"GLASILO K. S. K. JEDNOTE"
6117 St. Clair m. CLEVELAND, O.
The lufMt Slovoaiaa Weekly in Um United States at Aacriea.
Wednesdsy Snbscription rate. Por members yearly .... $0.84
Par nonmembers ...........41.60
Foreijfn Countriee $J.(K»
Telephone: Randolph 628
f^Z	""* b tilkd) ■ J OFFICLA^ ORGAN [	_ T
"	OF THE GRAND CARNIOLIAN* SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Enter* as Second-Class Matter December 12th, 1923 at the Posl Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of Augutt 24, 1912
Nsjvečjl slovenski tednik v Združenih državah.
Izhaja vsake sredo.
Naročnina:
člane, na leto
nečlane ___
inozemstvo ____
Mi4 $1.60 63.00
NASLOV
in upravniitva:
6117 St. Clair Ave. Cleveland. O. Telefon: Kandolph 628
ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTA GE PROVIDED FOR		IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918.	
štev. 6.—No. 6.	. . CLEVELAND, O., 6. FEBR	(ZARJA (FEBRUARY), 1924.	Leto X.—Volume
UMRL
Smrt je bivšega vojnega predsednika rešila trpljenja. Umrl lahko med spanjem. Splošno žalovanje.
Washington, D. C., 3. feb.— Woodrow Wilson, osemindvajseti predsednik Združenih držav, splošno znana svetovna oseba in apostel Lige narodov je mrtev. Umrl je danes dopoldne ob 11:15 uri, ko je ležal v nezavesti skoro 12 ur.
Pri njegovi. smrtni postelji so stali njegova žena, Mrs. Wilson, hčerka, Miss Marga-reth Wilson, njegov brat, Joseph Wilson in njegov telesni zdravnik, admiral Grayson.
Neposredno pred smrtjo je bivši predsednik Wilson odprl še svoje oči; žena in njegova hčerka sta mu stavili še nekaj besedi, toda bolnih* ni več na iste odgovoril, ke* je bil nezavesten ; čez deset minut za tfefa je za vedno zatisnil svoja očesa.
Ves dan včeraj in sinoči je bolnik postajal vedno slabši, ker mu je srce pojenjevalo biti, dokler ni njegov oslabljen telesni ustroj za vedno prenehal delovati.
Mesto Washington, tako tudi ves ameriški narod je bil že pripravljen na to smrt, ko so jutranji listi poročali žalostno novico, da vojni predsednik Woodrow WiIson umira. Ob označeni uri se je pred Wilso-novim stanovanjem zbralo na cesti na stotine in stotine obči-stva, ki je nestrpno pričakovalo poročila o Wilsonovem stanju. Pet minut za tem je pa Dr. Grayson odprl vrata bolniške sobe in naznanil javnosti, da Woodrow Wilsona ni več med živimi. Poročilo o njegovi smrti se je glasilo sledeče:
"Mr. WiUon je umrl ob 11:15 dopoldne vsled otrpelo-sti srca. Smrt je bila lahka in mirna. Vzrok smrti je pripisovati njegovi večletni bolezni vsled katere je trpel že zadnja štiri leta, ko ga je zadel na levi strani života mrtvoud, da ni mogel več dvigniti ene roke in ene noge."
Zadnje WiIsonove besede.
Naznanilo o smrti. .
Mr. Wilson je umrl v svoji privatni palači na 2340 N. "S" cesti. Najrajši se je držal v zadnji sobi tretjega nadstropja, kjer je zadnje mesece presedel v zatišju in od ondi gledal na mesto Washington, središče njegovega največjega delovanja kot 28. predsednik Združenih držav tekom minule svetovne vojne.
Mr. Wilsonova zadnja beseda je bila "Edith," ime žene, katero je še yčeraj popoldne s slabotnim glasom poklical, ko se je bila za par trenotkov od njegove smrtne postelje odstranila.
Njegov zadnji stavek je bil pa v petek, ko je navzočim potožil: "Jaz sem kakor zlom-
ljen kos kakega stroja. Ko je stroj enkrat zlmoljen—. Jaz sem pripravljen--!"
Ob smrtni uri je Mrs. Wilson tiščala bolnikovo desnico in ih-tela vsled žalosti ob strani dru- j gih članov Wilsonove družine. Ob nastopu smrti so se pa spustili vsi v glasen jok. Oeobito hudo je bilo pri srcu Dr. Gmy-sonu, večletnemu intimnemu prijatelju pokojnega Wilsona in njegovemu telesnemu zdrnv-, niku. Ko je fe ta naznanil časnikarskim poročevalcem žalostno vest o Wilsonovi smrti, } se mu je pri tem jecljaje tresel glas; p* lic ah so mu pa padale debele eolzf, katere je brisal z žepnim robcem. Pri temee je zbrane ntnožicfe pred Wilsotio-vo hišo lotila vidita žalost; moški so se odkrili, ionske so v znamenje žalovanja povesile svoje glave; na mnogih krajih je bilo čuti ihtenje in tajin-stven jok; neka posebna skupina pod vodstvom' Mrs. M. An-drew je pa tri minute klečala in na tihem molila za pokojnega bivšega predsednika Wilso-na.
čez par minut za tem, ko je bilo naznanjeno, da je Mr Wilson mrtev, se je to žalostno novico razneslo po vsem mestu, po vsej deželi in po celem širnem svetu potom radio br-zojava. To žalostno vest so naznanjali tudi duhovni po raznih cerkvah s prižnic. Sedanji predsednik Coolidge se je s svojo ženo ravno mudil pri službi božji v First Congrega-tional cerkvi v Washingtonu, ko mu je bilo naznanjeno o smrti bivšega predsednika Wil-sona; takoj za tem je zapustil cerkev in se podal s svojo soprogo v Wilsonovo hišo, da izrazi sožalje družini pokojnika. Dalje je predsednik Coolidge omenil bratu pokojnega Wil-sona, da je vlada Združenih držav pri volji pokojniku prirediti javen, ali državen pogreb; vendar se bo v tem oziri^ ravnalo po želji družine pokojnega Wilsona, v slučaju, da želi imeti privaten pogreb. . Takoj zatem je bila velika ameriška zastava obešena na Beli hiši potegnjena na pol-drog v znamenje žalovanja nad amrtjo moža, ki je osem let bival v tej zgodovinski hiši; istotako se je potegnilo na pol-drog tudi zastave po vseh drugih državnih poslopjih in palačah inozemskih poslanikov.
Celo mesto Waahington si je nocoj nadelo žalno obleko vsled izgube svojega ljubljene-i ga meščana, bivšega predsednika Woodrow Wilsona, ki si je to mesto izvolil za svoje zadnje bivališče, odkar se je umaknil iz javnega življenja. Vse ga je zadnja leta spoštova-
lo in omilovalo vsled njegove bolezni, katero si je nakopal v službi kot predsednik Združenih držav.
Mrs. MčAdoo, hči pokojnega bivšega predsednika Wilso-na dospe v sredo v naše mesto s svojim možem s pacifičnega obrežja; druga Wilsonova hči, Mre. Francis B. Sawyer se pa sploh ne bo zamogla vdeležiti pogreba, ker se nahaja v Sia-mu, kjer opravlja njen mož važno vladno službo.
Danes so se vsi višji državni uradniki in člani kabineta zglasili na domu Wilsonove družine, kjer so izrazili sožalje, istotako so storili tudi kon-gresniki in senatorji. Kongresna in senatska zbornica žalujeta.
Washington, D. C., 3. feb.— V znamenje žalovanja vsled smrti bivšega predsednika Woodrow Wilsona jutri popoldne kongresna in senatska zbornica ne bosta zborovali. Vodja republikancev, kongres-nik Longworth bo v imenu svoje stranke uradno zborovalcem naznanil smrt bivšega predsednika Wilsona, nakar se ga.bo v toplih besedah spominjal v kratkem govoru; istotako bo storil tudi demokratski kon-gresnjk Garrett. V senatski zbornici bo Wilsonu izkazal zadnjo čast senator Robinson.
Predsednik Coolidge določil narodno žalovanje.
Washington, D. C., 3. feb.— Žalostna vest o smrti bivšega predsednika Woodrow Wilso-na je bila danes popoldne formalno naznanjena ameriškemu narodu po # predsedniku Coolidge s tem, da je bila izdana tozadevna proklamaci j a, ki
določa 30 dnevno žalovanje. Ta čas bodo visele na poldrogu vse ameriške zastave na državnih poslopjih, bojnih ladjah, vojaških postajah in na poslopjih ameriških poslanikov širom sveta. Za časa pogreba dne G. februarja bodo tudi vsi državni uradi zaprti; istotako so za dobo 30 dni preklicane vse bolj važne prireditve in zabave v Washingtonu.
T o z a d e vna proklamacija predsednika Coolidge se glasi sledeče:.
"Iz urada predsednika Združenih držav ameriških.
"Ljudstvu Združenih držav:
"Smrt Woodrow Wilsona, 1 predsednika Združenih držav od 4. marca, 1913 do 4. marca, 1921, ki je nastopila danes do-i poldne ob 11:15 na njegovem domu v Washingtonu, D. C., je i odvzela naši deželi najbolj odličnega državljana, ter je to slučaj, ki je povzročil vsepo-i vsod pravo žalost. Mnogim t izmed nas donaša ta smrt izraz osebnega globokega sočuvstvo-vanja in žalosti.
"Svoj prvi poklic kot odvetnik je opustil, da ae je zamogel posvetiti akademičnemu življenju. Na svojem izbranem polju se je povspel na najvišje mesto izobraževalca in pri tem zapustil vtis intelektualne misli na našo domovino.
"Ko jc bil predsednik Princeton vseučilišča, so ga njegovi državljani izbrali, da je postal vrhovni uradnik' države New Jersey (guverner). Ta urad je tako vestno izvrševal, da si je kmalu pridobil zaupanje ljudstva Združenih držav, ki ga jc dvakrat zaporedoma izvolilo za predsednika
naše republike.
"Kot predsednik Združenih držav je vedno iskreno želel širiti koristi naše dežele, katere je sam snoval. Njegovo delovanje je bilo vedno v zvezi z visokimi načeli in njegovih srč-nfh želj ni mogoče opisati. On je vodil naš narod za časa hude borbe tekom minule svetovne vojne s čistim idealizmom, ki ni bil nikdar omadeževan, i On je dajal navodila k inspiraciji za človekoljubje s takim izrazom, da ga je poslušal ves svet. On je dovedel Ameriko do takega vpliva, da je bila baš ona merodajna pri določevanju usode človešanstva.
"V dokaz spoštovanja * do njega in v spomin, kojega goji danes do njega vlada Združenih držav in naše ljudstvo, jaz 3 tem določam narodno žalovanje za dobo tridesetih dni;, ta čas morajo viseti vse zastave v Beli hiši in drugih <*r-žavnitf	poldrogu.
Dalje določam,'da saj se izkaže primerne vojaške časti na dan njegovega pogreba po navodilih vojnega in mornariškega tajnika.
"Dano v mestu Washington, j dne tretjega fabruarja, v letu I Gospodovem 1924 in 148. letu Neodvisnosti Združenih držav, ameriških.
"Calvin Coolidge, predsednik, "Charles Evans Hughes,
"državni tajnik."
Pogrebne priprave. .
Wr shington, D. C., 3. feb.— Doslej še ni natančno določeno, kje ravno bodo položili truplo bivšega predsednika Wilsona k večnemu počitku; to važno vprašanje ima v rokah samo vdova predsednika, Mrs. Wil-son, ki izrecno želi, da naj bi bil pogreb bolj skromen in privaten. številni Wilsonovi pri-, jatelji priporočajo, da naj bi se Wilsona pokopalo na Na-, rodnem Arlington pokopališču v Washingtonu, ker je bil pokojni Wilson predsednik tekom minule svetovne vojne. Dalje so označena sledeča mesta, kjer naj bi bil Wilson pokopan:'Stauton, Va. (njegov rojstni kraj), Richmond, Va., Princeton, N. J., Columbia, S.; C. in Rome, Ga.
Truplo pokojnika Jbo v sredo dne 6. februarja dvignjeno in prenešeno ob 3. popoldne v Bethlehem kapelo Narodne presbiterijanske katedrale v svrho zadnjih pogrebnih obredov, in tam začasno položen v grobnico.
Vsa Evropa žaluje sa VVilsonom.
Washington, D. C, 3. feb.— Iz vseh delov sveta, osobito iz vseh večjih mest Evrope priha-; jajo predsedniku Coolidge br-j zojavna sožalja povodom smrti bivšega predsednika Wood-row Wilsona. Istotake brzojavke dobiva tudi Wilaonova vdova. Iz Londona se semkaj poroča, da je povodom Wilso-nove smrti bivši angleški ministrski predsednik, Lloyd
George v nekem velikem londonskem dnevniku obelodanil krasno posmrtnico Wilsonu v spomin, trdeč, da je bil Wilson največji plemeniti mož-idealist ter najbolj značilna oseba v tekočem stoletju. O njem se Lloyd George ^izraža sledeče:
"Woodro\v Wilson je bil velik mož; kot imajo skoro vsi taki možje svoje lastne napa-j ke, je bil tudi Wilson eni podvržen, vendar bomo isto kmalu požabili, ako premišljujemo! njegova velika dela. (Pri tem je mislil George na Ligo narodov.) Mr. Wilson je s svojo napako v tej zadevi častno propadel, ker se mu ni do cela u-resničila, kakor se ni docela uresničila plemenita ideja Jezusa Kristusa, ki je dal svoje; življenje za svoje lepe ideje. Wilson je postal ravnotako žrtev minule vojne, kot padli vojak na bojnem polju. V svoji službi" si je pokvaril zdravje, j samo da bi pomagal^ svetu dd blagostanja in občnega miru. Bodi mu torej ohranjen večni spomin!"
Iz življenja pokojnega Wilsona.
Pokojni predsednik Wood-row Wilson je bil rojen dne 28. decembra, leta 1856, v mestu Stauton, Va., torej je dose- j gel starost 68 let, 1 mesec in 6 dni. Njegcv oče, Joseph R. Wilson je bil prezbiterijanski pastor, mati se je pa pisala Jessie Woodrow, vsled tega si je nadel poleg očetovega imena še ime matere. Pri krstu so ga vpisali za Thomasa, vendar tega imena izvzemši prvih let ni rabil. '	" '
Prvotni pouk mu je dajal njegov oče, nakar ga je poslal od leta 1874-5 v Davidson Col-lege v Severni Karolini. Dalje i je obiskoval višjo šolo v Prince-ton in državno univerzo v Vir-giniji, kjer je naredil leta 1881 izpit za odvetnika. Leta 1882 je otvoril svojo prvo odvetniško pisarno v Atlanta, Ga., pod j imenom Renick & Wilson. Ker; ga ta stan ni veselil, je šel na univerzo v Baltimore, Md., kjer je dosegel čast doktorja modroslovja, nakar je predaval na številnih znanih univerzah. . Njegova zadnja profesorska služba je })ila v Princeton, N. J., kjer je bil ravnatelj.
Dne 24. junija, 1885 se je v Savannah, Ga., poročil z Miss Ellen Loifise Axson, ki mu je nafodila tri hčere; njegova prva žena je umrla 6. avgusta, 1914. V drugič se je Wilson poročil 18. decembra, 1915 z bogato vdovo, Edith Bolling Galt v Washingtonu, D. C.
Od 17. januarja, 1911 do 1. marca, 1913 je bil pokojni Wil-son guverner države New Jer-sey. Med tem časom ga je demokratska narodna konvencija v Baltimore izvolila za predsedniškega kandidata in kakor znano, je bil Wilson pri narodnih volitvah leta 1912 izvoljen za predsednika Združenih dr-
žav, istotako tudi pri volitvr leta 1916. To pot je imel hu boj s svojim republikanskim tekmecem Hughesom, vendar je dobil pri glasovanju 277 elektoralnih glasov, Hughes pa 254. Njegov uradni termin je potekel dne 4. marca, 1921. ob nastopu bivšega predsednika Hardinga.
Pokojni Wilson je tekom svetovne vojne večkrat energično nastopil, da je obdržal čast in ugled naše domovine. Slednjič je moral vsled pritiska kongresa napovedati Nemčiji vojno, ki je bila baš s pomočjo naše ameriške armade uspešno izvojevana in zmaga dosežena. Iz njegovega uradnega življenja j3 najbolj pomembno to, da se je kot predsednik Združenih držav leta 1918 in 1919 mudil v Evropi in se je vdeležil mirovne konference v Verzalju. Imel je osobito za nesrečne in male tlačene narode veliko simpatijo. S svojimi 14 točkami jim je ob-ljuboval rešitev in svobodo; tako tudi našim Slovencem; žal pa, da teh svojih ciljev ni zamogel izpeljati, ker se ostali ententni zavezniki vsled svojih lastnih interesov niso strinjali ž njim'.
V veliki zgodovinski knjigi Združenih držav, tako tudi v svetovni zgodovini bo ostalo ime Woodrow Wilsona zapisano z zlatimi črkami. Naj mu bo torej tudi v srcih ameriških Slovencev ohranjen trajen in časten spomin. Večna mu sla va!
Dr. M. J. I vec se vrne v Ameriko.
Naš sobrat in bivši vrhovn zdravnik K. S. K. J. Dr. Martir J. Ivec, ki se je mudil skor dve leti v Evropi v svrho izpo polnitve svojih zdravniških št dij, se bo vrnil v Joliet, 111. z četkom marca t. 1. Iz Chert urgha na Francoskem so od lje dne 20. febr. na parnil "01ympic". Ta vest bo goto\ jolietsko naselbino zanimal.' ker so bili zadnji čas naši on dotni rojaki brez slovenskega zdravnika. — Dr. Ivec je prvi in najstarejši slovenski zdravnik v Ameriki.
Sobr. Dr. Ivec že danes kličemo: Iskreno pozdravljen in dobrodošel. Upamo da nam bo kaj sporočil, kaj vse je skusil, videl in doživel v Evropi, osobito pa na Slovenskem.
Smrtna kosa.
Iz Jolieta, 111. nam poročajo, da je dne 30. januarja v državni bolnišnici umrla rojakinja Marija Ivec, stara 46 let, žena rojaka Martin Ivca, živeč na 1402 Cora St. v Jolietu. Poleg moža zapušča pokojnica tudi pet sinov. Edward, Martin, Anton, Josip in Frank, v Clevelandu, O. pa eno sestro Mrs. Katarina Gliha. Pogreb se je vršil dne 2. t. m. iz slovenske cerkve na pokopališče sv. Jožefa. N. v. m. p.
Še enkrat V centralizacijo di. nadzorovanja ali «molira-
nja bolezni, da bi morda kdo DOL podpore.	zlorabljal in izkoriščal, bolni-- | ško blagajno po nepravilnem
To»ja zadnji klic od moje	potu, da mi javite take slučaje,
strani vsem onim društvom, ka-	mogoče vam bodem pomagal
tera še niso pristopila, osobito	take osebe spraviti na dan. pa še onim, katera so že tako 1 Rad in z veseljem bodem ved-
rekoč skoraj sklenila, da pri-	no posredoval v jednakih slu-
stopijo. "	čajih in dajal navodila, kako
Morda mi kdo reče: "Za-	nadzorovati člane in članice, o
kaj se pa tako zavzemam za	katerih se sumi, da se ne obna-
ta centralni oddelek?" Odgo-	šajo prav, ali da niso vredni
vor naj bode ta:	bolniška podpore. Mi bomo
Ko je že več let članstvo	vedno radi izplačali vselej in prosilo in prosilo za skupno - vsakemu kdor bode v resnici
centralizacijo jo je slednjič 14.	bolan, tudi če bi bilo še pose-
konvencija le sprejela v svoje	bej potreba poseči v žep, pri
okrilje. Lepo število društev	tem pa pomnite tudi, da bomo
se je odzvalo za vstop, vendar	istotako varovali blagajno pred
pa ne še polovico ob istem ča-	vsemi, kateri bi jo skušali zlo- manj 100 članov navzočih,
su. Na zadnji (15) konvenciji	rabiti. S časom se bode vse
je prišla stvar resno v pretres,	uredilo tako, da bode prav, te-
zastopniki so bili razdeljeni v	žave so imele od početka vse
dva nasprotna tabora, katera	organizacije, danes pa so vse
sta si stala trdno eden proti	povsod uredili in lepo napredu-drugemu, kakor dve trdnjavi, f jejo; storili bomo mi isto. in streli so pričeli tudi padati; eni so hoteli, da se o tem niti
Zatorej rojaki in rojakinje v Pittsburghu in okolici, priato-pite v naše društvo Marije Sedem Žalosti, št. 50, ki je največje in najbogatejše druitvo v Pennsylvaniji, spadajoče h K. S. K. Jednoti.
V imenu dobre stvari prosim naše članstvo, da pridno agitira za naše društvo. Idimo na delo vsi skupaj, da bomo dobili pri prihodnji tekmi prvo nagrado od Jednote v obeh oddelkih.
Nadalje prosim članstvo našega društva, da se malo bolj vdeležujete društvenih sej; veliko društvo kot naše, ki šteje 511 članov v obeh oddelkih, bi moralo biti na vsaki seji naj-
Prihodnja seja se vrši dne 10. februarja, in bi rad videl polno dvorano navzočih aobra-
tov. ,
Pri tej priliki tudi prosim članstvo, da plačuje svoje ases-
Vaš sobrat in predsednik, < mente bolj redno. Društvo bo
rado založilo asesment za svo-
ne glasuje, drugi pa so hoteli, i da se vse prisili za vstop. Takrat ni bilo umestno niti eno in niti drugo, kajti sila ni dobra kakor tudi tako ostati ni nikakor kazalo. In tako smo sklenili premirje in odprli vrata centralizacije na široko da so imela ostala društva prost vstop. To je bila dobra ideja, ki je rodila precej sadu, med tem časom so pristopila v centralizacijo še mnoga društva, tako da je danes že nad 65 društev skupaj.
