščin. Zadnji čas so se že podražile nekatere življenjske potrebščine, predvsem kolonijalno blago, kakor: riž, čaj, kava itd. Podražila pa se je tudi moka, za kar gotovo ni upravičenega vzroka. Sladkorja nekaj dni v trgovinah sploh ni bilo mogoče dobiti. Potrošnja pa je ravno sedaj večja, ker ga rabijo gospodinje za vkuhavanje. Kakor nam je znano, je potrošnja sladkorja narasla tudi vsled tega, ker se rabi manj saharina, katerega tihotapstvo je zadnji čas zelo otežkočeno. Vse kaže, da se bo vsled zadnjih dogodkov v Evropi podražila tudi obleka, Perilo in obutev. Cerna bombažu ponovno raste, kljub temu, da je neznatno šla nazaj od Porasta ob priliki pomanjkanja deviz. •• ■> Držajev na stopnišču od državne ceste v paštejskem klancu proti Stražišču še vedno ni. '-»bčina Stražišče naj skrbi, da bodo namešče-ni vsaj do zime, da ne bodo ljudje °t> Poledici zopet lezli po vseh štirih, kakor lansko letm Nastalo deževje ovira dela na Savskem mostu, ki vsled oviranja prometa kriče po hitri izgotovitvi. V zvezi z deli za razširitev in bolj zložno vzpetino Jelenovega klanca, so začeli sedaj podirati tudi tnalo Majdičev« hišo, ki je stala poleg že podrte Babičeve. Tudi tukaj bo še promet zelo otežkočen, predrto bodo dela končana. LAŠKO Nekaj o novem parku pri »Sokolskem domu«. Skoro vsak tujec silno pohvali ta novi park, htnogi izmed njih pa izražajo željo, da bi dobil še impozantniejšo sliko, če bi olepševalno društvo ob vsej dolžini Savinjskega obrežja zasadilo vrsto belih brez ali pa topolov. Včasih 'majo tudi tujci okus. Opozorilo našim delavcem. Zadnje čase ima-|P0 v Laškem mnogo slučajev tuje propagande, kar ima za posledico denarne kazni in pre-lskavo po oblastvih. Večino takih deliktov store Hudje v pijanem sitanju z nezmiselnim vzkli-^atijent l Da je že početje samo nezmisehio in tudi škodljivo, ne bomo še Posebej govorili. Delavec, ki se ogreva za ta-Ie 'deje, pač pljuje v lastno skledo. Naj' no-en delavec ne naseda provokaterjem, m ul Trr ■ -- S takimi dejanji' si P°sebno škodujejo obrtniki, nastajajo denunci-ac'!e. sumničenja in osebna mržnja. ŠOŠTANJ *z, vseh društev so ga odslovili. Nekega go-j0{*'a, ki je zaposlen v Vošnjakovi tovarni, so msi li kar iz štirih društev in sicer: tovariškega gasilnega drušva, podpornega društva £°®e«, pevskega društva »Šoštanj« in ;»Rde-cga križa«. Vsekakor so imela ta društva teh- ( en razlog za svoje postopanje. Več vesta o ,1 stvari ravnatelj T. in M. Nam je to v za-osčenje, kajti dotičnik je bil vztrajno na delu nii? ,Svehodni strokovni organizaciji in niie-m funkcijonarjem. S tem svojim delom je n-;1 ^ushel in nekaj časa je bil v velikih čislih k,,,..f.vt>'’en' delodajalcu. Počasi pa se razkrin-ajo tudi taki miljene!. Pri vsakih volitvah, ki so svobodne Mestno poglavarstvo je prejelo v zadnjem času nekaj pritožb, da sol nekateri trgovci in gostilničarji povišali cene živil in prehrane. Mestno poglavarstvo opozarja vse trgovce, obrtnike in gostilničarje na zakon in pravilnik za izvrševanje zakona oi pobijanju draginje življenjskih potrebščin in brezvestne špekulacije ter na posledice, ki prete vsem špekulantom s sodnim pregonom in z zaporno kaznijo 6 mesecev in globo 50.000 dim ter zaplembo vsega blaga. Zakon je veljaven za vse življenjske potrebščine, torej za vso človeško hrano (jed in pijačo) in tudi za vso- živalsko hrano, nadalje za obleko, obutev, kurjavo1, razsvetljavo, kmetijske priprave, kmetijsko orodje in zaupnikov 1078 in 30.398 glasov, z rudarji 81 in 7.800 glasov; skupaj zaupnikov 1159 