Speikione in abbonamento postal* [Poštnina plačana v gotovini Cena I lira DRUŽINSKI TEDNIK \ Leto XIV. V Ljubljani, 1. oktobra 1942-XX. štev. 36 (672) | Dosti je učenih, a malo izkušenih. Slovenski rek »DRUŽINSKI TEDNIKI lih a Ja ob četrtkih. Urednlltro la npriTi ▼ Ljubljani, Mikloitčeva 14/111. Poštni predal ifc. S45. Telefon it. 88-32. — Račun poštne hranilnice ▼ Ljubljani St. 15.393. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranfh dopisov ne »prejemamo. Za odgovor je treba priložiti 2'liri v znamkah. NAROČNINA *fi leta 10 lir, */* let* 20 Ur, vse leto 40 lir. V tujini 64 Ur na leto. — Naročnino je treba plaCatl vnaprej. GENE OGLASOV V tekstnem delu: enostolpčna petltna rr«ta ali njen prostor (viSina 3 tmn In širina 65 mm) 7 lir; v oglasnem delu 4.50 lire. V dvobarvnem tisku čete po dogovoru. — Notice: vrstica 7 Ur. M a 11 ogla* • 1: beseda 0.60 lire. Oglasni davek povsod le posebej. Pri večkratnem naročilu popust. Danes: LJUBEZENSKI ROMAN HJELGIN DOM (Gl. sit. 5) Topniški boji v Egiptu Letalski napad na Gibraltar. — 15 angleških letal sestreljenih odgovornost za bodoči mir in ne zanika da bodo tudi po tei končani drami narodi morali živeti skupaj drug ob drugem Zato ie treba vse vojne podvige voditi k cilju, da bodo s svojimi končnimi učinki služili ustvaritvi novega reda iu utrditvi obstoja teh narodov. Japonska zmaga na Salomonskih otokih Šanghaj. 24. septembra Neki zastopnik japonske vlade ie obrazložil tokijsko uradno poročilo, da so na Salomonskih otokih uničili 10.000 ameriški li vojakov. Izjavil je. da so se navzlic nasprotnim Rooseveltovim trditvam ameriške čete lahko izkrcale na Salomonskih otokih, ker so jim tamkajšnje japonske čete pustile prosto pot, da bi iih pozneje laže neposredno napadle in uničile. Zastopnik vlade ie dodal, da je japonsko poveljstvo imelo ob obali mnogo manjših enot. ki pa Američanov niso ovirale pri izkrcavanju. Američani so lahko torej brez slehernega odpora prodirali proti notranjosti otoka. Zato je VVashingtftu zagnal tolikšen hrup o zmagi. Tako! nato so prišli Japonci in prodrli proti notranjosti otoka ter uničili ali zajeli vseh 10.000 Američanov. Kar se tičg' japonskih nastopov na Novi Gvineji, ie zastopnik vlade dejal, da potekaio ugodno, da pa iz razlogov vojaške tajnosti o podrobnostih za zdaj ne moro. govoriti. Zanimive napovedi ameriškega pisatelja , Stockholm, 24. sept. Znani ameriški pisatelj Teodor Dreiser je bil povabljen v Kanado, kjer ie imel več predavanj. V Torontu ie dal časnikarjem izjave, ki pomenijo za Anglijo pravo presenečenje. Dreiser ie trdil, da ie prepričan v zmago Osi. v ruski poraz in v zasedbo angleških otokov. Po njegovem mnenju so Angleži aristokrati, snobi in egoisti, ki izkoriščajo vojno, da bil si lahko nabrali čim več denarja, vojakov in letal Rok mu ni treba zvezati. Ustrelila sem en v zapestje. Samo noge mu ie treba zvezati, sicer nam zna zbežati.« Ne da bi pobesil* revolver, se ie obrnila proti meni: »Zdaj lahko telefoniraš policiji. Marthv. Zahtevaj tudi zdravnika.« Ooazo-vala je naSega ujetnika Ln on ni pobesil pogleda. To srečanje t očmi mi ie zagolo>-▼ilo: ujele smo morilca. V njegovih očeh sem brala takšno nedopovedljivo, neizmerno, fanatično sovraštvo, da sem na lepem zagledala za gladko masko svetlolasega mladega moža prikazen, ki ni imela ničesar človeškega več. Njegova duša ie bila zastruDliena: krutost in preg resnost »ta k) imeli popolnoma v oblasti. Lucijin glas ni isdaial prav nič sočutja. ko te mimo rekla: »Žal mi ie, da sem morala streljati. A niste mi pustili izbire. Posvarila sem vas bila...« Strogo ie nadaljevala: »Marthv. kai ti t? Ali ne vidiS. 4a trpi? Ti pa stoiiš in bulftl!« Hitro sem se vtravnala ta planila k telefonu. Toda Lnuiia me le bila prehitela ln Je fo rrtila Številčnico. Amanda ie dokončala svoie delo: noge mladega moža so bile Čvrsto zvezane. Vsa kri mu ie bila izginila z obraza, bil je videti kakor snežnobela. skremžena snaka. Lucija ie držala slušalko na ušesu: »Kriminalna policija? Prosim gospoda nadzornika Moora...« Za trenutek ie v sobi zavladala tišina. »Tukai detektivski urad Beagle... Da... Da. gospod nadzornik, imamo morilca... Prosim, gospod nadzornik, pripeljite s seboj tudi zdravnika... potrebujemo ga... Da. žal je ranjen. Prisiljena sem bila streljati...« Telefon ie zvonko zacingljal ko je odložila slušalko. Obrnila se je proti našemu ujetniku. Imel je zaprte oči. :Brž. Amanda. poprimi ga za rame! Marthv. pomagaj mi — dvigniva ga za noge. Položile ga bomo na zofo...« Omotična sem ubogala. Nesle smo negibno postavo na usnjeno zofo v kolu. Potlej ie mož pogledal in prvič odprl ustnice. S lihim, prijetnim glasom je ob s ul s ploho psovk drobno ose* bito. ki mu je zdaj obračala hrbet in si trgala trak od svoie bele spodnjice. Lucija ga očitno sploh ni slišala. Spet »e ie obrnila. »Sestra, zavihai mu. prosim, rokav. Zares, morale bi imeli domačo lekarno, kai misliš? Zdai bo moral bili pač tale trak dober. Ovij mu roko. sestra, to si zmerom dobro znala.« Dala ie Amandi beli trak. Nato ie opazovala moža na zofi. »Sss. 8ss,< ie rekla. »Vrč gre toliko časa k vodnjaku, dokler se ne razbije. Zdai imate črepiuie. Misler... Floto!« 21. Naslednjo noč se ie bila zbrala razburjena skupin* ljudi v kuhinji Mai-son LaVelle. Madame LaVelle ie bila ta prostor določila za »soareio«. ker ie bil največii v vsej hiši. Billv Paul nam ie bil prinesel vabilo, napisano na elegantnem avetlozelenem papiriu. ki se ie takole glasilo: »Vse priče tragedije, ki se je zgodil* t Maison LaVelle, vabim, da se udeleže majhne pojedine. Ko končanem obedu bo Miss Lucija Beagle poročala, kako se ji ie posrečilo ujeti morilca.« V moje neznansko začudenje ie Amanda sprejela vabilo. Odkašljala se je in rekla>Na koncu koncev ne moremo razočarati ljudi, čeprav bi se nam nemoten počitek bolje prilegel.« Zdai ie bila skoraj polnoč in Luciia je imela dosti opravka s tem. da se je zahvaljevala za mnoge čestitke, s katerimi so io obsipali od vseh strani. Sedeli smo za dolgo mizo — zn »slavnostno mizzzo . kakor ie poudarjala madame LaVelle — in za nami ie bil izvrsten obed. Nadzornik Moore ie bil poskrbel za šampanjec, in razpoloženje je bilo kar se da priietuo. Časopisi so krožili iz rok v roke in Jeff jim ie sledil s sokoljim pogledom, da ne bi kateri izginil, zakai odločil se je. da bt> nalepi) v album vse članke, ki so nam peli slavo. M i s. .loffeveva ie pripovedovala gledališke anekdote. Billv Paul nam je hotel pa po vsaki ceni zaplesati step. Lucija se ie živahno razgovariala s Fenjiellijevo mamko o modi. medtem ko je Amanda razpravljala z očkom Fennelliiem o uiačii vzreji in prehrani. In jaz... ah. jaz sem bila pa tako srečna, da sem mogla kramljati z Mr. Saiut-lohnoni o rastlinah in cvetlicah. Jeff ie zabaval Lotto z bedastimi dovtipi. Michelangelo Kennelli se je pa z nadzornikom zatopil v razgovor o nogometu: urofesor Sesa me in Dot DeVeere sta vneto šepetala drug t drugim. Samo Heste.ra in John sta bila čisto tiho: zadovoljna sla bila s tem. da sta se kdaj na kdai srečno nasmehnila drug drugemu. Raffaello ie sedel poleg vitke, temnolase mlade Stene, ki ii ie kar naprej polnil krožnik. Tudi onadva stu malo govorila, samo enkrat sem jo slišala reči: :() Ratf. kako si dober Nisem vredna tega.« Solze so ii zalile oči. »Vsako noč sem upal. da se vrneš,-ie odvrnil Raffaello. Na kolenih sem molil za to. 0 Dio mio...« »Nisem si upala. Grozil ie. da te bo ubil.« Zgrozila se ie in ooložila roko na moževo laket. »A prišla sem... ko sem v časopisih brala, kie stanuješ... in ko sem rita la, da... da ti ne more ničesar več storiti. Mislila sem. da me boš sovražil.« »Ljubim te. Dolo.« ie rekel nežno. Madame LaVelle ie vstala v vsei svoii veličini in potrkala na kozarec. »Zdai ste vsi rrradovedni. da bi sli-šššali. kako se je Miss Luciji posrečilo razkrinkati strrrahotni zllločin. ki se je bil pred dvema dnevoma zgodil v naši hiši. Miss Luciia. s'il vous plaitU* Na lepem ie zavladala napeta tišina in oči vseh so se uprle v moio malo sestrično. Lucijina ličeca so bila živordeča, njene oči so se lesketale kakor spominčice in smehljala se je. kakor se najslajše zna. : Kakor vsi veste, ie bila to naša prva afera po prevzemu detektivskega urada Beagle.« Priklonila je glavico najprej proti Hesteri in Johnu, nato pa proti Dolores in Raffaellu, preden je resno nadaljevala: »Ne smete misliti, da smo jo razvozlale samostojno, temveč vi vsi ste pripomogli k razkrinkanju. V prvi vrsti pa gre zasluga moji sestri Amandi. zakai če ne bi bila od vsega začetka prepričana o nedolžnosti našega klienta, bi se bila zadeva utegnila drugače končali.« Lucija je zdai pogledala proti meni: »ln če no bi bila imela mojega ljubega \Vat — mislim namreč, če m* ne bi bila pomagala moja ljuba Marthv... kratko in mulo čudovito se ie vedla!« Zdajci se ie očitno zmedla. Ne vedoč, kai hi govorila dalje, i* vprašala: »Amanda. kod nai začnem?* Amanda. ki ie bila očilno boli razburjena kakor njena mala sestra. ie osorno Odgovorila: Od začetka.< Luciia ie globoko vzdihnila in prekrižala roke. Potici ie uon fala o od-kritjih na truplu in v sobi umora- ♦ Prosim! I.istck ..Družinskega tednika" Kaj vedo divje živali o zdravilstvu Če se počutimo bolne ali smo ranjeni, pokličemo zdravnika ali se zatečemo v bolnišnico. Kaj pa store Živali v takšnih primerih? One nimajo zdravnikov, ki bi jih preiskovali in zdravili. Same morajo vedeti, kaj jim je storiti. In v večini primerih tudi natanko vedo in njihov način zdravljenja je odličen. Saj je ■ako rekoč na višku moderne znanosti in kar je glavno — učinkovit je. Znameniti naravoslovec dr. W UDorn I. Deason trdi, da so živali obdarjene z nekim nagonskim znanjem, ki jim natanko ukazuje, kako naj se ravnajo, kadar zbole. ' _ Živali znajo rabiti odvajala, poznajo vitamine in so že davno, preden *o naši zdravniki le slutili, vedele, kako važni so vitamini za obrambo ored nekaterimi boleznimi. Živali poznajo pomen sončnih žarkov kot zdravila za določene bolezni in vrednost miru in sence za druga obolenja. Vedo, kako važna je snaga, in si -najo popraviti celo zlomljene kosti. Vitamini, ključ do zdravja Pred dobrimi dvajsetimi leti se je Hoveštvo zavedelo pomena vitaminov, ti jih je bil leta 1906. odkril angleški biokemik F. Cowland Hopkins. ')d takrat so se raziskovalcem posre-ila še mnogoštevilna nadalmja odkritja na tem področju. Izvedeli smo, 'a je cela vrsta vitaminov, ki raz- - lično vplivajo na telesne funkcije. 