Anton Grdina.
je člane in članice za en mesece, če ve, da bodo prišli na prihodnjo sejo in plačali svoj asesment.
K sklepu še prosim vse člane
We»t Allis, Wis., 2. feb., 1924.
Društvo sv. Jožefa, it. 103, K. S. K. J., želi tem potom iz-eči noro ustoličenim glavnim • članice na potnih ligtih> da
odbornikom K. S. K. Jednote, Jj iate obnove za nadaljnih
najlepši pozdrav.
S spoštovanjem zremo na »tare korenine v Jednoti, dočim novoizvoljenim glavnim odbornikom častitamo na zaupanju, druga ki so ga zadobili med delegacijo, da so bili izvoljeni v svrho In ker vodstva Jednote. Tem potom
šest mesecev pri prvi priložnosti.
S sobratskim pozdravom do vsega članstva K. S. K. Jednote,
Frank Trempuš,
preds. društva št. 50.
Društvo sv. Jožefa, it. 55, Crested Butte, Colo.
Najprvo naznanjam, da je
pa je bil ta čas precej kratek, j|m izrekamo naio največjo in ker je še ostalo nekaj dru- vdanost in spoštovanje kot štev, katerih namen je bil tu- glavni odborniki.
di pristopiti, sem jaz to po do- Kakor vsaka država s pra- za tekoče leto izvoljen sle-voljenju več centralnih društev "kabinetom," tako bo tudi deči 0dbor prj na§em društvu: priporočal glavnemu odboru, :wia Jednota z naiim glavnim jyan yolk predsednik; Joda se prosto pristopnino po- odborom na čelu, in s pomočjo sip gedmak, podpredsednik; daljša še do 31. marca. Torej s članstva in podrejenimi dru- jvan Kuretič, tajnik; Alojz imamo kratko dobo samo še 2 štvenimi odbori napredovala judnjž> podtajnik; Juro Kapu-meseca za ona društva, ki že- kar tudi MORA!	šin blagajnik; Miško Perko,
lijo stopiti v centralizacijo, j živeli glavni odborniki, podblagajnik; Filip Jaklič, od-Nobenih agitacij ni potreba Predvsem p* naš navduieni ^oj^ boJtati; pom?£ftik }g§9|
več, centrala je sedaj O. K., ima že slepo blagajno nad $3000 in je pričakovati hitrega napredka. In ker bodo društva prišla do spoznanja, da je
glavni predsednik, brat Anton Grdina in č. duhovni vodja, brat Luka Gladek.
Delujte za napredek Jednote po vciih najboljših močeh
edino potrebno, da smo zdru- tudi mi bomo z zaupanjem
ženi, potem bode .nekaterim društvom žal, da niso še pravočasno storila tega koraki.
Društva, katera so do sedaj pristopila v centralizacijo so vsa prav zadovoljna, ker ne nosijo toliko odgovornosti in skrbi za svoj obstanek finance, i Društvo, katero je samostojno z bolniško blagajno, je vedno bolj "riskirano" kakor ono, katero spada k centralizaciji, to pa zato, ker društvo pri centralizaciji ima za seboj vse Jednotino centralno članstvo.( Nobeno društvo ne sme samo ; nase preveč zaupati, četudi
zrli na vas.
Jednoti pa kličemo: "Vrvat! Florcat! Crescat!" ►
Za druitvo sv. Jožefa, it. 103, K. S. K: Jednote, West Allis, Wis.
Frank Lipoglaviek, Anton F. Kozleuchar,
ko Bajuk; zastavonoše, Mirko Ribič in Andy Oberster; pregledovalci knjig, Josip Pašič, st., Ivan Soja in Franjo šutej.
Dalje vas na to opozarjam, da kdor ne pride na sejo vsake tri mesece, plača 25c globe.
Dalje prosim člane našega društva, da naj prinesejo svoje mesečne asesmente plačat na redn* sejo vsako drugo soboto v mesecu, da s tem olajšate delo sami sebi in tajniku.
Delavske razmere so v naši
vsaka, ki bi se ne vdeležila te veaelice, plača tri dolarje kazni, izvzeti so aamo slučaji bolezni; toda ne, da bi se katera nalašč delala bolno. Prosim vas še enkrat, da pridete vse na prihodnjo sejo, in tam vso stvar uredite, da ne boste potem nekatere članice rekle, da niste nič vedele o tem, ali da to stvar samo predsednica in tajnica vodi. Ni dolžnost ne predsednice, na tajnice, da bi .k vsaki Članici, ki bi ne prišla na sejo hodila še posebej na dom pravit, kar je bilo na seji sklenjeno. Zato se vrši vsak mesec seja, da se iste vdeležite in tam poveste svoje mnenje; le žal, da je tudi P" nas premalo zanimanja za mesečne seje.
Tudi vas opozarjam, da tajnica ne stanuje v dvorani, ampak na domu, in tam se ne vrši nobena seja, ne mesečna, ne pa vsakdanja.
Da bo na naši veselici več finančnega uspeha, se bo na isti žrebalo cekin za deset dolarjev; zatorej naj vsaka članka skuša prodati vse tikete še pred veselico in naj denar in knjigo prinese pred 16. februarjem na dom tajnice ali predsednice. Opozarjam vas pa, da ne bo katera prinesla nazaj cele knjige ali samo pol; dolžnost je vsake, da proda eno knjigo.
Pri tej priliki uljudno vabim v imenu našega društva sv. Ane, št. 139 vsa cenjena moška in ženska društva v La Salle, da bi nas na dan veselice pose-tila v obilnem številu, za kar vam bomo hvaležne. Za suha grla bo dosti krepčila na razpolago, tako tudi za prazne želodce dosti jedi. Plesali boste tudi lahko prav po domače, ker nam bo igral dobrozna-ni mojster, Mihael Zorko, ki je že dosti Laaalčanov razveselil s svojo harmoniko. Zatorej ponovno vabim vsa slovenska ,in hrvatska društva*, di pridete na našo veselico, kar vam gotovo ne bo žal. 4Na veselo svidenje torej dne 16. februarja v Slovenskem Narodnem Domu!
S pozdravom,,
Rose Uranieh, tajnica.
ga več samoga sebe. Još je-dan put opominjam, da se člani i članice drže reda, te da dodju u pravo vrijeme na sjed-nicu, da se ne gubi vrijeme oče-kivanjem, jer time. nismo na profitu.
Sa bratskim pozdravom, Matt Brozenič, tajnik.
Biwabik, Minn.—V naši naselbini je dne 23. januarja na-nagloma umrl 24 letni mladenič Josip Globokar. Okrog polnoči je bil v neki družin še izvanredno vesel, da so se mn vsi smejali, takoj potem pa, ko je zapustil neki* hotel in se podal v Leo Yettejevo prodajalno sladščic je ondi pozdravil svoje prijatelje se vsedel, na stol—ga je zadela srčna kap, da je na mestu umrl.: , Pogreb se je vršil dne 26. januarja ob pol 10. uri zjutraj s peto sv. mašo, katero je čla roval Rev. John Jerše. Truplo prerano umrlega smo pokopali na Lakeside pokopališču.
Pokojni Josip Globokar je bil dlje časa zaposlen pri Du-luth and Iron Range R. R. Co. kot "yardmašter klerk." Zadnje poletje in sedaj je pa delal pri odpošiljatvi rude (or-shipment). Spadal je k društvu L. O. Moose, št. 1126, ki mu je priredilo lep pogreb. Kako je bil umrli Joe Globokar v tukajšnji naselbini znan in priljubljen, se je pokazalo na dan njegovega pogreba, ko je njegovo krsto krasilo število vencev, ob mnogobrojni vdelež-bi pogrebcev. Skoda za tako prerano umrlega slovenskega mladeniča naše naselbine, gotovo ga bomo ohranili v trajnem spominu. Za njim žalujejo njegovi stariši, Frank in Marija Globokar, : bratje, Frank, Louis, John, Rudolf, Ignac, Anton in Vencel ter sestra Jennie. Naj v miru počiva.
. m. St. F.

bivia delegata, naselbini jako slabe, ker dela-
(Druitveni Pečat)
Društvena naznanila
Iz urada druitva Marije Sedem Žaloiii, it. 50, Pittsburgh, Pa.
Naznanjam vsem članom in
mo samo po en dan ali dva dni v tednu.
S sobratskim pozdravom, Ivan Kuretič, tajnik,
P. O. Box 205, Crested Butte, Colo.,
ima sedaj še močno blagajno, članicam našega društva, da je nasprotno pa so tak3 društva, naše društvo na glavni letni se-katera imajo lepe blagajne še ji, dne 9. decembra, 1923, spre-toliko v ospredju od drugih j jeJo sledeče točke: centralnih društev, katera ni- i—članice se lahko zavaru-
Druitvo sv. Ane, it 139, La.Sale, 111.
Tem potom naznanjam vsem sestram našega društva, da jc bil na glavni seji dne 13. decembra, 1923, izvoljen slede-
majo blagajne, kajti premož- jcjo za bolniško podporo isto- či odbor: Predsednica, Amali-
nejša društva, ki bi prestopila tako kot člani, k centralnizaciji bodo ohranila 2—Društvo je določilo $2.00 jvoje blagajne za v porabo svo- dnevne bolniške podpore, in jih posebnih stroskov, ako jih to prostovoljno; kdor se bo ho-odo imela in za podporo bo- tel v tem razredu zavarovati le plačevala centralna blagaj- ali dobivati toliko bolniške a; med tem, ko bodo morala podpore na dan, bo plačeval entralna društva, ki nimajo $1.40 na mesec, zavarovalnina lobenih posebnih fondov skr- za samo $1.00 dnevne podpore
eti še za posebne dohodke.
Koncem konca pa omenim imo še tole: Mi smo vsi še v
pa znaša 70c na mesec.
Ker so delegatje in glavni odb4r sprejeli na zadnji kon-
em novinci, mi šc nimamo venciji v Clevelandu, cja se seh skušenj, katere bi nas članstvo lahko zavaruje" od
pripeljale na pravo stališče; ko	$250 do $2000 poamrtnine, za-
bomo mi imeli vse skušnje ka-	torej je tudi naše d/uitvo uvi-
:o voditi in nadzorovati ta od-	delo potrebo zvišanje bilniške
delek, bomo napredovali tako	podpore. Ako hoče torej član
hitro in širili našo organizacijo	ali članica zvišati posmrtnino,
in tako uspešno, da bode vese-	ima pri našem društvu tudi pri-
lje; nobenega dvoma ni v tem,	liko do zvišanja bolniške pod-
da smo že na krmilu sedaj, ker	pore, kakor gori označeno. S
pogum in centrala bolniške	tem ai bo članatvo lahko doati
podpore bosta šla zmgaovito	prihranilo bodi si pri društvu, svoje druitvo; zdaj se bo vi«
naprej.	ali pri Jednoti. Zdaj ima član- delo, ali je vam druitvo pri ar-
Dodatek k temu naj bode še	stvo priliko ostati pri naii Jed- cu ali ne. Zatorej pridite vse sledeče: Vsa ona društva pa,! noti in se zavarovati kot prej na sejo dne 10. februai^a, da
katera sedaj spadate v central-	pri dveh jednotah; to je bil se tam o tej prireditvi pogovo-ni oddelek, ste prošena, akoi najboljši korak, kar jih je Jed- rimo, da bomo imele lepii
imate katerega člana ali člani-	nota storila na zadnji konven-; uspeh.
ja Banko; tajnica, Rose Ura-nich; blagajničarka, Agnes Baznik.
Na tej so bila imena onih članic, ki so pristopile k cen-tralizacijski podpori poslana na glavni urad in so bila odobrena.
Tem potom tudi opozarjam članice, da je bilo sklenjeno na zadnji seji, da priredi naše društvo veselico in aicer v soboto dne 16. februarja v dvorani Slovenskega Doma ob 7. uri zvečer. Ta veselica bo prirejena v korist društvene blagajne, ker je prazna. Zatorej članice, le na noge, in glejte, da pride vsaka na to veselico, ako hočete sami sebi in društvu dobro.
Drage mi aoaeatre! Zdaj je čas in prilika, d« kaj storite za
co, da imate z njiip težkoče ra- ciji.
Opominjam tudi članice, da
Iz urada druitra sv. Mihalja,
broj 163, Puttsburgh, Pa.
Tim putem naznanjam svim članom i članicam gore imeno-vanog društva, da se bude ob-državala prihodnja sjednica 10. februara, 1924 točno u 2. sata p. m. u običnim prostori-jama. Na istu sjednicu su svi člani i članice našeg društva prošeni, da se saberu u što ve-čem broju, da doprinosu dobre i muževne predloge za napre-dak i procvijet našeg društva i dične K. S. K. Jednote.
Bračo i sestre! Kako reče naš organ: budimo svi za jednoga, a: jedan za sve; pak če biti sloga, jer u slogi je mir i blagoslov. Društvo i Jednota nije samo za Petra i Pavla, več za sve nas, koji pripadamo i-stoj, pa stoga razloga moramo svi jednako djelovati i agitira-ti za društvo i Jednotu; i tim čemo svi jednaka priznanja dobiti.
Nadalje opominjam sve člane i članice, koji imadu putni list, i koji su u bližini, da bolje redno plačuju svoje društvene pristojbe, inače se ne bude od sada nijednemu dava-lo kredita; namreč koji se ne prijavi društvu, jer je bilo više takovih priljika i slučajeva, da su neki člani prisustvovali sjednici, i nisu plačali članari-nu, dočim je društvo zanje dobro stajalo, a danas su društvu obrnili ledja; to nije baš najbolje.
Isto opominjam člane, koji su suspendirani, da še požure ponovno pristupiti prije nego im ae kakova nesreča dogodi, je? svaki član i'članica mora znali, da za vrijeme suspenda-cije izgubi avaku pravicu do potpore, operacije osmrtnine itd. Posle neka ne krivi niko-
LISTNICA UPRAVNIiTVA.
Brat Anton Stopar ki se je te dni preselil iz Barbertona, Ohio, v Cleveland, O. naj nam izvoli naznaniti • svoj sedanji naslov da mu bomo zamogli list na pravo mesto pošiljati. Istotako naj naznani svoj naslov tudi tajniku društva sv. Vida, kamor je prestopil.
—Na zadnji seji označenega društva je. bilo sprejetih zopet več novih članic; če pojde tako še v bodoče, bo to največje žensko društvo K. S. K. J. v tekoči tekmi zopet dobilo dvoje nagrad.
Zaroka.
Naš znani zdravnik in sobrat Dr. M. J. Oman se je zaročil z gdč. Evelyn McDonald, došlo te dni v Cleveland, O. semkaj iz Montane, s k"atero je poznan še izza študijskih let. ^Poroka se vrši dne 13. febr. v Newburghu, kojo bo izvršil ženinov brat Rev. J. J. Oman, župnik tamošnje slovenske cerkve.	,
Zaročencem kličemo že danes : Na mnoga leta!
Iz West Park, Ohio.
Dasiravno še nimamo z novo slovensko naselbino v West Parku, O. napeljane posebne brzojavne žice v svrho poročila tamošnjih novic, smo minulo nedeljo vseeno zvedeli nekaj novega, namreč, da je postal naš znani sotrudnik Josip Grdina (bivši Rus) srečen oče pr-vorojenčka, zalega in krepkega sina, katerega že ves ponosen pestuje. Na stenskem koledarju svojega strica je naredil naš Jože veliko zvezdo nad prvim dnevom febr. (v petek!) kot najsrečnejši dan v življenju, ko je postal "ata". Iskreno čestitamo!
Dalje smo čuli na lastna ušesa, da se bo društvo Presv. Sr-1 ca Jezusa it. 172 v West Park, O. letps dne 6. aprila korporativno vdeležilo velike slavnosti Jednotinega dneva (30 letnice j K. S. K. J.), vršeče se v naši elevelandski naselbini.
Novo druitvo.
Iz za kulis smo zvedeli, da se snuje v naši naselbini novo društvo kakoršnega doslej še nismo imeli. — Ker je baš letos prestopno leto, so naše slovenske vdovice oživele in nameravajo" vstanoviti svoje posebno društvo. Glavni stan tega dru-! štva bo nekje ria St. Clairju nedaleč od 61. ceste. Slovenski vdovci in pečlarji pozor! Sledite jim tudi Vi, potem pa vsta-novite svojo posebno zvezo vdovcev in vdov!
Clevelandske novice.
Smrtna kosa.
—	Dne 22. januarja zvečer je umrl na 6725 Bayliss Ave. stanujoči rojak Frank Suhadol-nik doma iz Preserja pri Vrhniki, star 43 let. Zapušča soprogo Ano vdovelo Zitko in tri otroke iz njenega prvega zakona. Pokojnik je bil v elevelandski naselbini dobro poznan, ker je pri raznih prilikah igral na harmoniko. R. I. P.
—	Minnlo nedeljo dopoldne dne 3. febr. je umrl cojak John Papeš, po domače Jurka, stanujoč na 1030 E. 71st St. star 49 let, bolehal je samo 10 dni za pljučnico. Umrli John Papeš je bil doma iz vasi Lopata, fara Hinje; tukaj zapušča ženo in devet otrok, izmed katerih je star najmlajši 6 let. Spadal je k društvu Srca Jezusovega in Tt dr. št. 9. SDZ.— Pogreb sc vrši danes pod vodstvom pogrebnega zaVoda A. Grdina. Lahka mu bodi ameriška gurda!
Plesni venček dr. Mar. Magdalene. y
Na zadnji mesečni seji društva Marije Magdal. št. 162 K. S. K. J. dne 4. t. m. je ^ bilo sklenjeno da priredi zopet društvo, na Belo nedeljo (dne 27. aprila) plesni venček v korist gradbe nove cerkve sv Vida. Zadaja plesna zabava označenega društva je prinesla tudi y to svrho nekaj nad $80. — čistega prebitka. V kateri dvorani se bo vršil nameravani ples, poročamo v kratkem. Vsa čast in priznanje našim vrlim Magdalenčankam ker se tako zanimajo tudi za cerkev.
NAŠ "VELIKI DAT V CHICAGU.
(Nadaljevanje)
n.
Gospod predsedatelj je govornika lepo zahvalil za krasne spodbujevalne besede in obenem je občinstvu naznanil, da prihodnji govornik,- "ki bo na-1 stopil je novi- Duhovni vodja naše Kranjsko Slovenske Katoliške Jednote, Rev. Father Luka Gladek.
Govornik gospod Duhovni vodja je bil sprejet od občinstva z dolgotrajnim navdušenim ploskanjem. Govor se je nanašal o "Veri in K. S. K. J."
Njegov govor se je glasil:
"Spoštovani gospod predsednik, čč. gg. sobratje duhovniki, velecenjeni glavni odborniki in drago mi občinstvo!
"Tukaj smo. če tudi bodo nekateri dočakali večjo starost, morda celo sto let, več pa že težko. Doba našega bivanja na tem svetu je le kratka. Kaj je namen našega kratkega bivanja, tu na zemlji in zakaj nam je Stvarnik dal življenje? Dal ga je nam zato, da z njim spoznavamo verske resnice, našega Stvarnika in da uredimo svoje delovanje na tem svetu tako, da odgovarja našemu poklicu, ki ga jc nam podelil naš ljubi Stvarnik, če tega ne vr- j šimo, tedaj zaman je naš trud v tej solzni dolini, čas zapravljamo, ki je odločen našemu življenju, v katerem je naša najvzvišenejša naloga zveličati svoje duše. Zastonj bomo pričakovali večne krone po smrti, katera je nam obljubljena, če bomo ta dragoceni čas zapravljali, mesto, da bi ga porabili za korist svojih lastnih duš. Vsi ljudje brez razlike smo pdklicani na vestno izpol-
njevanje svojih dolžnosti.
"Vprašanje nastane, kako hočemo vse to doseči ? Vera je začetek. Vera je korenina in podlaga, na kateri moremo doseči to, kar nam je obljubljeno. 'Vera je luč,' pravi sv. Pavel, brez katere ne pridemo do spoznanja Boga, niti mu ne moremo služiti, kakor je nam ukazano in zapovedano. Vera je nadnaraven dar božji, nadnaravna čednost, vsled katerih trdno verujemo v Boga našega Stvarnika in plačnika; verujemo vsem resnicam, katere uči sv. Katoliška cerkev. Vera ni torej delo naših rok. Vse naše sile in moči, zmožnosti in učenosti bi v nas ne vzbudile .vere, če bi tukaj ne delovala božja roka in njena darežlji-vost.
"Imamo pravo vero, zato čast in hvala Bogu; jo moramo ceniti, kot največji zaklad in prvi dar božji, katerega smo prejeli pri zakramentu sv. krsta; kajti brez nje nobeden ne pride do večne sreče. Zato pa mora biti naša vera živa, stanovitna, pa tudi goreča. Gojimo vse te tri lastnosti glede vere in dosegli bomo svoj cilj!
"Pojdimo dalje in premiš-ljujmo vprašanje, ki s6 tiče naše Katoliške Jednote, to je naša slavna Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota. Kaj je namen te velike organizacije. Prav tisti cilj ima pred seboj, kakor naša vera. Prva, to je naša vera nam pomaga duševno in telesno; druga pa, ako smemo reči pomaga telesno in duševno, ta je naša Jednota. Jednota ima svoja pravila in postave, katere moramo spolnovati kot dobri člani. Da smo dobri in praktični katoličani to nam nalagajo njena pravila, če pa hočemo dobiti od nje materialno podporo, moramo se zo-. pet pokoriti njenim postavam. Ni pa tudi narodnost v ozadju, za bodrilo ji služi njeno lepo geslo: »!"Vse za vero, dom in narod!" (Navdušeno ploskanje med občinstvom.)
