Naročnina
Dnevna Izrtnja
za državo SHS
mesečno ZO Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozernsïvo
mesečno 35 Din nedel|aka Izdalo celoletno v Jugoslaviji SO Din, za Inozemstvo lOO D
Cene oglasov
I stolp, petli-vrsla mali oolasl po 130 ln 2 D,več|l oglasi nad 43 mm vlftlne po Din 2-30, velUU po 3 In 4 Din, v urednl&lcemdelu vrstica po 10 Din n Pri vcčlem g naročilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondelJKo In dneva po prazniku
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Vrednlilvo /e v Kopitar/cul ullcl it. 6//Il Holtoplsl se ne vračalo, netranltlrana pisma sc ne sprefemalo Uredništva telefon it. 20S0, upravnlitva it. 2328
Uprava fn vKopltarlevl ul.il. 6 ^ Čekovni račun: Cfubltana itev. I0.6.W ln 10.340 xa Inscrate. Sarafevoit.7363, Zagreb it. 39.0U. Praga In Hunaf it. 24.797
Poiinm. piažana. so.ovm, Leto IV. V Ljubljani, v torek, dne 29. marca 1927	Št. 70. Posan»». ite.iika 2 di.
Socialna politika v naši državi.
Ekspoie ministra za socialno politiko dr. A. Gosarja v narodni skupščini.
ZAPOSTAVLJANJE SOCIALNE POLITIKE PO PREJŠNJIH REŽIMIH.
Proračun ministrstva za socialno politiko znaša skupno 363, 890.934 Din. Napram lotu 1926-27 je ta proračun nižji za 97 milijonov 780 tisoč 505 Din. Proračunski izdatki za splošne socialne in politične namene so se znižali za več kot 50 odstot. V ministrstvu w katerega so všteti tudi izseljeniški komisa-rijat v Zagrebu, oblastne inšpekcije dela in inšpekcije parnih kotlov, se po tem proračunu reducira vsega 64 uslužbencev. Poieg tega predvideva proračun ukinitev oddelka za socialno politiko v Ljubljani, v Zagrebu, v Splitu in Sarajevu, kjer bo odpuščenih oziroma penzionirah približno 28 moči. Pri invalidskih zavodih se znižuje število uslužbencev za 26, pri dečjih ustanovah za 23, pri državni statistiki za 16 oseb. Ukinjajo se dale izseljeniški zastopniki v Newyorku, osrednja borza dela. borza dela v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani, inšpekcija za rečno plovbo v Belgradu, za pomorsko plovbo v Splitu, krajevne zaščite dece v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani in ortopedski zavod v Trebinju.
Ta splošni pregled budžetarnili podatkov jasno kaže padanje državnega skrbstva za socialno slabše sloje v države v vsem času od leta 1922-23 do danes. Še slabša je ta slika, če vzporedno primerjamo številke celokupnih proračunov za ta leta, ld so istočasno tako silno rastle.
Če imamo pred očnii ta dejstva, potem ni težko razumeti, zakaj se je pri nas govorilo o sistematični likvidaciji socialne politike. Kakor je znano, je dejansko že obstojal predlog, da sc ministrstvo za socialno politiko likvidira in da se njegove kompetence razdele na druge resore, predvsem na ministrstvo za trgovino in industrijo. Ta dejstva, ki kažejo, da se je socialna politika pri nas že delj časa 1 gibala v .pravcu zmanjšanja iin likvidacije, moramo le obžalovati in kritizirati.
K NOVI SOCIALNI POLITIKI.
Sedanji predlog proračuna ministrstva za socialno politiko, ki ga je azdelal že moj prednik, pomonja poslednjo etapo v smeri likvidacije vojne in povojne tedanjim izrednim razmeram prilagodene socialne politiko in istočasno predstavlja ta predlog, kakor bomo videli, tudi prvo etapo na razvoju novega, gospodarskim in socialnim razmeram odgovarjajočega socialnega državnega skrbstva. Letošnji predlog proračuna ministrstva za socialno politiko je namreč v bistveni zvezi s celokupnim državnim proračunom, zlasti pa s tistimi odredbami finančnega zakona, ki na-veduje novo dobo ekonomskega in socialnega življenja v naši državL
MINISTRSTVO ZA SOCIALNO POLITIKO OSTANE.
Krediti, ki jih predvideva proračun za socialne institucije, so seveda premajhni, kakor so premajhni tudi krediti za mnoge drugo važne državne zavode v drugih resorih. To je gotovo napaka tega proračuna, ali napaka, ki v znatni meri neizbežno izhaja iz našega ekonomskega stanja. Tu ne preostaja za letos nič drugega, kakor da se zadovoljimo začasno s sredstvi, ki so nam na razpolago. Jedro naše socialnopolitične naloge s tem seveda ni tan-girano. Ona ostane! Upam. da bomo o izvršitvi te nalogo v tem letu znatno napredovali. Kot dokaz, da smo žo prešli najnižjo etapo v stanju socialnega skrbstva v naši državi, nam more služiti dejstvo, da ministrstvo za socialno politiko v novem zakonu o vrhovni drž. upravi ostane, in dasi so združi z ministrstvom za zdravstvo, vendar nelc, tla ohrani vso kom-pctonco, ampak se njegov delokrog celo razširja.
POBIJANJE BREZPOSELNOSTI GLAVNA NALOGA MINISTRSTVA.
Poudaril sem že enkrat, da smatram kot največjo in najnujnejšo sosialnopolitično nalogo sedanje dobe, da se da ljudem prilika za delo in zaslužek. To ponavljam tukaj kot osnovno direktivo za moje bodoče delo in kot najvažnejšo opravičbo sedanjega proračuna ministrstva za socialno politiko. To pomeni, da se po mojem mišljenju najvažnejši socialnopolitični del celokupnega proračuna ne nahpjfi med številkami ministrstva m soci-
alno politiko, ampak v onem delu finančnega zakona, ki predvideva ukrepe za zdravljenje gospodarske krize in s tem ne samo sanacijo našega ekonomskega življenja, ampak tudi izpolnitev vsaj najvažnejših naših socialnopo-litičnih nalog.
NAČRT ZAKONA PROTI BREZVESTNI ŠPEKULACIJI.
Glede dela v posameznih oddelkih ministrstva za socialno politiko samo par kratkih pripomb. Odsek za javno pomoč je ostanek oddelka za javno pomoč in prehrano, ki jo obstojal do maja 1. 1923. V letošnjem proračunu je v ta namen določenih samo 150.000 dinarjev, kar pomeni, da bo odsek v tem letu mogel dajati samo skromno podporo v najtežjih slučajih. Ta oddelek se je bavil predvsem z izvršitvijo zakona o pobijanju draginje. Vprašanje pobijanja drag nje življenjskih potrebščin in brezvestne špekulacije je velike važnosti. Zaradi tega je tudi izdelalo ministrstvo za socialno politiko projekt novega zakona, s katerim se bo skupščina v kratkem bavila.
SKRB ZA IZSELJENIKE. - NAČRT KONVENCIJE S FRANCIJO.
Silno važna je za nas izseljeniška služba. V notranjosti države je ta služba že nekaj let stabilizirana, ne moremo pn tega trditi o naši izseljeniški službi v inozemstvu. L. 1921. smo dobili uredbo o izseljevanju, Iti predpisuje, da se konzulatom, kjer so izseljeniki, lahko dodeli izseljeniški zastopnik, da se briga za izseljence. Narodna skupščina pa je že v decembru istega leta sprejela zakon o izselje-ništvu. ki določa, da se izseljeniška služba mora uvesti povsod, kjer so velike in važne naselbine naših emigrantov. V sedanjem pro-( računu je finančni odbor brez nadaljnjega črtal vse izdatke za izseljeniško službo v inozemstvu. Če bi pri tem ostalo, bi pomenilo, da smo popolnoma opustili skrb za 700.000 naših državljanov v inozemstvu. Da to preprečim, sem predložil amandement, s katerim se pooblašča minister za socialno politiko, da postavlja izseljeniške komisarje v inozemstvu na račun izseljeniškega fonda.
S tem se ni ustvarila samo možnost, da se izsel„eniška služba vzdrži v dosedanjem obsegu, ampak mislim, da bo s tem tudi izseljeniška služIla v inozemstvu postavljena na soliden temelj, na katerem se bo mogla izpopolniti in razviti.
V	zadnjem letu se je izselilo: V Združene države Severne Amerike 4756 ljudi, v Kanado 4998, v južno Afriko 16, v Avstralijo 1109, v Novo Zelandijo 359, v Argentino 3327, v Brazilijo 2756, v Čile 243, v Urugvaj 526, v ostalo južno Ameriko 140 in v Francijo 2000, skupno 18.230 ljudi. Iz tega se vidi, da se naši izseljeniki še vedno najbolj izseljujejo v Severno Ameriko. Največ jih je odšlo v Kanado. Čudno se zdi, da jih je toliko odšlo v Združene države, ko vemo, da je naša kvota mnogo manjša kot število izseljencev. To pa je radi tega, ker žene in otroci tistih naših izseljenikov, ki postanejo ameriški državljani, no gredo na kvoto. Pravih delavcev se v Zdrmene države ni izselilo skoro nič.
Od anglosaksonskih držav je treba omeniti še Avstralijo, v katero se naši izseljenci radi izseljujejo, toda na žalost je tudi Avstralija omejla naše izseljevanje na 100 izseljencev mesečno. Latinska Amerika je za našega izseljenika manj privlačna. To pa radi tega, ker je v Južni Ameriki industrija relativno manj razvita in so izseljeniki prisiljeni, da se bavijo s poljedelstvom. Tp panoga pa zahteva mnogo dela in veliko časa. Našim revnim izseljencem pa je potreben denar takoj.
Izmed evropskih držav sprejema največ naših izseljencev Francija. Toda začetkom tega leta so morali povsem ustaviti izseljevanje v Francijo radi brezposelnosti, ki je tam nastala. Ker je v Franciji veliko naših izseljencev, za,to smo predlagali francoski vladi konvencijo o medsebojni zaščiti delavcev. Baza te konvencije, ki bo v kratkem gotova, je izenačenje delavcev ene pogodbene stranke na teritoriju druge z domačimi delavci glede plače, zavarovanja, zaSčite itd.
ZAŠČITA DELAVSTVA.
V	1. 1926 se je odsek za delavsko pravo bavil g izdelavo pravilnikov, ki jih predvi-
deva zakon o zaščiti delavcev. Poleg tega je pod nadzorstvom tega odsoka bilo delo delavskih zbornic v državi. Odsek je tekom zadnjega leta v glavnem skTbel, da delavske zbornico v državi dobe svoj definitivni ustroj, kakršnega zahteva zakon.
Kot rezultat dela tega odseka v preteklem letu smo pripravili: uredbo o delovnem fa>u v trgovskih podjetjih, uredbo o delovnem času v obrtih in uredbo o zapiranju trgovskih in obrtnih delavnic. Te uredbe bodo v najkrajšem času stopile v veljavo. Poleg tega je ministrstvo že izdelalo načrte o pravilniku za delavske zaupnike ter pravilniku za delavske logitimacijo.
Kar se tiče delavskih zbornic, so delavske zbornice v Belgradu, Sarajevu in v Ljubljani že postale stalne, drugo pa še niso dobilo svojega definitivnega ustroja, a ukrenili smo že vse, da tudi te v najkrajšem času izvolijo svoje organe.
POMOČ BREZPOSELNIM IN AKCIJA ZA
CENENA DELAVSKA STANOVANJA.
Delo odseka za posredovanje dela v letu 1926 se more v glavnem razdeliti v tri panoge. Velik dal poslov tega odseka je zavzemalo reševanje prošenj in pritožb o zaposlitvi inozemskih delavcev, ki jih je bilo lansko leto do 15.000. Odseku je uspelo, da je tc število znižal za 35 do 40 odstotkov. Tistim, katerim se je dovolilo daljnje bivanje v kraljevini SKS, se je določil rok, v katerem se mora domači delavec uvesti v dotični posel. Drugo mesto v zaposlitvi odseka zavzema poslovanje in administracija državnih posredovalnic dela, ki so obstojale v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani. Kadi malih sredstev je število državnih borz znižano na ta minimum. Zasebne posTedovalnloe obstoje samo v Mariboru in Murski Soboti. V letu 1926 je šlo preko državnih posredovalnic do 30.000 delavcev. Posredovanje dela preko posredovalnic se je vršilo, v kolikor so dovoljevala sredstva, s precejšnjim uspehom. Brezposelnih delavcev je bilo v L 1926 po podatkih 50 do 60 tisoč profesionalnih delavcev in 60 do 80 tisoč neprofesionalnih.
Ker so v sedanjem proračunu toga ministrstva ukinjene državne posredovalnice dela, se bo služba za posredovanje in pomoč delavcem za časa brezposelnosti organizirala iz fonda, ki se je napravil pri Državni hipotekami banki iz zbiranja polodstotne doklade za zavarovan'e. V kolikor bo sredstev, ki so se na ta način nabrala, preostajalo, ho ministrstvo pomagalo pri graditvi conem h delavskih stanovanj, pri čemer bodo tudi brezposelni delavci dobili delo.
Zakon o zavarovanju delavcev so izvrševali uradi za zavarovanje delavcev s svojo centralo v Zagrebu ped nadzorstvom odseka za zavarovanje delavcev pri ministrstvu za socialno politiko. Poleg okrožnih uradov so to nalogo vršile tudi bolniška blagajna Merkur« v Zagrebu in Bolniško in podporno društvo privatnih nameščencev v Ljubljani. Letos se je osnoval še en okrožni urad v Nišu.
ZA REFORMO SOCIALNEGA ZAVAROVANJA IN VEČJO SAMOSTOJNOST OKROŽNIH URADOV.
Vsi uradi so imeli 31. decembra 1926 470.755 obveznih članov in 2385 prostovoljnih članov. Odsek za zavarovanje pri ministrstvu je vršil nad delom uradov za zavarovanje dvojno kontrolo, zakonsko in finančno. Zakonska kontrola je obstojala v nadzorstvu nad razdelitvijo podpor in rent po zakonskih predpisih in naredbah ministrstva, v pregledu vseh zapisnikov ravnateljstva, nadzorstva, predsedništva, občnih z.borov itd.
Finančna kontrola sc jc izvrševala tako, da jc ministrstvo nadziralo financiranje osrednjega urada in njegovih krajevnih organov. Ministrstvo za socialno politiko odobrava letni proračun osrednjega urada in pregleduje račune vseli zavarovalnih ustanov v državi.
Zavarovanje, ki ga predvideva naš zakon o zavarovanju delavcev v 1. 1926., ni bilo šc v polnem obsegu izvršeno. Namreč zavarovanje za slučaj onemoglosti in starosti je odloženo za negotov čas, kakor tudi zavarovanje za slučaj brezposelnosti. To radi tega, ker finančna sredstva naiv industrije, ki iadajs
leta trpi veliko denarno krizo, nc dovoljujejo trenotno popolne izvršitve zakona o zavarovanju.
Dosedanji sistem delavskega zavarovanja pri nas jc pokazal nezdravo tendenco k biro-k'-atiziranju in ncracionelnemu gospodarstvu. Naravna posledica tega je, da so režijski stroški zavarovanja previsoki. V namenu, da se pravočasno izvede neobhodno potrebna reorganizacija zavarovanja delavcev, sem zato predložil k finančnemu zakonu narodni skupščini posebno pooblastilo, na podlagi katerega bi se dala vsaj večjim okrožnim uradom glede bolniškega zavarovanja kar največja samostojnost, kar bi brezdvomno okrepilo njihovo iniciativnost in čut odgovornosti.
Poleg izvrševanja zakona o zavarovanju dclavccv sc ministrstvo trudi tudi glede izvršitve zakona o penzijskem zavarovanju zasebnih nameščencev za Slovenijo in Dalmacijo in vodi nadzorstvo nad pokojninskim zavodom za privatne nameščence v Ljubljani
DELOVNO NADZORSTVO.
Služba delovnega nadzorstva se vrši na podlagi zakona od 30. decembra 1921. Ze s proračunom za 1926/27 so se zmanjšala sredstva tc državne ustanove na minimum. Pa tudi s temi minimalnimi sredstvi se je zaščitilo v 1. 1926. 149.304 delavcev, ki so bili zaposleni v 5662 podjetjih. Glede varnosti in higiene v delavnicah so se dosegli lepi uspehi. Posebno sc nova podjetja grade po vseh tozadevnih predpisih. V 1. 1926. se je dogodilo 7.58% nesrečnih slučajev pri delu, kar je napram prejšnjim letom gotovo malo število. To jc brez dvoma uspeh delovnega nadzorstva.
ZAŠČITA INVALIDOV.
Zaščita invalidov je bila prvič urejena z uredbo od 14. februarja 1925. Ta uredba se je večkrat izpremcnila, dokler ni dobila končne oblike z zakonom od 17. novembra 1925, a 2. februarja 1926 jc bil izdan pravilnik za izvedbo tega zakona.
Prevedba invalidov po določilih tega zakona sc siccr izpeljuje v hitrem tempu, kljub temu je pa šc 40% invalidov neprevedenih. Vzrok temu jc v prvi vrsti čl. 78. zakona, ki daje invalidom možnost, da obnove postopek. Te pravice se pa poslužujejo invalidi v veliki meri.
Budget za invalidske podpore je znižan od 400.000 Din leta 1926./27. na 320.000 za leto 1927./28. Razlika je osnovana na dejstvu, da se število oseb, ki pridejo v poštev, stop-njema zmanjšuje in pa ker imajo invalidi po čl. 81. invalidskega zakona pravico do odkupa invalidnine.
Invalidski zakon, ki je sedaj v veljavi, jc deloma nepopoln in nejasen. Ti nedostatki se bodo morali odpraviti s primerno reformo zakona. V prvi vrsti se pa mora postaviti odmera invalidnine na pravičnejšo bazo. Ta ne-dostatek se bo odpravil v najkrajšem času.
ZAŠČITA OTROK.
V prvi vrsti pridejo v poštev vojne sirote, a za temi sploh vsi otroci, ki so potrebni zaščite. Do svetovne vojne so vršile zaščito otrok humanitarna društva, po vojni pa je morala zbog velikega števila otrok in zbog iz-premenjenih gospodarskih in socialnih pogojev prevzeti to skrb država kot najjačji javni funkcionar.
Prvotna organizacija državne zaščite: ministrstvo, oblastne, okrožne, okrajne oblasti, se je pa tako skrčila, da je odstal končno le odsek pri ministrstvu za socialno politiko s štirimi uradniki.
Zaščita otrok se vrši na dva načina: 1. da sc oddajo otroci v družine; 2. da se nameščajo otroci v dečjih zavetiščih. Ta so se pa zelo skrčila. V leu 1920. je 74 takih domov s 5475 oskrbovanci, a danes pa Ie 33 z 2625 otrokL Leta 1919. je bilo po takrat ugotovljeni statistiki 40.000 popolnih sirot, 250.000 deloma osirotelih. Danes se jc to število zmanjšalo, daloma, ker so že dorasli in postal: pridobitno sposobni, deloma kc-r so jih posinovil: bližji sorodniki.
Toda zaščita otrok mora ostati, ker je to važno notranje državno vpraiSaaje, obenem pa M»di kuUu«u> v^raianje. y
STANOVANJSKO VPRAŠANJE.
Stanovanjske razmere v celi državi niso povoljne. V Zagrebu je bilo nerešenih v preteklem letu 1250 prošenj za stanovanja; Ljubljana potrebuje še ca G00 stanovanj, a Maribor ca 200. Upanje je, da se bodo razmere v doglednem času izpremenile. Na zidanje hiš bo ugodno vplivala oprostitev državnega davka na novozgrajeno hiše. Pa tudi minister za socialno politiko je že podvzel korake za zboljšanje. Od februarja t L so podeljujejo ceneni krediti uradnikom za zidanje hiš. Ta fond znaša 12,000.000 Din za celo državo. Isto-tako se bo porabil donar, ki so je stekal y hipotekami banki na podlagi čl. 110 fin. zakona za leto 1922-23. večjidel za zidavo cenenih delavskih stanovanj. Ta akcija bo služila dvojnemu namenu: nudila bo delo brezposelnim ter delavcem dostojna stanovanja.
Stanovanjska zaščita.
Dodeljevanje stanovanj po obstoječem stanovanjskem zakonu prestane a L majem
1927. S 1. novembrom t L bi morala biti odpravljena po obstoječem stan. zakonu sploh vsaka stanovanjska zaščita. Ker bi pa bila nevarnost, da bi prenehala zaščita v najne-primemejšem času, bo potrebno misliti na to, da se obenem i reguliranjem najemnin uredi prehodno stanje tako, da se ne bi prigodilo, da bi bili najemniki ravno za zimo na cesti.
To so glavni podatki o delu ministrstva za socialno politiko v preteklem letu in glavni obrisi za delo v bodočem letu.
Minister opozarja, da je bodoče delo tudi tega ministrstva v zvezi z načrtom vlade o gospodarsko politični reformi in da se bo moglo to delo izvršiti v okviru tega skromnega proračuna, radi česar prosi narodno skupščino, da odobri predloženi proračun ministrstva za socialno politika
Pospešena proračunska debata v narodni skupščini.
Belgrad, 28. marca. (Tzv.) Narodna skupščina je v soboto zborovala pozno v noč Ln končno sprejela proračun ministrstva za kmetijstvo.
V nedeljo je skupščina pričela delati ob desetih dopoldne. Pred dnevnim redom je predsednik Marko Trifkovič stavil predloge, katere prinašamo na drugem mestu in ki imajo namen zasigurati pravočasno sprejetje državnega proračuna. Vladna večina je sprejela predsednikov predlog.
NAPOVED RUDARSKEGA IN GOZDNEGA ZAKONA.
Takoj nato je podal ekspoze minister za Same in rude Krsta M i 1 e t i ć.
Minister je napovedal enoten rudarski zakon za celo državo. Načrt je izvršen. V
državni režiji je sedaj 14 premogovnikov, dva rudnika za železo, 1 solarna in nekaj manjših rudnikov. V letu 1920-21 smo prcducirali 12 in pol milijonov centov, leta 1921-22 13 in pol milijonov, leta 1922-23 14 in pol, leta 1923-24 15.5, leta 1924-25 zopet 15.5 in 1925-26 11 in pol milijonov centov premoga. V državni upravi se producira 35 odstotkov vse produkcije premega v državi. Cisti dobiček državnih rudnikov je znašal 13 do 14 odstotkov. Minister izraža bojazen, da bo produkcija še padala. V Ljubiji se proizvaja tri milijone centov, v Varešu 1 milijon železa. V državni režiji je tudi solarna na Kreki. Naša država potrebuje 1,400.000 kvintalov soli. Kreka producira 600 tisoč kvintalov, monopolska uprava 150 tisoč k vint., ostalo množino moramo pa uvažati iz inozemstva. Izdeluje se zakon o gozdovih in gozdni upravi. Zelo je važno vprašanje pogozdovanja. Za pogozditev vseh krajev bi bilo treba 25 milijonov dinarjev neprestano 50 let zaporedoma. Mi pa imamo na razpolago samo tri milijone, ki jih določa proračun, in 4 milijone, ki jih plačujejo podjetja v taksah. Lesna industrija preživlja veliko krizo. Zato so se napravili korala, da se zniža izvozni tarif. Ministrstvo je storilo vse, da se kriza omili, treba bo pa delati še več let, da se ta industrija upostavi v celoti.