3den izmed njih krepi telo proti pre-'ladu in nekaterim kužnim boleznim :r preprečuje neko zelo neprijetno 'česno bolezen. Drug je nujno potre->en za tek in rast telesa. Tretji preprečuje krvavenje in krepi kosti. Ce-rti ne da, da bi se razvila rahitida, Peti pa skrbi za oplojevanje. Ta odkritja so nas prepričala o potrebnosti pravilne prehrane, ki človeško telo preskrbuje s potrebno koli-•ino vitaminov. Učili smo se, da vse->u3ejo te vitamine sveža povrtnina, korenje, pesa in nekatere druge korenike. Pozneje smo izvedeli, da vseli j p jo takšne vitamine tudi jetra m Iruge jedi, pripravljene iz živalskega drobovja. , T. Vse to vedo živali nagonsko. Ko . Pride pomlad, žene živali, krave, ovce, "onje in koze ven v naravo, na paso. leno, ki so ga uživale vso zimo, jih / Pič več ne mika. Če je trava se tako 'edka in kratka, če se morajo ves ,'an pasti, da namulijo toliko hrane. I olikor bi v hlevu pojedle sena v pol re, nič ne de. Zdi se, kakor da. zi-ali vedo, da ima trava tako vazni Itamin A, ki preprečuje očesno borzen in krepi telo proti nalezljivim * boleznim. Opice pametnejše od človeka Kako pravilneje žive živali kakor 'iudje, dokazuje dr. Deason z nasled-'jim zanimivim opazovanjem: . .. Takrat je živel v Madrasu v Indiji 'i je proučeval v državni bolnišnici '-ko posebno razsajajočo očesno borzen. Domačini so v trumah priha-,'li v bolnišnico po pomoč in zdrav-ienje. Kljub vnetemu prizadevanju dravniki niso mogli doseči trajnega .zdravljenja pacientov. Tedaj je dr. 'eason ugotovil, da nobena , izmed 'nogoštevilnih opic, ki so jih bili Polni okoliški gozdovi, ne trpi za to 'pleznijo. To mu je navdahnilo re-;|lno niisel. Opice so. se namreč prebijale s svežim sadjem, polnim vitaminov, in so se tako obvarovale pred ,’oleznijo. glavna hrana domačinov te bil -- -:r- nnKili na ka- pa riž, pridelan na poljih, na Kadrih niso bili desetletja, da stoletia '^jali drugega kakor riž. življenjska Roč tal je bila s tem izčrpana. Prečkava takšnega riža je dokazala, da ^ v njem nikakršnih vitaminov. Na podlagi te ugotovitve so predpisali pacientom hrano, bogato z vitamini, in njihovo stanje se je vidno popravilo. Zanimivo je, da se dr. Deasonu ni posrečilo niti ene opice pripraviti do tega, da bi jedla ta riž brez vitaminov, čeprav so bile te živali sladkosnedne, požrešne in zaupljive. Vitaminska hrana zveri Mesojede živali kajpak ne črpajo vitaminov iz istih virov. Ce se zver vrže na svoj plen, je prvo, kar stori •— to potrjujejo mnogoštevilna opazovanja — da raztrgajo prsi in trup ubite živali in požro jetra, trebušno slinavko in drug drob, o kat ere m vemo, da je bogat z vitamini. Živali nagonsko čutijo vrednost vitaminov in prav tako poznajo vrednost sočnih žarkov, ki razvijajo vitamin D in preprečujejo rahitido. To nagon: sko znanje je bržčas vzrok, zakaj živali tako redko zbole. Če žival kdaj le zboli, takoj ve, da bo bržčas odvajalo prvo in najpotrebnejše zdravilo. To je natanko, tisto, kar tudi naši zdravniki najprej predpišejo v večini primerov. Vsak iztned nas je kdaj opazoval mačko ali psa, kako sta zrla travo. Te živali to vselej store, kadar čutijo prebavne težave. Trava jim je odvajalo. Medvedi žro meso pa tudi sadje in poznajo neko.vrsto jagod, ki učinkuje kakor odvajalo.. Kadar se prebude iz zimskega spanja, je prvo, kar store, da poiščejo te jagode in se jih najedo, da si urede prebavo. Lekarna — narava Jeleni in srne, ki se krmijo izključno z rastlinjem, ne potrebujejo odva- | jal, narobe, pogosto potrebujejo sred- j stva, ki preprečujejo prehitro . prebavo. Zato smukajo nežno lubje m drobne vejice hrastov in drugih dreves. ki vsebujejo čreslovino (tanin). Tudi domače živali store tako, ce je potrebno, a posušena krma poskrbi za to, da je to le redko kdaj potrebno. Živali se v določenih dobah ravnajo tudi po posebni, zelo _ strogi dieti. Breje košute uživajo čisto določene reči, rastline in korenike, ki se jih sicer po večini izogibajo, in hkrati odklanjajo tisto hrano, od katere običajno skoraj izključno žive. če ima žival temperaturo, se zavleče na zračen, hladen in senčnat prostor blizu vode. Tam ostane zelo mirna, uživa malo hrane in pogosto pije. Naši zdravniki nam isto predpišejo, kadar imamo vročino. Če pa žival muči revmatizem, si poišče vselej najbolj sončen in najbolj suh prostor in gleda; da cim bolj pripeka nanj. Živali očitno že nagonsko vedo, kar so naši zdravniki odkrili šele pred kratkim, da namreč vročina pospešuje izločevanje, tistih sirupov iz telesa, ki povzročajo revmatizem in druge bolezni. Higiena v živalskem kraljestvu Od vseh ukrepov, ki nas varujejo ?red boleznimi, je snaga najvažnejša, 'omena higiene se je moral človek šele naučiti; divje živali se pa nagonsko snažijo. Mačke, h katerim spadata tudi lev in tiger, se vsak dan po večkrat skrbno osnažijo. Sloni se prhajo. Srne in jeleni se kopljejo v rekah in je-zerih, če se jim ponudi priložnost. Tudi ptiči se pogosto kopljejo. Ce se jih loti mrčes, se ga skušajo iznebit; s peščenimi, blatnimi in ilovnatimi kopelmi. Kadar je žival ranjena, velja vsa njena skrb snagi rane. Noben zdravnik se ne more bolj truditi, da bi rano obvaroval okužbe. Večina živali uporablja za to jezik; encimi v slini učinkujejo kot razkuževalo. Če pa kljub temu nastane infekcija, pride narava sama na pomoč z zelo nenavadnim razkuževalom: z za-pljunkarico, t. j. neko vrstjo mesarske muhe. Ta žuželka leže jajčeca na Važno za vse naročnike! Ker se s to številko konča četrtletje, prosimo vse cenjene naročnike, da poravnajo naročnino za prihodnje četrtletje. Po-služite se v ta namen naše položnice, ki jo gotovo imate še od prej. Vljudno Vas prosimo, poravnajte naročnino čim prej, da ne bo nerednosti v pošiljanju lista. UPRAVA »DRUŽINSKEGA TEDNIKA« rano. Iz jajčec se kmalu razvijejo majhni beli črvi. Ti odžro gnijočo tkivo, ne da bi se dotaknili živega. Žival očitno pozna vrednost teh. črvov; nikoli namreč ne odstrani ličink, če se razvijejo v rani. V zvezi s tem je posebno zanimivo dejstvo, da se je v neki bolnišnici pred nekaj leti posrečilo ozdraviti inficirano gnojenje kostnega mozga s pomočjo steriliziranih črvov. To je bil prvi poskus klinične uporabe tega naravnega pripomočka. Kakor vselej je bila tudi v tem primeru narava človekova učiteljica. Ravnatelj nekega velikega živalskega vrta je nekoč dejal: »če mi DVORAZREDNA TRGOVSKA ŠOU ZBORNICE ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO (Pokrajinskega korporacijskega sveta) LJUBLIANA. Gre opazujem, se ie pripravila na skok — in že ie planila. Vrgla sem se na. tla. nieno telo ie zletelo čez mene. riove in puhaioč se ie obrnila — se spet pripravila na skok. zdaj sem bila izgubljena. ».Tamara*, sem kriknila v smrtnem strahu. .Kakšna neubogljiva žival si! Greš in napadeš žensko, ki se ne more braniti. Fei. sramuj se. ti gr-davš. ti bom že pomagala, razen tega te bodo pa ustrelili, če mi le en sam las skriviš.* In zgodil se ie čudež! Tamara ie občepela, še nekajkrat za-puhala. potlej me ie pa začela pazliivo Iz Tivolija Pogosto sedim v Tivoli.iu v glavnem drevoredu, kamor pripeljejo matere svoje otroke. Večkrat opazujem, kako napačno jih vzgajajo. Otroci imajo navado, da se igrajo v družbi, si posojajo in zamenjujejo igračke, kar ni nič čudnega, tako se vsaj vsak izmed njih igra z vsemi igračkami. Na lepem pa skoči z bližnje klopice mlada mama in zakriči na svojega malčka: »Pusti to, to ni tvoje!« Otrok preplašen izpusti igračko in mora i>o navadi tudi z mamico h klo-pici, kjer ima ,svoje* igračke in kjer se poslej sam in osamljen igra dalje s .svojimi* igračkami. In ne redkokdaj slišim, kako se matere raztovarjajo: «Oh, tista Majdiča, kakšna je! Zmerom jemlje tuje igračke.« Kaj mislite mamice, ali imate prav ve ali vaši otroci? Rekla bi, da otroci, čeprav še nimajo pameti, zato so pa bolj prostodušni, prisrčni in velikodušni ! Z. M. poslušati. Kakor sem že povedala, ie bilo v normalnih prilikah pri niei moči kai doseči le tedai. če ste neprestano govorili. Tako sem torei ždela na tleh in govorila in govorila. Brž ko sem se za las premaknila, se ie takoi začela pripravljati na naskok. Govorila sem in govorila, uro za uro. Govorila sem o svojih oblekah, klobukih in čevliih. deklamirala pesmi in pripovedovala tisoč pravljic v kakor Šeherezada, toda vse v eni noči. Grlo se mi ie izsušilo, trenutek onemoglosti se ie bližal in bližal. Govorila sem in govorila, moči so mi čedalje hitreie pojemale, prišel ie konec. Celo šepetala sem že s težavo — in potem nič več. Tamara se ie vznemirila, nieno oči so zažarele, renčč ie pritegnili* ušesa, se trepetaje sprožila za naskok, zarjula. se pognala kvišku, se zvalila po tleh, se še nekajkrat stresla in obležala. Tamara ie bila mrtva.« _ »Strašno, nezaslišano, kako se ie to zgodilo?« so vzklikali vsi vprek. »Kakor ie zdravnik ugotovil...« io povzel besedo krotilec, a žena ga io takoj prekinila. »Da, ugotovili so. da ie Tamara poginila zaradi zamašen ja krvnih žilic, posledice ran na tilniku.« , Gostitelj ie ponudil pogumni kro-tilki čašo penečega se vina in ta ga je na dušek izpila. »Hudobni jeziki trdiio.« ie brž izkoristil priložnost njen mož, »da ie bila ubogo Tamaro do smrti zagovorila.« To ie bil edini stavek, ki ga ie bil tisti večer izgovoril do konca. »Nevljudni opravljivci.« ie vzdihnila žena in postavila kozarec na mizo. »Ali ie imel strahotni doživljat kakšne posledice?« ie hotela vedeti neka dama. »Da.