Naročnina mesečno 23 Din, i nožem-si v ii 40 Din — nedeljska izdajo celoletno 06 Din, za inozemstvo 120 Din
UredniStvo je » Kopitarjevi ul.6/111

VENEC
Telefoni nredniStvai dnevna sinih* 205« — nočna 2994, 299« in 2MV
lakaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Ček. račun: Ljub-I j a 11 h St. I0.b3l) m I0.34U za inserate. Sarajevo štv 73h"< Zagreb Stv. V>.(in, Praga-Dunaj 24.797
U p r h v a : Kopitar jeva b, telefon 2<)9?
»Prijateljstvo štirih"
Vest, da se predsednik angleške vlade odpelje danes skupaj s svojim ministrom za zunanje zadeve v Rim, kjer bosta imela sestanek z Mussolinijem, je udarila v evropski politični svet kakor senzacija, čeprav je angleško časopisje pripravljalo javnost na ta dogodek že celi teden. Samo po sebi je popolnoma razumljivo, da si Macdonald in Simon želita osebnega razgovora z diktatorjem Italije, dasi bi se dalo vprašanje takozvane razorožitve (ki dejansko ni ničesar drugega kakor precej zmerna redukcija današnjega visokega stanja armad in orožja) rešiti pred poklicanim forumom v Ženevi, če bi obstojala za to pri vseh dobra volja. Prav zato pa, kjer te dobre volje ni. sta angleška državnika primorana govoriti z možem, ki po svoji absolutni volji danes predstavlja tisto Italijo, na katero se hitlcrjeva Nemčija najbolj opira, da prepreči pozitiven rezultat razorožitvene konference.
Mi nismo nasprotniki nemškega naroda kot takega in zato ne moremo načeloma imeti ničesar proti temu, da se vsekakor odiozne omejitve, ki so Nemčiji v vojaškem oziru naložene po čl. 5 verzajske pogodbe, sporazumno z vsemi prizadetimi velikimi in malimi silami sveta nadomestijo z novo konvencijo v smislu in v okviru splošne razorožitvene pogodbe, tla se tako Evropi krvavo potrebni mir čim bolj zasi-gura. Toda Nemčija mora razumeti, da je Evropa upravičena, da za toliko koncesijo zahteva otl nje zadostna jamstva, ki_ naj kolikor mogoče preprečijo, da ne bi ta ali oni nemški potentat prej ali slej a novi položaj Nemčije izrabil v ncutajljive revanšne namene nemškega nacionalizma. Kako daleč je Francija v svoji želji po miru in evropskem sporazumu pripravljena iti v tem pogledu, je dokazal njen delegat v Ženevi, Paul-Boncour, ki je napram Macdoliialtlu izjavil, <tk Francija sprejme njegov najnovejši predlog o splošnem 10-odstot-nem znižanju armade in temu primerni redukciji vojnih sredstev pod pogojem, da se sme smatrati razrešeno te obveznosti, ako bi sc Nemčija oboroževala eko tc meje — kar bi se moglo ugotoviti po stalno poslujoči mednarodni kontroli. To je vsekakor stališče, o katerem nihče ne more reči, da ne pomeni skrajne meje dovoljene popustljivosti, in zato se prav nič ne čudimo, če francosko javnost gospoda Paiil-Boiicoura zaradi te izjave ne hvali. Čc se Nemčija, ves čas oprta na diplomatično pomoč Mussolinijevega kabinetnega šefa barona Alolsija. krčevito brani priznati stvarno utemeljenost francoskega stališča in zahteva takojšnjo izenačenje evropskih vojnih sil brez najmanjših političnih garancij, da se ne bi to izrabilo za oslabitev Francije in njenih zaveznikov, potem je to pnč dokaz, da Nemčija za svojo zahtevo po radikalni in brezpogojni razorožitvi nc zasleduje nobenega drugega cilja kakor tega. dn bi se konferenca razbila in da bi ona na ta način — zvalivši krivdo za neuspeh ženevskih pogajanj na Francijo — dobila proste roke, da se na podlagi dogovora od 12. decembra lanskega leta, ko so ji velesile priznale v principu vojaško enakopravnost, začne oborožovuti po lastni uvidevnosti. Da je ta igra dogovorjena z Italijo, to je jasno razvidno iz čudovito med seboj harmonizirujo-čega tiska v obeh fašističnih državah, ako nc bi imeli še polno drugih dokazov za enotno fronto med Rimom in Berlinom, odkar je tam zmagal Hitler. Tem bolj je upravičeno skrajno nezaupanje, katerega je danes Nemčija deležna otl strani Francije in vseh onih, ki za nemškim navidez od radikalnega paeifizma diktiranim stališčem ne vitli ničesar drugega kakor manever, kako razrušiti stavbo verzajskega miru in moralno ter politično pripraviti svet na dan obračuna nemškega nacionalizma z evropsko demokracijo in njenimi nositelji pa z vsemi narodi, ki jim je zlom Viljemovega imperializma prinesel svobodo.
Kdor je bral v teh dneh angleško časopisje, je mogel z zadoščenjem ugotoviti, da so si z izjemo enega ali dveh germanofilskih listov vsi na jasnem, kaj pomeni vzporednost nemške in italijanske politike na razorožitveni konferenci, čeprav Angleži svetujejo popustljivost tudi Franciji, ker Anglija pač hoče ohraniti svojo tradicionalno vlogo vrhovnega posredovalca v evropskih zadevah, pa ni dvoma o tem, da dobro vedo in čutijo, kje je resnična volja po mednarodnem sporazumu in kje te volje ni, in kje je treba zastaviti ves ogromni vpliv Britanije, da se odstrani glavna ovira pomirjenju sveta. Da si Anglija pri vsem tem hoče ohraniti prijateljstvo Italije, jc tudi razumljivo za vsakogar, kdor pozna tradicije in smeri angleške politike. In zato je pot Macdo-nalda in Simsona v Rim čeprav nenavadna, pa vendar naravna stvar, ako si predočimo vso zapletenost sedanjega položaja, ki je v resnici zelo nevaren za mir, katerega hoče Anglija ohraniti in čuvati za vsako ceno.
Drugo vprašanje je, kaj bosta angleška državnika v Rimu dosegla: ali res popoln preobrat dosedanje smeri mednarodne politike, tako da bi se Italija od Nemčije ločila in se zopet pridružila svojima bivšima zaveznicama v svetovni vojni ali pa bo treba prepustiti Evropo njenemu sedanjemu kaosu in rivaliteti med dvema skupinama: Francijo in njenimi prijatelji na eni, Italijo in Nemčijo nn drugi strani?
Italijanski tisk je kakor na komando takoj prenehal s svojimi slavospevi na Hitlerja oziroma je svoj ton v tem pogledu zelo znižal, kakor hitro se je oficijelno sporočil sestanek med angleškima državnikoma in Mussolinijem, dočim neizpremenjeno nadaljuje svojo običajno kampanjo proti zaveznikom Francije — nemški tisk pa čisto odkrito piše, kaj pričakuje od rimskega sestanka. To jc jako značilno: Italijani so diplomati, Nemci pa ne, posebno ne Hitlerjevi pristaši, ki govorijo najrajši s pestjo ln radi svojega plemenskega sovraštva napram vsemu, kar nI germanske krvi, v skrivanju svoiih namenov niso hai mojstri. Rimski dopisnik
S katerimi strankami bo Hitler sodeloval
Kakšno vlogo bo igrat nemški
PPfl/l^lIftl '	Informativna izvajanja švicarskega lista o
razmerju med Hitlerjem in nemškimi katoliki
Briining, voditelj centruma.
Ziirich, 16. marca. tg. »Neue Ziircher Zeitung« objavlja zanimivo poročilo svojega berlinskega dopisnika o razvoju političnih dogodkov v Nemčiji s posebnim poudarkom na razmerje, ki je nastalo med Hitlerjem in med katoliškim centrumom.
4Ii je centrum politično umrl?
Po državnih volitvah namreč so nekateri krogi triumfalno proglasili politično smrt centruma in politične moči nemških katolikov, ki da so trajno potisnjeni na stranski tir, brez vpliva na široko progo, po kateri se bo v bodočnosti vodila državna politika. Celo pruski notranji minister Goring se je v volivnem zmagoslavju spozabil parkrat in dal prerano duška svojemu veselju, da je »prišla zadnja ura črne internacionale«, in da se bo odslej vladalo ne samo brez centruma, ampak tudi proti njemu.
G ave se trezni f o
Toda prva omotica, ki je zajela pristaše Hitlerja ob nepričakovani volivni zmagi, je že v mnogem pojenjala in na vodilnem mestu Hitlerjeve stranke se čimdalje bolj pojavlja vedrejše in trez-nejše stališče. Življenje, ono vsakdanje, s svojimi težkimi nalogami, neštevilnimi težavami in velikimi odgovornostmi, se smeje vročim glavam in iro-nizira prehitro vsakogar, kdor bi hotel klatiti zvezde. Iznad včeraj in deloma še danes napol podivjanih in zmage pijanih množic, kjer so ob pomanjkanju trdnih etičnih branikov trenutno zavladali živalski instinkti sovraštva in maščevalnosti, polagoma vstajajo treznejši možje, ki gledajo na življenje naroua in države z drugačnimi kot pa od kratkodobnih zmag zaslepljenimi očmi političnih strankarjev.
Kai je hWerfcem?
Nacionalni socializem ni ideologija in njegova zmaga ni zmaga idejnega pokreta. Njegov razmah je bil mogoč le radi slučajnega sodelovanja najrazličnejših mišljenj in nagonov sumljivega izvora. Protest ponižanega naroda proti zmagovitemu sovražniku, or ljudstva proti v najslabši luči naslikanemu pritisku zunanjih sil na svoboščine neodvisne države; reakcija proti parlamentarizmu, ki je blizu nemškemu narodu, ki bolj ljubi in više ceni avtoriteto kot pa demokratično diskusijo; reakcija ljudstva proti vedno večjemu vplivu židovstva v kulturnem in gospodarskem življenju naroda. Vse to so sestavni deli Hitlerjeve zmage, povezani med seboj z demagogičnimi gesli, ki najdejo močan oajek v razrvanih, nezadovoljnih dušah, v časih, ko se sprehaja brezdelje in lakota po deželi.
Na d^u Hitlerjevega pokreta
|e upor narodnega ponosa, volja do avtoritete In obramba proti židovstvu. Demagogija je borbo za narodno čast razvila v vznemirjajoči, poganski, napadalni in vojne zapletljaje noseči nacionalizem, navdušenje za avtoriteto je spremenila v diktaturo in v brutalno tiranijo, obrambo proti židovstvu pa v nekrščanski surovi kult nemikega plemena. Tako je hitlerizem čudna sestavina poganskih in krščanskih na-ziranj. Ali na| se da svoboda demagogiji, da razvija poganske instinkte,
ali pa aaj se odpreio vrata krščanstvu
da iz pokreta očisti vse, kar ni dobrega, kar je protinaturnega, živalskega? Ta alternativa zija sedaj pred zmagovavci 5. marca, ki so si dali nalogo, da preporodijo nemški narod.
Centrum v Hessenu
Čisto konkretno je postalo to vprašanje pri preureditvi deželnih vlad v južnih — torej katoliških — deželah Nemčije. V Hessen-Darmstadtu je prišlo do političnega miru med hitlerjevci in med katoliškim centrumom, ne zaradi tega, ker bi se bil centrum rad vsiljeval v vlado, ampak, ker je hitlerizem sprevidel,
DA MU JE SODELOVANJE KATOLIŠKIH ORGANIZACIJ PRI PREUREDITVI DRŽAVE NEOBHODNO POTREBNO.
Vladna izjava novega državnega predsednika-hit-lerjevca Wernerja (centrum je odklonil vstop v vlado, pač pa obljubil sodelovanje), češ, »da želi iskrenega sodelovanja obeh velikih krščanskih ver v Nemčiji in da hoče v krščanskem in nemškem duhu očistiti domovino od vsakega smradu in šun-da«, je značilna za novo stališče, ki ga je zavzel hitlerizem.
Isto se opaža tudi
pri osrednjem vodstvu MS s franke
Centrum se je prilagodil brez težave in brez obžalovanja »vlogi na stranskem tiru«. On je pripravljen pustiti Hitlerju, da se izkaže na odgovornem mestu državnega kanclerja in to tako dolgo, dokler
bodo zavarovani katoliški interesi. Če bo Hitler hotel ustavnim potom priti do polnomočnih pravic, ki mu bodo dali možnost, da vlada brez parlamenta, bo moral računati s centrumom.
Hitler je ponudil centrumu
kot protiuslugo za takšno podporo, da bo zaviral delovanje nemških nacionalistov in celo svojega sedanjega sotrudnika Papena — ki se gerira kot disident organiziranega katoliškega centruma. V Hessenu se je nova vlada sestavila na ta način, brez sodelovanja nemških nacionalcev in brez Pa-penovih ljudi!
Hugenborg, voditelj nasprotnikov centruma.
ft
Mostovi niso porušeni
u*
Centrum je ohranil mirno kri |
pri tem pa ravno s stališča, da ima baš on velikansko etično vlogo pri preporodu nemškega naroda, pokazal, da je pripravljen za sodelovanje, če se mu to ne onemogoči s programom, ki je osnovno nasproten njegovemu. Hitler mu očividno tega ne bo onemogočil. Na vrhu oblasti in odgovornosti, pod seboj maso, ki jo prevevajo kaotični instinkti in ki pričakuje odrešitve od »voditelja«, se je Hitler menda precej hitro znašel in pogledal za zavezniki. Prepovedal je osebno vsak nadaljnji teror proti centrumskim zborovanjem, pr„li katoliškim organizacijam, zahteval, da se centrumovemu tisku da zopet popolna svoboda in je zadnje dni že večkrat javno izjavil, da je katoličan, in da hoče katoličan ostati tudi na vzvišenem mestu državnega kanclerja. Mostovi torej niso bili porušeni.
„Fronta proti soražnikom
vere
u
Hitler je šel še dalje; iz njegovih krogov je izšla ponudba katoliškemu centru za sporazum »enotne in skupne fronte proti sovražnikom vere«. Hitlerjevo potovanje v Monakovo, kjer se bo pogajal z bavarsko ljudsko stranko, ter v Karlsruhe, kjer se bo sestal s centrom v Wiirtembergu, je dosti značilna gesta v politiki približevanja naci-nalsocialistov k nemškim katolikom, ki, kot rečeno, ne bodo odrekli nikdar svoje lojalne pomoči, razen če bi se uveljavile Goringovt teorije protiverske surovosti, ali če bi Hitler zasledoval cilje, ki z etičnega stališča katoličanom ne smejo biti dostopni.
Kdo ie kapituliral ?
Sedaj, ko prehaja borba med Hitlerjem in centrom z ulice na idejno polje, ko je prenehala govoriti sila in je dobila besedo moralna vrednost ideje, bo zanimivo zasledovati kapitulacijo Hitlerja pred katoliškim centrom.
Počakaimo razvoia
Tako mnenje uglednega švicarskega lista. Ako so njegove prognoze točne, potem bi Hitler s tem preokretom znova pokazal, da je dober učenec g. Mussolinija in da je kot njegov vzornik v Italiji brzo uvidel, da bi mu boj proti katolicizmu ne prinesel Iavorik. Vprašanje je le, če bo imel Hitler toliko avtoritete v stranki, kakor jo je imel Mussolini, in če bo v stanu, da bo obvladal mnoge izra-
»Berliner Tageblntta«, ki je od tO. t. m. naprej razobesil nacionalistično zastavo, nam v svojem senzacionalnem dopisu od 11. t. m. naravnost pove, dn bo Italija od Macdonaldn kot protiuslugo za to, da Nemčijo pregovori k popuščanju od njenega dosedanjega ncspravlji-vega stališča v zadevi razorožitve, zahtevala, naj bi Francijo opustila svojo politiko »trdne fronte zaveznikov«, s katero da si skuša ohranjati svoj sedanji položaj v Evropi. Tn fronta naj bi se zrahljala, in kaj italijanska politika pod tem »zrahljanjem« razume, to si bo pač lahko pravilno tolmačil tudi vsak politični šolar. Francija, tako beremo dalje, naj sc zadovolji s svojim prijateljstvom z Anglijo, Italija pa bo vzdrževala naprej najboljše stike z Nemčijo, ne dn bi sklenila z njo kakršnekoli politične in vojaške zaveze, o kateri Francozi napačno mislijo, da obstoja. Med tema dvema v resnici zelo rahlima frontama nn naj bi posre-
dovala Anglija in vse skupaj nnj bi se imenovalo: prijateljstvo štirih — štirih velesil namreč, ki bi Evropi diktirale politiko, ne dn bi imeli mali kaj govoriti in se vmešavati... Zakaj vse zlo v Evropi izhaja iz »malih« — tako se danes glasi refren italijanskega in nemškega fašističnega tiska.
Spričo tega je razumljivo, če bomo mi, ki se prištevamo k »malim«, razgovore v Rimu spremljali nekoliko s skrbjo in skepso. Upamo pa, da je Anglija veliko preveč dalekovidna in ostrovidnu v vprašanjih mednarodne politike in dn po svoji ogromni zgodovinski izkušnji veliko preveč natančno zna ločiti med tem. kar hi v resnici moglo vesti do prepotrebnegn po-mirjenjn Evrope, in med onim, kar naj služi samo v prevaro, da bi ne zajia/.iln namenov, kl se brez dvoma skrivajo za uljiidno geslo onih. ki so gospoda Mnetlonnlda in Simona povabili v Rim.
žito kulturnobojne elemente v svojem narodno-socialističnem taboru. Razen tega je čisto jasno, dn sr taka stranka, kot jc centrum, nc bo zadovoljila z nekaj župani, ako hoče Hitler, da z njim prevzame soodgovornost za državni kurz. Kolikor poznamo centrumove politike, bo treba šc marsikaj drugega tudi spremeniti. Vsekakor je treba s prenagljenimi kombinacijami in političnimi senzacijami še počakati. Imeti je treba v vidu, da je danes Hitler združen s Hugenbergom, ki je velik osebni s.vražnik centruma in sploh katoliškega življa v Nemčiji, in ki bo s svojim velikim vplivom, ki ga ima na Hitlerjev pokret (za njim jc težka industrija, ki je iinansirala zadnje volitve), storil vse, da prepreči zbližanje med Hitlerjem in centrom in da tako sam ne postane — odveč v vladi.
„Oko za glavo"
Stuttgart, 16. marca. tg. Novi predsednik Muri je izjavil, da se bodo narodnosocialističnim ministrom znižale plače na 12.000 mark. Ne bo več veljal izrek: Oko za oko, zob za zob — temveč: »Kdor nam bo izbil oko, temu bomo odbili glavo!«
Dr. Luther demisifoniral
Berlin, 16. marca. A A. Predsednik nemške narodne banke dr. Luther je odstopil. Dr Luther se je uprl vladnemu predlogu o kreditu v znesku 2 milijard za zaposlitev brezposelnih.
