SDGZ gostilo predstavnike goriške Trgovinske zbornice Tržaški novinar Sergij Canciani o nedeljskih predsedniških volitvah v Rusiji / 13 V Narodnem domu predstavili najnovejšo knjigo Miroslava Košute Primorski SREDA, 5. MARCA 2008 št. 55 (19.145) leto LXIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Rim še enkrat na našem obzorju Dušan Udovič Čeprav bodo deželne in parlamentarne volitve čez dober mesec, lahko rečemo, da smo kot Slovenci v Italiji že dosegli pomemben rezultat. Potrjen je bil namreč princip, po katerem je slovenskemu kandidatu (tokrat gre za kandidatko) omogočena izvolitev v italijanski parlament. Demokratska stranka prevzema dolgoletno tradicijo, kar ima svojo vrednost, še zlasti če pomislimo na to, da slovenska kandidatura z realno možnostjo izvolitve pri tedanji stranki Levih demokratov na zadnjih parlamentarnih volitvah ni bila samoumevna. Tako je Rim še enkrat na našem obzorju. Tokrat so se v kandidaturi Ta-mare Blažina strnile glavne programske iztočnice, s katerimi je Vel-troni zastavil dobršen del verodostojnosti svoje kampanje, kar zadeva realno prenovo parlamenta: vanj mora po tem programu vstopiti čim več novih obrazov, ženske kvote pa morajo biti realne, z razliko od preteklosti, ko je veliko tega ostalo nedorečenega. Mimo tega je Blažinova izkušena politična osebnost, o čemer zgovorno pričajo njena dosedanja angažiranost in otipljivi rezultati njenega dela. Rošada z Milošem Budinom prinaša občutljiv človeški trenutek, v katerem pa ni čutiti nesporazumov, saj gre za osebnosti, ki sta prehodili dosedanjo politično pot vtesnem sodelovanju. Budin do njene dokončne zapadlosti ostaja v vladi, najvišjem položaju, kar jih je kdaj dosegel član naše skupnosti v državni administraciji. Obžalujemo lahko le, da ne bo tam do naravnega izteka mandata, obenem pa smo prepričani, da bo za našo skupnost in širšo tukajšnjo družbo znal ostati pomembna referenčna točka tudi v prihodnje. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) ZDA - Včeraj primarne volitve v Vermontu, Rhode Islandu, Ohiu in Teksasu Ključna preizkušnja v dvoboju Clinton-Obama Med republikanci slej ko prej favorit John MacCain tržaška pokrajina - Napovedano poslabšanje vremena Ohladitev z burjo Temperatura padla v nekaj urah za 10 stopinj - Večjih preglavic ni bilo - Zvečer spet snežinke TRST - Nad opensko krožišče uklonjena velika semaforska tabla s smerokazi je glavni vidni izraz včerajšnjega sicer napovedanega poslabšanja vremena. Z burjo s sunki do 100 kilometrov na uro, dežjem in ponekod rahlim snegom se je temperatura v nekaj urah znižala za deset stopinj, a vsaj do večernih ur, ko je spet začelo naletavati, ni zdrknila pod ničlo. Tržaški gasilci so opravili kakih 30 posegov, največkrat zaradi padlih strešnikov, razbitih šip in polomljenih vej. Mestni redarji so imeli povsem običajno delo, večjih prometnih nesreč zaradi slabega vremena ni bilo. Vremenoslovci napovedujejo za danes ojačitev burje s sunki do 130 kilometrov na uro. Na 8. strani NEW YORK - V štirih ameriških zveznih državah - Vermontu, Rhode Islandu, Ohiu in Teksasu so včeraj bile primarne volitve za izbiro predsed-niš kih kan di da tov de mo krat ske in re pub li kan ske stran ke. Za rez ul ta te bo mo zve de li da nes. Pri re pub li kan -cih je favorit še naprej senator John McCain, med de mo kra to ma Hil la ry Clin ton in Ba rac kom Oba mo pa se obeta tesen dvoboj, ki lahko vpliva na razplet celotne tekme. Če bi se Clintonova tudi tokrat slabo odrezala, bi najbrž že morala razmisliti, ali je sploh smiselno, da še nadaljuje tekmo z Oba mo. Na 12. strani Izvršni odbor SKGZ sprejel odstop Gabrovca Na 5. strani Na Tržaškem se vrstijo priprave na 8. marec Na 7. strani V Gorici bodo bivale novogoriške študentke Na 16. strani Na čelu goriških družin je vedno več žensk Na 14. strani Pred sto leti je v Avčah padel meteorit Na 16. strani TRST - Priprave na aprilske volitve Blažina: Zadoščenje in nelagodje Stranke predstavljajo kandidate Kandidature za deželni svet predstavile Mavrična levica, DS in NZ TRST, GORICA - Slovenska kandidatka za senat na listi Demokratske stranke Tamara Blažina v pogovoru za naš dnevnik izraža zadoščenje zaradi prisotnosti predstavnika slovenske narodne skupnosti v parlamentu in pripravljenost na nov izziv, hkrati pa tudi nelagod-je za ra di raz ple ta do god kov, ki je privedel do tega, da je o kandidaturah moralo odločati državno vodstvo DS v Rimu, ki kot znano na kandidatno listo ni uvrstilo Miloša Bu di na. Medtem pa so včeraj svoje kandidate za deželni svet Furlanije- Julijske krajine predstavile nekatere stranke. To velja za že omenjeno Demokratsko stranko, ki kandidira tudi Slovenca Majdo Bratina in Igorja Dolenca, ki je za naš dnevnik izjavil, da bo treba razmisliti o vlogi Slovencev v strankah, in Mavrično levico, ki med drugim kot nosilca liste kandidira tudi Slovenca Igorja Kocijančiča in Marka Marinčiča. Predstavili so tudi tržaške kandidate Nacionalnega zavezništva za deželni svet, ki bodo nastopili v okvi ru skup ne des no sre din ske for -macije Ljudstva svobode. Na 3., 5., 7. in 14. strani AdrtAKcA nef MEDITERAN 2008 - HOTELI IN CENIKI NA SPLETNI STRANI r ^ KATALOGI VAS ČAKAJO V NAŠI AGENCIJI -MOŽNOST TELEFONSKE REZERVACIJE JORDANIJA, 8 dni/7 noči, 21.3., let iz LJU, Motel 4*, HB ANDALUZIJA, 5 dni/4 noči, 26.3., let iz VCE, Hotel 3*, BB, slovensko vodenje MAROKO, 8 dni/7 noči, 27.4., let iz VCE, Hotel 4*, HB, slovensko vodenje MAKEDONIJA, 5 dni/4 noči, 30.4., let iz LJU, Hotel 3*, HB ATENE, 4 dni/3 noči, 22.5., 5.6., 26.6., let iz LJU, Hotel 3*, BB BAVARSKI GRADOVI, 3 dni/2 noči, 25.4., bus iz TS/UD, Hotel 3*, BB od €899 na osebo od € 720 na osebo od € 986 na osebo od € 489 na osebo od €389 na osebo od € 245 na osebo -J ILIRIKA LAST MINUTE CENTER info@lastminutecenter.it www.iastminutecenter.it TRST Via San Lazzaro 13, 34122 Trst tel: +39 040 637025, fax: +39 040 361936 VIDEM Via Vittorio Veneto 38/B, 33100 Videm tel: 0039 0432 229270, fax: 0039 0432 510656 2 Sreda, 5. marca 2008 MNENJA, RUBRIKE / OGLEDALO Pri izbirah važna vsa Ace Mermolja dejstva^ J® im w Današnje Ogledalo pričenjam z mislijo na Janeza Drnovška. Verjetno ne bom dodal nič novega, saj je bilo o njem po smrti veliko napisanega in povedanega. Obširna razčlemba njegovega dela bo naloga zgodovine kot predmeta spomina in stroke. Osebno (v Sloveniji je to mnenje večinsko) menim, da so Slovenci in Slovenija imeli srečo, da so na svoji zgodovinski poti naleteli na dr. Janeza Drnovška. Bil je ključna osebnost v času med slovensko osamosvojitvijo, vojno in nato v verjetno najtežjem poosamosvojit-venem obdobju. Ne vem za človeka, ki bi sredi velikih sprememb znal tako pro-nicljivo izluščiti bistvene probleme mlade države, jih stvarno opredeliti in poiskati zanje močne rešitve. Drugod po Evropi so poosamosvojitvena obdobja pomenila hude travme, politično nestabilnost, maščevanja, ekscese, rope družbene imovine, socialno razslojevanje itd. V Sloveniji vsega tega ni bilo. Slovenski državljani in državljanke so kmalu zapluli v okvire pravne države, v sodobno in demokratično dialektiko, v normalne gospodarske in tržne tokove. Problemi so, so bili in bodo, ni bilo pa uničujočih razpok in kriz. Ni res, da so za to zaslužni vsi Slovenci. V samostojni Sloveniji so se pojavile vse negativne tendence: želja po političnem maščevanju, lakomnost po hitrem dobičku, družbeni in osebni egoizem, poskusi korupcije in divje manipulacije z osebnimi podatki itd. Negativne tendence so se nekje vendarle ublažile in izgubile svojo razdiralno moč. Drnovšku je uspelo sklepati tudi neverjetne vladne koalicije zato, daje lahko bila osnovna hoja Slovenije krepostna in uspešna. Sloveniji je zagotovil bistveno: stabilno vlado, ki odloča in desetletno obdobje premočrtne politike. To pa predpostavlja strokovno znanje (bil je doktor ekonomskih ved), veliko pogajalsko sposobnost, prepričljivost v argumentih in seveda pogum. Drnovšek je te lastnosti imel. Iz njegove politike je bilo tudi jasno, da je znal postavljati prioritete, odvreči balast in ne izgubljati energij s trenutno nerešljivimi problemi. Ker ni bil dostopen za vse in za vsakogar, so mu to mnogi zamerili. Drnovšek pa je raje izbiral, kot da bi iskal popularnost na vseh praznikih in veselicah. To ni bila njegova prioriteta. V tem smislu ne vidim nekega radikalnega preobrata v Drnovšku, ki ga je doletela huda bolezen, ki se je fizično izčrpaval, ki se je posvečal meditaciji o človekovi »stopnji zavesti«, kot jo je sam imenoval. Odpovedati se odvečnemu, prisluhniti glasu narave, posegati s predsedniškega mesta v politiko le, ko je to nujno, dokazuje dokaj zavestne in jasne opredelitve v življenju, ki gaje zaznamovalo rakasto obolenje z neznanko smrti, ki postane v bolezni »realnejša«. Drnovšek je v vseh fazah svojega javnega življenja ohranil dostojanstvo ter dajal ljudem občutek resnosti, osveščenosti o problemih in, kar je bistveno, varnosti. Tudi Drnovškovi nasprotniki bi težko našli argumente, ki bi spodbijali njegove kvalitete. Slovenija pozna danes več vlad brez Drnovška (Peterle, Bajuk, Rop, Janša). Bi katera od teh zmogla v tako hitrem času postaviti na noge mlado državo in jo usposobiti za enakopravno bivanje z zrelimi in (pre)izkušenimi evropskimi državami? Mislim, da ne. Niso bili torej le izjemni časi, našli so se tudi izjemni ljudje in v tej maloštevilni eliti je dr. Janez Drnovšek nedvomno izstopal. Ker bo današnje Ogledalo mozaik argumentov, se v drugem »poglavju« navezujem na telefonski pogovor z dobro znanko, ki se je (pogovor) med drugim dotaknil teme o Furlanih. Sam sem o argumentu večkrat pisal. Na drugi strani telefonskega kabla pa je sogovornica izpostavila dve tezi. Prva je ta, da pomeni glede pouka furlanščine v šolah načelo, daje molk privoljenje, slabo prikrito impozicijo. Kaj ko bi v italijanskih šolah na podoben način uvedli pouk slovenščine? Zadeva je nepojmljiva, politikom to niti na misel ne pade, v Furlaniji pa je v bistvu tako. Vendar bi s težavo trdil, da je furlanščina izmišljena govorica. Ni jezik, a tudi preprosto narečje ni, zato je poznanje furlanščine obogatitev za mlade. Nobenega nasprotja ni v učenju angleščine in furlanščine. Učenje jezika korenin ne pomeni izgubljanje časa. Izgubljeni so ljudje brez korenin, čeprav znajo mednarodno angleščino. Druga teza je bila, da se za uvajanjem narodnih elementov v furlanščino skriva manj plemenita želja po upravljanju oblasti v Furlaniji in v vsej naši deželi. Sogovornica mi je navedla nekaj primerov, ki kažejo v to smer. Načelo, da pomeni molk privolitev se mi res ne zdi najprimernejše v smislu svobodne izbire. Prav tako se mi zdi neprimerno, da zamolčijo možnost izbire. Ko bi npr. javni uradi izpostavljali, čeprav le z napisom, daje močno dobiti določene dokumente v italijanščini in slovenščini oziroma dvojezične dokumente, bi se za to varianto odločalo več ljudi. Javno napisana informacija ima tudi psihološko razbremenilne učinke. Najpravičnejša se mi zdi prav odločitev, da je ljudem na licu mesta pojasnjena možnost izbire. V Italiji pa se načelo, da molk pomeni privoljenje uveljavlja na preštevilnih področjih. Državna uprava, da ne govorimo o zasebnih podjetjih, kot so banke, prevečkrat izkoristijo to, da državljani niso jasno seznanjeni z vsemi možnimi izbirami. Uradno ozaveščenje se mi torej zdi primerno tako za slovenščino kot za furlanščino. Jasno mi je, da se za furlanskimi gibanji skrivajo tudi politični in ekonomski interesi. Stvari so manj spontane, kot se zdij o. Dodal bi še eno misel. Z vsem spoštovanjem ima in je imela misel vseslovenske etnične stranke omejene možnosti. V Benečiji bi je npr. ne sprejeli. Kakorkoli stvar vrtimo, bi bila stranka vedno šibka. Teoretično pa bi imeli Furlani možnost ustanoviti nekakšno Volkspartei, ki bi imela v naši deželi odločujočo moč. To je hipoteza, ki se je nekateri bojijo. Mislim, da je ta strah odvečen. Sprašujem pa se, če so vsi ti argumenti dovolj tehtni, da ne bi solidarizi-ral s pristno željo Furlanov, da se učijo furlanskih narečij in da skušajo skupine intelektualcev omenjena narečja poenotiti tako, da bi bila uporabnejša v med-osebnem kontaktiranju, pri pouku in v javni uporabi. Skratka, razumljivo je, da tudi Furlani težijo k določenemu jezikovnemu poenotenju in k temu, da bi furlanščina omogočala pripovedovati sodobnost. Drugo vprašanje so politični skomini, špekulacije, načrti o delitvi dežele FJK itd. Menim pa, da je bilo spoštovanje pluralnosti odlika Illyjeve deželne vlade in večine, ki jo je podpirala. Predsednik je dokazal, da ostaja zvest programskim izhodiščem (tudi ostalim), kar je dobra napotnica za nov volilni uspeh in tehten argument v predvolilni kampaniji. Kot zadnje točke bi se dotaknil vse-državnih volitev, saj bo potem treba molčati. Menim namreč, da danes nista določena ne zmagovalec in ne poraženec. Pisati o »nekoristnih« glasovih se mi ne zdi umestno. Objektivno pa bo središče volilne bitke v soočanju med Demokratsko stranko in PDL, med Veltroni-jem in Berlusconijem. Ko bi stavil na zmagovalca čedno vsoto, ne bi mirno spal. Nezanemarljiva možnost pa je, da se bo ponovila Prodijeva usoda. Razlika med zmagovalcem in poražencem bo toliko tesna, da v senatu ponovno ne bo možno sestaviti jasno opredeljene in trdne vlade. To bi bilo za Italijo slabo, saj barka pluje med brzicami gospodarske recesije, ki prizadeva vse državljane, razen običajne elite rentnih bogatinov. Delavci in podjetniki pa so upravičeno zaskrbljeni in si želijo vlado, ki odloča. Če pa to ponovno ne bo možno, bo za položaj kriva Berlusconijeva desnica, ki je hotela na volitve za vsako ceno in to tudi na račun državljanov, odvisnih in neodvisnih delavcev, upokojencev in podjetnikov. Pri izbirah bi veljalo upoštevati tudi to dejstvo. ljubljana - V Narodnem muzeju Slovenije Razstava o življenju in delu Primoža Trubarja Na ogled tudi edini ohran jeni izvod Trubarjeve Cerkovne ordninge LJUBLJANA - V Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi bodo danes odprli razstavo o življenju in delu Primoža Trubarja. Najbolj dragocen eksponat na razstavi bo edini ohranjeni izvod Trubarjeve knjige Cerkovna ordninga, ki so jo za to priložnost pridobili iz Vatikanske knjižnice. V razstavno vitrino so jo položili včeraj dopoldne. Pri prizadevanju za pridobitev Cerkovne ordninge za razstavo se je izredno angažiral slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu Ivan Rebernik, toda odločilni korak je bil narejen šele, ko je predsednik republike Danilo Türk obiskal papeža in zaprosil za knjigo. Dejansko smo nekaj dni zatem dobili pozitiven odgovor, je včeraj pojasnil direktor muzeja Peter Kos. Cerkovno ordningo so v muzej pripeljali ob spremstvu predstavnice Vatikanske knjižnice Amalie Dalascio. Njena pridobitev je bila velik strošek, saj jo v Vatikanski knjižnici po Kosovih besedah ocenjujejo na nekaj sto tisoč evrov. Trubar je Cerkovno ordningo napisal leta 1564, za Slovence pa je pomembna predvsem zato, ker je prvi pravni tekst v slovenščini. Z njo je Trubar pokazal, da je slovenščina sposobna tudi strokovnih tekstov, je ocenila vodja knjižnice v Narodnem muzeju Anja Dular. Knjiga je zanimiva, ker opisuje cerkveno življenje, zakramente, cerkveno leto, piše o luteranskem nauku. Zanimiva pa je tudi zato, ker se obrača na vse Slovence, ne samo tiste, ki so živeli na Kranjskem, ampak tudi tiste, ki so živeli na Koroškem in Štajerskem, je povedala Dularjeva. Cerkovna ordninga doslej še nikoli ni zapustila Vatikanske knjižnice, kamor je prišla iz ene izmed nemških knjižnic, ki so bile darovane Vatikanu. V Ljubljani bo na ogled do 6. maja. Tik ob njej bo razstavljena še ena knjiga, v kateri sta povezana dva naslova, in sicer Dalmatinov prevod Lepih krščanskih molitev ter pesmarica, v kateri so zbrane pesmi več protestanskih piscev. Razstava ob letošnji 500-letnici Trubarjevega rojstva bo sicer odprta do 31. decembra. Prek Trubarjevih pisem in predgovorov h knjigam bo orisala postaje njegovega življenja in dela, njegovo osebnost in mentaliteto okolja, ki je njegovo delo navdihovalo in podpiralo. Ob dosežkih slovenske reformacije v književnosti bo predstavila tudi dosežke v likovni umetnosti in glasbi. Na ogled bo okoli 150 eksponatov. (STA) PISMA UREDNIŠTVU Spominski park svobode in miru v Kozini Območje sedanje občine Hrpelje-Kozina je imelo v času italijanske okupacije in NOB pomembno vlogo kot prizorišče narodnega odpora in prvih oboroženih akcij, ki so prerasle v organiziran partizanski boj. To zgodovinsko obdobje in dogajanje tistega odporniškega časa mo-numentalno predstavlja spomenik Istrskega odreda na križišču kozinskih prometnic. Toda spomeniška postavitev, kakršna je danes ob simbolu Istrskega odreda, ne ustreza celovitosti zgodovinskega sporočila. Obdobje antifašističnega predvojnega odpora, ki ga predstavlja obeležje z doprsnim kipom enega ustanoviteljev TIGRa Jožeta Dekleve, je postavljeno nerazumljivo v ozadju ločeno od spomenika. Njegovo pravo mesto je tik ob spomeniku kot prikaz začetka odpora proti fašističnemu nasilju. Prav tako sodi ob spomenik upodobitev (enak doprsni kip) prvega partizanskega borca in začetnika partizanskega boja v Brkinih Narodnega heroja Karla Masla, ki je bil doslej neupravičeno zapostavljen. In vendar je z njegovim imenom in bojem povezana celotna brkinska par- tizanska epopeja: od prve, njegove diverzantske akcije z iztirjenjem nemškega vojaškega vlaka 28.oktobra 1941. leta pri Ki-lovčah na progi Pivka-Reka, formiranja brkinske čete in Istrskega odreda pa do osvobajanja Trsta na čelu Kosovelove brigade 1.maja 1945. leta. Nič manj pa ni razumljivo, da tudi vojna za osamosvojitev 1991.leta, njen začetek na tem območju, njen pomen za slovensko osamosvojitev, državnost in suverenost, torej vloga veteranov SEVER še nima doslej svoje predstavitve in obeležja ob spomeniku Istrskega odreda kot nadaljevanje in zaključek tega enovitega zgodovinskega procesa! Danes obstajajo vsi razlogi in pogoji, da se prostor ob spomeniku Istrskega odreda prilagodi omenjenim nespornim zgodovinskim dejstvom in predstavi kot osrednja, celovita veličina odpora in boja Brkinov in Slovenske Istre. S primerno, smiselno ureditvijo naj postane spominski park svobode in miru, vidnejši simbol in priča protifašističnega, narodnoosvobodilnega, partizanskega boja primorskega ljudstva za osvoboditev in združitev z matičnim narodom. S tem poslanstvom naj govori novim generacijam o pridobitvah in vrednotah tistih, ki so žrtvovali svoja življenja in s svojo krvjo ustvarili temelje današnje slovenske državne skupnosti. Pobudo za ureditev spominskega parka na Kozini podpira Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske, sodeluje veteranska organizacija SEVER in se zavzemajo s svojimi predlogi borčevske skupnosti Brkinske čete, Istrskega odreda, Skupnost borcev 19.SNOUB Srečko Kosovel in Skupnost borcev IX.Korpusa NOV in POS. Provokacija, kot je označil župan Kozine g. Benčič nesramni pohod ezulov v Ro-diku ob italijanskem dnevu fojb in eksu-dusa, torej dan podpisa pariške mirovne pogodbe z Italijo, ki je odpravila krivično rapalsko mejo in vrnila Primorsko matičnemu narodu, je še en dokaz več, kako skrbno in zavzeto moramo varovati in skrbeti za dokaze in simbole narodnoo-svobdilnega boja, kakršen je prav spomenik Istrskega odreda v Kozini! Dušan Fortič, član GO ZZB za vrednote NOB velja za obdobje od 8. marca do 15. aprila Obvestilo uredništva v zvezi z bližnjimi volitvami Kot vedno v predvolilnem obdobju, tudi tokrat Primorski dnevnik v času od 8. marca do 15. aprila ne bo objavil: - pisem uredništvu, odprtih tribun, mnenjskih člankov, zunanjih komentarjev in drugih zapisov, ki zadevajo kandidate na volitvah ali uprave, v katerih bodo v teku volitve oziroma so kakorkoli povezane z volilno kampanjo; - avtorskih člankov sodelavcev, ki kot kandidati nastopajo na volitvah. Članke, ki jih bomo iz gornjih razlogov zadržali, a so po oceni uredništva splošnega interesa, bomo objavili po volitvah. Prav tako v omenjenem obdobju Primorski dnevnik ne bo objavljal oglasov, malih