in 38.198 glasov. Jugoras je dobil po svojem poročilu 665 zaupnikov; glasov pa je dobil nekaj sploh tudi za vse one predmete, ki se smatrajo po načinu življenja v kraju za predmete nujne potrebe, med katere se šteje tudi mate-rijal za izdelavo iml ureditev zgradb. Vsak prodajalec mora imeti naprodaj vse življenjske potrebščine, ki jih je nabavil za prodajo. Uradno je ugotovljena zadostna količina vseh življenjskih potrebščin, povišanje cen pa je neutemeljeno;. Mestno poglavarstvo opozarja trgovce in vse druge prodajalce, da se bo vršila najstrožja kontrola, konsumente; pa vabi, naj ugotovljene primere takoj in brez; odlašanja osebno javijo mestnemu tržnemu nadzorstvu oziroma najbližji policijski stražnici. CELJE Celjsko delavstvo zahteva, da se čimpreje prično reševati socialni problemi, ki SO' ravno v Celju in okolici zelo pereči in neodložljivi. Delavstvo je dosti dolgo čakalo in pričakovalo, da pridejo na dnevni redi Večino prebivalstva tvorijo ravno delavci. Odklanjajo pa z vsem povdarkom, da bi se ta življenjska vprašanja reševala brez njih, ali celo proti njim, kakor je bilo to doslej navada. Delavci čutijo, da so in morajo biti enakovredni državljani. Brez delavstva ni države. Ne da se ugodi upravičenim delavskim zahtevam, ni in ne bo zadovoljnih državljanov. Zahteve delavstva so upravičene, zato nujno k reševanju tega važnega vprašanja! Kakor ima delavstvo dolžnosti, zahteva tudi svoje pravice, Justifikacija. V torek, dne 12. septembra so obesili 53 letnega slikarskega pomočnika Jurija Sabukoška, ki je 13. aprila letos ob Voglajni v Cretu zastrupil s ciankalijem, zadavil in oropal Ivano Zakrajškovo. Za nekatere Celjane je bil to velevažen dogodek. Kljub zgodnji uri so se zbrali pred sodnijo, v nadi, da bodo mogli prisostvovati' justifikaciji in napasti svojo radovednost, ki razodeva precej nizek instinkt. K sreči niso nikogar pustili na dvorišče. ' Obsojenec je odkla- njal duhovnika, toda mestni' kaplan je prišel k njemu dvakrat, dokler ga ni omehčal, da se je spovedal in) s tem spokoril. Naročnike našega lista prosimo, da točno plačujejo naročnino. Zavedati se morajo, vsi, da mora uprava sproti poravnati tiskarniške račune, ki so v zvezi s. tiskanjem lista. Poskrbite, da bo naročnina v redu in točno poravnana. S tem boste prihranili upravi mnogo dela in tudi skrbi. List se bo spopolnjeval s sodelovanjem vseh zavednih naročnikov. Poslovne ure uprave v Celju v Delavski zbornici so od 9. do 11. in od 17. do/ IS. ure. SV. LOVRENC NA POHORJU Brezposelnost grozi 100 delavcem v tovarni kos in srpov Malo se čuje iz našega kraja in še to nič kaj dobrega. Delavstvo pri nas živi v zelo težkih razmerah in boju za svoj obstoj. Posebno naše neindustrijsko delavstvo je zelo slabo plačano in živi zelo mizerno, kljub temu pa mu je delavska skupnost, t. j. organizacija, nepoznana. Radovedni smo kako* dolgo bo še tako? Tudi v naši tovarni kos in srpov živi delavstvo v veliki negotovosti radi vojne. Tovarna ne more več dobiti surovin, jekla itd., katere potrebuje. V slučaju, ako zmanjka zaloge, bo tudi ta obrat prenehal zt delom in prizadetih bo 100 delavcev in njihovih družin. To nam da resno misliti! Kako temu odpomoči? Ali res nimamo doma železne industrije, ki bi nam lahko dobavila odgovarjajoče jeklo za našo stroko? Mogoče v Zenici (Bosna), kjer izdelujejo raznovrstno jeklo? Treba bi bilo preskusiti ondotni proizvod, morda bi pa le bil uporaben za kose in srpe. Treba je vse napraviti, da se delavstvo izogne najhujšemu, t. j. brezposelnosti in stradanju. To ni samo; v interesu našega delavstva, ampak v interesu tovarne, pa tudi našega narodnega gospodarstva in države. ’ Delavstvo. Naročnikom »Delavske Politike«, ki so v zaostanku z naročnino. 