Glasilo delniške družbe Alpina
LETNIK 34

POŠTNINA PLAČANA PFtf post; 4226 2lR|
Franci Mlinar, preasednik uprave in generalni direictor
podlagi sprememb statuta je nadzorni 7. marca imenoval za generalnega direktorja in predsednika uprave delniške družbe Alpine mag. Francija Mlinarja.
Franci Mlinar je bil rojen leta 1953.
^aš štipendist je bil ve.? čas študija, tako srednji šoli kot ekonomski fakulteti. ^ podjetjem je bil ves čas v stiku, saj je med počitnicami opravljal počitniško prakso (delo),
P o šolanju se je v Alpini zaposlil in leta '976 prevzel vodenje službe za analize in Planiranje, nakar je bil nekaj časa vodja ^'^Jigovodst^•a.
Od leta 1983 pa že vodi finančnoračuno-^odski sektor.
Ob delu se je ves čas strokovno izpopoi-'^jeval med drugim tri mesece na Nizozem-^^^enl, kjer se je izpopolnjeval na področju '^onagementa; enomesečnega tečaja iz ft-
'^ončnega managementa pa se je udeležil
'Angliji. Obiskoval je tudi izobraževalne oblike za managerje na Brdu in drugje.
Leta 1993 je zaključil študij MBA na eko-"oniski fakulteti v Ljubljani, ki je skupaj z ^^dnarodnim centrom za podjetja v druž-
beni lasti organizirala ta podiplomski študij v angleškem jeziku. Takrat je postal magister ekonomije.
Mag. Franci Mlinarje od 7. marca dalje generalni direktor in predsednik uprave delniške družbe
Lani smo izdelali 1.800.000 parov
^(tOlZVODNJA 1995
V letu 1995 je Alpina izdelala 1.781.125 pa-obutve. V primerjavi z letom 1994 seje rahlo Povečal delež športne obutve.
Največ smo izdelali brizgane obutve - prek I 000 parov, ženskih nizkih 385.000 parov, ''laških preko 310.000 parov, sandal 222.000 smučarskih čevljev 153.000, ženskih *ornjev 127.000 parov, planinskih 118.000 pa-itd.
^KODAJA PO VSEH POTEH
'^feko lastne maloprodajne mreže smo prodali P'^k 432.000 parov obutve (Alpinine 191.000 pa-p, prek grosistične prodaje smo prodali '•000 parov (Alpinine blizu 130.000 parov).
Kot pravi, ho osrednjo pozornost pri svojem delu usmeril na tri ključna področja: kvaliteto dela v proizvodnji, kvaliteto poslovanja na vseh drugih področjih in tak način poslovanja, ki ho s poslovnimi rezultati zadovoljeval lastnike.
To je dolgoročna usmeritev, pri kateri računa na sodelovanje tako svojih najbližjih sodelavcev, kakor tudi sodelovanje vseh ostalih zaposlenih.
»Alpina je velik mehanizem - in če hodo vsi posamezni deli maksimalno funkcionirali tako kot je treha, ho tudi podjetje kot celota uspešno,« je zatrdil mag. Franci Mlinar v priložnostnem pogovoru. p
Na Zahod smo izvozili 1.394.000 parov (v celoti Alpinino obutev), blizu 70.000 parov Alpinine obutve smo izvozili na Vzhod.
Skupaj smo torej izvozili 1.464.000 parov. Celotna prodaja skupaj je znašala 2.063.000 parov, od tega 1.784.000 parov Alpinine (86 %).
Poleg 432.443 parov obutve je Alpina v letu 1995 prodala tudi 51.850 kosov športne opreme.
ZALOGE OB KONCU LETA
Zaloge materiala so se povečale za 9 %, zaloge nedokončane proizvodnje so 25 % manjše, zaloge končnih izdelkov pa so bile ob koncu leta 7 % večje, medtem, ko so bile zaloge v MPM
3 % nižje. pQ poslovnem poročilu
Samozavest, zavest, vest - rezultati
Pravijo, da je samozavest pogoj za vtiakršno podjetništvo. Če pa hočemo hiti uspešni podjetniki, moramo imeti sposobnost in znanje, kakšno izkušnjo, denar, pridnost - in srečo.
Vif našteto pa oblikuje našo samozavest, da se upamo lotevati podjetniških podvigov. Predvsem pa, da načrtno delo in posel tudi vodimo.
Zavest, kaj vse moramo znati; kaj vse upoštevati in napraviti, nam pomaga, da smo v našem prizadevanju dosledni, da upoštevamo osnovna načela poslovanja: visoko storilnost, racionalnost, kakovost, spoštovanje rokov itd.
Ko smo vključeni v delo nekega podjetja, ko prevzamemo delo - je seveda v vsakem trenutku važno, da delamo vestno, če pa vodimo še druge ali celo upravljamo, pa, da to opravljamo kot najboljši gospodar.
Vse to, o čemer pišem, ve vsak. Poudarjam pa zato, da bi skladno z omenjenimi načeli delovali vsi in to hkrati, saj v slogi, strpnosti in ustvarjalnosti namreč korenini naš uspeh.
Pa četudi so pogoji poslovanja težki ali pa nekateri interesi različni. Toda spomnimo se: če bo podjetje uspešno delalo, ho za lastnike dobiček in dividende, za menedier-je poslovni uspeh in dobre plače, za ostale delavce pa stalen zaslužek.
Navsezadnje - saj prav zalo delamo.
Nejko PODOBNIK
kako POSLVJiMO
Sklepi nadzornega sveta, sveta delavcev, uprave, mnenja lastnikov, menagerjev, delavcev, sindikata.
Kar precej
težav z novimi
carinskimi
predpisi
!
Prvega januarja je v Sloveniji začela veljati nova carinska zakonodaja. Sam carinski zakon je začel veljati že januarja lani, podzakonski akti k carinskemu zakonu in zakon o carinski tarifi pa so bili sprejeti kasneje.
Največje težave pa so se pojavile, ker je bil zakon o carinski tarifi sprejet v parlamentu šele zadnje dni pred novim letom in je bil zato podjetjem in špediterjem na razpolago šele v novem letu, čeprav je začel veljati 1. januarja.
Špediterji in podjetja se zato na to spremembo niso mogli ustrezno pripraviti. Kamioni so nemalokrat obtičali na mejah. Da ne bo pomote, tudi tisti, ki so bili namenjeni v izvoz. Zato trditve nekaterih, da zaradi novih carinskih predpisov nobeno prevozno sredstvo ni obstalo na meji, ne drži.
Glavna novost v novi carinski zakonodaji je, da se carinski nadzor v veliki meri seli z meje v podjetja, kjer bo za nekatere vrste blaga možen nadzor še po 5 letih od uvoza blaga.
Za Alpino, kot pretežnega izvoznika, je najpomembnejša novost področje uvoza zaradi izvoza.
Po stari zakonodaji je bilo možno uvoziti blago po t.i. čl. 5, ki je dopuščal možnost uvoza blaga brez plačila carine, če je bilo vdelano v izdelke, ki so bili potem izvoženi. Spremljanje je potekalo samo vrednostno (130 %).
Kolikšna mora biti vrednost izvoženega blaga v primerjavi z uvoženim po novi zakonodaji ni več pomembno. Podjetjem so na razpolago naslednje možnosti, da ni treba plačati carine:
-	da uvozijo blago in plačajo carino, kasneje pa - le to dobijo povrnjeno,
-	da za blago, ki ga izvozijo, uporabijo domače surovine, potem pa uvozijo enako surovino brez plačila carine,
-	dodelavni posli (prej začasni uvozi),
-	predelava pod carinskim nadzorom (omogočena bo samo v carinskih skladiščih),
-	da uvozijo surovine brez plačila carine, če zagotovijo ustrezno evidenco.