K debati so se oglasili Jagatič, dr. Kriz-man, GroL Kokanović, Valer. Pribičevič in Vilder. Vladna večina je nato proračun sprejela.
EKSPOZE TRGOVINSKEGA MINISTRA.
Takoj nato le dobil besedo minister za trgovino in industrijo Milan S i mono vi 6, ki poda kratek ekspoze o proračunu svojega ministrstva. Napoveduj« zakon o reorganizaciji gospodarskih zbornic in delniških družb.
Proračun bo pravočasno sprejet.
Belgrad, 28. marca (Izv.) Z ozirom na to, ker ni prišlo med zastopniki parlamentarnih skupin do sporazuma in z ozirom na obstrukcijo Radiča in samostojnih demokratov je predsednik narodne skupščine Marko Trifkovič včeraj stavil predlog o skrajšanju debate. Večina je te predloge sprejela. Zato je absolutno sigurno, da bo proračun sprejet do L aprila. Seje narodne skupščino ttrajaflo od včeraj dalje nepretrgano od 9 zjutraj do 9 zvečer. Ob 9 zvečer se prične seja finančnega odbora. Včerajšnja seja finančnega odbora je trajala od 9 zvečer do 5 zjutraj. Tudi današnja bo trajala najbrž celo noč, da se sprejmejo vsi predloženi amandemenLi.
Opozicija je proti temu odločno protestirala. Naknadno se je spomnila, da pomenja sprejetje teh predlogov onemogočitev njenih obstrukcijskih del. Ti predlogi se glase:
1. Da se mora proračunska debata končati do 1. aprila. 2. Da mora debata trajali neprestano od 9 zjutraj do 9 zvečer. 3. Da ima pri vsakem oddelku proračuna govornik pravico v imenu svoje skupine govoriti 1 uro. Da imajo pri oddelku finančnega zakona skupine, ki štejejo nad 20 poslancev, pravico, dn prijavijo štiri govornike, da govorijo v svojem imenu, pri manjših skupinah pa po en govornik. 5. Pri proračunih ministrstev za gozdove in rudnike, trgovino in industrijo, agrarno reformo, socialno politiko in državnih dohod-
kih imajo skupine čez 20 poslancev pravico prijaviti po dva govornika. Govorniki govorijo v svojem imenu 15 minut 6. Ekspozeji ministrov, katerih proračuni so v razpravi, ne smejo trajati več kat 1 uro. Končni govori ne smejo trajati nad 35 minut Cim se sprejme en oddelek, se preide na drugega. Predsednik se pooblašča, da lahko vzame besedo poslancu, ki bi skušal dalje govoriti kot ima po tem sklepu pravico.
Ti predlogi so bili sprejeti v celoti. Do njih je prišlo radi tega, ker so se k posameznim proračunom prijavili številni govorniki, pri nekaterih po 50, pri finančnem zakonu celo 100. Ce bi govorili vsi ti govorniki, bi na ta način proračunska debata trajala do 10. aprila S sprejetjem teh predlogov je onemogočena vsaka obstrukcija in odpadejo vsi ti že prijavljeni govorniki. Na ta način je zasigurano, da se bo proračun do J. aprila sprejeL
NAŠE PRIJATELJSTVO S POLJSKO.
Varšava, 28. marca. 0 priliki ratifikacije pogodbe o prijateljstvu in tesnem sodelovanju ter pogodbe o arbitraži med Poljsko in Jugoslavijo je došlo v sejmu do toplih manifestacij za poljsko-jugoslovansko bratstvo. Poslanci so viharno klicali Jugoslovanom in Jugo-slavijL
Podrobneje je govoril minister o naši zunanji trgovini, ki je bila zadnja tri leta aktivna. Predvojne srbske trgovinske pogodbe so so razširile na oelo državo.
Srednje tehniške šole so v Sarajevu, Splitu, Ljubljani in Belgradu. V državi je 305 obrtnih šoL V Daruvaru je strokovna šola za lesno industrijo. Trgovskih šol je v državi osem. Obširno govori o pomenu turistike in j nje važnosti za našo državo, posebe za naše finance.
Nato so govorili Ivan Krajač, Kurbegovič, Krizman in Šumenkovič. Potem se je vršilo glasovanje. Vladna večina je sprejela proračun trgovinskega ministrstva.
MINISTRSTVO ZA SOCIALNO POLITIKO.
Po glasovanju je skupščina pričela z razpravo o proračunu ministrstva za socialno politiko. Minister za socialno politiko dT. Andrej Gosar je podal obširen, temeljit in izčrpen ekspoze (katerega prinašamo v izvlečku na drugem mestu). Zbornica ga je poslušala z velikim Zanimanjem. Minister je žel za svoja izvajanja burno pritrjevanje in živahen aplavz.
Za njim je dobil besedo hrv. fed. dr. BazaL Ob 9. uri zvečer je predsednik prekinil sej.. Skupščinska seja se je nadaljevala danes ob 9. Govorili so poslanci Vujič, Agatanovič, dr. Kežman, Budisavljevič.
AGRARNA REFORMA.
Nato je vladna večina proračun sprejela. Takoj nato je prišel v razpravo proračun ministrstva za agrarno deformo. Minister Milan Simonovič je podal obširen ekspoze, v katerem se je v glavnem bavil z zgodovinskim razvojem agrarne politike v naši državi. Navajal je posamezne konkretne slučaje naše agrarne politike in našega zakonodajstva.
O ekspozeju in o proračunu se je pričela živahna debata. Ob devetih zvečer je bilo glasovanje. Vladna večina je proračun sprejela. Nato je predsednik sejo prekinil in sklical prihodnjo ja jutri ob devetih dopoldne.
FINANČNI ODBOR
Po skupščinski seji je takoj pričel z razpravo finančni odbor, ki je vzel v pretres še preostale amademente. Tekom noči pridejo v razpravo najvažnejši amandementi.
Skupščina bo razpravljala še o štirih oddelkih proračuna, in sicer o državnih dohodkih, rezervnih kreditih, finančnem zakonu in o proračunu ministrstva za izenačenje zakonov.
Omejitev redukcij na železnici na minimum.
USPEŠNA PRIZADEVANJA JUGOSLOVANSKEGA KLUBA.
Belgrad, 2. marca. (Izv.) Danee se je v glavnem železniškem ravnateljstvu vršila konferenca oblastnih železniških ravnateljev radi porazdelitve po proračunu določenih vrst in redukcije osebja. Ljubljansko ravnateljstvo sta zastopala Knoževič in načelnik Vargazon. Ker so proračun ministrstva za železnice pod prejšnjo vlado v kateri so sedeli radičevci, glede izdatkov znatno zmanjšali, je bilo prvotno določeno, da se v Sloveniji reducira 42 odstotkov železničarjev, med temi večinoma delavci. Naši poslanci so neprestano intervenirali v ministrstvu in v glavnem ravnateljstvu, da naj redukcije v Sloveniji opuste ail vsaj omeje. Merodajni činitelji v ministrstvu so trdili, da pride v Sloveniji na en kilometer železnice 9 železničarjev, v Vojvodini pa samo 5. Radi tega so v Belgradu neprestano zahtevali, da se železničarji v Sloveniji reducirajo. Jugoslovanski klub je storil vse, da se redukcije omeje. Poslanec Žobot je vsak dan konfe-riral v ministrstvu z ministrom in glavnim ravnateljem o tej zadevi. Izročil je posebno spomenico, v kateri opozarja ministra na veliko nevarnost ki preti prometu v Sloveniji, ako bi se redukcije izvedle. Železničarji se upravičeno razburjajo. Bati se je, da si bo že-lezničarstvo samo poskušalo zaščititi svoje pravice. Danes pa se je na konferenci ravnateljev sklenilo, da se po 1. aprilu reducira samo 8 do 10 odstotkov nastavljenega delavstva, uradnikov in poduradnikov, ki imajo polna leta. Na njih mesta ne pridejo novi. V delavnicah se ne bo reduciral noben delavec. V progovnih sekcijah se bodo reducirali sezonski delavci. Dokler se ne bo dobilo dovolj kredita, se bo delovni čas za ostalo delavstvo nekoliko skrajšal. Minister je izjavil, da bo skušal dobiti naknadne kredite, da bo povečal kapaciteto železniške delavnice v Mariboru in da se bo reducirano delavstvo na progah čez nekaj časa zopet sprejelo na delo.
Amandementi v finančnem odboru.
Belgrad, 28. marca (Izv.) Včeraj dopoldne ob 7 se je pričela seja finančnega odbora,
ki je razpravljal o amandementih prosvetnega ->_
ministrstva. Fin. odbor Je amandemente sprejel in takoj nadaljeval razpravo o amandmajih ministrstva za notranje zadeve. Najvažnejši amandemeut tega ministrstva se tiče izvedbe občinskih volitev in organizaciji občin v Vojvodini Bosni in Hercegovini.
Ko se je pričela seja skupščine, je fin. odbor prekinil razpravo in jo nadaljeval ob 9 zvečer. Opozicija je ostro kritizirala stare avstrijske zakone, ki so še v veljavi v Bosni in Hercegovini in po katerih naj bi se izvršile volitve. Minister za notranje zadeve je sprejel nekatere zahteve opozicije. Po novem amandementu se izvrše letos tudi občinske volitve v kmetskih občinah na Hrvatskem in sicer po zakona iz leta 1922.
Finančni odbor je nato še sprejel amande mente ministrstva za vojno in mornarico, za vere in za zdravstvo. Pred razpravo o amandementih ministrstva za javna dela je odredil predsednik desetminutni odmor. Pozno v noč je sprejel finančni odbor ludi te amande-mente.
*
Seja ministrskega sveta.
Belgrad, 28. marca. (Izv.) Včeraj popoldne je bila seja ministrskega sveta, ki se je bavil z razpravo o proračunu. Za razpravo se potrebuje šo 70 ur. Zato- bo delala skupščina od devetih zjutraj do devetih zvečer, tako da bo proračun sprejet najkasneje 31. marca ob deveti uri zvečer. Vlada je ukrenila vse potrebno, da se preprečijo morebitni naklepi opozicije, Id bi šli za tem, da bi se pravočasno sprejetje proračuna onemogočilo. Dalje je poročal minister za vere o interkonfesionalnem zakonu in zakonu o organizaciji pravoslavne cerkve.
KONFERENCA MALE ANTANTE.
Bukarošt, 28. marca. Tukajšnja »Politika« javlja, da se bo vršila konferenca Male antante po vsej priliki meseca julija, in to v Tatrah ah v Pragi. V Bukareštu se že vrše priprave. Merodajni krogi upajo, da se do tega časa izgladijo vsa trenja, ki so v zadnjem času nastala med državami Male antante.
TRGOVSKA POGAJANJA MED JUGOSLAVIJO IN GRČIJO.
Belgrad, 28. marca. (Izv.) Med našo in grško državo se bçdo v kratkem pričela pogajanja za trgovinsko pogodbo. Naši delegaciji, katera je že imenovana, načeluje Kukič.
Naš spor z Italijo.
Anketa ali »sporazum«?
, Belgrad, 28. maxca. (Izv.) V merodajnih krogih izjavljajo, da je po poročilih naših poslanikov Italija pristala na mednarodno komisijo. Vendar naša vlada Se ni prejela to-stvarnega direktnega obvestila merodajnih mednarodnih činiteljev. Po polslužbenih vesteh je končnoveljavno odločeno, da se izvrši pregled tudi v Albaniji Velesile se sedaj posvetujejo glede tiranskega pakta kakor tudi o odločbi veleposlaniške konference iz leta 1921., ki daje Italiji mandat za zaščito Albanije. Pariz in London bi bila očividno naklonjena misli, da se med Italijo in Jugoslavijo uvedejo neposredna pogajanja in tako doseže popoln sporazum glede Albanije.
Italija nam hoče vsiliti nov Rapallo.
Rim, 28. marca. (Izv.) Časopisje je v vprašanju spora zaradi Albanije umolknilo. Iz tega je razvidno, da smatra Mussolini položaj kot zrel za diplomatično delo. Akcija za poravnavo spora je očividno v angleških rokah.
Poučeni krogi izjavljajo, da je dvoje gotovo: Italija prvič ne bo pristala na to, da bi se preiskava razširila tudi na italijansko oboroževanje in drugič ne bo pristala na to, da bi preiskavo vodilo Društvo narodov.
Kar se tiče sporazuma z Jugoslavijo, ima Italija pripravljene sledeče pogoje:
1.	Belgrad mora ratificirati nettunsko pogodbo, toda z gotovimi izboljšavami za Italijo kot odškodnino za dolgotrajno odlaganje.
2.	Jugoslavija mora opustiti svoje stališče nasproti italijanskim načelom glede Albanije,
3.	Jugoslavija mora pristati na carinsko-politične olajšave, ki so potrebne za praktično uresničenje ogrske svobodne cone na Reki.
Pred Društvo narodov.
Belgrad, 28. marca. (Izv.) V tukajšnjih di-plomatičnih krogih izjavljajo, da Jugoslavija ne bi smela odstopiti od zahteve, da se razčisti njen spor z Italijo glede Albanije pred Društvom narodov. Jugoslavija je bila diplomatično napadena pred vsem svetom, zalo ima pravico, da zahteva zadoščenje. Razen tega je ravno italijanska demarša jasno po-
kazala, kako nevaren in nevzdržljiv fe postal politični položaj na Balkanu, ki ga -astvarjttla odločba veleposlaniške konference ie LK1921. in pa tiranski pakt. Albansko vprašanje sc mora še enkrat iz temelja rešiti.
Belgrad, 28. marca. (Izv.) Včerajšnje »Vreme« piše v svojem uvodniku: »Ne moremo deliti oduSevljenja g. Spalajkoviča za italijansko politiko nasproti Albaniji in smatramo, da mora naša vlada vztrajati na zahtevi, da izvede anketo Društvo narodov. Anketa, kakor se zamišlja sedaj, bi nas ponižala in prisilila, da molče priznamo italijanski pro tektorat nad Albanijo.«
Mobilizacija v Albaniji.
Belgrad, 28. marca. (Izv.) Iz Skadra poročajo, da je izšel uradni poziv vsem rezervistom, da naj bodo pripravljeni na vpoklic. Vpoklicani so letniki 1895. do 1898. V južni Albaniji je odrejen vpoklic rezervistov do 35. leta.
Po ulicah v Korči so nabiti lepaki, ki pravijo, da je italijanska diplomacija storila korake, da obrani Albanijo pred srbsko nevarnostjo.
(Vest o mobilizaciji v Albaniji prinaSajc tudi inozemski listi.)
Dcmantl našega dunajskega poslaništva,
Dunaj, 28. marca. (Izv.) Tukajšnje jugoslovansko poslaništvo je izdalo sledeče naznanilo: Trditve albanskega konzula na Dunaju, Pasquala Saracija, ki jih je podal v javn polemiki proti Fan Noliju o sporazumu mcc Belgradom in Moskvo, so popolnoma izmišljene.
De man ti albanske vlade.
Belgrad, 28. marca. (Izv.) Tiranska vladî je izdala demanti glede izjav Cena bega, fc so jih objavili belgrajski listi. Demanti nagla-ša, da Cena beg nima pooblastila za take izjave. Tiranska vlada je označila svoje stališč« inozemskim zastopnikom v Tirani ustmeno, « albanski poslanik v Rimu je dobil za svoj« izjave od albanskega zunanjega ministra potrebna navodila.
GRČIJA IN JUGOSLAVIJA.
Atene, 28. marca Opozicija je v parlamentu interpelirala zaradi nedavnih izjav bivšega jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Ninčiča. Odgovarjal je zunanji minister M i -halokopulos, ki je rekel, da mu Izjave dr. Ninčiča oficijelno še niso znane, pač pa je prečital izjave sedanjega jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Periča, s katerimi se popolnoma strinja. Dolge in plodno borbe so spojile Grčijo in Jugoslavijo v medsebojno prijateljstvo, a enako tudi obojestranski politični in gospodarski interesi govore za prisrč-
no sodelovanje obeh dežela. Dejstvo, da j« grški parlament odklonil ratifikacijo sklenje ne konvencije, ni nič izrednega; tudi srbskJ vlada 1. 1914. ni hotela ratificirati grško-srb ske pogodbe. Politiki, ki sestavljajo današnje grško vlado, so vnaprej izjavili, da se kon vencija ne bo ratificirala, ako ne bo temeljila na popolni ravnopravnosti obeh pogodbenikov in lio posegala v suverenost grškega naroda. Minister zahteva časa, da more konvencije in vse okolnosti zadostno proučiti; določbe, ki so koristne. ee sprejuio tudi v novih pogajanjih.
Orjaška borba na Kitajskem.
Šanghaj, 28. marca. V soboto je dospel semkaj generalissimus kantonskdh čet Č a n g-kaišek. Ob tej priliki so se vršile v kitajskem delu mesta ogromne demonstracije, ki se jih je poleg armade vdeležilo nad stotisoč oseb. Čangkaišekov avtomobil je pomotoma vozil skozi francosko koncesijo, kjer so ga ustavili in dalj časa zadržali. Čangkaišek je nato stopil v stik s francoskimi oblastmi in imel popoldne pogovor s francoskim poveljujočim generalom. Zatrjuje se, da je Čangkaišek zahteval odstranitev vseh barikad proti popolnemu jamstvu za varnost tujcev. Francoski general je zahteVo odbiL
Čangkaišek je nato objavil ostro izjavo, ki se smatra kot napoved diplomatične iu gospodarske ofenzive kantonske vlade proti inozemskim koncesijam. Čangkaišek pravi v glavnem :
> Prvič v življenju Kitajske je dobilo javno mnenje tolik vpliv na potek dogodkov, da more izpremembo mednarodnega položaja izsiliti. Ko pride čas za odpravo neenakih pogodb, potem ne bomo uporabljali sile, marveč se bomo pogajali, in sicer oprti ne le na javno mnenje našega 400 milijonskega naroda, marveč tudi mnogih milijonov izven Kitajske. Proti državam, ki nastopajo za ohranitev koncesij in neenakih pogodb, se bomo po-služili gospodarskih sredstev, predvsem bojkota. In no bomo prej mirovali ne počivali, dokler se sedanji položaj temeijito ne izpre-merni, neglede na to, koliko vojnih ladij in vojakov se še koncentrira na Kitajskem. Pravica mora zmagati in pravica je na naši strani.«
Glede dogodkov v Nankingu pravi Čangkaišek, da se je nahajal grič Sooony, na katerem so prišli pod ogenj inozemci, v bojnem ozemlju. Plenitve so zagrešile roparske tolpe in pa Rusi, ki se bore v severni armadi.
Šanghaj, 28. marca. Britansko oblasti izvajajo spričo nadaljujoče se protiangleške propagande neizprosno nepopustljivost. V soboto zvečer je dospelo novih 1200 mož de-vonshirske garde in 20 bojnih letal. Čete so z godbo odkorakale v vojašnice. Tudi Združene države in Japonska so odposlale znatna ojačenja. V Pekingu se vrši posvetovanja med zastopniki Velike Britanije, Amerike in Japonske za skupno akcijo.
V Šanghaju in Nankingu je sedaj mir vzpostavljen, le v predmestjih se še dogajajo plenitve, toda kontonske oblasti so vsem zločincem neizprosno za petami. Smrtna kazen je na dnevnem redu.
Med delavstvom je v teku gibanje za nov generalni štrajk, ker koncesije odklanjajo delavce, ki so se vdeležili zadnjega štrnjka. Strokovno organizacije zahtevajo odstranitev barikad. Komunisti propagirajo poštni štrajk. Francoske oblasti se boje novih zapletljajev in hočejo vse inozemce v francoski koncesiji preseliti v mednarodno naselbino.
v šanghaj, 28. marca. (Izv.) Kantonske čete so včeraj zaplenile neki angleški parnik. Angleška križarka je ladjo vzela nazaj, vojake razorožila in zaprla. Sovražnosti proti tujcem se vedno bolj kažejo. Na meji francoske koncesije sp nabiti letaki proti tujcem- Japonska je poslala na Kitajsko nova ojačenja četam in več vojnih ladij.
Kontrola na Ogrskem in Mala antanta.
Budimpešta, 28. marca. Merodajni krogi priznavajo, da je velepcslaniška konferenca na predlog Francije sklenila, da se mora glede odprave vojaške kontrole na Ogrskem vprašati za muenje Mala antanta. Kakšen je bil cVovor posameznih držav Male antante, ni ia. .10, vendar nihče ne dvomi, da je odprava kontrole sklenjena stvar in da kontrolna komisija 15. aprila t. 1. zapusti Budimpešto.
Ogrska soeijalna demokracija za jugoslovansko orijentacijo.
Budimpešta, 28. marca. Osrednji odbor ogrske soci alnodemokratiene stranke je imel sejo, na kateri je poročal posl. Payer o poteku zadnjega kongresa II. internacijonale. Govoreč ,6. zunanji politiki je rekel, da je prepričan,- da jp v interesu Ogsske edinole politika, ki je usmerjena v praven demokratične Jugoslavije. Ob sklepu jo odbor sprejel resolucijo, v kateri se izraža za splošno mirovno politiko, v zmislu katere je treba revidirati indirektne mirovne pogodbe. Sunek fašističnega imperijalizma na Balkanu pomeuja nevarnost za evropski mir. Ogrska soc. demo-krac ja se zavaruje proti zunanji politiki, ki bi pcstavila Ogrsko v službo imperialističnih ciljev fašizma in kapitalistično-imperialistične svetovne politike.
KLEBELSBERG V RIMU.
Rim, 28. marca. Rimska univerza je podelila ogrskemu naučnemu ministru grofu Klebelsbergu častni doktorat. Promocija se je izvršila na slovesen način. — Kle-belsberg je odpotoval v Florenco in Milan, odkoder se vrne v Budimpešto.
PROTI ŽENSKI VOLIVNI PRAVICI NA FRANCOSKEM.
Pariz, 28. marca. Parlamentarni odsek za volivno reformo je s 7 proti 5 glasovom odklonil predlog za žensko volivno pravico.
Ukrallnska nevarnost.
Moskva, 28. Centralni odbor komun stične zvezne stranke je napovedal odločen boj »Samostijnim« Ukrajincem. V Kijevu je zaprtih 60 Ukrajincev, predvsem pristašev prof. Hruševekega. S posebnim odlokom vojnega komisarijata so razpuščeni nekateri oddelki, ki so kazali posebno hrepenenje po samostojni Ukrajini. Vojaki so cdposlani v srednjo Rusijo, kjer bodo služili ped nadzorstvom politične uprave. Na kolodvorih v Kijevu in Harjkovu je bilo veliko kričanja: >Hetj z mo-skalji! Naj živi eamostijna Ukrajina!« in slično.
PRED ŽELEZNIČARSKO STAVKO NA ČEŠKEM?
v Praga, 28. marca. (Izv ) Železniški minister je v soboto izdal nov službeni red, ne da bi poprej sklical konferenco z železničarji, ki so zahtevali spremembo tega reda. Radi tega je nastalo razburjenje med železničarji, ki zahtevajo, da se novi službeni red umakne. Če vlada tem zahtevam ne bo ustregla, je pričakovati, da pride do javnega boja. Situacija je kritična. Tudi službeni red za poštne uslužbence je bil izdan, ne da bi se poprej vršila pogajanja, kakor je to minister obljubil.
