Gospodarske stvari. Kako železne niadeže iz platnene robe odpraviti. Železai madeži v platnu ne delajo aamo vsako obleko grdo, ampak, kar je še najbolj hudo, na vaakem madeži nastaue tudi kmalo luknja, zato se mora gledati, da se taki madeži za časa iz platna odpravijo. Sredatvo je prav priprosto. Nekoliko greuke aoli se namoči pa le z nekoliko kapljicami vode. S to soljo ae madež pomoči in nekoliko miaut pri miru puati. Med tem časom se drugi madeži na jedaaki način namoeijo. Na to se platao, taia kjer je madež, dobro tere in ae jedenkrat z raztopljeao soljo pomoči. Zdaj ae vzame ciaaata posoda, nalije se z vročo vodo ia ta, s tako vodo razgreta, 'posoda se poatavi aa madež, se pusti nekaj miaut na ajem stati, aa kar se sopet^proč deae ia aiadežiz mehko vodo izperejo. Ce so že atari ia se toraj ne dajo labko odpraviti, tedaj ae morajo večkrat izpirati. Ce pa to ai tako, že po prvem izpraaji, izgiaejo. Dobro je potem tako perilo, ki se je aa povedani aačin madežev izpiralo, v pranje dati. Madeži od tinte se ua isti načia odpravIjajo. Rijasti madeži nastanejo, če ao škafi ali kadi, v kterih se pere, z obroči obiti, ki ao z železnimi žrebelji pribiti. Če ae perilo teh dotakae, dobi rijaste madeže. Zračna toplota pa mleko v kravjeni vimeim. Skušaje ia aataačno opazovaaje nam je pokazalo, da je zračna toplota bistvenega vpliva ua napravo mleka v kravjem vimenu. Tu pri nas v zmeraem zemaem paau med 45.—56. stopnjo severne širine je tiati kraj, ki ae je mlečaim živalim kot najpriležnejši dozdaj skazal. Kar se temper-ature same tiče, se je pokazalo, da živalim ona od 15—20 stopiaj Celsijove mere naj bolj ugaja. Pa tudi druge vremeaske prikazai kakor dež, veča zračaa vlažnost so za mlečuo napravo v živalakem telesu velikega iii važnega vpliva. Kar ae pa letaili časov tiče, je dognano, da ae spoailadi pri bujni zeleni iu obilni klaji najveo mleka ualije, jeseni pri močui in redivni paši po travaikih in deteljiščili aajtrpežaejšega putra namede iii največ aira naredi, po zimi pa dobrota ia množina mleka pojema. Poslednjič ima mleko pri dobri, aladki paši akoraj vsakokrat več maščobiae vsebiae, ko pa mleko, ktero ae po zinii od krav namolze, ki so v lilevu pri pičli ia sulioparai klaji aamolze. norenje au mrkev je za vsakojako živino zdrava ia priljubljeaa klaja, poaebao koujem in kravam kaj močao ugaja. Prav zdravo je za vso živiao, ako dobiva po zimi skozi nekaj tedaov koreaje za klajo. Koža ji postane mebka in voljaa ia dlaka svitla. Driski pri žrebetih ae najlahkejše odpomore, ako ae kobili nekoliko zdrobljene krede na klajo potrosi. Sme se tudi žrebetu samemu nekoliko krede dati, iu se pusti, da žrebe iz roke kredo lize, Skodljivo sadje. V nekem aemškem časniku se svari pred aadjem, ktero ima črne pike ali sploli maroge, ki se dajo obrisati. Strokovnjaške preiskave so aamreč pokazale, da obstoje te maroge iz neke sorte gljivic, ki ao tiatemu, kteri tako sadje zavživa, zelo škodljive. Napravijo namreč v sapaiku hud kašelj, rujavo kožno vaetico ia celo difteritido. Tako aadje toraj ae gre jesti ali ga pa treba prej do dobra olupiti ali vsaj peg in aiarog dobro obriaati. Sejnii. 29. januarja Artiče. 1. februarja Jurklošter, Gradec, Radgona, Šoštanj. 3. febr. sv. Jurij na Savnici, Jareaina, Videm, Zeleni travuik, 5. febr. Dobrna, Vojnik, Mabreaberg, av. Peter pod sv. gorami.