oglasov ali obvestil, ki bi zadevali volitve ali kandidate, ki nastopajo na volitvah. Z namenom, da slovenskim kandidatom, ki nastopajo na volitvah, omogoči, da se predstavijo volivcem in jim obrazložijo glavne točke svojega programa, daje uredništvo Primorskega dnevnika možnost enkratne objave programskih smernic s fotografijo, in sicer: - za kandidate za poslansko zbornico in senat v obliki intervjuja, s pisnimi odgovori na vprašanja, ki jih bo zastavil poverjeni novinar, v dolžini največ 4000 znakov, vključno s presledki; - za kandidate za deželni svet v obliki poziva volivcem v dolžini največ 2500 znakov, vključno s presledki. V primeru, da kandidat kandidira za več funkcij, mu je omogočena ena sama predstavitev za funkcijo, ki jo sam izbere. Kandidate, ki se želijo poslužiti te možnosti, vabimo, da nepreklicno do nedelje, 23. marca dostavijo uredništvu v Trstu (oziroma v Gorici za kandidate v goriški pokrajini) fotografij o in besedilo v slovenskem j ezi-ku, po možnosti v elektronski obliki. Za kandidate, ki zgoraj navedenega gradiva ne bodo dostavili v predvidenem roku, bomo sklepali, da ne nameravajo izkoristiti te možnosti. Kandidate za poslansko zbornico in senat bo kontaktiralo uredništvo in jim dostavilo vprašanja; rok za dostavo odgovorov je nepreklicno nedelja, 30. marca. Uredništvo si pridržuje pravico, da besedila, ki bi presegala zgoraj navedeno dolžino, primerno skrajša. Poleg tega bo Primorski dnevnik uvedel rubriko volilna kronika, ki bo namenjena raznim sporočilom, obvestilom in pozivom v zvezi z volilno kampanjo. Uredništvo si pridržuje pravico, da o nekaterih dogodkih po lastni presoji poroča v okviru redne kronike. ALPE-JADRAN_Sreda, 5. marca 2008 3 volitve - Pogovor z deželno svetnico Tamaro Blažina po njeni kandidaturi za senat Demokratska stranka zagotovila slovensko prisotnost v parlamentu Državno vodstvo DS mora rešiti vprašanje slovenske komponente - Spremeniti državni volilni zakon TRST - Zadoščenje zaradi prisotnosti predstavnika slovenske narodne skupnosti v parlamentu in pripravljenost na nov izziv, a obenem nelagodje zaradi razpleta dogodkov, o katerem je zaradi spleta okoliščin (beri državni volilni zakon) moralo odločati državno vodstvo v Rimu. To so bili glavni občutki dosedanje deželne svetnice Demokratske stranke Tamare Blažina dan po vesti, da bo v prihodnji zakonodajni dobi sedela v senatu. Miloš Budin namreč ne bo kandidat za izvolitev v parlament in bo tako prepustil mesto Blažinovi, ki bo kandidirala za senat takoj za nosilcem liste Car-lom Pegorerjem. Da bo predstavništvo slovenske narodne skupnosti zajamčeno, ni bilo v zadnjih tednih nikdar v dvomu, nam je včeraj povedala Blažinova, ki je v tem smislu izrazila zadovoljstvo. Četudi je bilo leta 2006 s tem v zvezi nekaj težav, j e tudi Demokratska stranka ravnala kot njena Osebna izkaznica Tamara Blažina se je rodila 16. januarja 1952 v Dolini, stanuje v Zgoniku, je poročena in mati dveh otrok. Maturirala je na klasičnem Ii-ceju Franceta Prešerna, od leta 1991 je bila ravnateljica Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje. Od leta 1970 je članica Komunistične partije Italije in nato Levih demokratov. Je aktivna čIanica raznih organizacij sIo-venske manjšine in predsednica ŠK Kras. Bila je občinska svetnica od leta 1980 do 1985, nato odbornica za kuIturo, šoI-stvo in šport do leta 1994, od takrat pa do leta 1999 županja občine Zgonik. V deželni svet je bila leta 2003 izvoIjena na tako imenovanem predsedniškem seznamu. V tem mandatu je biIa med drugim podpredsednica 5. dežeIne komisije za ustavna in institucio-naIna vprašanja ter 6. dežeIne komisije za šoIstvo, kuIturo in manjšine. BiIa je tudi po-ročevaIka večine za dežeIni zakon za sIovensko manjšino, za zakon pravico do univerzitetnega študija in zakon za računaIniško opismenjevanje. koroška - Kmetijstvo KIS praznoval dvajsetletnico uspešnega delovanja CELOVEC/TINJE - »Kmečka izobraževalna skupnost (KIS), ustanovljena 30. novembra 1988, je danes priznana izobraževalna ustanova.« To so s ponosom ugotovili na občnem zboru skupnosti v začetku tega tedna v Tinjah. Pri tem so tudi poudarili, da se je v primerjavi s položajem pred dvema desetletjema povečal tudi strokovni kader te slovenske kmetijske izobraževalne ustanove. Predsednik KIS -a Miha Zablatnik je še poudaril, da se je KIS na osnovi svojega programa v zadnjih štirih letih prizadeval za večjo neodvisnost slovenskega kmečkega zastopstva. Svojega mentorja v Kmetijski zbornici za Koroško pa je dobila, ko je bilo pod krovom stanovskega zastopstva bilo ustanovljeno mesto koordinatorja za čezmejno sodelovanje. Najprej je bil to Hanzi Mikl, danes pa je to Peter Krištof, ki usklajuje čezmejno sodelovanje še posebej s Slovenijo. V zajetnem poročilu je Zablatnik opozoril, daje okrog 3.000 oseb koristilo ponudbe KIS-a oz. obiskalo prireditve, pri čemer niso upoštevane sejemske prireditve. Zablatnik je med drugim omenil obisk šolarjev iz Biotehniškega centra Naklo iz Slovenije na kmetijah na južnem Koroškem, obratno pa si KIS želi, da bi kmečka mladina iz dvojezičnega ozemlja Koroške še tesneje sodelovala z omenjenim centrom. Podpredsednik KIS-a Hanzi Mikl je v svojem prispevku na občnem zboru izpostavil pomen izobraževanja kmetic in kmetov kot izziv v Evropski uniji, koordinatorica Vida Obid pa je vabila na seminar za kmetice, ki bo namenjen zdravstvenim in socialnim temam, potekal pa bo v termah Topolšica v Sloveniji. (I.L.) / predhodnica, tj. stranka Levih demokratov, ki je pri sestavi kandidatnih list vselej upoštevala predstavnike slovenske manjšine. »Sicer sprejete odločitve žal niso upoštevale predloga slovenske komponente, ki je zdaj v neprijetnem položaju, ker so postavili pod vprašaj njeno vlogo in avtonomijo. DS je vsekakor še v povojih in je prišlo jasno do izraza, da se stranko, pravila igre in strukturo še gradi. Tako DS kot slovenska komponenta sta se skratka zaradi predčasnih volitev znašli nepripravljeni in še z nepopolno organizacijsko strukturo, statutom itd. Slovenska komponenta se je torej znašla v nelagodnem položaju, ker bi morala pač sama izbirati svoje kandidate. To je vprašanje, na katero moramo biti pozorni in o katerem bo slovenska komponenta razpravljala. Vprašanje slovenske komponente pa bo moral poglobiti tudi sam državni vrh DS. Do tega je vsekakor privedel volilni zakon, zaradi katerega padajo vse odločitve v Rimu in katerega učinke smo občutili tudi tukaj,« je poudarila Blažinova. Zato je nujna izdelava novega volilnega zakona, za katerega bo moral zdaj poskrbeti novi parlament. Škoda, da ne bo Budin nadaljeval dela, ki gaje začel, je ocenila Blažinova in dodala, da so njegovo delo in trud v zadnjih letih cenili vsi. »Z njim sva več kot 30 let delila prisotnost, angažiranost in politične izbire v stranki in na zgoniški občini. Zato je po ponedeljkovem razpletu tudi pri meni prevladalo nelagodje, ker smo se pač morali prilagoditi odločitvam v Rimu,« je dejala Blažinova in naglasila, da med njima ni bilo nikakršne konkurenčnosti. Budinovo znanje in izkušnje bo treba vsekakor izkoristiti tudi v bodoče, in to ne le v prid slovenski narodni skupnosti, temveč tudi za prihodnost tega pluralnega prostora. Kakšni pa so občutki Tamare Blažina v luči nove kandidature? To so mešani občutki, ker se po eni strani težko odpoveduje delu v deželnem svetu, kjer je v zadnjih 5 letih delala z veliko vnemo in ji ni uspelo dokončati vsega, za kar si je prizadevala. Vendar bo nova zadolžitev nov izziv, je menila in izrazila upanje, da bo znala tudi temu biti kos. V tem smislu računa na pomoč in podporo celotne slovenske manjšine, pa tudi žensk (Blažinova je v deželni DS edina kandidatka na tako visokem mestu na listi). Ženske in njihove pravice so namreč spet pod udarom, je še poudarila Blažinova, ki se namerava zato odločno zavzeti zanje. Aljoša Gašperlin Tamara Blažina se bo iz klopi deželnega sveta preselila v Palačo Madama v Rimu kroma volitve - Igor Dolenc o kandidaturah »Razmisliti o vlogi Slovencev v strankah« »Razplet dogodkov vsebuje vsekakor nekaj pozitivnih plati, saj sije Demokratska stranka kot naslednica Levih demokratov prevzela odgovornost za izvolitev predstavnika slovenske narodne skupnosti v parlament.« To je poudaril bivši deželni koordinator slovenske komponente LD in deželni svetnik DS Igor Dolenc, ko smo ga ob robu včerajšnje predstavitve kandidatov DS za deželne volitve vprašali za mnenje o kandidaturah na državni ravni. Tokrat bo v Rim izvoljena Tamara Blažina, ki bo nasledila Miloša Bu-dina, istočasno pa je DS zagotovila slovensko prisotnost na kandidatnih listah za deželne volitve in gre v tem primeru za mojo kandidaturo, je povedal Dolenc. Za senat gre seveda v zvezi z izbirami na državni ravni za novost. Kriterij več mandatov je bil namreč tisti, ki je odločal o Budinovi kandidaturi in to kljub veliki podpori, ki so mu jo zagotovili slovenska komponenta in vsi tisti dejavniki, ki so prav v njem videli Igor Dolenc kroma akterja, kije Trst postavil izven kalupov, v katerih je bil zasidran vsa povojna leta. Ta novost, ki je v marsičem nepričakovana pa obenem pomeni, da bo treba v sami komponenti in sploh v celotni manjšini ponovno razmisliti o vlogi Slovencev v strankah, pravi Dolenc. Vnaprej bo treba tudi določiti povezavo s stranko Slovenske skupnosti in to ob težnji, da bomo Slovenci vedno bolj protagonisti v političnem življenju na lokalni, na deželni in na državni ravni. A.G. Tabacci, Pezzotta in Baccini za volilno kampanjo v FJK VIDEM - Tudi voditelji Bele vrtnice Bruno Tabacci, Savino Pezzotta in Mario Baccini bodo v okviru volilne kampanje obiskali Furlanijo-Julijsko krajino. Sodelovali bodo na shodih kandidatov za parlamentarne volitve iz vrst Bele vrtnice, ki v FJK kandidirajo na listah UDC. Vest je včeraj sporočil deželni koordinator Bele vrtnice Giancarlo Cescutti, ki je bil v ponedeljek zvečer v Codroi-pu izvoljen na skupščini nove sredinske stranke. Cescutti pa točnega datuma prihoda trojice voditeljev stranke ni navedel. Na ponedeljkovem srečanju so določili tudi štiri pokrajinske koordinatorje stranke. Za Gorico bo odgovoren Andrea Zacchingna, za Pordenon Giuseppe Mazzon, za Trst Giacomo Matteo Bello in za Videm Silvano Pitton. Tako kot na političnih volitvah bodo kandidati Bele vrtnice sodelovali na listah UDC tudi na deželnih in upravnih volitvah, ki potekajo istočasno s parlamentarnimi, pri čemer pa UDC nastopa v povezavi z ostalimi strankami desne sredine. pliberk - Evropska razstava 2009 Organizatorji razstave nočejo ne slovenskih društev ne slovenščine CELOVEC - V zvezi z načrtovano Evropsko razstavo leta 2009 v Pliberku (na posnetku) je v prišlo do neljubih zapletov. Kot kaže, organizatorji razstave, med njimi tudi občina Pliberk, nočejo vključiti slovenskih društev in slovenščine, čeprav gre za avtohtoni jezik, ki ga na tem območju govori visok odstotek prebivalstva. Enotna lista (EL) v Pliberku je opozorila, da so na zadnji občinski seji v Pliberku vse ostale občinske frakcije, vključno s socialdemokratskim županom Štefanom Visotschnigom, odklonile aktivno sodelovanje slovenskih društev. EL je pred tem predložila osnutek predloga, ki je predvideval vključitev slovenskih društev, konkretno Slovenskega znanstvenega inštituta, Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik, Krščanske kulturne zveze, domačih kulturnih društev in društva Kulturni dom Pliberk. Ta društva bi prispevala nepogrešljiv delež k Evropski razstavi in hkrati prikazala slovensko plat regije, je občinska frakcija zapisala v osnutek predloga, ki je bil zavrnjen. Frakcijski vodja EL Pliberk Jurij Mandl je bil ogorčen nad odklonilnim stališčem občine: »Ta sklep ponovno dokazuje, da se glede enakopravnosti slovenskega jezika in kulture tudi na občinski ravni na žalost ni nič spremenilo. Slovenski del identitete kraja in regije se kratko malo ne upošteva oz. noče upoštevati.« Za PD je Mandl še pristavil, da EL kljub odklonilnemu stališču občine ne bo obupala: »Vključili se bomo pač sami v pripravo načrtovanih Evropskih praznikov v okviru posebne razstave, s katero bomo prikazali slovenski del identitete našega kraja in naše regije!« Ivan Lukan 4 Četrtek, 6. marca 2008 GOSPODARSTVO olje - V petek se na tržaškem sejmišču začne sejem oljčnega olja Olio Capitale bo tudi priložnost za sklepni posvet projekta Troplo Za tržaški specializirani sejem vse več zanimanja tudi na tujem TRST - Drugi salon kakovostnega ek-stra deviškega oljčnega olja Olio Capitale, ki bo ta konec tedna na tržaškem sejmišču, bo tudi odlična priložnost za zaključni posvet projekta Troplo, ki ga je sofinancirala EU po sosedskem programu Interreg IIIA Italija-Slovenija 2000-2006. Posvet bo v nedeljo, 9. marca od 10.30 do 13. ure v dvorani paviljona B. Projekt Troplo zadeva vzpostavitev čezmejnega sodelovanja pri kompostiranju stranskih produktov oljkarstva, njegov glavni cilj pa je spodbujati in usmerjati oljar-je, oljkarje in strokovnjake tega sektorja k uporabi dobrih praks pri predelavi oljk v oljarnah, in to s trajnostnim pristopom do okolja in ekonomskim učinkom. Partnerji projekta so Univerza na Primorskem s svojim Znanstveno raziskovalnim središčem Koper, Tržaška kmetijska zadruga, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, Občina Piran in Kmečka zveza iz Trsta. V programu posveta je po pozdravu predstavnika deželne uprave FJK in zastopnika Univerze na Primorskem Aleksandra Panjka, sicer rektorjevega svetovalca za evropske projekte, predstavitev ciljev projekta Troplo (Milena Bučar Miklavčič), Gabri-ella Raffin bo govorila o stranskih produktih torkel in zadevnih normativih, Rok Mi-helič o rezultatih kompostiranja olivnih trpin, Paolo Parmegiani o pravilnikih majhnih torkel in Francesco Del Zan (z agencije Ersa) o prednostih in šibkih točkah oljkarstva v FJK, posvet pa bo sklenil Luciano Allievi, ki bo govoril o projektiranju kompostažne naprave Bioe. Drugo izvedbo salona Olio Capitale, ki se bo začel v petek, 7. marca in bo trajal do vključno ponedeljka, so včeraj v Trstu predstavili predsednik sejemske družbe Fiera Trieste Spa Fulvio Bronzi, podpredsednik Pokrajine Trst Walter Godina, tržaški občinski odbornik Paolo Rovis, predstavnik tržaške Trgovinske zbornice Franco Rota, koordinatorka konzorcija Tergeste DOP Elena Parovel in druge z oljkarstvom in oljem tako ali drugače povezane osebnosti, med katerimi naj omenimo enega od pobudnikov razcveta tržaškega oljkarstva Borisa Pangerca. V zadnjih petnajstih letih gojenje oljk v Furlaniji-Julijski krajini neprestano raste, trenutno je okrog tisoč pridelovalcev, ki proizvedejo nekaj več kot sto ton olja. 70 odstotkov pridelka porabi domači, deželni trg, 30 odstotkov pa gre v prodajo na druge trge. Dozorevanje komercialne kulture se kaže v dejstvu, da vse več pridelovalcev olja prodaja svoj pridelek v steklenicah s personaliziranimi etiketami in ne več v točeni obliki, kot pred leti. Primerki čudovitega olja proizvajalcev, zbranih v konzorciju Tergeste DOP arhiv pristanišča - Novost zakona o DDV Luka Koper lahko vodi davčno skladišče KOPER - Luka Koper je kot prvi poslovni sistem v Sloveniji od Carinskega urada Koper prejela dovoljenje za vodenje davčnega skladišča, ki je novost zakona o davku na dodano vrednost iz leta 2007. Davčna skladišča imajo podoben status kot carinska skladišča, le da se v njih hrani samo skup-nostno blago, to je domače blago in blago, ki prihaja iz drugih držav članic Evropske unije, oziroma skupnostno blago, ki je namenjeno v druge države članice EU. Z vnosom blaga v davčno skladišče se odloži nastanek obveznosti za obračun DDV do trenutka iznosa blaga iz davčnega skladišča. Storitve na skupnostnem blagu, ki je v postopku davčnega skladiščenja, pa so oproščene obračuna in plačila DDV. Druga novost iz Luke Koper zadeva nakup 25 železniških vagonov za prevoz kontejnerjev, s katerimi želi povečati konkurenčnost in vzpostaviti učinkovite povezave med kopenskimi terminali. Luka, ki je vagone kupila v Bolgariji, je v ta namen z avstrijsko družbo Graz Koflacher Bahn und Busbetrieb (GKB) ustanovila skupno podjetje Adria transport, ki bo investiralo v nabavo prevoznih sredstev.V novem podjetju imata Luka in avstrijski prevoznik po 50-odstotni lastniški delež. Družba Adria Transport bo investirala v prevozna sredstva, kot so lokomotive in vagoni, poleg tega bo na na trgu železniških prevozov nudila celotno prevozno storitev, prevozna sredstva in organizacijo prevozov. Luka kupljene vagone lahko že vključi v prevoze, a zaenkrat le pod pogojem, da prevoz opravijo Slovenske železnice. GBK je namreč šele pred dnevi od Javne agencije za železniški promet dobil varnostno spričevalo, za organizacijo prevoza z lastnimi vlečnimi vozili pa mora skleniti še pogodbo o dostopu na javno železniško infrastrukturo in pridobiti ustrezna dovoljenja. Evropska komisija podpira naftovod Constanza-Trst trgovina - Slovesno odprtje jutri dopoldne V Vidmu nov trgovski park Terminal Nord VIDEM - Na območju nekdanjega industrijskega kompleksa Bertoli ob drevoredu Tricesimo v Vidmu bodo danes slovesno odprli trgovski park Terminal Nord, delo projektantov iz studia Gregotti Associati International, enega najbolj znanih in najaktivnejših v več kot dvajsetih državah Evrope, Amerike, Afrike in Srednjega vzhoda. Projekt je zasnovan kot oživitev opuščenega urbanega prostora severno od videmskega mestnega središča, uresničilo pa ga je podjetje Opit Spa iz Bergama, ki je tudi lastnik zemljišča. Izvajalec del pa je bilo furlansko podjetje Pre System iz Se-degliana, ki je vodilno v sektorju indu strij ske ga grad be niš tva in ki je zgradilo celoten trgovski park. Struktura, ki se razteza na več kot 33 tisoč kvadratnih metrih površine, je zahtevala investicijo v vrednosti skoraj treh milijonov evrov. Prodajni center je enoetažen s stekleno-jekleno kupolo s premerom 55 metrov. Pokrita površina znaša 40 tisoč kvadratnih metrov, razdeljena pa je med več tr go vin, od hi per mar ke ta Carrefour do trgovin velikih trgovskih ve rig kot so Eu ro nics, De cat hlon, PC City, Upim in Globo. Ponudbo zaokrožuje še kakih trideset manjših specializiranih trgovin, servisni prosto ri in ve lik go stin ski del z raz gle dom na drevored Tricesimo. Struktura ima dva tisoč parkirnih mest, zaposlila pa bo okrog petsto delovnih moči. Odjemalski bazen je ocenjen na približno 800 tisoč potencialnih kupcev, med katere so všteti tudi odjemalci iz bližnjih krajev Slovenije. Na jutrišnji slovesnosti ob odprtju komercialnega parka Terminal Nord, ki bo ob 11.30 v osrednjem salonu palače Kechler (Trg XX. septembra 14), bodo obiskovalce pozdravili videmski župan Sergio Cecotti, občinski odbornik za ozemeljsko načrtovanje Giorgio Cavallo, vodja projektantskega studia Gregotti Giorgio Gregotti in predsednik družbe Opit Paolo Di Savio. trgovina Prižgana še zadnja zelena luč za Ikeo GORICA - Po dolgem odlašanju, nasprotovanjih in zavlačevanjih je končno vse nared za začetek gradnje trgovskega parka s centrom Ikea v Vile-šu. Dokončno zeleno luč je za projekt prižgal občinski svet v Vilešu, ki je odobril varianto podrobnostnega načrta zasebne pobude, s čemer je omogočil zagon del za izgradnjo komercialnega parka. Gre za investicijo v skupni vrednosti 450 milijonov evrov, v novi trgovski strukturi pa bo dobilo zaposlitev približno tri tisoč ljudi. Kot menijo goriški zagovorniki projekta, nad katerim ni bila v začetku navdušena niti deželna uprava, bo nov komercialni park in še posebej švedska pohištvena trgovina Ikea temelj novega razvojnega modela za Posočje. To še toliko bolj velja za Gorico in njeno pokrajino, ki trpi za pomanjkanjem zaposlitvenih priložnosti in zaradi podjetniških kriz, zaradi katerih so mnogi ljudje, in še posebno ženske, danes v dopolnilni blagajni ali v režimu mobilnosti. EVRO 1,5206 $ +0,02 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 04. marca 2008 BRUSELJ - Evropska komisija je zagotovila podporo projektu izgradnje naftovoda od romunske Constanze do Trsta. Naftovod bo povezal Črno morje z Jadranom, tekel pa bo čez Romunijo, Srbijo, Hrvaško in Slovenijo. Na sestanku meddržavnega odbora za projekt Constanza-Trst, ki je bil na stalnem predstavništvu Romunije pri EU, je generalni poddirektor divizije EU za energijo in transport Fabrizio Barba-so izjavil, da bo projekt imel zelo pomembne učinke, saj bo zmanjšal okol-jske pritiske v Sredozemlju, ki mora prenašati intenzivni promet tankerjev, in tudi na Donavi, ki jo tarejo podobni problemi. Barbaso je tudi prepričan, da bo projekt za nov naftovod pospešil regionalno integracijo in gospodarski razvoj vključenih držav. Merkur odprl prodajalno na Cipru KRANJ - Poslovna skupina Merkur je 1. marca odprla prvo franšizno trgovino na Cipru, in sicer v mestu Limas-sol. Nosilec franšize je ciprsko družinsko podjetje D. Nicolaou&Sons, trgovina pa ima 2000 kvadratnih metrov in ponuja vse uveljavljene izdelke iz Mer-kurjevega prodajnega programa. Gre za izdelke iz programa Merkur dom in Merkur mojster.Kot so sporočili iz Merkurja, je z vstopom Cipra v EU in prevzemom evra sodelovanje Merkurja s ciprskim podjetjem postalo precej lažje, zato imata Merkur in franšizoje-malec smele načrte, kot npr. doseči čim večji tržni delež v Limassolu in njegovi bližnji in daljni okolici. Adria Airways tudi v Atene, Bukarešto, Oslo in Stockholm LJUBLJANA - Adria Airways bo s poletnim voznim redom, od konca marca, začela leteti na štirih novih rednih progah, in sicer iz Ljubljane v Atene, Bukarešto, Oslo in Stockholm. Letala bodo v Atene in Oslo letela trikrat na teden, v Bukarešto in Stockholm pa štirikrat. Med Ljubljano in Atenami bodo ob torkih, četrtkih in nedeljah letela letala canadair regional jet 900 s 84 sedeži. Adria bo na tej progi v sodelovanju z Aegean Airlines omogočila dobre povezave z grškimi otoki. Adria od maja 2007 leti pod skupno oznako s SAS Scandinavian Airlines na svoji progi v Koebenhavn, zdaj pa se bo to sodelovanje razširilo še na povezave z Oslom in Stockholmom. valute evro (povprečni tečaj) 04.03. 