2e je minulo precej časa, odkar so nekateri zaostankarji dobili opomine s prošnjo, da poravnajo znesek, katerega dolgujejo na naročnini za svoj list »Delavsko Politiko«. Toda le malo se jih je opominu odzvalo, tako, da ponovno prosimo: Plačajte zaostanek in potem; vsak mesec redno poravnajte naročnino pri poverjeniku. S tem boste storili le svojo dolžnost do svojega lista, ker le tako bo naš delavski list lahko uspeval. Kajti on se vzdržuje izključno z v^redu plačano naročnino. Zal bi nam bilo. ako bil nepoboljšljivim zaostankarjem morali list ustaviti, in to sedaj, ko nam je spričo vojne, ki divja in negotovosti, dvojno potreben, da nas bodri k skupnosti, da ne omagamo in da bomo na mestu, kadar pride konec sedanjih zmed. Druž-nost! — Poverjenik. JESENICE Kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob pol 9. uri zv. (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.) velefilm »NJEGOV NAJTEŽJI SLUČAJ«. — V glavni vlogi Harry Piel. — Med dodatki domač kulturni film »Manevri na Kolpi« in Pa-ramountov zvočni tednik. — Sledi Ifinac, Privilegirana delniška družba državnik tovarn za svilo je bila ustanovljena v Beogradu V odboru družbe so predstavniki finančnega, trgovinskega, kmetijskega in vojnega ministrstva, nadalje Poštne hranilnice, Privilegirane agrarne banke in Hipotekarne ibanke. Nova družba bo prevzela državne tvomice svile v Novem sadu, Kneževcu in Pančevu. Zemljišča za gojitev sviloprejk v Novem sadu, Beli cerkvi, Bački pa-lanki, Somboru, Subotici, Starem bečeju, Starem vrbasu, Titlju, Žablju, Zagrebu in Osijeku pa ostanejo še zanaprej last kmetijskega ministrstva. Do te reorganizacije državnega svilar-stva je moralo priti, ker so dosedanji gospodarji omenjenih tovarn v teku 20 let podjetja docela upropastili. Od Madžarske so prevzeli vse v dobrem stanju in aktivno, sedaj ipe, so od te aktive ostala prezadolžena tovarniška poslopja. Za obnovitev te industrijske panoge bo treba 30 milijonov delniške glavnice. Novo u-stanovljena družba pa bo prosta vseh davkov in doklad za dobo 10 let. Zagotovite nemoteno poslovanje tekstilne industrije Nekatere mariborske tekstilne tovarne so zopet odredile praznovanje, ker jim primanjkuje surovin. Največja tovarna Doctor in drug pa praznuje že več tednov, oziroma obratuje samo dva do tri dni na teden. Delavstvo je od vsega početka, ko so se pojavile devizne tež-koče, opozarjalo na posledice, ki bodo iz tega nastale, če se ne bo pravočasno podvzelo potrebne korake in zagotovilo/ dovoz potrebnih Sodba v procesu radi Mariborsko okrožno sodišče pod predsedstvom s. s. Čemerja je razpravljalo danes, dne 15. septembra o javni obtožbi proti Listu in tovarišem zaradi podtalne propagande, s pri-še;peta vanjem in letaki. Obtožnico je zastopal državni tožilec dr, Trampuž. Obsojeni so bili: List Ernst na 3 leta robije in 3 leta zgube častnih državljanskih pravic; Schweighoier Ivan na 5 mesecev strogega zapora; Trop Herman na 10 mesecev strogega zapora in 2 leti zgube častnih državlj. pravic; I •Skrajšanje delovnika v tekstilni tvornici umetne svile Thoma. Zadnjič smo javili, da je tovarna Thoma ukinila nočno zmeno v obeh tovarnah in odpustila delavstvo, zaposleno v nočni zmeni. Sedaj je odpust delavstva preklican, toda delovnik je skrajšan za vse delavstvo na 6 ur dnevno. Zaslužek bo sedaj