Za Alpino je od navedenih možnosti najugodnejša tista, ki omogoča uvoz blaga brez plačila carine.
Postopek dovoljuje, da podjetje uvozi surovine, jih v proizvodnem procesu vdela v izdelek in nato v končnem izdelku zopet izvozi. Ob tem pa mora podjetje točno vedeti, za kateri izdelek bo uporabilo določeno blago.
Zato mora vsako podjetje zagotoviti ustrezno evidenco, tako da je v vsakem trenutku sposobno dokazati, kje natančno je blago (v skladišču, proizvodnji ali v končnem izdelku).
Ob vsakem izvozu je potrebno narediti točen obračun, katere surovine so bile izvožene v končnih izdelkih.
Ob tem pa je pomembno, da ta kontrola poteka točno po normativih.
Ker vemo, koliko vrst materialov je vgrajenih v posamezen čevelj, si lahko predstavljamo, kako dolg spisek nastane ob posameznem izvozu, ko kupcu pošljemo večje število končnih izdelkov.
Brez pomoči računalnika in dobro organiziranega pretoka informacij take evidence sploh ni mogoče voditi.
Po novem sistemu še nismo izvažali, zato še ne vemo čisto točno, kaj bo carina zahtevala. Pa bomo izvedeli kar kmalu.
Skrbi nas, da računalniški programi še vedno niso ustrezni, saj se trenutno ureja šele del, ki je namenjen uvozni evidenci, iz katere bo zagotovljena nadaljnja evidenca spremljanja proizvodnje in končno prek normativov tudi obračun porabe materialov za carino.
Polona ŽAKEU
Zmogljivosti
športne proizvodnje zapolnjene vse leto
ST 500 (hokej) - Predvidoma bodo te rolerje uporabljali hokejist'
FL 200 (fitness) - To je model za rekreativno rolanje
Tudi v Alpini smo se s pripravo kolekcije rolerjev priključili vrsti proizvajalcev smučarskih čevljev, ki so zaradi sorodnosti proizvoda in krize v proizvodnji, oz. prodaji smučarske obutve, s tem programom dopolnili svojo ponudbo na trgu.
Prodaja rolerjev je kljub že večletni popularnosti tega športa, še vedno v porastu, kar daje proizvajalcem tovrstne obutve možnost dodatnega zaslužka.
V Alpini so priprave za to pro izvodnjo stekle lansko leto po dopustu, ko so v orodjarni začeli predelovati že obstoječa orodja, katera smo pred leti že uporabljali za brizganje sestavnih delov drsalk. Priprave so potekale v dveh smereh, in sicer v smeri izdelave licenčne proizvodnje po naročilu nemške firme Sunshine in v smeri izdelave kolekcije pod lastno blagovno znamko. Za firmo Sunshine smo po novem letu začeli z realizacijo prvih količin od skupno 30.000 parov, ki jih moramo v montaži pancerjev izdelati do konca maja. Gre za dva modela. Lahko rečem, da posebnih težav do sedaj ni bilo, saj so postopki za pripravo in proizvodnjo rolerjev podobni ostalim na smučarskem programu. Manjši zastoji so zato nastali predvsem zaradi premajhnih oz. prepozno dobavljenih količin sestavnih delov, ki nam jih dobavlja omenjena firma sama.
Nekaj več težav smo imeli ob pripravi in izdelavi Alpinine potniške kolekcije. Pripravili smo namreč kar deset različnih modelov, kar
SP 900 (dirkalnik) - Rolerji za cestno hitrostno »rolkanje«
ST 600
pa je nujno za resen nastop
n)
tržišču in za zadovoljitev potreb kupcev, ki rolerje uporabljajo z) različne namene. Tako bomo izd^' lovali štiri moške in tri žneske m"' dele za fitness oz. rekreacijo, dv" modela za hokej in en model zn hitrostno vožnjo. Obsežnost in p^' cejšnja raznolikost kolekcije роШ^' ni v fazi priprave večjo aktivnost obremenitev razvojne, nabavne si"' žbe, orodjarne, mehanične del^^' nice itd., poleg tega pa je
t nadaljevanje na 3. siro"''
DEU>življe"j'
kako POSLUJiMO
- nadzornega sveta, sveta delavcev, uprave, mnenja lastnikov, menagerjev, delavcev, sindikata.
v Rovtah predvsem za izvoz
obrata v Rovtah M^jda Pek
•Proizvodnja v Rovtah je ta čas "smerjena v proizvodnjo zgornjih •'slov predvsem za izvoz. Izdeluje-•40 največ sandale in salonarje, je P'"'povedovala vodja obrata v 'Rovtah Majda Pek.
"Koliko naredimo, je odvisno ' asii od tega, koliko je posamezna " utev zahtevna. Sedaj, ko izdelu-J^Ho salonarje, jih dnevno sešijemo oli 1000 parov. Seveda pod po-8®jem, da artikel ni preveč zakom-"^"'an, da je dobro pripravljen in Proizvodnja oskrbljena. To vpliva o na količino kol tudi na kvalite-pa seveda tako; če se proiz-^odnja ne uteče in se ljudje ne pri-I *^4° dela, so težave. Tako je bilo s čevljem s francosko obrobo. ^ zahtevno proizvodnjo potre-jemo seveda ustrezen strojni Rabili bi stroj za zagibanje
^""datjevanje z 2. sirani)
PpPravo prihajalo do raznih nepred-^'denih sprememb. Gre namreč za Popolnoma novo kolekcijo, katero ^ ^'lo potrebno iz osnove obliko-JI®'' (definirati) praktično brez izkušenj na tem področju, ® so se morale vse sodelujoče žbe med pripravami Se toliko potruditi.
^ Upamo, da bo firma Sunshine ^ ovoljna z našim delom in bomo y dobili tudi pošteno plačilo, j tudi, da bomo našo kolekcijo prodajali, saj nam na smučar-'ud"' '"^"Sramu to zagotavlja delo p .' ^ "mrtvi sezoni«, kjer je doslej do neprijetnih prekinitev
KRAMPERŠEK
iivljenje
robov, kadar gre za obutev, ki zahteva to operacijo.
Če pa bomo organizirali še en rink, bi bilo dobro, da bi imeli kakšen rezervni stroj. Ko že govorim o tem; s tako organizacijo proizvodnje imamo sicer kar dobre izkušnje, saj se lahko naredi kar precej več (10-15 %). Seveda je to odvisno od artikla; če je bolj enostaven, se to še bolj pokaže. Posebno je koristno, da se morebitne napake hitro odkrije in ne .šele na koncu (kot na traku), ko je že prepozno. Dobro je tudi to, da ljudje, ki na ringu delajo, drug drugega spodbujajo; če je med njimi ustrezno delovno vzdušje, tudi drug drugemu pomagajo. Kljub temu nastopijo težave, čc nekdo zboli.


ЦЦИИ
Na pripravi v Rovtah
Marija Bedrač pri vSivanju podloge
Zamenjava ni vedno enostavna, ker delavke ne znajo delati vseh faz. Ko pride do izpada ljudi, smo hitro pod normo. Razumljivo pa je, daje storilnost na ringu težko povsem izenačiti, zato ta mesec poskusno pišemo, koliko je kdo naredil.
Na ringu se lahko pojavijo težave tudi zaradi lepljenja, kar je tudi drugače kot na traku, kjer se polizdelki (lepilo) lahko pravočasno posušijo.
Sicer pa je ta proizvodnja tekla do konca februarja. Začeli smo s proizvodnjo škornjev, izdelujemo pa tudi zgornje dele za salonarje.