"Toda vse to dosežemo le z božjo pomočjo. Gospodova roka, ki je ustvarila svet in ga vodi previdno od pamtiveka, vodi tudi našo Katoliško Jednoto previdno naprej k njenemu cilju, za katerega je ustanovljena. Zato opravičeno lahko trdimo, da Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota je naša dvojna mati. S svojim katoliškim značajem nas vzgaja v verskem duhu in nas vodi k večni sreči, ki nas čaka onkraj groba. Zato naj živi ta naša dobra mati K. S. K. J., dokler bo živel slovenski rod! (Dolgotrajno živahno ploskanje.)
"Mi sihovi Slave, smo raz-, kropjleni med drugimi narodi tu v naši novi domovini, po vseh državah sirom Unije, da brat ne zna za brata. Posledica vsega tega bi se bila davno izvršila taka, da bi bili že utonili v tem Babilonu, narodno, morda tudi versko in duševno, ako bi ne imeli Ameriški Slovenci te matere Kranjsko Slovenske Katoliške Jednote, ki nas skupaj spodbuja k verski in narodni zavednosti. Ta mati, ki zasluži v polnem obsegu ime matere se nam kaže kot taka v vsakdanjih slučajih, v katerih pomaga zbranim pod njenim okriljem .materialno. Koliko vdov in sirot je že našlo pri njej ljubeznjivega zavetja. Ona vidi pomanjkanje v družini in takoj priskoči s svojo pomočjo, da s svojo gmotno podporo olajša težko stanje svojim članom in članicam.
"Vse te potrebe so videli ustanovitelji Kranjsko Slovenske Katoliške Jednote, ki so tudi jih privedle k temu koraku, da so si ustanovili Jedno-noto, ji dali življenje in ji dali prevzvišeno nalogo otirati solze in olajševati gorje svojim članom in članicam. Njih geslo :' "Vse za vero, dom in na-
DaU« aa trstji strani,
K. S. K*
Jednota

Ustanovljen« v Jolietu, 111., dne 2. aprila 1894. Inkorporlrana ? Jolietu, državi Illinois, dnf 12. januarja, 1808.
GLAVNI URAD: 1004 N. CHICAGO ST„ JOLIET, ILL. SOLVENTNOST K. S. K. J. ZNAŠA 100.36%
Od ustanovitve do 1. januarja 1324 rnaša slupna izplačana* podpora $2,294.555.00. GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Anton Grdina, 1053 East 62nd St., Cleveland, Ohio.
I.	podpredsednik: Matt Jerman, 332 Michigan Ave., Pueblo, Colo.
II.	podpredsednik: Anton Skubic, P. O. Aurora, Minn.
III.	podpredsed.: Mrs. Mary Prisland, 723 Ga. Ave., Sheboygan, Wis. L. V Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, IIL
Pomožni tajttik: Steve G. Vertin, 1004 N. Chicago St., Joliet, IIL Blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, IIL Duhovni vodja: Rev. Luka Gladek, 395 So. Second St., Steelton, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, R. 303 Amer. State Bank Bldg. 600 Grant St. at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa.
NADZORNI ODBOR: Frank Opeka, 26—lOth St., North Chicago, *II1. John Jerich, 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. John Germ, 817 East "C" St., Pueblo, Colo. John Zulich, 6426 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Martin Shukle, 811 Ave "A", Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR: John R. Sterbentz, 174 Woodland Ave., Laurium, Mich. Martip Kremesec, 2004 Coulter St., Chicago, 111. Frank Trempush, 42—48th St., Pittsburgh, Pa.
PRAVNI ODBOR: John Dechman, Box 529 Forest City, Pa. John Murn, 42 Halleck Ave., Brooklyn, N. Y. John Butkovich, 1201 So. S. Fe Ave., Pueblo, Colo.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Telefon: Randolph 628.
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoCe se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, IIL, dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnfrio pa na "GLASILO" K. S. K. JEDNOTE, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
NAS "VELIKI DAN" V CHICAGU.
ModaJJevaaJ« ls drujre stranL
rod!" jih je navduševalo ob času težav in neprilik. To geslo mora tudi nas bodriti in spod-
sil:
"Gospod predsednik, čč. gg. duhovniki, spoštovani glavni odborniki Kranjsko Slovenske Katoliške Jednote in slavno občinstvo!
"Quot capita, tot sensus," so
bujati v ljubezni do naše ma- rekli nekdaj Rimljani. Po na-
tere Jednote, da bomo navdušeno delali za njeno razširjenje na njeni dobri konkretni verski in narodni podlagi, na kateri je doslej tako krasno napredovala« (Odobravanje.)
še bi rekli: več glav več ve. Skupni posvet rodi skupno delo. Skupno delo povzroča isti-nito prijateljstvo. Na tak način zagotovimo katoliški stvari obstoj in potem tudi sovražnik
"Dolžnost vsakega člana in	ne bo žel tam, kjer smo mi s
članice je, da skrbi za njen na-	trudom sejali. • _
predek. Kjer je še ni, glejmo	"Cenjeni zborovalci! Zbra-
da kmalu oživi—kjer že živi,	li smo se tukaj, danes ne za
naj se še bolj okrepi"! (Ploska-	šalo, ampak, da osebno dejan-
nje.) Imejmo vedno dobro be-	sko pokažemo, da smo siti na-
sedo za njo. Pomagajmo ji, in	padov na nas za to in samo za
bodimo vedno vzgledni njeni	to, kei* nosimo katoliško ime.
člani in članice, doma, pri de-	(Odobravanje.)
Iu in povsod. Da spolnujemo vsa njena pravila in zakone, s tem se držimo njenega lepega gesla: "Vse za vero, dom in
"Cenjeni! Ako se ozremo po svetu, vidimo, da je svet pretrgal zvezo z Bogom in kuje nove zakone, ki pa ne dr-
narod!" * Tako vidite, vera in žijo, ker niso kovani na kovalu naša slavna Kranjsko Slovcn- božjem. Nevera, "mrzla vera, ska Katoliška Jednota sti v oz- brebrižnost, popustljivost v ka-
ki zvezi med seboj. Naj bo ta njuna zveza trajna, naj živi, dokler bo eksestirala ta naša Slovenska Katoliška Jednota! V to pomozi Bog!" (Govoru
teliških zadevah si je med narodom prisvojila že veliko.
"Katoličani smo. Ali se pa tudi vselej zavedamo, da smo katoličani? Katoliški shod
duhovnega vodja Rev. Father	ima namen, ko smo v tako veli-
Gladeka je sledilo dolgo ne-	kem številu zbrani, da se na
prekinjeno ploskanje.)	novo navdušimo in kot mogoč-
♦	na navdušena armada idemo
Takoj za govorom duhovne-	skupno v boj za krst častni, za
ga vodja Rev. Gladeka je pri-	sveto stvar, za katoliško stvar,
šla na oder mala, štiriletna čla-	.(Ploskanje.)
niča Mladinskega oddelka, Lu-	"Biti danes katoličan ni la-
čille Blaj, hčerka Mrs. Blaj,	hko, še posebno ne, ker pravi-
ki je v lepih besedah pozdra-	jo, da biti katoličan ni več mo-
vila in zahvalila duhovnega	derno. Toda dragi katoliki,
vodja kot urednika "Angel-	proč od modernega izbiranja
čka," ki je glasilo Mladinskega	v verskih resnicah, proč od po-
oddelka K. S. K. Jednote. V	puščanja, kadar se gre za ka-
zahvalo mu je izročila krasen	toliško stvar,
šop cvetlic s sledečim nagovo-	"Dandanes je krvava potre-
rom: "Ljubezni dar in spo-	ba na novo vžigati ljubezen do
štovanja, otrok hvaležni vam poklanja." Nastop te male deklice je napravil velik vtis na vse navzoče občinstvo v dvorani. Duhovni vodja, Rev.
katoliškega imena, do katoliške cerkve. To se bo nam posrečilo, ako se ■ na eni strani spomnimo, da je katoliška cerkev naša odrešenica, učiteljica,
Gladek se je deklici za dar in voditeljica, osrečevalka in na lepe besede lepo zahvalil.	drugi strani,.da naši nasprotni-
ki, ki hočejo to cerkev uničiti, Gospod predsedatelj se je nam ne morejo dati poštenja duhovnemu vodju 'Kranjsko in sreče.
Slovenske Katoliške Jednote, "Srca katoliško preporoditi
Rev. Gladeku prisrčno zahva--to je namen današnjega zbo-
lil za lep navduševalni govor, j rovanja. Kar vidimo na sebi ter se izrazil, da želi, da bi nje- , slabega, mora zginiti in zahte-gove besede obrodile kar naj- vajmo obračun od vsakega, ki večji sad med navzočimi pa tu- postopa krivično in hoče od-di med vsemi Slovenci po Ame- ctavljati Boga. V privatnem riki. Nato je naznanil občin- in javnem življenju vpeljimo stvu, da naslednji govornik bo zopet lepo harmonijo z Bogom. Rev. P. Benvenut Winkler, O. i Nad 20 milijonov nas je katoli-F. M., slovenski župnik iz So. j čanov, tedaj bi j>ila sramota, Chicaga, ki bo govoril o "Kato- ako bi nas zaradi naše zaspa-liškem imenu." „	nosti pogazili, premagali. Za-
Občinstvo v dvorani je na- j to veljaj pravilo zanaprej : Jca-stoplega govornika Rev. Fa- toliška misel v vsej javnosti, ther Winklerja navdušeno po- doma v družini, na ulici* pri za
naše življenje in delovanje, katoliška bodi vzgoja otrok, katoliško naj se piše naše časopisje.
"Večkrat se čuje, da je v Ameriki Bog oziroma vera draga. Res je, da veliko denarno žrtvujejo katoličani za cerkve svoje, toda kar je dragoceno, to tudi vselej ceni in ne pusti sramotiti sebe in ne blatiti svojo cerkev.
"Dragi zborovalci! Bojuj-mo se s katoliškem orožjem, t. j. s katoliškem prepričanjem. Nikdar naj ne bo nas sram javno nastopiti v obrambo svojega imena. Vselej ponosno se dvignimo, kadarkoli se napada prelepo katoliško ime. Iz-povej na ves glas javno, da si Slovenec in katoličan, kar ti je mati djala, ko te je še kot dete pestovala. (Živahno ploskanje med občinstvom.)
"Saj vemo, zakaj verujemo, mi vemo zakaj nosimo prelepo ime katoliško! Vemo zato, ker smo poučeni o naši sv. veri, ker vemo, da je edino zveličavna. Njeni otroci smo od zibeli do groba, ko nas ob smrti zroči nazaj Bogu, ki je nas na svet poslal ,da njega služimo in njegovo presveto Ime častimo. Zato naše ime je katoliško, nakar moramo biti kot katoliki ponosni. (Ploskanje.)
"Mi ne potrebujemo, da bi nas propalice poučevale, kaj in kako naj verujemo. Sami naj v roke vzamejo katoliški katekizem, da bodo znali prav živeti! (Odobravanje.)
"Predragi Slovenci! * Ne pozabimo, da so naši predniki umirali za Kristusa. Pokažimo se, da smo vredni potomci prednikov, ki so v veri imeli najtrdnejšo oporo.
"Hitim h koncu. Kličem vam še enkrat: Ne bojmo se temeljitega dela za sveto katoliško stvar. Stojmo hrabro v boju zoper moči teme, ki zopet satansko-zlobno delujejo proti katoliškemu imenu in katoliškemu življenju. Naše geslo bodi: 'Neustrašeno naprej do zmage katoliškega preporoda. Ne bojmo se žrtev. Trdno skupaj se sklenimo! Boj bo težak. Sovražnik je močan in sc je zaklel na novo, da zatre katoliško ime Kristusa. Ali Kristus je močnejši in gotovo zmagamo v Njegovem imenu. Tudi naša oporoka bodi:" Dušo damo Bogu, srce darujmo narodu in po svetih zakramentih posvečeno telo, ko bomo za-tisnili trudne oči pa izročamo blagoslovljeni materi zemlji.' Le tako bomo prav rešili svoje nalogo kot katoliki v senci v svetega Križa, ker je le v Njem je rešitev—je zmaga !'* (Krasnemu govoru je sledilo
dolgo neprekinjeno ploskanje.) *
Gospod predsedatelj je govorniku čestital na krasnem govoru in obenem apeliral na navzoče, da naj skušajo po go-vornikovem navodilu kot katoličani tudi tako živeti, kakor je govornik priporočal. Nato je predstavil občinstvu naše dve dobroznane izborne pevke, Mrs. F. Bicek in Miss Antonie-ta Kozjek, ki sti peli krasen dvospev "Dve sestri." Pevki sti peli jako krasno in občinstvo jim je ob koncu navdušeno ploskalo. Nato je bila predstavljena občinstvu govornica, Mrs. Mary Blaj, tajnica društva Marije Pomagaj, št. 78 Kranjsko Slovenske Katoliške Jednote, ki je govorila o "Ženi in podporni organizaciji." Njen govor se je glasil:	t *
, "Prečastita duhovščina, spoštovani glavni uradniki K. S. K. J. in drago občinstvo.
"Meni se je naložilo nalogo, da naj spregovorim na tem ve-lepomembnem shodu v imenu našega ženstva. Govoriti hočem zlasti v imenu onih sose-ster, ki že spadajo pod okrilje Kranjsko Slovenske Katoliške Jednote.
"Pred tridesetimi leti, ko so
zdravilo s živahnem ploska-; bavi, v družbi in v društvih, še ^začeli naseljevati tu naši?
njem. Njegov govor se je gla- Katoliška bodi naša beseda,
prvi slovenski naseljenci, znašli
so se v dokaff čudnih razmerah; v borbi za vsakdanje potrebščine in obstanek so kmalu uvideli, da pri slabih plačah, nestalnem delu itd. jim je pač težko pričakovati kako boljšo zasigurano bodočnost. Odpo-moček k temu so spoznali v organizaciji in tedaj so postavili temelj maši danes mogočni K. S. K. Jednoti. Uvideli so tudi kmalu, da je organizacija prav tako poterbna ženstvu in tedaj so se odprla vrata pri K. S. K. Jednoti tudi našim ženam. Tako so rodile potrebe naših prednikov, da je danes pod zaščito mogočne matere naše Jednote veliko število hčera, članic. To so nam torej pustili naši predniki za doto, katerim bodi čast in slava, dokler bode živel spomin na slovenski rod v Ameriki. (Ploskanje.)
"Vendar pa, da se odkrito govori, četudi je lepo število članic pri Jednoti, še se naše ženstvo ne zanima dovolj za društva in organizacije. Vzrok temu bo morda, da se tako po-gostoma čuje, da žena je za v kuhinjo. Ta izrek, spominjam se, sem čula tudi v stari domovini. Toda, so pa li naše matere res ostale samo v kuhinji, samo pri družini? Nam tu v Ameriki, živečim po mestih, ni treba delati na polju, zato pa delujmo toliko bolj na društvenem polju, za obstoj in napredek društva in organizacije. (Odobravanje.)
"Pa je li podporna organizacija res potrebna ženi? Iz materialnega vidika je podporno društvo in organizacija neobhodna gospodarska potreba za vsako ženo. Saj ravno tu dobi žena pomoč v bolezni in v slučaju njene smrti dobe dediči smrtninsko podporo, ki je čestokrat gospodarska rešitev za zapuščenega moža z veliko družino. In dragi moji, žen^i zboli, kakor moški, umira kakor moški. Torej ni ugovora, da bi ženi ne bilo treba društva in organizacije;	<"-«
* "Žene, pomislite ha to. Če si zavarovana 'pri društvu in Jednoti, ti bo tolažba na zadnjo uro misel, da bo tvojim otrokom Jednota dala po tvoji smrti—vsaj nekaj, ko jim radi slabih socialnih razmer v človeški družbi ne moreš pustiti boljšega.
"Kaj pa dekleta,-soli izvzete? Li te ne potrebujejo podpornih društev? še bolj kakor žena. Kakor ima žena za skrbeti za svojo družino, tako ji tudi družina pride na pomoč v bolezni itd., medtem, ko dekle zavisi le od dela lastnih rok. Kolika tolažba je dekletu društvo v času bolezni in kako ji pride na pomoč tudi v slučaju smrti. Resnica je, da kot moškemu, prav tako je društvo neobhodno potrebno ženi in dekletu. V kaka društva in organizacije pa naj pristopajo katoliške žene in dekleta? Menda ja ne v brezverska? Žena in dekle, ki ima v svojem srcu še kaj žive vere svojih slovenskih starišev, bo pristopila samo h katoliškim društvom, ker samo tukaj je za njo primerno mesto, samo tukaj je njen pravi društveni dom. (O-dobravanje.) -
"Zato žene in dekleta na delo za katoliška društva, spadajoča h naši K. S. K. Jednoti. Matere, ki imate hčere v mladinskem oddelku, vcepite hčeram ljubezen do materinega jezika in domačega slovenskega katoliškega društva, da bojo te hčerke, ko dopolne 16. leto, šle z veseljem v društvo, v katero tudi ti spadaš! Po slovenskih naselbinah, širom Amerike je še vedno mnogo Slovenk, ki bi dale prednost katoliškemu društvu, ko bi dobile zato priliko, ali pojasnila. Zato je naša dolžnost, drage sestre, da agitiramo za društva naše Jednote. Kadarkoli govorite s svojimi prijateljicami o društvih, vedno jim priporočajte katoliška društva in našo K. S. K. Jednoto!" (Navduše-
nemu govoru Mrs. Blaj je občinstvo živahno ploskalo.)
! ' ' *'
Gospod predsedatelj se je govornici Mrs. Blaj lepo zahvalil in je obenem apeliral na vse ženstvo, naj si lepe besede, ki jih je povedala govornica, vzamejo h srcu. Nato je pred-j ctavil občinstvu Članico Mladinskega Oddelka K. S. K. Jednote, Miss Mary Vaupotič, ki je govorila za Mladinski Oddelek K. S. K. Jednote. Njen govor je priobčen v mladinski prilogi "Angelčka" na 5. strani današnje izdaje.
Pri tem govoru se je marsikateremu porosilo oko. Ta deklica je govorila tako ganljivo in naravno in zraven v lepi, gladki slovenščini, kar je naredilo najboljši vspeh. Predsedatelj se je deklici jako lepo zahvalil. Na stariše pa apeliral, naj si te lepe, ganljive besede zapomnijo in naj dajo svojo mladino zavarovati h naši dični materi K. S. K. Jednoti.
Nato je bilo naznanjeno 10 minut odmora.
(Dalje prihodnjič)
smo bili zelo prestrašeni in bali	dala na železnici oklopni vlak,
smo se, da nas morda pobijejo, j	ki je privozil semkaj iz Jeka-
V tem strahu smo naglo ube-	terinoslava. Kaj je bilo na
žali v zaraščeno hosto ter tekli	tem vlaku, ravno ne vem; goto-
naprej. K sreči je streljanje	vo so boljševiki patrulirali, da
kmalu pojenjalo, da smo pri-	najdejo, kje so Petljurovci. lezli zopet iz hoste na železni- Urno sva jo z Rusom ubrala
ško progo. Tu je bilo treba	po cesti, tolažeč se, da morda
gledati, če je morda kaj voja-	najdeva pri kakem kmetu pre-
kov na progi, ali kak oklopni	nočišče in večerjo. Nisva se
vlak. Ker je bila naša slutnja	motila, ko sva prišla v selo, ter
neutemeljena, smo jo urnih	pri nekem kmetu prosila pre-
nog nbrali naprej po progi ter	nočišča, so naju radi sprejeli,
' nekako sredi popoldneva dos-	ter nama dali večerje, nato pa
peli v Zaparožje, v središče	nama postlali s slamo v hiši,
nekdaj tako slavnih zaparo-	kjer sva izborno spala do ju-
ških kozakov v Ukrajini. Ti;	tra. Zjutraj sva ondi dobila
so se zelo borili za neodvisnost	še zajterk, ter se nato podala
te dežele za časa ruskega car-	na pot, toda ne po železnici,
ja Petra I. (Velikega), ki se je	ampak po cesti, ker prebivalci
ž njimi bojeval; a Ukrajinci so	so nama svetovali, naj greva
se vtej vojni združili s Šved-	do Vrhovcev po cesti, ker na
skim kraljem Karolom XII.
V krvavi bitki dne 27. julija, 1709 pri Poltavi so bili Ukrajinci in Švedi tepeni od Petro-
železnici se lahko vname kje boj med boljševiki in Petljurovci, ki se Vozijo sem in tja na oklopnih vlakih. Povedali so
Štiri leta v ruskem ujetništvu.
Piše Josip Grdina, West Park, Ohio.
Zaostali prijatelj. Zopet na vlaku. V Zaparožjem. Na zapuščeni postaji. V selu.
Vožnja v krasni kočiji.
Po izvršenem načrtu sem velel Mariborčanu, naj malo sam podrži kovček, da splezam na vlak; ko bom enkrat v vagonu, naj mi poda kovček, nato pa še sam spleza nanj, da se bova peljala z drugimi tovariši. Je pa že skrajni čas, če ne, nama vlak lahko uide. Mariborčan {je bil zadovoljen s tem načrtom, nakar je zgrabil za kovček sam, jaz sem pa urno prijel za ročaje pri vagonu, ter zplezal gor. ''Nato sem se krepko oprijel' z -IfcVico in se sklonil doli, da z desnico zagrabim kovček, katerega je Mariborčan molil proti meni in tekel i za vlakom, žal, da se nama ni ta stvar posrečila, kajti vlak je bil že prenagel, Mariborčan pr. prepočasen. Pri tem je bil največ kriv njegov nerodni kovček. Jaz bi pri tem sam kmalu padel iz vlaka, ker sem se preveč nagnil, da zagrabim kovček in ga potegnem na vlak, kar pa ni šlo. Ko je Mariborčan videl, da ne bo nič, je ostal zadej s svojim kovčekom, mi pa smo se odpeljali z vlakom naprej.