03.03. ameriški dolar japonski jen 1,5206 156,78 10 8054 1,5203 156,79 10 8004 kitajski juan ruski rubel 10,0054 36,5220 7,4502 10,8004 36,5245 7,4505 UC1I IJKCI M Ulici britanski funt 0,76560 9,3610 0,76600 9,3655 JVCUJKU M UI1C1 norveška krona 7,8535 24916 7,9250 25,068 LCJIVO IVI Ul IG švicarski frank estonska krona madžarski forint nAUCKI 7 At 1,5773 15,6466 263,27 3,5322 1,5787 15,6466 264,43 3,5269 LJUIJJM LIUL kanadski dolar avctrakl^i nAlar 1,5035 1 6304 1,4948 1,6274 CIVSLI alJIVI UUIC1I bolgarski lev rAmi in^Ki IA\/ 1,9558 3,7288 1,9558 3,7474 iui i lui ohj itrv slovaška krona litY*\\/CK i ifac 32,380 3,4528 32,540 3,4528 IILUVJM I I LC13 latvijski lats ht37i ICKI rpa 0,6975 2,5356 0,6970 2 5704 Ulcl£.IIJjhJ ICal islandska krona ti lira 100,51 1 8482 100,59 1,8577 LUI jNg lila hrvaška kuna 7,2710 7,2709 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 04. marca 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 3,08 3,00813 2,87688 2,65813 LIBOR (EUR) 4,20125 4,38875 4,395 4,39313 LIBOR (CHF) 2,56833 2,80833 2,835 2,87667 EURIBOR (EUR) 4,2 4,391 4,395 4,394 ZLATO (999,99 %%) za kg 20.361,62 € -409,72 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 04. marca 2008 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE INTEREI IROPA 37,58 -1,96 INIEREUROPA KRKA 1 I IKA KOPER 35,49 106,30 -0,92 -0,43 +1 66 LUKA KOPER MERCATOR MERKUR 74,30 321,62 -1,77 MERKUR PETROL 400,00 400,00 700,95 -1,34 TELEKOM SLOVENIJE 290,05 -5,27 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH 63,00 - AERODROM LJUBLJANA 125,36 -2,28 DELO PRODAJA - - ETOL - - ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ISTRABENZ 95,36 +0,25 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 37,94 -0,97 MLINOTEST - - KOMPAS MTS NIKA - - PIVOVARNA LAŠKO 87,27 -0,02 PROBANKA 42,00 - SALUS, LJUBLJANA SAVA 710,00 -3,92 TERME ČATEŽ 548,07 292,00 -0,28 +4,29 ŽITO 274,81 -2,08 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 04. marca 2008 -1,55 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A 2,64 +0,30 ALLEANZA ATIAMTIA 8,3 -1,43 ailaniia BANCA ITALEASE RAMICO POPOIARE 20,25 6,02 12 09 -4,07 -3,99 BANCO POPOLARE BCA MPS BCA POP MIIAMIO 2,865 -2,32 -2,72 BCA POP MILANO EDISON ENEL 7,685 1,842 -2,83 -0,75 ENI FIAT 7,02 22,47 13 08 -0,34 -0,66 FINMECCANICA FONDIARIA-SAI 20,17 -6,36 -1,47 FONDIARIA-SAI GENERALI IFIL 27,35 27,58 -3,29 -1,57 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 4,855 4,325 -5,34 -1,79 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 23,76 17,56 -0,42 -2,09 -1 89 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 5,71 12,43 -1,19 +1 88 PIRELLI e C SAIPEM SAIPEM 2,5725 0,622 -2,39 SNAM RETE GAS 26,84 4,485 +0,04 -2,86 STMICROELECTRONICS 7,43 -4,23 TELECOM ITALIA TENARIS TENARIS 1,597 1513 -1,84 TERNA UBI BANCA UBI BANCA 2,8175 1495 +2,56 -0,37 UNICREDITO 4,7275 -1,37 -2,26 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 100,08 $ +0,56 IZBRANI BORZNI INDEKSI 04. marca 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP liubliana 9.709,69 2.144,33 -1,20 -1 11 SBii op, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 6.391,08 116,80 +1,42 -0,16 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS Banjaluka 4.217,84 2.201,07 +0,50 -1 99 Dll\J, Dal IIaIUIva FIRS, Banjaluka Beley 15 Beograd 4.957,09 2.068,47 -1,25 -0,88 DCICA 1 J, DCUUI C1*_l SRX, Beograd BIFX Sarajevo 1.085,90 5.255,77 -0,71 -0,55 Dir a, Jai ajcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 28.990,24 6.901,40 -1,87 -0,31 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.213,80 1.743,70 -0,37 +0,60 Nasdaq 100 S&P 500, New York 1.326,75 -0,34 MSCI World, New York 1.441,75 -0,95 DAX 30, Frankfurt FT^F mn 1 nnrlnn 6.545,04 5.767,70 -2,17 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 4.675,91 3.685,5801 3.685,5801 -0,87 -1,41 -1 84 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.485,6 3.610,20 -2,44 -1 78 EUROS! OXX 50 Nikkei, Tokio 12.992,28 +0,00 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 2.919,68 23.119,87 4.335,45 16.339,89 -0,23 -1,97 -2,32 -2,03 / ALPE-JADRAN Sreda, 5. marca 2008 5 deželne volitve - Predstavitev kandidatur in programa nove formacije Delo, pravice in okolje prioritete Mavrične levice Med nosilci liste sta Slovenca Igor Kocijančič v Trstu in Marko Marinčič v Gorici TRST - Okolje, delo in pravice: to so programske prioritete Mavrične levice za aprilske deželne volitve, pri čemer nova formacija cilja k okrepitvi levice v korist levosredinske koalicije Demokratske zaveze in tudi znotraj slednje. Pri Mavrični levici namreč menijo, da predstavljajo pravo dodano vrednost v tej koaliciji, imajo pa tudi zelo ambiciozen cilj: glede na rezultat političnih strank, ki danes sestavljajo rde-če-zeleno formacijo, na parlamentarnih volitvah leta 2006 in spričo novega deželnega volilnega zakona menijo, da je za Mavrično levico dosegljiva izvolitev šestih, sedmih in morda tudi več svetnikov. Vse to je bilo rečeno na tiskovni konferenci v prostorih deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine v Trstu, kjer so predstavili kandidature in program za bližnje deželne volitve ob prisotnosti nekaterih vidnih kandidatov in deželnih tajnikov Giulia Laurija (Stranka komunistične prenove), Giannija Pizzat-tija (Zeleni), Stojana Spetiča (Stranka italijanskih komunistov) in Fulvia Val-lona (Demokratična levica). Na 57 kandidatov je kar 27 žensk, glede nosilcev list pa so zastopane vse komponente Mavrične levice, tako politične kot civilnodružbene. Dva nosilca liste sta pripadnika slovenske narodne skupnosti, in sicer dosedanji deželni svetnik in pokrajinski tajnik SKP Igor Kocijančič v tržaškem in dosedanji pokrajinski odbornik Zelenih Marko Marinčič v goriškem volilnem okrožju. Na listi Mavrične levice je prisoten tudi predstavnik Humanistične stranke Dino Mancare-lla. Nosilci list v posameznih okrožjih so sledeči. V okrožju Trst so to Gi-uliana Zagabria, Igor Kocijančič in Gi-orgia Visentin, v okrožju Videm Kristi-an Franzil, Elisa Dreosto in Livio Me-non, v okrožju Pordenon Ruben Colus-si, Monja Giacomini in Michele Negro, v okrožju Gorica pa Marko Marinčič. V okrožju Tolmeč, je bilo rečeno, Mavrična levica kandidira ljudi iz vseh tamkajšnjih dolin, čeprav imen na tiskovni konferenci niso povedali. Vsekakor bodo liste v posameznih okrožjih podrobneje predstavili na petih tiskovnih konferencah. Formacija se še ukvarja s pobiranjem potrebnih podpisov, pri čemer jo skrbi, da ji slabo vreme teh dni utegne prekrižati načrte, zato poziva vse občane, naj gredo na sedeže strank oz. županstva ter oddajo svoj podpis v podporo listam Mavrične levice. Dru ga če je sam pro gram De mo -kratske zaveze rezultat dela, v katerem je Mavrična levica odigrala pomembno vlogo, je bilo rečeno na tiskovni konferenci. Prav glede programskih smernic si bo nova rdeče-zelena formacija prizadevala za večjo varnost na delovnem mestu in za kakovost dela, dalje za stalno zaposlitev prekernih delavcev in za javne zakupe del, pri katerih naj bo upoštevana najugodnejša, ne pa preprosto samo najcenejša ponudba. Veliko je treba še narediti tudi na področju t.i. državljanskega dohodka, da slednji postane sredstvo posega v težavnih situacijah. Na področju okolja si bodo prizadevali za drugačno načrtovanje posegov: glede petega koridorja je treba npr. oceniti projekte v luči njihovega doprinosa k temu, da se 40 odstotkov prometa, ki trenutno poteka po cestah, preseli na železniške tire brez oškodovanja okolja. Dalje so med cilji tudi 70-odstot-no ločeno zbiranje odpadkov, na področju zdravstva pa se čuti potreba po globoki zakoreninjenosti na teritoriju. Drugače Mavrična levica želi biti tudi izraz pluralnosti FJK in prisotnosti različnih kultur na njenem ozemlju. Odtod tudi štirijezični simbol za deželne volitve v italijanščini, slovenščini, furlanščini in nemščini, ki priča o jasni izbiri stranke v prid štirijezičnosti dežele, je bilo rečeno na včerajšnji predstavitvi. Ivan Žerjal Pri Mavrični levici računajo na izvolitev večjega števila deželnih svetnikov kroma Fran Goljevšček danes gost knjigarne Libris KOPER - V koprski knjigarni Libris bodo danes ob 18. uri gostili Izolana Frana Goljevščka. Predstavil se bo s svojo novo knjigo Modrina nad Marice-lom. Avtorja in njegovo delo bo predstavila Ksenija Orel. V knjigi, svojevrstnem dokumentu časa - pravzaprav krajepisu naselja Lig pri Kanalu in okoliških krajev, želi avtor obuditi spomine na kraje, v katerih je preživljal otroštvo in mladost. Delo je opremljeno s številnimi dokumentarnimi fotografijami, risbami in drugo zgodovin-sko-arhivsko dokumentacijo ter krajšim narečnim besednjakom, zato posega tudi na področje etnografije in domoznanstva. (O.K.) Jutri v Sežani odprtje razstave slik Mirjam Kocjan SEŽANA - Jutri ob 18. uri bodo v veliki galeriji Kosovelovega doma v Sežani odprli razstavo slik Mirjam Kocjan z naslovom Žarenje življenja. Razstava sodi v sklop praznovanj dneva žensk, 8. marca. Slikarko in njeno delo bo predstavila Anamarija Stibilj Šajn. Z recitacijo bo nastopila Ana Nastran Turšič, zapela pa bo pevka in zdraviteljica Shirlie Roden. Po odprtju razstave se bo ob 20. uri začel koncert Darilo ženskam za 8. marec, na katerem bo nastopil Gianni Ri-javec s skupino Big Ben. Vstop je prost, vstopnice pa se dobijo na blagajni. skgz - Na seji izvršnega odbora Sprejeli odstop Gabrovca Pavšič obžaloval način, kako je do kandidature prišlo - Prvenstvena skrb SKGZ ostajajo razvoj slovenskega jezika, kultura, gospodarstvo, šport TRST - Izvršni odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze je potrdil odločitev predsednika Rudija Pavšiča, da sprejme ponujeni odstop Igorja Gabrovca z mest deželnega tajnika in pokrajinskega predsednika za Tržaško. Do odstopa je prišlo, potem ko je Igor Gabrovec sprejel kandidaturo na prihodnjih volitvah za Deželni svet FJK, in sicer na listi stranke Slovenske skupnosti, piše v tiskovnem sporočilu SKGZ. Pavšič je uvodoma naglasil, da SKGZ spoštuje posameznikove izbire. Tajništvo, ki je predsedniško posvetovalno telo, pa je že pred najavljenimi kandidaturami zavzelo stališče, da so najvišje in najbolj reprezentančne vloge v SKGZ neskladne s političnimi funkcijami in kandidaturami. Izvršni odbor je osvojil to stališče, pravilnik pa bo natančneje definiral kongres Zveze. Pavšič je Gabrovcu zaželel uspeh, istočasno pa je obžaloval način, kako je do te kandidature prišlo. Vodstvo stranke lipove vejice ni čutilo potrebe, da bi deželne volitve H • • V • Enojezicni simbol lipove vejice se predhodno o tem pogovorilo z vodstvom SKGZ in je celo sprožilo »lov na kandidate« znotraj struktur SKGZ in njenih članic, piše v tiskovnem sporočilu. Med razpravo so člani IO SKGZ naglasili, da je prvenstveno poslanstvo organizacije skrb za razvoj slovenskega jezika, kulture, gospodarstva, športa in ostalih dejavnosti v sklopu slovenske civilne družbe. Organizacija bo še nadalje gojila korektne odnose z institucijami, strankami in z njihovimi predstavniki. Zagovarjala bo izvolitev Slovencev tudi na najvišja mesta ter politiko sožitja, interkulturnega dialoga in sodelovanja. Istočasno pa bo ohranila svojo avtonomijo pri stališčih, izbirah in odločitvah. Nekateri govorci so na seji ugotovili, da obstajajo med SKGZ in SSk še vedno določene vsebinske razlike, različen pa je tudi odnos organizacije do strank v primerjavi z drugo krovno organizacijo, katere predsednik kandidi- Rudi Pavšič ra na listah Slovenske skupnosti. SKGZ torej meni, da sta za slovensko narodno skupnost v Italiji potrebni tako aktivnost Slovencev v strankah, ki so jim naklonjene, kot tudi avtonomna organiziranost slovenske civilne družbe, ki se izraža pri ključnih zadevah, kot so že omenjeni jezik, kultura, gospodarstvo, šport, mediji in druge, za narodni element, bistvene dejavnosti, poudarja tiskovno sporočilo SKGZ. V nadaljevanju seje je predsednik SKGZ pozitivno ocenil kandidaturo Riccarda Illyja na čelu Dežele FJK. Morebitna zmaga njegove koalicije jamči bolj pozitiven odnos do naše skupnosti, kar se je izkazalo v pravkar zaključeni mandatni dobi. V okviru dobrososedskih odnosov gre pozdraviti obisk ljubljanskega župana Zorana Jankovica v Trstu in pripravljenost tržaške in ljubljanske občine, da poiščeta poti sodelovanja in skupnega načrtovanja. SKGZ tudi izraža solidarnost nekaterim slovenskim vinogradnikom in kmetovalcem zaradi povsem vprašljivega in z zdravo pametjo skreganega ravnanja nekaterih gozdnih čuvajev. Vodstvo krovne organizacije bo svojo zaskrbljenost izrazilo na pristojnih mestih v pričakovanju, da se bodo takšna izzivanja vendarle končala in da bodo imeli naši kmetovalci manj težav in ovir pri opravljanju svojega dela, ki plemeniti naš prostor in mu daje določeno kakovost, zaključuje tiskovno sporočilo SKGZ. TRST - Kot smo že večkrat poročali, bo stranka Slovenske skupnosti na volitvah 13. in 14. aprila nastopila v povezavi z Demokratsko stranko, a s svojim simbolom, na katerem je po novem samo slovenski naziv (na posnetku). Za izvolitev deželnega svetnika potrebuje SSk odstotek glasov na deželni ravni, trenutno pa še poteka zbiranje podpisov za vložitev kandidatne liste. SSk potrebuje po 500 podpisov na Tržaškem, Goriškem in Videmskem. slovenija - Soglasje z vladnim predlogom Odbor Dz za zunanjo politiko se je zavzel za priznanje Kosova LJUBLJANA - Odbor slovenskega državnega zbora (DZ) za zunanjo politiko (OZP) je včeraj na nujni seji soglašal z besedilom predloga sklepa vlade o priznanju Kosova in DZ predlagal, naj ga na sredini izredni seji sprejme. Po triurni razpravi je ta sklep podprlo 13 članov odbora, proti je bil le poslanec SNS Bogdan Barovič. Zunanji minister Dimitrij Rupel je v obrazložitvi vladnega predloga za priznanje Kosova poudaril, da je vlado pri sprejemu predloga 21. februarja vodila ugotovitev, da je pogajalska trojka izčrpala možnosti pogajanj o statusu Kosova in daje kosovska skupščina 17. februarja deklaracijo o neodvisnosti sprejela kot "legitimen izraz volje velike večine prebivalcev Kosova". Upoštevala pa je tudi posebne okoliščine, kot so ustavna umestitev Kosova kot avtonomne pokrajine v SFRJ, sistematična represija nad kosovskimi Albanci in dolgoletna mednarodna uprava Kosova. Vlado so k predlogu priznanja Kosova vodile tudi pravica narodov do samoodločbe, na katero se je oprla tudi Slovenija pri svoji osamosvojitvi, skrb za stabilnost Kosova in regije, pa tudi februarski sklepi sveta zunanjih ministrov EU. Vlado je vodilo tudi to, da skrajneži, ki so razdejali slovensko veleposlaništvo v Beogradu, ne morejo diktirati slovenske zunanje politike. Rupel je pri tem izpostavil še, da gre pri neodvisnosti Kosova za primer sui generis, ki ne postavlja pod vprašaj Ustanovne listine ZN in Helsinške listine, in da odločitev za priznanje Kosova "ni uperjena proti Srbiji". Nasprotno, Slovenija si s Srbijo še naprej želi prijateljske odnose, želi pa si tudi njeno nadaljnjo približevanje EU, za kar si že ves čas prizadeva, je dejal. Slovenija si tega želi, kot je dejal, "kljub nedopustnemu ravnanju srbskih oblasti, ki niso zagotovile ustreznega varovanja in niso preprečile napada na naše veleposlaništvo v Beogradu". Predstavniki Srbije so se za to sicer na več ravneh že opravičili, kar pa, kot je dodal, ne zmanjšuje dogodka. Rupel je še poudaril, daje "Slovenija s svojim zavzemanjem in izpostavljanjem evropske perspektive Srbije" že dokazala, da "ne izbira med Kosovom in Srbijo, ampak da želi voditi načelno in uravnovešeno politiko v regiji". Slovenija tudi pričakuje, da bo večina na Kosovu zagotovila, da bo ostala "srbska komponenta" neločljiv del kosovske identitete. V razpravi je nato večina poslancev za sredino izredno sejo DZ napovedala podporo priznanju neodvisnosti s strani svojih poslanskih skupin, edino Barovič je napovedal, da bo poslanska skupina opozicijske SNS v sredo glasovala proti priznanju Kosova. Poslanec italijanske narodnosti Roberto Battelli pa je opozoril, da bo s priznanjem Slovenija priznala neodvisnost Kosova, ki naj bi jo EU šele zgradila in za vzpostavitev katere bodo potrebna še mnoga finančna sredstva, saj Kosovo še dolgo ne bo član ZN, Ovseja, pa tudi ne EU. (STA) 6 Sreda, 5. marca 2008 ITALIJA / nesreče na delu - Potem ko so strupeni hlapi avtocisterne v ponedeljek zahtevali štiri mrtve V Molfetti umrl peti delavec Prodi obiskal kraj tragedije Jutri bo vlada odobrila dekret o varnosti na delu - Polemika z zvezo industrijcev okrog predvidenih kazni BARI - Število žrtev ponedeljkove nesreče na delu v Molfetti se je dvignilo na pet. Včeraj ob zori j e namreč izdihnil Michele Tasca, ki so ga predvčerajšnjim sprejeli v bolnišnico v obupnem zdravstvenem stanju. Danes bi bil dopolnil 20 let. Bil je diplomiran kuhar in je v podjetju Truck center, specializiranem za čiščenje avtocistern, delal komaj dva meseca, kajpak v pričakovanju, da bi si kruh lahko služil kot kuhar. Medtem se preiskovalci sprašujejo, kaj je pravzaprav povzročilo smrt petih delavcev. Smrtna slabost jih je obšla, ko so se pripravljali na čiščenje avtocisterne, ki je prevažala žveplo, oz. ko so se spustili vanjo, da bi iz nje rešili prve ponesrečence. Izvedenci so namreč povedali, da samo žveplo ni smrtonosno. Strupeni hlapi so po vsem sodeč nastali, ko je z žveplom prišlo v stik čistilo ali kaka druga snov. Natančen vzrok smrti peterice bo po vsej verjetnosti pojasnjen danes, ko bodo izvedli obdukcijo. Med tem je vče raj kraj ne sre če obiskal predsednik vlade v odstopu Romano Prodi. Prizadetim svojcem je zagotovil pomoč. Poleg tega je napovedal, da bo vlada na svoji jutrišnji seji odobrila dekret o varnosti na delu. »Že vnaprej pa moram reči, da tudi to ne bo dovolj,« je dejal Prodi. »Zakone je namreč treba spoštovati. Tu pa smo, žal, priča hudim pomanjkljivostim. Dovolj je pogledati na cesto in vidimo, kako težko je doseči spoštovanje tudi tako elementarnih norm, kot je uporaba varnostnih pasov in čelad. Toliko težje je na delovnih mestih. Za večjo varnost na deloviščih bi se morali bistveno bolj zavzeti bodisi delodajalci bodisi delavci,« je zaključil ministrski predsednik. Okrog dekreta o