Pri proizvodnji bi nam prav prišel ravni enoigelni šivalni stroj.«
Delavke v obratu so samo še potrjevale trditve vodje obrata. Opozorile so tudi na menjave in menile, da včasih ni efekta. Preden se nekdo vpelje, je tiste proizvodnje že konec. Zelo pomembno pa je, da so sodelavke res složne in da druga drugi pomagajo.
šivanje zgornjih delov in zagibanje
Kako rešili ta problem?
3
kako POSLIIJEMO
Sklepi nadzornega sveta, sveta delavcev, uprave, mnenja lastnikov, menagerjev, delavcev, sindikata.
Zahtevnejša obutev tudi v Šentjoštu
»Kar veliko težav imamo,« pravi vodja obrata v Šentjoštu, Peter Mlinar
»Dnevno izdelamo včasih 500, drugič pa 300 parov zgornjih delov,« je zatrdil vodja ubrala v Šenljoitu Peter Mlinar.
Končujemo izdelavo vzorcev, hkrati pa izdelujemo »policijsko« obutev.
Pri tem je veliko premeščanja, saj se moramo, glede na tehnologijo, stalno prilagajati.
Tako sa težave na eni strani z ljudmi, na drugi strani pa s stroji, saj ni nobeden prilagojen za težjo izdelavo.
Poleg lega pa delamo še bolj zahteven artikel, pri katerem moramo usnje na vrhu zgornjega dela (zadaj) zavihati v notranjost čevlja in ga zalepiti. To ni enostavno, saj se usnje guba, na drugi strani pa mora biti v zavihku namazano ravno prav, daje v celoti zalepljeno in da hkrati notranjost ni umazana. Tega artikla izdelamo 150-200 parov dnevno z velikimi zamudami zaradi takih delovnih postopkov.
V odsotnosti mojstrice pomaga koordinirati delo Milena Krek, ki sicer dela na odpravi defektov: »Težave so; veliko je »premetavanja«. Računamo, da bo s »policijsko« obutvijo manj težav, ker gre za na.< obrat kar precejšnjo količino (5000 parov). Težave imamo tudi z
odsotnostmi, saj je nekaj dclavcev na bolniški. Tako delamo, kakor najbolje moremo.«
Francka Kavčič sodi med starejSe delavke, saj je bila prej, preden je prišla v Alpino, zaposlena v Iskri. Tako je do pred kratkim šivala gornje dele, dokler ji niso začele nagajati oči.
»Na novem delovnem mestu sem .sedaj približno mesec dni in sem kar zadovoljna. Že to je veliko vredno, da sem blizu doma, čeprav je plača bolj majhna.«
Tako kaže, da tudi v obratu v Šentjoštu prevzemajo zahtevnejšo in zamud-nejšo proizvixlnjo. To je na eni strani odraz zaupanja vodstva, na drugi strani pa odgovornost delavcev, da dobro opravijo svoje delo. Čeprav morda vsi nimajo ustreznih izkušenj, je čutiti želje in ambicije, da to tudi dosežejo.
Nejko PODOBNIK
Izdelava vzorcev
Milena strico
Krek nadomešča moj- Vstava gobe - zahtevno, kjer delata Danica Slovša in Darja Osredkar
Nov način pakiranja pomaga, da so pošiljke
C?
Francka Kavčič
Če vzporejamo podatke o zalogah konec februarja 1995 s koncem februarja letos, le-ti niso povsem primerljivi, saj je med tem časom prišlo do spremembe strukture proizvodnje (programov), vendar je vseeno zanimiva.
Skupne zaloge so bile lani 252 tisoč parov, letos pa so 237.000 parov (v tej številki so všteti tudi rolerji za nemškega kupca).
Če najprej začnem pri modni obutvi, lahko zatrdim, da je stanje zalog približno enako (lani 146.000 parov, letos 142.000 parov).
Na športnem področju je bilo lani zalog 106.000, letos pa jih je 95.000 parov (kot že rečeno, so v to zajeti tudi rolerji).
Sicer pa mislim, da delamo kar dobro in brez posebnih zamud. Pošiljke za tuje kupce smo v glav-
nem že poslali; npr. za Norveško. Moram reči, da ugodna zima vpliva na to, da smo obutev pošiljali ves februar, tako smučarske kot tekaške čevlje.
Pošiljali smo tudi v maloprodajno mrežo, kakor tudi grosistorn. Določenih artiklov je celo zmanjkalo ali pa ni več nekaterih številk. Kot že rečeno, je moja ocena, da
Nov način pakiranja v kartone že v proizvodnji, se je očitno obnese!
4
OELO žtvljei'j'
iz POSLOVTVEGA sveta
Novosti iz panoge, gospodarsko politika vlade, vloga gospodarske zbornice, tečajna politika tolarja, borzni kotiček...
Reške za nemškega kupca
Letos bomo v Alpini poleg ALPINA rolk, izdelali tudi 30.000 parov rolk za firmo SUNSHINE PRODUCTS GMBH iz Nemčije, ki ima ^ svojem prodajnem programu poleg rolk tudi snežne deske, oblačila za deskanje na snegu in oblačila. Oblačila oblikujejo sami, izdelujejo pa J'h na Madžarskem in v Romuniji. Naše rolke ''odo prodali predvsem na ameriški in nemški •rg, pod imenom RAZOR SKATES.
Količino 30.000 parov bomo izdelali v dveh niodelih - model RAMP in model PURE.
Prvotno je bilo mišljeno, da bi v Alpini izdelali samo čevlje za rolke (brizgane zunanje dele 'n notranje čevlje) podvozja in koleščke pa bi Tiontiral naš kupec sam. Naknadno pa smo se odločili, da v Alpini montiramo tudi podvozja ^Tez koleščkov, ki jih bo dobavil naš kupec.
Proizvodnja 30.000 parov naj bi v celoti pote-l^aia v obdobju januar-začetek marca 1996, s či-'Чег naj bi pokrili mrtvo sezono. Žal pa proiz-
vodnja ni dobila pravega tempa, ker je je bilo potrebno večkrat prekinjati. Naš kupec nam zaradi napak na orodjih namreč ni mogel sproti dobavljati vseh potrebnih podvozij za brizganje.
Prvo količino 6.00() parov smo izdobavili sredi januarja, naslednja pošiljka pa bo predvidoma v prvem tednu marca. Trenutno je v skladišču okrog 7.()00 parov, izdelati pa jih bomo morali še 17.0()0 parov. Zaradi že omenjenih zamud pri dobavah podvozij smo morali spremeniti plan proizvodnje in bomo tako delno količino izdelali v drugi polovici marca, delno pa v drugi polovici aprila.
Glede na to, da so pri SUNSHIN-u zadovoljni s kvaliteto naših proizvodov, se že kažejo možnosti za nadaljnje sodelovanje v naslednjih sezonah. Seveda pa se bo potrebno o tem še pogovarjati.
Mici BOGATAJ
Dober servis povečuje dobro ime
Tako so menili tudi odgovorni, ko so se odločili, da v športni prodajalni v Žireh uredijo še pogoje za montažo smučk za alpsko smučanje "1 smučarski tek, seveda so to tako smuči kot vezi, kupljene pri nas. To delo je v sezoni prevzel Niko Gantar, kije o svojem delu povedal:
»Z montažo smuči smo v športni prodajalni v Žireh začeli sredi decembra, po smučarskem sejmu v Ljubljani. Od tedaj smo montirali *0 parov smuči in mislim, daje tudi to pripomoglo k boljši prodaji. Od začetka smo montirali predvsem smuči za alpsko smučanje, konec Januarja in v začetku februarja pa že veliko smuči za smučarski tek.
Pri svojem delu se povezujem s centralnim servisom v podjetju, pa 'udi z nekaterimi drugimi servisi po Sloveniji.