Kako je Mariborčan potem potoval, ne vem, ker ga nisem več videl; moja krivda ni bila, da ni mogel na vlak s svojim "kufrom," jaz sem ga prej nagovarjal, naj odpravi ono ropotijo, in si nabavi nahrbtnik, kakoršnega sem imel jaz in več drugih. To je bilo «elo prikladno. S tako vrečo na hrbtu sem brez ovire lahko splezal na vlak, ker sem imel proste roke; da bi pa jaz zaradi onega kovčeka hodil počasi peš v takem položaju, to pa zopet ne. Človek je vendar v takem slučaju sam od sebe odvisen, "lastna glava, lasten svet." Jaz sem vedno pripravljen, da vse, kar bi me utegnilo ovirati na potu, pomečem preč, pa naj bi mi bilo še za tako drag spomin. Dasi je to seveda težko ukreniti, toda če ni drugače, tudi to napraviš v hudi sili.
Naš vlak je vozil naprej in Mariborčan mi je izginil izpred oči.
Z našim vlakom smo se pripeljali blizu postaje Vrh Dne-provsk, ki je prva postaja od Jekaterinoslava proti Kijevu. Ko smo zlezli iz vlaka, smo jo zopet ubrali naprej peš po železnici, ob kateri so bili zasajeni borovci, smreke in druga drevesa. Ko smo že prešli precejšen kos pešpota, začujemo nedaleč za nami streljanje iz pušk; največ iz strojnic. Vsi
ve armade. Pri tem so zapa- nama tudi, da se na Vrhovcih | roški kozaki igrtili glavno vlo- nahaja glavni stan generala go kot zaščitniki Ukrajine pod Pctljure; tjakaj lahko dospe-! poveljstvom njih voditelja Iva- va že do večera. Zahvalivša na Mazcpa. Slednjič je pa se uljudnim vaščanom sva jo | Ukrajince podjarmil ruski car mahnila naprej po cesti. Peter, zaporoške kozake pa Ko'sva bila že zunaj seia, se pregnal na razna državna de- pripelje za nama po ccsti nek la v jetništvo. Bolj znameni- j gospod v krasni kočiji, v kate-j ti "getmani" (vodje) Ukrajin- ro sta bila vprežena dva iskra cev so bili Peter Cagajdačni, bclca. Tuji gospod ustavi ko-Bogdan Hmeljnicki in Ivan njo, ter naju vpraša, kam gre-Mazepa.	. va? In kdo da sva? Rus mu
Zaporošci so imeli pri reki je odgovoril, da gre v Kijev, Dnjepr malo trdnjavico (sič), odkodor jc doma; jaz sem mu katero je pa dala podreti česa-, pa razložil, da grem-v Avstri-rica Katarina II. leta 1775. j jo, kamor se vračam iz ruskega Tjakaj v Zaporožje'je poslala ujetništva, svoje vojaštvo, ki je uničilo "No, in kod sta namenjena zadnjo postojanko Zaporošcev. iti sedaj?" "Na Vrhovce, tja še danes kolnejo Ukrajinci Pe- greva." Nato naju vpraša, če i tra I., najbolj pa Katerino II., so želiva ž njim peljati, i katero pitajo z vsemi nelepimi "Oh, prav rada. gospod, imeni in priimki. V neki pes- Greste li tudi vi na Vrhovce?" mi jo celo nazivajo "suča doč- vprašava midva, ko" (pasjo hčerko), ker jim je "Ne," odvrne gospod. "Jaz i njihovo zadnjo trdnjavo "zru- grem drugam, lahko se pa pre-
inuvala."
cej daleč peljeta z menoj, ter
Z zanimanjem sem gledal s si prihranita pešpot." Nato | kolodvora v Zaparočju doli na naju povabi k sebi v imenitno 'široko polje, kjer se vije širo- kočijo; kar sva se oba takoj z ki Dnepr, kjer so imeli Zapa- Veseljem odzvala ter sedla v rošci svojo "sič," in sem za tre- ■	J« ««
nutek pozabil na usodo našega potovanja pri mislih na konec slave ondotnih kozakov.
Na kolodvoru ni bilo razen enega Rusa, ki je bil tudi na ke vajeti in bič; svoj nahrbt-potovanju—nobenega druge- nik sem položil v kočijo, sedel ga; vse je bilo izpraznjeno, na kozla, ter pognal iskra bel-Prišedši v kolodvorske prosto- ^a, ki sta zdirljala po cesti kot re, smo našli le gole stene, od- za stavo; moj sopotnik Rus in prta in deloma polomljena vra- °ni gospod sla pa sedela za ta, razbita okna, skladišča ™ano v kočiji kot dva visoka
o. * Mene je pa oni gospod nato vprašal, če znam voditi konje. "Da," mu odgovorim. Nato mi gospod posodi svoje tople rokavice, ter mi da v ro-
prazna in železniške tire pokvarjene. Kam so šli železniški uslužbenci, ker ni žive duše tukaj? Gotovo so zbežali?
diplomata. In jaz?? Sam sebi sem se smejal, kaj človek vse doživi. Vsakovrstno vožnjo sem že prestal; zdaj pa še
Slabo znamenje za nas. Go- tako imenitno vožnjo v gospo-tovo je ta kraj v nevarnem položaju, ker je vse zbežalo od tukaj.
Od naglega potovanja smo bili zelo utrujeni, tovarši so se posedli po polomljenih klopeh j v kolodvorskih prostorih; tudi jaz sem sedel, ter se za nekaj minut odpočil. Moji sopotniki so sklenili, da tu prenočimo, ker je do druge postaje predaleč in smo utrujeni. Vsi so bili zadovoljni s tem; le meni ni nič kaj ugajalo prenočevati na zapuščenem kolodvoru. Vsled tega sem pričel tovarše nagovarjati, da bi šli v stransko selo na prenočišče; tukaj smo na nevarnem kraju med boljševiki in Petij uro. Ako prično ponoči oboji z bojem, smo v ne-
ski kočiji! Ali nisem zelo "avanziral?"
(Dalje sledi)
John Harrioon nazaj na delu bil je skoro mrtev.
Iztrgan skoro iz groba sc lahko reče o Harrisonu, kitrri je dj nekaj dni r.azaj popolnoma i.bupal 13 ozdravljenje. Harrison drla na ielezniškeni kritiUu *r zadnjih osemnajst let. Vedno čvrst in junaško zdrav ra j« prijela bolečina je obolel in matralo se je. da je ne ozdravljiva. Zdravil »e je skozi dve leti. poskusil vsalcovrst-na zdravila, ali v.o ni nič pomagaUi. temveč bil je v reaniei vsak dan jIhI.Ii. zgubil na teti in čakal na smrt. Mislil •i je najbolje je ako ti -mretn. Vse naenkrat kot čudei. Cital je v nekem liatu o not *anjih parazitih v telesu m njih znakih. Takoj drugo jutro je poslal po zdravila. Vteku deset dni je bil ie zopet na svojem delu. njegova bolezen ni bilo nič drugega kot parazit—t rs -kulja. Danes je zadovoljen med svojimi sodelavci, a katerimi ni imel več upanja delali v druibi. eliko mol. irn in otrnk trpi in »e zd-avijo zs rfzne ____..	. . .	» , . i bolezni med tem. ko je njih prava bolezen
varnosti ; zastonj niso zelezm- trakulja. Prava znamenja s* drobci tra-
x__. ii- , . , , ,	, kulje v odpadkih. Podobna znamenja so:
carji Ušli od tukaj ; bežimo tu- omotica, slab tek. aguba teie. smrdljiv dih.
1 • • , 1 1 _ • v -____ rumena koili. bolečine v delih telesa, hrbtu
dl mi, dokler je Se čas, sem po- in njguh. plazenja v trebuhu in ielodeu. ki
•	. .	-	, ... . ne včasih vzdiguje v grlo. Bolnik nima
_	_	»olje do dela in ne za iivljeaje. nobene om-
mj„ ______	• „„ v , . bieije in je malankoličea. Želodec postane
, da gremo naprej, pa zal ni-^večlr.-at kisel in hrana noče doli p« grlu.
Omedlevični napad ae tu in tam pojavi vsled trakulje. Pripetilo ae je celo. da je trakulja zlezla v sapnik in zadavila bolnika. Baiite a* tega parazit«, predno vas , umori. Naročite si dovolj Liitsn zdravila za 110 IH pri I .a xnl Mod. CoC.. 146 I .a zal Bldg. Boi 96S. Pittsburgh. Pa., ie danes, ker jutri Je lahko ie prepozno. Za zavarovanje zavoja pošljite Ž6c vet -
sem imel uspeha. ^
"Le pojdi, če se ti ljubi hoditi; mi smo utrujeni, ne gremo danes nikamor več naprej," so jadikovali moji tovarši. Že sem tudi jaz mislil ostati, ko se* oglasi Rus, ki je potoval v Kijev ter pravi
• SVOJI K SVOJIMI
Podpisani toplo priporočam
______ "Meni se tudi ^jakom Slovencem in bratom
ne dop.de, da bi tu Prenoeili.	^ ^»^t
zdi se mi prenevarno; pa poj- otroke; v zalogi imam tudi vedi va sama!" "Dobro, pa poj- liko izbero čevljev za ženske, diva!" mu odvrnem, in takoj sprejmem tudi naročila za sva se napotila na cesto, ki pe- noTe »noske obleke po meri. lje s kolodvora črez polja pro- j	gjjJ^J^p^1^
ti selu. Pri tem sva pa zagle- 817 East C. St.	Colo.
"GLASILO K. S. K. JEDNOTE"
izhaja vsako sredo.
Laatnina Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote v Združenih državah ameriških.
0117 St Clair Av«.
Uredništvo in upravništvo: Telefon: Randolph 628.
CLEVELAND, OHIO.
Za Člane, na leto
Za nečlane _______
Za inozemstvo _
Naročnina:
- $0.84
.......$1.60
..... $3.00
OFFIC1AL ORGAN of the
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the
UNITED STATES OF AMERICA. Maintained by and in the interest of the Order. Issued every Wednesday.
OFFICE: 0117 StClair Are.	CLEVELAND, OHIO.
Telephone: Randolph 628.
83
Spominska knjiga K. S. K. Jednote.
Kakor iz zapisnika letne januarske seje gl. odbornikov razvidno, se je novi odbor zavzel, da se 30 Jpthico obstanka naše K. S. K. Jednote dne 6. aprila t. 1. kar na najslovesnejši in na najbolj primeren način praznuje, da bo ostal ta jubilej nam vsem in naši mladini za vedno v spominu.
Poleg praznovanja "Jednotnega dneva" dne 6. aprila 1924 se je določilo izdati tudi posebno jubilejno, ali Spominsko knjigo povodom 30 letnega obstanka naše K. S. K. Jednote. — Ker imamo do tedaj samo še dva meseca časa, je nam vsem treba takoj zavihati rokave in iti na delo.
Že na konvenciji v Evelethu, Minn. je bilo sklenjeno, da naj se izda povodom srebrnega jubileja (25. letnice) naše Jednote posebno spominsko knjigo. Vsled visoke cene papirja in tiskarskih stroškov v tedanjem vojnem času in vsled nezadostnega stroškovnega sklada je zatem gl. odbor to misel opustil; pač je izšla leta 1919 št. 13 "Glasila" v posebni, povečani inlepši izdaji, kjer je bila priobčena zgodovina K'. S. K. Jednote za 25 letnico, tako tudi zgodovina več krajevnih društev.
Ker pa naša K. S. K. Jednota doslej še ni nikdar izdala svoje zgodovine v posebni knjigi, zato.se nam nudi sedaj najlepša prilika. Odbor je določil, da naj bi to knjigo prejel vsak i član.( ca) brezplačno, ako bomo dobili zadostno-oglasov v svrho pokritja tiskarskih stroškov; nečlani bodo dobili to knjigo za primerno ceno. Baš iz tega razloga apeliramo že danes na vse krajevne uradnike, osobito tajnike, da naj gredo uredništvu ""Glasila" in tozadevnemu tiskovnemu odboru na roke, kajti čas je kratek, če že nikakor ne bo mogoče izdati te pomembne knjige do 6. aprila, upamo pa, da bo izšla na svitlo vsaj do 1. maja. Krivda pri tem ne zadene nas, in ne odbora, ampak delegate minule konvencije, ker o tem niso nič razmo-trivali.
^Sestava "Špominsk« knjige" ne bo tako težavna,'ker imamo zgodovino Jednote že dovršeno; treba bo še nekaj dodati in izpopolniti za zadnjih 5 let. Istotako imamo tudi že zgodovino 80 krajevnih društev; manjka nam še zgodovinskih podatkov 54 društev, kojih številke zdolej navajamo. Vsa ona društva, ki niso tu označena, so priobčila svojo zgodovino že v jubilejni štev. "Glasila" dne 2. aprila 1919. Vsa ta društva prosimo, da naj nam TAKOJ odgovorijo na sledeča Vprašanja :
1)	Koliko izmed vstanovnikov društva je od tedaj (2. aprila 1919) do danes že Umrlo, ali koliko v obče od obstanka društva ?
2)	Kateri izmed vstanovnikov društva še živijo in so Člani društva?
3)	Koliko bolniške podpore je društvo od 2. aprila 1919 do sedaj izplačalo? Koliko znaša celokupna izplačana podpora od obstanka društva?
4)	Koliko članov (ic) je od 2. aprila 1919 umrlo? Imena? Koliko jih je umrlo vseh skupaj od obstanka društva?
5)	Koliko znaša sedaj društveno premoženje?
6)	Imena sedanjega odbora društva?
7)	Eventuelni posebno zanimivi podatki, ki so v zvezi z Zgodovino društva?
Ta vprašanja veljajo za ona društva, ki so svojo zgodovino že objavila povodom 25. letnice Jednotte. Odgovorite nanje, če mogoče, ali vsak s približnimi številkami.
Od sledečih društev pa šE NIMAMO zgodovinskih podatkov: št. 14, 16, 20, 38, 39, 40, 41, 42, 44, 46, 61, 64, 71, 73, 75, 80, 81, 83, 84, 85, 91, 94, 95, 97, 103, 105, 109, 112, 114, 115, 118, 121, 124, 126, 128, 130, 131, 132, 133, 135, 143, 147, 150, 152, 165, 167, 168, 169, 170, 171, 172, 173, 174, 175.
Vse tajnike (ce) teh društev uljudno prosimo, da naj gredo TAKOJ na delo in naj nam pismenim potom odgovorijo na sledeča vprašanja:
1)	štev., ime in sedež društva.
2)	Datum vstanovitve.
3)	Imena vstanovnikov.
4)	Koliko.izmed teh jih je že umrlo?	.
5)	Koliko izmed vstanovnikov živi še danes? Kateri?
6)	Koliko članov je štelo društvo ob vstanovitvi?,
7)	Imena prvih odbornikov društva.
b) Koliko bolniške in druge podpore jc društvo že izplačalo?
9)	Koliko članov(ic) društva je že umrlo? Kateri?
10)	Koliko znaša društveifc) premoženje?
11)	Imena sedanjega odbora. r
12)	Posebno zanimive točke, ki so v zvezi ž zgodovino društva.^
Pri društvih kjer so še stari, ali večletni tajniki in drugi uradniki bo lahko na ta vprašanja odgovoriti; v nasprotnem slučaji} naj se pa sedanji tdjnikf obrnejo na kakega, morda še živečega bivšega uradnika, ali pa vstanovnika društva.
Najbolj iskrena želja glavnega odbora K. S. k. J. je, da bi izšla ta Spomineka knjiga kolikor mogoče in najbolj dovršena, da bomo imeli na ta način nekaj članatvu in javnosti pokazati v obliki lepe Spominske knjige, katero bo gotovo všakdo rad za vedno hranil.
Dalje opozarjamo vsako krajevno društvo, da naj da takoj vse že živeče vstanovpike društva slikati, kjer je to mogoče. To airio priobčimo v označeni knjigi * med zgodovinske podatke dotičnega društva. Istotako bi bilo na mestu, da pri-
občimo v tej knjigo skupno sliko sedanjega odbora krajevnih
društev. Odbor naj bi se dal slikati začetkom meseca marca! Kakor že v zapisniku minule seje gl. odbor* razvidno, bo moralo tozadevne strofike nabave kittejA (Cut) trpeti druitvo samo. Za en klišej ne bodo isti znašali več kot $5.00, mislimo, da bi se te stroške lahko izplačalo iz društvene blagajne. Ako pa Želi kako društvo priobčiti sliko vseh svojih članov, bo ista slika tudi v Spominski knjigi priobčena.
Kajvbo pomenila naša Spominska knjiga? Isto se bo hranilo v Jednotinem arhivu kot važen zgodovinski zaklad; hra nila jo bodo vsa krajevna društva, najbolj pa še posamezni člani in članice, še pozna leta, ko nas že ne ho več med živimi, bodo naši zanamci listali to knjigo in se tako živo sporni njali 30 letnice obstanka K. S. K. Jednote.
Bratje in sestre! Ker bo imelo pri sestavi te knjige baš uredništvo "Glasila" dosti posla, zaradi tega se že danes obračamo na Vas z uljudno prošnjo, da greste takoj na delo Sestava take knjige mora biti pravilna in popolna. Naj ne ostane ta opomin glas vpijočega v puščavi,, kajti uredništvo "Glasila" želi. da bi bila prva Spominska knjiga naše najsta rejše in prve sloV. podp. organizacije v resnici nekaj lepega in dovršenega. Odgovorite nam takoj ni gori stavljena vprašanja.
Tekoči teden bomo vsem onim društvom, ki so nam za 25. letnico Jednote že doposlali svojo "zgodovino, po pošti v pismu poslali izrezek iz št. 13 "Glasila" iz leta 1919, da stvar pregledajo, izpopolnijo in popravijo. Dotične tiskane izrezke se nam mora pa kmalu vrniti, da priredimo rokopis za stavek, ozir. za tiskarno.
Teh knjig bomo naročili 15.000 (petnajst tisoč!) Velikost iste bo 9x12 in bo obsegala morda okrog 200 strani, ali še nekaj več.
Da bo nam pa mogoče'pokriti velike stroške pri izdaji te knjige, je odbor določil, da se v isti porabi 60 strani za oglase. Glede tega Bo treba tudi nastopiti resne korake, da dosežemo to število oglaševalcev, vi dogledem času bo uredništvo "Glasila" razposlalo vsem krajevnim tajnikom posebne vrste cir-kularje in pogodbe za oglase za Spominsko knjigo. Upamo, da nam bodo šli cenj. krajevni uradniki v tem pogledu na roke. Ako bomo imeli pri tem zaželjeni uspeh, bomo priobčili še vse imena članov in članic odraslega oddelka pri vsakem krajevnem društvu poleg zgodovine. To bi bilo nekaj imenitnega in pomenljivega. Imena bomo dobili iz gl. urada Jednote.
K sklepu še enkrat apeliramo na vsa krajevna društva, da naj gredo takoj na delo, da bo zaželjena Spominska knjiga K. S. K. Jednote temprej izšla.	'
Uredništvo "Glasila K. S. K. Jednote".
Iz urada gl. tajnika K. S. K. Jednote.
URADNO NAZNANILO.
Temeljem .pravjJ iSlen V, tpčka 24, imjs glavni odbor Jednote pravico dati vsak važnejši sklep ali, kočljivo točko, katera prekoračuje njegov delokrog v referendum ali na splošno glasovanje.
In ker glavni odbor sam ne more povišati plač glavnim odbornikom, kakor tudi ne spremeniti ali dodati točke k pravilom, zato sta bili zgorajšnji resoluciji pri seji glavnega odbora dne 23. januarja, 1924 pravilno odobreni in se tem potom stavita članstvu v odglasovanje.
Glasovanje se prične dne 15. februarja in se kohča 25. marca, 1924. Vse glasovnice morajo biti V glavnem uradu najkasneje do 31. marca, 1924. Glasovnice,,ki n« bodo pravočasno poslane na glavni urad se ne bodo vpoštevale.
Za glavni urad Kranjsko Slovenske Katoliške .Jednote:
Josip Zalar, glavni tajnik.
OSMO SPLOŠNO GLASOVANJE K. S. K. J.
!.
RESOLUCIJA
t
za povišanje plače Jednotinemu blagajniku.
Kakor je bilo razvidno i t zapisnik« sej letnega zborovanja gl. odbora K. S. K. Jednote, priobčetoega v št. 4. "Glasila" d®e 23. jan. t. 1., je podal naš dosedanji, neprestano že dvaindvajset let delujoči blagajnik br. John Grahek na II. seji svojo resignaoijo, trdeč, da svojega, vedno večjega bla-tajniškega posla ne more več izvrševati za staro plačo $66.00 na mesec. Zadnji čas je pristopilo več krajevnih društev v bolhiško centralizacijo, vsled česar se njegovo delo vedno množi. Brat blagajnik •ne more na noben način najemati kakega pomočnika, da bi mu pomagal in celo iftega delo iz svojega lastnega žepa plačeval. Brat blagajnik dalje izrecno izjavlja, da bi ne bil na minuli konvenciji zopet prevzel tega urada, če bi bil že tedaj znal, da se mu bo nalagalo vedno več dela.
Ker smo se pa na tej seji navzoči in zdolej podpisani gl. uradniki jasno prepričali, da ima sedaj br. blagajnik v resnici veliko in vedno več dela,
Ker priznavamo, da je njegova sedanja plača ($65.00 mesečno) za to ogromno delo PRENIZKA in vredna povišanja, in
Ker je naša želja, da naj bi naš dosedanji, že 22 let službujoči blagajnik vsled tega ne odstopil, zato stavimo cenj. članstvu predstoječo RESOLUCIJO v pretres frt splošno glasovanje:
. ** "J	od 1. Jan. t. I. mesečna plača blagajnika K. S. K. Jednote
$100.00 (sto^ol.) ns mesec, sli $1200.00 ns leto.