Vesti iz Avstri*e
Dunaj, 16. marca. AA. Avstrijska hitlerjevska stranka in Heimwehrovci so sklenili zavezniški pakt, po katerem bodo skupno nastopili, če bi se začelo subverzivno gibanje proti avstrijski ustavi. — Avstrijski poslanik v Berlinu Tauschitz je izja. vil v intervjuju, da je nacionalistični preobrat t Nemčiji močno okrepil nacijonalno idejo tudi v Avstriji. Glede avstrijske zunanje politike je dejal: Ne gremo v nobeno kombinacijo brez Nemčije in v vse kombinacije z Nemčijo.
Schutzbund razpuščen
Dunaj, 16. marca. AA. Krajevne oblasti v Inns-brucku so razpustile socijalistični Schutzbund na Tirolskem. Ponoči so namreč izvršili hišne preiskave v doinih Schutzbunda in na stanovanjih soci-jalističnih voditeljev in zaplenili mnogo orožja in streljiva. Odkrili so tudi skrivno oddajno radijsko postajo. 0 podobnih preiskavah poročajo tudi iz Vorarlberga.
Rusija in Japonsko
Tokio, 16. marca. ž. Novi sovjetski poslanik Jiirenjev je bil sprejet v avdijenco pri japonskem zunanjem ministru Uiidi. V ponedeljek bo .lure-njov iiročil s»nja akreditivna pisma mJkatlu. Trdijo, da je Jureiijev na sestanku z Ušido predlagal. da se takoj skliče mešana komisija, katere aalnga bo, da uredi vsa obmejna vprašanja med sovjetsko Rusijo in Mandžurijo. V tej komisiji bodo zastopniki sovjetsko Rusije in japonska vlade ter predstavniki Mandžukoa. Komisija bo morala predvsem točno ugotovili mejo mod sovjetsko Rn-itijo in Mandžurijo ter nato izdati pravilnik, ki bti odstranil spopade mod Rusijo, Mandžurijo ter .Ia. ponsko.
Dunajska vremenska napoved; Začeto sc bo oblačiti. Toplo. Pozneje se bo vreme poslabšalo.
Proračunska debata v Narodni skupščini
Govor dr. Srskiča
Nočna šefa
Belgrad, 16. marca. 1. Na snočuji seji Narod no. skupščine so govorili še >le<leCi narodni poslanci:
(iavro San to, zastopnik tnadjar.sk c niunj-šino, jc izjavil, da je madjarska manjšina vdana kralju.
Za njim jo. govoril dr. Milorod Kosite o delovanju punktašev.
Govornik Milntin Jelič so je bav.il z raz-uinii punktacijami.
Poslanec Milntin Pešič je s imenu srbskih kmetov obsodil punktacije.
Za njim je govoril Motislav Hodžero. du jo vlada \ stalni krizi. Vli ba nu vse zadnje vlada prisiljena poklicati na pomoč om- ljudi, ki propagirajo federacijo? Polemiziral je s punklaši.
Za Hodžero je govoril poslanci Ivanov ic. ki jo /avmil politiko dokloracij.
Peter Grnjič je orisal razmere v vrbaski banovini icr zahtevni ostre odredbe proti punk-t.iš»i:n.
Poslanci Jurij Marjan je govoril \ iiucnn preeanskih Srbov ter energično odklonil vso punktacijc.
Nato je govoril Kostu Alcksič, Milan Do-brovoljne in Moksa Dodič. ki .-o ogorčeho obra-. unavali s punktaeijunii in punktaši.
Uroš Nedcljkovič je govoril o zlorabah invalidskega denarja lev <c dotaknil tudi vprašanja federacije.
\lijn Seltnanovič je govoril o slabih go-- podu rsk ih razmerah v držnvi in obsodil poli-iiko pitnkliicij.
1 sto tako je napadal slabo gospodarske raz-merc Dušan Antonijcvič. ki bo glasoval za pro-ručtin i/ protesta proli hrvatskim in slovenskim
Poslanci Zivko Datiilovič jc izjavil, da jo proračun provi-ok. V svojem govoru j c napadal t ministru zu gozdove in rudnike ing. a. ki jo baje kriv. da se danes v rudniku i ne dela. Oh-odil je razne punktacijc. slanco Vitomir Davidovič je ugotovil, da ! pni milijona ljudi od držnvtic blagajne, izinrl jc punkta>! du ji
TUulescu o romunski zunanji politiki
Italija, naša dota Mali antantiu
HV-Og
serncc 1 juihij
lenU k metu
dnji govornik nu snoonji seji je bil Mi-Miluiinpvič. ki jo govoril o zadolžitvi
tu
IČIU!
razruševnlnom dolu punktušov cja je bila zaključena ob 5 zjutraj.
Dopoldanska seja
llclgrnd. I(>. marcu. 1. Današnjo dopoldanska so i t narodne skupščine jo bila oivorjena ob pol <). Na zapisnik je stavil nekatero pripomb" poslance Pavlic ter izjavil, da protestira proli iiiičinu, kako v .skupščini nekateri ]x>--IniK i napadajo cerkvene dostojanstvenike ter rekel, iin se s trm ustvarja šc hujšo osebno ne-razpoloženjc. Pozval jc vse poslance, da protestirajo proti takemu načinu govorjenja.
Poslanec Tada Glišič je izjavil, dn brez svobodo no more biti normalizacije.
Poslanec Todor Tomič je izjavil, da jc režim konstruktiven. Grajal jc voditelje opoziciji jn punktacijc.
/n njim j t; govoril Gnvro Milošcvič, ki je izjavil. <l.i jc lani pričel svoj govor v skupščini s temi-le besedami: Tn doni bo doni ali 300 mrličev ali pa 300 veličin, i/javljam po. da bi raje videl, du bi bil iloin 300 veličin. Nato je govoril o razmerah v Črni gori in ogorčeno zavrnil punktacijc in ugotovil, ila Črnogorci ni-.iii o jo .smisla /n fodorncijo.
Poslanec in katoliški duhovnik Antc AdžJEč je govoril o škofovski spocnenici in o sokolstvu ior izjavil, dn so Sokoli in katoliška cerkev konstruktivne organizacije. Končno je izjavil, la pozdravlja treznost sokolskega starešinstva, ki jc na tako dostojen in odločen način odbilo vse insinuacije, ki so bile izrečene proti tej •rganizaciji.
Poslance Stanko Trkulja jo polemiziral z ,lr. Ni kičem in ostalimi punktaii.
Gotior Nikole P reke
Za Trkuljo je govoril .Nikol« Prcka, ki sc je obširno dotaknil deklaracije svojega Narodnega kluba v parlamentu. Med drugim jo rekel: Režim 0. januarja je bil režim pomirjevanja strankarskih strasti.torej izvenstrankarski. liil jc režim, ki je pripravljal zdravo politiko, katero jo želel narod, da se izpolni. Bil jc režim, ki jc hotel dobro narodu, tocla bil je prehoden. Nasprotno pa jc današnji režicn uradno »strankarski, kateremu bi moral po izjavah njegovih prvakov služiti ves državni aparat. Nato sc je poslanec Preka dotaknil tudi jugoslovanskega vprašanja ter izjavil: Jugoslovanetvo, kar se tiče preteklosti, bi lahko bilo skupen pojem srbstva, hrvatstva in slovenstva, ker bi sc v nasprotnem slučaju prekinila /veza z slavno preteklostjo. Nato je rekel o narodnem predstavništvu: Mj. narodni poslanci v prvem parlamentu po 6. januarju se lahko prav za prav smatramo samo za posredovalce enoti narodom in oblastjo in za informatorje narodnih potreb. Kajti režim 6. januarja jc občutil ravno hudo pomanjkanje neposredne zvezo z. narodom in je radi tega hotel razširjenje kontakta, flndi lega je bilo potrebno, iki bi bili it ljudje izvoljeni \ narodno predstavništvo z izvenstrankarski m volivnim zakonom, da bi so nu tu način zagotovila njihova objektivnost. Narodno predstavništvo, ki je bilo izvoljeno ]x» tem zakonu. se lahko smatra samo za začasno in prehodno. Nadaljnjo, take volitve niso potrebne in niti koristno za presti/, državne oblasti.	'
Med govorom dr. Preko je prišlo večkrat do vsesplošnega prerekanja in vpadniijn v besedo. V tem se je /lasti odlikoval It ista Gjokič, ki je neprestano motil govornika.
Poslanec dr. Miroslav Stojadinov ič se je \ daljšem govoru bavil podrobno z našimi I matičnimi razmerami ier se izjavil proti politiki pnnklaei j.
Poslanec dr. Štefan Krnit, zastopnik nemške narodne manjšine, sc jo i>od robno havil s posameznimi postavkami proračunskega predloga ter izjavil, ila je nemška narodna manjšina zapostavljena.
S tem jo bila dopoldanska --ejn prekinjen« in m jo nadaljevala popoldne ob 4.
Popoldanska seja
rr\ i jo govoril dr. Anto Kuntarič, ki jc izjavil da jo proračun realen ili bo glasoval zanj.
Naslednji jo govoril C,jura OKtojič. izjavil jo. da •»> občina m naložena prevelik n bremena, rlediral jo proti punktaei jam.
■s tem je bila lista govornikov L/črpana Zato je takoj , dobi I; besedo poročevalec večine
dr, Olon Guvrilovič. ki je v krajšem govoril odgovarjal posaiiiiviiim govornikom \ prora- j
rimski razpravi ler ponovno prosil skupščino, i ila sprejme predloženi državni proračun.
/it (.iiVrilovičetn jo dobil besedo predsed- i nik ministrskega sveta dr. Srskič, ki je najprej j odgovoril nu najmile narodnih poslancev v proračunski razpravi.
Govor dr. Srskičes
Ob koncu tc izčrpne in vsestranske diskusije o proračunu, ki po svoji stvarnosti in strokovnosti ter s kritičnim in objektivnim duhom gluži v bodočnosti temu visokemu delu iu dviga ni.n-bus daleč nad njim, bi .. e 1 c I, da sc dotaknem z nekoliko besedami tudi njene politične strani in da podam mnenje o teli glavnih vprašanjih.
S strani opozicije sc ugovarja, da je vlada namenoma odlagala proračunsko razpravo, da sabotira tc vaše največje pravicc, Mislim, da je g. govornik našel najboljši odgovor v taktu, kako sc je ta diskusija vodila. Nad 90 govornikov sc jc vrstilo in vsak jc govoril, kolikor jc hotel. Nihče v tej svoji pravici ni bil omejen, čeprav to poslovnik predvideva. Vlada jc proračun predložila v ustavnem roku. Delala jc pravočasno in neprekinjeno s finančnim odborom ter jc dovršila to delo v začetku druge polovice meseca februarja, ko so' sc pojavila nasprotstva med finančnim ministrstvom in finančnim odborom, ker smo smatrali za potrebno, da vsestransko irrouči-mo vsa važna vprašanja, gledajoč pri tem na stališče ene in druge strani.
Nismo hoteli hiteti
in rešiti ta spor z merjenjem moči. Zato se jc pretres proračuna zakasnil za nekaj dni. Prav lako sc vladi z iste strani neupravičeno zamerja, da sc zakoni o kmetijskem kreditu in o agrarni reformi stavljajo na dnevni fcd. Ta zakon o kmetijskem kreditu je delo in iniciativa tc vlade, ki ga jc spravila tudi skozi odbor.
Kmet je sedaj zavarovan
in to mora vsakdo objektivno priznati. Med tem pa so prišli na dnevni red neodložljivi politični zakoni, kakor zakon o občinskih volitvah in zakon o društvih in zborovanjih. To vprašanje sc .ni moglo odlašati.
Zakon o agrarni reformi
bo prišel pred plcnum skupščine takoj, ko bo izglasovan proračun. Zato sc vladi nc more očitati nobeno zavlačevanje dela na tem važnem zakonu, ki jc bil šele pred mesecem dni predložen skupščini. Vladi sc tudi zamerja, ker ni takoj odgovorila na vse
izjave ljudi izve« parlamenta.
Vlada smatra, da jc dolžna odgovarjati samo pred zakonodajnim telesom, ki je pozvano, da vrši kontrolo politike. Dobro bi bilo, da tako gledajo nn lo stvar tudi gospodje poslanci v interesa lastnega ugleda
in ugleda tega visokega telesa. Ze nekolikokrat sem podčrtal* da sc politika vodi' tukaj v tej hiši 311 iz to hiše. Vlada ni opustila v odboru, ki je pro ■ učeval volivni zakon, čim je bilo lo vprašanje postavljeno na dnevni red, da poda svoje mnenje. Ne zahtevajte od vlade, da sc ona
kot kaka prepiri,jivktt
sihiščh v prepire z, vsakomur, ki izjavi karkoli, ker vi dobro veste, da so bili poleg ljudi političnega imena, ki so dajali te izjave, tudi taki, katerih punktacijc so tako jio avtorju kakor po vsebini izzvalo samo obžalovanje in smeh.
Vladi se dalje zamerja, dn ni dovolj
energično reagirala na izjave politikov izven parlamenta, še več. nekateri gredo celo tako daleč, da delajo vlado odgovorno, da jc prišlo do teh izjav. Poleg tega je obžalovanja vredno, da so se nekateri pol it iki v svojih izjavah mnogo prenaglili. Mislim, da je v vsakem zlu ludi nekaj dobrega in koristnega. Če hočete, je tudi lo do neke iiieje točno, da je, tudi
vlada kriva za vse tc iziave.
Ni pa upravičeno, vladi očitati, da je napram vsem tem izjavam bila ravnodušna. Vlada je svojo dolžnost vršila in ni nikdar opustila, ila bi nc poklicala na odgovornost vsakogar, ki jc mislil, da lahko brez kazni bodisi zavestno nI j podzavestno zahteva rešitev naših notranjepolitičnih problemov na način, ki bi bil v stanju, da spravi v vprašanje tudi veliko delo zedinjenja.
Toda vse te politične izpovedi ljudi izven parlamenta, ki so nam vse znane, bodisi da sn bili to anonimni ali javni avtorji, znani politiki, in da so v teli svojih izjavah več ali manj pozabili, da se radi vsake do sedaj izdane izjave odpirajo ljudem oči in da prihajajo v naše vrste vsi tisti, ki so bili trdno odločeni, da branijo uporno in brezkompromisno samo ono politiko, ki jamči za absolutno konsolidacijo naše države in jugoslovanske nacionalne misli. S temi izjavami so uničene tudi one legende, če hočete, oni ples o enodušnosti in kotn-paktnosti opozicijskega bloka, s katerim je bilo trenja impresionlrati javnost v državi in inozemstvu.
Pustimo, naj živi v tej iluziji nam sovražni inozemski tisk. naj sc pa zaman nadejajo oni, ki izgubljajo izpred oči to,
da bi se vsi Jugoslovani, oni režimski, in oni iz opozicije, znašli v eni liniji, čc bi bilo treba brn-niti narodno neodvisnost.
Dr. Nikič vpade predsedniku v besedo in pravi: Potem pa izpustite dr. Korošca in dr. Mačka!«
Predsednik nadaljuje: Dobra stran vsch teh iz-iav je v tem, da sc jc brez dvoma ugotovilo, da ni nobene skupne pozitivne ideje v tej izjavah in nobene možnosti skupnega načrta za pozitivno akcijo opozicije. Ostala jim jc edino skupna kritika režima, iz katere kritike bodo pa pridobili lc malo pristašev v širših narodnih slojih, ki gledajo s svojimi očmi na naše delo, na naš politični program in na delo, ki sledi iz lega političnega programa, ki ga ugodno presojajo. Poleg tega so ostali kot skupne šc vse tiste
stereotipne irazc o državni svobodi in o demokratskem pojmovanju.
Kazen Ic dobre strani teh političnih izjav jc dobro šc to, da ic vsakdo pokazal svoje mnenje, dn jc javno podal svoj najvažnejši program in da vemo, kako gleda na najbolj važne probleme našega narodnega in državnega življenja.
Glasovanja*
Po govoru predsedniku vlado sn takoi pn ■ Ii na glasovanje in je bil proračunski piedloj: načelu sprejet / -!-W> glasovi. Proti oromf-unh je glasovalo 26 poslancev.
„1
Bukarešt, 16. marca. tg. Zunanji minister Titu-lescu je imel govor v združeniii zunanjih odborih
narodne skupščine in senata, v katerem je govoril o novem paktu male antanic in o odnošajih Romunije z ostalimi državami. 7. odločnostjo |n zavrnil obrekovanje, da bi vsebovala nova pogodba male antante tajne vojaške klavzule.
ROMUNIJA JE PRINESLA V TO NOVO POGODBO KOT SVOJO DOTO SVOJE PRIJATELJSKE POGODBE Z ITALIJO,
Francijo in Grčijo in zvezno pogodbo s Poljsko, za katerih obnovitev ni potreben pristanek obeh drugih članic male antante. Pristanek vseh članic jc potreben samo za sklepanje bodočih novih pogodb.
POLITIKA ROMUNIJE NASPROTI ITALIJI BA OSTALA V ISTEM PRIJATELJSKEM RAZMERJU, KI JE NASTALO RADI PLEMENSKEGA SORODSTVA IN ZVEZE MED SVETOVNO VOJNO.
Romunija sc bo tudi v bodočo prizadevala, odstraniti trdote, ki obstojajo med Italijo in romunskimi zaveznicami.
GLEDE NEMČIJE JE REKEL, DA JE ROMUNIJA PRIPRAVLJENA OBDRŽATI S SEDANJO NEMČIJO ISTE PRIJATELJSKE ODNOŠAJE, KAKOR S PRETEKLO.
Romunija sc zaveda važnosti nemškega prodajnega trga za romunske predukte in jc pripravljena tako sodelovati, da bo gospodarska izmenjava
blaga po možnosti narasla, kar bo ugodno vplivalo ludi na politične, odnošajc.
ZVEZNA POGODBA S POLJSKO OSTANE NEOMAJNA. NASPROTI RUSIJI HOČE ROMUNIJA VODITI MIROLJUBNO POLITIKO IN čE BODO OKOLIŠČINE DOVOLJEVALE, STOPITI Z NJO TUDI V POLITIČNE ODNOŠAJE, VPOŠTEVAJOČ ŽIVLJENJSKO VAŽNE INTERESE DRŽAVE. Z MADJARSKO ŽELI ROMUNIJA ČIMPREJ STOPITI V NAJ-PRISRČNEJŠE ODNOŠAJE.
Najvažnejša pot k temu ju gospodarsko sodelovanje. Glede Francije se jc izjavil Titulescu zelo pohvalno. Govoril je o medsebojni povezanosti političnih naziranj in o naklonjenosti in hvaležnosti Romunijo nasproti veliki zaveznici.