komaj zadostoval za hrano zaposlenega delavstva. Kontrolirajte cene pri veletrgovcih, potem bo tudi mogoče uspešno prijeti navijalce cen med trgovci na drobno. V par slučajih smo se že prepričali, da je podražitev gotovih predmetov nastala vsled podražitve dobave od strani veletrgovcev. Tako n. pr. stane mast pri veledobavitelju že din 21 za kg; olje, ki so ga trgovci prodajali doslej po din 12, stane pri veledobaviteljih din 12 liter itd. Pridobnino bodo znova odmerili, ker je finančna direkcija za letošnje leto odmerjeno pridobnino razveljavila in odredila, da se bo dne 2. oktobra t. 1. vršila nova odmera. V enem letu bodo mogoče že lahko začeli s popravilom mariborskega okrožnega sodišča. Izšla je uredba o gradnji in opremljanju sodnih poslopij, ki predvideva ustanovitev sklada za gradnjo, popravljanje in opremljanje sodnih poslopij. V ta sklad se stekajo posebni prispevki, ki jih plačajo stranke, ki imajo posla s sodiščem. Najmanjša taksa znaša 25 para, najvišja pa din 50. Do .31. oktobra vsakega leta'morajo apelacijska sodišča sporočiti ministrstvu koliko rabijo sredstev iz tega, fonda za popravilo sodnih poslopij. Prepričani smo, da bo mariborsko okrožno sodišče dobilo za: prihodnje leto vsaj toliko, kolikor rabi, da bo lahko s pomočjo kaznencev pobelilo notranjost i sodnega iposloipja in zunanjost jetnišnice, ki kaže že dolga leta rdeča rebra. Amnestije je bilo deležnih is jetnikov pri tukajšnjem okrožnem sodišču, ki so/ bili; svoie-časno obsojeni po čl. 3 zakona o zaščiti države. surovin. V sedanjih časih posebno slabo vplivajo te razmere, zlasti, ker jih gotovi šepetale! in prijatelji tuje podtalne propagande izrabljajo v svoj prid in s tem večajo zmedo1 tudi med delavstvom. V interesu delavstva, nič matije pa tudi vsega ostalega obmejnega prebivalstva je, da se nemudoma omogoči polno obratovanje v tekstilni', kakor tudi v ostali industrij! v Mariboru in vseh obmejnih krajih. podtalne propagande Pernat Ervin na 10 mesecev strogega zapora in 2 leti izgube častnih drž. ipravic; Mikič Ivan na 6 mesecev strogega zapora in 2 leti zgube častnih drž. pravic; Pernat Jožica na 1 mesec strogega zapora. List, Trop, Pernat in Mikič so bili obtoženi po čl. 1. zak. o zaščiti države, Schirveighofer po § 139 k. z. radi lažne ovadbe proti trafi-kantinji na Glavnem trgu, Pernat Jožica pa po § 135 k. z. radi prikrivanja zločinstva. Vsled amnestije pa je bilo ustavljeno postopanje radi razobešenja zastave z Magdalen-ske cerkve. Postopanje proti osumljencem radi znanih dogodkov v Apačah, v letošnjem aprilu, utegne biti vsled objavljene amnestije ustavljeno. Prehod za pešce na Glavnem trgu. Prometno vprašanje na Glavnem trgu nikakor ni rešeno tako zadovoljivo, da bi bili glede nadaljnjega razvoja lahko prosti vseh skrbi, zlasti dokler ne bo zgrajen vsaj še en most preko Drave. Predvsem je nujno urediti vprašanje prehoda za pešce, kajti pešci ,so večkrat silno neprevidni in se s tem. sami izpostavljajo nevarnosti, da pridejo pod kolesa. Na Glavnem tegu često opazujemo, da krenejo pešci preko ceste kjerkoli se jim zdi, marsikdaj tik pred vozilom, ki ga je na tako kratko; razdaljo seveda težko ustaviti. Nujno potrebno bi bilo, da se urede prehodi za pešce, tako, da bi smeli pešci hoditi čez cesito samo pravokotno in to le na krajih, ki bi bili zaznamovani kot prehodi. Na ta način bi bil promet mnogo bolj varen in ljudje zaščiteni pred prometnimi nezgodami. Na Glavnem trgu so te mere opreznoi-sti brezpogojno nujne. Neka mladenka je v samomorilnem namenu