K sklep u še toplo priporočamo ccnj. članom (-icam) da glasujejo za to povišanje plače.
" J^Pj«*: 4nto" r8ŽtM' d, predsednik, Matt Jerman, I. podpreds., Anton P°djPreds., Mrs. Mary Prisland, III. podpreds., Josip Zalar, gl. taj. ju*. Steve G. Vertin, pomožni tajnik, Rev. Luka Gladek, dtih. vodja, Dr. Jes. Grahek. vrh. zdravnik, nadzorni odborniki: Frank Opeka, John Jerich, John Vhn Zu,*ch- ■fwtf» Shuklje; porotna odbornika: John R. Stcrbena, Martin KreiHeset; pravni otfbortiiki: John DeCman, John Murn, John Butkovich; urednik "Glaaila" Ivan Zupan.
I. GLASOVNICA posameznega člana (ce)
. Ste li ZA to, ali PROTI, da se sedanjemu blagajniku K. S. K. J.r br. John Gra-heku poviša mesečno plačo z $65 na $100.
član (ca) dr. av. št.............v........
Naredite X (krite«)
2A	PROTI
	
dne
.1924.
(Društveni pečat)
podpis člana (-ice) cert. štev..
Ii.
RESOLUCIJA	JV^H
Dostavek k točki 64 in &3-c Jednbtinih pravil (člen VI. in X.)
bonde (obveznice), ki bi lahko ponašali več pbre«L kar bi bilo v korist naše organizacije, smo prišji podpirani uradniki do zaključka, kojega stavimo po-tom rosfopn* RESOLUCIJE članstvu na splošno glasovanje.
-I. S. *. Je&nota lahke investira (nalaga) svoj denar potom svojih nad-zpntikev poleg dršavnih, okrajnih in rtuaieipalnih bondov tudi v prvovrstne obveznice Javnih zadružnih podjetij, aH takosvsne Publie Utilities bonde."
Ta točka naj stopi takoj v veljavo ako bo sprejeta in sicer pod staro točko 64. Jednotinih pravil in ket dostavek k točki-83.-c (Čl. VI. |a X.)
Podpisi; Anton Grdina, gl. predsednik, Matt Jertnan, I. podpreds., Anton flkahfe, II. podpreds., Mto. Mary Prisland, III. podpreds., Josip Zalar, glav. tajnik, Steve G. Vertin, poagoini tajnik, Rev. Luka Gladek, duh. vodja, I>r. Jos. V. Grahek, vrh. zdravnik; nadzorni odborniki: Frank Opeka, John Jerich, John Germ, John Znlieh, Martin Shnklje; porotna odbornika: John R. Ster-benz, Martin Kremesec; pravni odborniki: John Dečman, John Murn, John Butkovieh; urednik ''Glasila" Ivan Zupan.
II. GLASOVNICA posameznega člana (ce)
Ste Ii ZA ali PROTI uveljavi zgoraj omenjene točke?
član (ca) dr. sv.............................................
št............v....................................................
dne ........................................................1924.
(Društveni pečat)	.............................
Naredite X (krliec)
ZA	PROTI
	
podpis člana (-ice) cert. št.................
OPOMBA:—Splošno glasovanje je v veljavi 40 dni: od 15. februarja do 25. marca t. I. Vsak član(lcš) je opravičen (a) do glasovanja. Lahko glasuje na društveni seji ali pa doma. V slučaju, da bi kateri član(ica) ne prejel tozadevne glasovnice od društvenega tajnika(ice), naj predstflječo glasovnico izreže iz "Glasila", n&j glasuje, ter to glasovnico odpošlje takoj društv. tafniku(ici).
PROSTA PRISTOPNINA ZA MLADINŠICi ODDELEK

OPOMBA:—Sbložno Jlasovanje fc v veljavi 40 dni, od 15. februarja do 25. marca t. 1. Vsak «art(.ica) jc opravičen (a) do glasovanja. Lahko glasuje na društveni seji, ali pa doma. V slučaju, da bi kateri član-(lca) NE prejel (a)- toiadevne glasovnice od društvenega tajnika(ce), naj pred-stoječo glasovnico izreže Iz "Glasila", naj glasuje ter to glasovnico takoj odpošlje droštv. tajniku (-ici).
. NENAVADNA TOŽBA.
češka pevka Ema Destinova je tožila neko pariško tvrdko, od katere je dobivala razna sredstva za negovanje lepote, za odškodnino, ker je vsled nekega mazila za lase, ki ga je dobila od tvrdke, v kratkem času izgubila svoje krasne lase. KOt glavno pričo navaja svojega impresarija, ki naj potrdi, da so pripomogli k njenemu uspehu poleg krasnega glasu v znatni meri tudi njeni bujni lasje. Zato zahteva 10.000 čK odškodnine. Proces vzbuja v Pragi veliko zanimanje.
Katera je največja zvezda? Dozdaj je bila smatrana za največjo zvezdo rdečkasta zvezda Beteigenze v ozvezdju O-rion. Njen premer znaša 480 milijonov km. Po najnovejših raziskovanjih pa je Antares v ozvezdju štira, jasno rdeče žareča zvezda, še večja. Njen premer znaša 750 milijonov km. V primeri z našim solncem je ta zvezda ogromen ko-los. Ako bi dali Beteigenze na mesto solnca, bi segala še dalje nego je razdalja zemlje od solnca, skoro do Marsa, ki je istotako dvakrat tako daleč od solnca kakor zemlja. Antares bi v enakem slučaju segal celo do Jupitrove ceste.
Spomenik Judežu Iškarjotu. V mestu Svjačku ob Volgi, ne-
Pri seji glavnega odbora z dne 19. januarja t. 1., je sosestra Prisland, podpredsednica Jednote, poratčala o veliki važnosti in koristi Mladinskega oddelka. In ker kampanja Mladinskega oddelka še ni zaključena, zato je sestra podpred-j daleč od Kazanja so sovjetske sednica predlagala, da naj bi se v svrho večje agitacije, do!o- oblasti postavile spomenik Ju-čila nagrada 50 centov za vsakega novega člana in članico di Iškarjotu. Ob odkritju spo-Mladinsjtega oddelka. Ta nagrada naj bi bila kot nekaka od- menika je govoril delegat sov-škodnina pri stroških zdravniške preiskave novega člana ali jetske vlade iz Moskve. Nagla-članice. Predlog sestre podpredsednice je bil z navdušenjem šal je, da se vlada dolgo ni mo-in soglasno sprejet.	,	gla odločiti, komu naj postavi
Zato se uradno naznanja, da vsled zgoraj omenjenega spomenik: Kajnu, Luciferju ali sklepa, se bo plačalo od 1. februarja do 1. julija za vsakega Judežu. Naposlec^se je odlo-novega uda Mladinskega oddelka 50 centov nagrade.	: čila za Judeža, ki je bil tako
Cenjeni društveni odborniki in odbornice! Lepše prilike, hraber, da se je upal postaviti za agitacijo novih članov in člAnic še ni bilo, kakor je ravno Po robu utemeljitelju religije, sedaj. Poslužite &e te prilike in poškušajte pridobiti kolikor ki ;e pravi "opij" za človeški mogoče veliko število novih moči. Povejte članom-starišem, rod. — Funkcije kumice pri ki še nimajo otrok vpisanih v Mladinskem oddelku, da je se- tej svečanosti je prevzela in izdaj najbolj ugodna prilika zato, ker je pristop brezplačen. In vršila neka varijetetska plene le samo pristop, tudi drugi prispevki odpadejo za prvi me- salka iz Revala, po imenu Dol-sec. Do sedajte znašal pristop 25 centov, vplačilna knjižica 10 centov in mesečni asesment 15 centov, ali skupaj 50 centov. Od i. februarja do 1. julija t. 1. je odbor določil kakor omenjeno za vsakega novega člana ali članice 50 centov nagrade. Z drugo besedo rečeno, novo pristoplega člana ali članico se sprejme od sedaj do 1. julija brezplačno. Zato se obvešča vse tajnike in tajnice, da do 1. julija, 1924, naj se za novo pristop-le ude Mladinskega oddelka ne zahteva pristopnine, kakor tudi ne prispevka za knjižico in ne asesmenta za prvi mesec, ti prispevki, ki skupno znašajo 50 centov naj služijo starisem kot nagrada, oziroma mala odškodnina, določena po glavnem odboru Jednote.
Z bratskim pozdravom,
Josip Zalar, glavni tajnik.
ly Mihajlovna. Vsekakor se proslavljanje Judeža Izdajni-ka sklada z moralo sedanjih sovjetskih vlastodržcev v deželi rdečega nasilja!
NOVO DRUŠTVO SPREJETO V K. S. K. JEDNOTO.
Društvo Marije Pomagaj, št. 176, Detroit, Mich., sprejeto v K. S. K. Jednoto dne 24. januarja, 1924. Imena članov in članic:	• *
11054 Ana Vertin, roj 1906, R. 17, zav. za $1,000; 11055 Angela Zunich, roj. 1906, R. 18, zav. za $1,000; 11056 Katarina Madronič, roj. 1905, R. 18, zav. za $500; 11057 Marija Zunich, roj. 1904, R. 19, zav. za $1,000; 11058 Ana Prebelič, roj. 1905, R. 19, zav. za $500; 11059 Marija Prebelič, roj. 1903, R. 20, zav. za $500; 11060 Ana Seitz, roj. 1902, R. 22, zav. za $1,000; 11061 Ana C. Sunick, roj. 1902, R. 22, zav. za $1,000; 11062 Marija J. Sunick, roj. 1900, R. 23, zav. za $1,000; 25022 Josip Bahor, roj. 1901, R. 23, zav. za $250; 25023 Rudolf Vertin, roj. 1900, R. 23, zav. za $1,000; 25024 John Elenich, roj. 1899, ti. 25, zav. za $1,000; 25025 John Vertin, roj. 1899, R. 25, zav. za $500 in 25026 Josip G. Elenich, roj. 1894, R. 29, zav. za $500. Društvo šteje 14 čl.
Josip Zalar, glavni tajnik.
-o-
PONOVNI POZIV NA "AMERIK. SLOVENCA".
Z ozirom na moj uradni poziv v zadnji številki "Glasila," ki je bil priobčen tudi v št. lj. "Amer. Slovenca" s tem ponovno opozarjam tiskovno družbo The Commonwealth Print-infr Company, ozirom* urednika "Amerik. Slovenca", da v prihodnji številki zadostno prekliče povsem neosnovan napad na gl. uradnike K. S. K. Jednote, priobčen-v št. 10. "A. S." na prvi strani v Imena uredništva, zaeno pa tudi izjx>d peresa nekega člana K. S. K. Jednote!?
če si je tedaj štel "A. S.", za svojo časnikarski dolžnost— kakor sam zatrjuje, — da je poročal one zanimive?! (neresnične novice,) je sedaj tudi dolžnost uredništva "A. S." da one novice prekliče in proglasi ža povsem iz trte zvite, ali zlagane Vaša trditev v z*dnjem POJA3KILU K POJASNILU, da se niti urednik niti lastnik "A. 8." ne zavedhta, kaj bi morala preklicati NI na mestu, ker baia NISTA v niklki zvezi z onim člankom?! Kdo je pravzaprav odgovoren za vsebino takih	JOS. KLEPEC
dopisov, ali neresničnih j>oročih Ali uredništvo, ali tiskovna Insurance, Resi Estate, Loans. družba, ki izd&jA list, ali pa dopisnik sam? Jaz mislim da je 215 N' 5Cla*fLS^r! J?*1"** odgovorna tiskovna družba, ne pa dopisnik. O tem ste gospo-	" JOUEtTiU?
dje pri "A. S." j*ko sUbo informirani. »Prekličite stvar kakor Urada Tel. 5768 Stan. teL 4764-R. žahtevaho, pa bo ta neljuba Afer* rešena!	i Zavaruje hiše in pohištvo preti poža-
ra in nevihti. Prodaje hišo ia lote.
Antoh Grdina, gl. predsednik KSKJ. fe^J«*? in Cleveland, Ohio, 4. febr. 1924.	^ ***** - rojake« * ^
KJE SE JE PREHLADIL?
Robert Browning, slavni angleški pesnik, ki sedaj leži pokopan v Wcstminster Abbey med Cowleyem in Chauncer-jem, je šel v jeseni, 1889. na obisk k svojemu sinu, živečemu v Benetkah, Italiji. Nekega dne v decembru je šel na sprehod kot običajno in se prehladih Ta prehlad je bil zanj pogubonosen. Umrl je naslednjega dne. Mnogo ljudi umrje na isti način vsako leto in ljudje si belijo glave in se vprašujejo: "Kje se je tako prehladil ? " Mnogi taki sluča«-ji bi se lahko preprečili, če bi ljudje začasno zboljšali svoj splošen' položaj. Vstrajajoč prehlad pomeni, da je telo nezmožno braniti se pred napadi bacilov. Obrambne sile zaprtega telesa so preveč izčrpane. če pa so vaša čreva v redu, potem bo vaš sistem vstanu upirati se takim napadom in jim ne bo podlegel. Trinerje-vo zdravilno grenko vino je baš tieto zdravilo za sedanjo sezono. Poglejte v svojo medicinsko omarico, če je tam steklenica Trinerjevega zdravilno grenkega vina—če ni, tedaj se ustavite v lekarni ali pri trgovcu z zdravili in prinesite domov steklenico še nocoj. Trinerjev Cough Sedative in Trinerjev Liniment, jako priporočljiva zdravila so tudi v sezoni. Pišite Joseph Triner Company, Chicago, 111., ako jih ne morete dobiti v svoji soseščini.—(Advertis.))
GLASILO" K. S. K. JEDNOTE, 6. FEBRUARJA, 1924
GLASILO MLADINSKEGA ODDELKA K. S. K. JEDNOTE . , ,	Izhaja vsako prvo sredo v meseca.
Naslov uredništva "Angelčka": Rev. Luka Gladek, 395 So. 2nd St. SteeltoaJ>a.
OFFIC1AL ORGAN of the JUVENILE DEPT. of K. S. K. J. (G. C. S. C. U.) lssued every first Wednesdajr in the Month. Editor*« Address: Rev. Locas Gladek, 395 So. 2nd SL, Steelton, Pa. „
Iz uredniške torbice,
oj'esu in rekel:
"Ti ne znaš njuhati, jaz nisem niti enkrat za kihnil."
V tem hipu pa mu je začel nos močno krvaviti.
še isti dan so me sprejeli v svoj rod. Na to sem bil bolj ponosen kakor na najboljše šolsko spričevalo, čeprav sem si želel, da bi mi bil dal Gede-on kako bolj lepo in milo zveneče ime. » Tako pa mi je odslej bflo ime "Habakuk."
Star sem devet let; hodim v našo farno šolo sv. LovVenca; sem v 4. razredu in imam tudi slovensko sestro za učiteljico. V naši šoli imamo enajst učitelji^ ali šolskih sester; tri so Slovenke, osem jih je pa druge narodnosti;* za šolskega nadzornika so pa Father Bom-bach, ki so včasih precej strogi, dostikrat pa še predobri. Vse jim obljubimo, kadar na nas zakričijo; ko nas pustijo, smo pa O. K.
V	Moj ata so me vprašali, če imamo kaj brezove, ali leskove masti v šoli; rekli so, ko so oni hodili v šolo v starem kraju, da so dostikrat dobili tega mazila po hrbtu, ter so se pridno učili. Kakšen nasvet mi vi daste? Ali bi kaj pomoglo? Ker se pa učimo samo angleško, nas učita slovenščino po šoli
i Father Oman in Father Bom-bach.
Zdaj pa na noge cenjeni mi bratci in sestrice Mladinskega oddelka! Pišimo v "Glasila," oziroma v našo prilogo "Angelček," da se bomo bolj spoznali kot pravi bratje in sestre naše slavne K. S. K. Jednote. Lahko smo ponosni nanjo, da smelo zakiičemo: Mi smo vojaki, korenjaki, Kako nas gledajo ljudje; Pa pravijo, da smo junaki, Ker hodimo v šolo že. Ko bomo enkrat pa veliki, • Na seje društva bomo šli; Postanemo še uradniki,
V	oddelku rednem bomo vsio» ^
FrAn Lekan,
član dr. sv. Jožefa, št. 146.
Dragi mi Frank: Malo ko-rajže in poguma je treba, kaj ne? Tvoj dopis je prav izvrsten. Pregovor pravi: "šiba novo mašo poje." Tudi jaz ne smem zanikati, da brezovo olje ne pomaga, in to posebno pri pokvarjeni mladini, kar ti gotovo nisi. Napiši in pošlji mi zopet kaj; tako boš dosegel lahko častno mesto v tem kotičku.—Urednik.
grenke solze v žalostnih urah, vabi v svojo sredo in pod svoje okrilje vse Slovence in Slovenke!
In vašo mladino, kateri sliši bodočnost—kam jo boste dali preljubi stariši? Izročite jo vaši materi Kranjsko Slovenski Katoliški Jednoti, ki je solventna v financi in solventna tudi kar je največ vredno v verskem duhu! V teh viharnih časih, ko treska grom in peklo ob prepričanje naše—je treba močne materne roke, da vodi človeka—zlasti mladega človeka. To roko pa poda vsakemu naša mati Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota! Vi stariši, katerim je Bog izročil mladino. —ste za nje odgovorni. V katoliško društvo 'in v katoliško Jednoto z njo, pa boste srečni vi in vaša mladina!
Ti Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota—Ti naša podporna mati—Ti pa zbiraj pod svoje okrilje ameriško slovensko mladino in obvari jo vsega zlega, ki ga širi sovražnik naše vere. In vi voditelji naše piatere—vi spoštovani gospodje glavni odborniki, v katerih rokah se nahaja usoda naše matere Jednote—delajte in zberite poji prapor naše matere našo slovensko mladino, kateri sliši bodočnost, in Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota bo živela, rastla, cvetela in napredovala!"	.
Našim mladim članom in članicam.
Moj prvi poziv je takoj obrodil svoj sad, kar me zelo veseli. Mladina, le rada piši, s tem se priučiš, kako se mora pero rabiti. Ako kdo napravi kako večjo napako pri pisanju, jo bom že jaz malo popravil; toda naš dopisovalni kotiček ne more biti brez vseh slovničnih napak; pišite sedaj, kakor znate; vse se bo dalo popraviti in izboljšati. Napake in pogreški napravijo človeka popolnejšega. tako bode tudi z vami.
Ustrašili ste se pa angleškega kotička za uganke (Brain Teasers). Samo pogumni John Kochevar iz Eveletha, Minn., je odgovoril na III. uganko, pa še iste ni pravilno rešil. Odgovor na vse tri uganke najdete na drugi strani pri koncu.
Le oprimite se reševanj* teh ugank (Brain Teasers); to vam bistri um, da začnete globoko misliti. V prihodnji številki sledi tudi nekaj slovenskih ugank.
Da ste mi zdravi!
Urednik "Angelčka."
Canonaburg, Pa.
Cenjeni gospod urednik:
Jaz sem se namenila en malo napisati kako se imamo tukaj v Canonsburgu. Sem /Učenka 8. razreda; stara sem 14 let. V šolo hodim v Public School, zato bolj slabo pišem po slovenski, kar sem se doma naučila; en malo me je mati naučila, en malo sem se pa naučila iz slovenskih listov.
članica sem Mladinskega oddelka društva št. 153 K. S. K. J. v Canonsburg, Pa. Jaz bom vedno dopisovala za našega "Angelčka," če bo nam tako redno prihajal.
V našo hišo prihaja tudi tista grda "P." pa se meni prav nič ne dopade, ker tako ostudno piše zoper vero in duhovnike. Amerikanski Slovenci niso navajeni čitati takih umazanih listov. Amerikanci spoštujejo vero in svoje cerkve; tudi nikomur ne branijo biti katoličan, kakor tisti, ki so okoli "P." Pa naj le pišejo tako dolgo, da mi enkrat odrasemo, potem jim bomo že pokazali.« Mi nismo prišli 'iz starega kraja, mi smo se tukaj naučili, da je Bog.
Naj bo za zdaj dosti, v drugič zopet kaj več. Ne denite tega dopisa v koš, ker je to moj prvi dopis.
Zdaj pa lepo pozdravim vse člane in članice našega Mladinskega oddelka,
Roae E. Krall, Box 274. Rosi: Le še piši, tvoja pisma ne bodo šla v koš, ampak v naše predalčke, kamor tudi spadajo. Ne smeš čitati proti-verskih listpv, ker to je strop za vsakega, in posebno še za čista, nepokvarjena srcs.* Poskusi dobiti še druge prijateljice, da se tudi one oglasijo v "Angelčku," kako znajo pisati slovensko.—Urednik.
L. N. Tolatoy—Mihatov:
Otroška modrost,
Pred'hišo na verandi sede gospodar in njegova žena, hčerka in šestletni sinko Vas-ja. Odrasla dcca igra "ten-nis." Pristopi mlad siromak.
Gospodar (siromaku): "Pa kaj si ti?"
Siromak: "Saj vidite, kaj sem. Usmilite se ubogega delavca, ki je brez dela. Odkar sem ostal brez dela, potujem dalje, ne da bi jedel. Bil sem v Moskvi, sedaj se vračam proti domu. Pomagajte bednemu človeku.
Gospodar: "Pa zakaj si beden?"
Siromak: "To je pač jasno —revež sem."
Gospodar: "Ako si delal, bi ne bil revež."
Siromak: "Rad bi delal, toda sedaj ne dobim dela. Vse je zastalo."
Gospodar: "Zakaj pa drpgi delajo in samo ti ne dobiš de-
GOVOR
MISS MARY VAUPOTIC,
. i
ki ga je govorila dne 20. januarja, 1924 na Slovenskem katoliškem shodu v Chicagu za Mladinski Oddelek Kranjsko Slovenske Katoliške Jednote, katerega članica je sama.