Sicer pa se sezona za prodajo (in montažo) tovrstne opreme izteka; (o pa pomeni, da se bomo ukvarjali z drugim delom. Kot kaže, bo treba sodelovati tudi pri prodaji rolerjev; tu pa se bo še pokazalo, kaj vse ''omo morali delati.
Torej, mislim, da je servisiranje v športni prodajalni kar dobra odločitev.«	p
Po letošnji lepi dolgi zimi se pomlad nezadržno približuje. Trgovine in izložbe se počasi že polnijo z oblačili za prihajajoče tople in vroče dni.
Modna rubrika
Zacveteli ne bodo le travniki in vrtovi, pač pa tudi oblačila, ki hodo letošnjo pomlad zlasti iz lahkih tkanin z velikimi cvetličnimi vzorci. Ti vzorci izražajo igrivost in lahkotnost, vendar pa so primerni le za vitke postave.
hitreje pri naših
sproti, k čemur je pripo-•"oglo tudi to, da imamo po več štu-dentov, ki so se zaposlili za določen pomaga pa tudi nekaj delavcev proizvodnje (skupaj 6 delavcev). T%ko nam je uspelo oblikovati ^kipe, ki brez zamud pošiljajo bla-80. Kako bo kasneje, ko ne bo več študentov, ne vem, saj nas je redno j^poslenih le 20. Odgovorni so ob-Jubili, da bodo to pomagali rešiti.
Pomaga tudi to, da je precej obutve, ki prihaja iz proizvodnje. Pakirane v kartonih (brizgana in ^Pljena obutev), kar so postopno ^^eli uvajati decembra. Občasno kontrolor v skladišču še vedno po-8'eda kak karton, vendar tega ni več ЈоПко. Tako imajo naši ljudje manj pri pakiranju, nekaj več pazlji-je potrebno pri nakladanju, da pride do napak. Upam, da nam ^sta pri tem pomagala tudi laser-
kupcih
ska čitalca z daljinskim upravljanjem, s katerima se da kontrolirati pravilno naložene pošiljke prek črtne kode.
Vodja skladišč Milan Dragovan
Za pomladno sezono smo obutev začeli pošiljati konec januarja in v začetku februarja. To velja tako za trekking obutev, ki jo po paletnem sistemu pošiljamo francoskemu kupcu, kot modno in treking obutev, namenjeno maloprodajni mreži in grosistom.
Prav tako smo že poslali dokupljeno pomladno obutev.
Tu moram omeniti industrijsko prodajalno, kamor usmerjamo de-sortirano obutev in drugo blago, kar v tej prodajalni uspešno prodajajo.
Skupaj smo ta mesec odposlali 200.000 parov obutve, kar je veliko; in to brez nadur. Kot že rečeno, tudi na račun novega načina pakiranja.
Milan DRAGOVAN
Poleg cvetlic pa hodo letos priljubljeni drobni kari, pepita vzorčki in pikice >• pastelnih barvah.
Poleg te lahkotne, lahko bi rekli počitniške mode. pa je tu še poslovna ženska moda, ki si je v zadnjih letih tudi močno utrdila .noje mesto. Ta stil mode je letos končno malo bolj ženski in ne tako izrazito strog. Barve poudarjajo eleganco; črni. sivo-peščeni toni, ki jih poživljajo svetlo roza, .netlo tirkizna, barva pistacije in cvetoče sivke.
Vida BALANTIČ
^^življenje
5
osrednja TEMA
Razgovori, reportaže, komentarji, pisma, v premislek na obravnavano temo, ankete, Krišpin Obutnik...
Zasedanje skupščine delniške družbe
7. marca je zasedala skupščina delniške družbe Alpina, ki ji je predsedovala Polona Žakelj.
Prisotnih je bilo kar 95% zastopnikov delnic (156.834 delnic).
LB Maksimo I in Maksimo II, ki imata vsaka po 10% delnic Alpine, in Pokojninski in invalidski sklad (ki ima prav tako 10% delnic), je zastopala Branka Jerše, Odškodninski sklad (10% delnic) pa je zastopala Mateja Lovšin.
Združenje delničarjev, v katerem smo večina zaposlenih in nekdaj zaposlenih, je zastopala Jana Erznožnik.
Poleg tega sta bila na seji še 2 delničarja, ki nista člana združenja.
SPREJETE SO BILE PREDLAGANE SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA DELNIŠKE DRUŽBE, KI SE NANAŠAJO PREDVSEM NA NASLEDNJE:
Vodenje družbe je poverjeno eni osebi - generalnemu direktorju (ki je hkrati predsednik uprave). Član uprave pa je, seveda, tudi delavski direktor.
(leneralni direktor imenuje poslovodni svet, ki je posvetovalno-izvršilni organ uprave, (ieneralni direktor lahko imenuje poslovodni svet izmed direktorjev sektorjev oz. večjih organizacijskih enot. Na seje poslovodnega sveta je vabljen tudi delavski direktor. Mandat poslovodnega sveta je vezan na trajanje mandata uprave, ki pa na poslovodni svet ne more prenesti svojih pristojnosti.
(Generalnemu direktorju se za njegovo delo v skladu z vsakoletnim sklepom skupščine zagotovi udeležba pri dobičku.
Glede na to, da mora Alpina, kot velika delniška družba, pripraviti revidirane računovodske izkaze in da je zakonski rok za revidiranje 6 mesecev po preteku poslovnega leta, je predložitev letnega poročila do 30. aprila nemogoča. Zato začasna uprava in nadzorni svet predlagata, da se spremeni točka 8.2 tako, da se glasi: Uprava mora najkasneje v 15 dneh po prejemu revidiranega letnega poročila le-tega predložiti nadzornemu svetu. Nadzorni svet mora poročilo obravnavati in svoje mnenje posredovati skupščini najkasneje v 30 dneh od prejema poročila.
Z zasedanja skupščine delniške družbe Alpina, na katerem so sprejeli spremembe statuta
Sprejet je bil tudi sklep o razporeditvi dobička, doseženega v letu 1993 in 1994, na rezerve. V teh letih je Alpina poslovala še kot družbeno podjetje in so bili rezultati poslovanja sprejeti že na delavskem svetu. Ker pa se je kapital družbe ugotavljal na dan 1.1. 1993, je bilo potrebno že sprejeto odločitev - razporeditvi dobička dati v potrditev še skupščini.
Obe poslovni leti smo zaključili z rahlo pozitivnim rezultatom (1993 - 160,5 milijonov SIT - s prevrednotenjem in 1994 - 113.000 SIT), ki pa ni bil tak, da bi pripomogel k likvidnostni situaciji podjetja. Sredstva, ki smo jih tako ustvarili (dobiček) so bila usmerjena predvsem v poslovne rezerve.
1919 (lomov
Združenje delničarjev je bilo organizirano v lanskem septembru, z namenom skupnega uresničevanja delničarskih pravic, predvsem pa uresničevanja glasovalne pravice prek skupnega zastopnika (vodja združenja) na skupščini. Takrat je od 2093 »notranjih delničarjev« (zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci) v združenje pristopilo 1882 delničarjev. Član združenja lahko postane vsak delničar, ki podpiše izjavo o pristopu in pooblastilo vodji združenja za zastopanje na skupščini. Tako je od lanskega septembra pa do danes v združenje vstopilo še 37 delničarjev. Tako nas je trenutno 1919, kar predstavlja 91,57% vseh »notranjih« delnic, oziroma 54,94% vseh delnic Alpine (po 10% imajo Mak-sima I, Maksima II, Pokojninski in Odškodninski sklad, 5,06% pa »notranji« delničarji - nečlani združenja). Vsi, ki bi želeli postati člani, to še vedno lahko storite. Podpisati je potrebno le pristopno izjavo in pooblastilo, ki ste ga prejeli lansko jesen. Če ste to slučajno kam založili, lahko pokličete v pravno službo.