zavžila 30 praškov nekega zdravila. Zdravi se v tukajšnji bolnici. Tudi neuradnik kot gledališki abonent plačuje svoj abonma v 8 mesečnih obrokih ler si z abonmajem lahko precej prihrani napram večernim cenam (v III. do IV. vrste v parterju za din 136 ali 34 odst.). Zanj pa prihaja v poštev zlasti tudi dobiček na času. Kot pripadnik gospodarskih slojev (indlustrijalec, trgovec, obrtnik) ter svobodnih poklicev (zdravnik, odvetnik, inženjer itd.) si prištedi čakanje pri večerni blagajni in pride lahko v zadaiem hipu na svoj določeni sedež. Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem v nedeljo, dne 17. septembra t. 1. vrši zdravnik g. dr. Turin Ivan. Maribor, Linhartova ulica št. 12. nju trgovca iz Trbovelj. Pismo radi značilnosti današnjih razmer objavljamo dobesedhoi v. Poduk in svarilo drugim delavcem in njihovim ženam: — »Pri trgovcu 1. 1. sem kupovala živ-ljenske potrebščine, hrano in sem mu bila dolžna din 700. Pa pride k meni drug trgovec J, J., oziroma njegova žena in me je začela in tajne, je merodajno za javnost število glasov, ki so bili oddani za to ali ono | mnenje, ker tehnične in taktične ovire večkrat ne pokažejo pravo sliko. V teh stvareh imamo zadnja leta že precej šole. Zadnjič smo priobčili delen rezul- nad 8000. tat volitev obratnih zaupnikov; sedaj so Neopredeljeni in drugi so dobili 64 znani že domala vsi podatki in; kažejo zaupnikov in 1619 glasov, številke to-le sliko: Ta pregled, ki še ni popolnoma to- Združene svobodne strokovne organi- čen, ker je težko dobiti podatke, ven-zacje so dobile: ; dar podaja precej jasno sliko o delav- 1 ski zavesti v Sloveniji. MARIBOR Javno strokovno zborovanje mariborskih delavcev in nameščencev sklicuje Strokovna komisija v Mariboru za v nedeljo 17. septembra 1939 ob pol 10. uri v verandi Sokolskega doma (prej pivovarna Union). Delavci in nameščenci, pridite vsi! Dnevni red je važen! Branimo naše interese v teh resnih časih! Strokovna komisija v Mariboru. Proti verižništvu in navij aleem cen »Ali se |e rodila nova demokracija?" Sporazum v očeh angleške favnosti. »Hrvatski dnevnik« je prinesel v svoji nedeljski številki dopis iz Londona, v katerem dopisnik podrobno opisuje, kako se je angleška javnost zadnji čas živo zanimala za razvoj hrvatskega vprašanja in sporazuma ter povdarja, da so najuglednejši angleški dnevniki prinašali točne in objektivne informacije o teh vprašanjih. Pa tudi velike politične revije, mesečniki in tedniki so temeljito obravnavali hrvatsko vprašanje, ter si bili složni v tem., da je hrvatsko vprašanje problem Jugoslavije, ki bi bil za njo usodepoln, če se ne bi rešilo Bivši šef balkanske agencije »Reuter«, g. Harrison, je prišel osebno v Jugoslavijo, ter vsak dan telefonično dajal poročila, ki so vzbujala veliko zanimanje. Vrhunec tega poročanja je bil razgovor, ki ga je imel g. Harrison s predsednikom dr. Mačkom v Kupin-cu. Pravkar je objavil liberalni dnevnik »News Chronicle« štiri stolpce dolg članek o borbi hrvatskega naroda z naslo- vom: »Ali se je rodila nova demokracija?