< ie odvrnila bivša krotilka. »Od takrat sem redkobesedna in vase zaprta!« Barvanje usnjenih izdelkov s speci, jelno barvo na brizgalnik. Barve in aceton — Efaks — Napoleonov trg. FILATELISTI POZOR! Najugodnejša kupite in vnovčite znamke vseh kontinentov do i »slednjih okupacijskih znamk — v knjigarni Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva 6. PRODAM otročjo posteljico novo, belo pleskano. Sprejmem tudi vsakovrstno naročilo po najnižjih dnevnih cenah. Tomo Potočnik, mizar, Gnidovčeva 5, za šolo ob Smartinski cesti. ‘Moja prva misel ie bila. da bi bil 'borilec utegnil izkoristiti dejstvo, da ?? bili umorjenčevi prsti brazgotinasti. Judi odtis prstana in brazgotina na '®vi roki sta mi dala misliti. Ko sem Preiskala iutrnjo haljo, se mi ie zdelo čisto izključeno, da ne bi takšna redna gospodi n jica. kakršna ie očitno Hetera. obvladovala osnovnih pravil li-janja. Brž ko je moja sestra to slišala, si ie bila takoj v svesti. da ie h*ogel biti morilec samo moški. Kajne. Amanda?« Amanda ie prikimala. »To se razume. Vsaka ženska bi bila to takoi 3boznala.« »Ker John po svojih navedbah ni '"ogel dokazati svojega alibija.« ie "adaljevala Lucija, »sem vedela, da [Jokaj skriva, čeprav ie bil nasproti *Jam popolnoma odkrit. Priznati mo-*****, da sem v začetku prišla do napačnih sklepov...« „ »Da,< je rekel John. »Naredil sem P® pa ko. ko sem tajil svoje skrbi. ranko bi vam bil prihranil mnogo *Uda.« »j^Truda?« ie sanjavo ponovila Lu-»No. kakor se vzame...« Srknila i® iz svojega kozarca. Potlej je veselo !adaljevala: »Amanda ie pa razumela. j;8 ste bili ves iz sebe. in nato sem »di jaz kmalu sprevidela, da ima 1,'handa prav. ko ie prepričana o vaši '‘dolžnosti. Že od začetka hi se bila °rala zanesti na nicn čut.« »Amanda se ie odkašliala: »Čut?! J?čas misliš zdravo pamet? Ostani 'stvari. Lucija Beacle!« »loskusila bom.« ie ponižno odgo-ija “a Lucija. »Kajpak sem opazila, n? manjkajo krušni nož. škarje, likul-jj * in povoščeno platno, in ko ie prion, madnine LaVelle in po naključju znebila vse to predmete, se mi ie kar s« . . v glavi. Priznati moram, da (ja H" ie zazdela sumljiva. Ali Amnn-l,il ,e ostala čisto mirna in to mi ie stof. v oporo. Potlej ie prišla Beden, , Lucija se ie nasmehnila mlu-w « dekletu, ki ji ie vrnila hvaležen d- »Cisto nemogočo mi i» bilo. spraviti jo v zvezo z umorom. Za to je bila pre... pre;..« »Presrčkana in premlada in presladka.« ie dopolnil profesor Sesame in se tako globoko priklonil, da so njegovi lasje prišli v nevarno bližino sveče. Ustnice Miss DeVeere so bije čisto stisnjene, toda izraz se ii ie takoi izpremenil, ko se je profesor obrnil k niei in nadaljeval: »Prav kakor ti. draeica!« »Ah. Sessie.« se ie našobila Dot. »to pripoveduješ vsem ženskam!« »Ne vsem,« se ie zasmejala Luciia. »Jaz sem tudi srčkana, pa mi tega še ni potrdil.« , »Pollei ie prišla Hestera...« io ie strogo posvarila Amanda. »Da. res. Ne glede na to. da ie očarljivo dekletce, ie bila očitno zbegana, še preden ie od nas kai slišala o umoru. In nisem prezrla, da bi bila nad vse rada govorila z Johnom med štirimi očmi.« »To sem kai neumno naredila.« ie tiho rekla Hestera. »Ko je Hestera pogledala truplo.« ie nadaljevala Lucija, »se ii ie pogled takoj ustavil na brazgotini na levi roki. Potem ni hotela ničesar slišati o tem. da namerava s svojim molkom nekoga kriti, in ko ii ie nadzornik Moore zabrusil, da ie neznanec, čigar imena ne mara izdati, morilec, sem ii brala z obraza, kako grotesken se ji zdi ta sum. Zdaj pa pridemo do bistvene točke. Hestera ie bila po svoji navedbi zapustila hišo dvajset minut po sedmi uri: tik po sedmi uri ie bila nindame LaVelle še liri njej. Hestera je izpovedala, da ie pogledala na električno uro. ker ie bila niena zapestna ura pokvarjena. Električna ura je prav kazala — o tem smo se lahko same prepričale. Toda okrog sedmih je bila huda nevihta in spomnila sem se. da je pri nas ravno sedemnaist minut čez 6edem hudo treščilo, tako da so pregorele mnoge varovalke. Ali ni bilo umestno misliti, da jo nekdo šaril okrog Hesterina ure in io po- maknil nazaj? A kdo? Drugi dan sem od Miss DeVeere izvedela, da ie bila Ilesiera zapustila hišo natanko eno uro pozneje, kakor je izpovedala. Ne ona ne John nista slutila, kako sta mogli biti njuni navedbi različni in nasprotujoči si. Šinilo mi ie v glavo: ali ne bi moglo biti to v interesu moža. ki ii ie bil telefoniral, da bi pri poznejšem zaslišanju navedla napačen čas? Nisem dvomila o tem. da je zapleten v zločin. Tisto popoldne je bil med nieno odsotnostjo v hiši in je pustil pri njej kovčeg. Ali ni morde takrat pomaknil uro nazai? Pozneie ko ie bil umor storien. io ie lahko spet popravil. Kajne?« »Izvrstno!« ie zamrmral profesor. »Na to misel ne bi bila nikoli prišla,« je rekla Dot DeVeere. »O. Miss DeVeere. mnogo ste pripomogli k pojasnitvi umora,« se ie nasmehnila Luciia. »Videli ste He-stero. ko je odhajala, in vaš živahni opis .Mr. Smvtha* ie bil kriv. da se je Mrs. Joffeveva do smrti prestrašila... »Da. res je.< ie pritrdila Mrs. Joffeveva. »Ta Smvth mi ni bil nikoli prišel pred oči — sai veste, moje noge... toda ko ga ie Dot opisala, sem bila prepričana, da moža poznam. Morala sem ga videti na kakšnem odru. zakaj kogar sem kdaj videla v svitu odrske razsvetljave, tega ne pozabim vse /svoje življenje...« »Seveda!« ie vzkliknila Dot. »sai sem videla, kako si prebledela, mati Joffeveva. in sem te tudi vprašala, ali vidiš duhove.« »Pravilno, Miss De Veere. Ostro ste opazovali,« je rekla Luciia vljudno. Za | trenutek ie oklevala, preden ie nadaljevala. »Du. skoraj bi bila pozabila: izvedela sem tudi. da ie Dolores...« »To ie vsak vedel.« ii ie Fenneliile-va mamka prostodušno segla v besedo. :Uad bi vedel.« ie rekel Michelangelo gubajoč čelo. »kdo ie izvohal, da . ie bil ta .Smvth Floto? Nihče razen 1 nas ni tega vedeL« »0. stene imajo ušesa,« se ie nasmehnila Luciia. a ni pogledala profesorja. ki ie nemirno drsal po svojem siolu. »V moi poklic spada, da vse izvoham. Upam. da zato niste jezni name. In v bodoče se morda nekoliko tiše razgovarjajte...« Bila ie videti kakor majhen, predrzen fantalin. »Vsa družina neprestano kriči.« ie pokaral očka F‘ennelli. . »Tudi to utegne imeti svoio dobro stran,« ie mirila Luciia. »Vsekakosem tako izvedela, da ie bil Smvth Moto. Sprva nisem vedela kai početi s to novico, zakai po fotografiji sodeč te bil Smvth nedvomno Victor Shaw. Toda potem smo od Johna izvedeli Hesterino zgodbo in zazdelo se mi ie. da imata Shaw in Floto sorodne črte. Težko ie vse to razjasniti, zakai govorila sem z vsakomer izmed vas in Oti vsakega sem izvedela kai novega. Tako na primer ne smem prezreti Billa. Če ne bi bil imel tako ostrega sluha...« Poročala ie. kai se ie tisti večer odigralo na dvorišču, in vsi so napeto poslušali. »Smola ie bila. da nismo prišle dovoli tiho. zakai sicer bi bile že takrat ujele morilca...« Ni me pogledala. »... tako ie pa lahko ušel. Po drugi 6trani sva imele takrat tudi srečo, zakai našla sem na dvorišču neki ključ.« Nato ie popisala kako bi naju bil neki avto kmalu treščil ob zid. »Tisti trenutek sem vedela, da te ključ velika najdba.« ie rekla smehljaje se. »Preden sva odšli domov, sva si ogledali še čudovito igro profesorja Sesama. Drugi dan sva naredili majhen poskus z modanie La Velle. a na to se bom šg povrnila.« Lucija ie popisala tat vibo mošnjička. »To ie bila sijajna šala zame!« Zadovoljna se je zahihitala. »Malopridnežu ie namreč dišal ključ. Zdaj morani povedati samo še. čemu mi ie služil ta ključ.« Medtem ko ie veselo popisovala najino pot na postajo podzemeljske železnice. sem v duhu ponovno preživela te strahotne minute... »Našli sva ročni kovčeg,« ie nadaljevala Luciia in glo tboko vzdihnila. Vsi poslušalci so odreveneli in nepremično uprli oči vanio. Zasmejala se ie in odkimala. »A1L si lahko predstavljate: ko sva zgrabili kovčeg. mi ie šinila v glavo nora misel. prvi trenutek sem si namred rekla, da ie nekai groznega v kovče-gu... Toda morali sva ga dobiti in ga nisva smeli izpustiti, zakai v najini bližini ie stal neki mož. čigar obraza nisem mogla videti, ker ga ie skrival za časopisom...« »Lucija.« sem zakričala. »Tega sploh nisem vedela!« »Seveda ne,< ie odvrnila. »A to ie bil vzrok, da sem ti rekla, da moraš na glas kričati, če bi ‘se nama kdo poskušal približati. Zdirjali sva stran, mož nama ie sledil, a ujel naju niI« Nasmehnila se mi ie. »Bila si res čudovita. Marthvl« Vse omizie ie prevzelo napeto razburjenje. »Ko sva prišli domov, sem postavila kovčeg v najino spalnico, a morala sem biti hudo potrpežljiva, preden sem mogla pogledati vanj. Tudi ni bilo lahko, odpreti ključavnico. Šele pozno ponoči se mi ie posrečilo...« Videla sem razločno pred seboj tisti prizor in komaj eem mogla razumeti, da ie od takrat minil komaj en dan!.~ »Pogledala sem torei vanj...« »Pusti umetne odmore. Lucija.« io ie osorno posvarila Amanda. »Da. sestra,« ie ubogljivo odvroila Luciia. »Bila sem zelo olajšana, to moram priznati, zakai tistega, kargem pričakovala, ni bilo v njem.« »Kaj pa?« ie vprašal Jeff. cepetaje od nestrpnosti s svojimi dolgimi nogami. »Bil ie poln denarja!« »Koliko?« ie vprašal stvarno očka Fennelli. ... , »Šestdeset tisoč dolariev. Toda to sem šele pozneje izvedela. Videla setn samo. da ie cel kup denarja. In tako sem bila prepričana, da bo morilec poekušai. priti po kovčeg.