Novice Nov upravitelj dekanlje Rogatec Za upravltelja dekanije Rogateo Je btl imenovan g. JullJ Vajda, nadžupnik tn duhovnl svetovalec prl Sv. Križu na Slatini. ¦ Zelcriniškl zavirafl ob nogo. Prt premiJtanJtt Vlaka v LimbuSu prt Marlboru je padeJ 40 letni ielezniški zavira<5 Franc Marin tako nesrečno, da so mu kolesa odrezala nogo. Pos povzro&l avtomobilsko nesre6o. Radolf Zupan, kljucavnicarski mojater na Pobrežju pri Mariboru, se Je odpeljal za božlfine praznike v avtomobšlu z zeno in sintkom ter sosedo Harifievo v sosednjo Neincijo, da Je obiskal sorodnike. Ko se je zopet vracal, je prt Spilju sko«U ^s preko ceste. Zupan, ki je sam šofiral, so Je hotei izognitl psu, a Je zadel v obceatno drevo. Prt sunku se je razbil prednjt del avtomobila. vai štii-jo potniiki pa so dobili poškodbe in se zdravijo v marlborski bolnišnicl. Avtomobii poškodaval hlapca. Na Sp. Hndinji prl Celju blizu Pefiuhove trgovlne Je pri i2ogibanju zadei zadnji del tx>vornega avtomotrla GobCevega hlapca Ivana Solinca. kt Je peljal dvovprežni voz po državnt cestt protl Celju. Sunek Je ?JomU Sollncu, kl Je Sel poleg voia, txi rebra ter levo roko. Občinskl revo4 imraiU v obeestnena jarkn. Na St^anovo zjutraj je naSel Cevljarskl mojster Janko DrevenSek v obcestnem jarku prl cerkvic) sv. Roka na Hajdtnl prt Ptuju zmrznjenega otr cinskega reveža Antona Golca s Hajdlne. Starka sl prebila pri padcu lobanJ<K 77 letna dnlnarica Marija Rebenšek iz TrnoveiJ prt Ceijii je padla tako nesreftno po stopnicah, da a» ]» pre- Dua lobanjo In so Jo prepeljall v selo resnem stanju v celjako boLaiArnco. Avto hwkt po^Kuduval razoa&alca peclva. Pr«d bdni&uco v Oelju j« nakl avu> podri 66 leUiBga pcodajalca. paclva Franca E^Uia Iz Cetja ira cnu Je naiomli brtM.etUoo. Stanjs pofikodovanega J« zelo rosno. Netu-eAa. radi neprevidnaga ravuajija s oroijem. Frano Herirmn. 13 ofnj sln dnln&rice tz. L^sicegav s« J» igruJ m samoiireaom. kaLdrog* je doatl od sodolca. Fantu m >» oro2)e racU neprevldnosU sprožilo to krogrla g& Je zaaela v dl&n leve roK«. Smrtna aeare6a mh skoka tz drvefega viaka» Sime Keran. 38 letn: ladljski kur>a* tz S&kusana prl Biograilu ob morju, se J« vr&cal za božjCne praznlk« lz Belglje s vlakom v domovlno. V \*~ toisnjem poletju mu J* blia radl udaia slrela vpe« peljeoa domaclja ln sl J« hot.eJ x zasluzkom na morju zgradlU novo hi&>. V polanu Je planll v smert protl Trbovljam lz drveCoga vlaka, lcer ]• zamudil v Zidanem mostu preatop proU Zagrebu.. Pri padcu sl Je prebll lobanjo ter obležai mrtev. Za dom ln drtizlno akrbn! oce ja imcl 3 seboj božicna darila za ženo ln trl nedoraale otroke. Smrtno ponesreCenega so pokopali na pokopaJišču v Trbovljah. Pes preprečil požarno aesrečo. V Potrebinovi hižl pri Sv. Križu blizu Litlje so za praznike boij motno zakurlli v peci. Ko so sa podall k poiitKu, jo bUo v peci Se nekaj žerjavice. Cev za odvajanje dima je speljana minio trama, ki sa je proti jutru vnel ia razsiril ogenj po podstreaju. Vsl v hiai prebivajoil so trdno spall Ln nihče ni opazil g^ozeče nosroče. Pss cuvaj pa ]o eačel radi ognja skakatl. cvlliU ter lajatL Pasji lajež je prebudU stanovalce. š\i so pogledat za vzrokoin pasjeg«nemlra. ter opazili ogenj. Poareftilo se Jlm Ja, da 90 pogaslil z vodo 2« goreSe tramovje v zadnlem tren.utk.il. * POŽARI V KoSakth prl Mariboru J« saiAela. ob tretjl url v