Hitlerjeve fantazije o razkosanju Rusije
Protiruska križarska voma
Pariz, 16. marca. tg. Moskovski dopisnik »Tempso« pošilja svojemu listu dne 14. marca zelo iniormativno brzojavno informacijo o razmerju med sovjetsko Rusijo in hitlerjevo Nemčijo, Sovjetski tisk napada s skrajno ostrostjo Goringoite izjave in predloge o razkosanju sovjetske Rusije, ki jih je predložil francoskemu poslaniku v Berlinu. Moskovska »Pravda« pa je obširno objavila vse podrobnosti protisovjetske križarske vojne, katero organizira Hitler in o kateri je pisal glav/.i urednik »Volkischer Beobachter« gosp., Rozenberg.
Po »Pravdi« se jc nedavno vršila lajna kon-icrcnca v Locarnu med Rozenbergom, ki ic govoril v imenu Hitlerja in med zastopniki italijanskega fašizma. Rozenberg je v Hitlerjevem imenu predložil federativno državo, ki bi obsegala Litvo, Belo Rusijo in Ukrajino. Poljska bi se zopet podelila med Nemčijo in med to novo federativno državo. Tudi sovjetska Rusija bi se porazdelila med ostale baltske države to Ukrajino. Ostali del Rusije bi prišel pod kontrolo Nemčije in Italije (sicl). Dokazoval je, de bi bilo trebu likvidirati boljševizem in sicer v interesu Nemčije in Italije, kakor tudi v interesu svetovne civilizacije.
»Pravda« pristavlja, da je Rozenberg Hitlerjev kandidat za zunanjega ministra in je zato njegovo naciranje uvaževanja vraduo. Nemški apetiti ; po Ukrajini so starega datuma in so torej resni.
Ali hoče Nemčija res začeli novo zunanjo politiko z avanturo proti Rusiji?
Poljska trgovina s Rusijo
Varšava, 16. marca. /.. Ravnatelj družbe Pol-rosa, gosp. Kastcrovič jc dal zastopniku agenc-ijc »Iskra« več zanimivih podatkov glede podaljšanja pogodbe s Sovpoltorgom. Izvoz poljskega blaga v Rusijo jc znašal v letu 1933 že štiri milijone zlatih rubljev. Uvoz sovjetskega blaga v Poljsko znaša istočasno 2,200.000 zlatih rubljev. Iz teli podatkov jc razvidno, da je v trgovini z Rusijo Poljska aktivna za 1,800.000 zlatih rubljev, medlem ko jc v preteklem letu /našala aktivnost samo 1,3Q0.CQ0 zlatih rubljev. Po določenem načrtu .se mora v Poljsko predvsem izvažali surovine in pol-fabrikate, kože, cevi, krpe, magnezit, kemično blago, zdravilne rastline in zdravila, jabolka, ribe itd. Poljska pa bo izvažala v Rusijo blago, na katerem so interesirani poljski gospodarski krogi. Tu pride y poštev predvsem bombaž, galanterijsko blago, usnje za podplate, prašiči, teleta itd. Zelo važno postavko tvorijo tudi lokomotive in drug železniški materijal. Razen tega bo Poljska izvažala v Rusijo žico, električne potrebščine, ki jih je do sedaj Rusija dobivala iz Nemčije kakor kable.
motorje, akumulatorje in instalacije za železniške signale itd.
Veliki upi, hi jih siavlja Anglija na Italijo
JO?
Rim, 10. marca Ig. Injcijativo, za sestanek me.il MacDonaldom. Simonom in Mussoliui jeni je dal Mussolini, ki se je hotel sestati z angleškima ministroma na italijanski meji. Tembolj so sedaj zadovoljni v liitnu, da prideta angleška državnika naravnost v Rim. Mussolinija je k temu koraku gnala njegova volja, da doseže načelno razčišče-nje. Da se mir v Evropi zagotovi trajno, je Ireba, cla se zgodi kaj načelnega v politiki in gospodarstvu. Evropa ne sme razpasti v dva sovražna tabora. Zato je Ireba pobijati vsako nastajanje blokov. Če v Ženevi nc pride do ureditve razorožitve-nega vprašanja, se morajo pokazati vsaj gotove smernice za totalno rešitev v obliki splošne konvencije, ki naj zajame vse dosedanje porabne predloge, in sicer ravno lako kakor italijanske predloge, tudi Ilooverjev načrt in francoski konstruktivni načrt.
Pariz. 16. marca. tg. Daladier jc pokazal pred svojim potovanjem v Ženevo veliko optimizma, izjavit pn je, da sledi samo prijateljskemu povabilu MacDonalda, vendar se ne bo udeležil posvetovanj razorožitvene konference, temveč, hoče biti v petek ali soboto zopet v Parizu. Izrecno jc dbniantirnl, da bi nameraval spremljati .MacDonalda v Rini. .
Rim, 16. marca tg. Pod vtisom, da se je s potovanjem MacDonalda v Rim premaknilo ležišče mednarodne politike v odločilnem trenutku iz Ženeve v Rini, se bavijo komentarji današnjih večernih listov v glavnem steni, da pozdravljajo historični pomen' nove epohe v mednarodnih odnošajih, ki se začenja sedaj'.:.
London. 16. marca. ž. Ves tisk in politični kro-gi pripisujejo MacDonnldovemu in Simonovemu
9 W|
Daladier ste <gre v Rim
potovanju v Rim velik pomen. — Konservativna Morning PoŠt;; pričakuje od lega obiska popolno reorganizacijo evropske polilike. MacDonald bo odkrito vprašal Mussolinija, čc jc pripravljen sodelovati z Anglijo na obvarovanju evropskega miru. Ta ponudba ne bo predstavljala kake an-gleško-italijanske zveze, ampak samo jedro skupine držav, ki bodo delale na ohranitvi miru v Evropi. Kaj la namen angleškega prvega ministra pomeni za Nemčijo, dokazuje najboljše MucDonnl-dov načrt, ki bo danes predložen na razorožitveni konferenci in ki ne predvideva nemške enakopravnosti v oboroževanju. Dailv Telegrapli • je prepričan, da bo konferenca med MacDonaldom iu Mussolimjeni mnogo doprinesla k- temu, da se odstrani spor med Francijo iu Italijo.
London. 16. marca. Ig. /1'iines:: poročajo o Mac Donaldovem razorožilveuent načrti!, da je sinteza vseh prejšnjih dolgotrajnih debat, da vsebuje predloge, po katerih se imajo opustili vsakršni napadi z zraka, določb p podmornicah, odpravo plinskih bomb iu kemičnega orožja, omeji*".' velikosti lopov, tankov in gotovih ladijskih lipov, kvantitativno zniževanje vseh vojsk na suhem, na morju in v zraku, ustanovitev permanentne mednarodne kontrolne komisije in odredbe, da noj so po petih letih dogovori izpopolnijo ali pa obdržijo. Dailv Telegrapli : izjavlja, da angleška ministra upala, da bosta našla v MussoUniju vpliv.ncgo '/.u-veznika v politiki za francosko nemško ppmirje-j nje. Zopet sc ču,jejo govorice, da ho prišel v Rim ; tudi Hitler, če no koncem tega tedna, se bo, pu j pozneje udeležil konfCrcncu pciih velesil.
Delavci v smrtni nevarnosti — Strupeni plini omami H i6 delavcev Zgorelo tri vagone bombaža — Pol /n ili f ona škode
Litija, 16; marca.
Tukajšnjo predilnico Mauihner jc zadela velika nesreča, ki jc povzročila v vsem kraju grozne ure, kakor jih še zlepa nismo doživeli. Lc takojšnji pomoči sc jc zahvaliti, da obenem ni nesreča zahtevala še r.obenc smrtne žrtve, čeprav jc bilo 16 delavcev v smrtni nevarnosti in nekateri so še vedno.
Do nesreče jc prišlo krog 1. V oddelku, kjer čistijo bombaž in predivo, je bilo naloženih tri vagone bombaža. Kako se je tam bombaž mogel naenkrat vneti, šc ni znano. Najbrže je odkod padla kakšna iskrica v bomticž — v nekaj trenutkih jc bila zaloga bombaža v plamenih, ves oddelek pa se jc zavil v neznosen dim. Pogumni tovarniški delavci, ki so obenem ludi tovarniški gasilci, so planili v oddelek, da rešijo, kar se 5c rešiti da, zlasti, da obvarujejo dragocene stroje. Ali dim je bil neznosen in jc naravnost dušil. Po vrsti so delavci, ki so bili seveda brez mask, omedlevali omamljeni od strupenih plinov, ki so sc rczvijall iz gorečega bombaža .Bombaž pa jo gorel, kakor smodnik.
Pred oddelkom pa so sc odigravali pretresljivi prizori, ko jc ležalo kar več moških nezavestnih in ni pomagalo nobc.» drgnjnjc in ovijanje glav z mokrimi cunjami. K sreči je bil takoj nc licu mesta zdravnik dr. Orel, ki je priskočil na pomoč. Z umetnim dihanjem pod njegovim nadzorstvom sc je ljudem posrečilo, dr. so obudili ■ 4iaj moških, pri štirih pa je bilo to brezuspešno. .VffiVttik je ukazal, da morajo Ti Štirje v 'ljubljansko bolnišnico, med tem, ko ic za tn delavcev
odredil, naj ostanejo v domači oskrbi. K onim štirim •.".ezavesinim sta sc pozneje pridružila šc dva ki sta bila nekoliko pri zavesti, pn sta v endar morala v ljubljansko bolnišnico.
Želcznica je za tc ponesrečene c poskrbela ta-: koj poseben vagon, kjer so jim domači ~ls'.!al! z blazinami in rjuhami. S ponesrečenci jc od51o v Ljubljano tudi več njihovih svojcev, kakor žene in matere, pa tudi zdravnik dr. Orel sam. Na Jjub-Ijanikem kolodvoru jc ponosrcčcncc prevzela reševalna postaja, ki jih je s svojimi avtomobili zvozila v bokišnico,
V bolnišnici so takoi pričeli r. raznimi aparati vračati prisebnost pottMrečencem. Le zdravniku dr. Orlu in takojšnji intervenciji, dn so bili ponesrečenci še ob pravem času prepeljani v bolnitni-co, sc jc zahvaliti, da ta katastrofa r.c bo zahtevala nobene človeške žrtve. Ponesrečeni delavci, ki so jih prepeljali v ljubljansko bolr/šnico ro: Franc Zaje, Anton Brovč, Ivan Mam, Ignac Na-diž ar, Lipe Sluga in Franc Kollmann.
Med tem pn jc požar uničil v imenovanem oddelku vse tri vagrtne preje i:i bombaža, pač pa ic bilo obvarovano poslopje samo. Požar jc na-pravil oltoll po' milijona dinarjev šlicdc. Pri .'ašc-nju požara so sodelovali tudi litijski gasilci.
Tlelo jc prav Za prav pozna do večera.
Vsa Lilija je pod i-lisor., velike groze, ki j-, ie ta dogodek povzročil in ki lc k sveči t.5 ime! Je hujših poslethe.
I Reševalna postaja jc bila ob 10 zvečer obve-scena, da^ pripeljejo v Ljubljano še dva zastruu i -lonca, ,a.;o ua znaša število zastrupljenih osem.
Začetki mariborskega muzeia
Ob 30 letnici Zgodovinskega in Muzejskega društva p Mariboru
Malokomu je znano, da je imel Maribor pred vojno kar tri muzeje: muzej Muzejskega društva, muzej Zgodovinskega društva in škofijski muzej.
Najstarejši mariborski muzej je škofijski. Ustanovil ga je škof M. Napotnik 1896, torej v času, ko mariborska nemška družba še ni bila na jasnem, ali Maribor sploh potrebuje lastni muzej in ali ne zadostuje za Maribor graiški Joaneum, ter ko mariborski Slovenci še niso imeli v svoji sredi ljudi ki bi si upali začeti težavno delo.
V teh znanstveno za Maribor še neprobujenih časih je na škofijski sinodi 18% ustanovil škof Napotnik škofijski muzej in izdal odredbo glede spi-sovanja župnijskih kTonik. Nalog, da spiše potrebna navodila za 1. de libris chronicis parochiarum in 2. de musivo diecesano ad artefacta antiquo-rum conservanda instituendo je dobil agilni kronist iin župnik pri Sv. Marku niže Ptuja Matej Slekovec.
Slekovec je v začetku okleval, ker se ni smatral dani mu nalogi doraslega. Ko pa mu je nota-rius synode I. Mlakar razložil, da škofove želje ne more odreči, je spisal oboje v obliki odlokov, katere je škof Napotnik izdal s svojim podpisom. Škofijski muzej je bil s tem ustanovljen, prostore pa je dobil v eni sobi v mariborskem bogoslovju.
Vendar pa ni našel novi muzej pričakovanega odmeva. To je napotilo poznejšega ustanovitelja Zgodovinskega društva v Mariboru dr. Fr. Kova-č i č a , da je začel že 1898 misliti na ustanovitev muzejskega društva, ki bi upravljalo novo ustanovljeni muzej. Svoje misli je sporočil M. Slekov-cu v pismu dne 30. septembra 1898. Ker pomeni to pismo prvo misel ustanoviti v Mariboru znanstveno organizacijo, ga priobčujemo v odlomku. ».. . Zad-ijič sva nekaj besed govorila o našem muzeju. Pri nas je za to premalo zanimanja, Kranjci so da-
leč pred nami. Muzej je sedaj dekretiran, pa tistega ni, kar se pravi »nervus rerum«. Meni se zdi, da bi bilo dobro ustanoviti muzejsko društvo, ki bi potem skrbelo za upravo muzeja. Če bi vsak ud plačal le 1 krono na leto, bi bilo nekaj. Dalie bi se lahko med seboj posvetovali o tem i« onem, eden sam vsega ne more vedeti in storiti. Po posameznih dekanijah bd naj društvo imelo svoje poverjenike, ki bi vsaj registrirali umetnine in starine. Tako društvo bi s svojimi nasveti lahko tudi pomagalo pri popravljanju oziroma zidanju cerkva. Priredilo bi lahko včasi tudi kaka predavanja ., . Ako se strinjate s tem, poskusite reč sprožiti v merodajnih krogih« .. . Slekovec, ki je bil v teh letih že bolehen, ni veroval v uspeh Ko-vačičeve zamisli. 9. oktobra 1898 mu odgovarja . .. »Glede muzeja je moie mnenje to, da je ideja sicer lepa, a pri nas bode težko šlo, ker se med duhovmiki za njo malokdo zanima. Morebiti bodo mlajSi v tem oziru boljši« ...
Prva Kovačičeva zamisel ee tako ni oživo-tvorila. Kljub temu pa je ni opustil. Kakor vemo je pozneje združil mariborske znanstvene delavce v »znanstveni klub«, iz katerega se ie 17. marca 1903 rodilo do danes krepko delujoče Zgodovinsko društvo v Mariboru.
Prva misel pa, ustanoviti v Mariboru znanstveno zgodovinsko organizacijo, se ie pojavila že pet let pred njegovo ustanovitvijo.
In ko praznujeta v nedeljo 19. t. m. Zgodovinsko in Muzejsko društvo v Mariboru tridesetletnico svojega delovanja se. moramo spomniti tudi tmjeve poti in težav, ki so stale ustanovitvi novega Zgodovinskega društva nasproti. Da so se pa vse te težave sedaniega jubilanta odpravile, za to gre zasluga zlasti ustanovitelju in voditelju
društva prelatu dr. Fr. Kovačiču.	Job.
• «
Temelji trgovske
na rimskih razvalinah
Ljubljana, 16. marca.
Na velikem in obsežnem stavbišču na vogalu Bleiweisove ceste in Gregorčičeve ulice sedaj naj-živahneje delajo. Okoli 80 delavcem so ta dela preskrbela kruh, povrh tega pa še 15—20 voznikom. Do sedaj je izkop že skoraj končan in že polagajo izolacijo, ker bodo v trgovski akademiji kletna stanovanja. Izolacija pod temelji bo v glavnem iz treh plasti. Na betonsko izolacijo polagajo asfaltno lepenko v bitumnu, nanjo pa nalagajo 1 m debelo železobetonsko ploščo, ki bo segala pod vsem poslopjem. Ta plošča je potrebna, ker bo trgovska akademija štirinadstropna in višja od sosednjega trgovskega doma in stanovanjske hiše Zbornice za TOI. Kakor smo poročali, bo zazidana plošča obsegala okoli 1000 kv. metrov ter bo dvorišče prav majhno. Še temeljitejšo izolacijo pa bo imela globoka klet za centralno kurjavo. Dno te kleti bo 4.5 metra pod hodnikom. Na globoko betonsko ploščo bodo položili asfaltno lepenko, nato svinčene plošče, nato zopet asfaltno lepenko in na asfaltno lepenko zopet beton, tako da bo vodo nepropustni svinec spravljen med alfaltno lepenko in bo izolacija popolna, tako da talna voda, ki je tu že 4.5 m pod nivojem, ne bo mogla vdirati v klet.
Železo za betonske plošče krivijo delavci na dvorišču tiskarne Merkur. Železa ne segrevajo, temveč krivijo kar mrzlo. Seveda imajo delavci pri tem mnogo napora in se prav pošteno natelo-vadijo.
Pri temeljnih delih za palačo trgovske akademije vedno kaj izkopljejo iz rimske dobe Ljubljanska gradbena družba, ki gradi to palačo, nalašč od-kopuje tako, da se bo videlo, kaj so pomenili rimski zidovi, ki so jih odkrili. Precej jasen je že obris starih rimskih temeljev. Poleg najdb, o katerih smo že poročali, odkrijejo skoraj vsak dan kakšen ostanek iz rimskih časov, kakšne novce, ostanke kosti in podobno. Stara rimska hiša ki je tu stala, je morala najbrž nekoč pogoreti. Saj tako se da sklepati iz ostankov. Včeraj so našli decimeter veliko glavo, ki je najbrž bila nekoč kip kakega rimskega boga, najbrž Herakleja. Našli so tudi male ploščice iz krasnega marmorja, takšnega, kakršnega pri nas ni, kvečjemu dalje na jugu, v Mace-doniji. Ta marmor so Rimljani najbrž pripeljali iz Carare ali pa z južnega Tirolskega. Odkrili so tudi tri velike, dobro ohranjene kamnite kvadre, ki so bržkone ostanek starega mestnega emonskega zidu. Vse te najdbe strokovno pregleduje Narodni muzej, oziroma njegov kustos dr. R. Ložar.
Beigrajski železniški vozel rešen
Belgrad, 15. marca.