MARX0VA VLADA PROTI VRNITVI BIV-ŠEGA CESARJA VILJEMA.
Berlin, 28. marca. Dne 1. julija t. 1. poteče zakon o zaščiti republike. Pristaši republike se boje, da se ne bi potem takoj vrnil v Berlin bivši cesar Viljem. Pruski deželni zbor in pruska deželna vlada sta se obrnila na osrednjo vlado z zahtevo, da poskrbi pravočasno, da se to ne zgodi. Tukajšnji merodajni krogi izjavljajo, da bo sedanja Marxova vlada — in to s pritrditvijo tudi nemških nacionalcev — brez vsakega dvoma ukrenila potrebno, da se Viljemu prepreči povratek. Najbrže se bo v ta namen zakon o varstvu republike podaljšal.
J
Najnovejši klerikalni škandal
se je po »Jutru« zgodil z izmenjavo stanovanjskih sodišč, pa sc zaradi tega silno usaja, češ, da je to partizanstvo, da se s tem ubija avtoriteta te institucije, izpodkopava zaupanje javnosti v objektivnost sodišč ter dosedanjim članom teh sodišč še povrh prizadene težka žalitev, kakor da bi bili svojo službo nevestno vršili. In kar je šc takih »Jutrovih« klobasa-rij. — Ravno iz tega jutrovskega cšofiranja pa se najbolj vidi, kako jc ta slavna SDSarija smatrala tudi stanovanjska sodišča za svojo izključno domeno in privilegij. Torej partizanstvo a priori in a posteriori! Seveda, kjer so jutrovci, tam ni partizanstva; kjer so klerikalci, tam pa je partizanstvo. Doslej pri stanovanjskih sodiščih, ko so sedeli tam možje, ki iih »Jutro« zase reklamira, ni bilo partizanstva, zdaj pa, ko so zamenjani z drugimi, ki jih »Jutro« proglaša za klcrikalce, zdaj pa je to naenkrat partizanstvo in zdaj bo trpela avtoriteta te institucije in izpodkopavalo se bo zaupanje javnosti v objektivnost teh sodišč. Kdo bi se nc smejal? In težko žalitev, prizadejano dosedanjim članom teh sodišč, vidi »Jutro« v tem revirementu, pri tem pa ne pomisli, da so ravno te iste njegove opazke težka žalitev novih članov teh sodišč. Mi bi le radi vedeli, kje stoji zapisano, prvič da morajo stanovanjski sodniki biti le ljudje, ki so
»Jutru« všeč, oziroma ki niso »klerikalci«, drugič pa, da pomeni članstvo stanovanjskega sodišča nekako dosmrtno funkcijo. Sicer pa jc bila izprememba na stanovanjskem sodišču tako nujna in davno potrebna, da se je ob tej vesti razveselila cela Ljubljana in bi »Jutro« storilo bolje, če bi to stvar pustilo lepo pri miru.
Dober diplomat.
Gospod Spalajković, poslanik naše države v Parizu, je v »Tempsu« podal svoje mnenje o sedanjem albauskeni sponi. To mnenje g. Spalajkoviča je po svoji obliki iu vsebini taka navdušena ovacija za g. Mussolinija in njegovo politiko, da se nam vse zdi, da mora biti tu nekaka pomota: da namreč te izjave v »Tempsu« niso od gospoda Spalajkoviča, ampak od italijanskega poslanika v Parizu, da se jo torej »Tempsov« intervieuver zmotil v osebi. Če so pa le izjave vendarle od g. Spalajkoviča, potem moramo g. Mussoliniju tembolj častitati na g. Spalajkoviču. Pa, ker se ravno govori, da bo italijanski poslanik v Belgradu g. Bodrero odpoklican, bi mi za to mesto g. Mussoliniju najtoplejo priporočali g. Spalajkoviča. Boljšega zastopnika bi si Italija ne mogla izbrati; mi pa g. Spalajkoviča tudi prav radi odstopimo. In tako bi dobila Italija ob enem popolno nademestilo za nettunske konvencije-
Na kosa se opira italijanski režim
v Istri.
Prejeli smo sledeče pismo in ga objavljamo: Velecenjeni gospod glavni urednik!
Na Vašo prošnjo z dne 22. t. m., da kot bivši župnik-dekan v Kerkavcih poročam natančno o ljudeh, navedenih v poročilu »Slovenca« z dne 25. februarja 1927, št 45 in objektivno popišem vso zadevo, Vam sporočam sledeče:
Sem bil od 23. novembra 1909 do 23. novembra 1923, do mojega izgona, t. j. 14 let župnik-de-kan v Kerkavcih, poznam prav dobro razmere in ljudi tam. Glode dogodkov od 23. novembra 1923 naprej po moji odsotnosti ne morem dati natančnega pojasnila, ker dobim le malo poročil od tam, v zadnjem času sploh nič.
Kar pa Vaš lipt z dne 25. febr. 1927 št. 45 poroča o dogodkih, ki so se vršili za časa mojega službovanja v Kerkavcih in o imenovanih fašistih, je vse resnično, ker sem vse sam doživel in čutil na lastni koži, in sem pripravljen pričati kjer in komurkoli brez kake animoznosti ali želje osebnega razračimovanja. Saj so mi fašisti z mojim izgonom napravili nehote le veliko ljubav, da sem se rešil neznosnega položaja; nimam tedaj povoda za neresnična poročila.
Napad na mojo osebo v župnišču dne 11. aprila 1921. 40 mož naskakovalne čete sta povzročila fašista Pepo Derin in Anton Gorela z učiteljem duhovnikom Dalceggio, saj sta se o tem javno hvalila; oba prete<pača, nasilneža in postopača.
Derin je vedno pretepal svojo ženo Ano, da so mu morali karabinjeri in pozneje enkrat tudi fašisti orožje prepovedati.
Anton Gorela iz St. Petra (S. Petro deli' Ama-ta), je bil pred vojno 7, Italijo prri agitator slovenske stranke, ki ga je kot notoričnega pretepača, nasilneže, pravdarja in zapravljivca odstranila iz svoje srede: a po zasedbi italijansko vojske se je takoj udinjal za italijanskega propagatorja in fašista. Zapravil je vse svoje obilno premoženje in našli so ga v mlaki krvi ubitega dne 1. junija 1924. Sum umora je letel na njegovega lastnega sina, tudi fašista Antona, ki je bil z očetom vedno v prepiru in pretepu. Bil je v preiskovalnem zaporu, a spu-čen, ker se mu umor ni mogel dokazati. — Natančni popis dogodka in značaja teh fašistov bi nudilo okrajno sodišče v Piranu 1. 1924.
Pepo Derin, javni pretepač, je hujskal svoje
tovariše fašiste, da bi me s samokresi prisilili italijansko pridigovati na praznik Vseh svetnikov. Temu se je uprl faSist Pepin Breč; ko sem mu to očital, je tajil in sodnijsko postopal proti Pepinu Breču. Priče so potrdile hujskanjo Derina na napad, in je moral plačati vse sodnijske stroške. — Dokaz sodnijski akti v Kopru 1. 1923. Derin je bil ustreljen dne 23. novembra 1924 v Padeni na pohodu.
Učitelj Dalceegio je pa zbežal v Švico in tam nesrečno končal. Zakaj'.' To bi povedala Šolski nadzornik v Kopru in škof Bartolomasi. —
Direktorij fašija je po svojem tajniku Dr. Salvetti v Piranu obžaloval, da je privolil v na-pad na mojo os?bo in mi pod kaznijo usmrtitve prepovedal pridigovati slovensko, a mi jo 11. maja 1921 zopet dovolil slovensko pridigo. Kdo se je temu upiral? Zopet slovenski krkavški fašisti, ki so javno govorili, da bodo Dr. Salvettija iz fašija izključili, ker je zopet dovolil slovensko pridigo. V tem trenutku, ko so mi knra-binko nastavili na srce, da me ustrele, ako ne podpišem izjave, da no bom pridigoval slovensko, so med seboj govorili slovensko — dokaz, da so bili napadovalci fašisti na mojo osebo 11. aprila 1921 Slovenci-odpadniki.
Fašisti so mi ukradli srebrno uro, vsa privatna pisma in slovenske župne pečate, ukradli so v Št. Petru (St. Petro deli' Amata) posestniku Kua-miču pri nasilnem pohodu okoli 2000 lir denarja, mu stočili vse vino in zažgali senenik. — O tem pričajo akti okrajnega sodišča v Piranu I. 1921.
Som bil kot zastopnik cerkve ud krajnega šolskega sveta v Pomjanu (Pouguano) v manjšini, večino so imeli Slovenci odpadniki; razpravljalo se jo slovensko, ker slovenski renegati niso bili zmožni v govoru pravilne italijanščine, a pravi Italijan, tajnik de Gravisi je vodil zapisnik le italijansko, ker so to zahtevali slovenski odpadniki proti mojemu predlogu, da se zapisnik vodi slovensko. A po izbruhu vojne z Italijo in po internaciji italijansko mislečega župana Bartolicha, so ti odpadniki zahtevali slovenski zapisnik in odstranitev tajnika Italijana de Gravisija, a jaz sem se temu uprl, ker me je bilo sram glasovati s takimi neznačajneži, ki obračajo svoje prepričanjo le po vetru, ki piše! Zato mi je bil imenovani tajnik pozneje hvaležen, in se je uprl moji internaciji po italijanski vojski,
Neka! misli po prvi re-prizi romantične opere
»
<i
Ne bom govoril o glasbi in tudi ne o operi kot taki, so že drugi storili in opravili svoje delo, če prav ali ne, in v koliko prav, jim bo sodila bodočnost in čas. Morda zanima koga še povsem privatna sodba enega slovenskih kulturnih delavcev, katerega je skozi dolga leta velik del publike priznaval kot takega. G. skladatelj nam ga je dal ljubeznivo na razpolago:
Ljubljana, dne 14. marca 1927.
Velečastiti gospod P. Hugolin!
Sinoči sem užival ob Vaši sveži, mladi, v srce segajoči glasbeni umetnosti. Smatram za svojo srčno potrebo, da Vam k popolnemu uspehu iskreno čestitam!
Veliki masi, ki je željna plemenitih sadov domačo unietncsti, ste odprli nov studenec lepote in bogastva. Tej masi so pridružuje z odličnim spoštovanjem vdani Vaš učenec z novomeške gimnazije.
Osebno bi se pa rnd pomudil pri libretu ln pri vtisih, ki jih je napravila name sconič-na upri oritev.
O libretu imamo kritiko Adamičevo (Jutro), 15. III. 1927) in tudi že odgovor avtor> samega dr. I. Preglja (1. c. 19. III. 1927)" Ker ie libreto in opera sedaj last slo-
venskega naroda, se pač sme tudi o tem šo potem razpravljati, ko se je avtor neopravičeno skromen, izegnil vsake daljše debate.
S tem preidem k posameznim točkam Adamičeve kritike. Libreto je romantična fabula, snov povzeta iz globovernega srednjega veka, kateremu je bila vera ne samo slučajen okrasek, ampak bistven del vsega življenja.
I. dejanje. »Starec in starka; sta za celo zgodbo brez pomena, magister Severus pa za nap to, tako tudi v drugem dejanju. Še bolj pa v tretjem. Slučajno opazimo tik po odhodu ladje nekega črno oblečenega moža, ki skoči v morje in kakor sklepamo iz drugega dejanja, priplove na ladjo.^ (Adamič.)
V vsaki operi, da v vsaki povesti je marsikaj brez pomena za bistveni potek dejanja. In to v libretih svetovno znanih oper: Wagner, Verdi, Rizet., Mozart, Kreuzel, Straull, d'Albert.1 Toda specifični vonj dobe, miljeja pa nam nudijo in podajajo prav take osebnosti. V libretu »Tajde« imamo sholarja in družabnika — prosim ne služabnika! —■ Jurija, ki s svojo šegavostjo zanese v skupino romarjev tisti veseli ton srednjeveškega brez-domstva, ki ga vsi ljubijo in cenijo — sholar je bil pesnik in pivec in časnikar in sel in
1 Primerjaj samo H. v. Ilofmnnstalov libreto zu Strauflovo opero »Der Rosenkavalier«. — Koliko nasiopov, o/.ir. vmesnih oseb, ki navidezno opero zavlačujejo, potek glavnega dejanja oslabe. v resnici pn podajajo milje, kjer sc giblje glavni junak ia junakinja. _ -
še je bilo opravkov zanj — kolikokrat nam v svetovni literaturi stopi naproti pojava sholar ja, črnošolca, klateža? In prav tako tu.
Severu — njegov protitip — ali ne spominja obojo in še ime na Sienkiewiczevo osebnost v njegovi trilogiji? Mene prav nič ne moti njegov nastop — na ladji so romarji
—	ljudje vsake baže, mnogoterih značajev in tako radične usode. Vsak libretist ima pravico, da svobedno ustvarja postranske esebe glavnih značajev. 0 neznancu pa zvemo že koncem prvega dejanja — starec in starka nam to povesta — da se je rešil — in ne ^sklepamo šele iz drugega dejanja, da se je rešil.«
Neznanec — je pravtako srednjeveška postava. Pokoro dela — duhovnik mu je naložil ne most in v veri, ki gore prestavlja in ki vse zaupa, se poda na pot. Da ga umirajočega
—	potem ko je dal svoje življenje za sestro onega, ki ga je ubil — nihče ne prepozna in da nihče ni tako ?brihteh, da bi že sedaj spoznal — kljub sanjam Urhovim — v njem skesanega morilca« — se meni ne zdi prav nič čudnega. Pravkar odhiti napad in bližajoči se vihar in vse grozotne okoliščine no dopuste mirnega in hladnega preudarka.
Črtanega magistra jaz pogrešam. Po prestani grozi je bilo kakor oddih, kako Jurij vedno šegav sune sitnega in zaeno bojazljivega magistra, ki se je ie poiajii ier modro pristavi: ?Na, osel stari! Saj te ne boli!«
Kar se tiče napada, je p. Hugolin sam mnenja, da ie prikazan preveč realistična-
Dejanje naj bi so zvršilo bolj v ozadju in tisto mahanje s sekirami, se res vidi nekam indijansko, preostri kriki ter ropot pa uduše glasbo, česar bi ne smelo biti.
V tretjem dejanju se zdi g. Adamiču od-I več »prvi del slike z ženskim zborom, nastopom Germane in magistra.« Na Španskem smo, živahnost je tam doma, južno solnce in
1 južna kri vse drugače pojeta in se gibljeta — kot sever. In ali ni nastop deklic-otrok kot obet nečesa veselega, česar še ne vemo, pa srce sluti, kot nekak božajoč smehljaj božje dobrote? In zopet Severus! Kdor pozna vse tiste sekte srednjega veka, pretirano stroge, ki vsepovsod le božjo jezo vidijo ter oznanjajo, se njegovemu nastopu ne bo čudil, in prav tako je zanj nekaj naravnega spontani i'.raz nevolje vernih in zaupnih src iz ljudstva, Ljudstvo priznava grešnost, sprejme rudo pokoro, teda zaupanja v božio milost si ne pusti jemati. In opera je religiozna in je romantična! Celo tisto nerganje med branjem pisma me pri premijeri ni prav nič motilo.
>Sicer se pa ta dva, Jurij in Marjetica kol sluge vedeta preveč svobodno pri svoji gospodi.«
Dn ni ne Jurij sluga g. Erazma, temveč njegov družabnik in ne Marjetica služkinja ! gospodične Tajde, temveč njena drugarica. sem že poudaril. To dejstvo seveda položaj in obnašanje zelo spremeni. In potem tudi ni tako težavno umevati Marjetičino vlogo, ki se jo meni zdela dobro in naravno rešena. Ob važnih dogodkih sloji na strani svoje gospo-
katero so zahtevali elovonski odpnfinild, sedaj fašisti! — O tem priča tozadevni zapisnik krajnega šolskega sveta v Pomjanu po Internaciji župana Bartolicha.
Tacoga značaja, mišljenja in moralne kvalitete so vsi drugi slovenski fašisti. Naj se fašizem le zanaša na te junake, o prvi priliki izdajo Italijo, kakor so izdali svoj slovenski rod! Z italijanskimi fašisti, posebno z onimi iz starega kraljestva, se lahko prav dobro razume vsak pošten Slovenec. Jaz 9em bil po napadu s tajnikom fašija v Piranu Dr. Salvettijem prav dober prijatelj, dasiravno sva bila nasprotnega političnega mišljenja.
Največja napaka italijanske fašist ovske vlade je, da je odstranila ljudstvu slovenske duhovnike, da zabranjuje slovenske pridige in da se zanaša na slovenske fašiste. To zmoto bo enkrat gotovo obžalovala, a znabiti prepozno. Saj slovenski dt* hovniki in verno ljudstvo so po rappalski pogodbi
bili vedno lojalni italijanski podaniki, zahtevali so le postavnim potoni pravice svojemu jeziku, kakor je o priliki razprave o rappalski pogodbi v italijanski zbornici v Rimu kralj Viktor Emanuel III. na slovesen način v prestolnem govoru zagotovil: »Da se bodo spoštovali slovenski jezik, kultura, običaji in čustva slovenske manjšine v Julijski Benečiji.«
To moje pismo s podpisom - izročite lahko g. genornlnemu konzulu Italije v Ljubljani, da ga pošlje g. Mussolini ju, in ga tudi laliko objavite v Vašem listu, ker sem pripravljen o resnici pričati povsod.
Tržič, 26. marca 1927.
Z odličnim spoštovanjem
udani Matej Škerbec, bivši župnik-dekan v Kerl avcih — Istra.
Po „Borbini" akademiji.
Je zunaj v življenju gotovo čas, ko okrog nas vse poje in vriska, vriska podnevi, vriska ! ponoči, ko zažari in zablešči obzorje, ko hoče eno j drevo prerasti drugo, ga prekositi v cvetju in le- ! poti. Kmalu se pa prva sila poleže, zelenje pre-preže ves ta šumni svet, mir in tišina zavladata vse naokoli. In vendar življenje ne zastane; kar ee je prvikrat vzbudilo, ne zaspi, marveč hoče živeti in rasti naprej do popolne oblike in zrelosti.
Tiho in mirno se je pripravljala »Borba« na svojo sobotno akademijo. Ni udarjala na veliki boben, na votlo zvenečo reklamo, vabila je pa na svojo prireditev vse, o katerih je menila, da se zanimajo za mladi katoliški pokret med sodobno mladina »Borba« je mlado društvo, letos ji je dočakati šele peto leto. Zato nima starih, na peiga-mentu zapisanih programov in okorele tradicije, ne pozna vrišča in pompa. Prvi člani, pi so ji stali ob rojstvu in ji peli ob zibeli, zapuščajo prav sedaj njene vrste in se uvrščajo mod starešinstvo. Vse to je pokazala tudi sobotna akademija; poleg hišnih članov so prišli sami fantje in dekleta od Krekove ndadine ,od katoliških akademskih društev »Danice« in »Zarje«. Tudi zastopniki naprednih akademskih društev »Jadrana« in »Triglava« eo se odzvali našemu vabilu. Med ta mladi svet so prišli tudi nekateri starešine.
Pred to pestro družbo vesele irfladine smo nastopili Borci s svojo akademijo. Bil je naš program prej skromen kot bogat, tako da smo ob vsaki novi točki skušali pokazali коз naše miselnnoeti in čuvstvovanja, pa tudi kaj premoremo in znamo. Gostje sq hvalili Skrbno izbrane pervske in orkestralne točke, močen utis je napravila deklamacija Vodnikova, kulminacijo pa je doseglo razpoloženje ob globokem programatičnem govoru in ob »Borbini« himni. Iz govora je izžarel klic za novim modernim človekom, za človekom, ki bo katoliško misel dosledno kazal in izvajal v vsem svojem življenju, v borbi za novo religiozno kulturo, za bodoči socialni red. Misel borbenosti živi med akademsko mladino, vendar hočejo mladi Borci, da ne ostane samo last akademikih vrst, marveč da preide na ljudske mase. Zato hočejo iti med delavstvo, med Krekovo mladino; kajti ravno proletarslti razred l>o radi svoje močne človečan-ske, religiozne, nravne in stanovske zavesti najboljši nosilec in borec katoliških idejt Zato je premostiti vse. kar je dosedaj ločilo in razdvajalo ročnega in duševnega delavca. Treba bo mnogo sil in naporov. Kajti naš malomeščanski človek je tradicionalen, ves zaverovan v staro liiberalno-ma-terialistično kulturo, počasi misli, še počasneje sprejema. Tudi velik del mladine stoji križem rok in čaka mirno kakršnekoli bodočnosti. Pa nas ostane še vedno na tisoče, stotisoče, kakor nam je jsaklical Vodnik v svoji deklamaciji. Danes še nismo zadosti močni; močna katoliška in proletaraka zavest se je še premalo razživela v naših dušah. Vendar ostanemo nosilci novih kali, novega življenja, novega družabnega reda. Da si ohranimo to
zavest, pa bomo ostali kulturonosni in kulturo-borbeni.
Delu slava in čast, našim gostom in prijateljem izraz hvaležnosti za dobrohotnost in obisk med nami, tovarišem Borcem pa veliko življenjskih sil, pogiima in požrtvovalnosti.
Naj bi sobotna akademija pomenila uverturo k našemu tihemu in vztrajnemu delu v bodočnosti.
O osnutku zakona o avtonomnih mestih.
Maribor, 29. Aarca
Notranje ministrstvo je poslalo mariborski občini osnutek zakona o avtonomnih mestih v naši državi. V kategorijo jugoslovanskih avtonomnih meet jih spada 64, med temi so Belgrad, Zagreb in Ljubljana direktno podrejena notranjemu ministrstvu. Vsa ostala avtonomna mesta spadajo pod oblastno nadzorstvo in nimajo z njimi okrajna glavarstva nobenega nadzorovalnega stika. Po tem zgoraj imenovanem osnutku bo dobil tudi Maribor nazaj vse avtonomne pravice, katere je svojčas veliko županstvo popolnoma nezakonito preneslo z magistrata na okraj, glavarstvo. Osnutek zakona pravi nadalje, da morajo biti meje avtonomnega mesta tudi zunaj v naravi odločno vidne. In ravno ta paragraf 6 glede mej bo tudi odločal pri vprašanju inkorporacije mariborskih okoliških občin.
Magistrat je ta zakonski osnutek razmnožil in ga bo preštudiral pravni odsek ter stavil even-tuelne spremembe, ker notranje ministrstvo hoče imeti osnutek e predlogi nazaj tekom enega meseca.
Sedaj, ko gre za končno ureditev avtonomnih pravic, bo moral tudi Maribor napeti vse v okvirju zakona dovoljenje moči ter sile, da doba nazaj, kar mu gre.
1>»е1ше novice
V nedeljo telovadna akademija J. 0. Z. v »Unionu« !
Požar na Bledu.
V .ponedeljek zjutraj okrog pol 2 je izbruhnil požar pri Krevljiču — Sli vnuk — na Bledu. Pogorel je popolnoma lese<n hlev. Nevarnost ta okodico je bila velika, vendar se je nadaljnja nevarnost ker ni bilo vetra in je deževalo, s pomočjo požarne brambe preprečila. Posestnik — 6 letni otrok brez staršev — je bil zavarovan le za neznatno vsoto. Kdo je ogenj podtaknil, še ni znano-
Velikonočni prazniki preloženi?