Konec prejšenjega meseca (24. februarja) seje združenje sestalo že drugič. Sestanka se je udeležilo 136 članov združenja (od 191 najavljenih), ki so osebno ali kot pooblaščenci predstavljali 1.051 članov združenja oz. 52% vseh delnic združenja. Pohvalno je, da so člani zdru-
ženja, ki se sestanka osebno ne udeležijo, za udeležbo in glasovanje na sestanku le začeli pooblaščati sodelavce, sorodnike, znance... P" drugi strani pa lahko tudi ugotovimo, da sta najava za sestanek in dejanska udeležba za n^' katere še vedno dva različna pojma, saj se kaf dobra četrtina najavljenih, sestanka ni udeležila Kritika ne gre na račun nepotrebnega dela, ki g® imamo zaradi tega pri tehnični izvedbi sestanka, ampak na račun zaupanja tistih članov združenja, ki so računali na to, da se bodo tisti, ki so jih za zastopanje pooblastili, sestanka tudi udeležil'-Poslanstvo združenja delničarjev je tudi v tem. da se na sestanku oblikuje mnenje večine članov združenja, ki jo vodja združenja zastopa P" glasovanju na skupščini. Sestanek združenja naj ne bi bil le formalnost, kateri moramo zadostiti, glede na Delničarski sporazum, ampak tudi mesto, kjer naj bi člani združenja dobili vse potrebne informacije za odločanje, ali druga# povedano, odgovor na postavljeno vprašanje. Če vprašanj ni, pa tudi odgovorov ne more biti.
V tem stilu se je končal tudi zadnji sestanek združenja, kjer so prisotni člani soglasno sprejeli vse predlagane sklepe in v skladu s tem za glasovanje na skupščini pooblastili vodjo združenja Jano Erznožnik.	^ ,
Marinka TUSEK
6
mSUiživljenje
Kadrovske Novice -
februar 1996
Tudi v mesecu februarju je bilo na področju zaposlovanja le nekaj ''Prememb, saj je delovno razmerje nastopila samo ena delavka, z ''clom pa je prenehalo 5 delavcev.
Delovno razmerje je v obratu Gorenja vas nastopila Darinka Mezeg; z delovnim razmerjem pa so v mesecu februarju 1996 prenehali: pripravnik Dušan Justin, iz skladišča končne obutve Zoran Alič, Simona Jereb iz prodajalne Žiri 2 ter iz neposredne proizvodnje v Žireh Boško Brborovič in Stanko Žust.
Irma DOLENEC
Koliko dopusta bomo imeli po novem
^ Informatorju smo sredi februarja že °''javlli pojasnila k odmeri dopusta za Slo 1996 Kot že rečeno, je bila za to jonska osnova sprememba sploSne olektivne pogodbe oz. pravilnika o de-'ovnih razmerjih.
podlagi strokovnega predloga so ^ razpravo vključili tudi drugi dejav-'"''i: sindikat, svet delavcev in seveda ^Prava. Tako je nastal usklajen predlog, ' je s soglasjem omenjenih začel veljati.
'• Lestvica števila dni dopusta, glede "a doseženo delovno dobo v letu 1996 O- 5 let	18 dni
5~10 let	19 dni
'0-15 let	20 dni
'5-20 let	22 dni
20-25 let	24 dni
25-30 let	26 dni
nad 30 let delovne dobe	28 dni
2.	Materam z otroki v starosti od 1-14 let (roj. leta 1982 do 1995); s tem, da se kriterij »delavka ec samohranilka ee« črta; pripada:
materi z enim otrokom v starosti od 1-14 let	2 dni dopusta
ter za vsakega naslednjega otroka v tej starosti še po +1 dan, vendar za vse otroke
skupaj ne več kot 5 dni dopusta
3.	Za nego težje telesno ali duševno prizadetih družinskih članov pripada delavcu, ki dostavi ustrezen dokument
5 dni dopusta
4.	Delavcem mlajšim od 18 let (rojeni do vključno I. 7. 1978 in mlajši) pripada 7 dni dopusta
5.	Delavci starejši od 50 let (rojeni leta 1946 in starejši) pripada
5 dni dopusta
v slovo Marici Mlinar
Naše upokojenke Marice Mlinar, rojene leta 1936, niveč fned nami; od nje smo se poslovili sredi meseca februarja.
Marica Mlinar je z delom v Alpini pričela leta 1959, pred tem pa je dve leti delala v tedanji Metki v Žireh.
Z delom v Alpini je pričela kot delavka v šivalnici. Kasneje je opravljala delo v prikrojevalnici gornjih delov obutve, kjer je bila vseskozi dobra delavka in priljubljena med sodelavci. Z mnogo volje
je leta 1982 dokončala tudi šolo za prikrojevalko zgornjih delov obutve. Upokojila se je leta 1988.
Težko je bilo sprejeti resnico, da je nekdanjo delavko in upokojenko vedno bolj premagovala huda bolezen in da ji ni mogla biti kos, kot prej vsem težkim preizkušnjam v življenju.
Sedaj smo se za vedno poslovili od Marice Mlinar, ki nam bo vsem ostala v dobrem in lepem spominu.
6.	Delavcem - invalidom (II., III. kat. inv. ali s 60 % ali več telesno okvaro) pripada	S dni dopusta
7.	Dodatni dopust, glede na strokovno izobrazbo se v celoti črta.
8.	Dodatni dopust na delovne pogoje pripada le delavcem, ki so v preteklem letu najmanj 4 mesece delali na tri- ali štiriizmenskem delu 2 dni dopusta.
Po vseh navedenih kriterijih se dopust delavcem sešteva, vendar se mora upoštevati dejstvo, da po kriterijih: starost 50 let, nega invalidnih družin.skih članov in invalidnost delavca; skupaj pomeni le 5 dni in lahko presega zgornjo mejo 30 dni dopusta; po ostalih kriterijih pa delavci lahko koristijo dopust le do vključno 30 dni.
Delavcem v maloprodajni mreži (prodajalci) pripadajo, glede na 6-dnevni
delovni tednik, dodatni dnevi dopusta, ki se zgoraj navedenim kriterijem še prištevajo:
seštevek dopusta od 18 do 20 dni +2 dni od 21 do 27 dni +3 dni od 28 in več dni +4 dni
Kot kaže, je najbolj sporno to, da je bil v splošnem prizadevanju po racionalnem poslovanju ukinjen dopust na .šolsko izobrazbo. Zlasti prizadeti so se začeli organizirati, da bi morebiti dosegli spremembo. Seveda so interesi različni, saj so drugi spet pričakovali, da bo bolj upoštevana zahtevnost del, delovni pogoji.. . Sistem je seveda sprejet, če pa bo prišlo do sprememb, bodo morale biti premišljene in uravnovešene.
N. P.
Svobodni sindikati o dopustu
Glede na polemike in obtožbe, ki letijo na svobodni sindikat, da je vzel delavcem z izobrazbo dopust, bi radi pojasnili nekatere zadeve:
1.	Zahtevo za zmanjšanje dopusta zaradi ukinitve delovnih sobot je dala uprava in ne sindikat.
2.	Po večkratnih pogajanjih in študiju zakonov in kolektivne pogodbe, smo s strokovnimi službami prišli do zaključka, da 21. člen splošne in panožne kolektivne pogodbe navaja naslednje kriterije za odmero dopusta:
a)	delovni pogoji
b)	delovna uspešnost
c)	zahtevnost del delovnega mesta
d)	delovna doba
e)	posebne zdravstvene in socialne razmere.