varnosti na delu pa je medtem nastala polemika med vlado in zvezo industrijcev. Kot je pojasnil minister za delo Cesare Damiano, predstavljajo kamen spotike kazni, ki naj bi jih dekret predvideval za kršenje varnostnih predpisov. Vlada namreč namerava te kazni znatno zaostriti, industrij-ci pa se temu odločno postavljajo po robu. »Zaostritev kazni je za nas nesprejemljiva,« je dejal generalni direktor Confindustrije Maurizio Beretta. »Vlada naj se raje zavzame za to, da bi podjetja lahko uporabljala za preventivne varnostne ukrepe odvečna sredstva, ki ležijo v blagajni zavoda za nezgode na delu INAIL,« je pristavil. Sicer pa bo dekret obsegal poenoteno besedilo vseh obstoječih zakonskih določil o varnosti na delovnih mestih. Avtocisterna, ki je zahtevala smrt petih delavcev ansa volitve - Radikalci obtožujejo DS, da se ne drži dogovora Izmenjava polemičnih puščic med Berlusconijem in Veltronijem Emma Bonino RIM - Do predvidenega roka, ki je zapadel v nedeljo ob 16. uri, je bilo na notranjem ministrstvu v Rimu skupno predloženih 177 volilnih znakov za parlamentarne volitve 13. in 14. aprila. Ministrstvo jih je sprejelo 147,9 jih je zavrnilo, v ostalih 21 primerih pa je predlagatelje v skladu z zakonom povabilo, naj simbole popravijo. Takšno vabilo je prejela tudi stranka Francesca Storaceja La destra, češ da v predloženem znaku uporablja elemente, zaradi katerih bi volivci njeno listo lahko zamenjali z drugo. Kandidatnih list bo v resnici veliko manj. Mnogi znaki so bi j i namreč predloženi le iz previdnosti, da bi jih drugi ne uporabili oz. zlorabili. Resnici na ljubo se na letošnjih parlamentarnih volitvah obeta kar krepka poenostavitev politične panorame. Vseh list bo predvidoma kakih deset. Voditelj Ljudstva svobode Silvio Berlusconi je včeraj potrdil prepričanje, da bo njegova lista prejela največ glasov, in sicer kakih 45%. Demokratska stran- ka naj bi zaostajala za 10%. Berlusconi je med drugim tudi sprejel televizijsko soočenje s svojim glavnim protikandidatom Walterjem Veltronijem. »Veltroni bi se me moral bati,« je dejal. Sicer je Berlusconi napovedal, da bo tokrat še zadnjič kandidiral za predsednika vlade in da bo za gospodarskega ministra imenoval Gi-ulia Tremontija. Veltroni se je na Berlusconijeve besede kmalu odzval. Dejal je, da se Demokratska stranka vse bolj približuje Ljudstvu svobode. »Če bo prišlo do izenačenih izidov, bomo sestavili široko vladno koalicijo za reforme, takoj potem pa bo treba razpisati nove volitve,« je še dejal. Medtem so včeraj z vodstvom Demokratske stranke polemizirali radikalci. »Dogovorili smo se, da bo na listi Demokratske stranke izvoljenih devet radi-kalcev, a trije naši kandidati nimajo realnih možnosti izvolitve,« je dejala ministrica Emma Bonino, ki je pristavila, da se bo iz protesta odrekla nosilni kandidaturi v Piemontu. Dizelsko gorivo rekordno navzgor RIM, MILAN - Dizelsko gorivo je včeraj zaradi porasta cen naftnih derivatov zabeležilo nov rekorden skok navzgor in je doseglo vrednost 1,339 evra na liter. To je cena, ki so jo določili na črpalkah družbe Api-Ip in ki so se ji potem prilagodile tudi nekatere druge naftne družbe. Zaenkrat pa je stabilna cena zelenega neosvinčenega bencina, ki sicer povsod presega 1,40 evra na liter, vendar se je znižala od rekordne vrednosti 1,413 evra, ki jo je dosegla 25. februarja. V zadnjem tednu je cena bencina zabeležila porast za cent na liter, dizelsko gorivo pa za 1,2 centa na liter. Iz Kitajske prispel tovor radioaktivnega jekla RIM - Karabinjerji s poveljstva za varstvo okolja so minuli konec tedna zasegli 30 ton radioaktivnega starega jekla, kontaminiranega s kobaltom 60. Jeklo so našli v več pokrajinah: Brindisi, Campobasso, Treviso, Milan, Lucca, Frosinone, Latina in Mantova. Radioaktivno jeklo je v Italijo prispelo maja 2007 s kitajsko ladjo, ki ga je raztovori-la v pristanišču La Spezia, nato pa je jeklo potovalo v številne tovarne v različnih koncih Italije. Kontaminirano jeklo prihaja iz največjega jeklarskega objekta na svetu, kitajskega Tyska. Preiskovalci trdijo, da je do kontaminacije prišlo zaradi naključnega taljenja radioaktivnega vira, ki naj bi po pomoti ušel nadzoru. Preiskavo je koordiniralo javno tožilstvo v Parmi. Corona veselo plačeval s ponarejenim denarjem ORVIETO - Razvpiti fotograf Fabrizio Corona, znan po t.i. aferi Vallettopoli, je ponovno za zapahi, saj naj bi veselo plačeval s ponarejenim denarjem. Tako menijo preiskovalci, potem ko je prometna policija v noči na ponedeljek aretirala Corono in dva sodelavca na avtocesti pri Orvietu, ker so hoteli plačati bencinskega črpalkarja s ponarejenimi evrskimi bankovci. Takrat so agenti opravili preiskavo tudi v fotografovih stanovanjih, kjer so našli drug ponarejen denar in manjšo pištolo. Corono je včeraj sodstvu prijavil direktor gostinske družbe, ki ima svoje lokale na rimskem letališču Fiumicino. Tam naj bi Corona 28. februarja v dveh barih plačal s ponarejenim bankovcem. Coronov odvetnik pa je prepričan, da je njegovemu varovancu ponarejen denar podtaknila kaka stranka. benetke - Oblasti so se odločile za temeljito prenovo Znameniti Trg sv. Marka bo postal veliko gradbišče BENETKE - Trg sv. Marka v Benetkah bo v naslednjih letih žrtvoval svojo podobo, ker so se oblasti odločile za temeljito prenovo. Celoten projekt in virtualno podobo prenovljenega trga bodo predstavili 25. marca, ko bodo organizirali študijski dan. Osrednji beneški trg postaja pravo gradbišče: od znamenite bazilike z zvonikom do Prokuracije, od Doževe palače do mostu Ponte della Paglia. Trg potrebuje temeljito obnovo, kar pa bo škodovalo podobi mesta in turizmu. Največje gradbišče, veliko pet tisoč kvadratnih metrov, bo pod zvonikom. Okoli njegovih temeljev bodo namestili pas iz titana, s čimer ga želijo utrditi, saj so se v minulih letih pojavile razpoke. Zadruga Venezia Nuova naj bi delo končala v 910 dneh, zagotavlja pa, da bo v tem času zvonik dostopen za turiste. Več let bodo trajala tudi dela okoli stare Prokuracije. Predstojnica zavoda za arhitekturno dediščino Renata Cor-dello je povedala, da bodo obnovo začeli do poletja. Dodala je, da so sporazum med zavarovalnico in lastniki lokalov in kavarn na trgu težko dosegli. Veliko vprašanje ostajajo številne prireditve, predvidene na trgu za to poletje, kot so koncerti Eltona Johna, Boba Dylana in Toma Waitsa. Predsednik društva Trg sv. Marka Alberto Nardi tem koncertom odločno nasprotuje in poudarja, da je "trg prekrhka struktura, da bi prenesel tako množične dogodke". Trg sv. Marka spor - Voditelj skupnosti Srečanje Don Pierino poslej kot laik proti Vatikanu RIM - Don Pierino Gelmini, duhovnik, ki je znan po tem, da je v več državah, tudi Sloveniji, odprl številne centre za odvajanje odvisnosti od mamil, se je vrnil k laičnem stanu in sprožil konflikt z Vatikanom. Kot poročajo italijanski mediji, je Gelmini odločitev za vrnitev med laike, ki ji je papež Benedikt XVI. ugodil, sprejel zaradi preiskave javnega tožilstva, ki jo je proti njemu zahtevalo devet članov njegove terapevtske skupnosti Srečanje. Obtožujejo ga spolnega nadlegovanja, kar pa Gelmini zanika. V sporu z Vatikanom je med drugim zato, ker ga ta ob obtožbah o spolnem nadlegovanju ni podprl. To ga je razjezilo in v pogovoru za dnevnik la Repubblica je med drugim dejal, da ne more sprejeti Vatikana kot duhovno središče. "Vatikan je samo še politično središče, ki nima zveze z vero in Kristusom. Danes se več govori o papežu kot o Kristusu," je dodal. Na vprašanje, ali bi se podal v politične vode, pa je Gelmini odgovoril, da bi se za to odločil, če bi koristilo mladim v njegovih centrih. (STA) Don Pierino Gelmini ansa I———i Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it Sreda, 5. marca 2008 7 APrimorski ~ dnevnik deželne volitve - Demokratska stranka predstavila tržaške kandidate in kandidatke Konkurenčna lista, ki spoštuje enake možnosti Na seznamu kandidatov tudi Igor Dolenc - Že danes začetek zbiranja podpisov Konkurenčen seznam z mnogimi novostmi, ki tudi spoštuje enake možnosti, saj je na njem šest moških in šest žensk. Tako sta deželni tajnik Demokratske stranke Bruno Zvech in pokrajinski koordinator DS Cristiano Degano včeraj predstavila listo tržaških kandidatov in kandidatk za deželne volitve. Nosilec liste je Zvech, na njej pa je tudi bivši deželni koordinator slovenske komponente LD in deželni svetnik DS Igor Dolenc. Degano je kandidatno listo predstavil ob udeležbi domala vseh kandidatov oz. kandidatk. To so - v strogem abecednem redu in izmenično moškega ter ženskega spola - Bruno Zvech, Renata Bro-vedani, Alessandro Carmi, Carla Carlo-ni Mocavero, Franco Codega, Laura Fa-mulari, Igor Dolenc, Sandra Pellizzoni, Sergio Lupieri, Laura Rudella, Francesco Russo in Gabriella Vaglieri. Čeprav deželni zakon določa, da je lahko na seznamu največ 60 odstotkov kandidatov moškega spola, se je DS odločila za 50-odstotno predstavništvo obeh spolov, je poudaril Degano. Vodstvo DS je pri sestavi liste izhajalo iz dosedanjih svetnikov v deželnem svetu, ki so se jim pridružili tudi drugi novi obrazi. Če je Degano potrdil, da ne kandidira, to velja tudi za deželnega odbornika Roberta Co-solinija, ki je vsekakor odlično opravil svoj mandat. Zato ga bodo v primeru ponovne uveljavitve Illyjevega zavezništva potrdili na dosedanjem odborniškem mes tu. Demokratska stranka mora zdaj kot nov politični subjekt za sodelovanje na deželnih volitvah zbrati od tisoč do 1.500 podpisov, je naglasil Degano in pozval ljudi, naj čimprej podprejo kandidatno listo. Podpise bodo začeli zbirati že danes, in to na več točkah. Predstavniki DS bodo danes, jutri in v petek od 10. do 13. ure in od 15.30 do 19. ure na Borznem trgu, v Ul. delle Torri, na Šentjakobskem trgu, v Ul. Stock (v Rojanu nasproti veleblagovnice), pri Novi mitnici in na Opčinah na križišču med Narodno in Proseško ulico. Podpise bodo pri ustreznih kioskih zbirali tudi v vseh okoliških občinah, pa tudi na sedežih DS. To sta se dež v Ul. Gep pa št. 9 in v Ul. Do no ta št. 1, kjer bodo podpise zbiraii od 9. do 19. ure. A.G. Včeraj so se predstavili tržaški kandidati Demokratske stranke za deželne volitve kroma deželne volitve - Desna sredina Znani kandidati NZ Tondo v ponedeljek v Trstu Nacionalno zavezništvo je včeraj dopoldne na svojem sedežu na Gol-donijevem trgu predstavilo svoje kandidate, ki bodo na bližnjih volitvah nastopili v okviru skupne desnosre-dinske formacije Ljudstva svobode. Tr žaš ki kan di da ti za mes to v de žel -nem svetu Furlanije-Julijske krajine, ki jih je predstavil deželni koordinator stranke poslanec Roberto Menia (slednji bi moral ponovno kandidirati za poslansko zbornico, medtem ko naj bi bil Sergio Dressi kandidat za senat), so, poleg dosedanjega deželnega svetnika Sergia Dressija, še tržaški občinski odbornik za civilno zaščito Piero To- noni, načelnica skupine NZ v tržaškem občinskem svetu Alessia Rosolen in bivši občinski odbornik Fulvio Sluga, po novem pa se za izvolitev v deželni svet poteguje tudi tržaški podžupan in odbornik za splošne zadeve Paris Lippi. Slednji je tudi strankin komisar za Trst, zaradi kandidature pa je moral svojo funkcijo moral predati občinskemu svetniku Claudiu Gia-comelliju, ki se je ravno včeraj tudi uradno predstavil javnosti v vlogi novega komisarja. Vsekakor se bodo omenjeni kandidati širši tržaški javnosti predstavili na jutrišnjem javnem zborovanju na Pomorski postaji. Vedno na včerajšnji tiskovni konferenci je poslanec Menia napovedal, da bo prihodnji ponedeljek, 10. marca, kandidat desne sredine za predsednika Dežele Renzo Tondo v Trstu, kjer bo predstavil t.i. »Manifest vrednot«, ki vsebuje osnove njegovega volilnega programa. Po tržaški bodo sledile še druge predstavitve v ostalih glavnih mestih FJK: tako bo Tondo 12. marca v Vidmu, 13. marca v Gorici in 14. marca v Pordenonu, v soboto, 15. marca, pa se bo desnosredin-ski predsedniški kandidat po besedah Roberta Menie ponovno mudil v Trstu. tržaška univerza - Priznanje carigrajskemu patriarhu Častni doktorat Bartolomeju I. Priznanje za skrb za okolje in spodbujanje prijateljstva - Svojo lectio magistralis je namenil božji in človeški diplomaciji Včerajšnja svečanost na tržaški univerzi Rektor tržaške univerze Francesco Peroni je včeraj dopoldne uglednemu gostu, poglavarju pravoslavne cerkve, carigrajskemu patriarhu Bartolomeju I. podelil častni doktorat iz diplomatskih in mednarodnih ved za njegovo delovanje v luči zaščite okolja in spodbujanja prijateljstva in miru v mednarodnih odnosih. Svečanosti v dvorani tržaške univerze se je udeležilo več predstavnikov krajevnih oblasti, med katerimi tudi predsednik dežele FJK Riccardo Illy. Dekan fakultete za politične vede Domenico Coc-copalmerio je uvodoma orisal in pohvalil delovanje »zelenega« patriarha, kot mnogi imenujejo Bartolomeja I., in obenem poudaril predvsem tisto potrebo, ki je po mnenju patriarha med kardinal-nimi v Evropi tretjega tisočletja: zavedati se mora namreč smisla življenja oziroma smisla biti. Carigrajski patriarh je nato prebral svojo lectio magistralis o božji in človeški diplomaciji, ki mu je omogočila primerjavo med dvema povsem različnima pristopoma. Človek teži namreč po tem, da bi prepričal sogovornika, naj se vede, kot mu on veleva, bog pa človeku želi, da bi ga ljubil. »Bog ne zasleduje osebnih interesov, kot pa se dogaja ljudem oziroma politikom: bog si želi, da bi se človeštvo rešilo in da bi mu on pri tem pomagal,« je dejal patriarh Bartolomej I.; na tržaški univerzi pa je med drugim ponovil stališče o nujni vključitve Turčije v EU. Popoldne se je v Ogleju udeležil ekumenskega srečanja, zvečer pa je v grško-pravoslavni cerkvi sv. Nikolaja vodil večerno molitev in se nato udeležil sprejema na tržaški prefekturi. Danes bo patriarh odpotoval proti Rimu, kjer se bo srečal s papežem Benediktom XVI. ob 8. marcu Pester spored srečanj Ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žensk, ko naj bi praznovali njihovo ekonomsko, politično in socialno enakopravnost, se koledar dogodkov in dogajanj bržkone obogati z raz-noraznimi prazničnimi oziroma kulturnimi pobudami. V dvorani Bachelet na tržaški pravni fakulteti bo na primer danes ob 17.30 srečanje o zaposlenosti žensk in novih oblikah diskriminacije na delovnem področju. Z ravnateljico centra Women's Studies in docentko na kalabrijski univerzi Donatello Barazzetti se bo pogovarjala Elisabetta Vezzosi, ki vodi univerzitetni tečaj »Ženske, politika in inštitucije«. Komisija za enake možnosti med moškimi in ženskami pri tržaški pokrajini prireja jutri ob 15. uri srečanje v gledališču Miela z naslovom Spletanja. Delo, družbena angažiranost in zasebno življenje v ženskem prepletu. Ženske tretjega tisočletja zasledujejo uveljavitev kulture človekovih in državljanskih pravic za razvoj in rast celotne družbe. Na srečanju bodo posegli predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat, deželna odbornica za enake možnosti Michela Del Piero, pokrajinska od-bornica za enake možnosti Wally Trinca in predsednica pokrajinske komisije za enake možnosti Eloisa Ci-gnatta; nato bo pisateljica Silvia Zet-to Cassano spregovorila o ženski podobi med preteklostjo in prihodnostjo. Pred predvajanjem filma Eleonore Faucher »Brodeuses« bosta nastopili še psihoterapevtka Franca Amione in absolventka psihologije Martina Zaccariotto; za branje odlomkov bosta poskrbeli Nikla Petruška Panizon in Barbara Della Polla. Ženska opazovalnica Demokratske stranke v tržaški pokrajini, Demokratska stranka in Dežela FJK vabijo v soboto ob 9. uri na Pomorsko postajo na srečanje z zgovornim naslovom »100 let pravic?«. Uvodno poročilo bo podala deželna svetnica DS Tamara Blažina, za njo bo nastopila Ivana Bartoletti z Oddelka za pravice in enake možnosti na ministrstvu za enake možnosti. Srečanje bo osvetlilo teme prikrivanja nasilja nad ženskami, oploditve z biomedicinsko pomočjo in pravic oseb v izvenzakonskih zvezah; zaključke bo podala predsednica deželne komisije za enake možnosti Renata Brovedani. Istega dne bo na županstvu ob 10.30 nagrajevanje zmagovalk četrtega mednarodnega natečaja ženske pisave »Città di Trieste«. V svoje pripovedi so avtorice prelile občutke ljubezni, prijateljstva in spolnosti ter težave pred dogodki nasilja in nepravičnosti. Nekaj odlomkov bo prebrala igralka Nikla Petruška Panizon. Ženske bodo počastili tudi ZSKD, Krut, Slovenski klub, NŠK, Fotovideo Trst 80 in Kons s kulturnim večerom »Mimoze za vas«: v Narodnem domu bodo 14. marca ob 19. uri odprli razstavo umetnice Ande Klančič, nato pa bo na sporedu pogovor s kulturnima delavkama Marino Cernetig in Luigio Negro, podjetnico Martino Malalan, sestro Imma-colato iz Gorice in predstavnico Združenja slovenskih kmečkih in podeželskih žena Susanno Lovren-cich; intervjuvala jih bo Martina Re-pinc. Praznično pa bo v prihodnjih dneh seveda tudi po naših društvih in po raznih gostilnah, kjer bodo ženske vseh starosti primerno proslavile »svoj dan«. 8 Četrtek, 6. marca 2008 TRST / val slabega vremena - V nekaj urah se je temperatura znižala za 10 stopinj Burja, ohladitev in ščepec snega Opčine: klonila semaforska tabla Gasilci opravili kakih 30 posegov zaradi razbitih šip, odletelih strešnikov in polomljenih vej Napovedi o znatnem poslabšanju vremena so povsem obveljale, večjih preglavic pa ni bilo. Z izjemo velike se-maforske table ob openskem krožišču, ki je klonila pred silo burje. V jutranjih urah je bila temperatura v mestu, v Bregu in na Krasu krepko nad 10 stopinj: v mestu 15, na Krasu 12. Široko je ohranjal toplino nad pokrajino. Malo pred 10. uro pa se je oglasila burja. S sabo je prinesla dež in mraz, da je v nekaj urah temperatura zdrknila za celih 10 stopinj niže. Na gasilski postaji so začeli brneti telefoni: ponekod so strešniki poleteli s streh, nekje so se šipe razbile in drobci nevarno padli na ulice, v predmestju je burja polomila vejevje. Posamezni sunki burje so dosegli po 100 kilometrov na uro, najsilnejši je zapihal s hitrostjo 112 kilometrov. Do 15.30 so tržaški gasilci opravili kakih 15 posegov, do večera še enkrat toliko. V mestu so imeli mestni redarji običajni zalogaj dela z majhnimi nesrečami: posegli so v Ul. Brigata Casale, v Ul. Val-dirivo, v Ul. Orlandini, v Ul. Cologna. Trki niso imeli posledic za voznike, le vozila so bila obtolčena. V popoldanskih urah, malo po 14. uri, je začelo na Krasu z burjo snežiti. Nad Barkovljami, na Kontovelu, v vaseh vzhodnega Krasa je sneg tu pa tam pobelil travo ob cesti, ni pa se prijel, ker so s tovornjaki nekaj ur prej preventivno posipali cestišča glavnih prometnic s soljo. Prav popoldne je prišlo do najhujše nesreče, ki pa se je iztekla dokaj srečno. Na openskem krožišču Ceste za Opčine in nekdanje Trbiške ceste so sunki burje tako zdelali veliko semaforsko tablo, nameščeno na velikem kovinskem ogrodju nad cesto, da so izruli velike vijake, s katerimi je bilo ogrodje privito v cementno cestno podlago. Ogrodje se je nagnilo proti središču krožišča in kakih 20 ton težka struktura s semaforsko tablo je padla na rob tamkajšnje središčne zelenice. Na kraju so v nekaj minutah posegli gasilci iz bližnje openske postaje in v nekaj urah demontirali težko kovinsko strukturo, odstranili veliki semafor s smerokazi s ceste ter preložili drog in krak semaforja ob rob ceste. Šele zatem je lahko skozi ta odsek krožišča lahko spet stekel promet. Vremenoslovci napovedujejo za danes okrepitev sunkov burje do 130 kilometrov na uro, hujših posledic novega vala slabega vremena pa ne bi smelo biti. M.K. Desno: burja je izrula semaforsko tablo na openskem krožišču, da se je nevarno nagnila na cestišče; spodaj: burja je lomila dežnike kroma TPPZ v gledališču Miela Na nocojšnji predstavitvi knjige Lepo je živeti v svobodi, tržaške de-portiranke Ondine Peteani, bo nastopil tudi Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič. Začetek ob 20.30. Srednjeveški večer v Narodnem domu Univerzitetni rekreativni krožek Crut, tržaška univerza in združenje Tredici casade prirejajo danes srednjeveški večer. Na srečanju v veliki dvorani Narodnega doma bosta