"Velečastiti gg. duhovniki, spoštovani gg. glavni odborniki in slavno občinstvo!
"Danes meni—jutri tebi!" To pesem čujemo čezdalje bolj pogosto med Slovenci po slovenskih naselbinah. Potom naravnega procesa, ki ga je u-stvaril Bog, se to vrši. "Veliko mladih mora umreti—a stari morajo vsi!" Vsi smo zapisani strašni smrti, katera ne pozna izgovora, ko pride moraš z njo —pa bodi star ali mlad—z njenih koščenih rok ji ne moreš!
Zato pa moramo biti pripravljeni na smrt. Z Bogom našim Stvarnikom moramo i-meti svoje dušne račune v redu vedno in povsod, ker ne ure ne dneva ne veš, kdaj te prime koščena roka strašne smrti.
Skrben človek mora poskrbeti pa tudi za svoje domače, oče mora skrbeti za svojo ženo in otroke in žena za svojega moža in otroke. V Ameriki, kjer si odvisen samo od svojega dela imaš priliko, da se zavaruješ proti bolezni in smrti. Katolikim Slovencem in Slovenkam nudi tako priliko naša mogočna mati Kranjsko Slovensks Katoliška Jednota. Ta mati, ki je ie tisočem otrla
Siromak: "Verujte mi, rad bi delal iz vse svoje duše. Toda se sprejmejo me nikjer. Usmilite se me, gospod. Ze drugi dan potujem, ne da bi jedel."
Gospodar (gleda v denarnico, ženi pa reče): "Avez vous dela petite monnaie? Je n'ai que des assignats. (Ali imaš ti kaj drobiža pri sebi? Jaz imam samo bankovec.)"
Žena (Vasju): "Idi, dra-gec moj, v moji torbici, na stolu zraven postelje, je denarnica, vzemi in prineei mi jo."
Vasja ne sliši, kaj mu mama naroča, ampak nepremično motri siromaka.
žena: "Vasja, ali ne slišiš? (Povleče ga za roko.) VaBja!"
Vasja: "Želite, mama?"
Mati ponovi še enkrat, kar mu je bila ravnokar povedala.
Gospodar (siromaku): "Počakaj, pride takoj. (Siromak stopi za korak nazaj. Mož pa reče ženi po francosko): "To je strašno, koliko ljudi hodi danes brez dela okrog. Vsi so'
Gedeon.
Cleveland« Ohio.
Cenjeni gospod urednik "Angelčka:"
V prvi številki letošnjega "Glasila" sem videl, kako se zanimate, da bi tudi člani Mladinskega oddelka kako novico poročali v prilogi "Angelčka." Da me boste bolj spoznali, vam hočem popisati kakšen junak da sem:
Ker so vse tri družine živele v medsebojnem prijateljstvu, so šli drug drugemu za botra. Po zimi sta prinesla mlinar in Kramar po dva srebrnika kot botrinjsko darilo v hifto mojega strica; po leti sta ponesla moj
"GLASILO" K. Ž. K. ^NOTte, 6. FfeBftUAftJA, 1924.
■sms&n
The month of Februarv. JVhit^Flovvuer'
J herself in the i
as she calls story of her life
During the past month we which she has writt«n for us, celebrated the feast of the Cir- quickly expanded in the warm cumcision of our Lord. This rays of the Sun of Divine Love, feast eommemoration the sub- and amid the pure affections mission of our Divine Lord to of a happy home. She was de-
the lav/ which was enjoyed by God, and it also brings to mind that C3 we ave departing from the Old Year we muat "put off the old" and in a3suming the duties cf the New Year "put on the nev/ man." During the ceremony of the Circumcision the Divine Child receivcd the name of Jesus, and the whole month of January is dedicated in a special manner to that Holy Name. Soon after this we hail the festival of the Epi-
voted to her father, and her admiration for him equalled her love. This child of bene-diction was the joy of his heart, and he called her his "Little Queen". Marie and Pauline, her elder sisters, largely influenced her life, for they trained her and endea-vored to fill the plače of the mother she had lost. Celine, who was much nearer her own age, was at first her insepara-ble playmate; later Therese
phan.v which solcmnizes more eonfided to her the mošt inti-particularly the apparition of mate thoughts of her heart.
the star, announcing the Sav-ior's birth. We are aH farnih iar with the history of the pro-phecy of the Wise Men, their long journey, the gifts they prescnted together with their symbolio signifieance.
Novv we enter upon the month of February. On the threshold of the month, Febru-ary 2nd, we havc the fea3t of the Purifi» ution. It \vas com-manded the Jewish Law that a m oman, after giving birth to a child, must visit the temple to be purified. Now,
Four baby boys and girls had already taken flight to Heaven. When Therese was ^en years old, Pauline entered the Carmelite Order. This was a severe trial to the affec-tionate little girl and she be-came eeriously ill. The sickness increased, and her sisters were kneeling round her bed expec-ting her death, and imploring Our Blcssed Lady to come to her aid, vvhen the sick child saw the Queen of Heaven co-ming towards her with a sweet smile, and she arose compl^te-
since the Blessed Virgin Mary , ly cured.
was free from aH stain, shef was not bound by this law;i noverthcless, 3he obcyed and made an offering of a pair of little doves. Such offerings were preseribed by the Jewish Law. The Church does.not
Shortly after this event she received her First Communion with angelic devotion. She had been very carefully prepared by her Sister Marie, who soon follovved Pauline to Carmel.
From the age of three Ther-
preseribe, but suggests that it esa had longed ^o become a
vvould be highly devotional for the faithful if they present gifts of candles for the altar. Therefore this feast is also called Oandlemas Day on ac-count of the candles that are blessed for use on the altar throughout the year, and to be distributed to the faithful for use in their homes. These can-
nun, and at the time of Pau-iine's entrance, she had Asked ihe Mother Superior with gieat dmplicity to receive her also. As may readily be sup-posed, the reception of this nins-year-old petitioner had to be indefinitely deferred!
Her desire grew more in-tense, and as the Superior re-
dles ;:hould be kept in a auit- fused to admit her on account
able plače to serve at the hour of death, or when Communion is distributed to the 3ick, and for other religious purposes. The blessing of candles was begun in the Church about the llth Century.
On the 3rd of February, fol-
of her extreme youth, she went to Bayeux, accompanied by her devoted father, to ask leave for the bishop who promised to give it later. She then went to Rome to implore Leo XIII, to grant her the longed-tor permission. His reply was
lowing Candlemas Day, we not very encouraging, and this celebrate a very popular feast, again added to her trial.
that of St. Blasius. This holy man vvas bishop of Armenia and became a martyr to the faith. Manv miracltis have
Her perseverance was at last crovvned with success. She entered the Carmelite Order of Lisieu xon April 9th, 1888,
been perforr.ied through his in-1 aged fifteen years and three
tcrcession, especially among those who \vere afTected with troubles of the throat. It is said that he oncc wrought a wonderful miraclc upon the throat of a child wno was
rnonths, and there received the name of Sister Theresa of the Child Jesus and of the Holy Faccv
No extraordinary event marked her religious life. This
brought to him in such a state has been the case with certain of suffering as to threaten Sainta> and iike them she vvas
specdy death. On this day throats are blessed. Holding lighted blessed candlcs, ar-ranged in the form of a cross, touching the throat, the priest say8, "Through the merits and
nngular only in her perfect implicity, her constant prac-ticc of humanity, and her char-ity. This charity filled her vvith a burning desire for Heaven, becausc the Holy
intercossions of St. Blase, bish- Spirit had madc her under.
op and martyr, may God de-liver thec from ali disea3es of the throat and preserve thec from cvery other evil."
Sister Theresa of the Child Jesus.
"The Little FIowcr of Jesua".
3tand that the "would come dovvn again" to "do good on earth;" or, to use her own poetic \vords, she would shed upon souls a rain of graces, "a shovvcr of roses," from on high. She was yet more remarkable for her love of God and for her trust in Him. She had offered herself as a vietim to "the mereiful Love of the Good God," and she died consumed
ing her Life, have led the Blsb-ops of Bayeux and Usieux to set on foot the Cause of the Beautification of the Servi^t of God. Theresa of the Child Jesus and of the Holy Face. She was beautified just recent-ly by Pope Pius XI. „
The Little Flower of JesUs was a constant admirer of the Foreign Missions while stili llv-ing. Recently she has been declared as the patroness of
the Missions.
• • •
Tho Confidence in God of the Little Flovver can be seen from the following little ex-tract:
"It is not because I havfl been preserved from mortal sin that I mount to God on the vvings of trust and love. Nay, I feel that I should not lose a whit of my confidence, even had I on my conscience every erime it is possible to commit. With a heart that sorrow had broken I should throw myself into my Saviour's Arms.
"I know that the prodigal child is dear to Him; I have heard His words to Mary Magdalen, to the adulteresa* to the Samaritan woman. No one can frighten me, for in so far as His Love and Mercy are concerned I know what to rely upon.
"I know that ali that multi-tude of sins would disappear in the twinkling of an eye, even as a drop of water east into a flaming furnace. It is told in the lives of the Fathers of the Desert how one of them con-verted a public sinner whose vvicked deeds were the scandal of a whole country. This sin-ful \voman, touched by grace, follovved the saint into the desert, there to perform rigorous penance.
"But on the first night of the journey, before even reaching her plače of retirement, the bonds that bound her to earth were broken by the vehemenoe jnly man at that instant savv of her loving contrition- The holy man at that instant saw her soul borne by angels into the bosom of God, This is a most striking illustration of what I would wish to expres»— byt these things are beyond words."
—Words of the Little flovver. -o-
It was not only in the temple that Mary offered her Son up to death; she offered Him at every instant, through her vvhole life.
—St. Alphonsus. -o-—
"The Presentation was a joyous mystery, and yet it was the first of the Seven Dolors our especial eommemoration." which the Church selects for —Father Faber.
the just mjm tQ execution, and vot. Valentine was accordinglv bebeaded outside the city of Rome in the year 270.
-o-
The love of flesh is con-quered by spiritual love; the •cjesirea of the flesh are extin-guished by those of the spirit. the diminution of the one be-comes the inerease of the other.
—St. Jerome.
o-
A GOOD ALPHABET.
Attention at both work and play.
Busy aH the livelong day; Courteous at home and school. Dilligent to keep the rule; Earnest in whate'evr you do; Friendly with your classmates too,
Generous of hand and heart, Honest in life's every part; Innocent of ali that's mean, Jolly as a king or queen; . Kind, whene'ever footsteps
. roam, Loving to the ones at home; Merry in the sun and rain, Neat in dress, but never vain; Orderly in desk and books; Patient in your thoughts and looks;
Quiet vvhen 'this time to be, Ready others' needs to see; Steady in your every aim. Truthful, though it brings you
shame; Utilizing in the fight Vim and courage for the right; Willing others to befried, 'Xemplary to the end; Vouthful t ill life's set of sun, Zealous till succes is won. o
Small Boy: "It's my moth-er's birthday, today."
Small Girl: , "Is it? How old is she?"
Small Boy (after a momenfs hesitation) :"Either forty-sev-en or seventy-four. I can't re-member vvhich."
Maric - ancoise - Thercsa-Martin waa bom at Alencon on
January 2nd, 1873. Her pa-	by the flames of this heavenly
renta vvere fervent Catholics,	love, on September 30th 1897,
and the little girl, gifted with	aged 24.
unusual intelligence. cspecially The story of her life written
in regard to holy things, ap-	at the obedience of her Supe-
pcared to recognize the Virtues	rior is now known aH over the
and rare qualitics of her saint-	woi ld, and has been translated
ly mother, whom she loved	into many languages. Count-
with the keenest affection, but	less are the wonders wrought
lost at the early age of four.
Her father then took his fa-mily to live in Lisieux, to be
by invoking her, or by the use of things that once belonged to her. Her grave is daily vis-
near their uncle, who was dee- ited by numerous pilgrims. ply.attached to his sister's chil- These facts, and stili more dren. Therese, the "Little the good done to souls by read-
ST. VALENTINE, PRIEST AND MARTYR.
Februar y 14.
3t. Valentine belonged to one of the noblest families of Rome. He was priest in the reign of Claudius II. and pecially had charge in asisting the Christian confessors and martyrs. The emperor hearr ing of his good works, sent for him; and the gentle, persua-sive eloquence of Valentine almost induced the empei^r to become a follower of Chri«t. But considerations of state pre-vailed, and the meek Valentine tvas surrendered to the trlbun-al. Here he worked a great miracle by restoring sight to the daughter of one df the offi-cers of the praetorium, who had been blind for two years; and the miracle converted the entire household of the judge, consisting of mo^e than forty persons. The emperor, lčarn-ing of this great miracle, sought to have Valentine re-leased, but, fearing a tumult among the people, as in the case of Pilate, he consigned
A negro was *passing under a scaffold where some re-palts were going on, when a brick fell from above on his head, and was broken by the fali. Sambo v«ry cooliy raised his he£d and exclaimed:
"Halloa, yotf white man up dar! If you don't want your bricks broke, just keep 'em off mv head."
C t
THE CATEC0ISM OF THE CLOCK.
A little girl once sat in a room intently looking into a catechism which rested on her knees. Her face was bowed down in study; she read her lessons aloud. On the wall close by there hung a clock. Majestically it was glittering and ticking in the sun.
The question was asked "How many Gods are there?" and the clock eagerly struck one. After some silence the girl asked the clock, "How mapy natures .in our Lord?" and the .clock rejoiued "Two." "How many persons in the one God?" she mildly eried; the old clock on the wa11 locked astonished and then exclaimed "Three."
The little aid laughed and said, "You have answered we)l. Now teli me the cardinal viriues." The faint hearted clock answered "Four." "Oh, dear! How clearly it sounds," said the girl, "but teli me how many are the Lorda wounds," and the sobbing clock struck "Five."
^ The malden with a sigh gently picked up the crueifix and fervently kissed it "Please, teli me how many commandments of the Church" and tfc« anxious clock an-swered "Six." The clock now lifted up one hand to heaven ahd wfth a sweet tinkle of its beli when the girl asked how many sacramento did Christ institute, it delightfully an-swered "Seven." "How many Beautitudes are there, will you kindly teli me, sir?" The
clock immediately responded "Eight;" and the choirs of angels I gladly would wish to have numbered. The clock surrounded with a ray of light. j gladly chimed "Nine." "Well„: now Tli ask the holy commandments from our God; please teli." The clock rang "Ten."
"Teli me now the number of apostles when Christ ascended into heaven after Judas the traitor had disappeared." The clock exclaimed, "Eleven." Finally, how many fruits of the Holy Ghost." The clock joy-fully struck "Twelve/ and kept silent for the rest of the day.
o-
KINDNESS.
One little act of kindness done,
One little kind word spoken,
Has power to make a thrill of joy
E'en in a heart that's little things
Then let us watch these little things
And so regard each other.
That not a word or look nor tone,
Shall wound a friend or brother.
—Anon.
parents are stili spared to you. will you not show your love by obedience? That little boy, who loved so well, we are sure, obeyed. Bear this in mind, that if you should one day have to look upon the face of a de-ceaeed parent, no thought would be so bitter as to remem-ber that you had given her pain by your wilfulness or dis-obedience.
—The Schoolmate.
CHARITY.
If thy soul with power uplifted Yeama for glorious deed, Give thy strength to serve thy
brother In his need.'
\ i
A little Boy of heavenlv birth, But far from home today,
Comes down to find His bali— the earth— That sin has east away.
O comrades, let us one and aH
Join in to get Him back His bali.	*
—Fr. Tabb.
-o-
RIDDLE BOX
Why do hens always lay eggs in the daytime?
Answer: Because they are roosters at night.
When is a man not a man?
Answer: When he is a little horse (hoarse).
When is a window like a star?
Answer: When it is a skylight.
When is a chair like a lady's dress?
Ans\yer: When it is sat in satin.
The land was vvhite, the seed was black; it will take a good scholar to riddle that
Answer: Paper and writing ink
-o—:-
TAKEN.
ignominiously clothed at the time of his passion. The Amice represents the cloth with vvhich the Jews blindfolded
our Savior, when they bid him prophesy who it was that struck him. The Alb represents the \vhite garment put on him by Herod. The Girdle, Maniple and Stole represent the cords and bands with which he was bound, in the different stages of his passion. The Chasuble, or outward vestment, represents the pur-ple garment vvith which he was clothed as a mock king: upon the back of the chasuble there is a cross to represents i that Cross vvhich Christ bore on his sacred shoulders.
The Church, in her vest-ments, makes use of five col-ors, viz., vvhite, on the feasts of our Lord, of the Blessed Virgin, of the Angels, of St. John the Evangelist, and of the Saints that were not martyrs; red, on the feasts of Pentecost, on the finding and exaltation of the Cross, and of the apostles and martyrs; violet, which is the penitential color, in the penitential times of Advent and Lent, and upon vigils and ember-days; green, on most of the other Sundays and ferial days throughout the year, and black on Good Fridav, and in Masse3 of the Dead.
borne a
3ecretj , Študent: "I want'The Life d of Julius Caesar."
Hast thou sorrow
In thy k>nely breast?	Librarian: "You're latje.
Take to thee thy sorrowing Brutus took it long ago."
brother	-:-o-
For a guest.	Ali for the greater Glory of
God (A. M. D. G. is derived thy bread of from the Latin "Ad Majorem Dei Gloriam." St. Ignatius re-peats these vvords in his Con-a stitution three hundred and scventy-six times.
-1—o—i-
Share with him
blessing, Sorrow's burden share; When thy heart enfolds " brother God is there.
—Anon.
THE MONTHS.
SHE—Do yftu really love Me?
HE—Yes, I do.
SHE—Would you do some-thing for me?
HE—Anything to pleasui1^.
SHE—Then just forget my ad dresa.
A TOUCHING INCIDENT.
A company of poor children, who had been gathered out of the alleys and garrets of the city, was preparing for their departure to new and distant homes in the West. Just before the time of starting of the cars, one of the boys was no-ticed aside from the others, and apparently very busy with a east off garment. The over-3eer stepped up to him, and found that he was cutting a small piece out of the patehed linings. It proved to be his old jacket, vvhich having been replaced by a nevv one, had been thrown away. There was no time to be lost.
"Come, John, come," said the overseer, "what are you doing with that old piece of calico?"
"Please, sir," said John, "I am cutting it out to take with me. My dead mother put this lining in this old jacket for me. This was a piece of her dress, and it is ali I have to remem-ber her by."
And as the poor boy thought of that dead mother's love, and the sad death scene in the gar-ret where she died, he cov-ered his face with his hands, and sobbed as if his heart vvould break. But the train was about leaving, and John thrust his little piece of calico into his bosom to remember his mother by, and was soon far away from the plače of his childhood.
This is a sad little tale of a poor "little orphan. If your
JANUARY brings the snow, Makes our feet and fingers glow.
FEBRUARY brings the rain. Tha\vs the frozen lake again. give you | MARCH brings bi-cezes loud and shrill, Stirs the dancing dafTodil. APRIL brings the primrosc sweet.
Scatters daisies at our feet. MAY brings flocks of prett.v lambs,
Skipping by their flcecy dams. JUNE brings tulips, lilies, roses Fills the children's hands with posies.
Hot JULY brings cooling
showers, Apricots and gillyflowers. AUGUST brings the sheaves of com,
Then the harvest home is borne.
Warm SEPTEMBER brings the fruit,
Sportsmen then begin to shoot. Fresh OCTOBER brings the
pheasant, Then to gather nuts is pleasant Dull NOVEMBER brings the
blast,	j
Then the leaves are whirling L fast.
Chill DECEMBER brings the sleet,
Blazing fires and Christmas treat.
—Taken from Schoolmate.
But Winter ha3 yet bfighter
scenes—he boasts Splendore beyond vvhat gorge-
ous Summer knows; Or Autumn vvith his many
fruits, and vvoods AH flushed vvith many hues.
—Bryanl.
ANSWERS
to Brain Teasers Published in January issue.
.. V	L V
There were 60 oranges in the box.
II.
There vvere 28 ducks in the flock overhead. (Solution: 28—!—56—1-14—|—1-|—1 = 100)
III.
The Ferryman took over on the first trip aH the 15 ladies of the picnic party.
Brain Teasers
PROVERBS.
He laughs longest, vvho laughs last.
A small leak vvill sink a great ship.
Honeet men fear neither the light nor the dark.
o-
VESTMENTS.
Aš the Mass represents the Passion of Christ, and the priest there officiates in his pereon, so the vestments in vvhich he officiates represent those vvith vvhich Christ was
I.
"In a certain city the 'Bull-sheviks' held a meeting. The mayor, fearing trouble, de-cided to plače an extra strong guard about and within the =ity hali.
"A goodly share of the available force was stationed in front of the building; in the rear were placed 1-3 less than in front; on the west side 1-3 less than on the east side, wherc there were 1-4 less than in the rear of the building.
"There vvere t wice as many cops inside the stronghold as outside. The mayor also had a bodyguard of two men less than the number on guard in front of the building. Alto-gether the mayor disposed of 100 men. How man jr men vvere stationed in each posi-tion?"
II.
.Fill in spaces vvith numbers so that vvhen they are added up Lengthvvise or sidevvise or diagonalIy they will equal the sum of 15.
1	2	i 3
4	5	6
7	8	9
Mail jrour answer aad any m« "teaacr" on your mind to the Editor of "IitUe Angel," 395 So. 2nd St, Steelton, Pa.
Za srečo!
POVEST.
Spleti M ALOG RAJSKI.