Belgrajaka železniška postaja je zgrajena leta 1884. in je z nekaj manjšimi doaidavanji ohranila isto lice do danes, to je polnih petdeset let. Koliko pa je narastel in tehnično napredoval promet v teku pol stoletja, si lahko vsalkdo mi6li. Zadnjih deset let, ko se je promet skozi belgrajsko postajo še več ko podvojil in pa še v zvezi z novimi prometnimi potrebami zaledja so začeli posamezni strokovnjaki vse resneje misliti na načrt o defonitivni rešitvi problema belgrajskega železniškega vozla. Bilo je več različnih predlogov. Najuspelejši predlog je napravil ing. Zdravko Vaskovič. Vpoštevan je vsestranski razvoj Belgrada za bodočih 5 let, dočim je organizacija prometne službe izpeljana do one mere, da se bo po tem načrtu reorganizirani promet mogel z lahkoto vršiti na istem terenu in z istimi tehničnimi sredstvi najmanj sto let. V naslednjem bom one, ki jiih vprašanje zanima, na kratko seznanil z načrtom, ki je postal že definiti-ven, ker je bil pred nekaj dnevi podpisan od resornega ministra.
Trenutno ee gradi drugi tir na delu proge Belgrad— Resnik (za jadransko železnico) in Plana— Lapovo (druga zveza Belgrada s Skopljem skozi Malo Krsno in Kraljevo). Istotako je most čez Donavo med prestolnico in Pančevom vedno bliže svojemu namenu. Gradijo le še nasip na levi donavski obali, po katerem bo tekla železnica in cesta. Vsi ti razlogi in še več drugih, zlasti še vedno naraščajoči obseg Belgrada, posebej zazidavanje periferije, so silili prometno ministrstvo, da čim preje odobri generalni načrt in si zavaruje posamezne potrebne parcele v neposredni bližini prometnih objektov, kjer bo mogoče izpeljati razširitev in novo graditev posameznih postaj.
Doslej je Belgrad imel in še ima eno glavno postajo, ki služi kljub malenkostnim razvojnim možnostim v tehničnem pogledu za osebni in tovorni pogled. Postaji Beograd-Fabrika Šečera in Beograd-Sava sti prav za prav grajeni radi industrijskih podjetij, postaja Beograd-Klanica pa radii klavnice na desni obali Donave. Med tovorno belgrajsko postajo in Beograd-Klanico je še manjša tovorna postaja z industrijskimi tiri (Saran).
Po novem načrtu dobi Belgrad postajo za osebni promet (z imenom Dunav) v neposredni bližini sedanje postaje Beograd-Klanica na vzhodni perile-riji mesta, ranžirno postajo (tovorno) Bara Vene-cija in veliko tovorno in ranžirno postajo Makiš okrog 15 km zahodno od Belgrada, blizu sedanje ozkotirne postaje Zarkovo. Zveza glavne osebne postaje s progami iz Banata in Romunije če« novi pančevski most bo dosežena z 2330 m dolgim predorom pod bel grajski m mestom, ki bo vodil od postaje »Dunavc ob Donavi do »Mostarja« na top-Ciderski strani belgrajskega mesta in v potrebnem loku bo proga od zahodne strani vodila v sedanjo belgrajsko postajo. Načrt za nadstropno postajo so opustili, ker bi bila graditev predraga.
Postaja »D uma v« bo služila le osebnemu prometu. Od pančevskega mostii bo izpeljan drugi tir v sedanjo postajo Beograd-Klanico, ki bo poslej služila za tovorno postajo VBeh banatekih prog. Dosedanjo postajo Šaran bodo razširili. Na tem mestu naj omenim, da bo drugi (oz. tretji) krak od pan-čevskega mosta vodil prerti vzhodu na desni donavski obali (postaja Mirijevo) in se blizu vasi Zuce vezal 7. že obstoječo progo Topfiider—Mala Krsnn.
Posebnega pomena je_ rekonstrukcija velikega železniškega mostu med Heierariom in Zemunom.
Po načrtu ga bodo dvignili za 2 m. To pa radi tega, ker. v slučaju povodnji voda v Savi toliko naraste, da ni mogoč promet večjih ladij pod njim, ker je višinska razlika med mostom in najvišjo vodo je 5.19 m. Na ta na®n bo nasip železniške proge na desni obali Save precej višji in most podaljšan, ker bo pod nasipom zgrajena zveza belgrajske tovorne (sedanje) z bodočo manjšo ranžirno postajo Bara Venecija (sedaj šest Topola). Obenem je v načrtu graditev vzporednega mostu (poleg dosedanjega), tako da bomo dobiti dvotirno progo čez Savo.
V	zvezi z veliko ranžirno postajo v Makišu bo zgrajena železniška proga iz postaje Topčider do Makiša Ln od tu na Bežanijo, kjer se nahaja veliko bežanijsko letališče, odkoder bo imela zvezo na eni strani z Zemunom, na drugi pa bo zvezana med postajama Zemunsko Polje in Bat a jn i ca z dvotirno progo Beograd—Zagreb Na ta način bo ranžirna postaja Makiš osrednja postaja za celokupen tovorni promet, ki tranzitira prestolnico in bo v direktni zvezi z našima glavnima progama severno in južno od Belgrada. Med postajama Makiš in Be-žanija bo seveda treba graditi še en most z enotirno progo čez Savo. Seveda ni treba misliti, da bodo ta dela izvršena v par letih. Dokler pride do izraza ta načrt v celoti, bo minilo najmanj še 10 do 20 let.
Po novem načrtu bo treba ozkotirno tovorno postajo, ki se sedaj nahaja na Beograd-Savi, premestiti na desno stran proge Belgrad—Niš v bližino »Mostarja«, kjer se danes nahaja železniška prometna šola in železniška zadruga.
Beograjska občina je na željo prometnega ministrstva prepovedala zidanje hiš in drugih objektov na posameznih večjiih parcelah, kri bi utegnile kdaj služiti za razširitev železniške mreže ali pa so vključene v obseg sedaj sprejetega generalnega nadrta.
V	bližnji bodočnosti se bo torej prometno lice Belgrada docela spremenilo, zlasti še kar se tiče tovornega prometa. Dosedanja glavna postaja bo j precej razbremenjena in bo z lahkoto služila na- j menu, t. j. lokalnemu prometu. Raužiranje diirekt- j nih in tudi drugih tovornih vlakov se bo vršilo na ; ranžirni postaji Makiš. Vsi ti ukrepi so napravljeni radi zelo verjetnega povečanja prometa med srednjo in južno Evropo, ki je nujno speljan skozi Belgrad. Predpostavljati je namreč treba, da kriza, ki vlada danes, ne bo večna, in da bo Evropa gospodarsko še. bogato zaživela. Poleg tega pa je treba upoštevati naravna bograstva Bosne in Srbije, ki i še vedno čakajo, da jih nekdo odkrije, pa naj si bodo ie rude, premog ali pa le«, in da jih začne izrabljati Vsekakor pa ni daleč čas, ko bo do tega prišlo, ker Jugoslavija ima vse pogoje za zxirav in močan gospodarski razvoj.
Središče
Smrt kosi. V soboto, dne 11. t. m. smo izročili materi zemlji članico dekliške Marijine družbe Elizabeto Ivanuša iz Godenincev. Pokojna je bila v družbi polnih 24 let, ter se je vedno odlikovala po svojem vzornem življenju. Dasi od cerkve od- ! daljena, je vendar vsak dan redno prihajala k sveti > maši, tudi če je bila pot še tako slaba. Naj ji sveti ' večna luč. — V nedeljo popoldne pa je umrla Te- j režija Lah. žena čevljarja v Središču. V 54 letu j svojega življenja jc podlegla notranjemu raku. Mir ! ia ookoi njeni duši I
Berlinsko pismo
VIL
Boste rekli, da sem postal s svojimi berlinskimi pismi že siten. Kar naprej naj beremo berlinska pisma! Kakor da nimamo doma nič zanimivegal — No, potrpite malo z mojo berlinsko sitnostjol Ko je pa toliko zanimivega, da še vsega ni mogoče povedati! Zdajle, ko to pišem, gori nemški parlament. Slišim, da gori velika zborovalna dvorana, v kateri smo imeli pred nekaj tedni zborovanje Volks-vereina. Tam je dosti goriva, ker so stene vse z lesom obite in galerije vse lesene.
Godijo se pa v volivnem boju tudi druge zanimivosti, ki niso tako nevarne. V mestu Strchlitz je policija pri duhovniku bolnišnice, P. Adamsu, napravila hišno preiskavo, ker je bolnikom razdelil nekaj letakov »Kristus — ne Hitler!« Nato je bil poklican na sodnijo. Vsi duhovniki mesta pa so vzeli svoje cilindre, šli pred stanovanje P. Adamsa in ga v sprevodu spremili na sodnijo, tam ves čas čakali, dokler ni zaslišanje minilo, in ga zopet v častnem sprevodu spremili domov. V mestu je to vzbudilo veliko pozornost.
Znamenito je to, da sta izjavo vseh katoliških organizacij proti vladi, o kateri ste poročali, podpisala tudi predsednik in predsednica društva katoliških učiteljev in učiteljic. To je korajža!
Drug zgled krščanskega moštva in značajnosti je Oberprasident vestfalski v Miinstru, Gronovvski. Ko je centralna vlada od njega zahtevala, da nastopi zoper to izjavo in nje širitelje, ie izjavil, da je to zoper njegovo prepričanje in je — dasi razmeroma še mlad — prosil za dopust. To se pravi, da raje svojo visoko službo pusti, kakor svoje prepričanje zataji. — Takih zgledov značajnosti in neupogljivosti je še več.
Ko sem šel v petek po Unter den Linden, ki je v Berlinu nekako to, kar je na Dunaju Ring, mi prikoraka nasproti sprevod Hitlerjevih čet. Grem, grem naprej, a sprevoda ni hotelo biti konec. Šli so z neštetimi zastavami in mnogimi godbami v spremstvu celega legijona policajev peš, na konjih in na avtomobilih. Prvič sem videl te čete. To je cela vojska. Oblečeni so vojaško: škornje, rjave hlače, srajco in kapo — samo brez orožja. Treba jim je dati samo puško v roko, pa se takoj lahko udarijo s Francozi ali s komerkoli je »treba«.
Zvečer pa smo imeli v Sportpalastu manifestacijo centruma. Videl sem že mnogo mogočnih manifestacij, take pa še ne! Sportpalast je nekak stadion pod streho, tircus maximus. Veliko ljudi gre noter, ne vem natanko, slišal sem pa številko 20.000. Pa vstop bil prost, treba je bilo plačati vstopnino. A vse je bilo razprodano. Začetek je bil ob osmih. Dvorana je bila odprta ob šestih in takoj močno zasedena. Ob sedmih je začela igrati godba. Ogromna množica ljudstva. Na podiju mnogo duhovščine. Generalnemu vikarju so priredili veliko manifestacijo. Ob osmih pa začne stopati v dvorano dolga četa fantov v belih srajcah s par sto zastavami, sredi med njimi Briining. Vihar navdušenja je zaoril po ogromnem prostoru. Zdelo se mi je podobno, kakor ko papeža prinesejo v sv. Petra cerkev. Le da je bilo v dvorani še burnejše, kakor v cerkvi sme biti. — Zborovanje otvori dr. Krone, mlad mož visoke, krepke postave, poslanec katoliškega Berlina. S tem možem sva se spoznala v parlamentu, ko sem iskal dr. Kaasa, in me je povabil, naj ga obiščem enkrat v pisarni centruma. Seveda sem se odzval njegovemu vabilu in ga pred kakimi 14 dnevi obiskal. Govorila sva skoraj celo uro — kajpada o Nemčiji in o Jugoslaviji. V pisarni centruma je zaposlenih kakih 20 oseb. Dr. Krone je voditelj Windhorstbunda. — Ta je otvoril zborovanje, za njim pa je nastopil dr. Briining, Seveda smo ga mogli razumeti samo potom močnega zvočnika. Briining ima že tako pošten obraz, da mora biti ljudem simpatičen. Katoliški mož, kakor si ga le morete želeti! Govori mirno pa odločno. Govoril je poldrugo uro. Čeprav povsem mirno, vendar je padal udarec za udarcem po nacionalistih, oziroma po vladi. Brez strasti, brez sovražnosti, brez demagogije, samo stvarno. Mož je globok. Stavki so bili skoraj same sentence. »Man kann nicht regieren, ohne dass die Mehrheit der Bevol-kerung mit der Regierung mitschvvingt.« »Vladati se pravi: ljudstvu z vsemi močmi služiti, ne pa ljudstvu gospodovati!« Itd. Med drugim je dejal: »Če je kaka vlada obsodbe vredna, je bila nemška vlada zadnjih 20 let pred vojno.« Apeliral je tudi na Hindenburga, naj bo čuvar pravice in ustave, oče domovine in zaščitnik tudi tistih, ki so ga volili, ne samo tistih, ki so ob njegovi volitvi nanj zabavljali! — Dvorana je prekinila govornika skoraj po vsakem stavku, ploskala, vzklikala, cepetala z nogami (kakor je na Nemškem navada), toda vse z največjo dostojnostjo. Klici »Hoch Briining!« so se ponavljali petdesetkrat. Ne divje, ne vse zmešano, ampak soglasno, umerjeno. Morate si misliti, kaka sila je to, če toliko tisočev v zaprtem prostoru zakliče na ves glas isto besedo! Tudi na cesti se niso mogli poleči klici: »Unser Fiihrer Briining lebe hoch!« Sicer pa vse mirno, dostojno, stroga disciplina. Številno navzoča policija ni imela kaj opraviti. — Sijajna manifestacija, vredna versko prepričanega ljudstva.
Postal sem slovenski konzul v Berlinu. Seveda brez dekreta in s temu primerno plačo. Ljudje, ki imajo kake opravke v Berlinu, so me kar izbrali. Če je imel torej kdo kakega strica v Berlinu in še ni dobil svoje dediščine, naj kar pove, pa bomo poskrbeli! Provizija po dogovoru ...
Podivjana mladina
Ljubljana, 16. marca.
Divjaški napad je bil izvršen snoči na cesti pri Logu pri Brezovici. 25 letni sin posestnioe Franc Novak iz Loga 4 se je zvečer odpeljal kropit nekega mrliča in kupovat neko travno seme. Ko se /e krog pol 10 vračal s kolesom domov, sita četrt ure pred domačo vasjo naenkrat sko&ila nanj dva mladeniča in ga silovito pričela tepsti s kolom po glavi in vsem životu. Oba mladeniča sta očitno prežala dalj časa v zasedi na Novaka. Pri (em surovem dejanju sta fanta tudi poškodovala Novakovo kolo. Ko sta do dobra pretepla Novaka, ki je pričel močno krvaveti, sta jo odkurila. Novak se je še sam pobral in odšel peš domov. Doma je še povedal domačim imeni obeh napadalcev, nato pa se je zgrudiil in omedlel. Domači so mu za silo obvezali rane, danes pa so poklicali zdravmika z Vrhnike. Zdravnik je takoj ugotovil, kako resne so mladeničeve poškodbe, saj mu je bila prebita lobanja in je Novak dobil nevaren pretres možgan. Zdravnik je zato odredil, da morajo No- I vaka takoj prepeljati v bolnišnico. Telefonično je bil iz Ljubljane poklican reševalni avto, ki je prepeljal še vedno nezavestnega Novaka v bolnišnico, šele danes je bil prijavljen ves surov napad tudi orožnikom, ki so takoj uvedli poizvedovanje.
V bolnišnici so se zdravniki sicer trudili, da bi rešili Novaku življenje, vendar pa brezuspešno, ker so bile poškodbe prenevarne. Napadeni Novak je za poškodbami ob 3 popoldne umrl. Divjaška fanta sta torej zagrešila uboj. Zadnjo besedo o tem skrajno surovem napadu pa bo imelo sodišče, pren katerim se bosta mo-ala zagovarjati dva mladeniča iz tamkaj&nie okolice zaradi ubcMa.
Prijetno sveže —
lepo dišeče po vsakem pranju
Vedno z
GAZELA
TERPENTINOVIM MILOM
Pere res belo!
Iz L'ubljaničine struge
Dvigalo, s katerim nalagajo blato na vozičke
Moščanslti kmetje in letališče
Moste, 16. marca.
Izjava.
Ker me na eni strani javno napadajo, češ, da po hišah hodim in posestnike nagovarjam, naj svoje zemljišče ceneje popustimo za letališče, na drugi strani pa me z nasprotnega stališča napa-daijo zastopniki kupovalca, imam tega vsega dovolj in izjavljam:
1.	Po postavi mi je zajamčena moja zasebna lastnina, torej nima mojega zemljišča prodajati nihče drugi pravice, kakor jaz sam.
2.	Odpovedujem se pravice pooblastila, s katerim so me posestniki pooblastili, naj se s kupcem pogajam glede cene.
3.	Izjavljam, da so gospodje, s katerimi sem se pogajal glede cene, bili le oficijelni mešetarji, ne pa oblastni kupci, torej so bila vsa pogajanja dosedaj brezpomembna,
4.	Poslej vztrajam pri svojem predlogu, kate-sega sem stavil pri skupni določitvi glede cene za kvadratni meter, kjer je ta cena opravičena iz nastopnih razlogov: a) Svet je v ravno istem razredu kakor zraven ležeče njive. Če pa je svet kakor bi se bila včeraj vojska na njem vršila, ne izgubi nobene vrednosti, kar je razvidno iz vojaške pogodbe b) Za razlastitev ni povoda, ker jaz zemljišče rad oddam v zameno z drugim, kjerkoli v naiši podobčini, ne glede na razred sveta, c) Mestna občina je pred tremi leti plačala v ravno istem kompleksu zemljišče po 40 Din kvadratni meter, mi smo ga pa pustili po 10 Din. Zemljišče je ravno in od D. M. v Polju do kemične tovarne brez ovir, torej škrjanček lahko sede kamorkoli hoče.
5.	Vprašam javno oblast, zakaj nam grozijo z razlastitvijo, ko je svoj čas neki časopis poročal, ako bi posestniki ne bili uvidevni za lastni interes, da se bo aerodrom poslužil Barja ali kje drugje.
Toliko v pojasnilo na osebni napad na me, da javnost uvidi, da se zavedam svojega in javnega interesa.
Franc Karpe, po domače Matevželj.
Vlom v Dobu
Domžale, 15. marca.
V noči od torka na sredo .so neznani vlomilci vlomili v trgovino trgovca in župana Iva Detela v Dobu. Ivo Detela ima dve hiši, ki sta druga od druge oddaljeni le par korakov. V eni se nahajata trgovina in trafika, v drugi pa občinski urad in spalnica. Ko odidejo ljudje sipat, v hi.ši, kjer je nastanjena trgovina, ni žive duše. To je mora lo biti znano temnim elementom, ki so izrabili to priliko in vlomili. Trgovina iina dvoje vrat. Zunanja vrata so odprli s ponarejenim ključem, notranja so pn s silo vlomili. Pobrali so razne predmete. Speci-jaliziruli so sc pa na kavo in sladkor. Poleg tega [ki so postale njihov plen vseh vrst cigareto in tobak. Skupna škoda, ki jo Detela radi vloma trpi, znaša okoli 1000 Din. Ker je verjetno, da IkkIo vlomilci skušali vnovčiti ukradene predmete, sc opozarjajo ljudje, da v njihovem lastnem interesu teh predmetov ne kupijo, pač pa naj prodajalce, ki so jim bodo /deli sumljivi, takoj naznanijo bližnjim varnostnim organom. Skupna teža ukradenega blaga je okoli 80 kg. kor priča, da vsega tega ni mogel odnesti en sam vlomilec, temveč jih je moralo biti več. Preiskava za storilci je v polnem teku, vendar je zaenkrat še brezuspešna in zn neznanimi storilci ni nobenega sledu.