no6i gorotl hifia posestnlka Ivana JanžekovlCa. Ogen) Je Izbruhnll. fcer s« )» vneio tramovje Vt dimnikom. Skoda znaAa okrog 3(RM) dtn. S krmo napolnjeni skedenj je vpepolil nočni Ogenj v Prevaljah posestniku Mihaelu Motniku, p. d. Ovnu na Dolgi brdi. K arečl Je prizanesla požarna nesreča poleg skednja stojedl hiši. Zahvula »SIov. gospodarju« za izplafano zavarovalnino. Podpisani Sterniša Friderik, poseatnik, Bv. Peter na Medvedovem selu, ae zahvaljujem upravl »Slov. gospodarja« za izpiafiilo zavarovalnine 1000 din, katero mi je točno Izpiaiiaia dne 10. oktobra 1939, ker ml je uničil ogenj stanovanjsko hišo dne 3. aeptembra 1939. Zato priporočam vsakomur, kateri še nima »Slov. gospodarja«, naj ga takoj naroči ter plača naročnino za celo leto 32 din, ker nihče ne ve, kje ga čaka neareča. — Sv. Peter na Medvedovem selu, dne 27. deeembra 1939. — Sternisa Friderik, poeestnik. Obrtniški učni tečaji. Mariborska pos!ovaln'ca Zavoda za pospeševanje obrta Zbornice za TOI v LJubljani namerava prirediti v kratkr-m v Mariboru sledeCe atrokovne tečaje: teCaJ za kalkulacijo In sestavljanje proračunov za ključavnlčarako atroko, tečaj za kovinarsko tvarinoznanBtvo, mlzarskl rlsarskl tečaj, tečaj za mfzarsko kalktilacijo in sestavo proračunov, teCaj za mizarcko tvartnoznanstvo tn tečaj za luzenje lesa. Prijaviti ae Je v pisarni poslovalnice v VetrinjBkl 11, I. nadstr., med dopoldnevn'ml uradniml urami. Zantmanci In zanimanke za šauerjev krojnl tečaj, kl je bil v časopLslh že večkrat razpisan. pa se zanj še niao prijavili, na] to čimprej storijol Vazno za vse, ld Iniajo otroke. Davčna uprava v Celju razglaša, da morajo vsi onl davčni zavesanci, kl tmajo trl, odnosno pet ali ve<5 otrok, 8e živih, starih Izpod 21 lot, radi pravilne odmere apeo!alnega doprinosa k narc-dnemu obrambnemu Bkiadu za leto 1940 vloiiti pri davčr.i upravl v Celju prijavo in navasti rojstne podatke svojlh otrok. Prav tako morajo lzvesti prijave tudl onl. kl so imell troje, odnosno vei otrok, pa so jim pomrli. Prijave je kolkovati z 10 din. Tiskovine se dobe pri pristojnih občlnah. Vaino za Savinjdane! Svoječasno je bil uklnjen večerni vlak na progi Celje—Velenje. Namesto tega je vozil en v!ak ob 19.5 in avtobus celjsklh podjetij ob 20.30. Od 30. decembra pa je vpostav- ljen zopet večerni vlak, kl vozl od osebne^a vlaka, ki pride lz Ljubljane ob 20.35 v Cclje. Vlak proti Velenju odpelje iz Ceija ob 20.48 in pride v Velenje ob 21.55. Radi tega je bil a tem dnem ukiinjen vlak, ki Je doalej vozll iz Celja ob 19.05 tn avtobua, ki je vozll v Mozirje ob 19.40. Da bl tudi drugi... V Celju je tovarna »Metka«, katere lastnik Je te dni zopet pokazal aocialni čut do revežev. Za celjske reveže Je darova! v denarju 3000 din ln 800 metrov raznega blaga. Vsi obdarjeni ubogi se bodo pač z veseljem in hvaležnostjo apominjall svojega dobrotnika. TovariU ob Muri. Na Muri stojita na jugoslovanfikJ strani dve večji tovarni, in sicer tovarna lepenke v CerSaku v obiini St. Ilj ter tovarna pap»rja In lepenke na Sladkem vrhu v župniji Marija Snežna. Tovarna v Cersaku žal nima nobene ceetne zveze, po kaieri bi lahko prevažala surovine In tovarniske izdelke po jugoslovanskem ozemlju do železniške postaje v St. Ilju. Dosedaj je niorala tovama prevažati vse blago v Ceršaku preko Mure potom broda, nato po nemSkom ozemlju ako/.i Cernisine