Pravico do povečanega letnega dopusta imajo tudi delavci, ki so dopolnili 50 let starosti, in delavci, ki negujejo težje telesno ali duševno prizadeto osebo.
V samem zakonu in kolektivni pogodbi ni nikjer omenjen kriterij izobrazbe.
3.	Pri tem dogovoru smo zahtevali, da se pri sistematizaciji delovnih mest doda kriterij za dopust - zahtevnost delovnega mesta. Ta kriterij lahko deloma upošteva tudi izobrazbo.
4.	Nikakor pa se nismo strinjali, da bi zmanjševali dopust pri kriterijih za delovno dobo. V proizvodnji je veliko zaposlenih, ki imajo dopust samo na osnovi tega kriterija. Le ti edini od vseh nas koristijo svoj dopust takrat, ko ni dela v proizvodnji. Mogoče kdaj tudi zaradi napak ljudi, ki so imeli na svojo izobrazbo 3-4 dni dopusta.
5. Na koncu bi radi še enkrat poudarili, da zahteve za zmanjšanje dopusta nismo dali mi, ampak uprava. Če se boste dogovorili, da se ta kriterij ponovno uvede, nimamo prav nič proti, pod pogojem, da ostali kriteriji ostanejo taki, kot so.
Milan SOVINC
Iskrive
Organizacija
Ukaiite - in ljudje hodo delati; svetujte - ljudje hodo delali dohro; vprašujte - ljudje hodo ustvarjali!
Organizacija
Ko hočemo nekomu kaj dopovedati, le-tega najprej poslušajmo. Morda nas bo v našo korist prepričal o nasprotnem.
Kadri
Če homo odprti za kolege ali podrejene, lahko upamo, da hodo tudi oni do nas.
Kadri
Ste pripravljeni pohvaliti za dohro delo tolikokrat kot grajati za slaho delo?
Denar
Ko ne hodo ljudje delali zgolj za denar, hodo imeli še večji dobiček.
Denar
Ves svet koncentrira denar, da dela večje korake v razvoju
Uredništvo
DELO
življenje
Od TU in TAM
Dogodki s področja sirsih interesov, solsivo, zdravstvo, akcije krajanov, kultura, sport, potopisi, pisma.
Skakalci v pionirskih kategorijah sijajni
I.	I

Ekipa košarkarjev in košarkaric, ki so postali gorenjski prvaki
Naši gorenjski prvaki v šolski košarkarski ligi
v letošnjem šolskem letu je naša šola vključena v Šokko košarkarsko ligo -§KL, To pomeni, da naši košarkarji in košarkarice igrajo tekme vsakih štirinajst dni in se preizkušajo v znanju košarke. Zelo smo ponosni na naše košarkarje, saj so gorenjski prvaki v tej ligi. Naslov najboljših so si priborili г dobro tehniko in obrambo, l.iga je nekaj posebnega, ker igrala obe ekipi deklic in dečkov in skupni rezultat je potem uspeh. Obe ekipi redno in marljivo trenirata, pa vendar moramo opozoriti, da so dekleta tista, ki delajo razliko in uspešno premagujejo vse po vrsti. Uspeh je rezultat sistematičnega dela v nižjih selekcijah in pomeni potrditev dobrega dela. Fantje pridno trenirajo pod vodstvom trenerja Bogdana Erznožnika, košarkarice pa trenira Polona Maček. Tako eni kot drugi so zelo borbeni, zagrizeni, samozavestni in tudi uspešni, zato se z veliko vnemo pripravljajo na uspešen obračun na državnem nivoju. Pri vsem tem pa jim pomagajo navijačice športno-plesne skupine Bombe, ki jo vodi Mina Kavčič. Tudi ta skupina je zasedla prvo mesto pri točkovanju skupin - navijačic na (Gorenjskem. Poleg navijačic pa tekme večkrat spremlja tudi akrobatska skupina Paglavci. Veseli smo njihovih uspehov in jim želimo še veliko zmag.
Omeniti moramo tudi vlogo ravnatelja in kolektiva šole, ki podpira športne dejavnosti in jim daje možnosti, da so lahko tako uspešni. Pri ligi pa pomagata tudi fotografski in novinarski krožek s svojimi prispevki.
Lintvem vleče
Prvo tekmovanje v veleslalomu za pokal »Lintvem« Je bilo v Starih Žireh -10. februarja. Že to, da so na tem koncu Žirov dobili pravi simbol, je pohvale vredno; da so mistično sivo davnino posrečeno povezali z radoživostjo sedanjosti.
Že 190 tekmovalcev kaže na to, da so ljudje lačni tovrstnih srečanj in tekmovanj, kar poudarja še veliko gledalcev.
Najboljši čas tekmovanja:
Moški od 30 do 40 let 1. Marko Podobnik	31,20
Medtem, ko se naši tekmovalci v članski kategoriji šele borijo za dobre rezultate (vzroki so individualni), s katerimi bi se dokazali in upravičili svoja in naša pričakovanja po vrhunskih rezultatih, so v nižjih skupinah že zaključili tekmovalno sezono 1995/96.
Naši najmlajši dečki do 9 let, pod vodstvom trenerja Tomija Zupančiča, so se v letu dni naučili osnovnih znanj smučarskega skoka. Njihovo 5. mesto na
ekipnem državnem prvenstvu je lep uspeh, saj ostajajo v tej skupini še naslednjo sezono. Točke v pokalu so osvojili: Goran Gligorevič, Andrej Bačnar in Miha Bemik.
Prave velemojstre imamo v kategoriji dečkov do 11 let. Pod vodstvom trenerja Sebastjana Jereba so tekmovalci osvojili prav vse, kar se osvojiti da v tem sistemu tekmovanj, (več prihodnjič)
Janez POUANŠEK
100 tekmovalcev na sindikalnem prvenstvu Žirov
Bcdrih je postal pravu prizorišče množičnih tekmovanj. Med temi Je bilo konec prejšnjega meseca tudi sindikalno prvenstvu Žirov, na katerem Je nastopilo skoraj slo tekmovalcev,
Rezullali so naslednji:
Moški do Л0 let
1. Bojan Podobnik AlpinaŽiri 0:23.03
Moški od 30 do 40 let
1. Dušan Seljak Kladivar 0:21.74
Moški od 40 do 50 let
1. Marjan Oblak SP	0:23.42
MuSki nad 50 let
1. Rado Podobnik
Velerani
1.	Ernest Kokalj
2.	Lojze Podobnik
Ženske do 30 let
1. Patricija Zorjan
Alpina Žiri 0:23.57
Upokojenci 0:27.00 Upokojenci 0:27.12
Etiketa 0:24.44
Ženske ud 30 do 40 lel
1. Mojca Pečelin AlpinaŽiri 0:23.68
Ženske nad 40 let
1. Helena Zorjan Etiketa 0:26.99
Bojan PODOBNIK
Judoisti nizajo uspehe
Na državnem prvenstvu za mlajše in starejSe dečke v Slovenski Bistrici je med starejšimi dečki v kategoriji do 46 kg Emil Padovac zmagal, v kategoriji do 42 kg pa je bil Milan Herega tretji.
Med mlajšimi dečki je v kategoriji do 46 kg Sašo Jereb prav tako zmagal.
Na mednarodnem turnirju v Kirbachu v Avstriji je med starejšimi dečki v kategoriji do 42 kg Milan Herega osvojil 2. mesto, Emil Padovac pa je bil v kategoriji do 46 kg tretji.
Med mlajšimi dečki je v kategoriji d" 46 kg zmagal Sašo Jereb.
Pred kratkim so bili naši judoisu uspešni tudi na Pokalu Lendave, mednarodnem turnirju, na katerem je nastopilo 310 tekmovalcev.