Ne vemo nič o tem! Ostali bodo, kakor so določeni. Zato ne odlašajte z naročili oblek! Vsakdo naj si čimprej naroči v priznano najboljši oblačil-nicl pri tvrdki
Drago Schwab - Ljubljana.
k Nj. Vel. kralj Oblastnemu središču
trezne mladine: >Nj. Vol. kralj je z zadovoljstvom sprejel izjavo vdanosti, katero ste poslali v imenu redne skupščine oblastnega središča trezno mladine za Slovenijo in je blagovolil odrediti, da se sporoči Njegova iskrena zahvala. — Minister dvora.
k Boni, izdani ob zamenjavi kronskih bankovcev, in plačilo davkov. Na razna vprašanja kedaj bodo davkarije sprejemale bone oz. priznanice kot plačilo zaostalih davkov, pojasnjujemo, da je to predlagano kot amand-man k finančnemu zakonu in bo ž njim vred stopilo v veljavo, ko skupščina zakon sprejme. Tozadevna navodila bodo torej finančne delegacije in davčni uradi dobili šele po 1. aprilu.
k Romanje na Velehrad bo trajalo od 12. do 18. avgusta. Med potjo se bomo ustavili na Dunaju in v Bratislavi; prenočili bomo v Bratislavi. Od tam se bomo peljali skozi najlepše slovaške kraje; na Velehrad bomo dospeli 14. avgusta popoldne. Z Velehrada se bomo 15. avgusta popoldne odpeljali v Prago. Dne 16. in 17. avgusta ogledovanje Prage; vmes izlet v Staro Boleslavo, znamenito češko božjo pot. Dne 18. avgusta bomo doma. Cene: II. razred 1300 Din; III. razred 900 Din; v tem je vračunjena vožnja, hrana in prenočišče. Prijaviti se je treba na naslov: Odbor za romanje na Velehrad, Ljubljana, Rožna ul. 11, za lavantinsko škofijo pa v Mariboru, Glavni trg 7. Priglašenci bodo prejeli začasni program in položnice za plačevanje potnine v obrokih, kakor bo naznanjeno v programu. k Odlikovanja. Z redom sv. Save IV. J stopnje so odlikovani: akad. sbkar Ivan Vav-; potič, knjigarnar L. Schwentner, višji šolski : nadzornik v pok. Franc Gaibršek in odvetnik dr. Janko Zirovnik; z redom sv. Save V. ; stopnje pa učitelj konser va torija Karol Jeraj in igralec Pavel Razberger; zlato kolajno za civilne zasluge pa je dobil Anton Jaki, sluga drž. licejske knjižnice v Ljubljani.
* Ii šolske službe. Ravnatelj kočevske gimnazije Anton Burger je napredoval v 4. skupino I. kategorije. Okr. šolski nadzornik Ludovik Cemej v Celju jo upokojen.
■k Redukcija na carinarnici. Na mariborski carinarnici so bili reducirani uradniki Slavič, Ognjanovič, Valjarević in Pišof. Upokojena sta dva uradnika.
k Knjige Goriške Mohorjeve družbe. Goriška Mohorjeva družba bo izdala jeseni 1927 sledeči književni dar: L Koledar za leto 1928 ; 2. Jaklič: >Ob srebrnem studen-cu<, zgodovinska povest; 3. Terčelj Filip: >Za domačim ognjišče m«, pomeni?! o družinskem življenju; 4. Zgodbe sv. pisni a stare zaveze za šol in dom; 5. Kako zdravimo živino? Nauki za živinorejce. — Udnina s poštnino maša 30 (trideset) dinarjev. Naročila sprejema Prosvetna zveza v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7. Poštno ček. račun Prosvetne zveze v Ljubljani 11333. Poštno бек. rač. Gor. Moh. dr. 20446.
•k Na Brezjah ima 30. t m. ob 11. uri konferenco polovica sodailov iz dekanije Radovljica.
k G. komandantu divizijske oblasti. V
nedeljo eo bili vpoklicani vojaški novinci, e katerimi eo prišli tudi župani kot spremljevalci. Novince so župani oddali takoj, nato so pa morali čakati na objave več ur. Na vprašanje kje se dobe objave, so pošiljali župane — bilo jih je okrog 70 — od sobe do sobe in to od 1. do pol 5. ure popoldne. Prepričani smo, da bo g. komandant ljubljanske divizijske oblasti ukTenil, da se te sekature županov prihodnjič ne bodo več ponavljale. — Več prizadetih.
kr Občni zbor Županske zveze ee je vršil zadnjo nedeljo v Mariboru. Potrjen je bil ob tej priliki stari odbor.
kr Razpisano katehetsko mesto. Na I. dekliški osnovni šoli v Mariboru je ra-zpisano mesto 6talnega kateheta z obveznostjo poučevati do polne obveznosti tudi na I. dekliški mešč. šoli obenem pa, v kolikor to pripušča njegova služba, pomagati tudi v dušnem pa-stirstvu. Pod enakimi pogoji je razpisano mesto v Šoštanju. Prošnje je vložiti do 30. aprila t L
*	Inženirski izpit so položili na tehnični fakulteti univerze v Ljubljani gg. arhitekti Herman Huss, Karol Huss in Josip Trebše, Novim inženirjem čestitamo!
k Anketa za ustanovitev obrtno-nadalje-value šole za najbližjo mariborsko okolico. Okrajno glavarstvo desni breg sklicuje za 2. aprila v prostore glavarstva posebno anketo, na kateri se bo sklepalo glede ustanovitve nove ohrtno-nadaljevalne šole za Studence, Pobrežje in Tezno. Na tej anketi bo zastopana tudi mestna občina.
*	Izredna starost. Pri Sv. Miklavžu pri Hočah je bila 26. t m. pokopana Mapija Ba-bdč, ki je dosegla visoko starost 91 let. Do lanske jeseni je bila še precej čvrsta, letošnja zima jo je podrla. Bila je dobra, vrla mati in gospodinja. Naj uživa večni mir po dolgem in trudapolnem življenju!
kr Zdravilišče Rogaška Slatina«. Se en
mesec nas loči od sezone, ki, po sedanjih naročilih sodeč, obeta biti ena najbogatejših. Da se oživi zdravilišče tudi v času izven glavne sezone, so se določile posebno nizke cene za celokupno tedensko oskrbo. Za državne uradnike in revnejše sloje 450—600 Din, za ostale goste 550—750 Din (celodnevna hrana, stanovanje, kopeli, takse in enkratna zdravniška ordinacija). V glavni sezoni stane pen-zija (stanovanje in hrana) 70—110 Din. Da more uprava po možnosti ustreči željam cenj. gostov pri dodelitvi stanovanj, se priporoča čimprejšnje zasiguranje istih. Zahtevajte prospekte!
•k Natečaj za zborovodjo in kapelnika. Hrvatsko pevsko in glasbeno društvo »Kuhač« v Osijeku razpisuje natečaj za društvenega zborovodjo Ln kapelnika, ki mora biti popolnoma glasbeno usposobljen. Društvo ima moški zbor, ženski zbor in orkester s skupno 120 izvršujočih članov. Redno zaposlenje: ob nedeljah 6 ekušeoj. Reflektanti naj pošljejo svojo pismene ponudbe z označbo kvalifikacije, dosedanjega delovanja in zahtevo plače na društvo do 31. marca t 1. V Osijeku je mestni konservatorij, kjer je možnost za-poslenja.
•k Podpornemu društvu sl<ypih, Ljubljana. Wolfova 12, so darovali: mesarski pomočniki zadruge mesarjev in prekajevalcev 300 t)in. dr. I. Bole 150 Din, Hranilno in posojilno društvo Ptuj 150 Din, Posojilnica, Trebnje, 100 Din, Reich Josip, tu, 20 Din, Birola A. 200 Din. Veinberger Mirko 50 Din, Drnovšek Ivan, Mihelčič M., Kos F., Miler M., vsi v Zagorju ob Savi po 20 Din, Govejšek R., Hra-stel Ivan, Kočevar A., vsi iz Zagorja ob Savi, po 15 Din. — Vsem plemenitim darovalcem iskrena hvala!
*	Dražba lovov. Lova občin Begunje in Stari trg se bosta oddajala na javni dražbi v zakup za dobo od 1. julija 1927 do dne L aprila 1932 pri okrajnem glavarju v Logatcu dne 25. maja ob 10., odnosno ob 11. uri. Draž-beni pogoji so razpoloženi na vpogled v uradu okrajnega glavarja v Logatcu.
k Zastonj — spalno sobo. V nedeljskem oglasu pod tem naslovom je gospod inserent pozabil dostaviti besedo: Maribor.
kr Napenjanje, bolečine v čreveeih, bod-ljaje, tišfeanje v prsih, srčno napako odstrani naravna »Franz Josef« grenčica in ustavi naval krvi na možgane, oči, na pljuča ali na sroe. Zdravniška priznanja govorijo o res presenetljivih uspehih, ki so jih dosegli s
dične, sicer se pa svobodno kreče. Da bi pa poroka Marjetice z Jurijem »bila neljub decrescendo«, ne morem priznati. Tu je zame tista vonjiva domačnost, neprisiljenost, in to, kar človek pričakuje že od kraja, ko prvič nas'op i ta v prvem dejanju.
»In Sattnerjeva glasba? Rekapitulacija je njegovih del, še poglobljena, poskušajoča se sem ter tam z modernimi, polpreteklimi, harmoničnimi tvorbami...«
Ko sem o tem vprašal p. Hugolina, mi je rekel: »Prav nič je ni — da pa je podobnost, ali je to kaj čudnega — saj ima Beethovnova IX. simfonija tudi zelo veliko podobnosti z M isso sol. v D-dur — ampak to ni rekapitulacija.« Smeje se, je še pristavil: »Sicer naj pa kritiki pišejo in govore — mi bomo pa naprej peli, vsak po svoje.«	—m—
Naznanila!
Kdor želi letos imeti prvovrstno in najmodernejšo slikarijo, naj naroči le pri tvrdki
|УЗП Martînt, Ljubljana,'poljanska "."žO
Cen« konkure«?ine in solidne.
I
Nedosegljiva
K ou de Cologne Chypre
Bourjols — I'aris
I
Poravnajte narečno!
r Ludvik van Beethoven.
t 26. marca 1827 — 1927.
Ves kulturni svet obhaja v teh tednih in dneh stoletni spomin smrti enega največjih glasbenih ženijev človeštVa — Ludvika van Beethoven. Rojen 16. decembra 1770. leta v Bonnu ob Renu je izgubil tekom decenijev svojo nacionalno pripadnost — njegovo ime in dela so postala mednarodna kulturna last, ponos in veselje Evrope.
Prvi glasbeni pouk mu je nudil oče sam, enajstleten se je učil ob Bachovi priročni knjigi »Wohltemperiertes Klavier« in 13leten je postal cembalist pri kapeli volivnega kneza, ki ga je 1. 1787. poslal tudi za kratko dobo na Dunaj. Za stalno se je preselil na Dunaj šele L 1792., ko ga je k temu pregovoril Haydn.
V mladostnih letih so nastala prva dela: klavirske skladbe in manjši drobci, ki jih pa sodobna kritika ni posebno ugodno ocenila. Toda že v teh navidez nezrelih delih se zrcali Beethovnov značaj in razvoj. V njegovi naravi, v temperamentu so bila združena tolika nasprotja, ostra in trda — ki so zahtevala neizprosen in vztrajen boj za notranjo ubranost. Bila mu je dana darovitost, ki je nebo deli vsakih tisoč let enkrat, a zraven zopet strastna in razburljiva nrav, porenska vesela in pojoča kri se je mešala s težko flamsko. Prešerna vcselost se je menjavala z nekako odurnim in trpkim samolarsivom. »In prav te last-
nosti,« pravi dobri poznavatelj1 Beethovnov, »tvorijo bistveno temeljno potezo v njegovih delih: tihi, zasanjani monologi in zopet dioni-zijskotitansko hrumeči finali.« Vse obzorje, vsa omika, vsa njegova izobrazba se v notranjosti pretvori v glasbo. In kljub temu, da so zanj razmere neugodne, da je značaj do skrajnosti uporen in samosvoj, se on bije in bori ne samo za svoje ideale, temveč za ideale svojega časa — nove dobe Ne samo v peti simfoniji, temveč tudi v drugih delih sili ta mogočna borba na dan in pojavlja se tista vse obvladajoča in vsedosegajoča njegova upornost. In isti je Beethoven še v poznejših letih, ko je ves naglušen in osamel — njegova »deveta« je ena sama mogočna izpoved in credo v življenje in veselje. Njegova dela: Najbolj znane so njegove simfonije — devet po številu. Največkrat se izvajajo V. in IX. (Simfonije se vrste: C-dur, D-dur, Es-dur ali »Eroica« posvečena prvotno Napoleonu I., nato knezu Lichnovskemu, B-dur, C-inoll, F-dur (znane tudi pod imenom »pastorelle«, A-dur, F-dur, D-moll (kjer nastopi tudi kor v Schillerjevi »Himna veselja«). Mejnika v glasbi sta njegova maša »Missa solemnis« in opera »Fide-lio«. Znan je tudi njegov oratorij »Kristus na Oljski gori« ter glasba k Goethcjevi drami »Egmont«, Poleg tega še nešteto manjših in večjih del, narodnih pesmi, plesov, kvintetov
t Vseuč. profesor dr. Ludwig Schtedermaier, Bonn. »Im Sclmtt d«r Zeit« 224.
itd. O njegovi glasbi so pisali strokovnjaki ir ljubitelji že cele knjige in jih bodo še. Eno jt bistveno: vse je črpal iz svoje bogate in globoke notranjosti, znal je dati čuvstvom in občutjem tako resničen, globoko-oseben izraz, in to s toliko strastjo, kot nihče pred njim in nihče za njim.
Telesno je bil majhne, čokate postave in ne posebno lepe zunanjosti. Lepo pripoveduje Friderik Wâhner, Beethovnov prijatelj, čigar sodobni zapiski o njem so šele letos zagledali beli dan. O obrazu pravi, da ga najboljše slike niso povsem dobro podale — zakaj njegov obraz se neprestano spreminja, pri smehu je bil videti kakor poreden deček, ki misli samo na šale, čelo je bilo lepo oblikovano, četudi mogočno in obokano. Neka dama mu je rekla nekoč: »Beethoven, kako imate vi lepo čelo« — in on nato: »Poljubite vendar potem lepo čelo.« Oči so se neprestano spreminjale in kc je bil v ognju ustvarjanja, se je zdelo, da vse na njem vibrira.
Zelo je ljubil osebno svobodo, nikoli ni delal kakih kompromisov s plemiškimi krogi, kjer se je gibal. O tem jc znanih toliko anekdot, pristnih in nepristnih, ki so res duhovite, četudi tuintam robate.
1797 se ga je lotila ušesna bolezen, ki sc je vedno slabšala, in prešla naposled v popolno gluhost. 1825 je pričel bolehati, pritisnilo je vodenica in 26. marca 1827 je na Dunaiu uiurl.	Dr. R.
»Franz-Josef« vodo pri ljudeh, ki veliko sedijo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
*	Zadnji dnevi meseca potekajo. Skrbna gospodinja razmišlja, kaj mora za kuhinjo kupiti pri svojem trgovcu. Pri tem naj pač ne pozabi na Ziko, kajti otroci jo pijejo radi ter je ne morejo več pogrešati.
*	Perilo, kravato, nogavice itd., srajco po meri v 24 urah. — Oglejte si te lepo in ugodno stvari brezobvezno v trgovini. — P. Magdi č, Ljubljana.
•A ITO — zobna pasta najboljša.
*	Ameriška pooblastila preskrbi in druge ameriške posle uredi najhitreje in ceno: Dr. Ivan Černe, Gospodarska pisarna, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6, poslopje Ljudske posojilnice.
Tvrdka Jul!o~WJ£lnl d. d.
uvoz kave — priredi 31. marca in i. in 2. ?p-fl» v novo otvorjeni podružnici, Vodnikov trg Stev, 5 brezplačno
poizkusno kuhanje kava
ter Vas vljudno vabi k prijaznemu obisku.
O Cecilijino društvo za stalno župnijo v Ljuhljani priredi v sredo dne 6. aprila 1927 ob polosniih zvečer v stolnici cerkveni koncert. Spored: 1. a) Bach: Fantazija in fuga v C-molu, b) Liszt: Introit (Za orgle.)
2.	Železnik: a) Tam na vrtu Oljske gore, b) Tvoje čem trpljenje peti, c) Oh kaj sem storil ti, povej. (Mešani zbori z orglami.)
3.	a) Beethoven: Zalobna koračnica iz klavirske sonate op. 26, b) Springer: Fugeta na ime >Bach< št. 3. (Za orgle.) 4. Paleslrina: a) O Domine Jesu Cliriste, b) O vos onines, c) Gloria iz maše »Lauda Sion«. (Mešani zbori à capella.) 5. a) Martini: Allegretto, b) Guil-mant: Koračnica na Iliindlov tema v F-duru. (Za orgle.) 6. a) Kimovec: To je dan, a) Premrl: Sveti Frančišek, c) Klemenčič: Poglejte duše grob odprt. (Mešani zbori z orglami.)
olske točke bo izvajal ravnatelj stolnega i a Stanko Premrl, pevske točke stolni pevski zbor. Petje bo vodil pevovodja »Ljubljane Anton Dolinar. — Sedeži po 15, 12, 10 in 8 Din; stojišča po 5, za dijake po 3 dinarje se dobivajo v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
O Na telovadni akademiji JugosL orlovske zvezo, ki se vrši v nedeljo 3. aprila ob osmih zvečer v Unionu bodo člani izvajali tudi obvezne proste vaje za 1. 1927. — namenjene sicer za velike nastope, a bodo vsled spretne sestave tudi na odru učinkovale. Članice izvajajo poleg drugega tudi zelo ljubke prorite vaje in vajo »Slovensko dekle«. Pri slednjih pOje ženski zbor znane narodne pesmi.
© Slavnostni koncert na korist fondu za spomenik kralju Osvoboditelju Petru I. v Ljubljani. V soboto, dno 2. aprila, se vrši v Unionski dvorani slavnostni koncert na korist fonda za kraljev spomenik, katerega priredi tukajšnji francoski institut. Na koncertu sodelujejo: znamenita pevka Maja de Strozzi iz Zagreba, katero spremlja na klavirju njen soprog pianist Bela Pečič. Dalje sodeluje tudi vijolinist Karel Rupel, gojenec tukajšnjega drž. konservatorija, katerega spremlja gojenec Lipovšek Marjan. Pred koncertnim sporedom pa ima slavnosti primeren nagovor prof. francoščine na ljubljanski univerzi R. Martel. Predprodaja vstopnic za ta koncert v Matični knjigami.
O Konforenca katehotov bo v sredo, dne 30. marca, ob petih popoldne v posvetovalnici K. T. D. — Spored: 1. Vedenje in red pri skupni mladinski službi božji. (Ref. svetnik A. Ažman.) 2. Pomenek o šestnedeljski po-božnosti na čast sv. Alojziju ter o tridnevnici pred praznikom mladinskega zaščitnika.
0 Smrtna kosa. Dne 27. татса je umrl v visoki starosti 82 let bivši krojaški mojster gospod Anton Repovš. Pokopali ga bodo danes ob 2 popoldne. — V splošni bolnici je umrl 27. t. m. g. Janez B a j u k, posestnik z Radovice. Pogreb bo danes popoldne ob pol-štirih. Naj v miru počivata I
O Rokodelski dom. Pevski zbor v Rokodelskem domu pod vodstvom g. prof. M. Ba-juka ima pevsko vajo danes ob 8 zvečer- Vaje naj se zanesljivo udeleže vsi gg. pevcil
O Na Tohniški srednji šoli se v sredo dne 30. t m., ob 15. uri otvori razstava šolskih del abiturientov Gradbene srednje šole, ki so šolo ta mesec dovršili. Razstavljena bodo dela zadnjega letnika in maturitetni programi iz stavbarstva, arhitekture, stavbne mehanike in prostoročnega risanja, izvršena pod vodstvom strokovnih profesorjev g. arh. Kre-garja, ing. &kofa in arh. Husa. Razstava bo otvorjema vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 17. ure do nedelje, 3. aprila, ko se ob 12. uri zaključi.
O Važna soja glavnoga odbora »Slovensko Stražo« se vrši v sredo 30. t. m. ob osmih zoečer v Akademskem domu. Gg. odborniki pridite zanesljivo in točno 1
Q Knjižnica »Sveto vojsko«, ki se je v zadnjem času zopet pomnožila z mnogimi važnimi deli, je odprta ob delavnikih od 8.-^1 in od 14 —18. ure.
© Slov. planinsko društvo vabi svoje člane in prijatelje na predavanje, ki ga priredi danes zvečer ob 8. uri v dvorani Mestnega doma. Predaval bo g. dr. II. Turna o razvoju in pomenu alpinizma. Predavanje bo jako zanimivo; spremljale aa bodo skioptične slike.
© Razgrnitev stalnoga volivnega imenika aa volitve občinskega odbora za mesto Ljubljano, za volitve v narodno skupščino in ia volitve v oblastno in okrajno skupščino. V smislu člena 6. zakona o volivnih imenikih se javno razglaša, da je stalni imenik za volitve občinskega odbora za mesto Ljubljano, za volitve v narodno skupščino in za volitve v oblastno in okrajno skupščino od deželnega sodišča potrjen ter od 28. marca t. 1. nadalje pri mestnem magistratu (mestni volivni kataster, Mestni trg št. 2. I., soba št. 21.) b običajnih uradnih urah od 8. do 14. ure stalno razgrnjen vsakomur na vpogled. Vsakdo ima pravico, da v navedenih urah volivni imenik pregleda, prepiše, razglasi ali natisne ter da zahteva bodisi zase, bodisi za drugega, naj se popravi v njem, kar misli, da je treba popraviti. Popravek volivnega imenika se more pri mestnem magistratu zahtevati neposredno ustno ali pismeno ter se morajo vsaki zahtevi popravka priložiti potrebna dokazila. Za dokaze more'o služiti polnoveljavne listine. Po določilih čl m a 12. navedenega zakona 15 dni po ra pisu voli'ev zahteve po popravkih niso več dopu tno. Pri vseh naveden h volitvah bodo smele glasovati le one osebe, ki so vpisane v ta sta'ni volivni imeniik.
© Socialističen ženski shod v Mestnem domu. Socialistična ženska organizacija je »klicala v nedeljo ob treh popoldne v »Mestnem domu« javen ženski shod, katerega se je udeležilo kakih 200 oseb, med njimi precej moških. Shodu je predsedovala gospa Rakov-čeva, glavna govornica pa je bila Ajdovškova iz Trbovelj, ki je proslavljala spomin Roze Luxemburgove, daljo je nastopila za odpravo določb kazenskega zakonika § 144—148, ki prepovedujejo ženski splav, za starostno in invalidsko zavarovanje žensk ter za splošno žensko volivno pravico. Simpatično je bila sprejeta zahteva za pomiloščenje radi umora na smrt obsojene rudarske žene Trebuša-kove iz Zagorja. K diskusiji se ni priglasil nihče, pač pa je občinstvo, ki je vedelo da so oblasti prepovedale referat proti vojni, priredijo na koncu živahno demonstracijo proti vojni in proti militarizmu. Shod se je zaključil brez incidentov.