ob 20.30 Renzo Arcon in Andrea Gilli publiki predstavila dogodke ob velikem preobratu leta 1382, leta, ko je Trst prešel iz srednjega v novi vek. Nato bodo predvajali 25-minutni vi-deoposnetek z naslovom »Leopoldov privilegij«, ki prikazuje resnična, dokumentirana dogajanja iz leta 1382; igralci nosijo oblačila iz tistega časa, glasbeni utrinki pa segajo v srednjeveški repertoar. Režijo je podpisal Oscar Volpi, vlogo protagonista, plemiča Ugona iz Devina, bo odigral Andrea Binetti. Ženska prepoznala aretiranega roparja Agenti letečega oddelka so včeraj aretirali 47-letnega italijanskega državljana Walterja Karija. Obtožen je ropa, ker naj bi 29. februarja zvečer v Ul. Costalunga v bližini tamkajšnjega kotalkališča iztrgal denarnico iz rok ženske, ki se je nahajala v parkiranem avtomobilu. Ženska je policiji opisala avtomobil, vključno z evidenčno tablico, s katerim se je moški odpeljal. Fiat mareo so odkrili včeraj v Ul. Negri v bližini ljudskih stanovanj Ater. Ob njej je bil tudi lastnik, Kari, ki je nomadskega rodu. Prepeljali so ga na kvesturo, kjer ga je ženska prepoznala. »Elektronski tatiči« V Trstu so se pojavili mednarodni »elektronski tatiči«. Pred časom so tri osebe prijavile krajo preko ban-komata. Preiskava je ugotovila, da so »elektronski tatovi« dvignili denar v Romuniji s kloniranimi ban-komati. Agenti so izsledili napravo za plačevanje z bankomatom, ki so jo tatiči priredili, da so lahko odčitali kode bankomatov. Nahajala se je v trgovskem centru Torri d'Europa. Popravek V članku o proslavi dneva slovenske kulture v prostorih SKD Ivan Grbec v Škednju, ki smo ga objavili 29. februarja, je bilo pomotoma napisano, da so nastopili tudi otroci vrtca Jakoba Ukmarja. V resnici je šlo za otroke vrtca v Škednju. Za napako se opravičujemo. narodni dom - Na pobudo Društva slovenskih izobražencev in Slovenskega kluba Košuta in njegovi govori, odgovori, zagovori Knjiga Teža sončnega je izšla pri mariborski založbi Litera in zajema deset ustvarjalnih let Miroslava Košute - Predstavila jo je prof. Marija Pirjevec Košutovo knjigo Teža sončnega je predstavila prof. Marija Pirjevec kroma Pesnik in dolgoletni umetniški vodja Slovenskega stalnega gledališča Miroslav Košuta se je v svojem življenju soočil s številnimi »govori, odgovori in zagovori«. Tiste, ki so nastali v obdobju 1996-2006, je na pobudo Andreja Brvarja, urednika mariborske založbe Litera, zbral v knjigi Teža sončnega. O avtorju in njegovem najnovejšem delu je na včerajšnji predstavitvi v Narodnem domu, ki sta jo priredila Društvo slovenskih izobražencev in Slovenski klub, podrobno spregovorila prof. Marija Pirjevec. Tako podrobno, da se je avtorju, kot je na pol v šali priznal, zdelo, da sodeluje na svoji komemoraciji... Profesorica Visoke šole za prevajalce in tolmače je razčlenila Košutovo zbirko »govorov, odgovorov in zagovorov«. Njena analiza se je prepletala z odlomki, ki jih je iz knjige prebiral gojenec gledališke šole Studio Art Jure Kopušar. Poslušalci so lahko tako prisluhnili zanimivi Košutovi življenjski pripovedi, slišali o njegovem doživljanju Trsta, poezije, gledališča. V Košutovih besedah se zrcali njegovo dvojno razmerje do sveta, razpetost med temo in svetlobo, je pojasnila Pirjevec, pesnikova zgodba pa se prepleta z manjšinsko in tudi globljo krizo sodobnega sveta. Poudarila je avtorjevo ljubezen do Trsta, njegovo ujetost v zalivu, kije zaradi pomanjkanja volje do življenja večkrat bolj podoben mračno negibni mlaki... Tisti Trst, nad katerim se je leta 2002 zgrnilo sivo nebo, ko so v Ljudskem vrtu zrušili kip Srečka Kosovela, pesnika, »ki je živel s Trstom in v Trstu«, kot je ob koncu poudaril Košuta. »V tisti park sodi nedvomno tudi Boris Pahor, a upam ne tako kmalu,« je dejal Košuta in pisatelju posvetil prisrčen aplavz. Posebna pozornost je v knjigi posvečena Um-bertu Sabi, tržaškemu pesniku, ki je predstavljal za mladega Košuto (takrat se je podpisoval s psevdonimom Miroslav Morje) pravo odkritje, saj mu je dokazal, da lahko tudi vsakdanjost banalnih dogodkov (na primer nogometna tekma Triestine) postane vir poezije. Tu so še eseji o gledališču in Košutovem petindvajsetletnem vodenju tržaškega SSG, opis marsikatere noči, ki jo je preživel na praznem odru tržaškega Kulturnega doma in si postavljal večna vprašanja našega gledališča: kako, kam, s kom, za koga... V knjigi so objavljeni tudi razni intervjuji in pogovori, a tudi Košutovi nagovori ob jubilejih nekaterih besednih ustvarjalcev (Iga Grudna, Srečka Kosovela, Simona Gregorčiča, Ivana Trinka, Bogomira Magajne). Teža sončnega na novo in drugače zariše Košutov duhovni obraz, je zaključila Marija Pirjevec, predvsem pa pokaže eno njegovih najbolj markantnih značilnosti: resnicoljubnost. (pd) / TRST Torek, 4. marca 2008 9 ponedeljkov večer dsi - Tokrat z nekoliko neobičajno temo Trst že dolgo časa slovi kot pomembno središče kave O pridelovanju in trgovanju s kavo so govorili Vinko Sandalj, Vanja Lokar in Igor Švab Trst je še danes zelo pomembno državno, evropsko in svetovno središče kave. Na to pot je stopil v začetku 18. stoletja, ko je začel s kavo oskrbovati Avstro-Ogrsko, zaradi izrednega znanja krajevnih izvedencev, tradicije, davčnih olajšav, logistike in študij ter raziskovanj na tem področju pa mu še danes pripada mesto v svetovnem vrhu. Pod okriljem Tržaškega združenja kave deluje danes približno 50 podjetij, zaposlenih je okoli sedemsto ljudi, Trst pa uvaža 30 odstotkov vse italijanske kave in tako predstavlja 17 odstotkov vsedržav-ne ekonomije vezane na kavo. Poleg tega gre podčrtati, daje po lanskem deželnem priznanju postal Industrijsko območje kave (Trieste coffee cluster), kar postavlja močne temelje za razvijanje vseh sektorjev tega področja. Na zelo zanimivem večeru v Društvu slovenskih izobražencev so svet kave številnim radovednežem približali predsednik tržaških operaterjev s kavo in upravitelj podjetja Sandalj trading company dr. Vinko Sandalj, dolgoletni predsednik podjetja Cogeco dr. Vanja Lokar in vodja laboratorija pri istem podjetju Igor Švab. »Na svetovni ravni se s pridelovanjem kave ukvarja 25 milijonov, večinoma malih in revnih kmetov, tako da ima kava tudi veliko socialno vlogo,« je uvodoma poudaril Sandalj. Največji proizvajalec surove kave je Brazilija (40 milijonov vreč, v vsaki vreči je 60 kilogramov kave), na drugo mesto se je v zadnjih petnajstih letih povzpel Vietnam (20 milijonov vreč), tretja je Kolumbija (10 milijonov vreč), sledijo države Srednje in Južne Amerike, Indija, Indonezija in Afrika. Kavovec je tropska rastlina grmičaste oblike in rodi sadeže podobne češnji, katerih koščica postane kava. Najboljše uspeva v hribovitih območjih in ni torej v konkurenci z ostalimi poljščinami, le v Braziliji so se odločili za večje plantaže. Kaže, da od proizvodnje kave živi v svetu vsaj dvesto milijonov ljudi. Domovina kavovca je Afrika, točneje Etiopija, od tam se je razširil v Jemen, v obdobju kolonializma pa v Indijo in nato v svet. V 16. stoletju so v Italiji odprli prvo kavarno in čeprav je bila kava v začetku dostopna le višjim slojem, je ob koncu 19. stoletja postala masovna pijača. Največji porabniki kave na prebivalca so danes Skandinavci, na petem mestu je po Braziliji, Nemčiji in Japonski Italija. Količinsko je na svetu največ popijejo v ZDA. Prvo kavarno so v Trstu odprli leta 1751, je podčrtal Lokar, po razpoložljivih podatkih sta se prvi dve slovenski družini začeli v Trstu ukvarjati s preprodajo surove kave po drugi svetovni vojni, to sta družini Polojaz in Sandalj, tržaški Slovenci pa imajo še danes v tem sektorju veliko vlogo. Pri tem gre dodati, da je pred kratkim družinsko podjetje Cogeco prevzela družba KB 1909, tako da se Lokar po več kot 40 letih umika iz tega poklica, njegovo mesto pa je nastopil Robert Vidoni. »Pri surovi kavi se najprej pregleda velikost in kakovost zrn, nato se je prepraži približno 300 gramov, po 24 urah pa se zrna zmelje in napitek testira«, je predstavil delo v laboratoriju Švab. Kavo delimo v dve veliki družini, arabica in robusta, zaradi krajevnih posebnosti pa se obe delita na stotine različnih okusov in posebnosti, kolikor je pač pedoklimatskih pogojev, v katerih raste kavovec. Iskanje mešanice najboljših vrst je umetnost pražarn. (tj) Vanja Lokar, Vinko Sandalj in Igor Švab v Peterlinovi dvorani kroma Danes začetek 8. glasbene revije V prostorih Nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda v Ul. Caravaggio 4 pri Sv. Ivanu se bo danes popoldne začela letošnja izvedba tradicionalne glasbene revije, ki je že osma po vrsti in jo šola prireja v okviru svojega glasbenega laboratorija. Revije se udeležujejo učenci osnovnih in nižjih srednjih šol s slovenskim in italijanskim učnim jezikom iz tržaške pokrajine, ki nastopajo bodisi kot solisti bodisi v komornih skupinah. Letošnja izvedba revije vsebuje tudi novost, in sicer nagradni koncert izbranih učencev, ki bodo nastopali na Glasbeni matici-šoli Marij Kogoj. Danes bodo ob 16. uri nastopili osnovnošolci, ob 17. uri pa srednješolci, z enakim urnikom pa bo revija potekala tudi jutri in v petek. Prihodnji četrtek, 13. marca, pa bo v Kettejevi dvorani šol Ribičič in Cankar v Ul. Frausin 12 pri Sv. Jakobu možnost za netekmovalni nastop solistov in komornih skupin brez klavirja. Nastope na svetoivanski šoli bo ocenjevala komisija slovenskih in italijanskih glasbenih strokovnjakov, ki ji bo predsedoval Mitja Reichenberg in ki bo izbrala posameznike oz. skupine za zaključni nastop, ki bo 19. marca v gledališču France Prešeren v Bol-juncu. Takrat bodo tudi izbrali tiste, ki se bodo kasneje lahko udeležili natečaja v izvajanju klasične glasbe, ki ga prireja licej Dante Alighieri. galerija torbandena-minimal - Razstava Mušičeva dela na papirju Galerija je v tridesetih delovanja pod sedanjim umetniškim vodstvom veliko pozornost namenjala goriškemu mojstru Tržaška središčna galerija Torbandena je posebej vezana na Zorana Mušiča: tokrat so na ogled mojstrova dela na papirju. Kot s ponosom poudarjajo v galeriji, se je njeno novo obdobje delovanje, ki še traja, začelo prav z Mušičem. Oktobra 1977, ko se je prvič javnosti predstavilo novo umetniško vodstvo galerije, so namreč pripravili Mušičevo razstavo. V tridesetih letih so večkrat razobesili Mušičeva dela iz njegovih različnih ustvarjalnih obdobij, tako so leta 1994 predstavili izbor iz njegovega naj-mračnejšega obdobja, in sicer dela, ki spominjajo na njegova leta v nacističnem taborišču. Ciklus Nismo zadnji je obenem odločen pro test in ob sod ba gro zo dej stev druge svetovne vojne. opčine - Prireditev v Finžgarjevem domu Večer slovenske pesmi in besede V ospredju je bila 130-letnica rojstva Otona Župančiča, vendar sta se Lučka Susič in Janko Ban spomnila tudi na 40-letnico smrti Brede Šček Najmlajši na odru so bili recitatorji kroma »Večer slovenske pesmi in besede« je naslov prireditve, s katero Društvo Finžgarjev dom in cerkveni pevski zbor sv. J ernej z Opčin vsako leto praznujeta dan slovenske kulture. Vas premore toliko pevcev in kulturnih delavcev, da so organizatorji lahko sestavili bogat program z lastnimi močmi in nedeljska pri-preditev se je odvijala v celoti s sodelovanjem domačih ustvarjalcev vseh sta-ros ti. Najmlajši so bili mali recitatorji otroške igralske skupine Tamara Petaros, ki vsi zaslužijo vsaj omembo zaradi lepo naštudiranega in prisrčno, rahlo dramatiziranega izvedenega programa »cicibanskih« in drugih otroških pesmi: nastopili so Maja, Zala in Jakob Bole, Tina Busan, Martina Ferluga, Boštjan, Mojca in Urška Petaros, Niko Trento, Veronika Škerlavaj, Dafne Vecchiet in Ksenija Vremec. 130-letnica rojstva Otona Zupančiča je bila letos v ospredju pozornosti, a se je režiserka openskega večera, Lučka Susič, z zborovodjo Jankom Banom, ki je bil odgovoren za glasbeni del programa, obenem želela spomniti tudi do sedaj manj izpostavljene 40-letnice smrti Brede Šček. Njeno pesem po Zupači-čevem besedilu »Ciciban je zaspan« so nežno zapele članice Mlajše mladinske pevske skupine Vesela pomlad, ki so obenem odprle celotni program z Ma-ličevo »Sinku« na besedilo Igra Grudna, katerega so tako obeležile 60-letnico smrti. Zborovodkinja Mira Fabjan je nato stopila h klavirju in spremljala nastop štirih solopevcev. Sopranistka Matejka Bukavec in baritonist Marjan Škerlavaj sta podala dve Pavčičevi uglasbitvi Zupančičevih otroških pesmi, sopranistka Mojca Milič je zapela samospev »Večer« na Zupančičev tekst in baritonist Marjan Štrajn priredbo ljudske pesmi, ki jo je podpisala Breda Šček. Glasbeni spored je dopolnil nastop samozavestnih pevcev cerkvenega zbora sv. Jernej, ki so prav tako počastili vezno temo večera. Iz Zupančičevih besed je izhajala tudi govornica, kulturna in socialna delavka Stanka Sosič Čuk, kije os- tro ugriznila v kislo jabolko »ohlapnega slovenstva«. V Evropi brez meja, kjer se tudi narodne identitete razblinjajo, in v bivšem zamejstvu, kjer se manjšina od nekdaj mora soočati s težkim ravnovesjem v odnosu do večinskega naroda, postaja domače gnezdo vedno bolj tesno. Zelja, da bi postali svetovljani in upoštevani v širšem svetu, je bistveno znižala kakovost odnosa do lastnega jezika in kulture, kdor dela na višjem nivoju pa je premalokrat deležen zasluženih pohval. Težke ugotovitve so vezane tudi na primerjavo z zgledom in čutenjem prejšnjih generacij, na občutek odgovornosti, dolžnosti, pripadnosti, na idealizem, ki so ga zamenjali komolčarstvo, opor-tunizem in prešibka moralna zavest. Javno mnenje je preveč prizanesljivo in vsak posameznik ne bi smel več »šušljati o problemih ob kavi«, ampak iskreno analizirati situacijo s konstruktivnimi kritikami, da bi tudi mladi lahko verjeli v določene kulturne in življenjske vrednote ter gradili na tej osnovi prenovljen in ponosen občutek pripadnosti. (ROP) 1 0 Sreda, 5. . marca 2008 TRST gledališki vrtiljak V gosteh je bila Sneguljčica Lutkovnega gledališča Maribor Čeprav je Sneguljčica doživela že vse možne pripovedne predelave in priredbe, ohranja svojo svežino in pravljično moč, ki znova in znova prevzema najmlajše. Tako je bilo tudi v nedeljo, 17. februarja., ko je Radijski oder v okviru Gledališkega vrtiljaka povabil v goste Lutkovno gledališče Maribor, ki se je predstavilo z eno najbolj priljubljenih pravljic. Pomemben delež so pri uspehu predsta ve odigrale čudo vite lut ke scenografa in kostumografa Zdenka Bauerja, ki so že na prvi pogled odražale značaj pravljičnih junakov: mi li no in dob roto Sne gulj či ce, hudo -bij o in zavist mačehe ter prijaznost in druge lastnosti vsakega palčka. Kot bi prvič sledili najuspešnejšemu zapi su bra tov Grimm, so otro ci v obeh izme nah dru žin ske ga abon ma -j a skoraj negibno spremljali odrsko do gaja nje, ki so ga s spretnim ani mi -ra njem lutk us peli us tva riti čla ni an -sambla LGM Karla Godnič, Danilo Trstenjak in Maksimiljan Dajčman. Sne gulj či ca v režiji češ ke ga mojstra Pavla Polaka spada v železni repertoar štajerske lutkovne hiše, pri Sv. Ivanu v Trstu pa so si jo abo-nenti in priložnostni obiskovalci Gledališkega vrtiljaka lahko ogledali, ker je zamenjala najavljenega Os-tr žka. Sodeč po izra zih ob čin stva vseh sta ros ti, ki je po obeh predsta -vah z nas me hom na us tih zapu šča -lo dvorano Marijinega doma, pa je bi la spre mem ba pro gra ma ze lo do -bro sprejeta. V kratkem se bo letošnji Gledališki vrtiljak ponovno zavrtel. V nedeljo, 9. marca, bo namreč na vrsti sedma, torej zadnja predstava letošnje jubilejne sezone. Z Medvedkom Pu v postavitvi Slovenskega odra se bo torej skle nil urad ni del pobu de, ki je v desetih letih osvojila srca števil nih mla dih slo ven skih dru žin iz Trsta in oko li ce ter jim posre do vala pomen družinskega doživljanja gledališča. Organizatorji pa bodo naj brž pos krbeli za do da tek, ki bo Lutke zaživijo v pravih rokah kroma uvedel nagrajevanje vseh sodelujočih otrok na na tečaju Moj naj ljub ši gle da liš ki ju nak. Ker so se mal čki tudi le tos izkazali po izvir nos ti li kov -nih pris topov, s katerimi so od sre -čanja do srečanja upodabljali prizore in ju na ke, ki so se jim od septem -bra dalje najbolj vtisnili v spomin, si zaslužijo poseben popoldan, ki bo namenjen njim in njihovi ustvarjalnosti. (AL) Včeraj danes opčine - Bambičeva galerija Pejsaži: na ogled so dela Geni Gruden V Bambičevi galeriji na Opčinah so Otvoritev, kot je sicer tudi običaj, je obo-na ogled dela Geni Gruden. Kot izdaja na- gatil krajši kulturni program, za kar je pos-slov razstave, Pejsaži, gre za krajine. krbel organizator, se pravi Sklad M. Čuk. Danes, SREDA, 5. marca 2008 ADRIJAN Sonce vzide ob 6.36 in zatone ob 17.58 - Dolžina dneva 11.22- Luna vzide ob 5.35 in zatone ob 15.26. Jutri, ČETRTEK, 6. marca 2008 STANKA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 8 stopinj C, zračni tlak 1008 mb pada, veter 34 km na uro vzhodnik severo-vzhodnik, burja, nebo oblačno z dežjem, vlaga 71-odstotna, morje razgibano, temperatura morja 7,9 stopinje C. [12 Lekarne Od ponedeljka, 3. marca, do sobote, 8. marca 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Tor. S. Piero 2 (040 421040), Ul. Revoltella 41 (040 941048), Žavlje - Ul. Flavia 39/c (040 232253). Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Tor. S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Trg Goldoni 8, Žavlje - Ul. Flavia 39/c. Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Goldoni 8 (040 634144). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. H Čestitke Čujte čujte to novico vsi, v Sa-bličah našFRANČKO rojstni dan slavi! Vsi okoli njega se bomo zbrali in z žlahtno kapljico mu nazdravili. Še mnogo takih dni ti vsa zahodna kraška klapa želi! Naša draga bratca FRANČKO in LUCIO prav poštena sta, saj na svoja vsakdanja opravilca ne pozabita. Ampak sedaj, ko malo bolj v leta sta prišla, boljše bi bilo, da malo več počivala bi oba. Naš sosed MARTIN REBECCHI je z odliko diplomiral iz trobente na tržaškem konservatoriju Tartini. Iskreno mu čestita družina Cibi. Na svet sta živahno privekali Corinne in Emilie Srečna starša Andek in Lucia naj prejmeta iskrene čestitke od vseh pri Košarkarskem klubu Bor Naš Andrej je dolgo premišljeval in na koncu kar dvakrat oče postal! Luciji in Andreju čestitamo ob rojstvu hčerk Emilie in Corinne, katerima želimo vso srečo na življenjski poti. Vsi na Primorskem dnevniku Naša podpredsednica Ingrid Bersenda je doktorica postala. Čestitamo ji vsi pri študijskem centru Melanie Klein Za uspešno opravljeno diplomo iz psihologije na tržaški univerzi čestita Ingrid Bersendi družina Petelin Včeraj je na fakulteti za medicino in kirurgijo tržaške univerze uspešno diplomirala dr. Kristina Škerk Svoji boljši polovici ponosno čestita Aljoša Bratca Jan in Luka nista več sama, saj se jima je včeraj pridružila sestrica Niha Staršema Marinotu in Sari iskreno čestitamo vsi pri Godbenem društvu Prosek LaJ Kino ALCIONE - 18.00, 19.30 »Angeli distrat-ti«; 21.00 »Cous cous«. AMBASCIATORI - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Jumper«. ARISTON - Dvorana rezervirana. CINECITY - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Jumper«; 16.10, 18.05, 20.00, 22.00 »Prospettive di un delitto«; 20.30, 22.00 »Rec«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »John Rambo«; 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Non e' un paese per vecchi«; 15.45, 17.55, -/ 20.05, 22.15 »Sweeney Todo - II diabolico barbiere«; 16.00, 18.15 »Parlami d'amore«; 18.20, 21.15 »Il petroliere«; 16.00 »Asterix alle olimpiadi«. EXCELSIOR - 16.15, 18.00, 20.00, 21.45 »Persepolis«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.30, 21.15 »Non e un paese per vecchi«. FELLINI - 16.30, 19.00, 21.30 »Il petroliere«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Rendition -Detenzione illegale«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.40, 18.15, 20.00, 22.00 »Prospettive di un delitto«. KOPER - KOLOSEJ - 19.30 »Juno Juno«; 17.20 »Alvin in veverički«; 21.50 »John Rambo; 18.50, 21.20 »Pokora Atonement«; 19.30, 21.40 »Vedno priča, nikoli nevesta«; 17.10 »Asterix na olimpijskih igrah«; 17.40 »Divji safari«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.20, 22.20 »Sweeney Todd: Il diabolico barbiere di Fleet street«; Dvorana 2: 16.30, 20.15, 22.15 »Rec«; Dvorana 3: 16.30, 22.15 »John Rambo«; 18.30, 20.20 »Caos calmo«; Dvorana 4: 18.30, 20.30 »Il mattino ha l'oro in bocca«; 16.30 »Asterix alle olimpiadi«; 18.30, 22.15 »Parlami d'amore«. SUPER - Prepovedan mladini pod 18. letom starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.50, 20.10, 22.00 »Jumper«; Dvorana 2: 17.45, 20.00, 22.10 »Sweeney Todd: II diabolico barbiere di Fleet street«; Dvorana 3: 17.40,19.50,22.00 »Non e un paese per vecchi«; Dvorana 4:17.30, 20.00, 22.00 »II mattino ha 1'oro in bocca«; Dvorana 5:17.30 »Parlami d'amore«; 20.10,22.10 »John Rambo«. H Šolske vesti DNSŠ SV. CIRILA IN METODA - GLASBENI LABORATORIJ prireja tridnevno »8. glasbeno revijo«, v prostorih šole v ulici Caravaggio 4, po sledečem razporedu: danes, 5. marca in v petek, 7. marca ob 16. uri (1. del) in ob 17. uri (2. del); v četrtek, 6. marca ob 16. uri. Nastopajo kot solisti in v komornih skupinah učenci osnovnih in nižjih srednjih šol s slovenskim in italijanskim učnim jezikom iz tržaške pokrajine. H1 Osmice BERTO TONKIČ v Doberdobu je odprl osmico. Toči belo in črno vino in nudi domač prigrizek. OSMICO je odprl Damian Glavina v Lon-jerju št. 255. OSMICO je odprl Paolo Pernarčič v Medji vasi, 21. OSMICO so odprli pri Coljevih v Sama-torci št. 53. Tel. št. 040-229586 ali 3401461778. OSMICO sta odprla Ivan in Andrej An-tonič (Cerovlje 34), tel. št. 040-299800. OSMICO je odprl Benjamin Zidarič v Pra-protu št. 23. V ZGONIKU je odprl osmico Janko Koc-man. Loterija 4. marca 2008 Bari 85 22 78 38 64 Cagliari 52 16 59 12 56 Firenze 63 20 65 67 44 Genova 58 88 59 64 42 Milano 12 82 10 27 20 Napoli 54 13 45 90 16 Palermo 32 1 78 54 40 Roma 64 53 33 23 72 Torino 65 56 84 29 51 Venezia 62 15 44 73 8 Nazionale 77 30 64 87 12 Super Enalotto Št. 28 12 32 54 63 64 85 jolly62 Nagradni sklad 16.671.095,81 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 14.378.669,00 € 1 dobitnik s 5+1 točkami 573.106,64 € 12 dobitnikov s 5 točkami 47.758,89 € 1.016 dobitnikov s 4 točkami 564,08 € 43.013 dobitnikov s 3 točkami 13,32 € Superstar 77 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 4 dobitniki s 4 točkami 56.408,00 € 189 dobitnikov s 3 točkami 1.332,00 € 2.395 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 16.015 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 37.349 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Četrtek, 6. marca 2008 1 1 SSG-mala scena predstava (plus) v abonmaju Edoardo Erba MARATON Y NEW Y0RKU ▼ * * á i v Igrata: Primož Forte in Danijel Malalan Režija, scene in kostumi: Miha Golob danes, 5. marca, ob 20.30 četrtek, 6. marca, ob 20.30 sobota, 8. marca, ob 20.30 (zitai n.) četrtek, 13. marca, ob 20.30 _(z italijanskimi nadnapisi) Zaželjena predhodna rezervacija. Abonenti dvignejo vstopnico po simbolični ceni (2 €). brezplačna tel. številka 800 214302 ali +39 040 362542 I_ M Izleti AŠD-SK BRDINA organizira društveno tekmo v nedeljo, 16. marca v Forni di Sopra. Vabljeni vsi tečajniki, člani in prijatelji. Za prijave pokličite društveno št. 347-5292058 ali 340-1653533 (Valentina). Vljudno vabljeni! KRUT vabi na štiridnevni izlet na Dansko (odkrivanje Kopenhagna, Severne Zelandije in njenih gradov, vikingov in stare prestolnice Ro-skilde) od 24. do 27. aprila. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka v ul. Cicerone 8/B, tel. št. 040-360072. Vabljeni! SPDT organizira konec marca tridnevni zimski vzpon na Monte Grappa. Program: v petek, 28. marca, odhod z osebnimi avtomobili do kraja San Liberale in vzpon do koče Camparonetta, kjer bomo prenočili; sobota, 29. marca, pohod po lepi razgledni poti »sentiero panoramico delle Meatte«, vzpon na vrh Monte Grappa, ter preko grebena »cresta dei Solaroli« vrnitev v kočo; v nedeljo, 30. marca, povratek (po drugi poti) v San Liberale. Izlet vodi Franc Starec, kateri Vam nudi vsa potrebna navodila na tel. št. 338-4913458. Število udeležencev je omejeno, zato je nujna takojšnja prijava. Priporočamo zimsko opremo, žepno svetilko in spalno vrečo. VABIMO VAS na lep in prijeten štiridnevni izlet v Plitvice, Šibenik, Split, Medjugorje, Mostar in Sarajevo. Odhod bo 24. aprila iz Trsta ali iz Opčin. Info na tel. št. 333-1461383. Ü3 Obvestila S.C. MELANIE KLEIN prireja začetniški tečaj slovenščine za odrasle, ki se bo začel danes, 5. marca. Informacije na tel. št. 328-4559414 ali elektronski naslov: info@melanieklein.org. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. Košir vabi člane in prijatelje filatelije na tretjo redno sejo, ki bo danes, 5. marca ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20). SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE vabi na predavanje mag. Bogdana Vidmarja na temo »Kako približati vero mladim generacijam«, ki bo danes, 5. marca, ob 18. uri, v dvorani Marijinega doma v ulici Risorta 3 v Trstu. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA vabi člane na redni občni zbor v četrtek, 6. marca, ob 20.30 na sedežu društva v Nabrežini. KRD DOM BRIŠČIKI vabi na začetni in nadaljevalni »tečaj vezenja« (štikan-ja), ki bo vsak četrtek od 16. do 18. ure v društvenih prostorih v Briščikih. Tečaj bo vodila gospa Marica Pahor. Prvo srečanje bo 6. marca. ANTROPOZOFSKO DRUŠTVO organizira na sedežu v Trstu, Ul. Mazzi-ni 30, dve srečanji o RAVNOVESJU IN MOČI DUŠE - opazovanja in presojanja o antropozofski disciplini. Maurizio Barut bo predaval v petek, 7. marca 2008, ob 20. uri, o »Soglasju misli z voljo« in v soboto, 8. marca 2008, ob 20. uri, na temo: »Moč, ki preraja čustva v življenje«. Vstop prost. Tel.: 339-7809778 (Tullio). ASTRA - Združenje za zdravljenje odvisnosti od alkohola obvešča, da de- luje slovenska posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju v prvem nadstropju, vsak četrtek od 11. do 12. ure. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na filmski večer »S kamero v podvodnem svetu«, na katerem bo Marko Civardi predstavil nekaj svojih najbolj uspešnih in zanimivih filmov. Večer bo v petek, 7. marca, ob 20.30 v Marijinem domu v Rojanu (ul. Cordaroli 29). Prisrčno vabljeni! NARODNI DOM v Trstu išče študente, ki bi bili na razpolago za dežurstva ob razstavah v galeriji. Podatke lahko posredujete na elektronski naslov info@narodni-dom.eu; dodatne informacije Slovenski informativni center, ul. Fil-zi, 14, tel. št. 040-3481248 (urnik: ponedeljek-torek-četrtek: 10. - 12. ure; sreda-petek: 16. - 18. ure). VZPI-ANPI OPČINE sporoča, da bomo, ob 64. letnici mučeniške smrti ROZALIJE KOS KOCJAN - GU-LIČEVE, v petek, 7. marca, ob 10.30, počastili njen spomin. Ob petju učencev 3., 4. in 5. razreda OS F. Bevka in priložnostnih besedah Majne Pangerc, bomo položili venec na spominsko ploščo v Narodni ulici št. 28. Vabljeni. KD IVAN GRBEC (Škedenjska ul. 124), v sodelovanju s škedensjkimi levičarskimi ženami, bo počastilo, v soboto 8. marca, ob 19.30 stoletnico dogodka, ki je sprožil nastanek Mednarodnega Dneva Žena s kulturnim programom, kateremu bo sledila družabnost. LJUDSKI DOM iz Podlonjerja (ul. Masaccio, 24) vabi ob Mednarodnem dnevu žena na večerjo ob glasbi, v soboto, 8. marca, od 20. ure dalje. Rezervacije na št. 040-572114. ŠKD CEROVLJE - MAVHINJE prireja praznovanje Dneva žena, v soboto, 8. marca, ob 19.30 v »Osteriji Boris« v Mavhinjah. Vsa dekleta in žene ste prisrčno vabljene na večerjo z glasbo in kratkim zabavnim programom. Za vpisovanja pokličite na tel. št. 340-3963328 (Katja) ali 3404116009 (Nataša) v popoldanskih in večernih urah. ŽENSKE IZ DOLINE bomo s pestrim programom praznovale mednarodni dan žena v nedeljo, 9. marca, ob 17. uri v prostorih SKD Valentin Vodnik v Dolini. Vabljene! OBČINI REPENTABOR IN ZGONIK - V sklopu projekta Interreg Italija - Slovenija »Spoznaj Kras«, vabita v nedeljo, 9. marca 2008, na brezplačni vodeni ekskurziji na sv. Lenart. Zbor pohodnikov pri balinišču v Samator-ci (Zgonik) ob 9.15 za jutranja izleta (z vodenjem v italijanščini oz. slovenščini) ter ob 14.30 za popoldanski izlet (samo v italijanščini). Hoje je za približno tri ure, višinska razlika pa znaša 100 m. Priporočamo planinske čevlje. Dodatne informacije: mobi št. 340/5569374 in e-naslov »mailto:cu-riosidinatura@libero.it«. SPDT prireja 39. zimske športne igre, ki se bodo vršile v nedeljo 9. marca 2008 na Trbižu. Vabimo vse člane in tekmovalce, da se iger udeležijo. Predviden je prevoz z avtobusom, odhod ob 6.15 na ul. F. Severo pred sedežem Rai. Prijave in informacije do četrtka na Zsšdi (tel 040/635627). DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV IN KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA vabita v ponedeljek, 10. marca, v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3, na okroglo mizo o zbirki 129 življenjepisov pomembnih, a premalo znanih slovenskih žensk POZABLJENA POLOVICA. Govorile bodo članice uredniškega odbora dr. Alenka Šelih, Alenka Puhar in dr. Marta Verginel-la. Prisoten bo tudi glavni urednik Založbe Tuma Goran Č. Potočnik. Začetek ob 20.30. SKD VIGRED obvešča, da bo po zimskem premoru, v društvenih prostorih v Šempolaju, ponovno potekal tečaj priprav narodnih noš in sicer ob ponedeljkih, od 18. do 20. ure (prvo srečanje v ponedeljek 10. marca). Vabljene tudi nove tečajnice. SKD VIGRED vabi ob Mednarodnem dnevu žena na »Kulturni večer« v ponedeljek, 10. marca, ob 20.30 v Štal-co v Šempolaju. Nastopajo: venderi-goli Vanka in Tonca in ŽPZ Vesna pod vodstvom Zulejke Devetak. TEČAJ ZA DOJENČKE v priredbi Š.c. Melanie Klein in državne zbornice kliničnih pedagogov se bo začel 10. marca. Tečaj predvideva masažo dojenčka in dejavnosti v bazenu. Prijave in informacije na tel. št. 3284559414, info@melanieklein.org. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA prireja Otroške urice v NŠK. Naslednja pravljica bo na sporedu v torek, 11. marca 2008, ob 16.30 v otroškem kotičku v knjižnici. Pravljico Bela muca bo pripovedovala Fjo-na Mezgec. SKD IGO GRUDEN prireja trimesečni tečaj vadbe »Za zdravo hrbtenico«. Prvo srečanje bo v sredo, 12. marca, ob 18. uri v dvorani kulturnega doma v Nabrežini. Obvezen je predhodni vpis. Za pojasnila tel. 040-200620 ali 349-6483822 (Mileva). PREDSEDNIK UO SLOVENSKEGA VISOKOŠOLSKEGA SKLADA SERGIJ TONČIČ obvešča, da bo redni Občni zbor v četrtek, 13. marca, na sedežu v ulici Ginnastica, 72, v prvem sklicu ob 19. uri in v drugem ob 19.30. SKD FRANCE PREŠEREN - ŠIVANJE NOŠ: obveščamo, da se bo tečaj odslej vršil v prostorih občinske knjižnice, ki se nahaja za gledališčem (vhod nasproti vrtca, tik pred mostom Na jami). SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi člane, da se udeležijo 54. rednega občnega zbora, ki bo v četrtek, 13. marca, v Gregorčičevi dvorani ul. sv. Frančiška 20 ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi v četrtek, 13. marca, ob 18. uri v dvorano Baroncini v Trstu (Ul. Trento št. 8) na predavanje »Bolnikove pravice«. Govoril bo redni profesor privatnega prava na tržaški univerzi Paolo Cendon. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV Krut, Slovenski klub, Narodna in študijska knjižnica, Fotovideo Trst 80 in Kons ob praznovanju Dneva žena vabijo v petek, 14. marca 2008, v Narodni dom v Trst, na kulturni večer »Mimoze za vas«. Večer se bo pričel ob 19. uri z odprtjem razstave »Misli« likovne umetnice Ande Klančič. Ob 19.45 bo sledil pogovor s kulturnima delavkama Marino Cernetig in Luigio Negro, s podjetnico Martino Malalan, s sestro Immaccolato iz Gorice in s predstavnico Združenja slovenskih kmečkih in podeželskih žena Susan-no Lovrencich. Intervjuje vodi Martina Repinc. REDNI OBČNI ZBOR pihalnega orkestra Ricmanje, bo potekal v četrtek, 27. marca, v Babni hiši v Ricmanjih, v prvem sklicanju ob 20. uri in ob drugem sklicanju ob 20.30. Letos se izteče tudi mandat upravnemu odboru, zato bomo na občnem zboru izvolili tudi nove člane odbora. Zato je še posebej zaželena prisotnost vseh članov! Naj še opozorimo, da se v volilno listo lahko prijavi vsak polnoletni član. Volilna lista je izobešena v prostorih sedeža vse do 20. marca. ZSKD v sodelovanju s kulturnimi društvi vabi na ogled kabaretne predstave »Radio-aktivni live!« po sledečem razporedu: v soboto, 8. marca, ob 20. uri, Kulturni dom na Colu (Col 18, v organizaciji KD Kraški dom), v nedeljo, 9. marca, ob 17. uri, Srenjska hiša v Gročani (Gročana 56, v organizaciji SKD Krasno Polje), v sredo, 26. marca, ob 20. uri, Štalca v Šempolaju (v organizaciji SKD Vigred). NŠK - SLOVENSKI INFORMATIVNI CENTER razpisuje natečaj za znak oz. grafično podobo Narodnega doma v Trstu. Dodatne informacije in razpis so na razpolago v Sic-u (ul. Filzi 14, tel. št. 040-3481248, urnik: ponedeljek-torek-četrtek 10-12 in sreda-petek 16-18, elektronski naslov info@narodnidom.eu) in v Narodni in študijski knjižnici (ul. sv. Frančiška št.20). Natečaj zapade 15. aprila 2008. 0 Prireditve COŠ P. TOMAŽIČ, v sodelovanju z SKD Primorec iz Trebč vabi na ponovitev igrice Ostržek, ki bo v petek, 7. marca 2008, ob 14. uri, v Ljudskem domu v Trebčah. Igrico so pripravili učenci in učitelji COŠ P. Tomažič. Prisrčno vabljeni vsi, še posebej žene, mame, none... OBČINA DOLINA - ODBORNIŠTVO ZA ENAKE MOŽNOSTI v sodelovanju s SKD Slovenec Boršt - Za-brežec in SKD Prešeren Boljunec vabi ob MEDNARODNEM DNEVU ŽENA na ogled »Razstave ročnih del domačih žensk in razstave tipičnih slaščic gostujočih Podeželskih žena Toplice iz Okonine pri Ljubnem in iz Braslovč v Savinjski dolini«, ki bo od 6. do 9. marca v srenjski hiši v Borštu. Otvoritev bo v četrtek, 6. marca, ob 20.30. Sodeluje Ženska pevska skupina Stu Ledi - za prisotne prijetno presenečenje. Urnik: v petek od 16. do 20. ure, v soboto od 15. do 18. ure, v nedeljo od 10. do 12. in od 16. do 20. ure. SINDIKAT UPOKOJENCEV CGIL ZVEZA SV. IVANA vabi člane in simpati-zerje na praznik Dneva žena ter praznik včlanjevanja v sindikat upokojencev, ki bo v petek, 7. marca, ob 15.30, na sedežu v ulici S. Cilino št. 44/A. SKD TABOR vabi ob mednarodnem dnevu žensk, na odprtje fotografske razstave »Staranzano - le donne, i lavori nel Novecento (Šta-rancan - ženske in delo skozi dvajseto stoletje), ki bo v petek, 7. marca, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. O razstavi bodo spregovorili: Riccardo Marchesan (SPI-CGIL Staranzano), odbornica za enake možnosti Občine Zgonik Nadja Debenjak ter novinarka in kulturna delavka Poljanka Dolhar. Nastopil bo ŽPZ Vesna iz Križa, pod vodstvom Zulejke Devetak. ZVEZA ŽENSK BOLJUNEC v sodelovanju s SKD F. Prešeren, priredi v okviru praznovanja mednarodnega Dneva žena v petek, 7. marca, od 20. ure dalje družabnost za vse žene in dekleta »Čakajoč na osmi marec«. OBČINSKO GLEDALIŠČE F. PREŠEREN v Boljuncu, vabi v soboto, 8. marca, ob 18.30 na Kulturni program. Sodelovali bodo: MPZ upokojencev iz Brega, Elena Husu in Tatiana Turco, par plesne šole Gabrielle Alcarcon, Danila Tuljak Bandi. Sledil bo priložnostni pozdrav županje Fulvie Premolin in odbornice Tatiane Turco. V fo-jerju bo na ogled razstava slik in ročnih del Danile Tuljak Bandi. Sledila bo tekmovalna razstava domačih slaščic in nagrajevanje peciva ob družabnosti. Kdor želi sodelovati pri razstavi, naj prinese pecivo v gledališče v soboto, 8. marca od 16. ure dalje. RADIJSKI ODER obvešča, da bo v nedeljo, 9. marca, na sporedu zadnja predstava Gledališkega vrtiljaka. V režiji Lučke Susič bo nastopil Slovenski oder iz Trsta z igrico MEDVEDEK PU. V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu (Ul. Brandesia 27), ob 16. uri (red SONČEK) in ob 17.30 (red ZVEZDA). SKD KRASNO POLJE GROČANA, PESEK IN DRAGA v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev, vabi ob priliki Mednarodnega dneva žena, v nedeljo, 9. marca, ob 17. uri v srenjsko hišo v Gročani, na kabaretno predstavo »Radio-aktivni live!« v izvedbi Teatra Komigo. SKD LIPA iz Bazovice vabi na otvoritev razstave »Dan žena ob ženski ustvarjalnosti« - razstavo klekljarskih izdelkov tečajnic bazovskega doma, ter predstavitev zbirke ljudskih zgodb »Kruh in ribe« Nade Ravbar Morato, v nedeljo, 9. marca, ob 18. uri v Ba-zovskem domu. Glasbena kulisa ŽPZ Ivan Grbec iz Škednja. V BAMBIČEVI GALERIJI na Opčinah, Proseška 131, je do 21. marca na ogled razstava slik Geni Gruden - Pej-saži. Urnik: od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. H Mali oglasi AGRITURIZEM UŠAJ v Nabrežini št. 8 je odprt ob petkih, sobotah, nedeljah in ponedeljkih. Tel. 339-4193779. DAJEMO V NAJEM delno opremljeno stanovanje, 85 kv. metrov v Križu. Klicati v večernih urah na tel. št. 3479020254. KMEČKI TURIZEM v Gabrovici pri Bogdanu in Marlenki bo odprt v marcu ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. na 040 - 2296068. KMEČKI TURIZEM ŠVARA (Trnovca 14) je odprt ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah. Tel. št. 040-200898. NA OPČINAH prodam stanovanje z lastno garažo in velikim skupnim vrtom. Tel. št. 340-2244780. POŠTENA DELAVKA, 50-letna, iščem nekajdnevno zaposlitev kot čistilka ali varuška. Tel. 340-7774550. PRODAM Lancia Y 1.2 LS, 16 ventilov, letnik oktober 2000, 62.000 km, v zelo dobrem stanju. Tel. št. 3805180355. PRODAM udobno stanovanje na Greti, v bližini svetilnika, v lepi, elegantni stavbi. Tel. št. 335-5319333. PRODAM motor Yamaha fazer 600, 6.800 prevoženih km, v odličnem stanju. Cena po dogovoru. Tel. na 040-228575. PRODAM v Boljuncu dvoetažno hišo z vrtom. Možen tudi polovičen odkup. Tel. št. 348-7844620. V BORŠTU blizu cerkve prodam dvonadstropno hišo s pogledom na morje, s kletjo brez vrta, v dobrem stanju, ugodna cena. Tel. št. 333-6039099. S Poslovni oglasi SKLADIŠČE-TRGOVINA v Industrijski coni pri Orehu (Milje) išče komunikativnega in dinamičnega uradnika/co. Pogoji: obvladanje slovenščine in računalništva, NE part-time. Curriculum na fax 040/9234007 IŠČEMO PRODAJALCA/KO-URADNIKA/CO za delo v trgovini. Pogoji: obvladanje slovenskega jezika in računalništva. Telefonirati ob uri obedov na 040200718 ali 3299436846 AGRITURIZEM IŠČE ob sobotah in nedeljah mlado resno nataka-rico/ja. 347-7838110. Prispevki V spomin na Borisa Širca daruje Marija Bevc 10,00 evrov za mavhinjski cerkveni pevski zbor. t Naša draga mama in nona Mira Semoli vd. Mezzoli se je pridružila ljubljenemu Mirotu. Žalostno vest sporočajo hči Tatiana z Robertom in sin Pietro z Rossello, vnukinji Erica in Maria Giovanna z Alessandrom, malim Gianluco in nono Ester ter družina Massaro Pogreb bo v petek, 7. marca ob 11.00 iz ulice Costalunga v cerkev v naselju Borgo San Mauro. Sesljan, Milje, 5. marca 2008 Pogrebno podjetje Zimolo 5.3.1983 5.3.2008 Virgilio Tul « Ob 25-letnici smrti se ga spominjata žena Čelka, sin Duilio z družino Mačkolje, 5. marca 2008 Ob smrti KAROLINE KLABJAN izreka iskreno sožalje svojcem ASD Breg 12 Sreda, 5. marca 2008 SVET / zda - Primarne volitve v Vermontu, Rhode Islandu, Ohiu in Teksasu odločilne za demokrate Dvoboj Hillary-Obama ključen za celotno tekmo Med republikanci bo senator John McCain po vsej verjetnosti zbral dovolj glasov za nominacijo NEW YORK - V štirih ameriških zveznih državah - Vermont, Rhode Island, Ohio in Teksas so se včeraj med 12. in 14. uro po srednjeevropskem času odprla volišča za izbiro predsedniških kandidatov demokratske in republikanske stranke. Prvi rezultati bodo znani danes po 1. uri zjutraj, se pravi v času, ko je naša redakcija že zaprta. Pri republikancih bo senator iz Arizone John McCain po teh volitvah najverjetneje že dosegel magično številko 1191 delegatskih glasov, ki jih potrebuje za osvojitev strankarske predsedniške nominacije. McCain je vodil v vseh anketah pred volitvami, preostala kandidata, nekdanji guverner Arkansasa Mike Huckabee in kongresnik iz Teksasa Ron Paul, pa sta zaostajala v anketah, še bolj pa po številu osvojenih delegatskih glasov. Tekma je bolj zanimiva pri demokratih, kjer sta v tesnem dvoboju senator iz Illinoisa Barack Obama in senatorka iz New Yorka Hillary Clinton. Pobuda j e na strani Obame, ki j e zmagal na zadnjih 11 strankarskih volitvah in zborovanjih, vendar