Ljubljana se širi na barje
Ljubljana, 16. marca.
Povojni čas jc temeljito pomedel s konservativno miselnostjo Ljubljančanov, da smejo večje hiše v Ljubliani stati le med Gradom in Rožnikom ter da je razvoj Ljubljane omejen le med ta dva hriba. Umevno je. da sc jc- prvotno Ljubljana razširjala najbolj na sever pu Dunajski cesli, kjer jc polje nudilo izvrstna stavbišča. zlasti pa, ker jc nudilo dovolj peska za stavbe. Skoraj nerazumljivo pa jc, da je ljubljanska podjetnost pri leni zanemarila južno stran Ljubljane. Zazidano je bilo siccr M»r|c, vendar pa na Barju ni bilo nobenega živahnejšega -radbenega dela. če izvzamemo naselbino na Ga-Ijevici. Mestna občina ie pred kratkim naprosila arhitekta Plečnika, naj izdela regulačni načrt '.udi /a južni del najbližje okolice mesta. Plečnikov načrt za regulacijo lega dela mesta je občinski svet /e odobril. Po Plečnikovem načrtu bo omogočen sistematičen napredek dolenjske in barjanske strani dosedanjega okoliša mestne občine. Le inaihne-mu delu javnosti je namreč znano, da sega okoliš ljubljanske občine daleč na jug in da je barjanski del mestne občiuc po teritoriju vcčj; kakor zazidani del s še nezazidanim severnim delom ter da e geografsko središče ljubljanske občine ob izlivu Iščice v Ljubljanico.
V svojem načrlu je mojster Plečnik vpošteval Golovec, Dolenjsko cesto, Ižansko cesto in naselbi-
Kai bo danes?
V stolnici ob pol osmih ,-cslna pridiga pre-vzvišeuegu gospoda knezoškofa. Urama: Zaprta. Opora: Morami«. Red <
Kino Kodeljevo: Ob 8 Največji zločin . Znižane cene.	„ „
Nočno službo imata lekarni: mr. Sušnik. Marijin trg; '•> in -mr. Kurah, Gosposvetska c. 10.
Maribor
K Slaniičti danes stopili bomo na ribe in sirček, zraven si še privoščili dobrega vina požirček !
0 Postim pridiga v stolnici. Drevi ob pol <S .ima v stolnici svoj drugi postni govor prevzvišeni knezoškof dr. Gregorij Rozman. Pred govorom ob tričetrt na 7 litanije, ob 7 sv. Križev pot.
•	Umetnoslnozgodovinsko druitvo v Ljubljani priredi nocoj ob 20 skioptično predavanje v vc-randni dvorani hotela Union. Predaval bo g. dr. !'. Štele: Umetnostna zgodovina Ptuja pe vojni (odkritja). Vstopnice po 1 Din (za dijake), po 3 in 5 Din pred predavanjem pri blagajni. Povabljeni vsi prijatelji umetnosti.
V) Mohoriani. ki so naročili knjige pri Ljudski knjižnici na Miklošičevi cesti 7, se vljudno ,'Hbijo, da tamkaj tudi za bodoče loto naroče književni dar Mohorjeve družbe. — Članarina znaša 20 Din.
•	Ljudska knjižnica, ki jc preje poslovala v Vkadcmskem domu na Miklošičevi cesti, posluje sedaj v palači Vzajemne posojilnice, Miklošičeva cesta 7. Bogato je založena s slovenskimi, nemškimi, leposlovnimi deli najnovejših pisateljev. Odprla je od S do 12 ter od 2 dn 7 zvečer. Knjiž-iiiVa izposojajo knjige tudi za daljšo dobo na deželo.
•	Mostna zastavljalnica, bo imela redni dražbi avgusta zastavljenih predmetov, in sicer zn dragocenosti dne 6. aprila, zn efekte pa dne 12. aprila t. 1. od 15 dalje v uradnem prostoru na Poljanski cesti št. 15.
. i Nesreča pri podiranju drevesa. \ ljubljansko bolnišnico so včeraj pripeljali -5-let-nega posestnika \ntona Jankovifin iz Sečnice pri Polhovem gruden. Jankovifu jejii-i podi-ranju dreves padla na levo nogo težka bukev in mu jo zlomila.
0 Prijet Int. Policija jc prijela znanega potepinu 25-letncga Stanetu Jenškoviča, ker je ukradel \ soboto i/ sprejcmnicc zobozdravniku dr. Vcrčona na Cankarjevem nabrežju dijaku Vinku Žitniku plašč. \ katerem jo imel Žitnik rokavice, ključe in škarje, v skupni vrednosti nad I01M) Din. Jenškovič jc Miknjo žc produ I nekemu krosujarju, pri katerem je policija suknjo zaplenila in jo vrnila lastniku.
Proti hripi - Brinjem- - Proti iiripi
pristni domači I Din 44'—
DeliHatese FH. MM, MiHlošičmia S ŠpEGerija
ne med tema dvema cestama. Ozemlje okoli Golovca bo rezervirano ter se nc bo zazidalo. Dolenjska cesta se je do sedaj zazidavala v nestrnjenem si- j stcinu ln ta sistem ohranjuje tudi Plečnikov načrt. Ob Dolenjski cesti se bodo vrstile vile v razdalji , po približno 10 metrov. Vsaka hiša ali vila bo ime- i la okrog sebe znaten vrt. Na enak način bo zazi- i dana v bližini mesta tudi Ižanska ccsta. Cim bolj | bodo pa hiše zidane v notranjost do sedaj nezazi- ! danega polja, lem bolj bodo ločene druga od druge. V bližini omenjenih glavnih cest sc bodo hiše oddaljevale druga od druge po 10—20 m, čim bolj bodo pa oddaljene od mesta, pa po 30 do 40 me-trov. Idejni Plečnikov načrt ne določa sicer sloga, pač pa ima že v načrtu, da prehajajo gosposke vile in večje hiše polagoma proti notranjosti Barja v delavske hiše z večjimi vrtovi. Načri pa že vnaprei določa, kako se bo v prihodnjih letih strnila naselbina vil, delavskih hiš in vrtov s pristnimi kmečkimi hišami in posestvi v barjanskih vaseh, spada-iočili pod ljubljansko občino. Tako bo sprehajalec, ki bo v bodočih letih hodil po bližnjem Bariu, polagoma r gcl opazovati ves ta prehod naselbin čisto mestnega čez. predmestni ;n končno v pristno kmečki značaj.
Malo manj buren bo po Plečnikovem načrtu razvoj na Barju, zato pa bolj harmoničen, bolj soglasen in morda tudi bolj trajen, kakor pa na severu in zapadli Ljubljane.
0 Žrtev sta oskubli. Ov c prebl isnili deklici. . s katerimi imn policija vedno opravka, sta preclsnočnjim našli nekega gospoda, ki jo. prišel nu obisk v Ljubljano in sta ga pripravili, da ju jo povabil na ■ majhen k rok'. Gospod pa se je včeraj zjutraj silno pokesal svojo družbe, zakaj opazil jc, du jo ponoči z obema deklinama izginila tudi njegova listnica, v kateri jo imel 9 stotukov. Policija, ki ji je gospod zaupal svoje težavo, je hitro našla oho deklini, pri njiju pa ni našla vee '» stotukov. Iccnvcč samo sedem. Dva stotaka sta deklini /o /opravili. Vendar ie bil gospod tudi tako zadovoljen, zakaj boljše je le scde.ii stolakov. kakor pa nič. Deklinama ni pomujrnl običajen izeovor v podobnih primerili, da jima jc gospod v dobrem razpoloženju listnico podaril.
0 Modne hlače — ptimpifrcc dobite najceneje pri Preskcrju, Sv. Petra cesta 1-t.
U.F." Ho rešena 23.marco. Pazile Se nodalie m „U.F." oolase
Drevi ob četrt nn 7 /.večer se vrši v Filhav-mauični dvorani, javna produkcija gojencev drž. konservatorija. Nastopijo gojenci Gnus Mira, Bur-gor Kajetan. Rudolf Vida, šaplja Bože.na, Čampa Slava. Ornik Francka, Korenčan Štefka ter Gnl-latia Reinhold in Vodušek Valens. Ravnateljstvo vabi starše, gojence zavoda in vse ostalo občinstvo, ki <se zanima za glasbeni napredek, k obilni udeležbi. V Matični knjigarni je na razpolago spored, ki stane '2 Din, sicer je vstop prost.
Orkester drž. konservatorija v Ljubljani iu Orkestralnega društva Glasbeno Maticc sta se združila pod vodstvom skladatelja škerjanca, v en nastopajoči korpus s 04 člani. Ta za naše razmere prav častno zaseden orkester bomo čuli na koncertu v ponedeljek dne 20. t. m. Poleg Brahmsa, Mendelssohna in De Falle bo orkester izvajal tudi llrističevc Srbsko plese. Znani beograjski skladatelj in ravnatelj tamošnje opere, Števan lirisUČ, je napisal celo vrsto simfoničnih del, med njimi tudi 3 karakteristične srbske plese za veliki orkester. ki se izvajajo na ponedeljkovem koncertu. Ti plesi so bili pogostokrat izvajani že v Belgradu, Zagrebu pa tudi v Franciji ter imeli vsled svoje karakteristike vedno velik uspeh. Simfonični koncert bo v ponedeljek 20. I. m. Prcdprodaja vstopnic je v Matični knjigarni.
Obrezovanje drevja, grmičja, trt in vrtnic bodo v soboio ob 15 kazali na vrtovih ob železniški progi na Vrtači najboljši naši strokovnjaki gg. nadzornik Šlrckelj, višji vinarski nadzornik Gombač, ravnatelj mestnih nasadov Lap in kmetijski referent ing. Lukman, cianom in tudi nečlanom podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva. Sestanek na vrtu hiše št. 17 na Vrtači. Te praktične vaje priporočamo vsem lastnikom vrtov s posebnim poudarkom, saj se 7. napačnim obrezovanjem napravi na vrtovih največ škode. Vstopnine ni.
Društvo Dcčji in materinski dnin kraljice Marije v Ljubljani ima svoj redni letni občili zbor v torek, dne 28. marca 1933 ob (i zvečer v Ljubljani, Lipičeva ulica št. 16, z običajnim dnevnim redom.
Obletnica škofovskega posvečanja prevzv. viadikc lavantinskcga dr. Andreja Kanina bo v nedeljo na Jožefovo. V stolnici bo ob desetih slovesna ponllflkalua sv. maša z zahvalno pesmijo. Sv. opravil, 1, imel prevzv. pomožni škof dr. Ivan Tomiižič.
H Izjava. Podpisani gledališki kritiki mariborskih, ljubljanskih in zagrebških listov izjavljamo, da odklanjamo polemike s člani mariborskega Narodnega gledališča, ker stojimo itn stališču. da jim ne pripada kompolonca razsojanju o odrskih delili. Friderik Golob, dr. Vladimir Kralj. Rndivoj Rchar, dr, Fran Valoveč.
□	!10 let Zgodovinskega društvu. Kakor smo že poročali, bo v nedeljo na Jožefovo proslavilo mariborsko Zgodovinsko in muzejsko društvo 30-leiuico svojega obstoja. Svečanost se bo vršila dopoldne-ob 10 v veliki kn/inski dvorani.	I
Nepotrebni) razburjanju delavstva. V zadnjem času je prišlo že v številnih industrijskih obratih mesta do kalitve prej dobrega razpoloženju med delavstvom in delodajalcem. Imamo vse polno žalostnih primerov, ko so zapeljani delavci bridko obžalovali trenutno doseženo korist, ki niti /. daleč ni odtehtala kasnejših škodljivih posledic. Vsekakor je brezvestno sedanjih časih, ko divja pošast brezposelnosti kakor še nikoli, zapeljevati delavstvo do nepremišljenih dejanj, ki ga lahko poženejo v brezmejno nesrečo. In to tembolj, ker posledico no čutijo oni, ki so pravzaprav povzročitelj] vsega, ampuli samo zapeljani delpvec.
H Novo vodstvo JČ lige. Na zadnjem občnem zboru je dobila mariborska Jugoslovansko-čeho-slovaška iigu novo vodstvo. Dosedanji predsednik je radi načelnih liasprotstev, ki so nastala v društvu, odklonil ponovno izvolitev. Za predsednika je bil izvoljen dr. Vekoslav Kukovec, v odboru pa so: fin. svet. Knop, dr. Pivko, dr. Reisman, ravn. Kad unc, dr. Dolar, dr. Senjor, dr. Rapotec, profesorji Seunig, Spendal, Gruntar, Oven, ravn. Ginc, strok, učitelj Cibic, učitelj Drly, bančni uradnik Kovaf. Revizorja sla dr. Ctnek in Založnik.
i"J Poročili so se zadnje dni: Rottman Janez, uradnik, Valvazorjeva ulica in Gerželj Marija, hči posetnika iz Kostrevnice. — Bul Anton, posestnikov sin iz Koslrivnice in Gerlica Marija, kuharica iz. Maribora. — Stavber Metod, mizarski pomočnik, Pobre/je in Pišek Jožefa, delavka. Mladim parom obilje sreče in blagoslovu.
□	Ljubljana:Maribor. V nedeljo, 23. marca se vrši v Mariboru zanimiv šahovski turnir med najboljšimi šahisti ljubljanskega dijaškega šahovskega kluba Jadran in reprezentant' Mariborskega šahovskega kluba. Turnir se vrši na šestili deskah. Za Jadran nastopijo: Milan Vidmar (sin velemoj-Ira). A. Preinfalk, Li. Sikoršek, I. Gnbrovšek, F. Gerželj in It. Cibic (rezerva A. Vadujnl). Mariborski šahovski klub bodo zastopali: Višji sod. svetnik K r a mer, bančni uradnik Ostanek, zasebna uradnika Konič in Bien, prof. Strniša (rezerva pošlni uradnik Lopkov). Nekako pred letom dni se je vršilo prvo srečanje obeh navedenih klubov, ki se je takrat končalo s 7:1 /u -Jadran«.
□	Damski šahovski tečaj. Šahovska sekcija kulturnega društva »Triglav« razpisuje damski šahovski tečaj. Namenjen je predvsem začetnicam ter se bo pričelo poučevanje šahovske igre pri elementih. Vabljene so tudi ncčlanice društva ter se bo vršil tečuj strogo ločeno za dame. Prijave se sprejemajo do 24, t. m. pri gosp. Bogdanu Pušenja-ku Maribor, Miklošičeva št 2 od 12 do 14. Prvi sestanek se vrši v petek 24. t. m. ob 20 v posebni sobi restavracije »Narodni dom«, kjer se še sprejemajo naknadne prijave.
□	Delavska kolonija nezadovoljna. Stan»val-cem delavske kolonije se te dni razdelujejo nezazidane občinske parcele v obdelovanje. Druga lela so se te parcele delile v splošno zadovoljstvo, letos pa smo prejeli radi odmerjanja in delitve zemlje že mnogo pritožb. Tudi je bilo prejšnja'leta to odmerjanje popolnoma zastonj, dočim se letos zahteva posebna pristojbina.
□	Dramatski večer francoskega krožka. Odbor francoskega krožka vabi člane društva in vse prijatelje francoskega jezika na dramatski večer, ki ga bo priredil v nedeljo 19. marca ob 20 v Vesni. Uprizorili se bosta dve enodejanki: >Une fiere panique« in »Le profes-seur«. Predstavi bo sledila čajanka. Vstopnine ni.
□	Dijaški praznik na dan sv. Jožefa. Dijaki-kongreganisti proslavijo letos praznik sv. Jožefa sledeče: Jutri v soboto ob 6 zvečer v cerkvi sv. Alojzija liturgična pobožnost, nato prilika za spoved. — Na praznik zjutraj ob pol 7 istolam skupno sv. obhajilo iu sv. maša. Zvečer ob 20 v Zadružni gospodarski banki akademija. Vabljeni k proslavi starešine, dijaki in dijakinje.
□	že delajo. Komaj je izginil z Mariborskega otoka sneg, je že zavladalo v kopališču življenje.
: Zaenkrat so samo še delavci mariborske občine, ki 1 pospravljajo iz kopališča in gozdnega parku razno
navlako lci ga urejajo, da bo pripravljen, ko na-stopijo prvi vroči dnevi. Lclos bo Mariborski olok dobil zopel nekaj naprav, ki bodo prijetno presenetile obiskovalce, A' 'elu je tekalna pot okoli otoka, ki bo služila kot idealnn proga za rasna športna tekmovanja v tekih, osobito za cross-coun-trv tekme. Zgradilo se bo poleg kopališča tudi veliko telovudiSSe za gojitev vseh panog lahke atletike. Mariborski otok bo •/. novimi napravami postni pravcato sportnd središče našega mestu.
fj Smrt kosi. Na Betnavski cesti 39 ju umrlu v starosti 67 let zasebnica gospa Notburga Crček. Blago pokojnico polože k večnemu počitku jutri popoldne ob 4 i/, mestne mrtvašnice na uiugda-lensko pokopališče na Pobrežju. Bodi ji Vsemogočni plačnik, žalujočim naše .sožalje.
□	v nedeljo: ta prvenstvo! Na novem igrišču SK Železničarja na Tržaški ccsti bo v nedeljo odločitev za croes-country prvenstvo našega mesta. Prireditev organizira SK Železničar. Kakor znano, brani letos naslov prvaka in pokal SK Železničarja talentirani Maratonec Štefan GrmovSek.
□	Motor in kolesarka. Na vogalu Frančiškanske hi Aleksandrove sta trčila skupaj trgovec Maks Urbane iz Sv. Lovrenca, ki se je vozil na motornem kolesu, in mlada prvošolku Antonija Uršičeva, ki se je pripeljala na kolesu. Trčenje pa je z.a obojico poteklo brez hudih posledic, ker je duhaprisotuo dekletce še pravočasno skočilo s kolesa. — Stičen slučaj se je skoro istodobno pripetil v Studencih. Na poljski poti za železniško delavnico sla trčila dva kolesarja, usnjar Kocjan Flori-jan iz Maribora in mesar Pristovšek Ivan iz Ruš. Obojica si je poškodovala kolesi, Pristovšek pa je obenem izgubil svojo srebrno zapestno uro, vredno 400 Din.