« Iz članka izhaja, da Angleži dobro Zadnje vesti Poloiaj poljske armade se je zboljšal in utrdil na pozicijah okrog Varšave,[nemških napadov na Varšavo in zajeli razumejo probleme srednje in jugo- P°ro& Reuter. Poljaki so odibili več, 10 nemških tankov. vzhodne Evrope, da je Jugoslavija § tanki proti Siegfriedovi liniji »ključ Balkana«. | prodirajo Francozi. Tudi drugi ugledni londonski tedniki „ . so prinašali obširne članke o krizi na Poljska vlada se je selila Balkanu, ki kažejo, da London kljub in se nahaja v nekem mestu blizu ru-nastali krizi in začetku vojne dobro ra- j munske meje. zume važnost razvoja dogodkov v vseh i Madžarska in Rumunšja. O odnošajih med balkanskih državah. Anglija se še po- Madžarsko in Rumunijo je govoril madžarski sebno mnogo zanima za Jugoslavijo ter goji simpatije za Hrvate in za njihovega voditelja dr. Mačka kot enega izmed velikih ljudi današnje Evrope. Angleški tisk tudi razume naše težnje po miroljubni politiki in se smatra v Londonu politika nevtralnosti kot edina politika, katero more voditi Jugoslavija. Za nas je važna ugotovitev, da vidijo Angleži v zmagi dr. Mačka predvsem tudi zmago in nastanek nove demokracije v Jugoslaviji. Želimo tudi mi, da bi bilo tako, zunanji minister Czsaky v zunanjem odboru parlamenta. Dejal je, da bo treba rešiti bolne sporne zadeve s to državo. Z Jugoslavijo bo sporazum lahek. Nad Šibenikom je dne 14. t. m. divjalo neurje, ki je povzročilo milijonsko škodo. Domala vsi pristaniški delavci na Sušaku so brezposelni, ker ni nobenega pomorskega, prometa. Uredba o izplačilu hranilnih vlog Vloge do 5000 din se izplačujejo brez odpovedi Objavljena uredba o izplačilu hranilnih vlog se nekoliko razlikuje od prvotno objavljenega načrta. In sicer: vsote do 5000 dinarjev se izplačujejo ne gle-ge na višino vloge brez odpovedi; vsote nad 5000 do 20.000 dinarjev po enomesečni odpovedi; vsote nadl 20.000 do 50.000 dinarjev po dvomesečni odpovedi; vsote nad 50.000 dinarjev po trimesečni odpovedi. Vsote, ki so odpovedane, pa se ne dvignejo ob roku, ostanejo vlagatelju na prosto razpo- lago. Od omejitve so izvzete naložbe pro-tokoliranih tvrdk ali drugih gospodarstvenikov, pa tudS privatnikov, ako morajo spolniti obveznosti za dovršitev že začetih zgradb. Po pojasnilu ministra za trgovino je mogoče dvigniti din 5000 takoj in brez odpovedi tudi od vlog, ki presegajo vsoto din 5000. za preostanek pa se je treba držati odpovednega roka. Zanimanje za Turčije Turški zunanji minister Saradžoglu potuje v Moskvo, Časopisje se mnogo bavi s Turčijo in njenim zadržanjem v sedanjem evropskem konfliktu. V Nemčiji so mnenja, da Turčija ne bo šla z Anglijo in Francijo, ker je sklenila vojaški pakt s tema državama samo pod pogojem, ako pride do sklenitve pakta med tema dvema državama in Sovjetsko Rusijo. Za prihodnje dni napovedujejo potovanje turškega zunanjega ministra Sa-radžogluja v Moskvo in v zvezi s tem posetom čujemo zopet vse mogoče nove kombinacije. veze, ki izvirajo iz pakta balkanskih držav in iz sporazuma s Francijo in Anglijo, vsakomur jasne. — Tudi položaj Madžarske, Romunije, Bolgarije in Grške postaja vsak dan bolj precizen, čim bolj se razvijajo faze velike tragedije. Španija, ki je šele završila dolgo državljansko vojno in ki je bila strašno razočarana vsled sklenitve nemško-sovjet-skega pakta, bo ostala nevtralna. Kar se pa tiče ostalih držav, ki smo jih omenili, razpolagajo z mnogo človeškega materijala in zelo pomembnimi zalogami Med tem pa izjavlja turška vlada, da j orožja ter usposobljeno vojsko na kop- vztraja na svojih obvezah napram An gliji in Franciji. Vladin organ »Ankara« pa piše: »Kar se tiče Turčije, morajo biti njene ob- nem in na morju. Nahajamo se v težkem položaju, v katerem se niso še vsi izjavili.