in Gersdorf na Spielfeld in tain preko mostu čez Muro tn potem po državni cesti eno uro daleč na šentiljski kolodvor. že to prevažanje po tujem ozemlju je bilo združeno vedno z velikimi aitnoatmi za tovarno in za voznlke. Na milost In nemilost so bili naši izročeni oblastnikora v drugi državi, ki je nazadnje rea prepovedala prevoz. Radi tega je tovarna zaprosi!a bansko upravo, da bl izdala dovoljenje za zgrnditev ceste od tovame do banavinske ceste, kii veže St. Ilj z Marljo Snežno. Banska uprava je S!a podjetju na rolco posebno iz razloga, ker be radi stalne ustavitve tovarne izgubilo okoli 150 delavakih domačih družin delo !n kruh, vozniki pa zaslužek, občina doklade, država in banovina pa lepe davčne vsote, ki jčh tovarna p!a6uje. Od jeseni dcla okoli 50 delavcev, samih domačtiiov, pod vodatvom mariborskega okrainega cestnega odbora na novl cesti, ki bo predvidoma v lem 1940 gotova tn bo tako to podjetje osamosvojeno. Našli so se tu nekaterl ljudje, ki Skilijo vedno tja tez Muro, W so na vse pretege rogovillli proti tej novi cesti. Sedaj pa imajo do!g nos tn sami vidijo, da je cesta tudi iz domačih goopo- darsklh razlogov blla krvavo potrebna. — Tudl tovarna na Sladkem vrhu niima prave cestne zveze z banovinsko ceeto. Tudl tu je dala tovarna izdeiati naCrte za zgradbo nove ceste od tovarne do banovinske ceste. Tovarna na Sladkem vrhu lraa žično železnico od St. Ilja do obratovallšCa. Ce bi pa ta dovlafiilnica lz kakršnih koli razlogov ne mogla obratovati, bi morala tudi ta tovarna obrat ustaviti. Tu Je zaposlenih. nad 250 delavskih družin. Predpriprave za zgradbo zvezne ceste k tej tovarni so že v teku. Izredno huda zima. Izredno hud mraz ni samo na Finskem, ampak je zajel v drugi polovici minulcga tedna vao Evropo. Na Slov. Štajerskem je beležil termometer 14 do 20 8topinj Celzija. Na Kranjskem nad 20 atopinj pod ničlo, tn to predvsem po Gorenjskem. Tako hudega mraza kakor letos Slovenija nl doživela od leta 1929, ko se je pojavlla neznosno ostra zima v začetku februarja in je kazal termometer celo do 25 atopinj pod nJčlo. Huda zima ima za posledlco precejšnje zamude vlakov. + žrtev neEnanih napadalcev. V Košakih pri Mariboru je postal žrtev neznanih napadalcev 25 letnl opekarniški delavec Jožef GuStin, kt je obležal na ceati, zaboden v praL Hudo poškodovanega so oddali v mariborsko bolnišnico. Ponočnja&ko nasilje. Vinko Senekovič tn Anton Splaner iz Srednjega Gašteraja v lenarSkem okraju sta pobila v noii na hiši Jožefa Zvera v Srednjem Gašteraju 14 okenskih šlp ter polomila vežna vrata. Kmalu za tem sta napadla po cesti ae vračajočega posestnika Tomaža Kraetlča iz Zg. Gašteraja in sta ga hudo poškodovala z ročicami. Podivjana napadalca so orožniki že lzsledilL Ukratleno razstrellvo. V Bresternlci v župnijl Kamnica pri Mariboi-u je vlomll neznaneo v barako pri kamnolomu, iz katerega odvaža kamenje tvrdka Gabrljelčič. Storllec je odnesel ix barahe večje koliCine razstreliva in povzroCil precojšnjo škodo. Najstrožje obsodbe vreden uboj. Žalibog je pontkod z alkoholom podž^ana posurovelost dosegla stopnjo med brezbožniml boljševiki. Pri Sv. Urbanu pod Ptujem je prišlo pred farno cerkvijo do prepira, med katerim je dobil 27 letni posestniški sin Franc Kramberger Iz Desincev dva amrtna zabodljaja. Imel je Se toliko moči, da ae Je zavlekel v bližnjo goetilno, kjer