(Nadaljevanje)
Tudi Dragarjev Janez, ki je bil jeden najbolj radovednih, je silil na to. Toda, ker vsi drugi niso bili za plezanje v zvonik, in ker se niso hoteli ločiti drug od drugega, so šli zopet vsi skupaj naprej. Pomudili so se v cerkvi sv. Janeza, dalje v cerkvi sv. Remberta, ki je še jako nova, potem pa v starodavni stolni cerkvi. . Tukaj so jim bila jako povšeči lepa o-kna. Podali so se tudi v tako-zvano "svinčeno klet" pod cerkvijo, kjer se mrliči vsled suhega zraka posuše tako, da so videti kakor mumije.
Tukaj pa ni bilo Goričevske-mu Tončku nič kaj po volji.
"Pojdimo gori," je dejal, ko jim je bil vodnik razložil čudno lastnost teh podzemeljskih prostorov. "Jaz sem že itak suh, kaj bi se sušil še tukaj."
In res se podajo kmalu gori. V cerkvi pa se je iačela popoldanska služba božja. Lepo doneči glasovi mogočnih orgel so jih skoro omamili. • Kakor otrpli so obstali, in srce se jim je napolnilo s pobožnimi čuti. Razen Komarja, kateri ni bil nikoli prav dostopen takim stvarem, so pomolili vsi nekoliko očenašov po tihem.
Ko so se bili tako tudi duševno pokrepčali, so nastopili zopet svojo pot po mestu.
Janez in Jakob, oba živahna, lahkomiselna in vihrava, sta stikala nekoliko tudi na svojo roko okrog. Kjer jima je kaj ugajalo, tam sta se po-mudila malo, potem pa sta tekla za drugimi, da bi jih do-šla, ne meneč se za to, da so ju mestni ljudje nekako čodno pogledovali ter se ozirali za njima. Sploh so naši potniki s svojim nekoliko neprimernim in nenavadnim vedenjem vzbujali precej pozornosti pri ljudeh, mimo katerih so se drvili naprej.
Ko pridejo mimo neke krasne palače s kamenitimi stopnicami, vikne Jakob:
"O jej, kaj pa je to? Poglej, kako lepo . izdelovanje. Kako ti mora biti še le notri lepo."
In začneta se plaziti po stopnicah navzgor. Do spevši skoz vrata v vežo, vzklikneta oba hkratu:
"O jej."
Kaj tako krasnega še nista videla svoj živi dan ne. To je bilo skoro kakor v cerkvi. Vse vežne stene so bile lepo poslikane in pozlačene. Ravno tako strop. Iz veže pa so vodile gori v prvo nadstropje krasne mramornate, na okroglo zavite stopnice, v znožju katerih sta stala dva velika pozlačena svečnika. Všeč jima je bilo vse to„ kar sta videla, tako, da sta si hotela pogledati to lepo poslopje tudi v višjih nadstropjih. Komaj pa se pripravita, da bi šla po stopnicah navzgor, zaplete se Jakobu noga v preprogo, ki je bila razravnana po sredi stopnic, in vsled tega telebne s tako silo, da je glasno zastokal. To pa vzbudi nekega psa, ki zažene glasen hrup, a precej nato priskakljata po stopnicah doli dva mlada človeka, v oblekah, poSitih z zlatimi obrobki. Jeden prime Janeza, drugi Jakoba, in predno sta se ta dva prav zavedla, sta že „bila na cesti zunaj.
Nekaj takega se jima je bilo prigodilo ie v par slučajih, dokler nista izprevidela, da je najbolje, da ne uhajata na stran, ampak da se držita svojega tovarištva.
Tako so dospeli vsi skupaj do lepe mestne hiie. de bolj nego lepi zgradbi so se čudili naii potniki Umu, kar jim je pravil vodnik ter jim pretolma-
čil Komar o znameniti vinski kleti, ki se nahaja pod mestno
hišo.
Zvedeli so, da imajo shranjeno v tej kleti nad 250 let staro vino, tj. j. letnike 1624. do 1731., in da je notri tudi dvanajst velikih sodov, od katerih nosi vsak ime jednega apostola, in v katerih je istotako jako staro vino, in sicer iz leta 1666. pa do 1783.
Ko je Goričevski Tonček to slišal, mu je omahnila roka, s katero je poprej objemal harmoniko, ki mu je visela črez ramo. Meh harmonike se raztegne in de začuden glas od sebe, nič manj čuden glas pa se zvije tudi Tončkovim ustom. Vse druge reči so ga malo mikale, in taval je doslej brez pravega zanimanja za drugimi, a to, kar je slišal zdaj, ga
te prevzelo tako, da so se po-vetile njegove sicer vedno zaspane in motne oči, in da so se mu na stežaj odprla usta.
"Kaj, tako starino da hranijo tukaj?" je zahropel.
"Tako, tako!" potrdi Komar. "Tonček iz katerega soda bi si ga ti najrajši privoščil?"
"Tisti iz Iškarijotovega soda bo menda najhujši," pripomni Tonček, ki vina ni cenil, ako ga po njem ni bolela glava.
"Bog zna, po čem ga točijo?" vpraša Jakob.
"Butec, če bi ga točili, bi ga ne imeli, kajti bili bi ga poto-čili že davno," se oglasi Blaž, ki svojega brata ni maral posebno. Blaž in Jakob sta bila precej različne narave in sta radi tega malokdaj soglašal.
"Pa vsaj sode pojdimo gledat," pripomni Tčrnček, kateremu se je vzbujala čudna žeja, in ki bi si bil vsaj v duhu rad utedil poželjenje. . "Nikar, nikar, Tonček," mu odsvetuje Komar, "če ne, nam Še skoprniš v kleti, ali se pa 3am v svojih slinah utopiš."
Ko pa so še nekateri drugi od druščine izrekli željo, da bi si klet ogledali, naznanil je vodnik, da se v klet ne pride tako lahko, in da bi jih težko pustili noter. Vdali so se torej ter se odpravili naprej, samo Tončka je to tako jezilo, da je vzkliknil:
"Pa je vendar presneto neumno ljudstvo tukaj!"
"I zakaj, Tonček?" vpraša Komar.
! "I zato, ker vina ne izpijo!"
"Ha-ha-ha, to je pa res," potrdijo nekateri.	v
Bil je nastal že večer, in treba je bilo se vrniti v gostilno, kjer so bili pustili svoje stvari, in kjer so nameravali prenočevati.
Ko pridejo do prenočišča, se poslovi Komar, češ, da mora dobiti še Majslerja, da se domeni z njim radi vožnje črez morje. Zagotavljal jih je, da se vrne kmalu, a tisti večer ga ni bilo nazaj. Pa tudi drugo jutro ga ni bilo na izpregled. Naše potnike je začelo skrbeti, zlasti tiste, ki so mu bili dali spraviti denar. Bližal se je že čas, ko je bilo treba oditi na la-dijo, Komarja pa le še ni bilo. Ugibali so in ugibali, zakaj ga ni, toda pravega pojasnila ni mogel dati nihče. Vsi so bili jako nemirni, samo Tonček je brezskrben dremal. Njemu je bilo prav za prav vse jedno, naj bi ili že naprej v Ameriko, ali naj naj bi se vrnili v domači kraj, kamor drugi, tja on. Ze so mislili naii potniki, da odide ladija brez njih, ko jih pride iskat po vsem tuj človek, katerega doslej še niso videli. Namigne jim, naj se dvignejo ter gredo z njim. Hitro pobere vsak svoje stvari ter »e odpravi na pot. Odvalil se jim je
kamen od arca, kajti bili so prepričani, da jih čaka Komar že »a ladiji. Tem večje pa je bito njih iznenadenje, ko ga tudi tam niso dobili, in ko so zahtevali od njih vozne liste, pa jih niso imeli. Zanesli so se bili na Komarja, da jim jih preskrbi, ih zdaj so se ozirali zaman po njem! To je zmedlo celo tiste, katerim Komar ni bil izvabil denarja, da niso vedeli, kaj naj store. Celo obupani pa so bili seveda oni, kateri so bili Komarju izročili denar.
Jeden izmed potnikov je znal toliko nemški, da je dopovedal onemu, ki jih je bil prišel iskat v gostilno, in ki je bil videti nekak nadzornik nad izseljenci, kaj se je zgodilo. Ta skomizgne malomarno z ramami ter reče:
"Nazaj v domači kraj brez denarja ne morete drugače, ko po odgonu, in to ni ravno prijetno in častno. Komar se pelje najbrž z drugo ladijo, in morda pridete še kje vkup z njim. Ako pa ne, se uredi stvar lahko tudi drugače. Jaz kupim vsem tistim vozne liste, ki sami nimajo denarja. Ako se snidejo s Komarjem in dobe od njega, kar so mu dali shraniti, mi vrnejo, kar sem izdal zanje; če pa ne, potem se bodo morali odslužiti. To ni samo na sebi nič hudega. Služili bodo pač tako dolgo, dokler si ne prislužijo toliko, kolikor sem izdal zanje. Seveda morajo biti zadovoljni, da jim preskrbim službo jaz, ker jih ne maram loviti okrog. Sicer pa bom izkušal preskrbeti službo vam vsem. In oziral se bom kolikor mogoče na želje vsakega posameznika. Gospod Maj-3ler, ki je že odpotoval, in s katerim je šel nemara tudi vaš znanec Komar, mi je že omenil nekaj, da si mislite poiskati različen posel. Kadar se bo treba ločiti, že poprašam, kdo hoče sem ali tja. Ali ste zadovoljni vsi tako?"	*
Kaj se je dalo odgovoriti na to? Tisti, katerim je bil Komar odnesel denar, in to so bili razen Tončike,.od katere vemo, da se ni dala zapeljati Komarju, vsi potniki, ki so nam znani po imenu, ti so morali biti še hvaležni za tako ponudbo. Domu priti po odgonu, jih je bilo sram, in rajši so prodali delo svojih rok že naprej, nego bi si nakopali tako sramoto na glavo. Nekoliko jih je pač boleU) srce, ko so v takih okoliščinah stopali na krov ladije, kajti čutili so, da niso več samosvoji. Vendar pa jih je tolažilo nekoliko to, da je bil njih novi vodja še precej prijazen z njimi. Da ta prijaznost lahko izgine vsak trenutek in da sc mu vsak hip lahko zmrači lice, na to niso mislili.
Komaj pa so si bili opomogli nekoliko od prvega neljubega iznenadenja, ko jih pretrese nov dogodljaj, ki so ga smatrali za neugodno znamenje.
Neka žena, doma blizu Velikih Lašič, je hotela za svojim možem v Ameriki. Revica je živela že pet let brez moža in kar koprnela je/ da bi ga zopet videla. Dolgo časa ji je pošiljal neugodna poročila, in pred kratkim še le /ji je bil pisal, da se mu je obrnilo tolikanj na bolje, da pride lahko za njim. Ker jije bil poslal tudi potnino, se je precej odpravila na pot.
Toda strašen nemir se je je bil polastil. 2e med vožnjo po železnici je v jednomer izpraševala: "Ali bomo kmalu tam?" tako, da so jo vsi začudeno pogledovali. Zdaj pa, ko je stopila na krov ladije in je videla razprostrto pred sabo širno morsko planjavo, zmedlo Be je ubožici. Glasno je zakričala ter se zaletela proti robu ladije, hoteč skočiti v vodo. Na srečo so jo ie obdržali o pravem času. IzkuŠali so jo pomiriti, a ker je le besnela, so jo morali spraviti na suho. Ne j da bi bila šla svojemu možu
naproti, katerega si je tako želela videti, odpeljali so jo nazaj ter jo izročili-—blazhici.
ČETRTO POGLAVJE.
Lojzika je sedela na klopi pri oknu in šivala, oče pa je ležal v postelji in smrčal, dasi je bila ura odbila že dve popoldne. Vso noč je popival z nekimi tujimi konjskimi trgovci, katerim je pomagal mešetari-ti, po dnevi je pa spal. Tako je delal često. Po noči je stikal po gostilnah, po dnevi je pa ležal in lenaril.. Skrb za jed je prepuščal i popolnoma hčeri, ki je šivala, da so ji dostikrat prsti krvaveli.
Kdo ve, koliko časa bi se bil Gril še valjal po postelji, ko bi ga ne bil prišel budit in nagovarjat, da naj gre z njim, prijatelj in vinski bratec njegov, neki Kladež.. Bil je to vreden drug Grilov, lenuh, .pijanec in potepuh, zaradi česar so ljudje njegov priimek izpremenili nekoliko ter ga splošno klicali za Klateža. , '
Prilomastil je v sobo, ne da bi bil pozdravil Lojziko, ter je stopil naravnost h Grijovi postelji.	,■	. *
(Dalje prihodnjič)
»erova zdravila vztlr/iijpjo zdravje v družinah.
Hripavo8t
•'iMil' . '' - ;
in kiialj tU zelo neprijetna simptoma. Da preprečite tadje posledice vzemite
SeveraV ' i
Cough Babam,
ki prinaša, zaželeno irt hitro pompč. Imajto ga pri roki v hjš: za zimske
IMAM
V ZALOGI SE NAD IX LET
PRAVE LUBASOVE
tri in itiri-vrsfne, dva, tri in iti-rikrat, nemško in kranjsko uglašene kakor tudi kromatične in pa kovčeke. Harmonike so najboijfiega dela in opremljene s "zaporo ta zapreti.
ALOJS SKULJ, 323 Epsiloa PL, Brookljm, N. T.
mesece.
..ri'
Cena 25 in 50 centov.
»■• O-
Vprašaj jtf lefcaiBalfc >„ >1
Severe* Almanah i Uto 1024
j* natisnjen. ;Dot& stFfjo'Vseh'lekarnah zastdnj, ali piite nbm.
W F SEVERA CO. ,'CEDAR RAPIDS, IOVVA
ZAHVALE.
Mr. Alois Skulj, 323 Epsilon PI Brooklyn, N. Y. Cenjeni:—
Vam naznanim da sem prejel harmoniko, ki je prav taka kakršno sem si želel, prav izvrstna. Ze 16 let igram harmoniko ter ve^ kaj je harmonika.. Prav lepo se Vam zahvalim zanjo, v kratkem bom še po eno pisal ravno tega glasu.
F. Shalehar, Claridge, Pa. Naročeno harmoniko' sem sprejel in sem prav zadovoljen, mi prav zelo ugaja.
Alois Hočevar, Joliet, 111. Poročam Vam da sem sprejel poslano mi harmoniko, mi jako ugaja ko ima tako lep glas in je lahka za igrati, sem Vam zelo hvaležen in Vas priporočam tudi drugim rojakom, ki žele dobre, izvrstne harmonike.
- Fr. Magister, Pittsburgh, Pa. (Advertis.)


Sv
ZASTONJ
■ >c .
dobite lepi stenski koledar, na katerem so označdni cerkveni in državni prazniki, posti, svetniki cclega leta, Itd:
Naročite si ga takoj, predno nam zaloga poide. Pošljite samo 5c za pošfnino. Naslov:
"BUNOSr
1849 W. 22nd SL CHICAGO. ILL.
DOMAČA ZDRAVILA.
V. zalogi imam jedilne dišave, Knajpovo ječmenovo kavo in iiftportirana domača zdravila, katera priporoča. Mg r. Knajp v knjigi ^
DOMAČI ZDRAVNIK
Pišite po brezplačni cenik, ▼ katerem je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi..
Brinjeve jagode, vreča. 130 fun-
,tov .......................$6.50
Malo črno grozdje, "baksa 50 fu-
Muškatel grozdje, baksa 50 funt
po ...'................................... $5.25
1" Ekspress ni vračunjen.
SEMENA. V zalogi imam najboljša in zsne$Ijiyq, poljska, vrtna in cvetlična semena. * Pišite po brežplačni cenik. Blago pošiljam poštnine prosto.
MATH. PEZDIR
Box 772. :: City Hali Sta. New York, N. Y.
BOLGARSKI ZELIŠČNI ČAJ.
greste
deta
(Prej Krvni Čaj) Vzemite ga vročega predno
t	postelj.
Prežene prehlad.
Pozdravi ledvice.
Prežene zaprtje.
Bolgarski ziriiščni čaj je {istih zelišč. Sčisti kri in vam pomaga biti zdravim.
Naprodaj v vseh lekarnah ali pošljemo po pošti veliko škatljO za $1.25 tri za $3.15 šest za $5 25. Naslovite H. H. von Schlick, Prcsidcnt, Marvel Products Co., 47 Marvel Bldc- Pittts-burgh, Pa.; , *

VABILO
na
i •„ :.f
i i_ q
CERKVENO SLAVNOST
V CERKVI SV. JURIJA V SO. CHICAGO, ILL
y nedeljo dne 17. febr. 1924
bo naselbina šv. Jurija v cerkvi in zunaj cerkve slavila srečno dokončano slikanje cerkve po slovenskem umetniku g. J. N. Gosar-ju. 28 slik krasi lepo, prostorno cerkev. Dragi! hočeš videti zares kaj lepega, pridi ta dan na slavnosti
VSPORED:
Ob 10. uri slovesna sv. maša.
Ob 3. uri popoldne slovesni blagoslov cerkve in cerkvenih »lik.	J. ,Ob 5.30 zvečer pričetek slavnostnega banketa v Ewing Hali — dvorani na 95th Str.
OPOMBA: Vabilo je »ploščo in velja kot prijazno povabilo za cenjene okoličine, za prijatelj« So. Chicaike naselbine in za vse domačih^. Brez privatnih vabil.
CERKVENI ODBOR.
Lično in poceni!
Cenjena društva, trgovci in posamezniki, kadar potrebujete kakoršnekoli vrste tiskovine, obrnite se vselej na največjo slovensko unijsko tiskarno v Ameriki
"AMERIŠKA DOMOVINA"
6117 St. Clair Ave. Clevelaiid, O.
Pri nas ste sigi^rni, da dobite jako lične tiskovine, po nižjih cenah kot drugje ter točno postrežbo. V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. S. K_ Jednote".
. i-..**.«!«, u t-t i. ti Km	i	'•>•


z/
0BEK82
•MCI
Ako ste tudi Vi
med onimi rojaki, ki so 'namenjeni v stari kraj na pomlad, jc v vašo korist, da pišete naši tvrdki za pojasnila in ji poverite vse tozadevne posle. To bo za vas pomenilo najboljšo postrežbo, zaradi katere jc nnia tvrdka splošno znana in priporočana! Imejte to Ma umu!
RAVNO TAKO JE V VAŠO KORIST, ako nam poverite vse posle, ki so v zvezi z dobavo vaših sorodnikov in prijateljev iz starega kraja. Naša tvruka vam bo izdelala potrebne izjave (affidavitcl, poslala karto, nudila pomoč ob prihodu v New York itd., kakor ic to storila žc ra številne dru^.c rojake, od katerih so sc mnogi javno zahvalili za točno postrežbo!
POŠILJANJE DENARJA.
Naia banka ima svoje lastne zveze z po:;to in zanesljivimi ha.ika-mi v starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene prejemniku na dom ali zadnjo pošto brez vsakega odbitka. Naše ccne so vedno med najViižjimi.
Vre pošiljatve ue nakažejo po ccnah Onega dne, ko mi sprejmemo denar.
frcnir pošiljamo ali po pošti, ali potom brzojavnega pisma, ali pa direktnejn brrojavu.
Mi pošiljamo dolarje v Jugoslavijo in druge dežele po pciti in brzojavno.
Za obihla naroČila cc vam priporoča
SLOVENSKA BANKA
Zakrajšek & Češark,
70 - 9th Ave. New York, N. Y.

■SKI
msmm■anBHnnB
M. Gregorich,
505 Elm Street
CALUMET, MICH.
m
■
POPRAVLJAM po nizki ceni KLAVIRJE (PIANO), vsakovrstne gramofone, harmonije in crkvene orgije.
» .^,'V'V-	jg|
Za naklonjenost in naročila se toplo priporočam.
SVOJI K SVOJIM!
. . ■ . " . - • ■
—uj^ui^ii:^^.,^
OTOK ZAKLADOV
Angleško spisi? R. L. Stevenson. Poslovenil J. M.
(Nadaljevanje)
krožil sedaj četrt minute od roke do roke.
"Dve gineji!" je rjovel Mer-ry in mahal z njim proti Silver-ju. "To je tvojih sedemstoti-soč funtov šterlingov, kaj ? To je človek, ki ni pokvaril še nik-. dar ničesar, tepec neumni!"
"Le kopljite," je rekel Silver z zelo hladnokrvno drznostjo, "mogoče najdete kaj podzemeljskih orehov."
"Podzemeljskih Orehov!" je ponavljal Merry in tulil. "To-
"Da, tako je," je rekel. "Vi	preklinjal je kakor blazen, ka-
imate giavo na pravem mestu,	dar mu je muha se&la na nje- ... ,. , . A „ ~
John, brez vsakega dvoma,	gov vroči obraz; jezno je vle- vanši, ali čujete? Povem vam.
Tovariši! Ti ljudje so na na-	kel za vrv, ki me je vezala da je ta človek vse to že naprej
pačnem potu. Ako premišlju-	nanj, in od časa do časa je o-
jem o tem, se mi zdi, da je bil	brnil name svoje oči ter me hu-
glas podoben Flintovemu, ven-	dobno pogledal. Na vsak na-
dar ne ravno popolno podoben, j čin se ni prav nič potrudil, da _	_ , _ .
Bil je bolj podoben glasu neko-	bi prikril svoje misli, in jas sem postal,? Podvzeten fant 81
ga drugega—bil je podoben	jih bral, kakor bi bile tiskane.