« Dalje prihodnjič rALINGRADO SAREP1A .jj ^RASNOfcRMflŠK ki kaže poleg ur in meseca, v no-pritrjen koledar, odvila. To pa če jo človek navij« ZA HRBTOM CIVILIZACIJE Otok liuaoircev in iskalcev zlata Zanimivosti Nove Gvineje in njenih prebivalcev Nova Gvineja je zadnje mesece stalno v ospredju vojnih dogodkov na Tihem oceanu. Zato ne bo odveč, če naše bralce nekoliko seznanimo z zanimivostmi tega otoka. O Novi Gvinoji, velikem otoku vzhodno od Molukov in severno od Avstralije, je prvi pisal Italijan Cor-sali in je svoje poročilo o njej poslal v začetku IG. stoletja firenškemu vojvodi Juliju Medicejskemu. Otoku je dal ime Nova Gvineja Španec De Ri-tis, ki se je sredi 16. stoletja izkrcal na njem. Zdelo se mu je namreč, da so domačini tega otoka zelo podobni prebivalcem afriške Gvineje. Nova Gvineja ima površino 772.000 kvadratnih kilometrov in je torej po velikosti takoj za Gronlandijo. Otok je zelo hribovit; gore na njem so visoke do 5000 metrov. Na Novi Gvineji vlada ekvatorialno podnebje, vendar imajo nekateri predeli silno dosti padavin (do 6000 mm). Velike ravnine so pokrite z neprehodnimi pragozdovi, skozi katere tečejo globoke reke. Zato je Nova Gvineja še precej neznana. Nekaterih krajev na njej belci sploh še niso raziskali. Otok šteje 1,100.000 prebivalcev, poleg tega živi na njem še nekaj tisoč belcev. (Če pomislimo, da je Nova Gvineja dva in polkrat večja od Italije, šele vidimo, kako redko je obljudena.) Domačini na Novi Gvineji spadajo k tako imenovani oceanski skupini, po gorah pa žive majhna črnska primitivna plemena. Vsi domačini Papuanci, Melanezijci in Ne-griti pa so še zmerom na zelo nizki kulturni stopnji. Na Novi Gvineji so celo še kraji, kjer žive ljudozrci; tamkajšnji domačini se krase z lobanjami svojih ubitih sovražnikov. V glavnem žive domačini na Novi Gvineji od lova in ribolova. Nekatera ? UGAHKE Križanka Vodoravne: 1. Vrsta obvestila! votla mera. 2. Ponavljajoča se količina; Odisejeva domovina. 3. Poželenja; tuje žensko ime; Poljak tak? piše čv Madžar pa c. 4. Vrsta cev o "tudi šaljivo ime za neko orožje; števnik. 5. Ločilo; oblika pomožnega glagola. 6. Ploščinska mera; povratni bzaimek. 7. Urejenost; tujka za naj-;; manjšo količino. 8. Rimljanu je PO; menilo in; baltska država. 9. Pogojni veznik; arabski knez; če ne more govoriti. 10. Zvijače; nasprotno od stari. 11 Postal je Pavel; očiščen. Navpično: 1. Oblika glagola, ki pomeni priti na cilj; vrsta ugank; 2. Zunanjost, način pojava in bit1 (2. skl. mn.); nauk o nravnem življenju. 3. Bolezenski pojav, prav za «prav vzrok; medmet. 4. Žeusova ljn-*bica; zrak po grško in latinsko; n®- plemena, predvsem tista, ki so prišla v stik z belci, so se naučila primi- tivno obdelovati zemljo in graditi hitre jadrnice. Na tistem delu otoka, ki ga upravlja Avstralija, pridobivajo iz rečnega peska zlato. Zaradi te drage kovine je v 16. stoletju španski raziskovalec Saavedra ta otok imenoval Isla de Oro, t. j. otok zlata. Ko so leta 1877. v bližini Port-Moresbyja odkrili zlato, je tudi na Novi Gvineji zavladala zlata mrzlica, ki je pa kmalu spet prešla, ker vse zlato, ki so ga pridobili v tem kraju, ni vredno več ko dva milijona funtov šter-lingov. kakor budilko za določeno uro, sama sproži radio in bo njen lastnik lahko poslušal glasbo, ki io je izbral po programu. V odmorih pa sproži ura Glavne pridelke tega velikega otoka daje poljedelstvo, ki zavzema pri- bližno 100.000 hektarov zemlje. Goje kokosove orehe, kopro, kavčuk, konopljo, kavo, riž, čaj, bombaž, tobak in kakao. gramofon, in sicer spet točno v času. v katerem je navita. Poleg tega se da ta svojevrstna ura zvezati z električnim kuhalnikom. V določenem času, na primer tisti trenutek, ko je ajce kuhano, ura električni tok iz-clopi. Prav tako ura utrne tudi luči po hiši, če jo je človek v ta namen idil. navil in prired Na otoku je precej razvita tudi ivinoreja, saj šteje Nova Gvineja okrog 20.000 glav rogate živine, de- V 10 letih 369 novih glasbil set tisoč koz, osem tisoč svinj in približno okrog tisoč konj. Nova Gvineja je še zmerom vred- Po ugotovitvah neke pariške založbe so v zadnjih desetih letih ljudje na svetu iznašli nič manj ko 369 novih glasbil. Vsa ta glasbila so paten- na pustolovskega in romantičnega imena »Skrivnostni otok«. Izvzemsi glasbil. Vsa ta glasbila so patentirali, vendar se je izkazalo, da jih ib--'1- -1- obalo. kjer so belci zgradili nekaj manjših mest, je namreč še zmerom precej neraziskan — po zaslugi visokih gor& in nepreglednih pragozdov, a ne najmanj spričo krvoločnosti njegovih divjaških plemen. ; e med njimi porabnih in pripravnih za izdelovanje v večjih množinah samo dvanajst. vrednost kvečemu igrajo iznajditelji sami. Zakaj so stari Rimljani nadišavljali svoje obleke? Kadar Nil neha poplavljati in steče voda nazaj v strugo, ostanejo v na-blatu veliki V starem veku so pridobivali rdečo barvo iz rdečih polžev. S to barvo sp barvali vse mogoče tkanine, žal ii pa niso mogli odvzeti močnega neprijetnega vonja po žveplu, ki ga je imela. Rimljani so si zato pomagali z močnimi dišavami samo da bi njihova obleka ne smrdela. nesenem vrstnih rib, imenovanih fahak. Te ribe spadajo v skupino navadnih sip, imajo pa svojevrstno zmožnost, da lahko svoje telo napihnejo z zrakom, Indijci se radi zastonj vozijo Povsod na svetu se ljudje če le mo- rejo zastonj vozijo po tramvajih in avtobusih. Posebno je pa baje ta »bo- lezen« razširjena v Indiji. Preteklo leto so izračunali in ugotovili, da se je vse leto peljalo na tramvajih nič manj ko 315.247 zastonjkarjev. Kadar se divjaki goste. Ne smemo misliti, da imamo samo civilizirani ljudje sladokusne želje. Tudi divjaki si znajo privoščiti do- aii bro pečenko, samo da jo pripravijo ekoliko na način, ki je nam nekoliko tuj. V Polineziji velja kot posebna poslastica golobja pečenka. Duše jo v nekakšni kaši, ki je pripravljena iz mozga mlade palme, jo zavijejo v prijetno dišeče liste in pečejo v prsti, abdani z razbeljenimi kamni. Zdravila proti sončnemu mrku V sedemnajstem stoletju so padarji prodajali posebna zdravila proti — sončnemu mrkuv Sicer ne smemo misliti, da sonaši predniki živeli v veri, da je sončni mrk kakšna bolezen, misliti so pa, da je ob mrku ozračje polno skrivnostnih strupov in da se moraio s posebnimi zdravili zavarovati proti tem kvarnim vplivom. Padarji so delali dobre kupčije, ljudje so bili pa tudi zadovoljni, da se v lili'. času mrita niso .zastrupili'. Čudežna ura Neki švedski delavec je v času izdelal uro, ki kaže tudi stanje sonca in tranjščini ima pa ki se avtomatično zdaleč ni vse; Če La fotografia, pubblicata questi giomidalla rivista italiana «Tempo», rappreseata plasticamente la topografia di Stalingrado come pure le direzioni degli attacchi tedeschi. — Gornjo sliko je priobčil te dni italijanski list «Tempo» v svoji najnovejši številki: kaže nam plastično risbo mesta Stalingrada in smeri nemškega napada. Tudi ribe vonjajo Vsa druga glasbila imajo samo tehnične igračke in nanje Z ribo se žogajo Tako se egiptovski otroci s temi ribami žogajo. Pobirajo jih namreč iz nilskega blata, jih posuše, potem pa spet napihnejo. Živali navadno bolie vonjajo kakor ljudje. Vendar doslej liudie niso vedeli. da ie ta čut razvit tudi pri ribah. Zdai so pa znanstveniki napravili nešteto poskusov z različnimi vrstami morskih in sladkovodnih rib in ugotovili, da večina izmed njih vonia. Posebno razvit vonjalni organ imajo neke majhne ribice. Te na primer vonjajo, če se bliža sovražnik. Znanstveniki so vlili k ribicam vodo. v kateri so pred nekaj minutami še plavale ščuke in ribice so se na mah razpršile in poskrile v kotičke. delavne. 5. Indijanska trofeja; baltsko mesto in reka. 6. Čistiti. 7. Laha* kovina; tujka za pravilo (4. skl-)-8. Veznik; član družine; drevo ,(br®, samoglasnikov). 9. Kazalni zaimek' vzgajališče, zlasti na visokih šolah-10. Lišaj, izpuščaj, prišč (medic. ). roparska ptica. 11. Različno; materin. STOPNICE Kokosovi orehi so sadovi morskih dreves? Kokosovi orehi imajo zelo trdno JO lupino in zelo dolgo lahko vzdrže na vodi. Morski tokovi so jih že večkrat prinesli k obalam drugih zemljin. V srednjem veku, ko ljudje še niso vedeli, kje rastejo ti naplavljeni kokosovi orehi, so mislili, da so priplavali na morsko gladino sadovi dreves, ki rastejo na dnu morja. Mikena. Izlilo se ie toliko žareče lave v bližnje iezero Kivu. da se ie jezerska voda v nekem zalivu segrela na več ko 60 stopinj. Tako so domačini lahko nalovili velike količine skorai kuhanih rib. * Po večini živali spe po jedi. Po-:; sebno mački in psi si zmerom privo-;; ščijo po svojem kosilu kakšno urico počitka. * Ovce imajo izredno dober tek. Na paši lahko jedo venomer kar 12 ur, ne da bi to kaj škodilo njihovemu želodcu. * ščuka lahko živi tudi 150 let, krap; pa celo ‘250. * Blisk je navadno dolg od dva do;; tri kilometre. * Odrasel lev lahko zaporedoma napravi več po devet metrov dolgih skokov. * človeška koža ima povprečno površino 1.5 kvadratnega metra. Ptiči hitro rastejo Če pomislimo, kako hitro rastejo elo Zanimivosti o danskih kolesarjih Po ugotovitvah danske policije, je na Danskem prijavljenih nič manj ko 2.25 milijona koles. Če pomislimo, da šteje Danska komaj 3.5 milijona prebivalcev, potem vidimo, da so Danci strastni kolesarji. Policija ie pa prav tako tudi ugotovila, da je čedalje več prijav ukradenih koles. Samo v Kjobenhavnu ie na irimer menjalo svojega gospodarja tar 12.400 koles na leto. V vsej Danski je bilo pa v enem letu pokradenih 30.000 koles in 60.000 zračnih sesalk. ptiči, se nam zdi človekov razvoj ze počasen. Mlade 'lastavice že po desetem dnevu dosežejo težo odrasle lastavice. Vendar so ugotovili, da je lastavica razvita samo po teži, .duševni' razvoj gre pa počasneje, zato lastavica kljub doraslosti po desetih dneh še ne zna letati. Zanimivosti z vseh vetrov * Indijci si smejo čistiti zobe samo z vejicami določenih dreves. Navadne zobne ščetke iz živalskih ščetin se jim zde namreč nečiste. * Zdravniki so ugotovili, da nezrelo sadje ne škoduje želodcu. Človeška prebavila lahko prebavijo tako nezrelo kakor zrelo sadje, samo če ga dobro Srežvečimo. Nezrelo sadje težko pre-avimo samo zato, ker ga zaradi kiselkastega okusa slabo prežvečimo. * Na zemeljski površini ie povprečno 21 milijonov ton ogljikove kisline. * V tropskih pragozdovih živi neka posebna vrsta velikanskih pajkov, ki dela tako močne mreže, da se vanjo često ujamejo ptice, plazilci in celo sesalci. Pajek te velike živali tako spretno ovije z mrežo, da mu nikakor ne morejo ubežati, potem iih pa iz- * V Mehiki imajo nrav svojevrstne in evropskim prav nič podobne ženitne običaje. Tako mora na primer v zakon moški prinesti balo in urediti stanovanje. Mladi ženi niti s prstom ni treba migniti. Širom po svetu * V Belgijskem Kongu v Afriki ie pred 30 leti začel bljuvati ognjenik Silen vihar je divjal v vsej okolici Benetk, zlasti na rodovitnem otoku Sv. Erazma. Trem hišam ie vihar odnesel streho, izruval več dreves in naredil veliko škode po sadovnjakih. Na morju ie vihar prevrnil več bark in poškodoval kopališča. Te dni je minilo 80 let, odkar so v Evropi zgradili prvo tobačno tovarno in začeli izdelovati cigarete. Ta prva tovarna ie stala v Draždanih v Nemčiji. Le počasi so prišle cigarete do današnje veljave, prej so kadilci rajši tobak žvečili in njuhali. Šele v zadnjih 30 letih so se kadilci oprijela cigarete. k o — — — — — — k o — — — — k o------------------- — — — k o — — — — — — k o — — — — _ — k o 1. naselbina, izkoriščana dežela; 2. prebivalec blizu mesta; 3. umrli; 4. duhovniška stopnja; 5. pojem razsežnosti; 6. ruski skladatelj; 7. prislov, ki ga reševalci na te uganke menda ne uporabili. POSETNICA E. Skok Ta gospod ima poklic, ki med ljudmi ni posebno priljubljen. ISTOIMENICA »Utrujen si? Le name sedi, brate-a slabo bo, če jaz se nate!