je umrl. Udeležencl prepira in pretepa so se pri pogledu na krl ter smrt razleteli na vse atranl. Ubijalec Franc PSajd, 251etni vlničarskl sin iz Loftkega vrha, ee je sam javitt oblasti. Zek> hudo obstreljen. Starejii ZupanlS lz HajdLne 6e je po predaji poaesti sinu priienil na večjo kmetijo v Velovljek pri Sv. Lovrencu v Blov. goricah. V svoji zidanici v Velovljeku je Zupanic iz ljubosumnosti obatrelil 22 letnega Konrada Vilčnika in ga zadel v deano roko ter pleča. Strel 6kozi prsa. V Racah pri Pragerskem je dobil kroglo skozl prsa 30 letni Joslp Pogorelec, katerega so prepeljali v resnem 8tanju v mariborsko bolnišnico, kjer je tudl umrl. Brezsrčen avtoniobilist. Na cesti prl Strantcah v okollci Slov. Konjic so našll na cestl mrtvega neznanca, o katerem so pozneje ugotovill, da gre za ?6 letnega Bosanca M. Marelija Iz Travnika. Povozil ga je v noči neznan avto In odbrzel naprej, ne da bi se zmenil za poskodovanega, ki je umrl na posledicah padca. Pijanost in podivjanost povzročila pokolj. Od žganja okajenl Tone Skubio iz Debeč prl Visnji gori na Kranjskem se je podal v šmartno. Tam se je srečal z bratoma Lojzetom ter Viktorjem Rupar, a katerlma Je lmel še neporavnane raftune. Ob srečanju se je trojica stepla in v tepežu Je imel nearečnl nož glavno besedo. Lojze Rupar je kmalu padel na tla ter obležal. Njegov brat Viktor je poklical sosede na pomoč, ki so hudo ranjenega prepeljali k zdravnlku in ta je odredil prevoz v ljubljansko bolnisnico. Toneta Skubica 00 orožniki zaprli s prerezano roko in razbitim kolenom. Tudi Viktor Rupar je odneael Iz spopada vefi ran. Nečuven pokolj za najlepše božične praznike je močno ogorčil prebivalatvo. Uboj v silobranu. 25 letni Ernest Pero, delavec ix Loga prl PilStanju, je lzzival ter razgrajal v noči pred hišo Antona Jokana na Logu. Razgrajača so Jokanovi mirili ln ga prosili, naj ae odstrani, a ni ubogal, ampak je grozil z nožem ter je suval Franca Jokana in ga s peatjo udaril po glavi. Razgrajač je razbil okno na hlSi ter hotel vdreti vanjo. V skrajnl razburjenoatl in sanedi je potegnil Franc Jokan nož, suntl Perca v vrat ter zbežal, ker se je bal napadalca, kateri je stiskal v roki odprt nož. Perc je še tekel kakih eto korakov za Jokanom, nakar se je zgrudil ter abležal mrtev. Jokan zatrjuje, da je aunil napadalca v silobranu, ko je videl, da hoče razgrajač naailnim potom vdreti v hišo. Razbojnlk Hace je v Savinjski dolini. Na Pol^eli je bilo neko dekle obstreljeno od neznanca, kakor je »Slov. goapodar« že poročal, ki se je peIjal na kolesu ponoči brez luči, pa ga je dekle na to opozorilo. Neznanec je potegnil samokrea in ustrelil dekle v nogo. Te dni pa je neko dekle v št. Petru v Savinjaki dolini prepoznalo zločinca Ha- ceja, kl se Je peljal na kolesu po državnl cesti proti Celju. Dekle je to naznanUo orožnikom, ki pa doslej še r.lso mogli prijeti zločinca. PaS pa so dognali, da se vozl Hace s koleaom, ki ga je btl ukradel nekemu uradniku v Celju. Kolo je znamke >Viktoriac, vredno 1500 din In noai evidenčno številko 2-29181/3. Upanje pa >, da bo razbojnik kmalu na varnem. * Obsodba radl Kajnovega zloCina. Celjako okrožno sodišce je obsodilo na dve ln pol leta težke jeCe 27 letnega posestnikovega aina iz Belega potoka pri Frankolovem, ker je v pijanostl 12. novembra rnnrtno zabodel z nožem svojega 18 letn«ga brata Alojza,