© Absolventi stavbne rok. šole na tehniški srednji šoli v Ljubljani se vabijo na skupni sestanek, ki so vrši dne 30- t. m. ob pol 8 zvečer v salonu gostilne »Lozar«, Sv. Jakoba trg, v svrho ustanovitve lastne stanovske organizacije. Pridite vsi in točno. — Pripravljalni odbor.
© G remi j trgovcev obvešča članstvo, da se vrši danes dne 29. t m. ob 7 zvečer v prostorih Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, redni letni občni zbor, na katerega se članstvo uljudno vabi, da se ga udeleži. — Načelstvo.
© Skok z drugega nadstropja. Včeraj dopoldne okoli 11. ure je skočil neki vojaški novinec z drugega nadstropja vojašnice vojvode Mišiča. Zlomil si je obe roki. Upati je, da bo v kratkem okreval. Fant je doma iz Zaloga. Kaj ga je privedlo do tega dejanja, se ne ve gotovo, najbrže alkohol-
© Tatvino v Ljubljani. Policijska kronika beleži te dni več tatvin. Univ. prof. dr. Kanskemu je neznan kolesarski specialist odpeljal iz vestibula Ljubljanske kreditne ban-Hq kolo znamke »Diirrkopp«, vredno 2000 dinarjev. — Poseslnici in gostilničaTki Ani Češnovarjevi v Kolodvorski ulici je nekdo pokradel ra nega orodja v vrednosti 250 Din. — Trgovcu Josipu Petelincu na Sv. Petra nasipu je neznan tat odnesel napisno tablo, vredno 100 Din. — Pcsestnici Frančiški Jam-nikovi iz Grosupljega je neki tat ukradel z dvorišča trgovca Pengova na Karlovški cesti zavoj ženskega nmnufakturnega blaga. — V trgovino trgovca Lebna sta udrla včeraj zjutraj dva tatova, maskirana z umetnimi bradami in pričela stikati po blagajni, vendar pa so ju še pravočasno zalotili, nakar eta jadrno pobegnila.
© Policijsko vesti. Policija je v soboto in v nedeljo aretirala vsega skupaj šest oseb in sicer eno radi tatvine, dve radi nočnih izgredov in tri radi postopanja. Prijavljenih je več tatvin, štirje slučaji razgrajanja, pretepa, kaljenja nočnega miru in pijanosti ter deset prestopkov cestno-policijskega reda.
brez"konkurence
so naši lastni izdelki pomladanskih oblek in površnikov I
Jos. Rojina, Aleksandrova c. 3. Мал'Љог
□	Materinski dan katoliške omladinc sc vrši v nedeljo ob pol šestih zvečer v društveni dvorani. Vrstile se bodo dcklamacije, govor in godba. Obenem bode tudi skioptično predavanje o mali Tereziji. V spomin drugega materinskega dneva se otvori tudi društvena knjižnica in čitalnica, s katero se bo željam dru-štvenikov končno ustreglo. Vsi prijatelji in dobrotniki društva v nedeljo na svidenjel
□	25lctnica Krščanske ženske zveze se bo obhajala dne 8. majnika t, 1. Vsa drušlva sc naprošajo, da na ta dan ne nastavljajo svojih prireditev.
□	Zadružni tečaj sc je začel včeraj v Mariboru pod vodstvom revizorja Zadružne zveze g Ignacija Tirša. Udeležuje sc ga do 30 predvsem mladih članov naših zadrug po , deželi. '
□	Predavanje o godbi. Katoliška omla-dina priredi vsako nedeljo točno ob 11. uri predavanje o godbi v društveni dvorani, Spla-varska ulica 4. Uvodni govor je prevzel gosp. profesor Druzovič. Pred in po govoru zaigra I. oddelek godbe na pihala nekaj komadov. Ker hoče društvo s temi predavanji zainteresirati občinstvo za godbeno umetnost, zato je vstop prost vsakomur, ki se zanima za godbo. Odbor.
□	Občni zbor mariborskih šahistov. V
nedeljo dopoldne se je vršil v Veliki kavarni občni zbor mariborskega šahovskega kluba. Izvoljen je bil novi odbor, v katerem so kot predsednik gosp. prof. Favaj, podpredsednik bančni ravnatelj g. Kovačcc, tajnik g. Franc Lukež, blagajnik g. Leo Sessler. Na občnem zboru je bilo sklenjeno prirediti kvalifikacijski turnir močnejših igralcev, ki se bo vršil v začetku aprila. Svoječasno je bilo v načrtu tudi turnir med Mariborom in Varaždinom, radi obolelosti nekaterih najmočnejših igralcev pa je bil odgoden za nedoločen čas.
□	Prošnja. Zadnjič smo čitali o novi razsvetljavi po Aleksandorvi ulici Zares čafobcn je pogled, ko svetilke zamorijo in neki gospod sc jc izrazil: Kakor v Parizu, tako je I Prav je, da sc bolj prometne ceste bolje oskrbujejo, vendar bi tudi mi občani, ki stanujemo bolj proti periferiji mesta, prosili naš ugledni mestni zastop, da stori tudi za te kraje kaj več. V mislih imamo ccsto, v kateri se zadnji čas opazuje precejšnja stavbena podjetnost. Tu sc nahaja lep drevored, toda žal je zelo zanemarjen in cesta vse zarastla, brez kanalizacije, brez razsvetljave v zgornjem delu — to jc Kamniška cesta. V tem oziru se obračamo na občinski zastop s prošnjo, ndj tudi kaj ukrene za to ccto. V prvi vrsti je neobhodno potrebno vz.lijčniti pešpot, ki leži sedaj na nekaterih mestih 20 do 30 cm nižje kot cesta in se vsa voda steka na to pot, ki je v deževnem vremenu vsa pod vodo. Celo zimo se tu ni dalo hoditi, ker je bila pot skoz in skoz pokrita z ledom. Ob ccsti bi se moral izpeljati odtočni jarek, kakor se je to zgodilo v podaljšani Koroščcvi ulici in kjer so lepi hodniki po obeh straneh ccste. Prepovedati bi bilo tudi vožnjo z železjem težko obloženih ročnih vozov, ki pot povsem razrežejo. Nadalje je potrebno, da se instalira v zgornjem delu ceste vsaj ena svetilka, da se ponoči ne zgubi smer iz Truberjeve ulice proti Čopovi. To bi se dalo storiti z malimi stroški, ker gre tam daljnovod čez cesto in jc treba montirati le svetilko; zadostovala nam bo ena izmed onih, ki so se vzele iz porabe na Aleksandrovi ccsti. Kadar pa bo občinski zastop mislil na razširitev kanalizacijskega omrežja, naj se vzame v projekt tudi ta del mesta, ker ob deževnem vremenu plavamo ravno tako, kakor stanovalci Petrovega sela, ki silijo v mesto zaradi kanalizacije. Če plačujemo mestno razsvetljavo, tlakovanje in druge naprave, bomo radi prispevali tudi za kanalizacijo, ki je največjega higijeničnega pomena.
□	Mariborsko ribarsko društvo ima danes ob 20. uri v Gambrinovi dvorani občni zbor, na katerem se bodo razdeljevali postrv-ni potoki ter je osebna udeležba rcflektantov pogoj. Razpravljalo se bo nadalje o pristopu k zvezi ribarskih društev.
□	Stavbeno gibanje na Pobrežju. Stavbenik Spes bo začel graditi na Pobrežju osem novih enodružinskih hiš.
□	Nov ravnatelj mestnega knjigovodstva. Občinski svet je imenoval že pred mcseci za novega ravnatelja mestnega knjigovodstva g. Jožeta Barlcta. Prejšnji g. ravnatelj g. Boltav-zar je stopil sam v pokoj in je še vodil sedaj urad po upokojitvi dva mcscca. S 1. aprilom pa prevzame posle ravnatelja mestnega knjigovodstva g. Barle.
□	Poskus samoumora. Zadnjo soboto so se javili pri izvoščku C. eksekutorji s tremi upniki in so ga hoteli rubiti. ta rubež je iz-voščka tako razburil, da se je odstranil s sumljivo grožnjo. Ker ga ni bilo nazaj, je šel eden od upnikov pogledat, kje da bi bil C. in našel ga je že visečega. Na pomoč prihiteli policijski stražnik je izvoščka šc pravočasno odrezal in eksekutorji in upniki so ustavili svoj posel ter odšli.
□	Samoumor v zmedenosti. Danes v ponedeljek ob pol 8. uri zjutraj se jc obesil v svojem stanovanju v Gosposki ulici štev. 26 znani mariborski zdravnik dr. Maks Ncuwirth. Rajni je kazal žc nekaj let sem znake duševne zmedenosti in si je končal tudi sam življenje v takem stanju. Našli so ga žc ob pol 9. uri mrtvega.
□	Nesreča na Aleksandrovi ccsti. Na hiši št. 16 na Aleksandrovi ccsti je izvrševal dc-lavcc Feliks Kac v višini I. nadstropja neka popravila. Nenadoma jc padel z lestve ter obležal težko poškodovan na tlaku. Zlomil si jc desno roko v zapestju ter zadobil težke poškodbe. Rešilni oddelek ga je prepeljal v bolnišnico.
□	Okradcn branjevec. V skladišče branjevca, ki prodaja južno sadje poleg trgovine Pregrad v Cofovi ulici, jc bilo v noči od nedelje na ponedelejk vlomljeno. Storilci so mu odnesli nekaj košar oranž.
□	Racija. Policija jc priredila 26. marca po vseh javnih lokalih ter raznih skrivališčih racijo, ki pa ni prinesla posebnega rezultata. Aretiranih je bilo nekaj klatežev, ciganov in vlačug.
□ Kaj se krade. Posestniku Pfricmerju j« bil ukraden z njegove hiie v Sodni ulici strei* ni žleb, dolg 4 metre.
Cel/e
& Sattnerjev zbor r Celju. V nedeljo je
sivolasega glasbenika P. Satinerja pričakovala na kolodvoru lepa množica prijateljev njegove muze, med drugimi skoro polnošte-vilen pevski zbor prosvelnega društva v Celju, zapazili pa smo tudi ravnatelja Glasbene matice g. Sancina in zasolpnike drugih celjskih pevskih družin. Ob 4. uri jo bila prostrana cerkev do zadnjega kotičke napolnjena množice, ki se jo globoko nabožno vlopila
v	čarobo cerkvene pesmi, podane od pevske družine, ki je kot en sam instrument v rokah velikega umetnika-frančiskana. In kaj naj rečemo o BeeEhovenu? Bil je to odmev veličastnih jubilejnih glasbenih prireditev, ki je za hip odjeknil tudi v našem glasbeno sicer revnem mestecu. Solo-točke so izvajali: sopranistinja ga Bajukova, alt gdč. Vedralo-va, tenor g. inž. Pokora, bas g. Prunk. Mojstrsko spremljevanja je izvabil ne baš dobrim orglam g- prof. Vedral. — Zahvaljen, sivolasi očka slovenske cerkvene pesmi, za hvaljeni
vi	pevci in pevke, zahvaljeni zlasti vi solisti, ki svoj očarljiv pevski dar z ljubeznijo posvečate službi cerkvene pesmi!
& Pevci! Povke! Vabimo vse, ki imajo veselje in zmožnost m petje, da sodelujejo pri pevskem zboru Prosvetnega društva v Celju. Priglasi novih pevcev in pevk so sprejemajo v prodajalni Slomškove tiskovne zadruge tik Marijine cerkve.
er Občni zbor pevskega »bora prosvetnega društva v Celju so vrši v petek dne 1. aprila 1927 ob 8. uri zvečer v pevski sobi v opatiji. Pevci in pevke, udeležite se ga polnoštevilno!
& Iz krogov pomočniškoga zbora pri gre-miju trgovcev v Celju nam sporočajo: Pomočniški zbor pri gremiju trgovcev v Celju sklicuje za sredo 30. marca 1927 ob 8. uri zvečer v malo dvorano celjskega Narodnega doma protestni shod proti zahtevi gremija trgovcev po 10 urnem delovnem času. Pomočniški zbor vztraja n" principu 8 urnega delovni ka, čeprav se v Celju ne izvaja. Podaljšanje delovnega časa bi občutno povečalo že itak perečo nezaposlenost trgovskih uslužbencev. Interese trgovcev je z ozirom na krajevne razmere mogoče varovati s primerno preureditvijo ur za zapiranje in odpiranje trgovskih obratov. Pomočniški zbor bo stavil v tem oziru gremiju trgovcev konkreine predloge in so nadeja, da bo našel pri njem polno razumevanje za že itak težki položaj trgovskih uslužbencev.
0 Vodovod v Celju je zopet predmet mnogih pritožb. Ze pred kakim pol letom je bilo to vprašanje aktualno, ko smo začutili občutno pomanjkanje vode. V to 6vrho je občinski svet sklenil nabavo motornih črpalk, ki naj bi v zadostni količini oskrbovale z vodo rezervoar na Miklavškem hribu. Kor pa so že malenkostne poprave na vodovdnih ceveh odpomogle pomanjkanju vode v višjih nadstropjih in legah, je mestna občina opustila misel motornih črpalk. Sedanjemu pomanjkanju vode je iskati vzroka zopet v starih in zarjavelih vodovodnih ceveh, ki zlasti na spojnih mestih puščajo vodo. Poskrbljeno je. da se čimpreje začne s popravili.
0 Umrla je gospa Marija Bema roj. Ra-taj. Pokopali so jo včeraj na mestnem pokopališču. Bila je stara komaj 28 let in je odšla kot žrtev zavratne sušice. Naj v miru počiva'
:mut
Akademija ptujskega ' orlovskega okroïja je
privabila dne 19. marca mnogo občinstva v mestno gledališče. Okrajnega glavarja je zastopat g. vladni tajnik Zavadlal. Gledališče je bilo polno. Ves spored so jo lepo izvršil, posebno je ugajal nastop Orlov in Orlic iz Središča 1er Sv. Marjete. A tudi domači ptujski Orli ro pokazali nnpredek. Telovadba na drogu in bradlji je bila prvovrstna. Boke, >Oj Doberdob« in alegorična slika »Kralj Matjaž« so posebno navdušili občinstvo. V pesnišliih beee-dali je dr. Fr. Sušnik vpletel v svoj govor lepe misli, katere objavljamo na drugem mestu. Žensko mladino je navdušil strumni nastop Orlic in čud« eo je želja, naj se ustanovi tudi v Ptuju orliški krožek. Pri akademiji je sodeloval cerkveni pevski zbor minoriteke župnije pod spretnim vodstvom č. p. Mirka.
Inštalacija g. prošta dr. Ivana Žagarja so je vršila v nedeljo v proštijski nadžupnijski cerkvi. Inštalacijo je izvršil sam prevzv. kncz.oškof dr. Karlin ob navzočnosti kanonikov Janežiča in Časla ter številnih zastopnikov duhovščine, okrajnega glavarstva, vojaške oblasti in vseh državnih uradov. Mestno občino so zastopali g. župan dr. Senčar, Štirje občinski odborniki in zastopnika mestnega uradništva. Cerkev jo bila nabito potna. Pridiga prevzv. knezoskofa jo bila zgodovinsko poljudna. Naslikal je prvo krčansko dobo v Ptuju, ki ima svojega mučenika sv. Viktorina ter priporočal vernikom, naj se z zaupanjem obračajo do novega duî-nega pastirja. Sledila je pontitikalna maša, pri kateri jo sodelovalo Slov. pevsko društvo in orkester. Dirigiral je g. Fras. Pri slavnostnem obedu se je izrazila marsikatera lepa misel in vroča želja, naj bi bilo delovanje g. prosta dr. Žagarja plodonosno za faro in okraj. Tej želji ee pridružujemo tudi mi. Bog živi mnoga leta g. proSta dr. Žagarja!
Muzejsko društvo. Z odhodom g. okrajn. sodnik dr. Vladimirja Travnerja je izgubilo društvo vnetega člana in skrbnega tajnika, ki je nn predavanjih in ob drugih prilkah vedno pospeševal društvene intereso ter bil splošno priljubljen. V ožjem krogu ee je v nedeljo, 20. t. m. poslovil odbor od njega ter mu želel vso srečo. Namesto dr. VI. Trav-nerja je bil izvoljen za tajnika dosedanji odbornišld namestnik prot. Fr. Stiplovšek.
Hebrejski spomenik. G. Topink st. je naše! ob lanski povodnji ob Grajeni kameaiito ploščo • hekraiskim ддpiaom. Bržkone ie bilo tu nekoč ii-
doveko pokopališče. Kamen je daroval Muzejskemu j društvu za lapidarij.
Obisk angleškega legacijskega svetnika. Dne 25. t. m. jo obiskal naše mesto legacijski svetnik angleškega poslaništva g. O. Ogilrie-Forbes. Obiskal je okrajnega glavarja dr. VonČino. Zgodovinske in umetnostne spomenike ptujskega mesta mu je razkazoval g. prof. L. Mlaltor. Na gradu pa je vodil ljubeznivega gosta g. grof Josip Herberstein. G. legacijski svetnik se ie čudil lepoti našib krajev, hvalil čistost stanovanj. Posebno mu je ugajalo starinsko mesto. Obljubil je, da nas bo še poselil.
Plenarna seju občinskega rastopa. Za četrtek popoldne jc bila po večmesečnem presledku sklicana plenarna seja občinskega odbora. Zupan prečita dopis vel. županstva, kjer se naznanja na vlogo občine, zakaj se niso vsi kraji Trbovelj proglasili kot trg Trbovlje, da tvorijo v krajevni občini Trbovlje celoto v topogvafičnem pogledu le kraji Trbovlje, Loke, Retje, Knezdol, Plnnina, Sv. Marko in Sv. Katarina in so torej kraji Ojstro, Sv. Lenart, Studence, Prapretno in Plesko izvzeti. Regulacijski načrt je dal že g. Koren izdelati, ko je bil v i. 1023. gerent. Tudi sedaj je on kot odbornik referiral na kratko. Po tem načrtu bi dobile Trbovlje v slučaju ' izvedbe popolnoma drago lice, ker bi se napravila nova cesta, stavbe ob cesti bi se po predpisih gradile itd. G. Arnšek je prosil za pojasnilo, kaj bo z onimi, ki hočejo graditi male, enodružinske hišice, med katere Bpa<ta rudar in obrtnik. Pridruži se mu še g. Pen-selj ter poudarja, da bi ]>o tem načrtu gradili samo milijonarji. G. Koren pojasnjuje, da bi ?" večje zgradbe, katerih mnnj premožni ne more prraditi, zidale samo nn glavnih prometnih in kri-Eiščnih točkah. G. župan še opozarja, da je tu stavbeni red, katerega se mora itak vsak držati. Debata je bila precej živahna, posebno še na vprašanje g. Jordana, če je imel stavbeni odsek kakšno Bejo. G. župan mu odgovori, da ne, ker ni bilo gradiva in se je načrt razpravljal v starešinski *eji. Ker je g. Jordan izvoljen v stavbeni odsek, %. Koren pa, ki je o načrtu referiral, ne, je bilo to zapostavljanje res čudno, posebno ker g. Koren tudd v starešinstvo ni izvoljen. G. Vodušek je sprevidel to napako ter je predlagal, da se načrt vrne stavljenemu odseku. Ko so se dogovorili, da ni nikdo proti načrtu, ampak samo za pravilno poslovanje, je predlog umaknil. Mnenje je pa. da so referat oddali g. Korenu zato, da ga pridobe za se. — V občinsko zvezo je bilo sprejetih večje število občanov, ki stanujejo že nad 10 let v občini. Sprejem je bil odklonjen samo enemu prosilcu. — Pri slučajnostih je bil dovoljen prenos gostilniške koncesije g. Alojzije Sent-jurc v Hrastniku iz njene, po plazu razrušene hiše v Narodni dom. Odkloni se pa gostilniška koncesija g. Ani Razpotnik v Retju, ker ni potrebe in lokali ne zadovoljujejo predpisov. — Lekarnarju g. Francu Pehtrcu se dovoli prevzeti lekarno po očetu, ker ima predpisano kvalifikacijo. Tudi proti lekarni g. Vladoviča v Radečah se ne ugovarja. — Kat. izobraž. društvu v Hrastniku se dovoli koncesija za kino, ugovarja samo g. M. Roš, češ da že obstoja tak v Narodnem domu. Ker se hoče novi kino uporabljati samo v izobraževalne svrhe in nima namena stalnih predstav. se predlog sprojme. Po mnenju g. Penceljna jo čudno samo to, da ni nikdo ugovarjal, ko jo 'lo za prenos gostilne v Narodni dum, pri izobra-'evalnih sredstvih pa se stavijo zapreke.
(Konec jutri.)
Slov* K®nfîce
Proslava »Materinskega dne« se je vršila na ta način, da so vse naše krščanske ženske organizacije pristopile zjutraj, na praznik k sv. obhajilu. Popoldne ob 3. uri, pri akademiji tukajšnjega ■»Orla': je prrdsednik g. Sarlah imel krasen govor. Končno sta dva člana 'Orla«, in en naraščajnik v lepih deklamacijah z izbranimi peemicami, počastili delo in ljubezen mater.
Akademija. Vse telovadne točke so se proizvajale v splošno pohvalo — prav brezhibno. Od najmanjših pa do članov je naša orlovska družina pokazala, kaj premore, ter žela od občinstva obilo občudovanja in aplavza. Našim Orlom in Orlicam pa kličemo: Le tako naprej po začrtani poli, da se snidemo poleti na prostem telovadišču! Bog živi!
Zobozdravnik. Zobozdravniško prakso je začel g. Milan Perhavc v hiši g. Merkâa.
Trgovska ba.nka se je tu pri nas ukinila in je vse n jene posle prevzela Ljubljanska kreditna banka. Toliko v vednost vsem, ki vprašujejo, kaj bo sedaj z njihovimi državnimi srečkami, kupljenimi pri prejšnji Trgovski banki.
Slovenska krajina
Orlovski praznik т Bogojini. Na porazni k sv.
Jože?.: ni bilo veličastnega nastopa ali sijajne akademije. pač pa je počastila orlovska družina god svoj ga zaščitnika s prisrčnim družabnim večerom. Staro in mlado se je zbralo v društveni dvorani in izmed vseh je bilo videti smehljajoči se obraz g. župnika. Izpregovoril je o pomenu Orla. Govoru je sledila slovesna obljuba. Tamburaki zbor je zaigral. pevski zbor zapel in vsak je bil zadovoljen, vesel i:i vsak se je čutil pomlajenega med — Orli — mladci.
Razveseljiv pojav. Bojni klic zoper alkohol je naposled zanesen tudi v Prekmurje. Tih odmev se je zaslišal od časa do časa tudi že prej, sedaj pa se do-ieva, da stojimo pred napovedjo neizprosne b';rbe. Oglasila sta se tednika »Novinec ln »Nép-lap« in tako se lahko slovenska in madžarska javnost pouči, kako zlo je alkoholizem. Dosedaj proti-slkoholno çribanje ni imelo pravega uspeha, ker je bilo vse, kar se je storilo nekako posnemanje, брплј pa je upanje na uspeh veliko, ker je gibanje vzklilo na domačih tleh.