« ENAČBA ;; a + (b —ia) + (c—sr) -I- (d—ek) + + (e—p) + (f+j)=x a = dvoživka; b = vrsta jabolk' ,t = gozdna žival; d = upadek; e — P1®' j vati; f = človeka tlači; x = pregovor- J^uJU atcaci! Z zanimanjem ste brali pravljico o potepuhu Jakcu in njegovih dogodovščinah. Najbrže vam je bilo žal, ko se je Jakec naposled izmazal iz vseh zadreg in je bilo naše lepe pravljice konec. Da vam ne bo preveč dolgčas po njej, smo izbrali za vas novo, prav in prav tako zanimivo pravljico; „Kuharček Andrej“ V Starih časih je imela imenitna gospoda svoje kuharje in ku-harčke. Bili so hudi časi, saj je marsikateri kuharček plačal slabo kosilo s svojo glavo. Naš „Kuharček Andrej“ je imel posebno težko službo. Služil je pri starem grofu, ki bi dal vse bogastvo sveta, če bi mogel biti še enkrat mlad. In njegov kuharček naj bi mu pri tem pomagal. To je bilo nevarnejše, kakor se morda zdi. Brali boste, kako je kuharček Andrej rešil svojo težko nalogo vsem v zadovoljstvo in sebi v srečo, kaj vse je pa pri tem doživel, tega vam ne izdamo. Pravljica / ,fKuharček Andrej" bo med našimi najlepšimi pravljicami, in je narejena po slovenski narodni pravljici. Izhajati bo pričela v prihodnji števlkj »Družinskega tednika«. Priporočite jo tudi svojim staršem in svojim malim pri Jateljemi UREDNIŠTVO »DRUŽINSKEGA TEDNIKA« ČUDEN TOPLOMER če toplomer nahitroma vtakneš® v vročo tekočino, opazimo presenetil1 pojav, da živo srebro najprej pa® j namesto da bi se dvignilo. Kako h"-si razložimo ta pojav? ODGOVOR: ^ ouSojzur m oCojSos ojas as oj®N. •apud uaoajs' iuiqaasoAiz up 'uiszttf " m ‘opjojs oCaaBas 1'aadt'uu BjojdoJ, ENA O LEDU Zakaj naj polagamo led v lednja^? : :nad ali poleg; stvari, ki jo hladu” ne pa pod njo? ODGOVOR: „ -ipniuo ouaora aojsoad soa . . Tam m ur uptid ut ulemo « tako lepo jsfajdoj laoluatAp as ‘ofauAijs P(A * pa( ižoj ud aj> -oiisaAod opz ®4 tli -alUTifo ar up oqnj 'nup uu oposTLgj. ul'za^ al iij ‘bijb.iz qsuid ufupods w -paad eTiipp as ‘fepods poj tzaj oHV [Rešitev ugank iz prejšnje števil^ Križanka: Vodoravno • l. MadaB^pV- I 2. Iluzija, aj. 3. ni, Orulra. 4. Bph*»" -^rs-ii, natri. 0. nrs, patron. 7. UMji. pi-■ 8. oponec, oe. 9. Gero, lovka. 10. * .lofliJ®-; 11. trinog. —Navpično: 1. j 2. aiip ir. — o u i u ■ *• ,* ,llstor»7 <= *»*>• 4. Azori, enoj. 6. Gina, pre, ata. 6. trgovina. 9. A. A. > 7. Burmati, opis. 8. trgovii ! ton ASkerc). ooBtcl« Stevilnlk: ključ: n = čmrlj: b = j =: kuga; č = nvlz; — Zlato sc prti' i ognjem, človek pa z zlatom, Pr.mlkainioa: Slovak, Angle*. Spn"1 Cjo0i«<< tarobon lik: 1. rok. 2. Rodos, »• v 4. komar, 6. ser. 1 X. 1942 Ttt. DRUŽINSKI TEDNIK 5 Nič mi ni odleglo, ko som za seboj '•aslišala, kako je nekdo po norveško •ejal: »Ti, Gunnar, ali ni to tista mala, ki sva jo zadnjič videla pri Weer-•ttgu?« Obrnila sem se in spoznala moža, ki je v gostilni v živalskem vrtu šel tako tesno mimo naše mize, da je strgal z naslonjala mojo ročno torbico. »Kajpak je tista. Boš videl, letela bo z istim letalom.« »Previdnosi, fant, mogoče pa ra-lume norveški.« »Beži no, saj samo francoski govori.« Kar težko sem se pritajila in se dalje pogovarjala z Jeanom. »Potniki za Kjobenhavn!« je zadonelo iz zvočnika. Uniformiran postrešček mi je vzel kovčeg, plašč in dežnik. Jean me je pospremil do rdeče pošasti s srebrnim gobcem in rumenimi perotini. Videla sem, kako sta tedaj tudi oba Norvežana krenila p roti letalu in kako se je mož, ki mu je bilo ime Gunnar, poslavljal od svojega tovariša. Jean me je skušal poljubiti. A nisem pustila. Sama ne vem, zakaj ne. Nenadno mi ni bilo do tega. »Pa srečo, Gunnar,« sem slišala, kako je rekel prijatelj. »Glej, da ne padeš! In nobenega flirta med potjo!« »Hvala.« »Pozdravi doma. Povej jim, da mi gre dobro.« »Ali right!« Zaloputnili so vrata in jaz sem bila prvič sama z možem, ki o njem nisem vedela drugega, kakor da mu je Gunnar ime. Sedela sva vsak na eni strani ozkega srednjega prostora, ta mož in jaz. Okrog naju je zijalo šest praznih sedežev. In na vsakem sedežu je ležala torbica z impregniranimi škr-niclji; ,Fiir Luftkranke1, ,For Airs-ickness', ,For Luftsyge‘* je pisalo na njih z velikimi, zloveščimi črnimi črkami. S plahimi slutnjami sem jih ogledovala, krčevito žvečila žvečilni gumi in uživala razgled — bolje pogled navzdol — s kar se da veliko vnemo. Ta vnema je pa postajala vse bolj mlačna in je naposled čisto ugasnila. Letalo se je gugalo, burja je tulila in $az sem škilila po impregniranem skrnielju... Pogledala sem moža na drugi strani, toda takoj sem se spet obrnila. Sedel je vzravnano in strmel vame. V rokah je držal časopis, norveški časopis — ,moj‘ «asopis. Sredi muke sem se nasmehnila. Zdaj bi rada vedela, ali so že priobčili moje popotne vtise. Ali jih je že bral? v Obrisi pokrajine pod nami so bili čudno sploščeni in ostri. Globoko spodaj je ležalo neko jezero kakor sivo-sinje oko. Pred seboj sem videla pas morja. Najbrž bomo kmalu čez dansko inejo. Bilo mi je čedalje slabše. Hkrati se me je lotila lahna vrtoglavica in ču--^tila sem, kako mi je kri usahnila z A a lepem nji je bilo, kakor da bi letalo plezalo čez neviden strm hrib. In takoj nato je štrbunknilo navpično navzdol — en meter, dva metra, dosti metrov, kaj vem... Temu torej pravijo .zračna luknja*, sem še pomislila. Nato sem naslonila glavo na naslonjalo in zaprla oči, zakaj vrtoglavica je postala prehuda. Ne vem, koliko časa je preteklo, ko sem začutila na čelu hladno roko in slišala, kako je neki glas dejal: »Pijte! Bolje vam bo!« in že mi je nekdo vlil konjak v usta. Bilo je tako dobro, da ie bil nekdo pri meni, ki mi je pomagal. Hvaležna sem mu bila za to. »Strašno ste bledi,« je rekel po francosko. Skušala sem se nasmehniti. Tudi on se je smehljal. »Ali vam je ze kai boljše?« šele zdaj sem lahko izpregovorila. »l)a, hvala,« sem odgovorila. »Sicer pa kar lahko govorite po norveško. Zelo ste dobri z menoj.« Zardel je ko puran. »Za božjo voljo, ali ste mar Norvežanka?« »Menda vendar ni potrebno, da se tega tako prestrašite!« Zdaj sem bila * če vam je slabo. ti Ujelgin dom že toliko na konju, da se je spet pq-< javila moja prirojena dovtipnost. »Saj niste nič slabega rekli o meni. Tedaj pri \Veerstegu ste celo trdili, da sem vražje zala, kar pa v tem trenutku prav gotovo mirne duše preklicujete.«' Zasmejal se je. »Da, tedaj ste bili res čedni. Ne, ne, le mirno sedite in se naslonite, tako, da.« Podložil mi je pod zglavje nekaj, mehkega, menda je bil njegov površnik, zvit v blazino. Poprej sem si bila mislila vsaj enkrat z glavnikom gotegniti čez lase in si napudrati nos. ,es mi je že odleglo, toda poslušno sem se naslonila nazaj. »Mislim, da me položaj opravičuje, da se vam predstavim,« sem ga slišala reči. »Čeprav sva tako malo časa skupaj, se mi zdi, da se že dobro poznava. Ime mi je Gunnar Brekke in sem inženir.« Previdno, ker je bilo še zmerom nekoliko nevarno, sem obrnila glavo proti njemu in povedala svoje ime in poklic. >Tak vi ste to? In jaz sem si zmerom predstavljal častitljivo gospo okrog štiridesetih let,« človeku se vselej dobro zdi, če izve, da je znan. »Silno me veseli, da sem vas spoznal. Mnogo tistega, kar ste zapisali, sem prebral. Bistri ste.« »Zelo prijazno,« sem dejala. Kaj naj bi tudi na kaj takšnega odgovorila. >>Pred kratkim sem. bral neki vaš članek, vendar niseni istih misli o vsem, kar ste napisali. No, da, o tem se lahko še kdaj drugič spričkava.« Sam Bog ve, da me je upanje iia ,kdaj drugič1 prijetno presenetilo. Bili smo nad danskim otočjem. Leteli smo precej nizko. Videla sem belo pobarvane delavske hišice v oceanu zelenih polj. In črede krav, ki so se zdeln velike kakor poljske miške. Kakor da bi gledala igračke. Nato spet voda in čez čas tik pred nami ravba planjava. »Zdaj bomo takoj v Kastrupu,« ie rekel Gunnar. In tisti trenutek se mi je zdelo, da se je dvignilo morje pred mojimi očmi posev z vsemi ladjicami in parniki, ki so pluli po njem. Oklenila sem se naslonjala in zastokala. »Le mirno, voda nam ne bo pljus-nila v obraz, samo pristajamo,« je dejal Gunnar. Takoj nato je letalo zdrčalo po blagoslovljeni inateri zemlji ;— minuli sta ravno dve uri in štirideset minut, kar smo odleteli iz Amsterdama. Carinski pregled in pregled potnih listov sta bila hitro za nami in vstopila sva v avtobus, ki naj bi naju prepeljal v Kjobenhavn. »Nočem biti vsiljiv,« je dejal Gunnar, »toda povejte, ali ste s kom domenjeni?« Odkimala sem. »Ali bom preveč radoveden, če vas vprašam, kam nameravate? Nerad bi vas namreč samo pustil v mestu, dokler ste še tako bledi. Nc bi vam bilo posebno prijetno, če bi na cesti nenadno omedleli.« »Poiskala bom primeren hotel. Prav ?'d prav sem bila mislila na Hotel d’Angleterre.« »Izvrstno. Avtobus se ustavi prav nasproti tega hotela. Ali poznate Kjobenhavn?« »Ne, prvič sem tu.« »Imenitno, potem sem vam že iz golega Človekoljubja dolžan, da vam razkažem mesto.« Nisem ugovarjala, čutila sem, da mora biti tako. Gunnar je čakal v veliki hotelski vezi, medtem ko sem si najemala sobo. »Tako, zdaj je vse v redu,« sem dejala, ko sem spet stopila k njemu, j »Zelo lepo. In zdaj pojdite gor in ;se nekoliko polepšajte, kakor ženske Itako dobro znate. Počakal bom tukaj na vas. Nato si bova privoščila dansko kosilo. To vam bo dobro delo. Le podvizajte se!« Da, moralo je biti tako. Bilo je dobro in prav. Nikoli nisem še tako napeto premišljala, katero obleko naj oblečem, še nikoli se nisem tako vneto trudila z urejanjem pričeske, pudra-njem in .olepšavanjem*. Kljub temu sem že dvajset minut pozneje vspet stopila iz dvigala v hotelsko vežo. »Da, zdaj spet poznam zalo dekle iz Amsterdama. To gre pa hitro pri vas!« »Da, in razen tega sem se še oprhala pod mrzlo prho!« Pohvalno se je nasmehljal. »No. poslušajte, jaz poznam Kjobenhavn, vi pa, kakor sami pravite, ne. Ali ne bi kazalo, da bi se — kajpak samo zaradi enostavnosti — dogovorila, da vas bom jaz vodil, vi boste pa lepo ubogali? Mislim, da sami še ne morete s pridom odločati, kam naj jo mahneva.« Kajpak sem privolila. Obedovala sva na hotelski terasi. Jela sem svojega spremljevalca modro in previdno izpraševati po istem sistemu, ki sem ga bila preizkusila pri Jeanu. (Kako daleč mi je bil zdaj Jean!) S pomočjo spretno prikritih vprašanj sem ga skušala pripraviti, da bi pripovedoval o sebi. Vendar se mi ni posrečilo. Namesto tega sem jaz pripovedovala.. Nisva še. pojedla narezka, ko je že vedel, da sem prvič tujini in da sem bila pri teti b&o mi je, kakor da Pogovarjala sva se o potovanjih, o letenju — Gunnar se je bil kajpak že večkrat peljal z letalom — o Am- sterdamu in Kjobenhavnu, o časopisih in literaturi, torej o cisto vsakdanjih stvareh. »Gotovo imate radi živali?« je med razgovorom vprašal Gunnar. »Zelo,« sem pritrdila in mu jela pripovedovati o mali angorski muci Nituši, ki sem jo imela kot otrok. In Gunnar mi je pripovedoval o svojem dolgodlakem terierju, ki je dobil neko nalezljivo bolezen in ga je moral zato ustreliti. »Moja gospodinja je rekla, da sem krut, ker sem ga sam ustrelil,« je dejal. »Seveda ni razumela, da sem storil to prav zato, ker sem ga imel tako rad.« ,Moja gospodinja*, to je bila že drobna opora. Torej ne stanuje pri svojih starših — bogve, ali še žive — temveč v družinskem penzionu ali v opremljeni sobi. »Oh, živali! Mislil sem, da bi šla jutri v živalski vrt. Sicer ni tako velik kakor v Amsterdamu, toda kar čeden.« »' »Pi-av rada,« sem odgovorila. In premagala sem se in naposled vprašala, kako dolgo še namerava ostati v Kjobenhavnu. »Mislim, do petka. Upam. da se bova skuoa.j peljala v Oslo.« To je dejal tako mimogi'ede, kakor da bi šlo zato, ali bov& šla skupaj do srečo', da je dobil to delo, s plačo 300 kron na mesec. In na lepem sem se čutila močnejšo od njega. Saj sem imela večjo plačo kakor on! Ko sva v petek dopoldne sedela na ladji med Helsingoerjem in Helsing-borgom, je mimogrede omenil, da živi njegov oce v Askerju, da bo pa on, Gunnar, zaradi službe moral stanovati v mestu. In tako sem bila vsaj nekoliko poučena o njegovem življenju. »Poklical vas bom po telefonu v , . ponedeljek« je dejal, ko sva se lo- bila ukleta. cija pred mojimi hišnimi vrati. Nato sem stopila v zastrto sobo, privila luč, poiskala odeje in blazine m si pripravila posteljo in kopel. In ves ta čas sem mislila, da morajo do ponedeljka miniti še trije dnevi. Kaj za božjo voljo naj v teh treh dnevih počnem? v tujim m da sem bila pri teti v Amsterdamu. Pri italijanski solati in , telečjem jeziku v žolici sem mu po; bližnjega cestnega vogala vedala svoj naslov v O slo ju in da mi j Spet nisem ugovarjala, je v resnici ime Hjelga, Kisinka je' Drznila sem si še eno vprašanje, pa psevdonim. In ko si ie postregel j^je stanuje v Kjobenhavnu? s praženim krompirjem k pečenemu j >,prj 2nancjh. Ali hočete k slado-piščancu, sem ravno pripovedovala, ledu portsko vino ali madeiro?-koliko sem stara, pri kavi m kioben-i I,ahko bi si bila torei vprašanje havenskem pecivu ie pa vedel tudi prihranila. Kar bom hotela vedeti, mi ze da nimam staršev — vedel Je bo prej ali slej že sam izdal, sploh že vse, kar se da o meni vedeti. Orkester ie jel igrati, ko sva že »Mislim, da je najboljše, ee zda.i' vstala. Zaplesala sva en valček in en nekoliko ležete in se odpočijete,« je fokstrot, nato sva šla čez teraso v odločil naposled. »Ob šestih bom pri- zabavišče Tivoli. Vozila sva se z visel po vas. Toplo se oblecite, večer- šinsko in podzemeljsko železnico in jala bova v Tivoliju, tam je zvečer Gunnar me je objel okrog hrbta in hladno.« se smejal mojemu prestrašenemu za- Nato sem sedela v svoji sobi na petemu obrazu. Vendar ie bilo čisto robu postelje in blaženo strmela naravno, da mi je položil roko okrog predse. hrbta in ko smo se vozili skozi pre- To sem torej jaz! Jaz, Kisinka, ki d or. ni storil tistega, kar store vsi slovim v podjetju in v krogu svojih moški. prijateljev za najsamostojnej^e bitje; Zaprla sem za sekundo oči in si na svetu! Kisinka z moškimi mozga- dejala: tegale ne smeš pokvariti! Če ni, kakor ima navado reči Hans, Ki-j boš z njim čez čas sedela v eni izmed sinka s hladno, preudarno glavo! Po-' teh gostilnic in bo jel filozofirati, ne slušno sem, storila vse, kar mi je bil smeš biti hladna in podsmehliiva in zapovedal gospod Gunnar Brekke. se iz vsega norčevati. Že marsikatero Tako rekoč prav nič ne vem o njem. prijateljstvo sem tako izgubila. Pri-Niti ne, zakaj se mudi v Kjobephav-! jatelj.-tvo tega moža pa nisem hotela nu, ne. kje sicer živi. Tudi tega ne za nobeno ceno izgubiti. vem, kje zdaj stanuje, ali si je najel sobo v kakšnem drugem hotelu, zakaj in kako dolgo je bil na Holandskem. Vem samo. da ima najlepše sinje oči, kar sem jih kdaj videla, nenavadno lep glas in čudovito zmožnost, da odloča zase in za druge, če točno premislim, pač že marsitcaj vem. In tako sem pozvonila in naročila Vendar nisva prišla do filozofiranja. Res sva pristala v zabavni, majhni restavraciji, pila sva kavo in liker proti nočnemu hladu in se po-govariala trezno in razumno o vseh mogočih rečeh. »Pravi otrok ste,« ie dejal Gunnar. Najbrž sem ga_ prestrašeno pogleda- V soboto sem poklicala Matti in za tisti večer me je povabila za dobrodošlico na prijateljsko pojedino. Seveda sta bila pri njej tudi Hans in Willi; vse je bilo neizpremenjeno, le z izjemo, da je bil zdaj očitno Hans pri Matti bolj v časteh. Kajpak sem jim morala pripovedovati o vsem, o Amsterdamu, o Jeanu, njegovem avtu in o krokanju. Ko sem drugič omenila Jeanovo ime, je Matti že vse uganila. »Hoho,« je dejala »zdi se mi, da si se imela v vsakem pogledu dobro.« Nisem tajila, saj nisem imela ničesar prikrivati. Toda nekako nenri-jetno mi je bilo ob misli, da mislijo te tri preproste, odkrite duše o meni in Jeanu nekaj, kar ni bilo res. Hitro sem jela pripovedovati o mojem poletu v Kjobenhavn in kako slabo mi je bilo med potjo, toda Gunnarja nisem omenila. Niti z besedico ne. »Kaj si pa prav za prav natvezla mojemu stricu o meni?« je vprašal Hans. »Takoj potem, ko si bila v Bergnu. mi je poslal 200 kron.« »To sem si pač mislila,« sem tri; umfirala. Moj načrt se je bil torej posrečil. Hans se je smejal in se mi zahvalil. Nato sem napeljala pogovor na Siri in sem vprašala Hansa, ali ni nobene možnosti da bi jo vzeli v službo pri zavarovalnici, kjer on dela. Hans je bil. kakor sem že povedala. poln hvaležnosti. »To bi ne bilo. nemogoče,« ie deial. »Nekaj so govorili, da dobimo še eno uradnico. Za agentko menda ni sposobna?« »Ne verjamem, Hans. Ni dovolj predrzna in vsiljiva.« »Govoril bom s šefom osebja, bomo videli.« Pozneje je dejala Matti: »Tako čudna si danes. Kisinka! Nikoli si ne bi bila mislila, da znaš biti tako tiha.« Najbrže sem bila res tiha. Ves čas sem mislila na Gunnarja. In šla sem zgodaj domov. Bilo je prijetno, ko sem v ponedeljek spet prišla v uredništvo. Blagoslovljeno uredništvo s svojim nemi; rom in dejavnostjo z ropotajočimi pisalnimi stroji in brnečimi telefoni! Pogledala sem v ekspedit in povprašala po Siri. »Je ni tukaj,« je dejala gospodična Nissnova in dvignila slušalko z enega izmed obeh telefonov, ki sta zvonila kakor za stavo. Mislila sem si torei, da je pač spet kdo Siri kam poslal, in sem se vrnila v svojo sobo. Tamkaj sem jela risati načrt za zabavno žensko stran za drugi september in se lotila članka .Ženske, ki praznu- vati, da bom izvedela kakšne zanimive podrobnosti. Zatekla sem se k tovarišu Peder-snu, temu geniju za vse. »Pedersen, ali poznate kakšno žen- te.se za lizike, za vedezevalKe m , ,. ’ £ - l(etindva>seto opice iz pliša. čudna zmes ste otroka ^.SVklici?« J .... - la: marsičesa že so me moji prija-, . . , . . , , . sobarici, naj me o petih zbudi. j tel ji dolžili, ali da sem otrok, nisem jejo 2,detnico svojega dela. . Točno ob šestih sem bila že v ho-! v poslednjih desetih letih nikoli več Morala bom pac nekoga mtervju- telski veži, isti trenutek je pa tudi! slišala vaf’ hnvn že vstopil Gunnar. .1 »Tako prijetno je, pohajkovati z • , m , K?m' V boste točni,« je d<;- vami,« se ie nasmehnil. >-Saj niste jal. »Takoj sem to vedel. Točnost je še prav ničesar doživeli! Navdušu.ie-ena najveejih čednosti, ki jih more te so za ijzjke, za vedeževalke in imeti zenska.« - ■ • Šla sva v Tivoli. Ni me vprašal, ali bi mi bilo morda ljubše, če bi se peljala. Všeč mu je bilo, da sva se iz-prehodila. Torej sva šla peš. Bil je najnenavadnejši večer, kar sem jih kdaj doživela. Gunnar ie bil pravi kavalir: še nikoli nisem srečala človeka s tako neprisiljenim in tako korektnim nastopom. Vendar je bilo nekaj med uama, nekaj nedopovedljivega, neki čar, neka napetost: in zrele žene.« V tistih štirih dneh, ki sva jih skupaj ureživela v Kjobenhavnu, sem naposled izvrtala, da je bil Gunnar na študijskem potovanju po Nizozemskem, kjer je študiral z denarjem, ki ga ie bil podedoval po materi. In izvedela sem da se zdaj vrača domov, ker je dobil službo pri nekem velikem električnem podjetju; kakor je sam rekel, je imel .preteto obletnico svojega poklica?« Pedersen je nekoliko pomislil. »Mislim, da bi to utegnila biti Sol-veig Strandova, odvetnica tamle na vogalu. Po letih sodeč bi dejal, da je.« Odločila sem se torej za Solveigo Strandovo. Da, bilo je res, kar je bil dejal Pedersen. Solveig Strandova je praznovala 251etnico svojega dela. Dalje prihodnjič HUMOR Priden otrok Mati vpraša svojega nadobudnega •inčka. zakaj se ne igra s sosednimi •troki. sinček se pa odreže: »Njihove matere jim ne dovolilo, da T>i se z menoi igrali!« Prezgodaj »Ko sem se poročil, sem naredil naivec io neumnost v svojem življenju.« »Tega pred smrtjo vendar ne moreš trditi!« Prepovedana V ženitno posredovalnico pride gospod, ki bi se rad poročil. »Kakšne zahteve imate?« ga vpraša posredovalec. »Biti mora lepa. mlada in bogata.« »Oprostite, to ie pa žal prepovedalo, • se zasmeje posredovalec. »Zakaj?« »Ker bi bila to trigainiia!« Dobiček »Ali ste zadovoljiti, da ie postala vn-•a hči pevka?« »Seveda — obe sosednji hiši sem kupil za polovično ceno!« Sveža riha . .Gosi: 'Gospod natakar, ali je riba. *i ste mi jo nrinesii, sveža?« Natakar: »Ne vem. gospod, sem šele *eden dni v službi v tej gostilu:.« Na sodišfti Sodnik: -Vnš poklic?« Priča: »Mizar.« gednik: ' Samostojen?« "riča; »Ne. oženjen.« Fri vedeževalki »Do svojega 50. leta boste živeli v veliki bedi.« »In potem?« »Se boste siromaštva navadili.« Praktična Ona: »Zdaj je torej med nama vsega konec.« On: »Ali ti moram vrniti pisma?« Ona: »Seveda, morda jih bom še kdaj lahko uporabila.« V muzeju Uradnik: »Tale kip je star nič manj ko 2007 let.« Obiskovalec muzeja: »Kako pa to tako natanko veste?« Uradnik: »Ko sem pred aedmimi leti nastopil svojo sedanjo službo, je bil star natanko 2000 let.« Napredek »Anica, zakaj si pa danes tako dobre volje?« »Pomisli, prvič sem sama skuhala kosilo in moj mož tega ni opazil.« Vljudnost V tramvajskem vozu: »Človek res ne bi verjel, da je danes mladina tako nevljudna.« »Kako morete to trditi! Saj vam je pravkar neki mladenič odstopil mesto.« »2e res. A poglejte mojo ženo, ki že celo večnost stoji.« Bazujmljivo »Ali vam mož kaj pripoveduje o svtr Jih poslovnih težavah?« »I>a, vendur sam*> tedaj, če ga protina zn denar ali za novo obleko,« KAKO SE VEDE ČLOVEK V NARKOZI Pred dobrimi devetdesetimi leti je profesor James Young Simpson, sin nekega peka, sporočil nejevernemu svetu, da je našel sredstvo, ki blaži in odstranjuje bolečine: kloroform. Ko je bil pred več leti operiral neko dekle v škotskih gorah in bil priča njenih strašnih bolečin, se je odločil, da bo vse svoje prizadevanje posvetil iskanju pripomočka, ki Jji lajšalo ali čisto izbrisalo bolečino. Izdal je sto in sto funtov šterlingov za razna mamila, vendar ni imel uspeha in je bil to raziskovanje že skoraj opustil. Prav tedaj je pa slučajno govoril z nekim kemikom; ta mu je nasvetoval, naj jame uporabljati pri svojih poskusih kloroforjn, ki so ga ravno tedaj odkrili. Simpson je tako storil in kmalu ugotovil, da je res našel tisto, kar je tako dolgo zaman iskal. Povabil je v svoj laboratorij več zdravnikov in jim velel, naj povo-njajo hlape, kipeče iz raznih skodelic. Zdravniki so drug za drugim omer V 24 URAH barva, piisiia in kemično'čisti obleke, klobuke itd ftkrobi in avetlolikii srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere. suši, monga in lika domače perilo. Parno Čisti posteljno perje in pub tovarna IOS. REICH LJUBLJANA dleli; ko so se spet zbudili iz umetnega sna, so vedeli, da pomeni odkritje njihovega stanovskega tovariša velik preobrat v zdravilstvu in kirurgiji. 1 Kljub kloroformu so se pa ljudje I šc zmerom silno bali operacijske avo-! rane. Bolnik je moral pri popolni za-j vesti oditi v operacijsko^ sobo. moral ; je sam leči na operacijsko mizo in ! gledati, kako so ga strežniki privezali I nanjo. Nato so mu položili na obraz krinko; skoznjo je vdihaval kloi-o-! formove hlape. Zdelo se mu je, da ! se bo zadušil, komaj je še dihal, v ! na j večji stiski in v strahu, da bo l umrl, se je pogreznil v umetni sen, v narkozo. Ko se je spet zavedel, ni čutil nobenih bolečin na mestu, kjer mu je bil kirurg zarezal rano, pač niu je pa bilo hudo slabo, toliko da ni bljuval, in v ustih jc imel strahovito slab okus. Marsikdo, ki je moral pred desetimi ali še več leti na operacijsko mizo, se gotovo še spominja vseh teh neprijetnih okoliščin. V teh devetdesetih letih po Simpsonovem prvem odkritju je znanost na tem po«ročju zelo nanredovaia. Predvsem zdaj ni več govora o neprijetnem občutju pred operacijo ali po njej, uspavanje izvrše zdravniki brez bolečin, pa tudi pripomočki, ki jih uporabljajo za narkozo, so takšni, da se pacient nikoli med operacijo ne zbudi. Tisti di*n zjutraj, ko nameravajo bolnika operirati, dolii bolnik injekcijo v roko, Ta irijckcija povzroči, da se počuti zelo mirnega in zadanega. Potem dobi novo injekcijo. Ko sc čez tri ali štiri ure zbudi, je operacija že za njim, ne da bi se bil sam tega zavedel. Mnogi ljudje mislijo, da se človek v narkozi zelo čudno vede, da govori in blede in da razodeva vsemu svetli skrivnosti, ki jih sicer ljubosumno skriva zase. Ta strah, da bi v narkozi povedali več, kakor bi hoteli, je čisto neutemeljen. Bolnik se v popolni narkozi prav ničesar ne zaveda, kaj še, da bi se mogel gibati ali govoriti. Narkoza izključi možganske funkcije, še vse temeljiteje kakor navadno, se tako globoko spanje. človek se večkrat spomni, da je ponoči sanjal, toda tp so sanje, ki jih sanjamo tistih nekaj sekund, preden se prebudimo, ko je naš sen žo rahel. Isto, toda še v večji meri, velja tudi za narkotično spanje. Medtem ko pacient izgubl ja zavest, ali ko se jame spet zavedati in ni več čisto pod vplivom narkoze, utegne sanjati. Te sanje sicer izraža v gibih in besedah, toda te besede so vselej brez sleherne miselne zveze. Ko si možgani toliko opomorejo, da pacient spet lahko govori in svoje misli oblikuje v stavke, se tudi že toliko ob-vlada, da ne izklepeče ničesar, česar ne bi hotel. Pri izredno razburiiivih ali histeričnih ljudeh so opazili tudi med narkozo znamenja hudih \;.'evnih vzburjenj. človek, ki ie pa sicer miren, ostane takšen tudi v narkozi, razen Če se je bil tik pred opei’acijo hudo razburil, ali doživel kakšen drug hud duševni pretres. Kdor se baji narkoze zato, da bi v njej izgubil zavest in voljo, pozablja, da izgubi oboje vsak večer, ko zaspi. Danes se nam ni treba več. bati narkoze, saj se z modernimi pri-; pomoč ki kar mimogrede in brez sta-! herne nevšečnosti pogreznemo v «ie-j želo narkotičnega spanja. Takšna j narkoza je za modernega človeka 1 kvečjemu priietna izkušnja. DRUŽINSKI TEDNIK tako dolgo, da paradižniki izgube vso vodo. Potem osoli in po možnosti dodaj še raztepeno jajce, narahlo premešaj, da dcbiš lepo drobeče cvrtje. M. Z., Ljubljana Zele Iz koruznega zdroba V pol litra vode stresi 6 dek sladkorja. Ko voda zavre, dodaj 6 dek koruznega zdroba in nekaj zrnc soli. Vse skupaj dobro premešaj, da postane zmes gladka in ne dobiš neprijetnih svaljkov in pusti vreti 20 minut. Nato prideni približno 4 olupljena in na strgalnik za repo nastrgana jabolka, sok polovice limone, nekoliko nastrgane limonine lupinice in pusti, da vse skupaj počasi vre četrt ure. Deni v skodelice ali steklene skledice in ohladi, da postane žele zelo mrzel. E. N., Ljubljana čiščenje raznih sadnih madežev Madeže od sadja na perilu, ki jih je največ na otroških oblekah, prtih in prtičih, lahko s prav malo truda odstraniš. Oprane od sadja zamadeže. vane kose namoči v mrzlo vodo. Košček žvepla stolči, deni na star krožnik ali kakšno drugo posodo, ki je ni škoda, in zažgi. Nad dimom, ki se pri tem razvija, drži napeto blago z madežem in ga kdaj pa kdaj pregiblji, da gre dim skozi vse madeže. Ko madeži iz ginejo, izperi blago v mrzli vodi in ga posuši, če pa madeži takoj ne izginejo, potem vse skupaj toliko časa ponavljaj, da postane blago čisto. K. S., Ljubljana ----------------JJU. Urejuje A. Preinfalk Problem st. 197, Sestavil R. Mayer Mat v 2 potezah Kakor pri vseh dvopoteznikih odloči nujnica; toda preko nešteto zapeljivk gre pot do prave prve poteze. Evropsko prvenstvo ► v Monakovu ► Vodi dr. Aljehin ► Spomladi ustanovljena Evropska ša' ► hovska zveza je pričela 15. septembra ► v Monakovu s prvim turnirjem za evropsko šahovsko prvenstvo 1942. Lan [sko evropsko prvenstvo, ki si ga je pri- ► boril Stoltz, je še organizirala Nemška »šahovska zveza. [ Na turnir so pripustili dvanajst mojstrov po naslednjem izžrebanem vrst- ► nem redu: 1. Stoltz, 2. Aljehin, 3. Fol- ► tys, 4. Rellstab, 5. Junge, 6. Keres, [7. Rabar, 8. Rohaček, 9. Bogoljubov, [10. Richter, 11. Barcza in 12. Napoli- ► tano. štirje udeleženci z najslabšim ► uspehom prihodnjič ne bodo smeli več [ tekmovati, pripuščeni bodo pa lahko [na kvalifikacijski turnir. ; Ze letos prirejajo tak sporeden tur- ► nir, čigar prva dva zmagovalca si bosta [pridobila pravico igrati prihodnjič na [prvenstvenem tekmovanju. Letos se ga [udeležujejo po vrsti: 1. Danielsson, ► 2. Nestler, 3. Ahues, 4. Miiller, 5. Roe-[le, 6. Fiister, 7. Samarian, 8. Cvetkov, [9. Szily, 10. Kinnmark, 11. šubarič in [12. Norcia. ► Trenutno so pri osmem kolu. V glav-»nem turnirju je prešel po tem kolu [dr. Aljehin sam v vodstvo. Premagal [je doslej Barczo, Napolitana, Stoltza, ;Keresa in Richterja, remiziral z Ro-Ihačkom in komaj še tudi s Foltysom, [a premagal ga je edino letošnji nem-;ški prvak Rellstab. V splošnem ni v ► slabi formi in so vse njegove zmage [ neoporečne, med njimi že tretja po vrsti [nad Keresom. ; Keres je zaradi slabe otvoritve izgubil v osmem kolu še z Richterjem in [tako v vodstvu zaostal. Dobil je partije [z Rabar jem, Barczo, Rellstabom, Nasoli lanom in Rohačkom ter delil točko ■ z Bogoljubovom. Na višku pa tudi to [pot še ni. [ Prav dobro se “bori češki mojster Fol-; tys, ki je izgubil edino z Junge jem, vzel j točko Stoltzu, Rabar ju, Bogoljubovu in [Barczi, pol točke pa Richterju, Napoli-[tanu in Aljehinu, ki se je za las rešil [poraza. ; Uspešno igra tudi Bogoljubov, ki si [je privoščil Rellstaba, Rohačka, Jun-[geja in Rabarja, s katerim je imel še [neporavnan račun od lani, remiziral pa ;s Stoltzom in Keresom, medtem ko ga ► je spet porazil edino Foltys. Od preki-[ njene partije z Richterjem za visi, če [mu bo uspelo ujeti svetovnega prvaka. ; Za prva mesta je edino nevaren še • Nemec Richter, ki je nadalje zmogel [še Rellstaba in Rabarja in prijateljske [zaključil z Jungejem in Barczo. Junge ;in Rellstab sta v osredju in se kaj P®‘ • sebno tudi ne bosta mogla več povzpeti, [če ne bo seveda v zadnjih treh kolih [še kaj presenečenj. ; Junge tokrat ne briljira, kar pa ni ■usodno, če je kaj več v njem. Poleg [Foltysa je premagal le še Rabarja, rc-[miziral s Stoltzom, Richterjem in Bar-;czo, kloniti je pa moral kar trikrat ■ (Rohaček, Bogoljubov, Napolitano), prt [čemer se je vdal ob presenejdjivi potezi [Italijanu Napolitanu, čeprav bi mogel ;še obdržati neodločen rezultata. • Najbolj je razočaral lanski prvak Šved [Stoltz, ki je že štirikrat poražen (S® [Barcza in Napolitano) in ne bo niti [polovico možnih točk dosegel. ; Preostali štirje so menda že obsojeni • na zadnja mesta in na izpad. Od neomenjenih izidov je Rohaček remizira* ;z Barczo in Napolitanom, a Rabar j® juničil Rohačka in Napolitana. ! Najbolj kaže, da bo zmagal dr. Alj®" [hin, ki mu utegne biti še najbolj ne-;varen Bogoljubov: odločilo bo verjetno [šele njuno medsebojno srečanje v zad- • njerrt kolu. Tako bo spet kakor v Solno-[ gradu med Aljehinom in Keresom pr*' [lika za boj na življenje in smrt, ki ;ga stara rivala že tolikokrat bojeval®. Odločilni bodo tudi spopadi med Kcrf’ [som in Foltysom, pa Stoltzova s Ker®' [som in Richterjem, ki ima še dve lazJ* [partiji, tako da bo najmanj peti. ■ Položaj po osmem kolu je: dr. Alj® [hin 6, Foltys in Keres po 51/«, Bogoljubov 5 (1), Richter 4'/* (1), Junge m Rellstab po 3'/s, Napolitano, Rohačes in Stoltz po 3 točke, Barcza 2'/« ,n Rabar 2 točki. . . V kvalifikacijskem turnirju vodi četrti najboljši Sved Danielsson, ki J" šele v osmem kolu izgubil prvo partij« in to z Miillerjem; s tem je ta prebit«* do sedaj drugega Szilyja, do katere g, Rumun Samarian za spremembo * hotel biti posebno samarijanski. Stan, med vodečimi je: Danielsson G, Mca. ler 5'/», Szily 5, Cvetkov. Fiister m marian po 4V« točke, itd. Nadaljevanje v 4. stolpcu pod&* Za vsak prispevek, objavljen v »Kotičku za praktične gospodinje«, plačamo 10 lir. Znesek lahko dvignete takoj po objavi v naši upravi. Po pošti pošiljamo šele takrat, ko se nabere več takšnih nakazil. — Prispevke naslovite na Uredništvo »Družinskega tednika«, Kotiček za praktične gospodinje, Ljubljana, Poštni predal 315. (Ti trije modeli so »risani izreCno za »Bnižinsk! tednik« in niso bili le objavljent.) športna jopica brez ovratnika, ki se zapenja z zadrgo. Krilo in ruta sta temnejše barve. — športna obleka, narejena iz dveh obnošenih. Ves zadnji del je kockast. — Enobarvna (v »delna obleka preprostega kroja. Zanimivi so predvsem žepi. Pod drobnogledom Večkrat opoldne se naslonim na okno in gledam cesto pod seboj. Tedaj je največ ljudi. Vračajo se iz pisarne domov, nekateri pa s sprehoda — ti so bolj redki — ta ali ona gospodinja še niti s trga s polno mrežo sadja, paprike in solate, otroci z aktovkami pod pazduho postajajo po vogalih, hoteč ujeti še nekoliko toplega jesenskega sonca. Živa slika, polna gibanja in barv. Zdi se, da se ves ta vrvež pod menoj zliva v harmonično celoto. Če bi pa pobiiže pogledala tega ali onega — kar večkrat nehote tudi storim — opaziš toliko stvari, ki te motijo. Kakor pod drobnogledom te zbodejo v j oči vse mogoče napake, _ veliki in majhni nedostatki, ki motijo celoto. Kako smešno je na primer videti tisto mlado gospodično v cestnem kostimu in z nekakšnim vijoličastim tenčičnim gnezdom na glavi, ki se zanj nehote bojiš, da bo zdaj, zdaj odletelo. Prav ta klobuk — če je še vreden tega prozaičnega imena — bi bil v izlozbi od sile eleganten, zakaj ob njem bi ležala istobarvna pahovka in šopek umetnih vijolic. In če bi ga kupila ženska, ki ima sivo, zelo elegantno popoldansko obleko in bi ga nosila v kakšnem letovišču popoldne ob petih, ko se gospoda zbira v kavarni, bi bil morda ta klobuk izredne originalen. Sredi vsakdanjega delavnika v opoldanski luči in k športnemu kostimu je pa kvečjemu smešen. Človek bi mislil, da se iz ptičje perspektive — stanujem namreč v tretjem nadstropju — kaj malo vidi, pa hi tako. Iz te perspektive opaziš marsikaj, kar ti sicer uide. Na cesti najbrže ne bi opazila, da ima tista gospa z elegantnim turbanom pobarvane lase, toda od tu vidim njeno temnejšo prečo tako jasno, kakor da bi tekla po rumenem polju temna steza. Če bi gospa vedela, kako čuden je pogled na njeno glavico od zgoraj, ni si rajši skrbneje barvala lase, ali pa — kar je še boljše — pustila, da ostanejo tiste barve, kakor jih ji je dala mati narava. Koliko je žensk, ki bi bile lahko zelo čedne, če ne bi tako grdo — hodile. Nekatere postavljajo^ noge kar od sile navznoter ,po kurje', druge delajo izredno velike korake, največ jih je pa, ki tako mahajo z rokami, kakor da bi hotele koga napasti. Lepa, mirna, uravnovešena hoja tudi povprečno žensko polepša, narobe pa grda hoja pokvari ves dobri vtis, ki ga imamo o istem človeku, če stoji na miru. Neverjetno, koliko drobnih malenkosti opaziš s takšne razdalje. Ravne noge so videti krive,_ če so nogavice zvite tako, da teče njih šiv po zunanji strani noge, namesto po sredi. Na soncu takoj vidiš, če je krilo posedeno ali pomečkano. Kako grdo je, če ima lepo oblečena ženska zvrnjene fiete! Vsi takšni nedostatki se razga-ijo v jarki luči, če jih pogledamo pod drobnogledom. pravilih mora držati vsak človek. Pri jedi se ne sinete opirati s komolcem na mizo. ne smeio priti usta k žlici, temveč žlica k ustnicam, ne smete cmokati, in podobno. Nihče pa ne pove važnejšega, to ie: ne pritiskaj prsnega koša k robu mize, ne jej sključen, dihaj pravilno! Ljudje bi se morali zavedati, da opravlja želodec takrat ko se polni velikansko delo. Če ga torej tedaj tiščimo k robu mize. ga pri razširjanju in delovanju želodčnih mišic zelo cutiji boste čez čas čudno mrgolenje v hrbtenici. To je znak. da teh mišic v hrbtu pri navadnem sedenju na stolu niste uporabljali in so se zdajle prebudile. To mrgolenje bo pa trajalo samo nekaj časa. Ko boste po nekaj dnevih že lahko vzravnano po turško sedeli in jedli, ne da bi vam v hrbtu začelo mrgoleti, tedaj ste dosegli pravilno držo. Če potem sedete na stol k mizi. boste tudi na njem sedeli pravilno. Poskusite, morda vam bo želodec hvaležen za izpremembo in vam ne bo več prizadeval neprijetnosti. Jesenska nega las • ,k°, je poletje za nami in nas ie obiskala jesen, potrebujejo tudi lasje svojevrstno nego. Hodite dokler le morete razoglavi, pa najsi bo po vetru, soncu, megli ali dežju. Lasje vam bodo hvaležni za to. Postali bodo močni in bodo dobili lep lesk. Vsakomur jeseni bolj izpadajo lasje, kakor v drugem letnem času. To vam naj torej ne dela skrbi. Narava namreč sama poskrbi, da jeseni od-: padejo manj odporni lasje, na njihovem mestu pa zrastejo močnejši »zimski lasje«. Ce glavo vsak dan masirate in jo ščetkate, boste to naravno preosnovo las še podkrepile. V jeseni si da skoraj vsaka ženska narediti trajno kodranje. Preden pa svoje lase utrudite s tem pripomočkom moderne tehnike, poglejte če so popolnoma zdravi, pa tudi splošno telesno počutje nikar ne zanemarite. Dokler niste zdravi, ali imate krhke lase, nikar trajno ne kodrajte las, ker bi to lasem škodovalo. Samo zdra- vi trajno nakodrani lasje vam bodo ,držali' vso zimo in še tja do poletja. najboljše odvajalno sredstvo oviramo in ni nič čudnega, če ostane jed, s katero smo ga napolnili, v njem dali časa kakor ie potrebno. Želodčni sok ne more opraviti svojega dela tako kakor bi ga moral, če ie želodec utesnjen. Prav tako bi morali pri iedi posebno paziti, da ne sedimo sključeni, in dihamo pravilno. Preden bi vzeli v roko žlico in vilice, bi se morali zmerom vprašati: »Ali sedim udobno? Ali sedim ravno?« Seveda v začetku ni prijetno sedeti vzravnano, ker so se mišice že odvadile pravilnosti, s časom pa vendar gre. Najlaže se boste priučili pravilnega sedenja, če vsak dan deset minut po turško sedite. Poskusite torej. Vzemite krožnik v roko in sedite po turško na preprogo. Potem jejte in za- Ženske smo že mnogo prestale vsled dežja in snega. Čevlji so nizki, nogavice pa tanke, tanke. Niti pozimi niso; noge dovoli zavarovane, ko nosimo snežke. Ob hudih plohah smo v trenutku mokre od tal do pod kolen in mnoge nimamo priložnosti, da bi se te-: meljito posušile, ko pridemo v službo, v pisarno, trgovino ali delavnico in kar na lepem smo prehlajene, pre-: hladu pa često slede še druge neprijetnosti. Teh težav bo konec z novim, zelo praktičnim pa obenem elegantnim kosom obleke v obliki gamaš v zaščito proti padavinam, dežju in snegu. Pojavile so se že na trgu pod ime-dežko in se dobe v trgovinah. Izdelane so zelo lično iz barvastega gumiranega tvoriva, na zadrgo, opremljene z lepim etuijem, v katerega jih spravimo po uporabi. Nosimo jih lahko s seboj v torbici, tako. da jih imamo kar pri roki. če nas vreme preseneti.' Ne majhna prednost dežk ie pa tudi v tem. da pod njimi ob grdem vremenu lahko nosimo slabše nogavice.' ki bi jih sicer več ne mogle obuti za na ulico. To je važno zlasti za sedanje čase. ko je treba varčevati na vseh koncih in krajih. [ NAS NAGRADNI NATEČAJ Kotiček za praktične gospodinje Za vsak prispevek, objavljen v tej rubriki, plačamo 10 lir