Med starejšimi dečki je v kategorij' do 46 kg Emil Padovac dosegel 3. mesto; medtem ko je Milan Herega zmaga' v kategoriji do 38 kg.
Med mlajšimi dečki pa je v kategorij' do 38 kg zmagal Sašo Jereb.
Milan JEREB
v organizaciji Skakalnega kluba Alpine je bilo 4. februarja v Žireh ekipno državno prvenstvo za mlajše mladince, na katerem so Žirovci osvojili 3. mesto, v postavi: Davorin Stanonik, Boris Oblak, Simon Šturm in Jure Kosmač
Ob slovenskem kulturnem prazniku je Miha Naglič povabil na razgO' vor arhitekta Vlasta Kopača, Tončko Stanonik in Mileno Miklavčič« ki sta predstavili svoji deli
8
MtfLOiivljenje
Od TU in TAM
Dogodki s področja širših interesov, šolstvo, zdravstvo, akcije krajanov, kultura, šport, potopisi, pisma.
Ob 60-Ietnici lepa razstava
l^a/stavljena dela Konrada Pe-'бгпејја je ocenil dr. Zoran Kr-^iSnik
Sredi prejinjega meseca, dan po ^stdesetem rojstnem dnevu naAega "fkdanjega sodelavca Konrada Pe-'ffnelja-Slovenca je dr. Zoran Krži-v Caleriji v Žireh odprl razstavo "j^Rovih slik.
Med drugim je povedal:
»Konrad Petemelj je gotovo ena ^srednjih osebnosti slovenskega samo-fasiniiSiva. Hkrati moramo reči, daje to geografsko omejenost že presegel, saj je * priznanjem mednarodne žirije na ve-'ikem festivalu naive v Bratislavi tudi formalno potrdil to svojo umetniško ^■■ednost. Njegov umetniški profil je Jssno razpoznaven, nezamenljiv, hkrati °koren in oblikovno skoraj bi rekli ele-Ssnten ustvarjalec, ki se trdno in samo-^vestno giblje v okviru svoje motivike.
bi nekoliko nazorneje uvrstili njegovo mesto v tej zvrsti ustvarjanja, ki mu v
najširšem smislu nadevamo ime naiva, poskusimo začrtati približno mejo te umetniške zvrsti, ki je v naši polpreteklosti in v marsičem tudi danes razburjala in vodila v ostre dialoge našo kulturno sredino.
Ko razbiramo vsa ta nepisana pravila tako zvane naivne umetnosti, ki v sebi nosi toliko značilne doslednosti, zlahka lahko ugotovimo, kako dosleden in učinkovit red teh razpoloženj, kakor tudi formalnih izraznosti je duhovni svet Konrada Petemelja. Tudi v njegovi umetniški praksi v rejo pravila spontano iz njegove človeške narave in se podrejajo graditvi ali bolje kompoziciji njegovih platen in urejajo njihov notranji ritem. Čeprav v primerjavi s številnimi ustvarjalci, ki jih druži trebanjsko središče samorastništva, lahko zaznamo nekatere podrobnosti, bomo ob nadrobnem razbiranju njegovih podob vendarle vedno znova ugotovili njegovo nezamenljivo avtentičnost, njegov prefinjen rokopis, ki ga že približuje doslednosti in sposobnosti takozvanega akademskega slikarstva. Opazno je tudi, kako spretno in učinkovito se giblje v obdajajoči ga pokrajini, s katero doživlja vse premene letnih časov, menjave generacij in spreminjajočo se tipiko okolja.
Izredna občutljivost Konradove slike in risbe pa nas utrjuje v prepričanju, da smo še zmeraj del našega zelenega planeta in ga želimo ohraniti kolikor toliko še zmožnega živeti, tako zdravega in neokrnjenega, kakršnega nam posreduje njegova umetniška vizija.«
Ob jubileju našega umetnika in ob dognanih slikah seje tokrat zbralo toliko ljudi od blizu in daleč, da niso mogli vsi hkrati v dvorano. Tudi to je znamenje ne le pozornosti, temveč tudi spoštovanja njegovih del. Ljudje čutijo v njegovih slikah iskren odnos do narave, ustvarjalno moč in virtuozno izvedbo - skratka navdušenje.
Da bi mu zdravje dalo. da bi nas še desetletja opozarjal, kako lepa je narava -in kako zelo je človek del tega. z vsem dobrim in slabim, z vsem kar dela.
Nejko PODOBNIK
Ob 60-Ietnici slikarja Konrada Petemelja še Šopek najboljših želja
Matiček se ženi tudi po žirovsko
Preden zberemo vtise, obudimo spomin na tisti dan 28. decembra 1789, ko je ob prvi uprizoritvi Županove Micke Žiga Zois vzkliknil: »ЛГ vejste, kej se to prav, slovenski theater gori postaviti. Jest vem, da tega večera noben Kranjc ne bo pozabil...
Leto pozneje je Linhart napisal še komedijo Ta veseli dan ali Matiček se ženi, a ta je smel na oder šele leta 1848, preveč je smešil višji stan.
Potem pa je bil na Slovenskem uprizorjen več tisočkrat. Vselej v zabavo in spodbudo ljudem, ki se niso nič kaj lepo imeli. Tako do današnjih dni, do teh prešernih žirovskih večerov...
Saj so bili tudi naši žirovski igralci pod vodstvom režiserke Metke De beljak povsem kos tej nalogi. Veseli smo, da so nam znali izvabiti salve smeha, ko so kar rutivirano poosebljali dramske figure...
Prav gotovo bi jih pohvalil tudi A. T. Linhart. Posebno še, ker je bilo vse lepo podčrtano s sceno, glasbo, lučmi.
Tudi jezik je bil posrečeno izbran; gosposka z odrskim govorom, preprostejši ljudje po žirovsko. Očitno bodo tudi letos spet uspešno gostovali.
Nejko PODOBNIK
m
Obiskovalcev na razstavi je bilo toliko, da niso mogli vsi hkrati v dvo-ГЗПо
Uspešen koncert Moškega pevskega zbora Alpina in Kvarteta kljunastih flavt Air
Za končen, ki je hil II. februarja »■ iupnijski cerkvi iv. Martina Žireh, lahko rečemo, da je v celoti uspel. MoSki pevski zbor Alpina, pod vodstvom Andreja Žaklja, si je ta nastop zamislil nekoliko drugače od tovrstnih prireditev. Za program so izbrali sakralni opus, kar je bil tudi razlog, da so dogajanje postavili kljub mrazu prav v cerkev, kjer so oboji navdušili Številne poslušalce. Najprej so nam pevci Md-škega pevskega zbora Alpina predstavili mašo z vsemi glavnimi deti. Avtor
August Boegner jo je naslovil Missa Angelika (Angelska maša).
V	drugem delu se nam je predstavil Kvartet kljunastih flavt AIR, ki ga sestavljajo Nina Kokalj, Borut Bogataj, Dušan Mlakar in Andrej Žakelj. Flavtisti so za svoj nastop izbrali skladbe mojstrov renesanse in baroka, torej zlatega obdobja za flavte, in navdušili poslušalce.
V	zadnjem delu večera pa so pevci zapeti še nekaj pesmi iz opusa domačih in tujih avtorjev z liturgično vsebino.
Andrej ŽAKEU
^^^Oživljenje
kronika KRAJA
Dogodki s področja širših interesov, šolstvo, zdravstvo, akcije krajanov, kultura, šport, potopisi, pisma.
':f-
če ni to bolj njiva - kot cesta!