P Ni bil pretep, Na podlagi netočnih informacij smo včeraj poročali, da je v bolnišnico prepeljani posestnik Anton Lah poškodovan v pretepu. Ugotovilo se je, da je imenovani žrtev napada.
□	Smrtni strel iz, floborfa. V Rušah si je po. gnal iz flobertovke kroglo v sencc 24-lelni čevljar Ignac. Btandeker. lludo ranjenega so prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer je pa včeraj podlegel poškodbam. 3'okopali ga bodo danes na mestnem pokopališču ob četrt na štiri popoldne. Vzrok, ki je pognal mladeniča v žalostno smrt, ni znan.
□	Gadja zalega. Znani mariborski preparatot Ziringer jc ujel pri posestvu kneza Sulkovskega v Bresternici prva letošnja gada, katera je razstavil živa v svojem izložbenem oknu v Stolni ulici.
□	Konkurzne in poravnalne zadeve. Mariborsko okrožno sodišče razglaša odpravo konkur-zov: Repatcc Marija v Marenbergu (vsa masa razdeljena); zapuščina Simonič Stanislava v Mihalov-cih. — Končane so poravnave: Fettich-Frankheim Marija Maribor; Rado Polak, trgovec mešanega blaga, Ormož; Karel Sima, trgovina z mešanim blagom Pekel pri Poličanah.
□	Gramoz drugič na licitaciji. Dne 5. aprila t. 1. se bo ob 9 vršila na tehničnem razdelku okrajnega glavarstva v Mariboru druga javna ustna licitacija za dobavo gramoza in sicer za državne ceste Mribor—Ljubljana, Maribor—Ptuj in Maribor—državna meja.
□	Napad na športnike. Na športnem igrišču SK Železničarja je prišlo včeraj do razburljivega dogodka. Med športnike, ki so trenirali nogomet, se je priklatila neka trojica, ki je bila že malo v rožicah. Iioleli so se tudi oni poskusiti v športu, pa so navalili na mlade fante, da so mofcali poklicati na pomoč policijo. Pa šc stražniki se niso ustrašili in šele ko je dobil pomoč dveli tovarišev, so nasilneže užugali. Ko so jih pa imeli že na stražnici, je vsa trojica kar naenkrat planila pokonci ter ušla skozi vrata na svobodo. Stražniki so jo ubrali z.a njimi in po magdalenskem predmestju se je vršil razburljiv lov, ki pa se je 'lončal za begunce usodno. Vnovič so jih polovili, lo pot pa so jim z verigami pregnali veselje do upora in bega.
Duhovne vajo za fante in može bo imel v soboto pred praznikom in v nedeljo na praznik sv. •ložefa v naši cerkvi g. ravnatelj dr. Volčič i/. Verze,ia. V nedeljo popoldne po vcčernicah bo v dvorani Katoliškega doma skupni sestanek za fante in može. Na sestanku govori g. Franc Jerebic, predsednik Katoliške akcije iz Maribora.
»Slehernika«, znamenito versko igro, boste lahko zopet videli na o'dru Katoliškega doma. — Uprizori ga domača Marijanska kongregacija v nedeljo, dne 26. marca ob pol 4 popoldne. ' Slehernik nn odru jc kot poslna pridiga, ki v alegorični obliki odkriva veliko skrivnost življenja. Opozarjamo tudi okoličane iz sosednih far na to lepo igro in jih vabimo, da si jo ogledajo.
Za naročilo Mohorjevih knjig poteka zadnji čas. Zato ne odlašajte. Vsaj te dni jih še uaročitie, da ne bosto jeseni brez koristnega branja.
S?
HMBrassasnKi'

Sodohirsosi
Neodvisna slovenska revija. I. in številka. Kako je prišlo do Sodobnosti , je vsaj onim, ki se bavijo s slovenskimi kulturnimi vprašanji. povsem znano. Tudi. kdo daje listu misel i % s. ner. Doslej sla izšli dve številki. (Važnejši članki so sledeči: Na periferiji duha, Fr. Al-broeht: Zlo naroda, Fr. Albreclit; kultura in politika. Lojze Ude; Centralizem v šolstvu, St. l.eliem in Duhovnu služba narodu. Jos. Vidmar. Zu dane- se Imiiiio ustavili pri poslednjem, ki j i kuitimio-mizorno najbolj jasen). Kakor je I lilo povedano v uvodu prve številke, se bodo sotrudniki lista pred vsem borili zn poliiičm. socialni in kulturni slovenski kolektiv. Pokret borbe /a izčišeeno slovenstvo jc vsekakor lep. plemenit in končno dolžnost slehernega Slovenca. Saj to je bilo delo in smoter vse naše kulturne preteklosti. Da je lo zadnja leta omahnilo, moramo iskati vzroka v osvoboditvi slovenskega naroda izpod tujerodne države, ko pa se je zadnja lela pojavila težnja takega ili-riznni. ki zahteva popolno likvidacijo sloveil--kega jeziku in slovensko kulture v prid srbo-hrvatstvn. s() -e kajpada vsi jjofitelli Slovenci uprli tej nepravični --ili ler delujejo / vsemi močmi /a ohranitev čistega slovenstva. Del slovenske družbe, ki je zastavila vse svoje sile v brali zn slovensko kulturo, so ravilO delavci nove slovenske revije Sodobnosti', ki se m-ločili orl kroga Ljubljanskega Zvona? radi odločne slovenske zavesti.
kako si zamišlja ta družba delo /a ohranitev slovenstvo? Vidmar Josip, ki je idejni vodja sodobnikov . pravi, da je nenadomestljiv pogoj za resnično in pomembno duhovno službo naroda svobodouninost. Ta svobodoiim-uost nn nriznavu le osebno resnico, osebno vero.
osebno razodetje. Vsak drugače privzet nazor pa odklanja kot neskladnost /. osebnostjo... Zlasti jo inr/.ek Vidmarjev emu svobodon n ju sleherni dogmatizeni. češ. le svobodouuinosi je razvojna moč v narodih, dogmatieni ljudje pu so le pasivno gradivo, ker vernik iu domotik j imata svoje trdne zapovedi, ra/odetc in ukazane. čez katere ne moreta storiti koraka. .
Gospod Vidmar jc najjasneje izpovedal, na kaki osnovi mislijo on in ostali sotrudniki revije reševati slovenstvo. Ostali idejniki so v tej smeri več ali manj nejasni ali m nezavedno celo nasprotujejo. I/, vseli člankov se nanu-ce čuti, da 'nimajo ti ljudje jasnih načel, ki bi morala biti prav /a prav podlaga z.a narodovo delo. marveč se bore v nejasnem svobodou'ii ju. Tudi Vidmarjev u ;svobo(loumm>s| je zamegljena: saj individualistično svobodnimi je. ki imu tisoče poti in ciljev, vendar ne more nuditi ni-l-.akega enotnega temelja za rešitev slovenstva. Sleherni človek namreč, ki gre z obsolutiiini svobodon in jem na delo za narod, utegne iskati drugačnih rešitev, katera pa si morebiti med seboj hi.-tveno nasprotujejo. Saj spremljajo človeka. kateremu se duša večno drugače razodeva. iz koraku v korak notranja protislov ja, katerih ne more nikoli povezali v jasno načelo. Tako blodi taka družba v kaosu nasprotujočih si zasnov in del. Iu kaj bo imel od tega narod?
S svojo ideologijo pa je storil Vidmar tudi težko krivico katoličanom, katerim posredno odreka zmožnost narodnega ndejstvovnuja (saj je pile svobotloumilost nenadomestljivi pogoj /u službo naroda!) Mm ni Vidmar nikoli tipal po zgodovini velikih mož. ki so globoko verovali v božje rcsnicc. a jili niso te nikoli ovirale pri velikih stvaritvah ali izumili, še manj pa pri otroško lepi ljubezni do narod«. Nasprotno, največ žrtev /.i svojo do tiovino so prenesli ravno globokoverni ljudje, posamezniki ali narodni kolektivi (n. pi. Irci).
Krogu / Vidmarjev o ideologi jo, ki podcenjuje domovinsko ljubezen katoličanov, češ, da je podreienu božji, da ie utcsuien« <kI sumih
dogem in nima razmaha, moramo povedati — cla .jc ravno kutoličunstvo vseh časov izpriče-vaki iiajple.iioiiitejšn dejanju za svojo domačijo. katoličani ljubijo Boga in narod skupno. Nikoli eno drugega ne izpodriva, marveč \ najlepši harmoniji soglaša kot strune na gosi i h. lii ni nesoglasju, tu ni tisoče poti. t;i ni mili-jardnih razodetij, ki bi se ob vsakem trenutku spreminjala, marveč je tu ena ncruznišna pot. ki so jo že naši predniki klicali: Bog in narod. In le ua tej osnovi, ki je enovita in tra jna, se da uspešno gladiti kulturna, socialna in politična moč slovenskega kolektiva.
Seveda pa lic sinemo kljub idejnemu nasprotju podcenjevati odločnega slovenskega gi-Imiija med sodobniki, njihovega krepkega glasu ob iielepili poskusih nekaternikov. da bi likvidirali slovensko kulturo. Toda od Zvonovih« sotrudnikov. med katere so se sodobniki šc nedavno šteli, se ločijo poslednji le po borbi za slovenstvo, svetoviio-nazorno pu so le še radikalnejši udarniki. Pa tudi glede borbe /a slovenstvo se mini (kjub oznaki neodvisna slovenska revija«) /ili dokaj čudim, cla ponav lja Adamič ob oceni JakPevili Odmevov rdeče zemlje« isto. kui je že Zupančič o slovenstvu napisal in radi česar je prav za prav prišlo do Sodobnosti . Seveda jc skušal Vidmar to v 2. številki /obrisali. Pa niar ni ludi to znamenje nepopolne orientiranosti v borbi za slovenstvo, o/i-loinu. kam vodijo tr.ciiutiia osebna rn/.odctjtf?
L. Golobic.
Vrhovnth: Ivan Vrhovec
Doneski k njegovemu življenjepisu in bibliografija njegovih del. l/clal.i /.godov inskn sekcija Muzejskega društvu za Slovenijo. V Ljubljani. 193"».
Kmalu bo minilo NO let, kar se je rodil (21. V. 185») zgodovinar in geogral Ivan Vrhovec, Ljubljančan in prvi kritični -zgodovinar Ljubljane. Pravkar smo dobili njegov življenjepis izpod najbolj poklicanega peresa njegovega sošolca in tovariša po zcrodoviii.ski stroki, župnika Ivana Vrhovnika. Nn
podlagi svojih spominov in drugih virov, zlasti Vrhovčeve korespondence nam avtor popisuje žal kratko, a zanimivo in plodovito njegovo življenje. Šentpeterskega in šenklavškega šolarja ter gimnazijca in dunajskega študenta spremljamo v vseh radostih in težavah, ki so včasih bile dMež večino naših mož. (Na Jenkovo Trojno gorje« se spomnimo /.lasti, ko beremo o Vrhovčevem hofniajstro-vanju na Ogrskem). Preko izpitnih skrbi pride nato Vrhovec v profesorsko službo v Ljubljano, kjer se nadaljuje njegovo že v dijaških letih pričeto literarno in znanstveno delovanje, ki doseže svoj višek z deli o ljubljanski zgodovini na podlagi virov mestnega arhiva.
Iz Ljubljane je prišel Vrhovec v Novo mesto in prinesel v tamošnje patriarhalne razmere živahno kulturno življenje. Odkril je v sebi nov talent — igralca, dramaturga in režiserja ter oživil Novo-liieščanoin gledališče". Vendar se, jc kmalu vrnil v svoj pravi element in napisni tudi Novemu mestu temeljito zgodovino, priredil par šolskih knjig in se kot konservator zanimal za umetnostne in zgodovinske spomenike. Seveda jc bilo znanstveno delo v provinci težavno in Vrliovec si je zmerom bolj želel v Ljubljano, kamor mu je slednjič po-mogla bolezen, ki ga je pa v Ljubljani ludi ugonobila. Njegova železna narava ji je kljubovala do zadnjega in lepo vrsto zgodovinskih razprav je še napisal v Ljubljani; zadnja je ona o ljubljanskih pokopališčih in tja k sv. Krištofu se je jeseni leta 1902 preselil njen avtor. — Njegova izredna plo-dovitosl se zrcali iz. pridojane bibliografije njegovih del. Mohorjevi družbi in Matici Slovenski jc: bil od dijaških lel zvesl sotrudnik, kesneje pa zlasti tudi Ljubljanskemu Zvonu in Muzejskemu društvu Slednje ie sedaj oskrbelo izdajo njegovega življenjepisa, ki jo je. velikodušno omogočilo ljubljansko mestno načelstvo in kljub težkim časom pokazalo, da Ljubljana spoštuje spomin svojega velikega rojaka ln zgodovinarja. — Pri vsej temeljitosti prijetno pisano razpravo, opremljeno s 7 slikami, bodo z zanimanjem brali poleg številnih Vrhovčevih učencev vsi Ljubljančani in Novoiueščani in sploh vsak. ki mu je mar domače kulturno.življenje. M.
_ •
Dnevna kronika
Kaj pravile?
Nekje imajo učitelja, ki mu nihče ne more očitati, da ni za državo in jc vpisan v vseh društvih, ki so mu priporočena, v njih ludi dela prav ločno tnko, kakor je dandanes predpisano. Pa je vendar bil zadnjič ovaden in celo preiskavo jo mile. Silno sc je namreč zameril vaški gospodi. In zakaj: naivni učitelj je videl lačne otroke, kako prihajajo v šolo bledih lic, kako se jih prijemlje tuberkuloza in druge nadloge slabo hranjenih otrok, pa je hotel sestaviti malo socialno statistiko. Seveda je previdno in obzirno izpraševal otroke, Icaj po navadi jedo in koliko. To ni bilo všeč vaški gospodi, ki jc zagnala silen vriši. <Kaj učitelja briga, kaj jemo doma, kaj ga briga, kaj jedo otroci delavcev in kmetovi'. Gospodje imajo ludt nekaj otrok in jc moral učitelj upoštevali ludi le pri svoji statistiki, da bo bolj pestra in ločnejia. Gospodom seveda nc bi bilo všeč, čc bi prišlo na kakšen način na dan, v kako skrajno slabili razmerah iivi dandanes večina, naših delavskih in kmečkih otrok.
Kratko: prišel jc nekdo in zaplenil učitelju vse zbrane podatke. In učitelj jc bil še vesel, du vaška gospoda ni zahtevala šc kaj več, V bodoče bo skrbel za lo, da ga bo tu gospoda pustila kolikor mogoče pri miru. da ga sploh nc bo opazila, lio imel vsaj mir. Spoznal pa je, kako resničen je nregovor, da resnica v oči bode ...
škof.
Koledar
Petek, 17. marca: Jedcrt, devica; Patrile,
Osebne vesti
— Novi gimnazijski suplenti. Za suiplunlc so imenovani diplomirani lilozofi: Na klasični gimnaziji v Ljubljani Pretnar Zorislava in Gspnn Alfonz, na i. državni realni gimnaziji v Ljubljani, Radič Anton in Stanck Leopold, mi IT. državni realni gimnaziji v Ljubljani, Merhar Boris in liajtik Božidar, na državni realni gimnaziji v Kranju Preveč Silva, na državni realni gimnaziji v Celju Dr. Dcinbic in Liška Janko, na državni realni gimnaziji v Ptuju Ingolič Anton, na državni realni gimnaziji v Mariboru Seško Josip, nu državni realni gimnaziji v Murski Soboti Troboj Matija.
27. marca
na Vgr,3sešfir*8i
Pošljite nemudoma blago na nnslov Ljubljana »Divja koža", Veiesejcm.
Ostale vesti
—	Za materinski dan 25. marca nudi Izposojevalnica filmov in diapozitivov bogato zbirko slik, ki so primerne za predavanje in predvajanja na in^terinsjsem dnevu. Istotam sc izposojujejo ludi skioptični aparati in mali, kakor tudi veliki kino aparati. Izposojevalnica posluje od 8 do 12 ter od 2 do 6 zvečer.
—	Družba sv. Elizabete za ljubljansko škofijo v Ljubljani bo imela letošnji občni zbor na praznik sv. Jožefa t. j. 19. t. m. v Marijanišču. Ob 4 popoldne bodo litanije v marijaniški kapeli; nato bo ob pol 5 v zborovalni dvorani občni zbor z naslednjim sporedom: 1. Nagovor predsednika, 2. poročilo tajnice, 3. poročilo blagajničark, 4. volitev tajnico in 2 namestnic tajnice, blagajničarke in 2 namestnic osrednjega sveta za dobo 3 let. o. Slučajnosti. Članice družbe se nujno pozivljejo, da se občnega zbora udeleže. Iskreno se vabijo tudi vsi prijatelji in vse prijateljice karitativnega gibanja.
—	Koča pod Bogatinom je stalno odprla in oskrbovana. Dohod od hotela Zlatorog je mogoč s smučmi ali peš po sedaj markirani nekdanji vojaški poti. Od kočo na Planini na Kraju (pod Bogatinom) so možno krasne ture proti Sedmerim triglavskim jezerom, Sedlu Bogatinskem, prehod Govnjač, Podrto Goro, Škrbino, na Planino Vogel od koder je lep sestop na Zlatorog. Informacije se dobo pri podružnici SPD Bohinj : ali pa pri gospodarju koče g. Tomažu Godcu v Bohinjski Bistrici.
—	Gozdni požari. Ker se spomladi in poloti vedno pojavljajo gozdni požari, opozarjamo vsakogar, da sc v smislu § 40 gozdnega zakona nc sme kuriti blizu gozdov in v gozdih brez najstrožjega nadzorstva. Prepovedano jc- tudi nepotrebno požiganje pašnikov, kar večkrat povzroči požare v sosednjih gozdih. Ravnotako je nedopustno v gozdih in na pašnikih odmetavati neugašene vžigalice in ostanite cigaret in smotk. Kdor bi na katerikoli način bodisi iz nemarnosti ali pa neprevidnosti povzročil gozdni požar, ali se ne bi ravnal po predpisih tega razglasa, bo moral povrniti vso nastalo škodo in se bo proli njemu kazensko postopalo. Starši so odgovorni za škodo, ki bi jo napravili njihovi otroci radi nezadostnega nadzorstva. Vsakdo, ki zapazi ogenj v ali blizu gozda, ga mora, niko le mogoče pogasili, sicer pa takoj to naznaniti bližnjim prebivalcem, da se obvesli župana občine in lastnika gozda. Župan mora nemudoma pozvati obcinarje, da gredo takoj pomagat gasit. Kdor bi sc brez tehtnega vzroka nc odzval pozivu, zapade postavni kazni.