Sprememba posesti. Veliko Rituperjevo gostilno pri kolodvoru v Dol. Lendavi je kupil gostilni čr Kari Pojbič.
N® v o mesfo
Mestni občinski odbor je imel v četrtek 24. f. m. ob 5 popoldne sejo v mestni dvorani. Na dnevnem redu je bilo več važnih zadev. 1. Glede zgradbe šolskega poslopja je poročal župan dr. Pežek, da jo v šolskem fondu za zgradbo ljudske šole sedaj okoli 1,500.0000 Din. Stara gimnazija, v kateri je sedaj nastanjena ljudska šola, se nahaja v zelo slabem stanju, tako da je treba nujno misliti na to, da se začne z gradbo prihodnjo pomlad. Ker se vršijo občinske volitve šele 19. junija in so potem še možne kake pritožbe, smatra za potrebno, da že sedanji občinski odbor sklene, da se z gradbo ljudske šole prične spomladi 1928, da se najme za to poeojilo v znesku 3 milj. D in in da se izvoli v stavbeni odbor šest članov ir. občinskega odbora. Stavbenemu od-b<yru naj nr.čeluje župan. K debati se oglasi odbornik MerSol, ki izjavlja, da je za ta predlog, bodi solidna ir. lepa, a ne luksuriozaa, Nato je 41 omenja, da se je v početku funkcijske dobe sedanjega odbora že razpravljalo o grad bi sole, da
se je pri zadnji proračunski debati izjavil za to, da bo treba pač, najeti posojilo za gradbo ljudske šole. Gradba ljudske šole je potrebna ne le iz higienskih Vđzloflov, ampak tudi zato, ker so dosedanji prostori tako slabi, da se ponekod tla upogibljejo in je podana nevarnost, da se poderejo. Novo šolsko poslopje odgovarja potrebam, stavba bodi solidna in lopa, a ne luksuriozna. Nato jze bil gori omenjeni prc'kig »oglasno sprejet. V stavbeni odbor so bili izvoljeni; gg. Perico, Plcek, MerSol, Matko, Kalrič, Petrič — 2. Glede gradbe nove stanovanjske hiše poroča odbornik Meršol. Čita tozadevno svoje poročilo, v katerem omenja, da je tudi v Novem mestu stanovanjska kriza velika, da jc treba vsled te*rp nujno nekaj ukreniti. Predlaga gradbo hiše s 13 stanovanji, ki bi prl-lično siala GOO.OOO Din, za kar naj bi občina na- ! jela poeojilo. Z gradbo naj bi se pričelo takoj. K debati so oglasi odbornik dr. Čcsnik. Obrazloži obširno stanovanjsko akcijo mesta Ljubljane, ki sa je započela lota 1922 in je mestna občina ljubljanska zgradita do danes sama 284 stanovanj ter razpisala CO milij. obligacijsko posojilo za gradbo 400 sinnovanj. Poudarja, da je ludi v Novem m p.-tu stanovanjska kriza velika. Zidalo se ni po vojni v Novem mes'u od strani občine nič. Tudi privatna podjetnost je bila majhna. Privatniki za } blaži av etanovanjhke bede pač niiao storili skoro ničesar, ker nimajo za to smisla. Družine z malo družinskimi člani imajo velika stanovanja in bi prav lahko iz takih stanovanj napravili dve, dn bi pod njih ntrehi dobila zatočišče še kaka družina. Omenja, da pozna hišo, kjer se je to zgodilo. Ta hiša je bila še po vojni gos ilna in jo imela 7 sob ter so je tako preuredil.!, kln danes v njej stanujejo 3 družine, izmed katerih štejeta dve po 5 družinskih članov, ena družina pa tri družinske člane. Omenja pa tudi slučaj, ko ima ena sama c6oba stanovanje s štirimi sobami, dasi bi si do^iična oseba lahko poiskala s'anovanje drugje in b:i bilo s tem pomagamo kaki številni družini Ptrudarja nato, da se tudi potom zadružništva v Novem mestu ni ukrenilo v ublažitev stanovanj, bode, dočim si je Ljubljana v tem oziru odpomogla. Obč. odbor je že v začelku funkriiske dobe sklenil, da se napravita dve stanovanji v mestni hiši nad davkarijo (op. uredništva: žal se to ni izvršilo). Ti dve stanovanji po tedanjem proračnu ne bi bili stali veliko, odpomagano pa bi bilo dvema družinama. Ti dve stanovanji je vsekakor treba napraviti. Omenja da bi se" tudi v veliki mestni hiši dalo v I. in II, | nads ropju napraviti še po eno stanovanje, kajti tamkaj imajo stranke z maloštevilnimi družinami po 5 sob in bi gotovo v sedanji stanovanjski bedi dotične stranke uvidele, da je zahteva meetne | občine, da se zadovoljijo v tremi oz. štirimi sobami upravičena. Pa tudi mestna hranilnica, kt i nima v Novem mestu danes nobene hiše, naj bi za svoje uslužbence sezidala hiro s štirimi ali pe'imi stanovanji. Pros'.or naj bi jim dala na razpolago mestn občina, morda na Florjanovem trgu, kjer bi se lahko podrli obe stari v razpadu se nahnjoči hiši, kjer ima samo ena družina zasilno stanovanje. Izraža pn tudi mnenje, naj bi mestna občina zidala tudi sama stanovanjsko bišo. Mnenja pa je, da bi bržkone za 12 stanovanjsko hišo ne zadostovalo od g. Meršola v predlogu omenjena vsota 600.000 Din. (Konec jutri.)
Jesenice
Popravek. Ga. Marija Hauptman ni umrla vsled znslrupljenja krvi pri rezanju kurjih očes, kakor smo pomotoma poročali v 68. štev. ^Slovenca/ z dne 25. marca t. 1., ampak je umrla zaradi šeua in srčne napake.
2>oj$»fsJ
Ježica pri Ljubljani. Slavnostna prireditev, Ici so jo bivši učpnci in učenke zadnjo nedeljo napravili svoji bivši učiteljici Hedvigi Malovrhov!, je prav lepo uspela. Spored je obsegal 12 pevskih točk, vsaka je bila res dobro izvajana, kar kaže, da so bili vsi sodelujoči dobro pripravljeni G. župnik je v slavnostnem govoru orisal nšolo nekdaj in sedaj, metodo pouka ter zasluge slavljenke na polju šolskega vzgojeslovja; članica Marijine družbe Iv. Dovčova pa zasluge pri Mar. družbi, pri kateri je gdč. učiteljica uspeSno delovala nad 10 let. Mladina je ljubljeno učiteljico uprav zasula s cvetjem. G i njena in vsa v solzah se je gdč. Helena vsem in vsakemu posebej zahvalila. Službovala je na naši šoli 'X let, vedno otrokom dobra, obenem pa stroga učiteljica. Zdaj je stopila v zasluženi pokoj. Uživaj ga dolgo let v vesolju in sreči, dobra in nepozabna naša vzgojiteljica! — Stavbena dela. Novi gospodar Florjančkovo domačije prav pridno urejuje in prezidava goepodarska poslopja. Iz obširnega hleva bodo napravili lep gostilniški lokal, ki bo v vasi največji. Za praznike bo baje žo otvorjen. Obeta se nem tudi novo kegljišče. — Nasproti Urb-tnč-kove gostilne kopljejo temelj za novo hišo. — Poprava mostu. Zadnja povodenj, ki je napravila toliko škode tudi železnemu savskemu mostu ni prizanesla. Nevarno je izpodjedla nosilne stolpe, zlastri desnega. Te dni eo postavili pod mostom oder in bodo začeli s popravo. Priprave so že dolgo v teku in je navožen ze ves materijah — Prvi radio-aparat na Jezici si je nabavil in montiral g. Zvonko Mazovnik, tukajšnji orga-nist. Prav lepo in razločno se čujejo koncerti iz Dunaja, Berlina in drugih mest.
St. Lovrenc na Pohorju. Podpisani šolski upravitelj izreka tem potom ntjloplejšo zahvalo gosip. dr. Fritzu Juritsc.hu, advokatu v Mariboru za velikodušno naklonjeni znesek (200 (dvesto) Din kot plačano skesnino pri neki poravnavi, v prid ubožne mladine tukajšnje šole. — Sol. upravitelj: Stanko Lavrič.
Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Orlovska akademija. Na praznik Marijinega Oznanjenja sta naš orlovski in orliški krožek priredila v Društvenem eiomu proslavo Materins/kega dne. Cela prireditev je izpadla naravnost sijajno. Orlice so v nabito polni, s cvetjem okrašeni dvorani .vprvič nastopilo javno. Vaje in petje je spremljal na harmoniju g. kaplan Ulaga, duša vsega orlovskega pokreta in priljubljeni organizator mladine. Občinstvo je ves čas navdušeno pozdravljalo naše pogumno in požrtvovalno mladino. Pri tej prireditvi smo ponovno ugotovili, da sta dvorana, posebno še oder, veliko, veliko premajhna za našo župnijo, ki šteje blizu 5 tisoč, duš in da so bo moralo prav resno misliti in delati za razišrjenje Društvenega doma.
Nova mesarija in pekarija. Ker se je vsled nove tovarno stekla pomnožilo tukajšnje prebivalstvo, smo pred kratkim dobili novo mesarijo, ki jo je odprl g. Krumpak.
Naše dijfašfv®
Akadem«ka knngrcgacija ima nocoj ob četrt na 9 svoj redni sestanek.
DOM IN SVET.
Te dni je izšla 2. številka naše odlične književne revije s pestro in zanimivo vsebino. Poleg so'rudnikov, ki so sodelovali že v prvi številki, najdemo tu še druga, deloma že znana, deloma pa tudi popolnoma nova imerca. Krog sodelavcev obeta biti izbran, pester in zanimiv. Zdj se, da se skušajo uveljaviti nove moči in upati smemo, da bo mladostna živahnost, ki je lis4i lastna, še napredovala po sveži iniciativnosti uredništva.
Leposlovni del prinašn pesmi, prozo in dramo. Pesmi sta priobčila France Bevk in Joža Pogačnik. Revk nam v dveh pesmih (Lačni smo. Hiša ob breskvi), ki ju je zaiel v okvir .skupnega naslova »Dve 8ilos>i< riSe molčečo bolest islovenske zemjje onkraj državnih mejai, Pogačnik v drobnih refleksih odgrinja svoj sub-jek'ivni svet. Prve tri (Srce bon preklal, Borec s seboi. Rane) se mi zde le fragmentarni odsevi notranjega snovanja, nasprotno pa >Brestc diha toplejši veni, radi česar ugaja najbolj med vsemi. Izredno močua sta oba prispevke v prozi. N. V e -lik on i a priobčuje črtico »Večnost«, močno in sveže delce, ki kaže vse vrline njegovega peresa, sigurnost besede in stavka ter laoidnrnost sloga v enaki meri kot izredno zmožnost pod površino vsakdanjosti poiskati globokeiše dno in odkriti usodno vzročnost dogodkov. Krepak in resničen pripovedni ter oblikovni dar kaže Matija Maležič in vsi smo navdušeni zanj ter z živahnimi simpatijami sledimo življenju, Ici se od-igrava »Tam za goro...c To delo očituje svežoet, živahnost, mta-dostnost in je zanimivo prav tako s formalne strani, kier najdemo marsikako novo potezo, kakor tudi priznavamo pisa'elju, da je izredno srečno zavrtal v problem. Kot dramatik je zdaj prvič nas*npil A. Leekovec. in izreči mu moramo priznanjze. Iz tega dela diha sugestivna moč, ki nas osvaja. Avtorjev korak se zdi dosti siguren, da vzdrži na gladki ploskvi Drama Je naslovljena po glavnem junaku »Jurij Plevnari. Upamo, da nas nadaljevanje ne razočara in da bo to delo obogatilo načo dramatiko.
Prosvetni del prinaša članek »Ivanka Kobilca in njena umetnost« iznod peresa Stanka Vumika, ki ■podaja izčrpno analizo, ki sega preko okvira zgolj informativnega značaja, radi česar ima trajno vrednost. Dr. Fr. Č i b e j nadaljuje svojo zanimivo študijo »Problem slovenske izobrazben. Ta članek je prvi poizkus analize in rešitve tega vprašanja in je že zato zanimivo, zlns;i še. ker jo res čaeovno doumel. Miran Jarc zaključuie svoj spis »Iz srbohrvatske lirike in govori obširneje o Božidarju Kovačoviču. Izredno •animiv je »Obraz mlade slovenske literarne ge« neracije«, ki ga je priobčil Janko Traven Tu ga-vore Angelo Cerkvenik, Miran Jarc, Tone S'liškar, Anton Vodnik in Josip Vidmar >o našem času in o sebi« Izpuščen je, kot je razvidno iz opombe uredništva, A. Podbevšek, ki ga je uredništvo izpustilo — pač ne radi prostora, nego radi brez-pomembnosti. To bi uredništvo lahko naravnost izjavilo; o brezpomembnosti človeka z bombami smo vendar danes na Slovenskem prepričani vsi — razen dveh !
Zapiski prinašajo poročila o nekaterih važnih i7,dan jih izped peresa Fr. Steleta, ki piše o Župančičevem prevodu Shakespearieve komedije »Kar hočete« dalje o Iz. Cankarjevi knjigi »Si-stematika stila', o dr. Grivčevi razpravi Slovanska nnos'ola sv. Ciril in Metcvd ter o Kovačičevi knjigi »Slovenska Štajerska in Prekmurje--. Obširno poroča tudi o ljudskih koledarjih za 1. 1927 (Moh. družba. Vodnikova družba, Gor. Moh. «IVužba, Gor. Matica). List prinaša tudi več ilustracij — dela slikarke Ivanke Kobilca.
PROGRAMI:
Zagreb 310, Breslau 322.6. Praga 348.9, Frankfurt a. M. 428.6. Brno 441.?. Rim 449. Lan-genberg 468.8, Berlin 483.9, Dunaj 517.2, Varšava 980.
TOREK, 29. marca.
Zagreb: 20.30 koncert, 22. plesna godba. — Breslau: 20. Deveta sinfonija. — Praga: 20. češki komponisti v Franciji za časa revolucije, cesarstva in restavracije. — Frankfurt: 20.15. slavnost v spomin Beethovenu. — Brno: 19. Beethoven, 22. prenos iz Prage. — Rim: Contertori Musica Leggera.
—	Langnnburg: 20.30. »Die Schulreiterin«, veseloigra E. Polila. — Berlin: 20.10. »Die Dose Sr. Ma-jestat«, opereta R. Breeberj in L. W. Steina. Glasba Gilberta. — Dunaj: 21.05. Komorna glasba: Ludwig van Beethoven. — Varšava: 20.30. Komorni koncert. —
SREDA, 30. marca.
Zagreb: 20.30 Koncert. — Breslau: 20.15. »Te-lefocn, onodejanka W. Corsarya in »Ich bin es 20.08. Vesela ura, 21. Večer litavske glasbe. — nicht!« E. Pabsta, nato glasbene novosti. — Praga: Frankfurt: 20.15. »Der Storenfried«. Veseloigra R. Benedita. — Brno: 20. koncert. 21. Koncert staro-brnske godbe na pihala. — Rim: 21. circa: Tras-missione da Un Teatro. — Lngenherg: 20.15. Colle-giummusicum, 22.30. koncert. Berlin: 21. Vesela ura, 22.30,—24.30. Plesna godba. — Dunaj: — 19. dunajskih filharmouikov: Ludwig van Beethoven, 21.30. Vesela večerna glasba. — Varšava: 20.30. koncert.
ČETRTEK, 81. marca.
Zagreb: 20.30. Beethovnov večer. — Breslau: 20. Dunajski mojstri moderne operete, 22.30. do 24. Plesna godba. — Praga: 19.15. Prenos iz Brna.
—	Frankfrut: 20.15 »Der fidele Bauer«, opereta L. Falla, nato Jazz-koncert. — Brno: »Fidelio«. Opera L. van Beethovena. — Rim: 20.45. Concerto Sinfo-nico Vocale. — Langenberg: 21. Operni in operetni večer, 22.50. Plesna godba. — Berlin: 20.30. 2001et orkestralne glnsbe: Brahms, 22.80—24.30. Plesna godba. — Dunaj: 19. Prenos iz opere »Fidelio«, L. van Beethovena. — Varšava: 20.30. koncert
PETEK, 1. aprila.
Zagreb: Prenos iz opere. — Breslau: 20.10. klavirski večer T. Demetriescu, 21.15. Veselo ugibanje ugank, 22.15. Espéranto. — Praga; 19.15. Prenos iz Brna, 22.15—23. Aprilski večer. — Frankfurt: 20.15. Triletnica Radia v Frankfurtu, 23. Plesna godba. — Brno: 19.15. Prenos iz gledališča: »Ja-kobinec« A. Dvoraka. — Rim: 20.45. Concerto Orchestrale e Vocale. — Langenberg: 20 45. vokalni koncert, 22.30. Plesna godba. — Berlin: 20. Vasan-tasena-", po indijskem od L. Feuchtvvangerja, 22.30. do 42.30. Plesna godba. — Dunaj: 20.05. Ljudski večer. — Varšava: Sinfoničen koncert varšavske filharmonije.
Turlsiika
Litija. Podružnica S. P. D. obvešča svoje članstvo, da ima v petek, 1. aprila, ob 28. uri zvečer v mali sobici hotela »Urškat svoj izredni občni zbor, na katerem se sprejmejo nova pravila. K polnoàtevilni udeležbi vabi odbor i. P. D,
SOBOTA. 2. aprila.
Zagreb': 20 80. Koncert, 22. Plesna godba. -Breslau : 20.25. Vesel večer, 22.30,—24. Plesna godba. — Praga: 20.08. Starejši češki mojstri, 21. E. KAlmân: »ZirkusprinzesiiK, opereta. — Frankfurt: 19.80. »Der Roseuknvaller«. Komed. H. v. Hoffmans-thala. Glasba R. Straussa, nato do 24.30. Plesna godba. — Brno: 20 80. Koncert, 21.10. Koncert bala-lajka-orkestra. — Rim: 21. Trasmissione da Un Teatro. — Langenberg: 20.30. »Der Wildschtltz«, komična opera A. Lortzinga, 23.15. Plesna godba. — Berlin: Iz bavarskih dežel, 22.30.—24.30. Plesna godba. — Dunaj: 19.45. Opereta »Der Zigeuner-primas« od J. Wilhelma in F. Grtlnbauma. Glasba .E Kâlmàna, nato večerni plesni koncert. — Varšava: 20.30. Koncert.
To in ono
ONSTRAN SMRTI.
Poljski listi pišejo, da je imel grobar v znanem romarskem kraju Čenstohovi večkrat iste sanje: Neki vojak mu je pravil, da ne sme ležati na katoliškem pokopališču, ker je Žid. Grobar je šel končno na židovsko občino, kjer je povedal to zgodbo. Občina je obvestila ra-binca in ta je sklenil moliti za dušo neznanega vojaka. Toda v istem času je prišla k ra-bincu neka priletna Židinja iz Odese. Sporočila je, da išče grob svojega sina, katerega ni videla od mobilizacije 1. 1914. Pred kratkim se ji je pa prikazal v sanjah in je rekel, da leži v Čenstohovi na katoliškem pokopališču. Rabinec je pričel poizvedovati tn je končno dognal, da je bil resnično pokopan pred leti vo.ak, ki ni imel nobenih izkaznic razven prepustnice z imenom >Mauricij Ka-pusta«. Po imenu so ga imeli za Poljaka in so ga pokopali med katoliki. V resnici pa je bil žid in so tudi našli njegov grob. Ostanke so prenesli na židovsko pokopališče in so pokopali z vsemi obrednostmi. Stara Židinja je ostala v Čenstohovi. Od tega časa ni več imela sanj o zamenjanem grobu dn tudi grobar je imel mir.
ČLOVEK - RIBA.
»Krasnaja Gazeta« poroča, da se je nedavno rodil v VI. ljenlngradski porodnišnici od zdrave in lepe 19 letne matere otrok, ki je imel zunanjost sirene. Namesto nog je imel popolnoma razvit, gibčen in z luskinami pokrit ribji rep. Otrok je živel samo tri dni, ter je bil neprestano opazovan po izvedencih, ki označujejo ta slučaj kot svetovno redek pojav.
ŽRTVE MODE.
Kako dalekosežne posledice ima lahko modna norost, je razvidno iz tega, da je sedanja moda takorekoč vse tovarne za steznike uničila. Pa ne samo to stroko, pač pa tudi raznim drugim obrtim preti slaba, ako bo ta moda še dalj časa na površju. Na Dunaju n. pr., to je mestu močnatih jedi in slac^ karij, so štiri starodavne pekarije prenehaj^ z obratom, ker je 200.000 žena in deklet sklenilo, močnate sladkarije uživati le rekdokdaj. češ da se po teh jedeh človek najbolj redi Ln ni več moderen, ako je debel. Tudi navadnega kruha kupujejo zelo malo. Tu gre modna norost le predaleč, kajti z nezadostno prehrano telesu vendar škoduje in ima lahko posledice, katere bodo modre norice nekoč silno obžalovale.
• • ®
-f- Znameniti zgodovinski dnevi. 31. januarja 377 se je rodil vzhodnorimski cesar Arkadij. 31. januarja 1797 se je na Dunaju redil znameniti komponist pesmi Franz Schubert. 1. februarja 1892 so proglasili Sanzibar z>a svobodno pristanišče. 4. februarja 1682 se je v Schleizu rodil iznajditelj porcelana Ivan Friderik Bôttger.
+ Kralj in tenis. Švedski kralj Gustav Tretji se bo udeležil 33. tenis-turnirja v Niči. Kol igralec in tekmovalec dobi označbo M. B.
+ Poljsko časopisje. Po statističn h podatkih je leta 1925 izhajalo na Poljskem 1237 časopisov. Leta 1926 se je število časopisov povečalo za 660 novih, 222 časopisov pa je prenehalo. V Varšavi irfiaja 554 časopisov, v Krakovu 136, v Lvovu 196, v Poznanju 230.
V	.vsej Poljski je 151 dnevnikov, tednikov je 443, štirinajstdnevnikov 209, mesečnikov 541.
V	poljskem jeziku izhaja 1362, v rusinskem 70, v nemškem 63, v angleškem 2, v francoskem 4 časopisi. Zidje imajo 128 časopisov.
V	katedrali Salisbury na Angleškem je nekdo vrgel v puščico bankovec za ,1000 funtov, t. j. 275.000 dinarjev.
★
V	Baltimcre imajo spomenik Adamu,
★
Brusilci dijamantov, ki pridejo v London po nebrušene kamne, ostanejo dalj časa v temnem prostoru, da se jim privadijo oči. Potem gredo šele na delo.
★
Na svetu je osem dežel, ki nimajo železnic. Te so: Albanija, v Evropi je ta dežela edina, v Aziji pa: Afganistan, Asir, Bhutan, Nepal, Oman, Ymen; potem pa še Liberia
na zahodni obali Afrike.
★
Najhujši mraz v Angliji je bil v zimi 1863-4, ko je bil led na Temzi debel 11 col ali 27 centim. Od mraza so se hrastova drevesa razklala.