se Clintonova ne predaja in računa na uspeh v Ohiu in Rhode Islandu, kjer vodi v anketah, morda pa tudi v Teksasu, kjer ankete kažejo na tesno odločitev. V Teksasu imajo svojevrsten način izbire kandidatov, saj se bodo nemudoma po zaprtju volišč začela še strankarska zborovanja, na katerih bodo prav tako razdelili določen del delegatskih glasov. Clintonova je v ponedeljek zvečer dejala, da gre za volitve v dveh resnično velikih državah, kjer je tekma zelo tesna. Nekdanja prva dama ZDA je tudi spomnila, da njen mož Bill Clinton leta 1992 ni osvojil demokratske nominacije vse do junija, torej naj bi bilo časa še dovolj. Ker demokrati delegatske glasove delijo po proporcionalnem sistemu, se prednost Obame tudi v primeru vrste zmag ne bo opazno povečala. Obama je na televiziji ABC povedal, da bo, če mu v Teksasu in Ohiu uspe dober rezultat, za Clintonovo zmaga postala izjemno težka in se bo morala odločiti, koliko časa bo še vztrajala v tekmi. Tudi nekdanji predsedniški kandidat, guverner Nove Mehike Bill Richardson je v nedeljo dejal, da naj nominacijo dobi tisti, ki bo imel po torku jasno vodstvo v delegatskih glasovih. Če Clintonova izgubi Ohio ali Teksas, se bodo takšni pozivi v stranki zelo verjetno okrepili. (STA) Hillary Clinton in Barack Obama ansa južna amerika - Kriza se resno poglablja Venezuela zaprla državno mejo s Kolumbijo in nanjo napotila vojsko CARACAS/BOGOTA - Venezuela je včeraj zaprla mejo s Kolumbijo in nanjo namestila deset bataljonov, kolumbijski predsednik Alvaro Uribe pa je napovedal, da bo njegova vlada proti venez-uelskemu predsedniku Hugu Chavezu na Mednarodnem kazenskem sodišču sprožila sodni postopek. "Sprejeli smo nekaj ukrepov, kot je zaprtje meje," je po poročanju televizijske mreže Caracol povedal venezuelski kmetijski minister Elias Jaua. Odločitev zadeva tri mejne prehode, in sicer v La Guajiri, Norte de Santaderju in Arauci. Več sto venezuelskih vojakov se je včeraj ob zori v oporišču Paramaracay v Valencii vkrcalo v štiri avtobuse in osem tovornjakov, preletel pa jih je tudi helikopter. Neimenovana predstavnica oporišča je pred tem dejala, da vojaki odhajajo na mejo s Kolumbijo, čeprav ni navedla točnih lokacij. Venezuelski bataljo- ni ponavadi štejejo približno 600 vojakov. Kolumbijski predsednik Uribe pa je dejal, da bo kolumbijska vlada proti Chavezu na Mednarodnem kazenskem sodišču zaradi financiranja in podpore Revolucionarnim oboroženim silam Kolumbije (Farc) sprožila sodni postopek. "Kolumbija predlaga, da Mednarodno kazensko sodišče obtoži venezuelskega predsednika Huga Chaveza zaradi podpore in financiranja genocida," je Uribe povedal novinarjem, pri čemer ni navedel argumentov, ki jih bodo na sodišču uporabili proti Chavezu. Uribejeva vlada trdi, da je na prenosnem računalniku ubitega poveljnika Farca našla dokumente, ki kažejo na to, da je Chavezova vlada Farcu pred kratkim namenila 300 milijonov ameriških dolarjev (197 milijonov evrov). Venezuel-ska vlada pa na drugi strani trdi, da Ko- lumbija o teh dokumentih laže. ZDA in Evropska unija sicer Farc označujeta za mednarodno teroristično organizacijo. Podporo Uribeju pa je včeraj izrazil tudi ameriški predsednik George Bush. Slednji je telefoniral kolumbijskemu predsedniku in izrazil podporo njegovemu "močnemu vodstvu" proti upornikom, je sporočila Bela hiša. "Predsednik (Bush) seje predsedniku Uribeju zahvalil za njegovo močno vodstvo pri iskanju Farca," je povedal tiskovni predstavnik ameriškega sveta za nacionalno varnost Gordon Johndroe. Odnosi med Venezuelo, Kolumbijo in Ekvadorjem so se sicer zaostrili potem, ko je Uribe v soboto ukazal napad na ekvadorskem ozemlju, saj naj bi uporniki od tam napadali Kolumbijo. Pri tem je bilo ubitih 16 upornikov Farca, na čelu z njihovim voditeljem Raulom Reye- sankcije Iran zavrača resolucijo VS ZN TEHERAN - Iran je včeraj obsodil najnovejšo resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov proti Teheranu in jo označil za "ničvredno". Resolucija ne bo vplivala na iranske jedrske načrte, je sporočil tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Mohamed Ali Hoseini. Resolucija "je ničvredna, nesprejemljiva in jo obsojamo," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP, ki se sklicuje na iransko tiskovno agencijo Fars, povedal Ali Hoseini. "Najnovejša resolucija ZN ne bo vplivala na voljo Irana v prizadevanju za miroljubne jedrske programe," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa še povedal Ali Hoseini in dodal, da "je resolucija v nasprotju s poročili Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) in prej politično motivirana in sovražna. To resolucijo obsojamo in jo smatramo za protiiransko, nekoristno in nesprejemljivo". "Ta resolucija je še enkrat spodkopala ugled IAEA in diskre-ditirala VS ZN," je povedal Ali Hoseini. Vodja komisije za zunanjo politiko in varnost v iranskem parlamentu Aledin Borujerdi pa je včeraj po poročanju dpa, ki se sklicuje na iransko tiskovno agencijo ISNA, prav tako zatrdil, da je najnovejša resolucija proti Iranu "politična in nesprejemljiva". Varnostni svet ZN je v ponedeljek skoraj soglasno potrdil nov, doslej že tretji paket sankcij proti Iranu. Za resolucijo je glasovalo 14 članic Varnostnega sveta, Indonezija pa se je glasovanja vzdržala. Resolucija prvič doslej uvaja prepoved trgovanja z materiali za vojaško in civilno uporabo, pre po ved po to vanj do lo če nim osebam, ki imajo povezavo z iranskim jedrskim ali raketnim programom ter nadzor nad potovanji dru gih oseb, prav ta ko po ve -zanih z omenjenimi programi. Uvaja se tudi zamrznitev premoženja v tujini za podjetja in posameznike, povezane z obema programoma ter finančni nadzor nad dvema bankama, ki naj bi bili prav tako udeleženi v prepovedanih po slih. ( STA) združene države amerike - Kongresu je posredoivalo svoje redno letno poročilo Ameriško obrambno ministrstvo zaskrbljeno zaradi stalnega naraščanja kitajske vojaške moči WASHINGTON - Ameriško ministrstvo za obrambo je v ponedeljek objavilo redno letno poročilo kongresu o kitajski vojski, v katerem pravi, da naraščanje kitajske vojaške moči spreminja ravnotežje sil v Vzhodni Aziji in ima tudi širše posledice. Pentagon najbolj skrbi pomanjkanje preglednosti. Iz Pentagonovega poročila je jasno razvidno, da Kitajska ne dela nič drugega, kar ne bi počele tudi ZDA. Med drugim gre za izdelavo raketnih izstrelkov za napade na letalonosilke in druge bojne ladje, preizkušanje orožja proti satelitom, izdelava novih medcelinskih raketnih izstrelkov, prav tako pa tudi priprava na elektronsko vojskovanje. Poročilo pravi, daje prišlo lani po svetu do večih vdorov v računalniška omrežja, pri čemer naj bi nekateri izvirali iz Kitajske. Pentagon pri vsem skupaj najbolj skrbi pomanjkanje preglednosti, ki lahko vodi v napačno razumevanje in nesporazume. Poročilo Pentagona pravi, daje kitajska vojaška modernizacija na krajši rok namenjena pripravam na možnost spopada z ZDA v Tajvanski ožini. Kitajska je od novembra 2007 namestila med 990 do 1070 raketnih izstrelkov krajšega dosega proti Tajvanu. Vendar pa naj bi Kitajska razvijala vojaške zmogljivosti tudi za širše namene, kot je spopad za nadzor nad naravnimi viri in spornimi ozemlji po svetu. V zadnjih letih je pospešila nakupe tujega orožja in povečala investicije v obrambo in s tem povezano znanost in tehnologijo. Pentagon posebej omenja razvoj kitajskih zmogljivosti za vojno proti tujim satelitom in navaja primer sestrelitve lastnega vremenskega satelita januarja 2007. ZDA so se takrat pritožile, ker je dejanje pustilo v zemeljski krožnici nevarne ostanke, vendar pa je tudi Kitajska izrazila zaskrbljenost letos, ko so ZDA sestrelile lastni vohunski satelit. Kitajska naj bi pospešeno izvajala program, da vso tujo satelitsko tehnologijo do leta 2010 povsem nadomesti z lastno. Na otoku Hainan gradi tudi novo lastno izstrelišče. Otok Hainan je znan po incidentu iz leta 2001, ko se je kitajsko lovsko letalo zaletelo v ameriško vohunsko letalo, zaradi česar je moralo slednje zasilno pristati. Kitajska je nekaj časa zadrževala posadko, dokler njeni strokovnjaki niso z letala pobrali vse, kar so potrebovali, da se seznanijo z ameriškimi zmogljivostmi. Od takrat naprej sta državi izražali pripravljenost, da med ministrstvoma za obrambo vzpostavita vročo linijo oziroma tako imenovani rdeči telefon. Januarja sta se o tem končno tudi dogovorili. Na poročilo ameriškega obrambnega ministrstva se je že odzvala Kitajska. Tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Qin Gang je dejal, da ZDA v svoj em poročilu potvarjajo nekatera dejstva in da se želijo vmešavati v kitajske zadeve. "Kitajska se s takim načinom ne strinja in je ZDA že dala vedeti, da to ne prinaša ničesar dobrega," je še dejal in dodal, da Kitajska ne predstavlja grožnje prav nobeni državi. "Pozivamo ZDA, naj opustijo miselnost iz obdobja hladne vojne, naj ima razumevanje do Kitajske in njenega razvoja ter popravijo svoje nepravilnosti ter gradi na medsebojnem zaupanju in konstruktivnem sodelovanju," je še dejal Qin. (STA) / SVET Torek, 4. marca 2008 13 eu - Nemška kanclerka in francoski predsednik sta se v ponedeljek srečala v Hannovru Sarkozy in Merklova zgladila spor okoli Sredozemske unije Zbližala tudi stališča glede predloga Bruslja za zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida iz avtomobilov HANNOVER - Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozy sta v ponedeljek na srečanju v Hannovru zgladila spor okoli Sredozemske unije. Kot sta povedala po šti-riurnem srečanju, sta dosegla kompromis o oblikovanju Unije za Sredozemlje, ki ne bo izključevala nikogar. "Dosegli smo kompromis o Uniji za Sredozemlje, kije želja obeh strani in ki ne bo izključevala nikogar," je na novinarski konferenci po srečanju ob robu sejma Cebit dejal Sar-kozy. "Strinjamo se, da mora biti to projekt EU," pa je dodala Merklova. Nemčija je bila v zadnjih mescih zelo kritična do predloga francoskega predsednika o oblikovanju Sredozemske unije, ki bi vključevala le sredozemske članice EU. Po mnenju kanclerke Merklove bi lahko namreč takšna unija razdelila EU. Odnosi med Berlinom in Parizom so se zaradi tega, pa tudi nekaterih drugih Sar-kozyjevih predlogov ohladili, preloženo -uradno zaradi prezasedenosti francoske strani - je bilo celo za ponedeljek napovedano srečanje obeh vlad. Voditelja Nemčije in Francije nista povedala podrobnosti o tem, kakšna naj bi bila Unija za Sredozemlje. Kot je pojasnil Sarkozy, namreč ne želi obiti trenutnega slovenskega predsedstva unije. Na ponedeljkovem srečanju pa naj bi Sarkozy in Merklova zbližala tudi stališča glede predloga Bruslja za zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida iz avtomobilov. Nemčija je doslej nasprotovala predlogu za zmanjšanje izpustov glede na težo vozil, ki bi zlasti prizadel nemško avtomobilsko industrijo, saj ta proizvaja največ težkih in za okolje bolj škodljivih vozil. Francoski proizvajalci po drugi strani izdelujejo več manjših vozil. Glede lastniškega ločevanja podjetij, ki proizvajajo elektriko, ter lastnikov omrežij, za kar se zavzema Bruselj, pa sta državnika ponovila, da temu nasprotujeta. Po srečanju sta voditelja zatrjevala, da imata Francija in Nemčija kljub nekaterim razlikam v stališčih "skupno odgovornost". "Če se Nemčija in Francija ne strinjata, je v Evropi težko najti skupne rešitve," je dejala Merklova. Sarkozy pa je dejal, da bi rad, da bi bilo francosko predsedstvo EU v drugi polovici tega leta "ne le uspeh Francije ali Francije in Nemčije, temveč uspeh celotne Evrope". Zlasti v nemškem tisku je namreč mogoče zaslediti kritike, da želi francoski predsednik predsedovanje EU izkoristiti predvsem za uveljavitev želja Francije. (STA) Nicolas Sarkozy in Angela Merkel ob robu sejma Cebit v Hannovru ansa španija - Socialisti naj bi imeli 20% prednosti pred Ljudsko stranko Premieru Zapateru teden dni pred volitvami kaže na nov mandat MADRID - Španski premier, socialist Jose Luis Zapatero, lahko po nedeljskih parlamentarnih volitvah računa na nov mandat, saj socialisti uživajo veliko podporo volivcev. Kot so po njegovem ponedeljkovem televizijskem soočenju s protikandidatom konservativcev Maria-nom Rajoyem pokazale javnomnenjske raziskave, imajo socialisti namreč kar 20-odstotno prednost. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, je bilo ponedeljkovo soočenje osredotočeno na področje priseljevanja, terorizma in gospodarstva. Javnomnenjske raziskave takoj po oddaji so pokazale, daje Zapateru oz. socialistom naklonjenih nekaj več kot 50 odstotkov volivcev, medtem ko Rajoyeve konservativce podpira slabih 30 odstotkov volivcev. Socialisti so kljub vsemu nekoliko zaskrbljeni, da bi nizka volilna udeležba lahko spremenila rezultat volitev v prid kon- Jose Luis Zapatero servativcev, zato so se med kampanjo osredotočili predvsem na spodbujanje svojih podpornikov, naj se volitev kljub dobrim napovedim vendarle udeležijo. V zadnjem soočenju med obema prvakoma strank je Rajoy Zapatera obtožil, da je imel v preteklem mandatu "napačne prioritete". "Potrebujemo zanesljivo vlado, ki bi nam zagotovila varnost in reševala probleme španskega prebival- stva, ne pa ga razdvajala," je dejal Rajoy. Ob tem je Zapateru tudi očital, da mu je priseljevanje ušlo iz nadzora. "Nesprejemljivo je, da so nekateri Španci izgubili svoje socialne pravice, ker so v državo prišli tujci z nižjimi prihodki, ki od države zahtevajo socialno pomoč," je bil kritičen Rajoy. Obenem je Zapateru znova očital, da se njegova vlada pogaja s teroristi, pri čemer je imel vmis-lih spodletela mirovna pogajanja z baskovsko separatistično organizacijo Eta. Zapatero je ob tem dejal, da bo, ne glede na to, katera vlada bo izvoljena, brezpogojno podpiral boj proti terorizmu. "Rad bi isto slišal tudi od mojega nasprotnika," je dodal. Ob tem je obljubil tudi posebne ukrepe za oživitev upočasnjenega gospodarstva. Glede priseljencev pa je dejal, da lahko v državi ostanejo le tisti, ki si lahko pridobijo zakonito zaposlitev. (STA) Abas še brez odločitve o ponovnem začetku pogovorov z Izraelom RAMALA - Palestinski predsednik Mahmud Abas je včeraj po pogovoru z ameriško državno sekretarko Condoleezzo Rice v Ramali na Zahodnem bregu povedal, da se še ni odločil o datumu ponovnega začetka v nedeljo zamrznjenih mirovnih pogovorov z Izraelom. Riceova pa je medtem še vedno prepričana, da Palestinci in Izraelci lahko dosežejo dogovor do konca leta. Mirovna pogajanja naj ne bi bila nikakršen luksuz, temveč nuja, je povedal Abas, ki naj bi se še naprej čutil zavezanega pogajanjem. "Izraelsko vlado pozivam, naj ustavi svojo agresijo, da bi lahko ustvarili potrebno okolje, da bi, za nas in za njih, v pogajanjih uspeli najti pot do miru v letu 2008," je še dejal Abas, ki je ostro kritiziral tudi izraelsko blokado Gaze. Riceova je po pogovorih ponovno izrazila željo ZDA, da se pogovori med Izraelom in Palestinci kolikor se da hitro nadaljujejo. Ob tem je vse strani pozvala, naj se osredotočijo na cilj - sklenitev mirovnega sporazuma do konca letošnjega leta. "Še naprej verjamem, da je to možno," je še dodala Ri-ceova. Srbski poslanci danes o resoluciji o ozemeljski celovitosti BEOGRAD - Srbski parlament bo danes razpravljal o predlogu resolucije o zaščiti ozemeljske celovitosti, ki predvideva, da se bo Srbija Evropski uniji pridružila samo skupaj s Kosovom. Resolucijo je predlagala Srbska radikalna stranka (SRS), kot kaže, pa bi predlog v parlamentu lahko dobil večinsko podporo. Predsednik srbske vlade Vojislav Koštunica je včeraj pozval parlamentarne stranke, naj potrdijo enotno državno in nacionalno politiko, ki Kosovo obravnava kot del Srbije. Vendar se vse stranke ne strinjajo s tem predlogom. Nasprotuje mu članica vladajoče koalicije G17 Plus, njen podpredsednik Milosa-vljevic pa je spomnil, da so državljani Srbije o evropski usmeritvi odločili že s tem, ko so za predsednika izbrali Borisa Tadica. Proti je tudi Liberalno demokratska stranka, ki pravi, da resolucije ne bo podprla, Tadiceva Demokratska stranka pa pričakuje, da resolucije sploh ne bodo obravnavali. Socialisti, Koštuničeva DSS in ra-dikalci imajo skupno 138 poslancev v 250-članskem srbskem parlamentu. ruske predsedniške volitve - Ocena tržaškega dopisnika Rai 1 in Rai 2, ki že vrsto let živi v Moskvi Canciani: Dvajset let je za razcvet demokratičnih odnosov v Rusiji kratka doba ... MOSKVA - Tržaški novinar Sergij -Sergio Canciani že vrsto let živi v Moskvi, od koder poroča za osrednji javni televizijski mreži Rai 1 in Rai 2. V zadnjih dneh je seveda sledil tudi ruskim predsedniškim volitvam. »V Rusiji je najbrž laže slediti volitvam, saj je vse zelo poenostavljeno: za predsedniško mesto so se potegovali le štirje kandidati. Prvega, Dmitrija Medvedjeva, je izbral sam predsednik Putin, tako da so bili vsi reflektorji usmerjeni vanj. Ostali kandidati so bili nekoliko v senci: vodja ruskih komunistov Genadij Zjuganov, Vladimir Žirinovski in skoraj neznani Andrej Bogdanov, ki je na koncu zbral nekaj več kot odstotek glasov.« To pomeni, da ostali kandidati niso imeli dostopa do medijev? Za naše zahodne navade in potrebe je volilna kampanja nekaj drugega. V Rusiji pa ima uradni kandidat na razpolago tako rekoč vse: televizijske in radijske postaje, dnevnike, skratka ves medijski aparat Krem-lja. Primerjava in konkurenca ostalih kandidatov je nemogoča, saj preostanejo njim le poulične demonstracije, ki pa so v Rusiji pro- Sergij Canciani kroma blematične: ljudje se namreč neradi zbirajo na prostem, saj je policijski nadzor nad njimi zaostren. Zato je ocena evropskih opazovalcev Sveta Evrope pravilna: te volitve so bile tako kot ostale doslej nekorektne, a odražajo ljudsko voljo. Medvedjeva je namreč podprlo 70% volivcev, kar pomeni, da verjamejo obljubam sedanje kremeljske oblasti, predvsem tistim o gospodarskem napredku. Potem so tu še tako imenovani novi disidenti ... ...Predvsem nekdanji predsednik vlade Kasjanov in šahovski mojster Kasparov: njuni stranki nista dobili ustrezne registra- cije za udeležbo na volitvah. Obema sta birokracija in policija povzročali velike probleme. Na Zahodu se marsikdo sprašuje, ali bo Medvedjev samostojen predsednik ali predvsem Putinov dolžnik, glede na to, da mu je bivši predsednik omogočil tako bliskovito politično kariero. Zahodni opazovalci in predvsem tisti pod vplivom ameriških in angleških virov vidijo v Rusiji anomalijo in želijo, da bi naši standardi prevladali tudi v Rusiji. Tako gledanje je napačno: ruska družba ni nikoli bila res svobodna, ne za časa carske družine Romanov ne za časa boljševizma. Podobno je tudi danes, saj je od padca komunistične diktature minilo le dvajset let, kar je za razcvet demokratičnih odnosov kratka doba. Rusi živijo danes prav gotovo boljše kot nekoč. Končno lahko potujejo (lani je pet milijonov Rusov ležalo na evropskih in drugih plažah), na voljo imajo bogato izbiro jestvin, oblačil in obutev. Vse bolj razširjena je zasebna lastnina stanovanj, kar je za Ruse pravo revolucionarno dejanje. Skratka: njihovo življenje je danes veliko bolj Dmitrij Medvedjev ansa udobno kot v bližnji ali daljni preteklosti. Kaj pa Medvedjeva samostojnost? Medvedjev je s svojimi dvainštiride-setimi leti sin nove Rusije. Izkušenj s sovjetskim sistemom ni imel, ni birokrat in niti po- licist, kot njegov predhodnik. Je pravnik, ki se je šolal na liberalni univerzi v Sankt Pe-terburgu. Poznan in cenjen je v visokih finančnih krogih, kjer je zastopal ruske interese predvsem pri plačevanju ogromnega dolga, ki ga je Rusija podedovala od Sovjetske zveze. Zato bo verjetno Medvedjev človek, ki bo laže vodil dialog s tujimi ekonomskimi partnerji in izboljšal odnose s tujino. Ker pa se Vladimir Putin ne bo upokojil, ampak bo prevzel predsedstvo vlade, si bosta stari in novi državni poglavar najbrž razdelila delo. Putin bo tako še dalje skrbel za krepitev ruskega vojnega in industrijskega okostja, ki je po padcu SZ skoraj propadlo. Prav tako bo zasledoval svoj cilj - spremeniti Rusijo v velesilo, ki se enakovredno meri z