^ Dr, Avg, Reisman: Zaščita rudniškega praznika (§ 3 zak. o zaščiti delavcev.) Zakon o zaščiti delavcev z dne 28. februar- zaščite rudniškega paznika pod pomožnim o-ja 1922 je zaščitil službeno razmerje pomož- j sobjem §a 3 zak. o zašč. delavcev: nega osobja v vseh obrtnih, industrijskih, ru- j »Glede zahtevka na nadurni nagradi je darskih in njim podobnih podjetjih, | predvsem pritrditi pravnemu naziranju pobi- Pomožno osobje v smislu tega zakona pa so j jane sodbe, da tožnika kot rudniškega .paznika vse one osebe, brez razlike spola, ki delajo : ni šteti med nastavljene«, ki se jim- poverijo stalno ali začasno v takih podjetjih, bodisi posli višje vrste, ampak med pomožno osobje radi izučenja ali pa za^ nagrado. v smislu zakona o zaščiti delavcev, vsled česar Kdo je izvzet? se nanj nanašajo tudi predpisi glede nadur. 'Iz te zaščite se izvze-majo osebe, katerim se i Posli višje vrste namreč niso istovetni z na-poverijo posli višje vrste (poslovodje, knjigo- meščensko kvalifikacijo po §u 324 o. z., mar- vodje, blagajniki, inženerji itd.), ki se ne smatrajo za pomožno osobje v smislu tega zakona. Sporni slučaji pred sodišči. Vprašanje, kdo spada pod ipomnožno osobje, kdo je torej zaščiten po tem zakonu, je najvažnejši pri nadaljnih določilih tega zakona glede zaščite delovnega časa, ki dopuščajo za industrijska in rudarska podjetja največ 8 urni delavnik, za obrtna, trgovinska podjetja 9 do 10 urni delovni čas, medtem ko se mora vse ostalo delo kot prekočasno plačati s 50 odst. poviškom. Podjetja so se vsled tega že večkrat sklicevala na določilo §a 3 zak. o, v katerem dela najmanj 15 delavcev in velja torej za vsako podjetje 8 urni delavnik. Po zgrešeni razlagi, da mora imeti industrijsko podjetje tudi vse predpogoje §a 32 o. z. in da velja le tedaj 8 urni delavnik (podjetja, ki izdelujejo, predelujejo, dovršujejo ali obdelujejo proizvode v delavnicah z uporabo delitve dela in ki zaposlujejo večje število delavcev, ob uporabi motorne sile ter d'a proizvajajo na zalogo ali večjem obsegu), pa so lahko x . . ,, , . i po naročilu v mor* °*ira[nj0 sodisce je izreklo, da ie stahsce ;ZVzeti iz zaščite delavci v ogromnem podjet- lrD neutemeljeno, ker je treba pomožno ; ju< ki ;e racionalizirano in dela avtomatično osobje pojmovati široko m da je ob danih po- l s strojif morda z milijonskimi dobički, toda gej™ rudniški paznik prav tako potreben po; ima manj kot 15 delavcev. Takšno napačno zakonu predvidene zaščite. j raz!a(5anje namena zakonodajalca pri zakonu Okrožno kot prizivno sodišče v CeLju Pl. j o zaščiti delavcev vodi do nemogočih posledic 412/39 je povzelo to pravno mnenje prve in- j in jemlje gospodarsko šibkejšim slojem naroda stance v Laškem ter sledeče ugotovilo potrebo 1 najbistvenejšo zaščito. Nova francoska vlada Vlada vojne diktature. Predsednik francoske vlade Daladier je v torek izpopolnil svojo vlado, v kateri je sam predsednik, vojni in zunanji minister ter minister za narodno obrambo. Bonnet je postal pravosodni minister. Bivši poslanik v Berlinu Coulon-dre je bil imenovan za kabinetnega šefa od predsednika vlade Daladiera. Socialističnih zastopnikov tudi sedaj ni v vladi. Razgovori med Rumunl|o In Madiarsko glede zaščite manjšin in zbližanja obeh držav se nadaljujejo. Pobudo za te razgovore je dala madžarska vlada, ki smatra za potrebno, da si v sedanjem položaju zavaruje hrbet in naveže stike z državami, od katerih ji v resnici ne preti nobena nevarnost. Ameriški poslanik v Varšavi je dal novinarjem izjavo o groznih letalskih napadih na poljsko civilno prebivalstvo v zaledju. O novi vladi ČSR v Parizu so te dni poročali nekateri časopisi. V Parizu zanikajo te vesti. Oklic na Avstrijce razglaša že par dni francoski radio (avstrijska radio-oddaja v