RADIO
v največji Izbiri stalno v zalogi pri FRANC BAR. Ljubljana. Cankarjevo nabr. 3 Telet. 407

Nazadovanje izvoza v februarju.
Statistični oddelek ravnateljstva carin ob-Javlja statistike izvoza za mesec februar. V tem mesecu smo izvozili 321.628 ton v vrednosti 455,404.918 Din napram 345..873 ton v vrednosti 514,931.664 Din v februarju preteklega leta (odnosno 313.564 ton v vrednosti 693,019.742 Din v februarju 1925).
Naš izvoz v februarju je torej v primeri z izvozom v februarju prêt, leta znatno nazadoval, po teži za 7.0 odstot., po vrednosti pa ta 11.5 odstot. V primeri z izvozom v februarju 1925 pa je vrednost našega izvoza v februarju t. 1. nazadovala za 237.6 mil. Din ali 35.6 odstot. Po izkušnjah preteklih let smo 3icer načunali z dejstvom, da bo naš izvoz v januarju in .februarju slabši, vendar pa z ozirom na zboljšanje izvoza v tretjem četrtletju prêt L ni bilo pričakovati nazadovanja v tolikem obsegu.
Največ smo v februarju izvozili gradbenega lesa (60.6 mik Din), koruze (52.5 mil. Din), živih svinj (40.0 mil. Din), jajc (35.6 mil. Din), žive govedii (30.1 mil. Din), svežega mesa (20.8 miL Din), surovega bakra (19.5 mil. Din), ostalega žita (10.0 mil. Din), suhih sliv (7.5 mil. Din), pšenice (7-4 miL Din) Itd, Kakor v januarju, tako je tudi v februarju primanjkljaj pripisati nazadovanju izvoza žita. Tako smo lani v februarju izvozili 1739 vag. pšenice v rednosti 53.2 mil. Din, letos pa le 248 vagonov v vrednosti 7 4 mil. Din; koruze smo lani v februarju izvozili 5113 vag. (70.0 mil. Din), letos pa 3239 vag (52.5 mil. Din). Tudi izvoz jajc je po količini, še bolj pa po vrednosti nazadoval. Edino glede izvoza svinj moremo zaznamovati znalen napredek in sicer od Д5.7 mil. Din na 40.0 mil. Din; ta napredek smo opazili tudi v prejšnjih mesecih.
V posameznih mesecih preteklega leta se je vrednost našega izvoza gibala sledeče: februar 1926 514.9, marec 686.1, april 812.8, maj 745.7, junij 612.2, julij 452.0, avgust 541.0, september 649.2, oktober 818.9, november 796.2, december 622.6, januar 1927 433.8, februar 455.4 mil. Din. -V februarju se je vrednost našega izvoza približala najslabšemu mesecu preteklega leta, to je juliju, ko smo izvozili le za 452.0 mil. Din.
^KmetijskiTdružba<< ^шоКЈ
□dom po konkur. cenah: Lep semerski OVES »Ligovo«, lepo semensko sivo AJDO. dalje pri, 2ttkomJ aprila izvirni semen. KROMPTR »AItmh fe^iroîiîkfe. Modra GALICA 89K, 100 % čista, jamčeno odgovarjajoča strogim predpisom novega pravilnika o uvozu sredstev za uničevanje rastlinskih škodljivcev in bolezni. — Skrajne cene so objavljene v »Kmetovalcu«.	2343
Poziv vinogradnikom !
Vinogradniki iz cele Slovenijo so ponovno opozarjajo na ustanovni občni zbor Vinarskega drušlva v Mariboru, ki se vrši dne 2. a(prila t. L- ob pol 11 v Mariboru na vinarski šoli.
Splošna kriza vinogradništva je prikipela do vrhunca. Zlasti kruto jo občutimo mi, slovehski vinogradniki, ld trpimo ne samo zaradi nemož-nosti izvoza vina, temveč najbolj radi preplavljenja našega domačega vinskega trga s cenejšima južnimi vini in vednega naraščanja davkov na vinski produkt. Država, okraji, občine, vse smatra vino za objekt, ki se lahko obdavčuje in naklada z raznimi trošarinami do onemoglosti, in če bo šlo tako naprej, ni več daleč čas, ko bodo na vino navrženi davki in doklade daleč presegali ceno, ki jo dobi producent za svoj produkt Vino postaja radi tega za potrošnika vedno dražjo in dražje in ni se prav nič čuditi, da pada konzium od leta do leta.
Posledica vsega tega je, da cene vinu, ki jih doseže producent, stalno padajo in bodo ob prvi obilnejši vinski trgatvi tako močno padle, da ne bodo niti od daleč krile pridelovalnih stroškov. S tem bi bila usoda našega vinarstva zapečatena
Lo ena rešitev je mogoïal Zdruïtmo se vel vinogradniki I Strnimo se v močno, neprodirljive vrsto! Osnujmo ei močno, na desottisoče broječo armado! Na ta način nam mora uspeti, da rešimo zamotano situacijo.
Končno ne smemo pozabiti, da ogroža naše vinarstvo^ poleg že naštetih zaprek tudi kvalitetna kriza naših vin, čije rešitev je mogoča le potom močne organizacije vinogradnikov
Da si sestavimo natančen načrt za naše delo, vas kličemo na uvodoma omenjen ustanovni občni zbor Vinarskega drušlva v Mariboru. Pripravljalni odbor za ustanovitev Vinarskega
društva v Mariboru • • »
Slovenija dobi podružnico Državne hipotekama banko. Upravni odbor Državne hipoteknrne banke je na svoji zadnji seji sklenil ustanovili glavni podružnici v Zagrebu ih Ljubljani in podružnici v Osijeku in Banjaluki. Podružnici v Ljubljani |in Zagrebu naj so ustanoviti takoj, ostali dve pa pozneje. Po informacijah »Trgovinskega glasnika« namerava Državna hipotekama banka v najkrajšem času kupiti za podružnici v Ljubljani in Zagrebu primerna poslopja in razpisali natečaj za uradniška mesta pri teh podružnicah.
Državni gozdovi prinašajo naši državi prav malenkostne dobičke, čeprav odpade od celokupne gozdne površne od 7.4 milij. ha nič manj kot 4 milij. ha na državne gozdove. Edino gospodarstvo državnih gozdov v Sloveniji je razmeroma rentabilno, kajti 20.000 ha državnih gozdov v Sloveniji jo dalo L 1924 državi 4.0 milij. Din, med tem ko je 40krat večja površina državnih gozdov v Srbiji dala državi le 3.2 milij. Din.
Narodna banka namerava mižati oskomplno obrestno moro? član upravnega odbora Narodne banke Andrija Radovič je izjavil, da se bo na prihodnji seji upravnega odbora razpravljalo predvsem o vprašanju obrestne mere. Kakor znano je Narodna banka prod dobrim mesecem sklicala enkelo o tem vprašanju. Na tej anketi so zastopniki bank zavzeli svoje stališče. Sedaj namerava Narodna banka kot prva znižati obrestno mero in nadalje zahtevati, dn isto store tudi banke. Ce banke <ega ne bi hotele storili bo Narodna banka zahtevala od vlade, da jih k temu prisili
Konlt un jo razglašen o imovini Miloša St-mončiča, trgovca v Sevnici (roki: 13. aprila, 10. maja in 25. maja.)
Trgovski register. Vpisala so je nastopna tvrdka: Stavbna tehničan piiarna >lelina<, družba z o. z. v Ljubljani.
Občni zbori. 20. aprila se vrši v prostorih Zadružne gospodarske banke v Ljubljani občni zbor »Tovarne klotvkov »Šešir< d. d. v Škofji Loki; 26. aprila v prostorih Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani občni zbor »Tovarne verig d. d.< v Lescah pri Bledu; 22. aprila pa občni zbor »Centralne vinnrno d. d.< v Ljubljani.
Nov carinski tari! v Romuniji. Nov romunski carinski tarif, v katerem je veliko število carin, postavk znatno povišanih, stopi s prvim aprilom v veljavo. Istočasno bo carinski tarif predložen parlamentu v odobritev.
Pogajanja za ureditev ruskih predvojnih dohrov. Med Francijo in Rusijo se vršijo pogajanja radi ureditve ruskih predvojnih dolgov. Diference obstojajo sedaj edino gleJe višine povprečnega letnega odplačila (Iius>ja nudi 55, Francija zah'.eva 80 milj. zl. frankov v 62 letih), glede razlas itve privatnega imetja Francozov in končno glede posojila, ki ga zah'eva Rusija kot predpogoj za uredilev tega vprašanja.
Stanje ' Narodno banko i dno 22. marca t. I. (Vse v milijonih Din; v'oklepaju razlika napram stanju z dne 15. t m. Aktiva: Kovinska podlaga 407.5 (— 24.7), posojila na menice 1.089.0 (— 18.3), na vrednotne papirje 22C.6 (— 0.7), saldo raznih računov 614.0 (— 210.6), pasiva; bankovci v obtoku 5.4G9.1 (— 49.4), državne terjatve po raznih računih 177.4 (— 148.7), obveznosti po žiru 481.7 (— 15.1), po raznih računih 167.3 (— 41.1). Ostale postavke so ostale neiz-premenjene
Ш orsa
Dne 28. marca.
DENAR.
Zagreb. Berlin 13.5245-13.5545 (13.535 do 13.54), Italija 259.31-201.31 (201-261.75), London 276.20—277 (276.625 den.), Newyork 50.75—56.95 (56.85 den.), Pariz 223—225 (223—223.75), Praga 168.30-109.10 (168.75), Dunaj 8.006—8.036 (8.02 den.), Curih 10.94—10.97 (10.955), Amsterdam Amsterdam 22.80—22.S6.
Curih. Bolgrad 9.13 den. (9.13 den ), Budimpešta 90.70 den. (C0.70 den), Berlin 123.29 (123.40), Italija 23.95 den. (23.875 den.), London 25.25 bi. (25.25 bi.), Newyork 519.75 den. (519.875 bi.), Pariz 20.36 bL (20.36 den.), Praga 15.395 (15.3925
don.), Dunaj 73.10 den. (73.15 bi ), Madrid 93 05 den. (93.10 den.), Bukarcšt 8.42 den (8.35 den.), Sofija 8.70 den. (3.765 bi.), Varšava 57.95 dcu. (57.95 den), Amstordam 208 bi. (208.12), Bruselj 72.25 den. (72.25 bi.), Kopenhagen 138.60 (138.02).
Dunaj. Devizo: Belgrad 12.46, Kodanj 189.25, London 34.48, Milan 82.07, Newyork 709.5, Pariz 27.81, Varšava 79.10. — Valute: dolarji 707.50, «mploški funt 34.45, francoski frnnk 27.81, lira 32.72, dinar 12.44, češkoslovaška krona 20.98.
Praga. Devize: Lira 155.97, Zagreb 50.22, Pariz 182, London 163.37, Newyork 83.61.
VREDNOSTNI PAIMRJI.
LJubljana* 7 odt tat invest, posoj. 86—87, vojn« odškodnina 844- 346, zasavni Usti 20—22, kom. zadolžmico 2-22, Celjska 195—197, Ljublj. kreditna 150 den., Mcrkan'dna 99—100 Prašte-diona 850 den., Kred. zavod 16—170, Strojno 45 den. Trbovlje 410 bi., Vevčo 120 hI., Stavbna 50 do 65, Sešir 104 den.
Zagret). Agrarne obveznico 54—54.50, 7 odst. invest. posoj. 87—87.50, vojna odškodnina 387.50 do 339, Hrv esk. 104.50-105, Kred 93—95, Ilipo-banka 64.50—65, Jugobanka 104—101.25. Praštediona 850—855, Ljublj. kreditna 150—152, Drava 615, Isis 46-47, Sečerana 467.50—470, Gulmnnn 278—295, Slavex 110—120, Slavonija 28—29, Tr-bovlje 420—435, Vevče 135—145.
Dunaj. Don.savska-jadr. 82 20, Alpine 40.50, Greinitz 6.90, Kranjska industrijska 51.50, Trbovlje 56, Hrv. esk. 13.90, Leykam 12.85, Mundus 150, Slavonija 8.70.
BLAGO.
LJubljana. Smreka jelka: hlodi 4 m, I, П.,
monte 180—210, hlodi od 4 m naprej 220—200, brzojavni drogi 200—200, bordonali merknnlilni 200—320,traini merkantilni 2CO—250, Skoreto lo m podmerne 560—580; Bukev; deske plohi naravni osirorobi 600-900, deške plohi parjent ostrorobi 700—1150, deske plohi parjeni neobrob-Ijeni 580-830, frizà parjeni 000—800, hlodi la 225—250, hlodi I., IIa 170—200; hrast- hlodi la 000-1000, hlodi I., IIa 350 450, deske plolu (Vse franko vagon nakladalna postaja.)
Žita Pšenica bačka 75 kg, 2—3 odstot. 355—365, oves bački 235- 210, koruza bačka I 210—215. (Frimko vagon (р-ч-iieta) Ljubljana.)
Tendenca: za les čvrsta, za deželne pridelke mlačna ; »zaključki les 8 vagone, deželni pridelki 1 vagon.
Spori
Redni letni občni zbor športnega kluba S. K. Javornik so vrš' dne 3. aprila t. 1. v prostorih restavracije èevan na Rakeku.
ŠPORTNA NEDELJA.
V Ljubljani so so odigrale včeraj kljub zelo slabemu vremenu vso tri napovedne prvenstveno tekme, llormcs in Jadran sta igrala neodločno 2:2 ob otvorjeni, obojestranski dobri in živalmi igri. Ilirija je porazila Slovana, ki razpolaga letos z da-leko slabejšim moštvom kot pretekle jeseni, z-rezultatom 9:0. Vodeči klub II. razreda Slavija je utrpel svoj prvi poraz v tekočem prvenstvu od Kra-kova v razmerju 0:1. Daljšo poročilo o teli tekmah šo prinesemo. — Prvenstvena tabela I. razreda se je po nedeljskih tekmah močno spremenila. Slovan je padel z 2. mesta na predzadnje, drugo mesto je zavzel Honnes, tretje Jadran. Priinorje, ki je bito včeraj prosto, je še vedno na zadnjem mestu.
Po točkah imajo: Ilirija 9, Hermee 5, Jadran 4 (seoro 11:17), Slovan 4 (7:15), Priinorje 2. — V II. razredu: .Slavija 8, Roka 7, Panonija 4, Krakovo 3, Svoboda 2; vprnšanjo prvaka 11. razreda jo postalo vsled nedeljskega neuspeha Slavije znova otvorjeno. — Pril odnjo nedeljo se srečajo v I. razredu Hermes—Slovan in Jndrnn—Primorje, v II. razredu pa lUka — Svoboda. Ilirija igra prihodnjo nedeljo v Mariboru prijateljsko tekmo г Rapidom.
V	Mariboru sla se vršili v nedeljo tudi dve prvenstveni tekmi: Rapid jo zmagal nad Svobodo z 9:1, Maribor nad Ptujem z 11:0. Na praznik etn igrala za pokal LNP Rapid in Maribor, zmagal je prvi 8 5:3. V Ituju je nn prnznlk zmngal SK Ptuj v prvenstveni tekmi Ad mariborskem Merkurjem s 3:1.
V	Coljn je končala pokalna tekma med SK Celjem in Atletik SK na praznik t rezultatom 4:2 zn Atletike.
V	Zagrebu jo priredila nogometna zvexn 25, 26. in 27. t. m. izbirne tekmo za sestavo zvezne reprezentanco, ki igra 10. aprila v Budimpešti proti nogometni reprezentanci Madžarske. Določene tekmo Zagreb :Split, Zagreb B:Belgra<l in Zvezna tenm:Bolgrad niso doseglo svojega namena, ker je Splitska podzveza odposlala v Zagreb namesto celega moštva samo 3 igralce, nakar jo zveza sestavila za nasprotnika Zagrebu na brzo roko še en team zagrebkih igravcev z doSlimi tremi Sptitčani. in ker so nekateri zagrebški igrnvci igrali ekrnjno indolent n o 1er očividno sabotirali zvezne prireditve. Rezultati bo: Zngreb:>Split< 0:1, Zagreb B: Bolgrad 2:1, Zvezni team:Belgrad 2:2. Belgrnjeko reprezentanco jo tvoril kompletni Belgr. SK. Zdi so, da so bodo igrnle pred 10. aprilom še nadaljne poskusne tekme, na katere utegne biti pozvana tudi ljubljanska podzveza. Ako ee bo naša podzveza takemu pozivu odzvala, je dvomljivo, ker igralci, f katerimi bi mogel LNP razpolagati, vsled kasne otvoritve sezone šo dp.leč niso v formi.
V	Belgrndu je Sumndija nepričakovano zmagala v prvenstveni tekmi nad Jugoslavijo s 3:1, i čemur se jo položaj Jugoslavije v prvenstveni ta-6eli znova poslabšal. Jedinstvo je zmagalo nad Sokolom s 5:8. Prvenstvo BNP-a je sedaj precej sigurno Beogr. SKu, za 2. mesto ima Jugoslavija zelc nevarnega tekmeca v Jedinetvu.
V	Subotici je igral domači SAND z nimun-skim prvakom Kmizsi Iz Temešvara. Domači er podlegli z 1:2.
Na Dunaju so se vršile vnžne pokalno ln 5 prvenstveni tekmi. Pokalne Austria—Rudolfsliflgel 1:0, Admira—IAF 8:0, Rapid-BAC 5:11, WAC-Floridsrlorf 4:3. Zn semifinalisto za avstr. pokal nc se torej kvalificirali Austria (bivši Amaterji), Admira, Rapid in \VAC. Prvenstvene: NVackor—Slovan 2:2, Hakoah—Simmering 1:1.
V	Progi jo igrala Slavija z budimpeštanekim UTE 1:1, Spnrta pa je v pokalni tekmi premagal« Viktorijo Žižkov s 6:2. —
V	Italiji so ee pričele zaključne prvenstvene tekme. Bologna je zmagala nad Juventus (Turin) z 1:0. ostale tekme eo bile vsled deževja odpove, dane.
NEMCI IN NASTANITVENO VPRAŠANJE NA OLIMPIADI.
Zn olimpiado eo Nemci izbrali Zandvoort pri Haagu za svojo bivališče. Najeli so stanovanje v dveh hotelih, za čas od 12. maja do 16. junija in od 12. julija do 12. avgusta. Sobe imajo po dve postelji, toplo in mrzlo vodo, tudi koplje» se lahko. Če hočeš trenirati, dobiš v Zandvoortu športni
Vremensko poročilo
Meteorološki 7avod v Ljubljani, dne 28. marca 1927.
Višina barometra "508"8m
	Opazovanja		(îaro-meter	Toploto v C	Kel. vleqo ' %	Vvter in bralne v m	Oblsć-nosi u-10	Vrsta padavin		Ig	f, fl
	krni							ob ooniovanju j	f mm lil 7»		
		7	753-G	8-8	91	' NE 0-5	10	dež	74	11-2	7-7
	Ljubi|ann (dvorec)	8	753-6	9-0	89	ENE 0-5	10	dež]			
		14	751-0	96	81	ENE 4	10	dež			
		21	748-1	7-8	92	S 0'5	9	po dežju			
	Maribor		7t62	11-0	86	NW 3	10		2-0	12	7
	Z&greb		753-8	11-0	94	VV 1-5	10	doi	14)	12	8
	DelRrad	8	755-6	15-0	56	SE 18	9			18	14
	Sarajevo		755-0	16-0	49	S 3	5			19	13
	Skoplje		761-9	11-0	76	mirno	10			22	7
	Dubrovnik		757-7	18-0	58	SE 7	7				
	Split		753 3	15-0	74	SE 25	10	m. burno		17	15
	Praga	7	750-5	8-0		mirno	10		ro	13	7
Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske.
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajsko vremonsko poročilo za 29. marca: pusto vreme, eemintja padavine. Povpr. barom, nižji ko včeraj za 7.1 mm.
148
Sir H. Rider Haggard:
Hči cesarja Montezume.
Zgodovinska povest Iz angleščine prevel Jos. Poljaneo
Razjahàl sem in se podal k mlaki blizu ceste ter pogledal odsev svojega obraza. Bil sem v resnici zelo izpremenjen, težko da bi v njem spoznal obraz mladeniča, ki jo prod kakimi dvajsetimi leti jezdil po tem griču. Oči so mi bile vpadle in jako otožne, poteze obraza ostro začrtane in v bradi in laseh je bilo več sivega kot črnega. Ako sem ga sam komaj spoznal, ali ga bodo drugi spoznali? Ali bo še sploh kdo živ, ki me je poznal? V dvajsetih letih umrje mnogo ljudi, drugi izginejo človeku izpred oči. Ali bom med vsemi živimi našel še kakega prijatelja? Izza tistega časa, ko sem prebral pisma, katera mi je bil prinesel kapitan Bell, preden sem odjadral proti Hispanioli, nisem bil dobil nobene vesti o domu. Kakšne vesti so me čakale sedaj? Pred vsem pa, kaj je z Lilijo? Ali jo žo umrla, ali se je poročila?
Zajalml sem konja in odjezdil v rahlem dim zopet naprej tako, da sem pusitil bunguaysko mesto na levi. V desetih minutah sem bil pri vratih jahalne poti, ki drži od norwiške ceste kake pol milje pod srtmim z gozdom poraščenim bregom v čigar zavetju stoji naša hiša v Ditcliinghamu. Pri vratih je v poslednjih solnčnih žarkih postajal nek človek. Pogledal sem ga in spoznal. Bil je Billy Mins, prav tisti vaški norec, ki je bil svoje dni odvezal de Garcio, katerega sem bil privezal, da bi mogel na sestanek « «voio drago. Sedaj jc bil že v letih in sivi lasje so mu viseli okoli vpadlega obraza; bil ie tudi umazan in
oblečen v cunje; vzlic temu bi mu bil najrajše padel okrog vratu in ga objel, tako sem bil vesel, da sem zopet videl človeka, katerega sem bil spoznal v mladih letih.
Ko me je zagledal, je prikrevsal ob palici k vratom, da bi mi jih odprl, in me z milim glasom prosil miloščine.
»Ali ne biva gospod Wingfield tukaj?« sem ga vprašal in pokazal po poti; srce mi je začelo močno vtripati, ko sem ga vprašal.
»Gospod Wingfield, gospod, gospod Wingfield, kateri?« je odgovoril. »Stari gospod, ta je že skoraj dvajset let mrtev. Pomagal sem kopati njegov grob tam v corkvi, res; pokopali smo ga zraven njegove žene — nje, ki je bila umorjena. Potem gotpod Geoffroy.«
»Kaj je ž njim?« sem vprašal.
»Tudi mrtev že dvanajst let je tega ali pa šo veq; pil j0 in pil, da je umrl. In gospod Thomas je tudi mrtev za morjem je utonil, pravijo, mnogo let je že tega. Vsi so mrtvi! Vsi so mrtvi! Ej, ta je bil dobra duša, gospod Thomas; dobro se spominjam, kako je bilo, ko sem izpustil hijca ...« in začel je na dolgo in široko pripovedovati zgodbo, kako je bil pomagal de Garcii na konja itd.; nobena beseda ni pomagala, da bi ga pripravii do tega, da bi mi povedal še kaj drugega; venomer je brbljal o tem dogodku.