—	Kuharski tečaj Zadruge gostilničarjev v Ljubljani, Privoz 11. Dne 15. marca je bil v Gostilniškem domu zaključen I. celodnevni kuharski tečaj, ki gu jc »Gostilničarska zadruga« obdržala v namenu, dn nudi pod strokovnja-škiui vodstvom kuharski poduk na čim širši podlagi. Z ozirom na precejšnjo zanimanje, bo dne 20. marca t. I. olvorjen nov kuharski tečaj, \ katerega sc še vedno sprejemajo učenke in učenci, informacijo daje topogledno in sprejema prijave vodja kuharske šole g. Jan Kialn, Ljubljana, Gostilniški dom. Privoz št. 11. Za slučaj, da ho dovolj priglašcnk in priglašcnccv samo za večerni kuharski tečaj, bo tudi ta olvorjen.
—	Nesreča pri vožnji. Hlapec Alojzij lužic, doma iz Bistrico pri št. Rupertu na Dolenjskem, je vozil kolje v vinograd. Med vožnjo se mu je prevrnil voz, pod katerega je padel Kržič tako nesrečno. da si jc sloniil desno nogo v členku.
—	Dva odkrita detomora. Na Brczovici blizu Suhorju so v nekem vinogradu našli v gnoju zakopano trupelce novorojenčka, ki je moral bili rojen žo pred mesecem. Telesa je bila le še spodnja polovica, drugo polovico je najbrže požrla kaka žival. Orožniki so zadevo preiskali in so tudi Izsledili otrokovo mater v osebi Mare Mllkovič iz Pllatovcev v Žtimberku. —■ Pri zasledovanju zločina na so prišli na sled novi slični hudobiji. V
bližini Pilatovcev so v neki jami izsledili truplo nepopolno razvitega novorojenčka, ki je bilo zavrženo tudi pred kakim mesecem. Tudi temu zločinu so že na sledu in je storilka žo izsledena.
— Najdeno okostje mamuta. Kmetje iz okolice Knina so pri kopanju na nekem travniku blizu stare kninske trdnjave naleteli na okostje ogromno živali. O najdbi so takoj obvestili ob-lasti, ki so poslale splitskemu naravoslovnemu muzeju zob-kočnjak, ki so ga izpulili iz čeljusti najdenega okostnjaka, da bi se ugotovilo, kateri vrsti pripada iu iz katere dobe. Prof. Giromelta, ravnatelj naravoslovnega muzeja, je ugotovil, da je najdeno ckostje iz diluvijalne dobe in pripada ogromnemu mamutu lilephas Primogenius . Okostje bodo prenesli v splitski muzej, kjer ga bodo sestavili in razstavili kot redkost.
Opozorilo domom! Uoenka J.F." no rešena 20. marca. Pazile še nadalje na „11. F." oolase
—	Strašen zločin hajduka. Iz. Karlovca poročajo: V vasi Krstinji je bil izvršen grd zločin. Krstinja se nahaja pod Petrovo goro in je znana po številnih razbojstvih. Na posebno slabem glasu je Pdter RaJič, ki je strah iu trepet tamkajšnjega prebivalstva, ker je znan rtr/.tn i.č pretepač in delomržnež. V isti vasi živi pr.-nioži u kmet Božo Španovič s svojo ženo Miik in i.„t. sestro Milico Vulelič. Božo' je po poslih odpoioval v Knrlovec na sejem, doma pa sta ostali Milka in Milica z otroci. Kmalu po polnoči jc Milita začula, da nekdo odpira dvoriščna vrata, šla je pogledat in jc »poznala zloglasnega Rašiča. Takoj se je spustila ž njim v boj. Ko pa jo videla, da bo podlegla, je zbežala. Rašič je ustrelil za njo in >> prcstrelil glavo. Po zločinu je Rašič pobegnil. Milica je sestri nudila pomoč in poklicala sosede in orožnike. Ko so Milko vprašali, kdo je streljal, jc odgovorila: Peter Rašič — nato se je pa onesvestila. Prepeljali so jo takoj v karlovško bolnišnico, kjei je umrla, preden so jo mogli zaslišali. Zapušča štiri otroki'. Rašica so aretirali in izročili sodišču
—	800.000 dinarjev poncvcril. V Stari Mora-vici pri Subotici so bile žc preteklo leto vložene tožbo proti občinskemu notarju Aleksandru Arsenijcviču zaradi poneverbe. Ministrstvo za notranje zadeve sc je obrnilo na Glavno kontrolo, dn pregledni poslovanje Arsenijeviča. Glavna kontrola jc po natančnem pregledovanju ugotovila, da jc Arsenijevič odškodovnl državo za 200.000 dinarjev, občino pa za 600.(XX) dinarjev. Državno pravdništvo jc odredilo aretacijo Arsenijeviča, ki pa je medtem ž.e pobegnil. Za njim so izdali tiralico."
—	Pri lenivosti črev, boleznih na jetrih in žolču, odebelelosti, protinu, kataru v želodcu in črevih, oteklini notranjosti debelega črevesa, obolenju zadnjega črevesa odstranja naravna »Franz-Josei« grenčica naglo vsako zastajanje v organih spodnjega dela telesa in to brez bolečin. Dolgoletne izkušnje v bolnišnicah dokazujejo, da raba »Franz-Josei« vode izboi'no urejuje delovanje črev. »Franz-Josei« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
—	Ciganka, ki daje pomlajevahta sredstva. Iz Belgrada poročajo: Lepa 20 letna ciganka Du šanka Jovanovič, ki stanuje na Voždovcu, si jc izbrala dobičkaiiosen poklic. Postala jc ve-dcževalku in zdravnica ter jc svojim številnim obiskovalcem prerokovala bodočnost, nudila pomoč v raznih delikatnih slučajih in za lepe dinarje prodajala čudodelno vodo«. Njeno borno stanovanji: je bilo polno obiskovalcev, prihajale so tudi mnoge starejše žene, du jili pomladi. Ciganka jc vso prepričala o svoji moči, katero ima od vil, in vsem jc dajala »čudodelno vodo«, katero so ji dale sanic vile. Mogoče jc. da so sc dame ros pomladile, ker niso več prihajale k mladi ciganki, čc niso morda prišle do prepričanja, da so prevarane. Tudi stara dekleta .so jo prosile za pomoč, d:-bi sc poročile, in so dobivale od n je talismane. V krpico ie ciganka iimuctalu košček lesa. mišje odpadke, pasjo dlako in podobne reči in vse lo jc moralo iui vsak način privleči ino%>. ua katerega je ostarelo dekle v rglo svoje oči. Nekega dne jc prišla k ciganki neka uradnica okrožnega sodišča in ji jc potožila, da nc more spati. Ciganka ii jc rekla, du .j' bodo vile gotovo pomagale. Kar prinese na j dve svoji obleki in nekaj denarju. Uradnica ji jc prinesla dve svileni obleki in 200 dinarjev. Zu to jc dobila »čudodelno vodo« z.a umivanje in talisman, krpico z omenjenimi predmeti. Niti mišji odpadki, niti pasja dlaka, niti košček lesa, niti vse drugo, knv jc blo v krpici, ni uradnici pomagalo. Ko je ciganka prišla k njej in zopet zahtevala denar, jo jc uradnica ovadila policiji, ki je lepo ciganko zaprla. Opruvičeno pu jc uipnnjc, da nc dolgo časa ostala v zaporu, ker jc v Belgradu še veliko starih dam, ki bi so -rade pomladilo, in veliko strnili deklet, ki bi se rade omožilc. Res, kjer jc dosti norcev, sc da dosti zaslužiti.
—	Pri pomanjker/u teka, kislem vzpehavanju, 6labem želodcu, leni prebavi, črevesnem zagate-nju, napihnjenosti, motnjah presnavljanja, oprišču srbečici, osvobodi naravna »Franz Josefova« voda telo vseh nabranih strupov gnilobe.
—	A, Jobst, 9 lahkih mašnih pesmi za mešani zbor, samozaložba. Cena partituri 11 Din, kdor več partitur vzame 10 Din, glasovi po 2.50. Pesmi se naročajo pri skladatelju Žiri, Dravska banovina, ali pri Jugosl. knjigarni v Ljubljani. Pesmi diči plemenita invencija, kontrapunktična vaja glasov, deloma sprememba mešanega zbora z moškim in ženskim, dovršena litografska tehnika, Pesmi so boljšim zborom zelo prikladne in se toplo priporočajo. — P, H.
—	Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča: Gunrdini R.: Der Mcnsch und der GInubc. Versuehc Uber dir religiosb Esistcnz in Dostojevvskijis grossen Romnncn. 377 strani, vezano Din 130. — Guardini R.: In Spiegel und Glcichnis. Bilder und Gedankcn. 320 strani, vezano Din 93. — Docrlng O.: Christliche Sym-bole. Leitfaden diircli die Formcn- und Idc-cnvvelt der Sinnbilder in der christlichen Kunst. 146 strani, nevezano Din 36. — Klug Dr. Prof.: VVillensfrciheit und katholischcs Gevvlssen. Kine Bcsinnnng uiif die Prinzipfen der katlio-lisclien So/.inl- und Staatspliilosophie. 40 strani, nevezano Din is. — Muhler E. Dr.: Die chrisf-liclic \Veltnnschnuung im Kinnpf der Geistcr. Sicben Vortriigc. 152 strani, nevezano Din 46. Retzbnc.h A.: Dic ErncucruiiK der Kcsclschaft-
Celje
t Odvetnik dr. Anton Božič
Zopet je zapustila la svet niarkantna osebnost celjskega javnega življenja. Včeraj zjutraj je umrl nn svojem stanovanju v Miklošičevi ulici St. fi, previden s tolažili za umirajoče, celjski odvetnik g. dr. Anton Božič, v 50. letu starosti. Z njim lega v grob mož, s katerim je združen lep kos celjske zgodovine zadnjih 30 let. Pokojni sc je rodil dne 1'-'. decembra 187(1 v Stročji vasi pri Ljutomeru. Po končanih gimnazijskih študijah se je posvetil pravu in stopil nato v sodnijsko službo. Kmalu je pa videl, da v tem poklicu no bo mogel razviti vseh svojih sil in šel jn I? advokaturi. Ves čas svojega življenja v Celju se jo aktivno udeleževal političnega in gospodarskega življenja celjskih Slovencev. Pokojnik je bil pred svetovno vojno dolgo vrsto let občinski odbornik in finančni referent Celjske mestne občine. Posvetil jo vse svoje sile gospodarskemu napredku. Bil ie v upravnem svetu mestne hranilnice, ustanovitelj in dalje časa predsednik Kinetake posojilnico, predsednik Društva hišnih posestnikov iu predsednik Cerkveno-konkurenčnega odbora. Pokojnik si jo pridobil velik«) zaslug pri nacionalizaciji gospodarskih pod-jclij, zlasli takoj po svetovni vojni. Pri n . ionali-zaciji takih gospodarskih podjetij ni priskočil na pomoč Samo kot odvetnik iu svetovalec, nego tndi s finančnimi sredstvi. Kakor vsa podjetja, lako so ludi podjetja, pri katerih je bil pokojni soudeležen, občutila gospodarsko krizo, katera tudi njemu ni prizanesla. Kot človek jo bil poštenjak, je vedno rad priskočil vsakemu na pomoč ludi v gmotnem oziru, a na žalost so so prevalila oziroma skušala prevaliti zlasti zadnje časo bremena na njega, kar jo bilo deloma tudi vzrok, da je moral že pred nekaj meseci leči v bolniško posteljo, iz katere ga jo rešila sedaj smrl. Dr. lložie se je zelo veliko udejstvoval v političnem življenju in je bil za časa Avstrije med prvimi voditelji celjskih Slovencev. Znan jc bil kol dobričina, bil pošten in korekten do svojih političnih nasprotnikov. Pokojni zapušča žalujočo vdovo in 7 otrok. Pogreb sc bo vršil v soboto, dne 16. t. m. ob 4 popoldne iz hiše žalosti Miklošičeva ulica št. (i na okoliško pokopališče. Ime pokojnika bo ostalo vedno v najlepšem spominu med celjskimi Slovenci. Naj Bog poplača njemu vsa dobra dela, žalujoči družini pa izrekamo svoje globoko sožalje.
Vsak petek sveže morske
t/ gostilni Skalna ftlet, Celic
RIBE
& Koncert Cirilo-Mctodovcgn kora iz Zagreba.
Še dva dni nas ločita od gostovanja zagrebških pevcev. Cirilo-Mclodov kor prispe v Celje v nedeljo dopoldne in bo 'pel ob pol 11 pri slovesni staroslovenski maši v župni cerkvi sv Danijela. Za ta priliko priporočamo vsem, da si nabavijo z.a lažjo razumevanje staroslovensko liturgije Razlago liturgijo sv. Janeza Zlatousta, ki se dobi za 4 Din v opatijski pisarni,, Slomškovi tiskovni zadrugi in v Mohorjevi knjigarni. Ob pol o popoldne se bo vršil v veliki dvorani Ljudske posojilnice koncert staroslovenski h cerkvenih pesmi, pri katerem se bodo izvajala dela priznanih klasičnih skladateljev. Vstopnire za koncert kakor tudi programi se dobe v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi in v knjigarni Goričar. Opozarjamo celjsko občinstvo, da stori svojo dolžnost in so tega koncerta duhovnih pesmi udeleži v največjem številu, i Vsak naj si nabavi vstopnice v predprodaji že danes dopoldne, ker je od predprodaje odvisno, če se bo koncert sploh vršil. Upamo, da nismo zastonj apelirali na celjsko občinstvo.
& Osebne vesti z gimnazije. Iz Dubrovnika jo premeščen na realno gimnazijo v Celje auplont., gdč. Marija Sovdal, od tu pa'je premeščen na humanistično gimnazijo profesor risanja g. fvan Sajevic.
& Umrli sn: Božič Anton, 05 letni hlapec pri kapucinih; v tukajšnji javni bolnišnici pa sta umrla Judež Jožef, samski sin delavko brez posla, I! mesece star iz Sp. Iludinjo in Romih Marija, prevžit-karica, 65 let stara, iz Preske, občina Zagorje pri Pilštajmi.
0 Mojstrski izpit zu modistinjo jc napravila dno 1-1. t. m. pred tukajšnjo izpitno komisijo gdč. Valerija Pograjc. Iskreno čestitamo!
Ptm
Pasijcn v mestnem gledališču, V ptujskem mestnem gledališču se bo nudila vsakomu« prilika, da si ogleda zanimivo predstavo, pri kateri so sodelovalo okoli 70 oseb. Jc to znana od našega Finžgarja poslovenjena verska drama v sli-, kali ■ Paisijon« ali trpljenje in smrt Jezusa Kristusa, j Prva uprizoritev se bo vršila na praznik sv. Jožefa 19. t. m. ob 15, druga na praznik Marijinega ozna-I nenja 2b. t. ni. ob 15, v nedeljo 26. t. m. ob 15, v , nedeljo 2. aprila ob 15, v torek 4 aprila ob 20 in 1 -na cvetne, nedeljo 9. aprila ob 15. Za preds' ive ! vlada med občinstvom veliko zanimanje in so za j prvo predstavo razprodani že vsi sedeži in lože.
Občinska seja se bo vršila v četrtek 16. t. m. ob 18 v posvetovalni dvorani mestnega magisrata.
Popis živine in prevoznih sredstev. V smislu zakona o ustrojslvu vojske in mornarice se bo v tekočem letu in sicer v času od 15, maja do 15. junija _vršil splošen popis živine in prevoznih sredstev. Živina in prevozna sredstva ne bodo žigosana, kakor niso bila žigosana leta 1926. Ker mora vsak magistrat pripraviti tozadevne spiske, se pozivajo vsi lastniki konj, mezg, o^ov, volov, jalovih krav, bikov ter vsi lastniki vozov in opreme, da se ravijo v pisarni mestne policije v času od 20, marca do 10. aprila.
Streli skozi noč. Na cesti od Župečje vasi proti Pleterju je bil napaden posestniški sin Anton Kidrič iz Sp. Pleterja. Iz teme sta ga zadela dva strela, eden v glavo, drugi pa v roko. Po oddanih strelih so storilci pobegnili nepoznani v noč. Ranjenca je obvezal zdravnik dr. Peče iz Ptujske gore, ki je ugotovil, da rane niao življenjsko nevarne.
Odrta pmekfc
lichen Ordung. nneh der l£nzyklika (Juadragc-sinio ali no. 115 struni, nevezano Din 52. — Ro-dcwyk A, P.: Unscr Gcld und Gut. Gedankcn ilbcr das Eigontlim und seinc Vcnvendung. 128 strani, nevezano Din 40. — Stonncr A.: Reli-giiise Einkehr. Vortriigc fitr Gehildete. 73 strani, nevezano Din 32. — Das Dorf in tlcr Scelsorge. 138 strani, nevezano Din 34.
—	XVI. dražba krzna sc vrši dne 27. mana 1933 na ljubljanskem velesrjinu. To bo zadnja dražba v tekočem letu in ic najavljeno žc mnogo domačih in inozemskih kupcev. Vsakdo, ki ima kože šc na razpolago, nuj jih pošlje takoj ali najkasneje do 25. marca na naslov Div ja koža«. Ljubljana, veiesejcm.
—	Neprijetni oklis in duh v ustih oil-anini takoj odlično, osvežujoča ( MoiikUiiiI /oblin
nasta. Tuba Din 8.—.
V. z.: „JUGEFA" t. d., Zagreb, Gulira 32. Otilns Jo rtoislr, aai S. br. 1031 «d IS. I. JS33.
nehaj o prestah
_ Pred kratkim so v Ljubljani zaplenili tri koše prest, ker jc n i trgu prepovedano prodajati preste. Takrat so dejali, da so bile to loško preste. Pa se jc oglasil loški pek g. Viktor žužek in povoda-I,.da \ Ljubljani letos ni bilo niti ene loške preste na prodaj, jvaf pa so bile zaplenjene preste lam nekje oil Vclcso-vegu. Sedaj smo prejeli iz Velcsovcga naslednje vrstiic-
Med tistimi tremi koši prest, ki so bil" za.plcnjcnc na ljubljanskem trgu, jc bilo pravih veleeovskih presi urno en koš, ostala dva koša sla pa bila prinesel,a iz neke druge vasi, kjer neka družina izdeluje preste, ki so pu bistveno razlikujejo <kI velesovskih. V Volesovoai so mod drugim sladkim pecivom začele peči preste nune v dominikanskem samostanu. Ta samostan jc zutrl cesar Jožol II.. zatrdi pa ni mogel •uuri;skcgu lcetu« in prest, katere so sc pri ljudstvu zelo priljubile in so jih pekli revni prebivalci vasi Adergas. Razmere časa pu so zajele ludi preste. Zaradi vedno večjih davščin in vsaki dan strožjih predpisov so številni izdelovalci prest iu nunskega Icctar joli opuščati peko in so jo med vojno popolnoma opustili. Po vojni si) zopet začeli peči proste. Preuredili •so obratne prostore strogo po policijskih protl-pitjih. Prave velesovske (nunske) preste peče Ic šc en posestnik, ki so poslužuje prvotnega nunskega načina. Razni peki, pa tudi šušmnrji. kvarijo ugled velesovskim jvrestam, posnema jo njih obliko, a bistva izdelavo nc razumejo. Proti teen naj bi oblasti nekoliko strožje nastopale. Želeti bi bilo. da bi la kruh, ki s svojim irudicijoualniii! ruznaš: njem zaposluje precejšnjo število brezposelnih, pri olilastvih in stanovskih tovariših ne imel toliko nasprotnikov. Saj kaže zgodovina, da preste 110 uničujejo tovarniških jickov nc nu do/.oli. šc manj
Ljubljani, ker prest ljudje nc j' lo. da bi .-o , >ilili, marveč jiji jedo radi zaradi visoko pre-;>ečenosti zl.isli lam. kjer so več pije, ali pa tudi tam kjer sc lioini želodec upira navadno nu kruhu.