inozemstvu), s katerim poziva vse avstrijske državljane v inozemstvu, da se prijavijo kot prostovoljci v avstrijsko legijo. Novi angleški minister za dominijone Eden Poveljniki angleške armade. Za glavnega poveljnika angleške armade na bojišču je imenovan VisCount Gort. Načelnik državnega generalnega štaba je general Sir Edmund Ironside, glavni poveljnik čet v domovini pa je general Sir WaHer Kirke. Viscount Gort se je udeležil svetovne vojne in je tedaj dobil pridevek »tiger«. Zalaganje vojskujočih se držav pravica ttc-I vtralnili. V zmislu mednarodne konvencije, sklenjene v Haagu 1. 1907 imajo nevtralne dr-j žave v slučaju vojne pravico vršiti dobave j vojskujočim se državam direktno ali pa potom tranzita, t. j. dovoliti prevoz dobav iz drugih i držav čez svoje ozemlje. Angleški kralj je daroval za zbirko rdečega križa v Londonu 5000 funtov, kraljica pa 2000 funtov šterlingov, 50 nemških državljanov ie odpotovalo iz Irske v Nemčijo. Na poti skozi Anglijo bodo potovali vojaško straženi. I Letalska zveza Tokio—Pariz. Na mesto uki-[ njene redne letalske zveze Berlin—Tokio, bo i v kratkem uvedena redna letalska zveza Tokio I —Pariš. Za izpremembo pravilnika o humanitarnih fondih. Z naredtoo a nadziranju privatnih fondov za pokojnine, pogrebnine itd., s katero so lahko prizadete tudi delavske strokovne organizacije, so bile te ustanove postavljene v vrsto zavarovalnih družb, ki so pridobitnega značaja, dočim dobrodelne ustanove niso pridobitne. To je pravni in fiskalični razlog, ki opravičuje pritožbe proti tej naredbi. V tem zmislu je Združenje bančnih in zavarovalnih podjetij v Novem Sadlu zaradi uvedbe kontrole nad penzijskimi fondi teh zavodov ugovarjalo. Enak ugovor proti naredbi so vložili že prej zagrebški zavodi, v katerem so opozorili ministra trgovine in industrije na nedostatke pravilnika. Po mnenju teh zavodov se morajo iz naredbe izvzeti vsi pokojninski fondi. Ti fondi se lahko podrede nadzoru oblasti v poslovnem oziru, sicer pa ne. Ustanove z dobrodelnostjo in fakultativnimi podporami, kakršne so delavske strokovne in druge organizacije pa sploh ne spadajo sem. Pravilnik se bo iz-preminjal. Strokovne in dobrodelne organizacije naj zahtevajo načrt na vpogled. Za zetetek šole Potrebno obleko, obutev, perilo, nahrbtnike, aktovke, telovadne potrebščine itd. nudi najugodneje Veliko akcijo za elektrifikacijo Zagreba vodi Hrvaška gospodarska sloga. V svrho, da se omogoči vpeljava elektrike tudi v najrevnejša stanovanja, je mestna električna centrala črtala gotove pristojbine za instalacijo, ali pa jih znižala na polovico. Nadalje je omogočeno plačati' instalacijo na mesečne obroke v dveh letih. Ta akcija je gotovo pametna, pa bi bilo v redu, ako bi jo posnemale tudi elektrarne v Sloveniji. Za šolo Šolske torbe, aktovke, nahrbtnike Itd. priporoča Kravos, Maribor Aleksandrova cesta 13 LJUDSKA SAMOPOMOČ v Mariboru, rog. pom. blagajna znana domača zavarovalna nata-nova v Dravski banovini, ki plodonosno deluje že od leta '1927 in je Izplačala tekom obstoja nad 37 milijonov din na pogrebninah ln doti. Zavaruje za pogrebnino zdrave osebe obeh spolov od 17, do 70. leta do največ din 10.000'— ln Jakob Uh, Maribor Glavn I trg Stev. 2 H ia doto mladoletne od 1. do 16. do = največ din 25.000'— plačljiva ob dovr* = lenem 21. letu. | ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO i IN BREZOBVEZNO POJASNILA Za konzorcil Izdala in arelule 'Adoll Jelen v Maribora. — Tiska Liudska liskama, d. d. v Maribora, predstavltell Viktor Eržen v Mariboru.