Vrgel sem mu nekoliko drobiža, izpodbodcl konja, ki je bil že truden, in počasi oddirjal po jahalni poti; iz peketa njegovih kopit so mi venomer zvenele starčeve besede na ušesa: ,Vsi so mrtvi ! Vsi so mrtvi!' Brez dvoma ie bila Lilija tudi že na onem svetu, če pa ni bila, se je gotovo poročila, ko je prišel glas, da sem utonil v morju. Ker je bila lako zala in ljubka,
ji pač ni manjkalo snubcev; po drugi plati je bilo pa tudi neverjetno, da bj preživela ostalo življenje v žalovanju nad izgubo ljubezni svoje mladosti.
Kmalu je stala naša hiša, Lodge, pred menoj; izpremenila se ni niti za pičico, samo bršljin in druge ovijlalke so bile na sprednji strani pognale višje, malodane do strehe; v hiši so bivali ljudje, kajti bila je v dobrem stanju in dim se je vzdigoval iz dimnikov. Vrata so bila zaklenjena, nikjer ni bilo videti poslov; znočilo se je že in delo je bilo za tisti dan končano. Pustil sem hišo na desni in se podal proti hlevom, ki stoje v ozadju v bližini vrta na griču; a tudi tam so bila vrata zaklenjena; razjahal sem ne vedoč, kaj bi storil. Srce mi je tako vpadlo od bojazni in negotovosti, da sem bil nekoliko časa ves zbegan; pustil sem konja, da se jo pasel po travi, kjer jo bil, in odšel od začetka cerkvene steze ter 9e oziral po griču, kakor da bi čakal, da bi prišel kak človek.
»Kaj, ako bi bili res vsi pomrli, ako bi tudi nje več no bilo?« Zakril sem si obraz z rokama in prosil Vsemogočnega, ki me je bil toliko let varoval, da bi mi prizanesel s to poslednjo grenkobo. Bil sem ro9 potrt od žalosti in čutil, da več ne morem prenesti. Ako mi je tudi Lilija bila izgubljena, potom — sem si mislil — bi bilo zame najbolje, da umrjem; žive duše ne bi imel, ničesar, na svetu, za kar bi bilo vredno živeti.
Take misli so mi rojile po glnvi in trepetal sem kot list v vetru; ko sem so zopet ozrl kvišku, da bi se podal v hišo in izvedol od ljudi, najsi so bili kdorkoli, kako stoje stvari, se je popolnoma zmračilo in Rlnvd so se oglasili blizu in daleč. Poslršal sem njihovo petje in ko sem ga poslušal, me je obšel nek spomin, kalerega izpočetka nisem mogel doumeti.
CL	O
&	s
o	..
g	H
(-1 -a
a £ 2. e
P i
F
f -
č- -V r-«■§ ' -
C p
5'
Ц ? « " e
N
5 1 S o
Sp
r; m r- o
0B
.Soïi
liiîlï r » Z f ÎT 2 " S
(CM rti fft "7*
pr o- S
oii 3
2 -o ^ e F.
03
S- F .3- N
O a ~ ■>
sili
K
, f> 3
g
S S
c
P. S»
r S
S I m S = 8 à
i 5
.. p o
a c
proetor, telovadnico, obalo in solnSno kopel. Vrtiu loja je najela nemška nastanitvena komisija v neposredni bližini amsterdamskega stadiona šolo in nekaj sob v hotelu, da imajo športniki takoj po tekmah priliko za odmor. Iz Znndvooria v Amsterdam se bod0 vozili z avtomobili, ki jih bodo pripeljali iz Nemčija tja.
Obedovali bodo Nemci v obeh hotelih, po navodilih nemškega gostilničarja in nemškega zdravnika. Kuhal jim bo nemški kuhar. Torej bo vso tako kot doma, najboljši pogoj za uspeh, časnikarji, ki bodo hoteli stanovati skupaj s športniki, bodo imeli iste znižane cene. Beremo, da hočejo tudi holandsko olimpijsko »icštvo nastaniti v morskem kopališču To nam najbolj jasno pove, kako prav s0 imeli Nemci, ko so se odločili za isti način nastanitve. Da se navadijo na holandsko podnebje, bodo prišli nemški športniki že dober teden pred igrami v Zandvoort.
Sedaj smo pa prav radovedni kaj je ze ukrenil v tem oziru naš jugoslovanski olimpijski odbor. Pravijo, da tak odbor obstoji.
WIDE O NUHMIJU IN PELTZERJT'.
V Ameriki so spraševali Wideja, kaj misli o teh dveh velikih njegovih tekmecih. Dejal je: Nurmi je največji tekač sveta, ni nič nazadoval. Ko je lani v Berlinu tekel proti meni m Peltzerju, je tekel pač na razdalje, v katerih sva midva najboljša. Pri prihodnjih olimpijskih igrah bo Nurmi'isti, kot ;e bil svoj čas. Vem, da morem premagati Nurmija na razdalje, ki so -»moje«, to se pravi, na 3000 m in na 2 milji (32,18.66 m).
Dr. Peltzer je med četrt milje in med miljo (1 milja je 1609.33 m) zelo nevaren tekmec. Najnevarnejši ie na pol milje - v tej razdalji ma tudi svetovni rekord, z 1 : 51.6. Dobro se je držal v septembru proti Nurmiju in proti meni. No podcenjujem ça. a takrat, ko je zmagal Peltzer na 1500 m, sem mislil samo na Nurmija. Zle sem ga einehčal, Nurmija namreč, oilj je bil prod menoj, in svest sem si bil, da sem zmagal. Tu pa priteče Pelt7.er za menoj. Prav zelo nevaren spurt ima ta Nemec. Zdelo se mi je, kot da se pelje mimo mene Ko mo je tako presenetil, nisem imel več tiste moči, da bi ga prehitel. Premagal je Nurmija, mene in svetovni rekord, tekel jo 3 : 51, jaz 3 : 51.8, Nurmi je prišel za menoj. Ne verjamem, da bi še kakšen tekač mogel s Pelteerjem na te rasdalje spurtati. Edina možnost, da ga premagani, je ta, da mu takoj po startu odbežim. da spravim takoj v začetku nekaj razdalje med njega in med mene. Ce pa pride v ravni črti na isto višino z menoj, je izredno močen. Tedaj mu kaj težko slediš, prepogosto menja. ________
С/иМ/сг^зЖ-© gledišče
DRAMA.
Začetek ob 20 uri zvečer. Torek, 20. marca: GLEDALIŠKA PREDSTAVA GOJENCEV TRGOVSKE AKADEMIJE. Izven Sreda, 30. marca: Zaprto.
Četrlek, 31. marca: UGRABLJENE SABINKE. C.
Tetek, 1. aprila: TI IN JAZ. Red E.
Sobota. 2. aprila; Predstava pomladka Rdečega
križa I. drž] gimn. v Ljubljani. Nedelja. 3. aprila ob 15. uri pop.: DANE? BOMO TIČI. Ljudska predstav« pii znižanih cenah. Izven.
OPERA.
Začetek ob pol 20. uri zvečer. Torek, 29 marca: Zaprlo (generalka). Sreda, 30. marca: EROS IN PSYCIIE. Premijera. Red D.
Četrtek. 31. marca: TA.TDA. Red A Petek, 1. aprila; Zaprto. Sobota, 2. aprila: ORLOV. Opereta. Izven. Nedelja, 3. aprila: ORLOV. Opereta Izven.
Marit>&rsl£€> gledišče
Torek, 29. marra ob 20: MADAME BUTTERFLY. Abonma A.
Sreda. 30. marca ob 20: UCITELJICA. Abonma C. Premijera.
£fuđslzi ©der
v Ljubljani
Sobota. 2. aprila ob 8. uri zvečer: PASIJON. Nedelja, 3. aprila ob 2. uri pop.; PASIJON.
Izpred sodišča
Boj za pokojnino. Včeraj se je vršila pred cîvflr im vzkiicnim sodiijčem deželnega soli^ïa ljubljanskega zanimiva obravnava, pri kateri je šlo za odtegnjeno pokojnino. Železničar M. H. je bil svoječasno upokojen in sicer kot >slrokovnik»-. Pri upokojitvi je namreč ugotavljal, da je služil kot izučen tapetnik. da je napravil tudi predpisano skušnjo in bil imenovan za >strokovnika«. ëel je kot tak po večletnem službovanju v pokoj iu je dobival tej stopnji primerno pokojnino m poleg lega še 40 odstot. invalidnino. Kar naenkrat pa so mu nakazali mesto 762 Din samo 492 Din — и pripombo, da nima pravice do pokojnine »str»-kovnika', marveč je opravičen zahtevati pokojnino le kot navadni strokovni delavec. Ta ukrep je opravičila železniška uprava s tem, <la je upokojila svoječasno moža le na podlagi us! menih podatkov, in sicer radi lega, ker so bili takrat še vsi kvalifikacijski spisi naših železniških uslužbencev na Dunaju. Sedaj pa so po teh spisih ugotovili, da je bil mož 52 tednov na bolniškem dopustil, da je dobival provizijo in je tudi res delal Izpit za -.»strokovni ka<-. toda z negativnim uspehom. — Mož je vložil več prošenj, toda vse zaman. Tožil je rato železniški zaklad za diferenco in je zahteval 1800 Din za nazaj in sicer le to kar so mu sedaj odtegnili. Pri prvi obravnavi je sodnik njegov tožbeni zahtevek zavrnil in ga je obsodil v povračilo preveč vplačanih zneskov in plačilo stroškov in sicer iz razloga, češ da kažejo vsi spisi in knjige, da je bil v službi le kot pleskar in ne kot >strokovnik<. — Mož se je pritožil, češ da so mu godi krivica in on ne more kaj za to, če z Dunaja vrnjeni spisi niso morda popolni. Toda senat njegovemu prizivu ni mogel ugodili, kor mož svojih trditev morda res samo vsled pomanjkanja spisov — vendar le ni pravnovelj.ivno mogel dokazati.
Pač so dobili med spisi en plačilni listek, kjer je označen kot >Werkmeister<. S tem pa še ni dokazano, da je bil mož res >strokovnik<, ker je potreben za tak dokaz določni službeni odlok in pa vpisek v službenih knjigah Ne zadostuje pa za Jzrek sodbe samo en plačilni listek, ki je bil ywèno v naglici tudi pogrešeno vpisan.
"Poïxvedavania
Tzsnhljnna Je bila v soboto popoldne od Ljubljane do Domžal vreča odpadkov usnja. Pošten najditelj naj prijavi proti nagradi Ivanu Grošelj, Aljaževa c«a 3, Ljubljana Vil.
r.iUeljica je izgubila uradniško železniške leBltimacdjo na Karlovski «'.ir. Dolenjski cesti, po't en najditelj naj jo izroči proti nagradi na policiji.
MAM OGLASI
Vaaka drobna vrstfca 1-SO IMn ali vaaka besedo SO par. Na|man|šl ofl'aa 3 aH S Ein. Oglasi nad devet vrstic sc računefo vt£e. Za odgovor znamko: Sa vpraâanla brez znamke nc odgovarlamot
Stmbe išteio\
Kmečka kuharica
in kmečke gostilne natakarica, v kuhi dobro izurjena, starejša, išče službe v gostilni ali kuhinji. Vajena je nekoliko tudi šivanja. Službo nastopi takoj ali pozneje Odprtih dopisov ne sprejema. Naslove sprejema uprava »Slovenca« pod šifro: »ICuharica-nataka-rica« štev. 2276.
\9rQSîeslu%be\
KROJAČE za veliko in malo delo sprejme Oblačilnica ČEH, Trebnje
(Slovenija). Nastop takoj. Hrana in stan istotnm!
Služba ORGANISTA m CERKVENIKA
sc o sv. Jurju odda pri župni cerkvi na TRSTE-NIKU nad Kranjem. Plača: okoli 70 mernikov raznega žita, žtolnina in prosto stanovanje, tudi nekaj drv.	2230
HLAPCA
neoženjenega, v starosti 40—50 let, zanesljivega in poštenega, za kmeti-ško delo iščem. Plača po dogovoru. - Gostilna pri »Zoren« v Kranju.
Lateantmjo
staro približno 20 let, dobro odgojeno, ki ima čistiti lekarno in opravljati vsa pomožna dela v lekarni (tudi začetnico), sprejmem takoj. Dobra plača, hrana in stanovanje. Sprejme se samo stalno moči Predstaviti se jc osebno ali pa pismeno takoj. Lekarna Mr. Hočevar, Vrhnika.
Učenka
se takoj sprejme v modni trgovini Srečko Vršič, Ljubljana, Šelenburgova 3 Hrana in stanov, v hiši!
10 GOZDNIH
DELAVCEV
se sprejme takoj v delo. Povpraša se pri g. Mar-koviču, mizar, Trbovlje.
Deklico вдЈ 5:
nekoliko kuhati, sprejme v Sarajevu (Bosna) mala rodbina. Naslov in pogoji se izvedo v upravi lista pod številko 2327.
ôtancvawa !
Qnhn za 2 ž°sp°d*
vJUMU oddam. Naslov v upravi pod štev. 2351.
i Pllffïll primer, za go-LiUftai stilno (že vpeljan vinotoč) ali trgovino se odda v najem. Naslov v upravi pod štev. 2352.
Iščem 2-3 sobe
primerne za pisarniške namene. Biti morajo v središču mesta; prednost ima bližina »Mestnega doma«. Ponudbe z navedbo najemnine sprejema iz prijaznosti uprava »Slovenca« pod šifro »Ugodno« štev. 2222.
Posojila B

Kafpra ali go*
l\ClLUl a Spodična bi pomagala takoj iz denarne stiske drž. pod-uradniku s par tisoč Din? Vrne v kratkem z visokimi obrestmi. Cenj. ponudbe na upravo pod: VedDa hvaležnost 2340.
Inserirajte v
,Siovcncu !
Krompir
SEMENSKI, iz škofjeloške okolice, nudim. Cena po dogovoru. — IVAN AVGUŠTIN, Školjn Loka.
Ementalski sir
na debelo in drobno, v poljubnih množinah nudi
»Mlekarska zadruga« v Kostanjevici.
Tovorni avto Fiat
poldrugoton., v dobrem stanju, se ugodno proda. - A. Rasberger, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 5.
SADJEVEC
hrušovec, jabolčnik, razpošilja OSET, Maribor, Narodni dom, »Štajerska klet«.	1283
KROMPIR
zgodnji, roza, dobite v sredo zjutraj na Krekovem trgu.	2324
Dražba POSESTVA
se vrši 3. aprila ob 1. uri: Hiša z gospodar, poslopjem v najboljšem stanju, z elektriko, njive, gozdi in sadni vrt, okrog 12 oralov, Vse v ravnini. Natančna pojasnila daje lastnik Janez Jenko, Sp. Bernik 33, p. Cerklje pri Kranju.	2339
KONTRABAS
za 850 Din naprodaj. — Janko Gregorec, Salen-drova ulica 4, Ljubljana.
NAPRODAJ
p'sarriškl inventar pri: »Žitnem zavodu«, Krekov trg 10, I. nadstropje.
o proda ?
Vsakovrstno
0
po najvišjih cenah •'erne, ju ve Ur, Ljubljana Wolfova ulica štev. s
KUPIM HISO s po-
sestvom ali brez v Litiji ali Šmartnem. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Malo posestvo« 2335.
RAZPISUJEMO
dobavo 20.000 komadov
zlilne epske
in 5000 kom. STREŠNE opeke. — Ponudbe do 9. aprila 1927. Več pri: Direkciji držav, rudi ika Zabukovca, p. Griže.
D. M. C.
Največja zaloga.
SARAJEVO, Prestolonaslednika Petra 26.
Foto M. Japelj
Maribor
Aleksandrova c. št. 25/Ш.
nudi lepe slike in zelo □•F" poceni
SALAMA Ia.,
zimska, kakor tudi mast, slanina, šunke a la praška, mortadela a la Bo-logna, krakovska, tirolska salama, gotinger in lovska, kranjske kloba-sice itd. razpošiljam s pošto in železnico. Cenik na zahtevo brezplačno. Iščem ZASTOPNIKA za Slovenijo. — MILIVOJ PUTNIK, tvornica salame, suho-mesne in mastne robe, BELA CRKVA (Banat).	2314
Sadno drevje!
Prvovrstne JABLANE in HRUŠKE oddaja drevesnica STOPAR - Velenje.
Oglejte si
svilene KLOBUKE in SLAMNIKE
od 100 Din naprej samo v modnem salonu STUCHLY - MASKE Ljubljana, Židovska ul. 3.
Popravila se sprejemajo.
Priporočam veliko zalogo
modrocev,
otoman — vsakovrstnih mrež, zložljivih postelj, divanov itd. — Velika izbira žime, afrika (See-gras), vedno v zalogi in najcenejše prodaja
Franc Jager
tapetnik, Lfubljana, Sv. Petra nasip 29 — poleg Zmajskega (prej mesarskega) mostu.	1305
Modni salon P. Barborič
Mestni tig 7
priporoča bogato zaiogo
svilen, klobukov in slamnikov
od 80 Din na rej do najfinejše izvršbe
Preoblikovanja slamnikov in popravila
točno in najceneje.
PSenlîno moho
najboljših mlinov nudi najceneje veletrgovina čita in mlevakih izdelkov
Л. VOLK. LluDllana
Besljeva cesta et. 34
Vsako sredo in soboto se oddajajo
RAZNA OBLAČILA
v barvanje in čiščenje za Antona Wagner, barvar., Radovljica. - Sprejema: A. PREZELJ, krojač — Gosposvetska cesta 16.
PfîTÎU I Stranka, ki je rU£JV I kupila 1.1923 frotiraste brisače v trgovini gosp. Želcznikarja na »Marijinem trgu« v Ljubljani, naj blagovoli naznaniti svoj naslov d a upravo lista pod: 2338.
»Tobačna tovarna« v Ljubljani
razpisuje na dan 30. aprila t. 1. ob pol 11. uri ponovno ustmer.o licitacijo za prodalo sledečega materi jala:
Ca. 1200 kg odpadkov od konopcev,
ca. 200 kg odpadkov od motvoza iz prediva,
ca. 1?00 kg odpadkov od konopcev iz jute,
ca. 450 kg odpadkov od jutnega platna,
ca. 5C0 kg odpadkov od domačega platna,
ca. 200 kg odpadkov od trojnika,
ca. 2150 kg odpadkov od jutnih niti,
ca. 10.000 kg odpadkov od bele lepenke,
ca. 40.000 kg odpadkov od rujave lepenke,
ca. 24.000 kg odpadkov od mešanega papirja,
ca. 1000 kom. slamn. ambalaže od duvan. bal,
ca. 40 sodov od olja,
ca. 160 praznih zabojev.
Interesentom-tuzemcem je vložiti do 10. ure dneva licitacije kavcijo v iznosu Din 1000.—, ino-zcmccm Din 2000.— v gotovini ali d: žav. papirjih pri blagajni tobačne tovarne v Ljubljani.
Razpisani materijal, kakor speciclni pogoii so na vpogled v ekonomatu tob. tovarne v Ljubljani.
Iz pisarne ekenomata tobačne tovarne v Ljubljani, št. 64/12 ex 1927.

Marija Lužar, roj. Repovš, soproga višjega šol. nadzornika v pok., Miro Repovš, šol. upravitelj in Edvard Repovš, žel. revi-dent v pok., javljajo v imenu vseh sorodnikov, da je umrl njih skrbni oče, ded, praded, tast in stric, gospod
bivši krojaški mojster
dne 27. marca t. 1. ob 20. uri, dopolnivši 82. leto. — Pogreb dragega pokojnika bo v torek dne 29. marca ob 2. uri popoldne iz vile Lužar — Stan in dom — ob Tržaški cesti na pokopališče pri Sv. Križu.
Ljubljana, dne 27. marca 1927.
Prosimo tihega sožalja.
Mestni pogrebni zavod.



Z žalostjo naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni soprog, oče, brat, zet in svak, gospod
Bajuk Janez
posestnik na Radovici
po težki bolezni, previden s tolažili svete vere, v 33. letu starosti, v nedeljo 27. marca 1927 preminul.
Pogreb se bo vršil v torek, dne 29. marca ob pol štirih popoldne izpred mrtvašnice državne splošne bolnice na pokopališče pri Sv. Križu.
Ljubljana, dne 28. marca 1927.
2alujoči rodbini; Bajuk, Kramarič.
temu možu
vidi se
da nosi
potpetnike?
Veščega zastopnika
za Ljubljano in okolico išče:
Tvornica liker'ev, žganjarna in trgovina vina na debelo.
Oziralo se bo samo na strokovnjake. —> Ponudbe naj se pošljejo: »Jugoslovenskom Rudolf Mosse« d. d., Oglasni zavod, Zagreb, Gajeva ulica broj 1, pod »V. S. B.«
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani:
Domači vrt
Kako ga uredimo, obdelujemo in krasimo
Priredil M. Kumek
Cena Din 33'—, vezano Din 40'—
ŽIVINOREJCI ! _
—'».Л™"0-!' »DISTdL«-om
edinim potrjenim zanesljivim sredstvom, preden vam pogine, ker boste sicer ostali
brez živine za oranje
Od ministrstva za narod, zdravje predpisane cene; mala kapsula (za ovce) . . . Din 3.50 velika kapsula (za govedo) . . Din 10.50 Dobivajo se v lekarnah.
Jemljite samo one kapsule, na katerih je utisnfena beseda »DISTOL«, ker samo tak je pravi »Distol«, ki sigurno učinkuje, in to še celo pri govedi, ki je že zapisano poginu. — V lastnem interesu vporabljajtc predpisane doze in ne kupujte potvorb. »KA5TEL« D. D., KARLOVAC.
Hmeljarji, pozor I
V Savinjski dolini v Vranskem okraju je zaradi družinskih razmer takoj
naprodaj dvoje lepih posestev
za gejitev hmeljarstva ter živinorejo in sicer:
Prvo posestvo obsega 35 oralov, arondirano, obstoječe iz 25 oralov sanjih lepiu njiv ter 4 oralov zaraščenega gozda in 6 oralov travnikov. Vse poslopje: lepa hiša, gospodarsko poslopje, svinjaki in šestokenski kozolec je še skoraj novo.
Drugo posestvo obsega 75 oralov z gospodarskim poslopjem in sicer: okoli 20 oralov lepe, ravne zemlje za njive in travnike, 20 oralov zasajenega smrekovega gozda, ostanek pa lepo, debelo bukovje. — Naslov v upravi lista pod štev. 2262,
Natečaj za mesto kapslnika.
»HRVATSKA GLAZBA V SARAJEVU« raz-plsuje natečaj za mesto kapelnika ra godbo na pihala in zbor na lok pod sledečimi pogoji:
1. Plača pc pogodbi, 2. vzdržavanje poduka vsak delavni dan od 7. do 9. ure zvečer.
Sposobni refleklanti z večletno prakso in doslej doseženimi dobrimi uspehi naj pošljejo svoje dokumentirane ponudbe na upravo »Hrvalnke Glazbe« v Sarajevu (Napredkova palača), najdalje do 15. aprila 1927.	ODBOR.
Za Julotlovanako tiakarao v Liubliaaii Karol
Izdajatelji dl. Fr. Kalovao.
«.Uredniki Franc Tartaflav.