Kaj bi ovinkarili, pojdimo kar naravnost
Najprej moramo vedeti kaj bi radi
Predlog proračuna občine za leto 1996 smo pred meseci it objavili. V zvezi s tem smo se pogovarjali s tajnikom občine Žiri - Andrejem 1'oljanikom, ki je povedal:
»Od predloga - do dokončno sprejetega proračuna ni prav veliko sprememb. Gre bolj za delne prerazporeditve sredstev; nekaj več sredstev smo usmerili v šolstvo in vzgojo pa tudi za šport.
Sicer pa je naša prioriteta, da se v kraju dogovorimo, kaj bi radi in na podlagi lega naredimo srednjeročni plan.
Ena osnovnih stvari, ki jih bomo morali urediti, je prostor in s tem v zvezi prostorsko ureditveni plani. To je osnova za vse, kar bomo delali v občini.
V prvem planu je sedaj kanalizacija v starih Žireh, ki bi jo letos morali dokončati.
Seveda bomo delo morali prilagoditi tudi nekaterim perečim problemom, npr. iskanju rešitve za uničeno cesto od Sela naprej. Tega seveda ne moremo urejevati sami, s pristojnimi pa se bomo skušali dogovoriti za čimprejšnjo ustrezno rešitev. Najbrž bo moralo priti do rekonstrukcije tega dela ceste. Pomemben je tudi projekt, za katerega smo se dogovorili s podjetjem za urejanje hudournikov, za regulacijo Jezeraice in Jarščice, kar bi občina sofinancirala v razmerju 50:50%.
Kar zadeva dom ostarelih, je, kot že rečeno, najprej odvisno od tega, kje bi bilo to moč urediti oz. zgraditi.
Podobno je z varstvom okolja, kjer bomo v letošnjem letu, poleg konkretnih akcij, napravili čim več, da bi rešili problem smeti in sekundarnih surovin. Predvidevamo, da bi morda v opuščenem kamnolomu v Osojnici uredili soitimico, na terenu pa pripravili vse potrebno, da bi tudi s pomočjo občanov začeli sortirati papir, steklo, kovine itd. ter ostale smeti. To bo dobro tudi, če bomo še naprej odvažali na obstoječo deponijo ali pa če bomo morali urediti lastno.
Omenil bi tudi režijski obrat, ki skrbi za delovanje čistilne naprave, kontrolo črpalk, pluženje, pogrebne in druge storitve. Nekateri (2) so tu zaposleni, drugi sodelujejo po pogodbi...
Veliko je govora tudi o TV signalih; če se bomo mogli dogovoriti (tudi kar zadeva sredstva), je možno, da bi v Žireh gledali A kanal, TV-3 in POP TV.
Ena osrednjih nalog je tudi delitev premoženja nekdanje občine. Osnovana je komisija, izdelan je seznam, sledila bodo pogajanja...
Za konec morda še infomiacija, da je na natečaj za žirovski grb (oz. celostno podobo) prišlo 51 rešitev, od
katerih je komisija s pomočjo grtx)slovcev nagradila tri rešitve.
Še beseda o aktualni temi - krajevnem prazniku; vseh predlogov je bilo 21, svet občine bo obravnaval
Nejko PODOBNIK
Nastopil je tudi kvartet kljunastih Mavt Air-in navdušil
Uroš Vehar spet naibolfši
Na četveroboju najboljših štirih reprezentanc sveta, ob 45-letnici balinarsice zveze, se je spet izkazal Uroš Vehar, saj je bil njegov delež največji tako v predtekmovanju, kot v finalu, ko so se naši za zmago pomerili z Italijani. Uroš je zmagal v klasični igri, ko je svojega nasprotnika premagal s 7:4, zmagal pa je tudi v natančnem izbijanju. Zanimiv je njegov 86 % učinek, saj je od 86 metov zadel kar 74-krat.
Koto fon-
»DELO-ŽIVUENJE* je glasilo Alpine Žiri. Ureja ga uredniSki odbor: Jana Erznoinik, Ivo Pivk, Helena Kavčič, Slavko Kristan, Joiica Kacin, Silva Pivk, Nejko Podobnik - glavni in odgovorni urednik. Naklada: 2.400 izvodov. Fotografija: Brigila Zemljarič. Tisk: Gorenjski tisk Kranj.
Žirovska ustvarjalnost
Urednik lega časopisa me je povabil, naj napišem članek na temo: 'Žirovska ustvarjalnost - od človeških potencialov do dobrih del'. Povod :a tak naslov naj bi bila ustvarjalnost, s katero s(mU> se februarja letos, v mesecu kulture, izkazali ustvarjalci, zdruieni pod okriljem inibora za kulturo pri občinskem svetu občine Žiri.
Saj res: kaj pa sploh je ustvarjalnost? Ustvarjati pomeni: «j svojo dejavnostjo delali, da kaj nastane'. S tako ohlapno razlago se vprašanju izmuzne slovar. Pomagajmo si sami; recimo, da je ustvarjalnost početje, ki se izkazuje v ustvarjenih stvareh. In kako je s lo 'Stvarjo' na Žirovskem? Da so Žiri kraj dela. je splošno znano in priznano. Delavnost je gotovo oblika ustvarjalnosti, posebno kadar in kolikor ustvarja dobrine, od materialnih, prek kulturnih, do duhovnih vrednot.
Količina in kakovost ustvarjenih materialnih dobrin .^ta v glavnem znani in zavidljivi, od hrane prek čevljev in ventilov do etiket in čipk - če omenimo samo najbolj zruičilne. Poglejmo zdaj še, kaj smo v zadnjem času ustvarili kulturniki, pri čemer se omejimo na sedem prireditev, ki so se zvrstile od konca januarja do konca februarja. Te so bile po vrsti: predstavitev Lintverna »• izvedbi nadobudnega Kluba iirovskih študentov. Glasova preja, .srečanje naših likovnih u.itvarjalcev v Cerkljah na Gorenjskem, literarni večer stalnih sodelavcev Žirovskega občasnika (iirovska literarna bera 1995), koncert sakralnega opusa Moškega pevskega zbora Alpina pod vodstvom Andreja Žaklja, razstava izbranih del slikarja Konrada Peternelja, premiera Linhartovef ' Matička, komedije, ki jo je v režiji Met.t Debeljak imrizorila dramska skupina DI D Svoboda Žiri in prvi iz cikla »iirovtkih duhovnih večerov, predavanje dr. Mi rije Stanonik o slovenščini med domom in svetom.
Vsaka od naštetih prireditev je posred " ala neko materialno dobrino: Unt\ erna kot n,jsko-to/igračo, celo vrsto umetniških slik in umetniško oblikmanih uporabnih predmetov, šest knjig iirovskih avtorjev, koncert sakralne glasbe. gledališko predstavo, predavanje o duhovnih rečeh... Vse to so najprej materialne in čutno nazorne dobrine, katerih posebnost pa jf v tem, da niso namenjene zgolj potrošnji, v kateri se slej ko prej iztrošijo kakor čevlji. So trajnejše narave, njih glavna posebnost je, daso-čeprav materialne - takšne, da v ljudeh prebujajo duhovne vrednote, občutje lepega in dobrega, ki se poraja ob gledanju slik in iger. poslušanju lepih melodij in branju dobrih knjig...
Zdaj mi je šele jasno, kaj je hotel urednik: da hi napisal nekaj o ustvarjalnih posameznikih, ki vsak zase ali druino ustvarjajo kulturne dobrine. Te so hkrati dobra dela - ker v človeku vzbujajo občutje lepega in ga delajo dobre gain tako duhovno bogatijo kraj, v katerem jf sicer cenjeno predvsem tisto, kar je materialno in potrošno.
Prav zato je še toliko bolj spodbudno, da jf takih posameznikov za tako majhen kraj veliko, njihova bera pa tudi.
Miha NAGLIČ
10
оалифпЈ^