ostalimi velesilami, v prvi vrsti z ZDA. Ruske poteze na diplomatski šahovnici bodo najbrž bolj ostre, zelo pomembno in zgovorno pa je tudi dejstvo, da je moskovski patriarh Aleksij II. podprl tako Putinovo kot Medvedjevo vizijo nove Rusije, v kateri je pravoslavna cerkev ponovno zelo vplivna ... Poljanka Dolhar 1 4 Sreda, 5. marca 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Predstavili demografske podatke goriške občine za leto 2007 Na čelu družinskih jeder je vedno več žensk Najbolj zastopana starostna skupina Goričanov ima med 40 in 44 let Vedno več žensk nosi hlače. Trditev sloni na lanskih demografskih podatkih goriške občine, ki jih je odbornik Sergio Cosma včeraj predstavil z dvema funkcionarkama občinskega matičnega urada. Iz teh podatkov je razvidno, da je na čelu goriških družinskih jeder rastoče število žensk. V Gorici je bilo ob koncu lanskega leta 16.949 družinskih jeder: v 10.323 primerih je »družinski poglavar« moški, v 6.626 primerih pa žen ska. »Podatki odsevajo spreminjajočo se družbo. Nekoč so družine vodili le moški, danes pa je slika drugačna,« je povedal odbornik Cosma. Po podatkih goriških občinskih uradov so ženske v letu 2006 vodile 6.497 družinskih jeder, ob koncu leta 2007 pa jih je bilo na območju občine Gorica že 129 več. Spreminjajoči se trend gre gotovo pripisati večji ženski samostojnosti na službenem in drugih področjih, v mnogih primerih pa postanejo ženske »družinski poglavar« tudi po razporoki. Odbornik je predstavil tudi druge podatke. Kot smo pred časom že poročali, se je skupno število prebivalcev goriške občine v lanskem letu rahlo znižalo, število priseljencev pa je zraslo. V letu 2006 je na območju goriške občine imelo 36.168 ljudi, 31. decembra 2007 pa 36.106. V primerjavi z letom 2006 je upadlo tudi število rojstev. Pred dvema letoma se je rodilo 274 otrok, v letu 2007 pa 250. Med temi je bilo več dečkov kot deklic. Na svet je namreč privekalo 132 dečkov, deklic pa se je rodilo 118. Med mestnimi četrtmi ima največ prebivalcev mestno središče, v katerem živi 9.825. Na drugem mestu je Podturn-Sv. Ana s 7.052 prebivalci, na tretjem pa je Svetogorska četrt s Placuto, v kateri živi 6.624 občanov. Sledijo Ločnik (3.504), Stražce (3.186), Štandrež (1.850), Rojce (1.641), Podgora (1.052) in Mado-nina (731), na zadnjem mestu pa je četrt Pevma-Štmaver in Oslavje s 731 prebivalci. Število prebivalcev je v primerjavi z letom 2006 upadlo na Rojcah, v Štandrežu, v Pevmi-Štmavru in Oslav-ju ter v Stražcah, v vseh drugih četrtih pa je rahlo naraslo. Število ljudi, ki se je vselilo v mesto, je bilo v letu 2007 večje od števila prebivalcev, ki so se izselili (1.123 proti 975), isti polav pa so goriški občinski uradi zabeležili tudi v letu 2006. Odbornik Cosma je tudi povedal, da ima najbolj zastopana starostna skupina Goričanov med 40 in 44 let. »Gorica torej ni ravno tako "staro" mesto, kot mnogi mislijo. Največ občanov spada namreč v srednjo starostno skupino,« je ocenil Cosma. (Ale) občinski svet - Gentile odgovoril na svetniško vprašanje Pomočnikov redarjev še ni Odobrena Bianchinijeva resolucija o problematiki azbesta - O jezu na Soči in Travniku prihodnji ponedeljek »Zaradi odsotnosti treh pomočnikov mestnih redarjev, ki jim podjetje IRIS ni obnovilo pogodbe, je bila blagajna goriške občine oškodovana. Manj kontrol pomeni pač manj glob. IRIS noče ponovno vzeti v službo istih pomočnikov, saj bi jih moralo zaposliti za nedoločen čas, in zahteva, da občina organizira tečaj za tri nove uslužbence, ki jih bo določilo podjetje. To bomo v kratkem storili.« Tako je goriški podžupan Fabio Gentile odgovoril na svetniško vprašanje, ki ga je načelnik občanske liste Erminio Tuzzi predstavil med ponedeljkovim zasedanjem občinskega sveta, ki se gaje udeležil tudi poveljnik mestnih redarjev Marco Muzzatti. »Tečaj bomo priredili čim prej, čeprav bi raje obdržali prejšnje tri uslužbence, ki imajo za sabo šestletno izkušnjo in bodo sedaj ostali brez dela,« je povedal Gentile in poudaril: »Družba IRIS se je do občine obnašala nepošteno, ker je prob- lem prišel na dan po dolgem času. Obenem nam je s tem povzročila tudi veliko denarno izgubo.« V teku ponedeljkove seje je bila soglasno odobrena resolucija svetnika SKP Livia Bianchinija. Le-ta izraža solidarnost žrtvam azbestnih bolezni in obenem predvideva, da bo občinski svet poslal poziv ministru za delo, naj se čim prej rešijo z azbestom povezane problematike. Svetnik Oljke Federico Portelli je predlagal enominutni molk za žrtve azbesta, svetnik Foruma Marko Marinčič pa je spomnil na zadnjo hudo tragedijo pri delu v Molfetti. Občinski svet je razpravljal tudi o resoluciji svetnika Foruma Aleša Waltritscha na temo transparentnega delovanja občine. Waltritsch je predlagal prenos zasedanj občinskega sveta na spletni strani goriške občine, obenem pa je tudi opozoril, da bi bilo potrebno svetnikom in občanom omogočati lažji dostop do po- Pomočniki mestnih redarjev so svoj zadnji obhod mestnih ulic opravili konec februarja bumbaca datkov. Občinski svet je naposled odločil, da bosta Waltritschevo resolucijo obravnavali komisija za statut in pravilnik ter komisija za računalniške sisteme. V ponedeljek je bila z 31 glasovi za in enim vzdržanim sprejeta resolucija o upoštevanju enakopravnosti med spoloma pri pripravi proračuna, ki jo je predstavila načelnica skupne Cittadini per Go-rizia Donatella Gironcoli. Na dnevnem redu sta bili tudi Waltritscheva resolucija o sklicu posebnega občinskega sveta v zvezi s problematiko Travnika (razpravo so prenesli na prihodnji občinski svet), in Portellijeva resolucija proti gradnji jezu na Soči. O tej tematiki bo pristojna komisija razpravljala v petek ob 18. uri, v dvorano občinskega sveta pa vabi opozicija tudi občane. Projekt nove rečne pregrade bo goriški občinski svet vzel v pretres na prihodnji seji, ki bo predvidoma v ponedeljek. (Ale) štarancan - Policija prijavila mladeniča iz Majana 17-letnega tatu zasačili z ukradeno uro na zapestju Zasačili so ga z zapestno uro, ki jo je le nekaj ur prej ukradel v vili v Štarancanu, preostali izkupiček tatvine pa so našli v prtljažniku avtomobila v občini Škocjan. 17-letnega C.H. iz kraja Majano v videmski pokrajini je policija prijavila tržaškemu sodišču za mladoletne, obenem pa je v teku preiskava, preko katere hoče tržiš-ki komisarjat razkrinkati tudi ostale tatove, ki so z mladoletnikom kradli v vili v Štarancanu. Tatvino je v prejšnjih dneh prijavil lastnik vile, ki se je okrog 20.15 vrnil z ženo domov in ugotovil, da so neznanci vse razmetali in ukradli televizor, zabojček z urami, kristale Swarow-sky, številne stekleničke parfuma in malo železno blagajno z nakitom in zlatom. Osebje tržiš-kega komisarjata, ki je posredovalo na kraju, je ob 20.40 v kraju Begliano v Škocjanu že opazilo avtomobil znamke volkswagen golf bele barve, v katerem je našlo televizor, kristale in mnoge druge predmete, ki so jih tatovi ukradli v vili. Tržiškim kolegom se je nato pridružil še leteči oddelek goriške policije. Policisti so ugotovili, da je bil avtomobil last 22-letne M.H. iz Majana. Takoj so odšli na njen dom, kjer so našli njenega 17-letnega brata C.H. in mamo. Po kontroli so policisti ugotovili, daje bila zapestna ura, ki jo je nosil mladoletnik, ukradena v vili v Štarancanu. Obenem je policija med pregledom stanovanja našla tudi pet drugih ur in dva zaboj-čka z zlatimi komemorativnimi kovanci, ki jih je zasegla. 17-letnika so prijavili sodišču, ostale predmete pa so vrnili lastniku. doberdob - Včeraj Močna burja izruvala drevo Na Tržiškem je včeraj pihala močna burja. V Doberdobu so siloviti sunki izruvali drevo, ki je padlo na cesto za v Dol. Na kraju so posredovali gasilci, ki so morali opraviti poseg tudi v ulici Gradnikovih brigad. Tu je prišlo do kratkega stika na električnih žicah, zato pa se je vnel manjši požar. Gasilci so ognjene zublje pogasili brez večjih težav, kar nekaj dela pa so zatem imeli v raznih krajih na Tržiškem. V Štarancanu je strela zadela dve drevesi, sunki burje, ki so dosegli hitrost 90 kilometrov na uro, pa so povzročili gmotno škodo v središču Tržiča. Gasilci so posredovali v ulici Galilei, kjer se je drog javne razsvetljave nevarno nagnil proti hiši, in v ulici Rosselli, kjer so morali odstraniti nekaj šip. Na območju Lokev, Trnovske planote, Livka, Črnega vrha in Cola je včeraj padlo 20 centimetrov snega, v Ajdovščini pa je burja presegla hitrost 110 kilometrov na uro. Vršič je zaprt, na zasneženi cesti Ajdovščina-Col-Črni vrh-Godovič pa je prepovedan promet za priklopnike. Altranova nosilka liste DS Silvia Altran je nosilka liste Demokratske stranke v goriški pokrajini. Vest so včeraj posredovali z deželnega tajništva stranke. Za Altranovo so na listi Mirio Bolzan, Majda Bratina, Giorgio Brandolin, Maria Cristina Carloni in Franco Brussa. V Doberdobu podpis za SSk Doberdobska svetniška skupina Skupaj za Bodočnost, ki povezuje stranko Slovenske Skupnosti in listo Nova obzorja, si prizadeva za samostojni nastop edine slovenske stranke v Italiji z lastnim simbolom. Zato obvešča in poziva vse somišljenike in prijatelje, naj listo Slovenske skupnosti za deželne volitve podprejo s podpisom v volilnem uradu doberdobske občine (od srede do sobote med 8. in 16. uro), v pisarni firme Juren v Doberdobu (od srede do petka med 8. in 19. uro) in pri vseh občinskih svetnikih skupine Skupaj za Bodočnost. Prihranek z novimi pipami Goriška občina bo v slačilnicah vseh občinskih športnih objektov priskrbela nove pipe za tuš, s katerimi bodo društva in občina zmanjšali uporabo vode in omilili stroške za energijo. Sklep je včeraj na pobudo odbornika Sergia Cosme sprejel goriški občinski odbor. »Nove pipe bomo od družbe Tholos dobili zastonj. Društva, ki upravljajo občinske športne objekte, bodo morala poskrbeti za namestitev novih pip v 30 dneh,« je povedal Cosma in poudaril: »Poraba vode se bo z novimi pipami zmanjšala od 30 do 50 odstotkov, omejili pa se bodo tudi stroški za energijo.« Grillovi prijatelji v Gorici Pred ljudskim vrtom v Gorici bodo od danes do petka med 9.30 in 13. uro ter med 15. in 18. uro zbirali podpise za listo Amici di Beppe Grillo. Listo je mogoče podpisati tudi na vseh županstvih. Za globo ponarejen bankovec V ponedeljek popoldne so imeli policisti na hitri cesti Vrtojba-Selo v postopku romunskega državljana. Zaradi prekrška so mu izrekli globo, tujec pa jo je hotel poravnati kar s ponarejenim bankovcem za 20 evrov. Sam ni vedel povedati, od kje mu bankovec, po vsej verjetnosti pa ga je dobil nekje v Italiji, kjer je cestnino plačeval z večjimi bankovci. Bankovec mu je bil zasežen in poslan na ekspertizo, za poravnavo globe pa je moral seči v žep po novega, pravega bankovca. (km) Konec požarne ogroženosti Na območju mestne občine Nova Gorica je včeraj prenehala veljati požarna ogroženost naravnega okolja, ki jo je novogoriški župan Mirko Brulc razglasil 21. februarja. Do 10. marca bo poveljstvo javne gasilske službe pripravilo poročilo izvajanja požarne straže ter pregled vseh stroškov, povezanih s tem, ki se financirajo iz občinskega pro-računa.(km) V Ronkah o prometu V dvorani združenja ACLI v Ronkah bo drevi ob 19. uri javno srečanje, med katerim bo občinski odbornik za javna dela Livio Vecchiet spregovoril o novostih v prometu, ki so jih uvedli zaradi gradnje podvoza pod železnico Trst-Benetke. Vecchiet bo prisluhnil predlogom domačinov, ki imajo težave zaradi prometnih omejitev, zato pa predlagajo alternativne rešitve. Poškodovali trobojnico S poveljstva brigade Pozzuolo del Friu-li so včeraj sporočili, da so neznanci poškodovali trobojnico na Sabotinu, zato pa tribarvne luči ne gorijo več. Poveljstvo brigade je o dogodku obvestilo goriške karabinjerje, ki vodijo preiskavo. Okvaro bodo popravili do 15. marca, ko bodo ponovno prižgali luči. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 5. marca 2008 1 5 gorica - Predstavnika Trgovinske zbornice na strokovnem srečanju SDGZ-ja Pripraljeni so na izzive in nasvete podjetnikov Na srečanju obrazložili možnosti koriščenja prispevkov in nepovratnih sredstev Delovanje Trgovinske zbornice vzbuja vedno pozornost med podjetniki. Spoznanje in poznanje dejavnosti, spodbud in smernic te gospodarske javne institucije je pomembno za vse, ki se na katerokoli način ubadajo z gospodarstvom. Ponovno ustanovljeni goriški pokrajinski odbor SDGZ je tako v okvir srečanj prvega polletja vključil tudi strokovni večer s predstavniki goriške Trgovinske zbornice, katerega sta se udeležili generalni tajnik te ustanove Pierluigi Medeot in funkcionar Antonio Luisa. Predavanje, ki je potekalo v kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici in kateremu je sledilo trideset ljudi, je uvedel in povezoval komunikacijski podjetnik Aleš Waltritsch, ki je med drugim spomnil na v nedeljo v Vidmu dodeljeno in povsem zasluženo deželno priznanje odličnosti obrtnemu podjetju Ma rio Muc ci ter na pomemb ne ju -bileje, ki jih bodo mnoga slovenska goriška podjetja, včlanjena v SDGZ, praznovala v letošnjem letu; trgovina Ko-sič beleži namreč šestdesetletnico delovanja, štirideset let že deluje mehanična delavnica Čaudek v Sovodnjah, s petintridesetimi leti poslovanja se lah- ko pohvali podjetje Imsa, trgovina K2 šport opremlja športnike že petindvajset let in še mno go dru gih bi lah -ko našteli. To so dejstva, ki dokazujejo zavidljivo prisotnost slovenskega gospo dar stva na tem teritoriju, je pouda -ril Waltritsch, medtem ko so prepot-reb no šir šo pove zanost go riš ke ga pro -stora potrjevali tudi prisotnost direktorice Gospodarske zbornice iz Nove Gorice Mirjam Božič ter posega predsednika pokrajinskega goriškega odbora SDGZ Karla Devetaka in direktorja slovenske gospodarske organizacije Andreja Šika. Slednji je poudaril pomen in vlogo, ki ga stanovska organizacija lahko in mora odigrati v prid vsem gospodarstvenikom, predvsem malim. Strokovni uvod v tematiko večera je podala goriška komercialistka Valentina Pahor, ki je orisala tehnične plati raz nih skla dov in pri spevkov. Gene -ralni tajnik Pierluigi Medeot je obrazložil zares razvejano dejavnost Trgovinske zbornice, ki mora biti »občinska hiša podjetnikov« in kot taka referent tako za maj hna kot za srednja in ve li ka podjetja. V zadnjih letih so precej truda vložili v mednarodne programe, pri- sotnosti na raznih pobudah, v prekvalifikacijo zaposlenih in izobraževalne tečaje namenjene podjetnikov, v razvoj univerzitetnih dejavnostih v Gorici in pristaniških v Tržiču, utrjevanju letališča v Ronkah in razvojnih programih za Brda in Kras. Prisotni so pri gradnji infrastruktur za razvojna področja, pripravljeni so za nasvete in izzive podjetnikov. Pri vsem tem je Medeot ovrednotil kot neprecenljivo delovanje stanovskih organizacij, ki bodo vedno bolj vezni člen med podjetniki in javno go spo dar sko ustano vo. Antonio Luisa, dolgoletni funkcionar na Trgovinski zbornici in temeljiti poznavalec vseh prispevkov in pomoči, ki jih je ta ustanova dodelila v zadnjih dvajsetih le tih, je svoj poseg osredotočil na presek trenutnih posegov goriškega sklada, ki so po zakonu 26 namenjeni proizvodnim obrtnim in industrijskim dejavnostim, tako v obliki ne povratnih sredstev za po evrop ski zakonodaji opredeljena mikro podjetja kot v obliki prispevkov za plačevanje obresti za ostala podjetja. Zakon 700 pa na podoben način deluje v prid trgovskim, storitvenim in turističnim podjetjem. Prispevkov in možnosti je seve- Srečanja v KC Bratuž se je udeležilo lepo število slovenskih podjetnikov bumbaca da več, od podpore prisotnosti na mednarodnih sejmih do namestitve fotovol-taičnih sistemov. Razpisi in navodila so dokaj pregledno razpoložljiva na spletni strani Trgovinske zbornice, podjetniki pa se lahko seveda neposredno obrnejo do uradov v ulici Crispi ali do strokovnjakov in stanovskih organizacij, ki bodo vsakemu znali svetovati najboljšo rešitev. Pri Trgovinski zbornici so tudi pripravljeni pripraviti posebne dotične akcije, če gredo seveda v prid širši gospodarski in drugi skupnosti. Na spodbudo prisotnih gospodarstvenikov bodo tako preverili možnost postavitve širokopasovnih internetnih povezav tudi v krajih, ki se danes s prenizko hitrostjo povezujejo na svetovni splet. Izzivi prisotnih, od večje pozornosti do raziskovalne dejavnosti, podpore eno-gastronomskim pobudam, spodbujanju k premoščanju kronične počasnosti javnih uprav, posodobitvi zunanjega videza gospodarskih dejavnostih v mestnih središčih so baje naletela na poslušna ušesa. Nekatera področja so sicer že v razvojnih načrtih goriškega sklada, čas pa bo pokazal, če bodo sugestije iz vsekakor nadvse pozitivnega dvourne-ga srečanja rodila tudi dobre sadove. gorica - Klepetalnica Goriškega loka O Kmečki banki in družbi KB 1909 V KB Cen tru v Gorici bo v petek, 7. marca, ob 18. uri na sporedu kle petal ni ce Goriš ke ga lo ka go spo -darska tema Kmečka banka - KB 1909: 10 let. Spregovorila bosta predsednik družbe KB 1909 Boris Peric in predsednik Združenja Sindikat delničarjev Kmečke banke Kar lo Deve tak. Tema večera je gotovo zanimiva in vredna poglobitve, še posebno zaradi sprememb, ki so nastale v goriškem gospodarstvu po komisarski upravi Kmečke banke iz leta 1994 in po vstopu v lastništvo grupacije Cardine leta 1996. V okviru klepetalni-ce se bodo dotaknili znanih in manj znanih okoliščin in preobrazov v lastništvu z dokončno delitvijo v poslovanju leta 2001. Takrat je bančno dejavnost pod blagovno znamko Kmeč ke ban ke odku pil zavod Ban -ca popolare di Cividale - Čedajska banka, pravna oseba Kmečke banke pa se je ohra ni la v no vi pre ob le - ki z nazivom KB 1909. Nastali sta tako dve družbi: finančna in bančna. Ker je desetletje primerno obdobje, v katerem lahko potegnemo črto nad spremembe in rezultate, ki so nastali, bo večer dobra priložnost za poglobitev posledic, ki jih je za goriško gospodarstvo botrovala ko-misarska uprava. Med srečanjem bodo tako preko klepeta ugotavljali, ali je sprememba v lastništvu in poslovanju danes enako občutena kot pred desetletjem, in ali je finančna družba KB 1909 s svojim delovanjem zacelila rano in vzpostavila novo limfo za razvoj goriškega in slovenskega gospodarstva nasploh. Nenazadnje bo zanimivo tudi preveriti, kako se j e danes KB 1909 z novim imenom in z novo funkcijo zasidrala v življenje Slovencev na Goriš kem in katera bodo vlo ga in na -črti finančne družbe za razvoj goriškega in šir šega pro sto ra v bližnji pri -hod nos ti. doberdob - V nedeljo v župnijski dvorani Ob kulturnem prazniku Dobra volja je najbolja Ob dnevu slovenske kulture bo v nedeljo, 9. marca, ob19.30 v župnijski dvorani v Doberdobu kulturni večer z naslovom »Dobra volja je najbolja!«, ki ga prirejajo društva iz doberdobske občine. Pihalni orkester Kras ter kulturna društva Kremenjak, Jezero in Hrast pripravljajo namreč že četrto izvedbo skupne obeležitve dneva slovenske kulture, kije v doberdob-ski občini postal že prava tradicija. Kek čev verz bo rde ča nit le -tošnjega kulturnega večera. Glavni junaki prireditve bodo namreč otroci in mladi iz doberdobske občine, ki bodo z glasbo, plesom, pesmijo in dvema dramskima točkama predstavili zabavne vidike življenja preprostega človeka. Mladi bodo ironično prikazali tako življenje na vasi, kot življenje v mestu. Kekče-vo geslo pa ne bo samo vodilo mladih nastopajočih, ampak tudi pri- poroči lo za vse gle dal ce, naj sa mi začutijo Kekčevo dobro voljo. (ač) Drevi v Modra s galeriji film Bordertown Drevi ob 20.30 bodo v Mo-dra's galeriji kulturnega društva Jezero v Doberdobu, v počastitev mednarodnega Dneva žena, predvajali film Gregoryja Nave Bor-dertown. Gre za resnično zgodbo ambiciozne novinarke Lauren (Jennifer Lopez), ki jo šef časopisa pošlje v majhno mehiško mesto na meji z ZDA, kjer naj bi našli več iznakaženih ženskih trupel. Lauren kmalu uvidi, da ne more računati na sodelovanje policije in lokalnih oblasti, zato prosi za pomoč novinarja Alfonsa s katerim razkrijeta kruto usodo žensk, ki v iskanju dela padejo v roke neizprosnih kriminalcev. goricakinema Meduzot ali tri zgodbe o ženskah ■ ,.Ji LWI H