Domžale
Koruzo sušijo. Pred daljšim časom je kakor mnog'.- drug prejela tudi domžalska občina vagon koruze, ki naj bi sc po znižani ceni razdelila med revnejše sloje. Ob otvoritvi vaj ,na pa sc jc pokazalo, da koruza ni bila dobra, :.er je bila mokra in mehka, menda tako, da jo jc :lo mogoče zmečkali v roki. Obsina pošiljke ni hotela sprejeti in jo jc odklanjala, kar jc bilo tudi edino pametno in pravilno. Vršilo sc je pogajanje, kaicroga rezultat jc bil ta, da je občina to koruzo po -ponovno znižani ceni prevzela. Gotovo dejstvo jc, da so koruzo zvozili v neko hišo na Ljubljanski cc.ti. Ker je bila koruza mehka in mokra, jc razumljivo ni bilo mogoče prodajati ljudem z.a prehrano.. In kaj sc jc zgodilo? Koruzo so začeli sušili in jo šc danes suše. Vendar to sušenje nikakor ni uspešno, nekateri celo trdijo, da jc koruza danes slabša kot ob prevzemu Med ljudmi so celo govori«'. , da bo koruza, čc jo bodo šc kak teden sušili, neupo-rabljiva ne samo za prehrano ljudi, amp.ik tudi za krmljenje živine, za kar bi bila ob prihodu prav dobra. Hudomušni Domžalci, ki ludi v težkih časih nc zgube smisla za humor, pravijo, da bi bito dobro prirediti »Jioruzni bal«, kjer bi se ln koruza jedla iz korit. Naj bo žc kakorkoli, pribijemo samo lo, da so nekatere občine iz naše okolice žc ponovno dobile pošiljatev koruze, dočim pri nas mnogo potrebnih koruze šc sploh ni dobilo. Dvomimo sicer, da bi pri tej koruzi utrpela k_ko škodo domžalska občina, ker poznamo skrb in gospodarsko vnemo g. župana, vendar želimo, naj občina poskrbi, da bodo potrebni refleklanti dobili koruzo po znižani ceni. Ako ni bila dobra poslana, naj občina poskrbi za novo pošiljatev toda dobre koruze.
Ustanovni občni zbor strelske družine za Domžale in okolico se bo vršil v nedeljo 19. t. m. popoldne ob 14 v naiodni šoli v Domžalah, Kdor c zanima za tovrsten šport, naj se pravočasno prijavi za članstvo pri članih pripravljalnega odbora, izvoljenega na ustanovnem sestanku v občinski posvetovalnici.
Kamnih
Cestni odbor je v zadnjih letih ccstc v našem kraju znatno zboljial. Posebno skrb pa polaga na lo, da na cestah ni blata :n da so posute z gramozom. V ta namen jc izvozil žo ogromno množino peska in gramoza iz bivfce Šinkovčcvc jiarcelc ob žclcznici, tako da je nastala tam že precejšnja jama, ki bo v doglednem času zavzela precejšen obseg. Pred kratkim so na mestu trli večje kamenje celo s strojem. Sedaj pa so prepeljali stroj pod Skalco«, kjer (c kamnolom. Ccstc so se na mnorflh krajih razširile, kjer so bili ovinki poiebno nevarni, pa se je zgradila diagonalni« nova ccsta. h Šmarci, nn Grabnu, v Godiču, v Stranjah itd.). Sc daj so razširjali cvstu do znano 1 Korlnovc gostilne na Vrhpolju in pa posebno hud kliincc v Mckinjnb pod Društvenim domom. Ako sc bo lo sistematične zboljševanje naših cest nadaljevalo, bomo imeli v nekaj letih v našem okraju res lepo speljane ce-ite, ki bodo odgovarjale modernemu cestnemu prometu, kar bo -lasti v dobro bijskopromclnemti stremljenju našeua kraja.
Razkritja ameriškega kriminalista
Lažnivcem \e ura odbila
V založbi ameriške Harvardove univerze je izšla zanimiva knjiga »Laž« Johna Larsena, učenega kriminalista v državi Ilinoisu. Knjiga ima praktičen namen, pomagati hoče preiskovalnemu sodniku pri zaslišanju obtožencev, ki tajijo zločine. Na temelju sprememb krvnega pritiska je zdaj mogoče popolnoma točno ugotoviti laž in resnico. Avtor uvodoma razpravlja o laži sploh. Laz je dedna človeška lastnost in priljubljeno sredstvo v zadregi. Otroci in divjaki so stalno prepričani, da ie dobra resnica samo za prijatelje, dočim prideš v okom sovražnikom samo z lažjo. Zdaj je izgubila laž svoj pomen v javnosti. V XVI. stoletju so smatrali laž za predpogoj dobrega odvetnika in zdravnika. Bacon je celo trdil, da potrebuje malo hinavstva tudi pošten človek! Lahko je sicer iskren, mora znati prikrivati veselje in žalost, da se ne bi okoristili s tem njegovi sovražniki. (Po našem poi-movanju ni to hinavstvo, temveč premagovanje.)
Kazenska oblast se zanima zdaj za laž, če mora razkrinkati zakrknjenega zločinca. V Ameriki še vedno rabijo srednjeveško »zaslišanje tretje stopnje« s pretepom, pri katerem tudi nedolžni ljudje podpišejo predloženo izjavo, da bi se rešili muk. Treba je odpraviti lo razvado, ki ni nič boljša od navzočnosti »psiholoških izvedencev«. Nova fiziološka merila so objektivna in zanesljiva, ker so zgrajena na nedvomno znanstvenih načelih. Če
se laže človek nezavedno, kar je včasih prirojena lastnost, »lažejo samo usta, dočim potrjuje ostalo telo resnico«. A zavedna smotrena laž je vedno sad notranjega fiziološkega napora. Merila ugotavljajo pri tem primeru spremembe pri dihanju, utripanju srca in krvotoku.
Larsen nasvetuje preiskovalnemu sodniku deset vprašanj, ki jih mora staviti obtožencu popolnoma mirno in tiho v določenih predsledkih. Ves ta čas beleži aparat fiziološke spremembe. Ta vprašanja se glase: 1. Ali hočete vi prestati to zaslišanje? 2. Ali ste vi kadilec? 3. Ali vam ni nerodno v tem stolu? 4. Kako vam ugaja zvočni film? 5. Ali hodite vi plesat? 6. Ali ste ukradli vi 20 dolarjev, kakor trdi obtožnica? 7. Ali se niste vi zdaj zlagali? 8. Ali ste vi zdaj iskreni?
9.	Ali ste bili vi kdaj poprej kaznovani z zaporom?
10.	Povejte zopet, ali niste vi ukradli 20 dolarjev?
Aparat beleži spremembe pri krvnem pritisku,
če se osumljenec laže. V ta namen so razvrščena vprašanja tako, da sledi brezpomembnemu vprašanju vedno drugo, ki bo pri pritrjevanju obtežilo osumljenca. Nervozni, plašni ali celo nedolžni ljudje bodo doživljali spremembe pri dihanju in krvnem tlaku po vsakem vprašanju. A ta količnik bo stalno enak in jih bo razbremenil. Larsen je prepričan, da bo kmalu rabil njegov aparat sleherni preiskovalni sodnik.
Pogled na velikansko zalogo olja v L.ongbeachu v Kaliforniji, ki jo je razdejal zaduji potres. Večina rezervoarjev se je vnela in gori. — V kotu Andrew V. Mellon, lastnik teh zalog, ki je veljal doslej za največjega bogataša tega sveta, a je trpel radi potresa ogromno škodo.
Dragocen tovor
V francosko pristanišče Cherbourg je te dni prispel prekooceanski parnik »Aquitania«, ki je pripeljal iz Newyorka 47 sodčkov zlata. Parnik je odplul iz Newyorka še preden je izdala vlada prepoved izvoza zlata. Inozemci so skušali izvoziti iz Amerike čimveč zlata radi najnovejše krize dolarja.
G. Neufvville, bivši major, načelnik jeklenih čelad na Badenskem in Wiirtemberškem je bil po smrti gener. St ii 1 p-nagla imenovan za predsednika državnega ku-ratorja za vzgojo nemške mladine v smislu prusikega militarizma.
Tako se igrajo s svetostjo zakona
Preti dobrimi petimi leti se je neki francoski zdravnik na pustni prireditvi seznanil z lepo gospodično in ji pričel dvoriti. Kmalu sta javila javnosti, da sta se zaročila in da bo tudi v najkrajšem času poroka. Dražestna gospodična je prišla na »originalno« idejo: V zapisnik o poroki, ki sta ga napravila pred advokatom, je dala vpisati pripombo, da ima po 5 letih pravico zahtevati razporoko v primeru, da bi se ljubezen poročencev ohladila, to se pravi, da bi ne bila več takšna, kakor na dan poroke. Zaročenec je v to zadevo v resnici tudi privolil. Čez nekaj let pa se je zgodilo, da se mož zvečer ni vrnil spat kakor navadno, temveč je ostal v družbi svojih prijateljev v klubu pozno v noč. To ae je zgodilo nekajkrat. Gospa je postala ljubosumna. Poteklo je že pet let po poroki in nastopil je čas, ko je žena lahko zahtevala izvršitev omenjene klavzule glede razporoke. In res je tudi prišlo do zadevne obravnave. Ko je šlo za razdelitev hišne oprave, se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Da bi ne bilo spora med zakoncema glede posameznih kosov, ki naj pripadejo njemu ali njej, sta se domenila, naj se oprava proda na javni dražbi. Javne dražbe sta se udeležila tudi zakonca sama, in sicer vsak za svoj račun. Pri dražbi sta šla v svojih ponudbah vedno višje in višje in si med seboj tekmovala. Mož je vzljubil hišno opravo, med katero je prebil svoja najlepša leta, začutil je tudi, da prav za prav še vedno ljubi svojo ženo in želel je, da bi se z njo zopet poravnal. Pri dražbi je zmagal on, ker ni mogla žena tekmovati mu v denarju. To je hudomušno Parižnn-ko tako rauarilOt da ni sprejela moževe ponudbe,
da bi se zopet poravnala in lepo živela v zakonu. Dejala je, da ne more živeti več skupno z možem, ki je bil tako nedelikaten, da je na dražbi tekmoval z lastno ženo. V istem času je dala nalog svojemu advokatu, naj izterja polovico zneska, ki ga jc vrgla prodaja hišne oprave na javni dražbi. -— Tako je v državah, kjer so vpeljali razporoko...
Obsodba pastorja v Italiji
Protestantski pastor Alojzij Lippolis je v flo-rentinskem protestantskem listu »Araldo della Ve-rita« priobčil napad na katoliško verstvo in pape-štvo. Državni tožilec je vložil proti njemu ovadbo, češ, da je žalil državno vero in pater se je moral pred sodiščem zagovarjati na podlagi čl. 402 novega zakonika. Dejal je, da ni hotel žaliti katoliške vere in papeštva, temveč je samo razložil protestantsko stališče napram katoliški veri in Rimu. Sodišče ga je obsodilo na poldrugi mesec ječe, vendar le pogojno. Pastor se je pritožil pri kasa-cijskem sodišču v Rimu. To je ugotovilo, da spada pastorjevo dejanje pod amnestijo, ki je bila uveljavljena ob 10 letnici fašizma.
Ne čakaj, dokler sreča trka na duri, da ti potem odide, marveč zvabi jo in obdrži pri sebi.
Stari predsednik Združenih držav (levo) se poslavlja od svojega predsedniškega mesta in prvi častita svojemu nasprotniku in nasledniku Rooseveltu
Zakaj so botjševiki ustrelili 35 kmetijskih
nameščencev?
Aretacija, preiskava in usmrtitev nekaj desetin sovjetskih kmetijskih uradnikov je izvršila Državna politična uprava (GPU) v izredno kratkem času. Minilo je komaj mesec dni, odkar so aretirali boljšjviki 70 ljudi, ki so bili obtoženi, da so namenoma prizadeli veliko škodo kmetijstvu in pripravljali kmetski upor proti državi. Toda dne 12. marca je že bila izrečena obsodba. Procesa pred sodiščem sploh ni bilo, niti pred boljševiškim sodiščem ne. Smrtna kazen je bila izrečena od upravnih oblastev, to je z navadno naredbo vodstva GPU, to je boljševiške policije.
Med obtoženci so bili skoro izključno samo državni uslužbenci, ki so bili zaposleni na sovjetskih gospodarstvih, v traktorskih lopah in drugih kmetijskih ustanovah. Obtoženi so bili:
1. da so namerno uničevali in kvarili traktorje in druge kmetijske stroje; 2. da so namerno zanemarjali njive in s tem škodovali žetvi; 3. da so podtaknili ogenj skednjem, v katerih so bili shranjeni
kmetijski stroji, in zalogam konoplje; da so kradli iz zalog živeža na kolektivnih gospodarstvih; 5. da so desorganizirali setev in žetev in 6., da so ubijali uprežno živino.
Imena 40 obtožencev so bila objavljena v sovjetskem tisku že pred razsodbo, za imena ostalih 39 obtožencev pa je javnost izvedela šele po objavi razsodbe, ki jo je izrekla GPU. V smislu te razsodbe je bilo 35 obtožencev obsojenih na smrt z ustrelitvijo, v resnici so bili tudi takoj ustreljeni. Drugih 22 obtožencev je bilo obsojenih na 10 let robije, 18 obtožencev na 8 let robije in samo 4 s bili oproščeni.
Ta strašna razsodba dokazuje, da se sovjetska Rusija vrača v čase bojnega komunizma, ki je divjal za časa akutne revolucije. Obtožencem ni bila dana možnost, da bi se lahko javno zagovarjali, Nad njimi je po nalogu osrednje vlade izrekel razsodbo rdeči teror in jo tudi takoj izvršil.
Kako obuja moderen zdravnik utopi icnca. Neki ameriški zdravnik je znašel nov način obujanja utopljencev ali zastrupi jencev s plinom. Bolnika vrtijo na napravi, kakor jo kaže slika in mu istočasno dovajajo kisika, da bi mu obnovili krvni obtok
Malčki smo pred skrivnostmi narave
Mi večkrat imenujemo svoja letala »ponosne ptice«, a to je samo dokaz naše domišljavosti. Vsi naši stroji se le nespretno, nerodno in malo praktično posnemanje pernatega sveta. Novo delo francoskega raziskovalca dr. Bateauja o »skrivnosti ptičjih peroti« vsebuje te-le zanimive podatke. Človek, ki se hoče dvigniti v zrak, potrebuje 20 KS močan motor. Smatramo navadno, da znaša moč človeških mišic eno desetinko konjske moči. Potrebujemo torej moči 200 ljudi, da bi odtrgali enega letalca od zemlje. Med tem pa se dvigne ptica v zrak in preleti velike daljave edino s pomočjo lastnih mišic. Če ugotovimo težo ptice, razmah njenih peroti in brzino leta, bomo lahko izračunali tudi njeno moč. Slednja presega (seveda relativno) stokrat moč največjega tovornega konja! Najpo-
Neptun, morski bog se je povzpel lin |>otniški jih muči t kvalorijnlna vročina. Stara navada čez ekvntorijalne vode, kopljejo v hladni vodi ic tudi, da potuika v zabavo obrijejo namrej
parnik. da tam ohladi s svojo vodo potnike, ki je, dn potnike iti posadko, ki se prvič vozijo di hi lažje prestali grozno vročino. Navadil z leseno britvijo in ga nato v r/eio v hladuo vodo
membnejša ugotovitev francoskega raziskovalca je ta, da bi ptice ne bile v stanju letati, če bi veljali za njih navadni zakoni aerodinamike (na temelju katerih gradimo letala). Zoologija je poskušala tolmačiti skrivnost ptičjih peroti z lahkim okostjem in notranjimi »zračnimi shrambami«, ki bi morale odgovarjati mehurju pri ribah. A vsi ti nazori so nezadostni. Priznati moramo, da so ptice obdarjene z nekimi posebnimi lastnostmi, ki jim dovolijo razvijati veliko moč pri manjši rabi energije mišic. Človek še vedno ni v stanju doumeti naravo na področju letalstva in vsled tega jo seveda tudi ni v stanju uspešno posnemati.
Koliko časa vzdržiš brez spanja ?
Najnovejši poskusi so pokazali, da človek razmeroma silno dolgo vzdrži brez spanja. Neki ameriški dijak je pravi specialist v tej zadevi. V Chi-cagu je vzdržal večkrat tudi nad sto ur brez spanja. Enkrat se mu je posrečilo premagovati spanec 114 ur! Tudi v Nemčiji so napravili na neki medicinski fakulteti več takih poizkusov. Krepki ljudje so se tudi po 80 ur uspešno borili s spancem. Neki učenjak, ki je tudi poizkusil to srečo, pripoveduje, da je boj s spancem čedalje hujši in hujši. Ko je hotel citati, je nenadoma ugledal po dvojne vrsta in dvojne črke, vedno bolj in bolj so mu pešale vse moči. Puls je ostal neizpreinenjen, temperatura in dihanje tudi. V ostalem pa zdravstveno stanje ni mnogo trpelo. Edino oči so mu nekoliko zatekle. Če po prestanem boju dvakrat zaporedoma spiš po 14 ur, se telo popolnoma okrepča. Praktični poizkusi na vsem svetu in tudi pri nas seveda, so pokazali, da pred litrčkom tudi velikani ne vzdržijo več kakor dobro noč.
Učinek radia na živila
Scidel, profesor na dunajski univerzi, je objavil zanimive podatke o vplivu kratkih radijskih valov na vztrajnost nekaterih živil. Zatrjuje, da ostane mleko dolgo sveže in se ne skisa, če je izpostavljeno radijskim valovom. Isto je ugotovil pri ribi, mesu, jajcih itd. Seidel poroča, da rabi isto sredstvo prof. Kosterin v Moskvi. Sovjetska vlada že uredila v ta namen posebno radijsko postajo, ki med drugim »ojači« posebno občutljive konzerve državnih tovarn, kakor so kaviiar in l druge, ki so namenjene izvozu.