--—"	V neposredni bližini zlata je
"Grom in strela! Bena Gun-	bilo vse drugo pozabljeno, njena !" je zagromel Silver.	gova obljuba in zdravnikovo
"Da. tako je!" je zavpil	svarilo je prenehalo in nisem	, ,	, ,
Morgan in skočil na svoja ko-	prav nič dvomil, da se je na-l0^1' kar se ,je ,zde,° za nas
lena. "Ben Gunn je bil."	dejal, da najde in pobere ta ugodno: vsi so lezli na nasprot-
"Ni dosti razlike," je dejal	zaklad, poišče v nočni tmnini no stran od Sllver-»a-Dick. "Ben Gunn ravno tako♦ Hispaniolo in se je polastil No in tako smo stah dva na
ne živi kakor Flint!"	prereže vsak pošten vrat na o- eni strani pet na drugi, med
Starejši mornarji so pozdra-	toku in odpljuje, kakor je na- nami pa je blla jama in mkdo'
vili to opazko s porogljivim	meraval v začetku, obložen z prav mkdo nl imel P°«uma' da
krohotanjem.	zlatom in bogastvom.	1 bl prvl začel-
vedel. Poglejte mu v obraz, in videli boste, da je resnica."
"Oh, Merry," je opomnil Silver, "ali bi zopet rad kapitan
Vendar sedaj so stali vsi na Merryjevi strani. Začeli so lezti iz jame in divje pogledovali za njim. Nekaj pa sem
"No, nikdo se ni brigal za Ker sem bil ves prestrašen,
Merry je mislil, da utegne
Bena Gonna," je zaklical Mer-	mi je bilo težko korakati tako	nekoliko besedi stvari Poma-ry, "mrtvega ali živega, nikdo	naglo, kakor so hodili lovci za- ga*1-	. . „ . se ni brigal zanj."	klada. Vsak trenutek sem se	! "Tovariši," je rekel, "tam-Bilo je nekaj izrednega, ka-	izpotaknil in potem me je Sil-1 ka^ stojita dva/ eden Je star ko se jim je "povrnil pogum,	ver surovo potegnil za vrvico pobabljenec, ki je nas vse pri-Kmalu so se zopet pogovarjali	ter me pogledal s svojimi mo-	vedel semkaj in tako daleč s in včasih poslušali in kmalu	rilskimi pogledi. Dick, ki je	svoi° šušmarijo; drugi pa je potem, ko so nekoliko časa za-	ostal zadaj in hodil kot zadnja	oni mladenič: *e«ar srce hočem man čakali, so vzeli svoje orod-	straža, je brbljal sam pri sebi	imeti. Sedaj, tovariši je na ramo in zopet smo šli.	molitve in kletvice, ko je mrz-Merrv je s Silverjevim kompa-	lica naraščala, som hodil prvi in ostajal v nme-	Sedaj smo prišli do roba gori z Otokom okostja. Povedal	ščave.
je bil resnico; nikomur ni pri-	"Hura, tovariši, vsi skupaj!"
Dvignil je roko in glas in naju očividno hotel napasti. Toda ravno v tem trenutku se je začulo bum! bum! bum!—in troje strelov se je zabliskalo v
vo naprej v jamo; mornar z zavezo se je zavrtel kakor vrtav-ka ter se zgrudil poleg njega,
šel na um Ben Gunn, niti živ je zaklical Merry in najprvi so &oščavi- Merry je padel z gla niti mrtev.	'	se spustili v tek.
Samo Dick je še vedno držal In naenkrat, komaj deset ko-v roki sv. pismo in se boječe o- rakov dalje, smo jih videli, ka-ziral okoli, ko je stopal dalje; ko so se ustavili. Zamolklo'kjer Je obIežal mrtev, čeravno vendar ni nikjer našel pozorno- klicanje se je začulo. Silver je ! ®e utriPa'i ostali trije pa-so sti in Silver se je celo norčeval podvojil svoje korake in oral s I se obrnili in zbežali, kakor so iz njega radi njegove previd- svojimi bergljami zemljo ka-)jib le	nosjti pete.
nosti.	- • kor obseden, a hitro sva se tudi Kot bi trenil je izstrelil Dol-
. "Povedal sem ti že," je re- midva ustavila.	j fitf John svoj dvocevni samo-
kel, "povedal sem ti že, da si Pred nami je ležala velika kres v Merryja, ki se je zvijal oropal svoje sv. pismo. Ni več jama, že pred časom izkopana. na	ko je v svojem smrt-
dobro, da bi ž njim prisegal, in ' kajti strani so se že posule in nem b°ju obrnil svoje oči pro-ali misliš, da se bo duh zmenilj trava je pognala na dnu. V, ti njemu, mu je dejal: "Jurij, zanj? Niti tako ne!" in tlesk- njej se jc nahajal na dvoje pre- mislim, da sva sedaj bot." nil je s svojimi debelimi prsti lomljcn drog lopate in deske V istem času so stopili iz in potegnil k sebi svoje berg- zabojev so ležale okoli. Na gozda zdravnik, Gray in Ben lje.	eni teh desk sem opazil vžgano Gunn.
Vendar se Dick ni dal poto- ime Walrus—ime Flintove i "Naprej," je vpil zdravnik, laziti in v resnici mi je kmalu ladje.	j "Hitro, fantje; odrezati jih
postalo jasno, da je vedno 3lab- Vsem je bilo hipoma jasno moramo od čolnov." še ž njim; vsled vročine, utru- kakor beli dan. Skrivališče	urno smo planili dalje
jenosti in prevelikega strahu zlata je bilo najdeno in oropa- skozi goščavo, ki nam je včasih je njegova mrzlica, ki jo je dr. no! In sedemstotisoč funtov segala do prsi. Livesey že naprej oznanil, oči- šterlingov je izginilo!	povem vam, Silver f»i je na
hitro naraščala.	j XXXIII. POGLAVJE. Yso prizadeval, da bi dr-
Tukaj po vrhu je bilo ime-	Konec poglavarja.	žal korak z nami. Kako se je
nitno hoditi; naša pot nas je Nikdar še nisem videl take ta človek trudil, ko je skakal peljala nekoliko po bregu na- zmedenosti. Vsi so bili kakor na svojih bergljah, da so se mu vzdol, kajti planota se je na- od strele zadeti. Silver je uda- mišice skoro pretrgale, tega ne gibala proti zapadu. Smreke, rec najpreje prebolel. Vse b* m°£el storiti noben drug člo-velike in majhne, so stale da- njegove misli so se sukale odi- vek- Vendar pa je.bil že tri-leč narazen in celo med gruča- no okoli tega denarja in tako! deset korakov za nami, ko smo mi muškatovega oreha in aza- se je v eni sektindi zopet zave- dospeli do roba strmine leje so se pekli široki prostori del; dvignil je svojo glavo, se "Zdravnik," je zaklical, "po-na žgočem solncu. -	zopet umiril in spremenil svoj	tjekaj! Ni treba tako
Dospeli smo do prvega viso- načrt, predno so imeli ostali do- hiteti!" kega drevesa, in ko smo dolo volj časa, da bi razumeli svoje In v resnici ni bilo treba hi-čili lego, se je pokazalo, da n>' razočaranje.	teti. Na nekoliko bolj ->r«pi-
pravo. Ravno tako je bilo z "Jakec," je zašepetal, "vze- tem delu planote smo videli drugim. Tretje se je vzdigo-. mi tole in stoj mi nas trani v; ono trojico, ki je še vedno be-valo skoro dvesto čevljev viso-i sili."	žala v isti smeri proti Gori
srednje jambore. Mi smo bili že med njimi in čolni in radi
ko nad sosedno drevje; bilo je	In izročil mi je dvocevni sa
pravi velikan; njegovo deblo	mokres.
je bilo debelo kakor hiša in o-	Istočasno se je začel pomi-1 tega smo se vsedli, da se neko-
koli njega se je razprostirala	kati v severni smeri in čez ne- liko odpočijemo med tem, ko
široka senca, v kateri bi se lah-	koliko korakov se je nahajala se je Dolgi John slabovoljnega
ko vežbala cela kompanija.	jama med nama dvema in o-! obraza bližal.
Vendar ni bila njegova veli-	stalo petorico. Nato je pogle- "Lepo se vam zahvalim,
kost, ki je toliko vplivala na	dal mene ter mi pokimal, ka- zdravnik," je rekel. "Prišli
moje tovariše; bila je zavest,	kor bi hotel reči: "Sedaj pa ste ravno ob pravem času. mis-
da leži sedemstotisoč funtov	imamo," in v resnici smo imeli, lim, za me in Hawkinsa. In
šterlingov v zlatu zakopanih	Njegovi pogledi so bili sedaj tudi ti, Ben Gunn!" je pristavli
nekje v njegovi senci. Ko so	popolnoma prijazni in jaz sem i "no prav imenitfen človek sil"
prihajali vedno bližje, je pre-	bil tako razsrjen radi tega ne- "Jaz sem Ben Gunn," je od-
magala misel na denar ves	prestanega spreminjanja, da govoril izpostavljeni, ki se je
prejšnji strah. Oči so se jim	sem nehote zašepetal: zvijal v svoji zadregi kakor je-
svetile, njihove noge so jim po-	"Torej ste zopet presedlali." gulja. "In," je pristavil po
stajale vedno hitrejše in lažje,	Ni imel časa, da bi mi odgo-s dolgem premoru, "kako se ima-
njihova cela duša je bila za-	voril. Roparji so začeli med j te, gogpod Silver? Zelo do-
maknjena v to bogastvo, ki je	velikim vpitjem in preklinja- bro, hvala lepa, pravite."
ležalo tam ter obljubljalo vsa-	njem skakati drug za drugim "Ben, Ben," je mrmral Sil-
kemu celo življenje polno za-	v jamo ter kopati s svojimi pr- ver, "ako se mislim, kaj si mi
bave in užitka.	sti in metati deske na stran, ti vse prizadejal!"
Silver je na svojih bergljah Morgan je našel zlat. Vzdig-šepal dalje in stokal; njegove nil ga je med ploho kletvic, nosnice so bile široko odprte; i Bil je zlat za dve gineji, ki je
Zdravnik je poslal Graya nazaj, da prinese enega izmed krampov, ki so jih uporniki po-
pustili na svojem begu; nato pa je, ko smo polagoma korakali navzdol po bregu proti o-nemu kraju, kjer so se nahajali čolni, v nekoliko besedah povedal, kaj se je med tem zgodilo.. Bila je povest, ki je zanimala Silverja, in Ben Gunn, polneumni izpostavlje-nec, je bil njeji junak od začetka do konca.
Ben je na svojih dolgih, samotnih potovanjih po otoku našel okostje—on je bil, ki je pobral tamkaj vse stvari; on je našel zaklad, on ga je izkopal (drog njegove, lopate je bil, ki je zlomljen ležal v jami) on ga je na svojem hrbtu znosil po mnogih napornih potih ' od vznožja smreke notri do neke jame, ki jo je imel na gori i z dvema vrhoma na severovzhodnem delu otoka in kjer je ležal na Varnem že dva meseca pred prihodom Hispaniole.
Ko je zdravnik izvabil iz njega to skrivnost ravno onega dne, ko se je izvršil napad in ko je naslednjega jutra opazil, da je ladja izginila, je šel k Silverju, mu dal zemljevid, ki je bil sedaj brez vsake vrednosti, mu dal zalogo živeža, kajti Gunnova jama je bila obilo založena z kozlovino, mu dal prav vse, da bi se mogli j varno preseliti iz ostroga na goro z dvema vrhoma, kjer ni | bilo mrzlice in kjer bi stražili denar.
"Kar se tebe tiče, Jakec," je rekel, "mi je bilo žal, toda jaz sem moral skrbeti za one, ki so izpolnjevali svojo dolžnost, in j če nisi bil ti med njimi, si sam kriv!"
Ko je onega jutra spoznal, da bom tudi jaz deležen groznega razočaranja, ki ga je bil pripravil upornikom, je tekel celo pot notri do jame, pustil sodnika za varstvo kapitana, vzel s seboj Graya in izpostavljenega.in hitel naravnost preko otoka, da {bi prišel do smreke in nam l>ikv pomoč. Kmalu pa je spoznal, da ga je naša družba prehitela, in ker je znal Ben Gunn izyrstno teči, je odposlal njega samega naprej, da stori, kolikor more. Pri "Vm mu je prišlo na misel, da bi vplival na praznovernost svojih prejšnjih tovarišev in posrečilo se mtf je, zadržati nas toliko časa, ,uda sta dospela Gray in zdravnik do njega; nato so se vsi trije skrili, predno so še dospeli lovci zaklada na lice mesta. v,
(Konec prihodnjič)
Ali nameravat« dobiti rojaka v Ameriko?
6426 Jugoslovanov bo letos prišlo v to deželo, ,
Naj Cunard družba pomaga Vašim rojakom v Jugoslaviji da dobijo potne liste, viziranja ter jim da potrebna navodila, ki so potrebns za potovanje v Ameriko.
Vse potnike spremljajo naravnost do pafnika družbeni uradniki brez kakega posebnega doplačila. Potnikom, ki imajo Cunardove vozne listke, nikdar ni treba čakati, ker odpluje iz Evrepe večkrat v tednu kak parnik Cunardove paro-brodne družhe.
Pošljite torej vašim rojakom karto z najbrzejim parnikom sveta.
CUNARD, LINE
Hotel Cleveland Bldg. Cleveland, O
ZASTAVE, BANDERA, REGA LIJE in zlate znake za društva ter člane K. S. K. J.
izdeluje EMIL BACHMAN 2107 S. Hamlin Ave. Chicago. IU.
KJE JE JOHN PAVLOVCIC, rojen leta 1884. v Idriji na Kraujakem. Zadnji njegov, meni znani naslov je bil Eveleth, Minn., kjer je živel leta 1911. Za njegovo sedsnje bivališče bi rada zvedela
Miss MARIE PAVLOVCIC, 280 Central Ave.
Hightaad Park. 111.
ZAHVALEL
Cenjeni g. A. Mervar, izdelovalec harmonik, Cleveland, O.
Naznanjam vam, da sem dobil harmoniko v dobrem stanju; ker sem prav zadovoljen ž njo, se vam lepo zahvaljujem za vaše delo, ker je v resnici najboljše, kar sem jaz še "tra-fjal".harmonik, še enkrat se 1 Vam lepo zahvalim za vaše delo in Vas pozdravljam:
John Potočnik, Box 616, Standardville, Pa. Cenjeni rojak Anton Mervar:
Naznanjam Vam, da je moj prijatelj A. prejel harmoniko in vam je takoj poslal še ostalo svoto; tako mi je povedal.
Kar se tiče njega in harmonik, je prav v zadovoljstvo; je
tako vesel, da ne more biti bolj in jako hvali vaše delo. Upam, da v kratkem dobim še naročnino za drugo harmoniko. Obenem se vam tudi zahvaljujem za vaš koledar, ko sem ga prejel, kakor tudi naročnik se vam i zahvaljuje za njega.
Torej vas končno lepo pozdravljam kot vaš rojak,
Frank Matko, Bridgeport, Ohio. Spoštovani rojak Mervar:
Harmoniko in kovček sem prejel vse v najlepšem stanju. Zelo sem zadovoljen z vsem skupaj; harmonika mi je zelo po voljj, ravno take sem si želel. Kadar bodem še rabil, se bom zopet obrnil do Vas in tudi drugim priporočal vaše delo.
Torej najlepša hvala za vse skupaj in oprostite, ker vam nisem tako dolgo odgovoril, ker mi čas ne pripušča.
Vas pozdravljam in vam želim vesele božične praznike in srečno novo leto.
Andro Lunka, i Box 95, Carson Lake, Minn.
(Advertitf.)
ANTON ZBA3N1K
Javni notar, 206 Bakewell Bldg., Pittaburgh, Pa.
(Nasproti sodnije) Se priporoča rojakom v vseh notarskih poslih. Registriran pri jugoslovanskem generalnem konzulatu. Pišite ali pridite osebno.
Prva slovensko-hrvatska
MLEKARNA
F. GRILL S DAIRY
1818 W. 22nd St- Chicago, IIL
Pozor gospodinje! Ako rabite pri gospodinjstvu sveže mleko, dobro sladko, aU kislo smetano, (Cream) ali okusno, doma narejeno auslo, Butter, oglasite se v moji mleksrni.
Jsz prodajam mleko, ki je pasterili-zirano; dobivam ga naravnost od farmarjev. Mleko je preje natančno pre-skušeno in pregledano od Meatnega zdravstvenega urada (Health Department) predno gre iz mlekarne; torej garantiram ali jamčim, da je naravno. Mleko take vrste je posebno priporočati otrokom rejeneem.
Mleko razvažam po hišah točno vsak dan o pravem času.
Za obilna naročila se toplo priporočam
FRANK GRILL,
•lovna ko-hrvataki mlekar
1818 W. 22nd S t-, Chicago, IIL
PRI&LJEVANJE
IZ 8TAREGA KRAJA V AMERIKO
je sopet odprto.
Pilita mani da Vam naredim pravila« ia dobra prodaje %
C«
Na odlagajte da n« b« izčrpana.
5227
MATIJA 8KENDER javni notar
sa Amerik« in stari kraj ~ Sc Pittaburgh, Pa.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
S tužnim srcem naznjamo sorodnikom znancem in prijateljem tukaj v Ameriki in v starem kraju, da je po dolgi in mučni bolezni, previden s sve-j timi zakramenti za umirajoče,
i mirno v Gospodu zaspal naš soprog in oče
Jožef Petrich, umrl dne 18. decembra, 1923, ob 7. uri zvečer v Chisholm, Minn. Neusmiljena smrt ga je ugrabila v najlepši moški dobi, v starosti 37 let. Pokojni je bil rojen v vasi Vrhnika, fara Stari trg pri Ložu na Notranjskem dne 28. februarja, leta 1886. 1 V Ameriki je bival 13 let. Tukaj zapušča mene, žalujočo soprogo in 4 otroke ter enega brata, v starem kraju pa mater, 3 brate in 3 sestre. Pokojni je spadal k društvu Friderik Baraga, St. 93, K. S. K. J. in k društvu Kari Liebknecht, št. 110, S. N. P. J.
Pogreb se je vršil dne 21. decembra, 1923 ob 9. uri zjutraj s sveto mašo.
Na tem mestu se najlepše zahvaljujem društvu "Friderik Baraga," št. 93 K. S. K. J. za krasni venec, katerega je društvo položilo na krsto pokojnega, tudi se zahvaljujem članom obeh društev, ker so se u-deležili pogreba in pokojnega spremili k večnemu počitku. Nadalje se zahvaljujem Mr. in Mrs. Anton Urbiha, Mr. in Mrs. Frank Petrich, Mr. and Mrs. John Champa, Mr. in Mrs. Frank Cerar, Mr. in Mrs. Frank Orešek, Mr. in Mrs. Rudolf Stornik, Mr. in Mrs. Jakob Petrich in mojemu bratu, John Pirman za darovane vence. Dalje se zahvaljujem Mr. in Mrs. Urbiha iž Eveletha, ker sta se udeležila pogreba. Hvala lepa vsem, kateri ste mi pomagali ob času bolezni, posebno hvala Mr. in Mrs. Anton Urbiha, katera sta nam priskočila na pomoč v vsaki sili za časa njegove bolezni. Lepa hvala tudi vsem prijateljem in znancem, kateri ste nas obiskali in tolažili v uri nesreče.
Tebi dragi, nepozabni soprog in oče pa naj sveti večna luč in naj ti bode lahka ameriška gruda, v katero so te tako prezgodaj zagrebli. Upamo, da se tvoja duša veseli pri Bogu v nebesih, kjer upamo^, da se vsi skupaj enkrat združimo. Saj vera sveta nas uči, da vidi-dimo se nad zvezdami.
Žalujoči ostali.
Mary Petrich, soproga.
A malin in Ana, hčeri.
Stanislav in Frank sinova.
4l5 W. Maple St, Chisholm, Minn.
Chisholm, Minn., 14. jan., 1924
Za vse bančne posle,
kakor tudi za vse druge potrebe v zvezi s takimi posli je najbolje, da se obrnete 'na svoj domsči zavod, kjer bodo Vaši nalogi najvestnejše in najbolje izvršeni.
Vaši prihranki so sigurni in nosijo 4% obresti, ako jih naložite pri nas na
"SPECIAL INTEREST ACCOUNT."
Glede denarnih pošiljatev, potovanja v domovino, dopre-me oseb iz domovine, izstavljanja "affidavitov", pooblastila i. t. d. posluži Vss naš zavod ceno, brzo in solidno.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St.	New York, N. Y.
GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE.
Vaši prihranki
vloženi pri nss, so vedno varni. Vi živite lahko v katerikoli izmed na^ih držav, in vendar ste lahko vložnik na naši banki, prav kakor bi živeli v našem mestu. Pišite nom za pojasnila in dobili boste odgovor z obratno pošto v svojem jeziku. Mi plačujemo po S od sto obresti na prihranke, in jih prištejemo h glavnici dvakrat na leto ne glede na to ali vi predložite svojo vložno knjigo ali ne. Naš kapital in rezervni sklad v vsoti več kot $740,000 je , r	znak varnosti za vaš denar.
Naš zavod uživa najboljši ugled od strani občinstva, kateremu ima nalog nuditi najuljudnejšo postrežbo, in od katerega prejema najizrazitejšo naklonjenost.
JOLIET NATIONAL BANK
CHICAGO IN CLINTON STS. :: JOUET, ILL
Wm. Redmond, preds.	Chas. G. Pearce, kasir.
Joseph Dunds, po mož. kasir.
Važno, pametno in pravilno
ravna oni, ko svojega denarja ne drži doma brez obresti, ampak ga nalaga v varne, državne, okrajne, mest-U ne (municipalne) ter šolske bonde in bonde občezna-nih korporacij, ki mu donašajo od 5% do 6% obresti na leto. Te obresti se lahko z odatriženimi kuponi lahko zamenjajo vsakih 6 mesecev, če rabite denar, lahko bonde vsak dan morda celo z dobičkom prodate.
Način kupovanja bondov je priporočati tudi podpornim organizacijam in društvom.
Skoro vse bonde, katere laatuje K. S. K. J. smo jih MI prodali ▼ popolno zadovoljnoat Pišite nam za pojasnila, da vam dopošljem ponudbene cirkularje.
A. C. ALLYN & CO.
71 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL.