Leto tum. Mi 159. V UnMlnnl, o peteli n. lolOa 1925. Cena Din rso Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedeljo in praznike« — Inseratl: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji inseiati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — lnsera ni davek posebej. — Slovenski Narod1' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D i Upraraistvo: Knailora ulica star. 5, pritličje. — Telefon stav. 304. Uredništvo: Enallora ulica it. 591. nadstropje. — Telefon štev. 34. Poštnina plačana v gotovini. Ne soglašamo! Pred dnevi se je vršila v Narodni ikupščini dokaj živahna debata o av* strijskem vprašanju. Debato je, kakor znano, sprožila Smodejeva interpelacija. Poleg interpelanta sta o stvari govorila tudi poslanca Pavle Radič in doktor Trumbič. — Govor Pavla Radiča je bil samo v toliko zanimiv, ker znaci mejnik v politiki Radičeve stranke. S tem govorom, ki je bil v stvarnem oziru brezpomemben, ni imel vodja Radičeve stranke namena precizirati svojega sta* lišča napram avstrijskemu vprašanju ali celo koroškemu problemu, pač pa je hotel pripraviti iavnost na politični pre* okret, ki se ima izvršiti v okriliu nje* gove stranke in ki naj v temeljih spre* meni njeno stališče tako z ozirom na notranjo, kakor tudi z ozirom na zuna* njo državno politiko. Kakor je bil Ras dičev govor v stvarnem oziru brez vsa* kega pomena, ker se ni nanašal na bist* veno stran pmblema samega, tako so bila zelo interesantna izvajanja po* slanca dr. Trumbica. Govornik Hr* vatske zajednice se je docela postavil glede avstrijskega vprašanja, zlasti pa glede slovenske Koroške na stališče, ki je v tem pogledu od vsega začetka za* vzemajo vsi naši naciionalni krogi: Čim oostane vprašanje združitve Avstrije z Nemčijo aktualno, stopi v ospredje tudi koroški problem, ki se mora rešiti v tem smislu, da pripade slovenska Ko* roška avtomatično naši državi. Ta dr. Trumbičeva izjava, ki se povsem krije s slovenskim stališčem, je nam, priznavamo to odkrito, simpa* tična. greni pa jo nam zavest, da ie bil baš dr. Trumbič kot takratni vodja naše zunanje politike tisti, ki je s svojim naravnost zločinskim omalovaževanjem koroškega vprašanja, kakor vobče vseh vprašanj, ki so se tikala državnih meia v Sloveniji, največ zakrivil, da ni bilo koroško vprašanje takoj spočetka rešes no tako, kakor so to zahtevali ne le naši narodni, marveč tudi državni interesi. Deklaraciia. ki io je o avstrijskem in s tem implicite tudi o koroškem vprašaniu podal minister zunanjih del dr. Ninčič, je pač takšna, kakršne so običajne v vseh kočljvih stvareh — niz fraz. Vi povedo vse ali pa nič, kakor se vzame, in ki nimajo drugega namena, kakor doseči, da ostane — naj se pri tem poslužmo narodnega pregovora — volk sit. koza pa cela. Ker to vemo. zato nismo imeli na« mena, da bi se še nosebe bavili z raz* pravo, ki se je vodila v narlamentu o avstrijskem vprašanju. Da pa o tej stvari danes ipak govorimo, k temu nas je napoti! članek «Oko austrijskog pj= tan ja», ki ga je včeraj priobčilo polsluž* beno glasilo naše vlade <.'Samouprava». V tem članku čitamo namreč ta=le odstavek: Mirovna nočorfba ie dala mebivab stvu južne Koroške pravico, da izbira med našo državo in Avstrijo in to r>re= bivalstvo se ie z večino glasov izreklo za Avstrijo. Toda ako bi re resno DO* stavilo na dnevni red vprašanie zdru* zenia Avstrije in Nemčije, je samo na-ravno, da se južna Koroška zopet stavi v položaj, da se opredeli v pogledu pripadanja Nemčiji, in sicer na istem t es meliu. na katerem se ji ie dala pravica, da s plebiscitom utrdi svojo pripadnost bodisi k Avstriji, bodisi k naši državi..» Z drugimi besedami povedano, — «Samouprava» je mnenja, da bi se mo* ral, čim bi stopilo vprašanje ujedinjenja Avstrije in Nemčije v akuten stadij, vršiti na Koroškem nov plebiscit, v ka* terem bi se naj prebivalstvo izreklo, ali hoče pripadati Nemčiji ali Jugosla* vi ji. S tem mnenjem ne moremo sogla* sati, ker ie v nasprotju ne samo z na* šim mislieniem in čustvovanjem, mar* več pred vsem z našimi narodnimi in nič manj tudi z našimi državnimi in* teresi. Plebiscit na Koroškem je bil z naše* ga narodnega in državnega stališča Že prvotno usodna poareška. Takrat mero? daini naši državniki in politiki bi ga brez posebnih težav lahko preprečili, ako bi bili vsaj nekoliko uvaževali de* janske razmere, ako bi bili vsaj količkaj dalekovidni. predvsem pa ako bi bili v svoiih zahtevah, uvažujoč suho real* no^t. vsaj nekoliko umerjenejši. Mejo ob Dravi so nam takrat ponujali na krožniku brez plebiscita. Toda mi smo hoteli imeti plebiscit, dasi smo vedeli, di je to skrajno riskantna stvar. In dobili smo ga, pa ž njim izgubili tudi K^-oško. Drugi plebiscit, o katerem govori «Samouprava», bi se vršil še pod nepri* memo neugodnejšimi pogoji, pred vsem bi f izvedel pod vodstvom nemških oblasti Vesti o demisiji olade PP Neorijentiranost javnosti. — Demisija vlade uradno ni potrjena* — Kralj za razširjenje vlade Narodnega bloka- — Beograd, 16. julija. (Izv.) V parlamentarnih krosih včeraj opoldne, popoldne in snoci razširjene vesti o demisiji vlade Narodnega bloka se uradno do danes zjutraj ne potrjujejo. Splošno vlada v tisku glede demisije precejšnja neorijentiranost. Za demisijo vlade je najmerodajneši uradni komunike, ki snočf kljub napetemu pričakovanju ni bil izdan in zato so vse vesti o d e -misiji preuranjene Kakšna neorijentiranost vlada v političnih in parlamentarnih krogih glede tega vprašanja, najbolj drastično dokazujejo poročila današnjih jutranjih beogradskih listov. DavitfovlCeva »Pravda« naglasa, da ministrski predsedn'k Nikola Pašič" poda deniisiio svofega kabineta šele danes dopoldne. Radikalno »Vreme« navala, da !e ministrski predsednik Pašič demisijoniral že včeraj. »Politika« nasprotno objavlja naravnost kurnozno vest. da je skupščinski predsednik Marko Trifkovic predložil kralju demisijo vlade. Gotovo gre tu za zamenjavo pojma o pristojnosti in je najbrže Marko Trifkovic" kot skupščinski predsedn^v podal kralju le poročilo o možnosti demisije. Značilno poročilo objavlja današnji »Balkan* glede rešitve krize. Konstatira, da se ie včeraj kriza približevala rešitvi, toda napravili so se poslednjikrat poskusi, d,o orlde do koncentracijskega, odnosno šir- šega koalicijskega kabineta. To željo je izrazil kralj kot vrhovni razsodnik v parlamentarnih problemih. Kralj je odločen spoštovati izraz parlamentarne večine, toda naglasa potrebo pomirjen ja in razjasnjeva-nja z ostalimi skupinami. »Balkan« tudi naglasa, da ie kraljeva želja razširjenje seda. nje vlade Narodnega bloka. To tolmačijo tako, da samostojni Demokratie še niso izven vsake kombinacije. O včerajšnjih političnih avdijencah smo že kratko poročali. Napovedana je bila av-dijenca ministrskega predsednika Pašiča za 13. uro. popoldne. Nj. Vel. kralju so vodilni politiki sporočili, da je ministrskemu predsedniku radi bolehnosti težko zapustiti svojo vilo v Topčiderju, zato se je kralj odločil, da popoldne osebno poseti Pašiča in se ž njim posvetuje o sporazumu. Kralj je ob 17. odšel v spremstvu službujočega ad-jutanta v Topčider. Kralj je ostal pri Paši-ču d v e u r i. Takoj so se raznesle vesti, da je pri tej priliki ministrski predsednik podal formalno demisijo sedanje vlade. Pozno v noč so nato politični krogi pričakovali bul-letine Tiskovnega urada, ki nai bi prinesli zaželjeno uradno obvestilo o odstopu vlade. Zaman. Komunikeja ni bilo. Za danes ob 11. dopoldne napovedujejo jutranji listi ministrsko konferenco, na kateri se končno odloči usoda vlade PP. Ulada še ni demisiionirala Splošna negotovost. — Različne kombinacije. — Konferenca radikalnih ministrov pri Pašiču.— Vesti o avdijenci Svetozara Pribičeviča in dr. Žerjava neresnične. — Beograd, 16. julija, (Izv. Ob 12.) Politična situacija je v največji napetosti in negotovosti. Do te ure ni uradno potrjena demisija vlade PP. Povsod vlada velika re-zerviranost. Razširjajo se po kuloarjih narodne skupščine in v političnih krogih najrazličnejše kombinacije in fantastične vesti. Tako nekateri trdijo, da je včeraj zunanji minister dr. Ninčič povodom svoje avdijence podal v imenu ministrskega predsednika demisijo vlade narodnega bloka. Ta vest je netočna. »Vreme« in za nJim radičevcem naklonjeni zagrebški tisk objavljajo vest iz dobro informirane strani, da je Marko Trifkovic, ko je bil včeraj v avdijenci podal Nj. Vel. kralju pismeno ostavko vlade PP. Marko Trifkovic nai bi tudi obenem kot predsednik skupščine na-svetoval kralju, da poveri mandat za sestavo nove vlade Nikoli Pašicu. Ta tisk je tudi javnosti naznanjal, da bo danes podpisan ukaz o vladi RR. Tudi ta vest je netočna. Upoštevati je treba le funkcije Marko Trifkovica, pa je očividna absurdnost te vesti. Tretja vest je bila snočf in danes razširjena, da je ministrski predsednik Nikola Pašič sam ustmeno podal ostavko povodom snočnega kraljevega poseta v njegovi vili. Tudi ta vest doslej ni potrjena. Pomočnik zunanjega ministra Jovan Mark ovič je danes dopoldne izjavil Vašemu dopisniku, da še nI demisije vlade. Pričakovati ie demisijo tekom dinsSntega dneva. Tiskovni ura.1 ministrskega predsedstva tadi še ni i^dal uradneera obvestila o odstopu vlade. Z ozirom na to je torej nnravii velika politična nervoznost tn negotovost. Ob 10.30 dopoldne so se v vili g. Pa-ic*a sesfeSl radikalni ministri na konferenco. Ta konferenca ob 12. še traja. Konferenca je izključno posvečena nadaljnemu razvoju krize. Nekateri listi danes pod senzacionalnimi naslovi objavljajo poročilo o skupni avdijenci Svetozara Pribičeviča in dr. Žerjava na dvoru. Ta avdijenca je trajala baje nad 1 uro in da sta po mnenju nekaterih polrfičnih krogov skušala oba voditelja samostojnih demokratov zadnji treno-tek korigirati situacijo. Te vesti so od konca do kraja izmišljene. V situacijo poznava jocih krofih so irzvale ironične komentarje in pripombe, da so si dovolili nekateri duhovit dovtip na račun lahkoverne javnosti. Voditelji onozicijonalnih strank so ve- rr--— -» T^»TurcfTU fttft—ii^ ;a odpo- toval v Slovenijo dr. Korošec, ne da bi zapustila rriewa »Pnfrtiki« dma iziava kak globokeiši odmev v Beogradu. — Beograd, 15. julija (Izv. Ob 12.) Na dvoru danes dopoldne nT bilo avdiieno, kakor so politični krocl snoči računali. Značilno ie samo. da posl. Pavle Radie smatra za gotovo, da bo popoldne pozvan na dvor v avdienco. •3SS> «BALKAN» O SPORAZUMU Z RADIČEVCI — Beograd. 16. julija. (Izv.) Današnji »Balkan« objavlja uvodnik pod naslovom »Moralni boljševizem prf delu pomirjenja«. Konstatira, da v načelu nima ničesar proti sporazumu med večino Hrvatov in večino Srbov, pozdravlja ga v načelu, toda mora biti rezerviran, ker ne more verovati Ste-panu Radiču. 2 njim smo Imeli v dobi 7 let od ujedinjenja dalje večkrat posla. Zakaj Stjepan Radič in njegovi Hrvati niso storili že leta 1910 tega, kar so danes storili? Kje bi bili mi in oni danes? Sedaj je storjeno, ker poprele ni nikdo od stdanl države proti Radiču nastopil tako odločno, kakor letos. »Balkan« dvomi, da bi prinesel sporazum, ki Je drugače veliko 'delo, zaželjene uspehe, ker so Izdan! pošteni fn rodoljubni lludje. Na sramoten način je Izdan Svetozar P r i b! £ e v ! c! »Balkan« se v ostrih besedah obrača proti gotovim beo-gradskim radikalom, ki so na sramoten na- Kakšen bi bil njega izid, je v naprej jasno. Zato pravimo: O drugem plebU scitu na Koroškem ne sme biti govora/ Naše pravice do slovenskega dela Koroške so notoriČne in ie pravice se nam morajo priznati brez vseh ceremo* nij9 torej tudi brez plebiscita! To je edino pravilno stališče, in tö stališče mora dosledno zastopati tudi naša državna politike. «Samoupravino» naziranje o dkl a* njamo, čin izdali one Srbe in Hrvate, ki so se večino borili za državno in narodno edinstvo, ki so bili borci za narodno edinstvo. To ni politično in državniško modro. ROMUNSKI TISK O SPORAZUMU — Beograd, 16. julija. (Izv.) Po poročilih iz Bukarešte romunski Usti objavljajo kratka poročila o likvidaciji »srbskohrvat-skega spora« List? objavljajo izjave posam-nih politikov z ozirom na vprašanje, če se spremeni zunanja politika Jugoslavije o sestavi vlade RR. Vsi politiki soglašajo v tem, da ostanejo smernice ju^oslovenske zunanje politike, kakor tudi stališče Jugoslavije do Romunske ne-tzrpremenjeno. SPORAZUM GLEDE MADŽARSKIH REPARACIJ «— Beograd. 16. julija. (Izv.) V smislu londonskega sporazuma je madžarska obvezana Jugoslaviji nabaviti železniški vo-zovni park. Pod predsedstvom pomočnika prometnega ministra Avramoviča so bila dolgotrajna pogajanja z madžarskimi 'delegati in je sedaj dosežen zadovoljiv sporazum. NEMŠKI PARLAMENT SPREJEL ZAKON O VALORIZACIJI Berlin, 14. julija, s. Državni zbor je danes sprejel zakon o valorizaciji ter je odklonil vse predloge opozicije. Zakonski predlog je bil končnoveljavno sprejet po drugem či* tao§5 Demisijo vlade — Beograd, 16. julija. (Izv. ob pol 15.) Danes ob 13. je min. preds. Pašic predal Nj. V. kralju demisijo celokupnega kabineta, o čemur je pismeno obvestil vse ministre sedanje vlade Narodnega bloka. Popoldne bo sprejet v avdijenco Pavle Radič, ker se danes v političnih krogih vzdržuje vest, da namerava kralj storiti vse korake, da se razširi sedanja koalicija Narodnega bloka. To poročilo smo prejeli ob" sklepu lista. KONFERENCA ZASTOPNIKOV MALE ANTANTE V BUKAREŠTI j— Beograd, 15. julija. (Izv.)1 Današnje »Vreme« objavlja poročilo iz Bukarešte, ki naglasa, da se uradno potrjuje vest o konferenci zastopnikov Male antante, ki se se-stanejo koncem julija t. I. Konferenca ima predvsem nalogo razpravljati o oboroževanju Madžarske in o ustanovitvi skupnega generalnega štaba Male antante v slučaju vojne. DOGODKI V MAROKU — Pariz, 15. julija. Položaj v Maroku bistveno neizpremenjen. Na frontah vlada mir. Kakor javlja »Journal«, je sklenjeno, da se odpošlje v Maroko kompleten arma'd-ni zbor. — Pariz, 14. julija. Iz Rabata javljajo: Pričetkom ofenzive proti Tazi se le zdelo, da ie Abdel Krim začel zapuščati postojanke. Na vsej črti ie začela ofenziva. Francoske posadke pred Fezom so ogrožene. Na Črt! 300 km besni bitka. POLOŽAJ ČEŠKOSLOVAŠKE VLADE — Praga, 15. julija. Narodni socijalisti vztrajajo pri svoji zahtevi, da pride inter-pelacja o nunciju Marmaggiju In postopanju Vatikana proti Češkoslovaški republiki pred narodno skupščino, čeprav Se je zunanji minister dr. Beneš trudil, da bi se konflikt z Vatikanom rešil in foro interno. Narodni socijalisti so z ozirom na sklep koalicije, da naj interpelacija ne pride pred skupščino, pozvali svoja ministra, naj odstopita. Prometni minister Stfibrny je včeraj odstopil. Po demisiji je odpotoval fz Prage. Vlada in koalicija ste sklenili, da se takoj zaključi zasedanje narodne skupščine in prično poletne počitnice. Na ta način se odloži vladrna kriza, ki preti s stališčem narodnih sociialistov. SVETOVNA KRIZA V PREMOGOVNI INDUSTRIJI — Pariz, 15. julija. Tz LonHona in Pariza prihajajo poročila, ki pesimistično slikajo položaj premogovne industrije. Stagnacija v produkciji premoga na Angleškem povzroči široko gospodarsko krizo, ki sega tudi v Ameriko. Amerika pazljivo smotri gibanje angleški rudarjev, katero gibanje se polagoma razširja tudi na evropski kontingent. Franeoski rudarji se ravnokar pripravljajo k akciji, da preprečijo znižanje ruaar-skiH mezd in povišanje delovnika. Nemški rudarji tudi niso pripravljeni še nadalje trpeti znižanih plač in povišanega urnika. Z veliko napetostjo slede posvetovanjem 200 delegatov angleških" rudarjev v Scarborou-ghu. Angleška vlada se trudi konflikt meo* rudarji in lastniki rudnikov poravnati potom nepristranskega sodnika, kateremu naj bi bili prtdeljeni zastopniki rudarjev in rudarskih' industrijcev. Angleška vlada ie še vedno prepričana, da se jI posreči preprečiti splošno rudarsko stavko, ki bi še eventualno mogla razširiti tudi pa evropske rudnike. KOMUNISTIČNA SABOTAŽA V FRANCIJI Pariz, 14. julija, a. V Casablanci so se dogodili trije poizkusi -požiga v tamosnjem letalskem parku. Ako bi se ti poizkusi po* srečili, bi francosko zrakoplovstvo ostalo brez svoje glavne baze. Dvakrat je bilo po* skušeno zanetiti požar v neposredni bližini bencinskih, zalog, v tretjem slučaju pa so požigalci zažgali skladišče praznili zavojev, ogenj so 5© pravočasno opazili in pogasili. Očividno je, da gre za sabotažo, fci so jo organizirali komunisti. BEOGRADSKA RAZPEČE-VALCA PONAREJENIH DOLARJEV ARETIRANA, Budhnpesfa, 14. julija, s. Tukajšnja poli* cija je na posredovanje beograjske policije aretirala agenta Herzoga in Breuerja. ki sta v Beogradu nakupovala blago s ponarejeni* mi 500?dolarskimi bankovci. Aretiranca sta priznala, da sta spravljala ponarejene do» Iarske bankovce v promet fn da sta jih od* dajala zlasti v Beogradu. MEIE KU mešanice za poznavalce 109 L PRED NOVO STAVKO V BERLINU Berlin, 14. julija, s. Kakor poročajo listi, se je pri glasovanju delavstva plinarne in vodovoda izreklo 80 do 90 odstotkov delava cev za proglasitev stavke. SODBÄ V PROCESU JEVRENOV — Zagreb', 15. julija. Danes se je nadaljeval proces proti Jevremovu. Obtoženec ie predložil obširen zago~ vor. Državni pravdnik je zahteval strogo obsodbo, ker je obtoženec prizadejal veliko sramoto znanstvenemu zavodu, oškodoval državo za 26.000 Din ir. obenem spravil v sramoto tudi ruske emigrante. Obsodba se danes dopoldne proglasi. ROMUNSKI TU AVSTRIJSKI PRIKLJUČITVENI PROBLEM Beograd. 16. julija * £e- Nehote sem dobil občutek, da smo prišli nekako domov, k domačim, med svoje. Ta občutek se je v družbi še poglobil, ko nas je postrežljivi gostilničar nagovoril v slovcn* skem jeziku. V veselem razpoloženju smo pričeli prepevati slovenske narodne pesmi. Razume se, da nam je gostilničar sam prid* no pomagal. Navzoči gostje, zgolj Nemci, so prekinili svoje razgovore in nas nekamo začudeno poslušali. Culi smo tudi opazko od sosednjega omizja :«Das sind die Serben; sind ja ganz nette Leute.» Smatrali so nas torej za Srbe, pred katerimi imajo očividno več rešpekta, kakor pred Slovenci. V Vrbi nam je čas zelo naglo potekal in pozno v mraku smo se zopet odpravili nazaj v Deščice. Naslednje jutro sem se poslovil od svo* jih gostoljubnih prijateljev in odšel peš zo» pet nazaj proti Vrbi, od koder sem namera* val odpotovati s parnikom po Vrbskem je* zeru v Celovec. Med potjo me je dohitel neki voznik, ki je peljal v velikih pločevi* nastih posodah mleko v Vrbo. Naglo sva se sporazumela s fantom in v naslednjem tre* notku sem že sedel na preprostem vozu. Voznik je švrknil po konju in kmalu smo bili v Vrbi. V Vrbi sem odtepel s sebe slamo in krenil v pristanišče. Tu sem stopil v velik motorni čoln «Hielgerth», ki nosi ime po znanem «Volks* vehroveu» istega imena. Hielgerth je bil namreč ob času koroških operacij vodja av* strijskih operativnih čet na koroškem ozemlju. Parnik je eleganten in zelo luksurijozno opremljen. Kupil sem vozni listek II. razre* da do Celovca, kar me je stalo 1 S 80 g (Din 15.30). Vožnja po jezeru je bila pre* krasna. Motorni čoln, ki vozi z brzino 25 km na uro (kakor kamniški vlak), je usmeril svojo vožnjo «eikseak» po jezeru, tako, da je ob obeh obrežjih obiskal svoja postajali* šča. sprejmal in odpravljal potnike. Na ta način je onemu, ki potuje iz Vrbe v Celo* vec, omogočeno, da si ob blizu ogleda vse večje in manjše letoviške kraje ob Vrbskem jezeru. Tako smo se peljali mimo velike, novo* zgrajene električne centrale na levem bregu jezera, dober kilometer od Vrbe. Avstrijska vlada je namreč svoječasno votirala večs milijonski znesek v svrho eksploatacije BorStskega jezera, ki leži na višini kakih 200 metrov nad Vrbskim jezerom. Eksplo* ataciia jezerske vode se vrši na ta način, da je speljana voda tega jezera po ogromnih ceveh po višini navzdol do električne cens trale, kzer se s pomočjo velikih turbin pro* ducira toliko elektrike, da bo zadostovala za pogon projektirane električne železnice do Celovca, kakor tudi za razsvetljavo je* zera krog in krog. Tozadevna dela so v pol* nem teku in se temu najdivnejšemu delu Koroške obeta sijajna bodočnost. Celovec Vse, kakor je bilo nekoč, ra* zen par novih stavb, med temi največja « Delavska zbornica*. Vojaštva se opaža m a* lo. V splošnem nič vcKkomestnega. Po ulicah ni opažati prav nobene ele* gance v oblekah. Dame so preprosto oble« cene, nobena modernih frizur. V celem sem videl v Celovcu eno samo «pobjo frizuro» in še ta je bila, oprostite, srebrna. Ker mi torej Celovec ni nudil popolnoma nič zani* mivega, sem se še isti dan odpeljal z brzo* vlakom v Beljak, misleč, da me čaka tu kaj boljšega. Ogledal sem si letos prvič otvor* jeno gospodarsko razstavo, ki je nekaka mi* nijatura našega vzorčnega velesejma. Interes za to razstavo je bil precejšen, zlasti je raz* stavo obiskalo veliko Italijanov. Zdi se, da bi se Italijani za slučaj priklopifcve Avstrije k veliki Nemčiji, prav radi postlali v Be* Ijaku. Italijanov srečavaš v Beljaku že danes precej. Cene so v Celovcu in Beljaku približno iste. Le hrana je v Beljaku cenejša. In še nekaj naj pripomnim ob koncu! Avstrijske železnice, vsaj osebni promet, so znatno ce* nejši od naših. Ko sem zapuščal slednjič v Podrožici avstrijsko republiko in nesrečni Korotan, mi je bilo zopet hudo pri srcu. V duši so se vrstile čudežne slike naravnih krasot te naše svete, a zasužnjene zemlje. In rekel sem si: Ako bi bilo treba, zopet bi šel, zopet, čeprav v oni črni predor, a potem bi ne hotel nikdar več zapustiti teh blagoslovljenih slovenskih pokrajin. Pros ve ta — Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Začnemo študirati nove skladbe. V zbor sprejmemo par dobrih sopranov. Pevske vaje: vsako sredo zvečer ženski, vsaki četrtek moški, vsaki ponedeljek mešani zbor. Odbor. 1398/n — E. R. Burroughs: Tarzanova mladost v džungli. V. del, roman. Poslovenil —ž—. V Ljubljani 1925. Založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Strani 220. Cena broš. 30 Din, vez. 36 Din. V seriji zanimivih in privlačnih Tarzanovih povesti je izšel kot V. del: »Tarzanova mladost v džungli«. Ce so že bili 4 romani po svoji originalnosti domis-lekov, po svoji napetosti in čudovitem mi-Ijeju, v katerem se gibljejo Tarzanovi doživljaji vobče. presenetljivo in nadvse zanimivo in zabavno čtivo, ima pravkar iz-išli peti del svoj posebni pomen in svojo čisto posebno privlačnost. Razvitek opičjega človeka iz otroka v mladeniča in moža je v prvih delih manj poudarjen in poleg glavnega dejanja bolj površno orisan; sedanji peti del pa riše v podrobnem, kako s-3 Tarzan razvija z divjega opičjega nebog-Ijenca v naravno - inteligentnega mladega orjaka, kako sam po svojem opazovanju in premišljevanju razreši razne življensko važne probleme in prirodne pojave, kako pride do izbruha v človeku vkoreninjena misel na Boga, na ljubezen itd. Kar so prejšnji deli pri razvijanju pestrega glavnega dejanja prezrli, namreč duševno stran človeškega bitja, to vsebuje v zabavni in mlčni ob!ik: peti del: Tarzanova mladost v džungli. Ves ta razvoj Tarzanov je prepleten z mikavimi pustolovščinami in šega-vimi r.agajivostmi, s katerimi se mladi Tarzan zabava v svojem orjaškem prirod-nem gledališču in pokazuje kot misleč človek svojo nad-moč med surovimi silami pragozdnih živali in vražasto mentaliteto primitivnih zamorskih plemen. Če so vzbudili prejšnji deli Tarzanovih povesti tako veliko zanimanje in pozornost čitateljev, bo peti del še nadkrilil prejšnje knjige po svoji poglobitvi, po novih efektih in po šaljivi zabavni vsebini, ki bo vzbujala zanimanje pri starih in mladih, pri inteligentu in pri pri-prostem človeku. Hvaležna je knjiga tudi kot mladinsko čtivo. Oprema itt cena sta enaka prejšnjim delom: oprema okusna, cena nizka Dobiva se pri založnici Zvezni knjigarni v Ljubljani in v vseh drugih slovenskih knjigarnah. — About Edra, Kralj Gora. — Iz francoščine prestavila Kristina Hafner. — Ljudske knjižnice 20. zvezek. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Na novo oživljena Ljudska knjižnica se izvrstno uvaja. Takoj za Kazanom, Volčjim psom, je izšla kot njen 20. zvezek zajemi j iva povest o Kralju gora. Povest se vrši pri naših sosedih v Grčiji v času po osvobojenju, ko se država ni mogla na noben način na znotraj urediti, tako da so morale vmes poseči velesile, ki so »varovale« njeno neodvisnost na zunaj in pomagale pri ureditvi na znotraj. V osvobodilnih bojih Grkov proti Turkom (1821—1829) so sodelovale tudi mno-gobrojne prostovoljne čete — imenovali so jih palikare ali itlefte —, ki po končani vojni nikakor niso hoteli razumeti, da je nastopil čas reda in mirnega dela; iz borcev za svobodo so se sprevračali v navadne tolovaje, ki so prežali na premoženje popotnikov in mirnih prebivalcev; zacvetelo je organizirano roparstvo, kateremu je bila slabotna vlada kos le v majhni meri, posebno še, ker se ni mogla zanašati niti na svoje varnostne čete, ki so bile z roparji pogostoma domenjene. (Kdo bi se pri tem ne spomnil na makedonske kačake, ki prizadevajo s svojim organiziranim tolovaj-stvom naši državi toliko truda in skrbi?). S šaljivo, toda jadko satiro nam predstavlja pisatelj te razmere, ki opisuje roparsko četo kralja gora, Hadžija Stavrona, in usodo treh ujetnikov, ki so zašli v njihove roke. Bralec se izvrstno zabava in ne more jenjati, dokler ni prebral povesti do konca. Pri tem niti ne opazi, da se je tudi marsikaj naučil. Kngija je primerna tudi za mladino. Naše knjižnice naj jo takoj naročijo obenem s Kazanom, ako tega še niso storile. Oprema knjige s trobarvno naslovno sliko je zelo lepa, tako da se bo dobro prodajala tudi vsaki zasebni knjižnici. Cena ni visoka. — Jugoslovenski Caruso. Povodom zadnjega izpita artistov v dunajskem Me-tropol-teatru je neki mladi pevec — Ju-gosloven — s svojim močnim in dobrim glasom frapiral sodnike in publiko. Pevec je bi! od navzočega občinstva burno akla-miran. Čestitala mu je tudi jury s komornim pevcem, glasovitim tenorjem Piccaver-jem na čelu. V dvorani je nastal gromovit aplavz, ko je umetnik odpel še eno arijo. Mladi jugoslovenski pevec se zove Kristo Ivič, je rodom iz Bosne in je bil svoječasno član zagrebškega opernega zbora. Ivičev glas v timbru spominja na Picca-verjevega, glede mehkote in zvoka na Ca-rusovega. Na Dunaju ga je odkril znani profesor glasbe Wolf. Ivič namerava v kratkem prirediti koncerte po vseh večjih mestih Jugoslavije. ^jjtucmh ■■ M—twOTi^w-^t—r-— r m i---r—in i na ihii mma i n i ■mu. m Sodišče —Proti policijskim stražnikom se vedejo nekateri tako surovo, da ima radi tega sodišče največ opravka po § 104 s. k. z. Pijanim kmetskim fantom in mestnim ba-rabonom se kaj takega še ne more preveč zameriti, toda žalostno je, da proti istim deliktom pogosto greše tudi ljudje iz mestne inteligence, potem pa nadlegujejo uredništva, naj bi o njihovi surovosti molčali. Kdor se boji javnosti, naj se tudi zna premagovati. Ako mu je znano, da v pijanosti podivja, pa naje pije mleko ali vodo. V bodoče se na take prošnje ne bomo prav nič ozirali. Danes so bili kar Štirje taki slučaji na vrsti. Vsi štirje obtoženci so pripadali takozvanim boljšim slojem. Dva sta imela srečo ted sta bila oproščena, dočim sta bila druga dva obsojena, in sicer prvi na 400 Din, drugi pa na 300 Din, nadalje na takso po 50 Din in povrnitev sodnih stroškov. — Tat po poklicu. 321etni Ivan V e n -kovic iz Žalca je izučen klepar, toda ba-vl se raje z drugimi posli, najljubše so mu tatvine. Zaradi tatvine ie bil že šestkrat predkaznovan. Mož je oženjen, a ne ve za ženo, ker se z drugimi moškimi okrog vlači. Pristojna občina poroča, da je obtoženec na zelo slabem glasu, delomržnež in tat. Meseca avgusta je obtoženec delal 10 dni v Kresnih Poljanah pri Karlu Šarbeku kot drvar. Ko ga je ta izplačal in odpustil, se je potikal po okolici, dne 11. avgusta pa vlomil v Sarbekovo hišo ter vzel štiri zlate prstane, srebrno uro z verižico, kompletno obleko, čevlje ien čepico. Obtoženi tatvino priznava, taji le dva prstana in tudi trdi, da hiša ni bila zaklenjena. Obsodi se na šest mesecev težke ječe. — Surov stn. 47letni tovaniški delavec Anton Peterman iz Žirovnice je obtožen, da je dne 6. junija t. 1. svojo 81 let staro mater z okovanimi čevlji tolkel po obrazu in rokah, da je dobila močne podplute in Otekline, kar je mogel zdravnik še 14 dni pozneje konstatirati. Obtoženec, ki je bil zaradi enakega zločina že enkrat na tri mesece ječe obsojen, se izgovarja, da je udaril mater samo enkrat s hlačami, ker je očitala njemu in ženi, da večerjajo ukradeno solato. Ker so med tem mater pregovorili, da je surovežu odpustUa, se obsodi samo na še? tednov ječe. — Star pretepač. 2e 64 let stari Antor. Tom še na Bledu je vkljub svoji starosti zelo nevaren človek, ako je pijan. V takem stanju takoj potegne nož. Bil je že nešteto, krat kaznovan zaradi pretepov, težko telesne poškodbe, enkrat pa tudi zaradi uboja na šest let težke ječe. Zvečer 3. aprila letos je v pijanosti potegnil nož proti 241et-nemu posestniku Jakobu D e ž m a n u blizu Sekovaničeve gostilne ter ga večkrat sunil. En sunek je predrl Dežmanu prsni koš do pljuč ter mu prizadjal težko poškodbo. Obtoženec priznava, da je storil »narobe«, a se izgovarja na silobran, čeravno poškodovani sploh ni bil oborožen. Predsednik: Bilo bi bolje, ako bi bili rabili nož narobe, tc je ako bi bili udarili z držajem«. Obsodba: pet mesecev težke ječe, povrnitev sodnih stroškov in 3250 Din poškodovanemu za bolečine, zdravnika, bolnico in avtovožnjo v Ljub! r.o. Obsojeni se je stroškom trpko posmehrJl, saj nima ničesar. — »Vse skupaj je švindel!« Tako je za-brusil na dan skupščinskih volitev volilnemu odboru v Železnikih mizar Janez J a -k o I i č. ker mu niso pustili glasovati samo zato, ker ni bil v volilnem imeniku pod pravo hišno številko. Pravzaprav je bil mož pri odklonitvi popolnoma tiho, šele pozneje, ko je dobil na kaplanovo brzojavno vprašanje od centralnega odbora SLS iz Ljubljane podžigajoče navodilo, da se je vrnil na volišče ter iztresel svojo jezo. Izgovarja se na veliko razburjenje. Obsodba: 25 Din globe, 50 Din takse in povrnitev sodnih stroškov. Politične vesti — Takozvana »Cillisr Zeitung« Koče očividno postati glasilo pangermanskih' des-peratov. Tako priobčuje v zadnji Številki kot odgovor na naše stvarno poročilo o »Dijaškem domu* v Kočevju neki iz naše državne službe odpuščeni prof. Jonke iz Celovca, katerega označuje kočevska farna za skrahiranega kandidata za naučnega »mi-stra« (morda ministranta!) abortirane kočevske republike, nadvse strupen in neresničen dopis o tem že davno zaključenem vprašanju. Pri tem pa priznava, da je nem-ški odbor »Dijaškega doma« po prevratu ponujal »Dijaški dom «na vse strani, tudi slovenskim političnim strankam, seveda le v korist društvenih svrh in izvrševanju pravil. Tudi ne zanika, da se Nemci v 'društvo sploh niso več hoteli vpisovati in plačevati prispevkov. Potemtakem priznava, da so pri danem položaju bili Jonketu toliko obsovraženi Slovenci tisti, ki so rešili društveno imovino za kočevsko dijaštvo, torej tudi za njih bivše Jonketove rojake in njih" naraščaj. Kočevski begunec prof. Jonke pripada celovškemu krožku kočevskih emigrantov, ki z malimi izjemami združuje v sebi naizagrizenejše kočevske pangerma-ne. Ta krožek vzdržuje stalne zveze med Kočevjem in Celovcem s tem, da Hodijo Ko-čevarji v Celovec, deloma pa pripadniki tega krožka v Kočevje. Ta obojestranska zveza je razvidna tudi iz lističev kočevskih in štajerskih Pangermanov, katere slednje vodi bivši poštar Kočevar Schauer. Z združenimi močmi izdajajo vsako leto takozva-ni »Gottscheer Kalender«, ki ga vsiljujejo kočevskemu kmetu. V njem najde vse prostora, samo lepa beseda do naše države ne. Ta koledar tiska vsako letoPavličkova tiskarna v Kočevju, ki delo za solidne stranke vsled prevelike zaposlenosti s panger-manskimi in komunističnimi tiskovinami pogosto odklanja. To je pravo ozadje Jonke-jevega članka v »C. Z.« Našim oblastirr svetujemo, da naj zvezi KoČevje-Celovec in obratno ter njenim Članom posveti nekollkr več pozornosti. Ti gospodje smatrajo naš' konciljantnost in prizanesljivost za slabost Potrebujejo torej nekoliko temeljitejšega in morda tudi nazornega praktičnega pouka Zlasti prof. Jonke rad pribiti v Kočevje med svoje podobne bratce, ki še vedno stikajo glave. Ne dvomimo, da jih hodi vtrjevat v jugoslovenski državni misli. Za »Cillier Zeitung« in njene krušne in duševne očete pa je vsekakor značilno, da imajo v nji o naših notranjih razmerah besedo pangerm^nski desperadi, ki so povrhu še — inozemci. lo. Ko ie predstojnica vstopila, je planilo iz slame par ostudnih podgan. Predstojnica se je zgrozila in pokrila truplo z modrim pajčolanom. Vratar se ie obrnil proč in si obrisal solzo, ki je kanila na njegov ovelo lice. Potem ie zavil in odnesel trupk) iz strašne grob-niče v samostansko mrtvašnico. Po stenah so Pa mrgoleli celo odstavki, s krvjo nesrečne žrtve nanisana povest o vsem, kar je preživela Magdalena te tri tedne v grobnici. Bila je to pretresljiva povest nedolžne žrtve. Povest, napisana s krvjo na steno, se je glasila tako-le: »Pater Beatus ie lagal. Ko ie S svojimi drhtečimi, mesnatimi ustnicami odklonil molitev za izveličanje moje duše in kq ie izjavil, da nisem satanova služabnica, je lagal. Pater Beatus je bil sam satan. On sam je priznal. Po noči nepopisnih muk ie prišlo to priznanje sredi motno razsvetljene kapelice in kadila, pod krvavimi žarki vzhajajočega solnca, ki so prodirali skozi vlažno ozračje. Jaz sem kleče božala njene bete roke in se spovedala. Kristus mi nikoli ne odpusti velikega greha. Z gnevom se obrne od m^ne, ko me sreča v nebeškem kraljestvu. Bože, kaj sem storila? In vendaj: sem se mu spovedala. Odkrila sem mu skrivnost svoje duše. Toda tu izjavljam s svojd lastno krvjo: crorie mu. kdor odkrije skrivnost svoie duše! Gorje mu. kdor izda samega sebe! V obraz so mi udarjale težke besede prokletstva. Povedala sem mu. da sem v oni gnozni noči sanjala o moškem. O moškem, ki ie bil lep kakor grški bog, toda hudoben kakor Belcebub A ta greh ie bil sladak in mameč. Solnčni žarki so se plazili kakor kr-vavordeči jeziki po stenah kapelice in pater Beatus me ie gledal z nekim posebnim pogledom. Niegovojice ie bilo strašno, oči divje. Z drhtečo roko me je prijel za komolec. Ta roka je bila ledena. Šepetal mi je nekaj, kar je stiskalo moje srce in njegove besede so se plazile PO moji koži kakor ostudne želve. Dejal je: »Jaz sem resnica! Jez sem odreše-nik!« In njegov glas je bil čarobno lep... »Jaz sem odrešenik! Čistost tvojega telesa, lepoto tvojih belih rok osvobodim vse nesnage. Učili so te. da imaš dušo. Toda tvoj pravi bog. Satan, ti zapoveduje iz mojih ust. da ne smeš verovati v dušo. Duša ie namreč greh, ki se ovija okrog tvojega telesa. Pridi k meni! Služila mi bos* m božala moje noge. Razvnamern tvojo kri in imenujem te za sveto kneginjo Satana. Postaneš služabnica pravega, edinega Satana! Jaz sem sam Daffrm, hudičev sin. Zasnubim te na veliko ♦soboto _v šume- čem gaju. Mi smo prava sveta Trojica. Telo. ljubezen in lepota!« Potem me ie objel, pobožal po licu in pred Marijinem oltarjem opojil z grenkim napitkom. Opotekajoč se sem odšla iz kapelice in pogledala v jezeru na svoi obraz. Moie oči so ble steklene in obraz ves spačen. Niso me več mučile ponoči grozne sanje, mehke blazine so me objemale in božale do jutra, dokler ni vabil zvon k maši. Na veliko soboto opolnoči sem obstala Pred samostanskimi vrati. Komaj sem se jih dotaknila, so se odprle na stežaj, kakor da üh je odprla nevidna roka. V temi pred menoj je stal pater Beatus. Prijel me je za drhtečo roko ter me potegnil za seboj skozi nočno tišino. Nisem si upala pogledati mu v oči, nisem videla njegovega pogleda, pač pa sem čutila ogenj njegovih oči in slišala krčevito dihanje njegovih pljuč. Samostanski park se je kopal v srebrni mesečini Dagon je prelomil križ, ki ga je držal v rokah, potem je potegnil z mene obleko in mi šepetal na uho sladke besede prvega greha. — Ponavljaj za menoj te svete besede! — je zakričal in ko vil sapo. Ponavljala sem jih. Ko sem se vrnila domov, sem se skrila v celici pod odejo trde postelje in še vedno sem čutila, kakor bi lizale črne podgane moje nago telo in trgale z razbeljenimi zobmi moja prsa... Plod mojega telesa — dete ie bilo mrtvo rojeno — sva zakopala skupa; neke deževne noči. Nihče naiu ni videl, ko sva nesla mrtvorojenčka v kapelico Matere božje, nihče naju ni slišal, ko sva pod oltarjem kopala grob in preklinjajoč božjega sina metala na zavito truplo kepe črne prsti... Pater Beatus je lagal! Ko sem stopila pred sodišče svetih božjih namestnikov in me ie predstojnica tega samostana obtožila razuzdanosti, kršitve samostanske zaobljube in detomora, ie moj spovednik, nater Beatus, odklonil to obtožbo. V njegovih očeh se ie zasvetilo in hinavstvo in skrita bojazen, ko je spregovoril z drhtečim glasom: — To ni razuzdanost, ni detomor! Ne smemo ie sežgati! Njeni grehi so bili grehi Kristove izgubljene ovčice ... Lagal je! Saj so na svetu razuzdane ženske in brezsrčne matere. Tudi jaz sem bila velika grešnica, deset mesecev sem vsako soboto Prinašala žrtev na oltar Satana. To je trajalo dotlej, dokler niso odkrili v kapelici moje grozne skrivnosti. Bila sem nevesta in ljubica hudiča Dagona... To je bilo napisano s krvjo na stenah celice sestre Angeline. Drugi da* so sežgali truplo sestre Angeline na grmadi Tretji dan je bral pater Beatu? mašo za izgubljeno dušo. Zgodilo pa se je to v letu Gospodovem 1647 štev. 159 Stran 3. Dnevne vesti. V Ljubljani, dne 16 julija 1925. — Volitve v Trgovsko in obrtno zbornico. Na temelju člena 135. financ* nega zakona za leto 1924/25 objavljajo danes «Sluzbene Novine» spremembe in dopolnitve k zakonu o trgovskih in obrtnih zbornicah iz leta 1868. Spre? membe se nanašajo tudi na reorganiza* cijo Trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani. Za to zbornico je predpisan nov volilni red. Volitve se imajo vršiti najpozneje po poteku štirih mesecev. — Iz državne službe. Imenovan je za komisarja v Spodnjem Dravogradu tajnik notranjega ministrstva Živorod J e r e m i č. — V naše državljanstvo je sprejetih več ruskih emigrantov, med njimi vseučili-ški profesor v Beogradu Aleksander Ste-but, dnevničar pri pošti v Celju Vladimir S i v c o v in trgovec v Celju Andrej J a -kovljev - Milevskij. — Privatna ruska realna gimnazija. Doslej na Ponovičah pri Litiji se nahajajoča privatna ruska realna gimnazija z »Deč-jim domom« se je pred dnevi preselila na grad Hrastovec, pošta Sv. Lenart v mariborski oblasti. — Novi kovani denar. Po poročilu iz Beograda je prispelo danes iz Pariza 7 vagonov novokovanega denarja v znesku 15 milijonov dinarjev. Novi kovani denar pride v promet že prihodnji teden. — Prva pošiljatev kovanega denarja. Kakor znano, je naša država v Franciji in v Belgiji naročila velike količine kovanega denarja v vrednostie od 10 do 20 Din v zlatu in v vrednosti od 0.25, 0.50. 1 in 2 Din v niklju, odnosno zmesi raznih kovin. Prva pošiljatev tega denarja prispe 17. t. m. preko Sušaka v našo državo. —^ Carinski aglo. Z današnjim dnem stopijo v veljavo nekatere carinske olajšave. V veljavo stopi tudi sklep fin. ministrstva, s katerim se zmanšuje carinski agio od 1200 na 1100 %, to je 1 zlati dinar 11 papirnatih dinarjev. — Znižanje cen na Bledu. Zveza za tujski promet nam poroča: Vsled padca lire m dviga dinarja so se v zadnjem času cene na Bledu znatno znižale in sicer po vzoru ljubljanskih gostilničarjev. V skromnejših hotelih se dobi hrana in stanovanje že od 65 Din naprej za osebo, v večjih hotelih pa se dobi penzija od 110 Din dalje. V očigled znižanim cenam so se zadnje čase nekateri hoteli in penzije skoro docela napolnili. — Borba preti tuberkulozi. P-omladek Rdečega križa je nedavno priredil v Mestnem domu v Ljubljani javno in poljudno predvanje o borbi proti tuberkulozi. Predaval je zelo zanimivo višji okrajni fizik dr. Živko L a p a j n e. Predavatelj je razložil veliko važnost problema tuberkuloze za naš narod, kajti dejstvo je, da umrje vsako leto okoli 60.000 ljudi našega naroda za tuberkulozo. Po pravici bi se nam lahko očitala ne samo brezbrižnost in indolenca, nego tudi srčna surovost in nespamet, ako pustimo, da se nam še nadalje uničuje naš rod v lastni državi, posebno ker je naša država bogata na sredstvih za omejevanje te nevarne bolezni. Saj imamo morsko obalo za boj proti škrofulozi, v naših planinah pa zdravilne klimate proti pljučni in kostni tuberkulozi. Obširneje poročilo o zanimivem predavanju priobči časopisje za zdravje »Preporod«. — Počitniški koloniji »Podmladka Rdečega križa in šolske poliklinike v Ljubljani« sta pod vodstvom dr. Pirca in nadzorstvom učitelja Vendelina Sadarja ter treh sester državnega higijeničnega zavoda na Dovjem in ne v Kranjski gori. Obe koloniji sta nastanjeni v šoli in imata svoji kuhinji pod vodstvom sestre djakovske provincije sv. Križa sestre Marije Ane. kuharice mestnega zavetišča, ki jo je mestno gerentstvo blagohotno odstopilo ubogi mladini. Deca dela ture v okolico, se koplje v Savi, v slabeifn vremenu pa goji igre v prostranih šolskih sobah. Prav posebno n pridejo v prid jagod bog2ti gozdi. Koloniji sta obiskala zadnjo soboto inšpektor ministrstva narodnega zdravja g. dr. K a t i č i č in inšpektor srednjih šol g. Weste r. Oba sta se ja ko laskavo izrazila o uspehih. Mladina je namreč v drugem tednu bivanja v prosti naravi r.aravnost prerojena. Žal, da bo kolonija BRK rad! premalega zanimanja podpornikov trajala le en mesec. Deinfiskacija, sna-Ženje šolskih prostorov in nabava najpo-:rebnejšega kuhinjskega orodja je vzela če-rrtino dohodkov. Prijatelji mladine, na plan! Podpore naj se pošiljajo naravnost -a naslov: Počitniška kolonija PRK Dovje, pošta Mojstrana. — Dviganje potopljenih ladij iz Donave. Prihodnje dni se prične z dviganjem ladij, ki so bile za časa svetovne vojne potopljene v Donavi in v Savi pred Beogradom Najpreje se prične z akcijo za dvig velike avstro-ogrske bojne ladje, ki se je potopila v levem rokavu Donave pri Beogradu. Upajo da se bo v ladji našlo mnogo zanimivega in važnega materijala. — Uredba živilskega trga. Te 'dni sta si šla ogledat v Zagreb ustroj tamkajšnega tržnega nadzorstva in uredbe trga za živila eden izmed gg. gerentov ter uradnik tukajšnjega tržnega nadzorstva. Zastopniki občine in organi tržnega urada so jima, kakor izvemo, vse kar moč podrobno razkazal!, ju o vsem potrebnem informirali. Kakor čujemo, se sedaj tudi na našem trgu uvede marsikaj praktičnega in koristnega. — Gasilno društvo Šmartno v Tuhinju priredi v nedeljo 19. julija t. 1. popoldne veliko vrtno veselico na čast svojemu tovarišu in ustanovitelju načelniku g. Viktor En-^elmanu, ki obhaja isti dan 50-letnico svo-. ega rojstva. K tej veselici, katera bo vsebovala raznovrstne zabavne točke in bo rez vstopnine, vas vse, staro in mlado, od 'Izu in daleč, najvljudneje vabijo naši tu-njski gasilci. 1396/n — Solnčarica v Newyorku. Londonski 3Ü poročaio. da vlada v Newyorku in še o nekaterih drugih krajih v Ameriki zad-lie dni velika vročina in je solnčarica za- 60. Na otoku Konev je tako vroče, *da je na tisoče delavcev zapustilo delo, ker se niso mogli več izpostavljati nevarnosti, da jih zadene solnčarica. Pri nas pa je lepo hladno, včasih že prav mrzlo in pozabili smo že, kaj je poletna vročina. Hlad in dež, to je letošnje poletje pri nas. V Cikagu, Min-nesotti, Jowi in še v nekaterih drugih ameriških krajih so imeli zadnje dni strašne nevihte in poplave. Utonilo je 27 oseb. — Otvoritev planinarske koče. V nedeljo 19. julija otvorijo planinski stan na planini Vodice na Jelovici. Poleg gospodarskih prostorov bo tudi soba za prenočišče turistov. Ker ima planina sama prav lepo lego in je tu izredno lep razgled po vsi Gorenjski, je vsem prijateljem planinstva prav priporočljiv izlet v ta del naših planin, ki je sicer precej nepoznan našim turistom. Lepa je pot iz postaje Otoče, dve uri do planine Vodice in potem naprej čez Martinček v Bohinj, ali pa na Ratitovec. Pri otvoritvi bo planinska zabava, katero priredijo domači planšarji. Odhod iz pastaje Otoče po prihodu turistovskega vlaka. — Uvedba selške dostave v vas! Povlje. Selški pismonoša pošte Kranj dostavlja od 1. maja t. 1. vsak torek in petek tudi v vasi Povlje (občina Preddvor). — Obsodba v procesu proti bratoma Ivkovič. Okrožno sodišče v Mnstariu je te dni razpravljalo proti bratom Vladu, Janku in Marku I v k o v i č u, ki so iz političnih' motivov ubili dva druga seljaka - radikala. — Vlado Ivkovič je bil obsojen na tri leta ječe, Janko na osem mesecev in Marko na dva meseca ječe. — Žrebe ubilo dete. Seljak Avgust Šauer iz sela Bačevci v Slavoniji je odšel s svojim otrokom. 71etnim sinčkom Rihar-dom, na polje. Dočim je oče delal na polju, je dete ostalo pri vozu in se igralo z žrebetom. Žrebe je brcnilo otroka s kopitom v trebuh in je na mestu ubilo. — Kaj je s čudežem v Dubrovniku? Ka-kar iavl ja ;o fz Dubrovnika, je tamošnii škof dr. Mračevič zahteval ob oblasti ko-rr.isnonaflni ogled kipa Matere Božje v cerkvi sv. Brača, da prepreči vesti, da so duhovniki sami nanravili Čude?. Komisija ni na kipu odkrila ničesar sumljivega in zato je škof odredil, da se ga postavi v sredo oltarja, da ga lahko vidiio vsi. Komisija pravzaprav ni podala nobenega mnenja, kar je precej simptomatično. Klerikalni listi seveda trdovratno vztrajajo pri trditvi, da gre za nadnaraven pojav, dočim so liberalni listi zelo rezervirani, smatrajoč vse sku-pai za velik humbug. — Antiparazitni Hrasiniški pralni prašek dobi se vsepovsod. 50/L Dolenjski cesti neznan storilec ukradel okoli 25 kg krompirja. Skoda znaša 40 Din. — Iz cerkvice na pokopališču pri Sv. Krišto fu sta bila ukradena dva prta, vredna 300 Din. Tudi tam neznan zlikovec redno pobira denar iz pušic. Novi Tarzan! V. del Tarzana je ravnokar izšle! — Naroča so v Zvezni knjigarni, Ljubljana, Marijin trg. 2395 To in ono je, da se prepričate, da eden par nogavic z žigom in znamke/ (rdečo, modro aH zlato) traja kakor štirje pari drugih} Dobivajo se v prodajalnah; !z Linbiiane. — Prošnje za stavbno dovoljenje in adaptacije so zadnje dni vložili: Schweiger Marija za zgradbo hiše; Treo Rudolf za zgradbo stanov, hiše in skladišča ob Poljanski cesti; tovarna učil za adaptacijo nekaterih prostorov za stanovanja; Praprot-nik Simon za prizidek; Stavbna družba za napravo fasade; družba «Stadion« za napravo ograje; Mežnar Marija za zgradbo paviljona ob Gosposvetski cesti; Kačič Ivan za zgradbo avtogaraže na Celovški cesti; Keršič Ivan za parcelacijo sveta; stavbna zadruga *Hera« za zgradbo 2 hiš in za spremembo regulačnega načrta; Černe Fran za adaptacijo; Istinič Albin za zgradbo hišice; Kastelic Ivan za prezidavo gospodarskega poslopja v stanovanja; Kumar Terezija "za prezidavo podstrešnih prostorov v stanovanja; Bonač Ivan, adaptacija stanovanja. — Na Vodnikovem trgu so odstranili Vrhniški paviljon in na voglu Resljeve ceste in Sv. Petra nasipu (poleg Zmajevega mostu) so začeli zasipati znižani svet in odstranjevati stare stopnice. — Glas iz občinstva. Že pred äeset-letji so na Bregu podrli staro Naglasovo hišo. Zemljišče pa še sedaj ni izravnano, še vedno štrle iz tal ostanki starega zidovja. Tudi tu bi mestna občina lahko kaj ukrenila. Ali bi se tu ne dal napraviti mal park kakor na primer na Taboru? Koliko bi s tem pridobil ta del mesta! In končno le priznajmo, te razvaline pred kavarno »Jadran« so mestu v sramoto, kakor je tudi v sramoto puščava na južni strani banke »Sla-vije«. Magistratu bi bilo občinstvo prav hvaležno, ako bi se spomnil tudi tega dela mesta. — Sokolska župa Ljubljana opozarja vsa župna društva, da je udeležba na žup-nem zletu, ki se vrši dne 2. avgusta na Taboru, omogočena vsem župnim društvom, ker so železniške zveze ugodne za vse proge. Vsa društva polnoštevilno! 1399/n — Policijske vesti. Aretacije: radi pijanosti je bila aretirana 1 oseba, dalje je bil aretiran Peter Štempihar, ki je ukradel 350 Din. vreden voziček, last Josipa Bibra. Radi suma umora Jere Sever v Smledniku je bil aretiran berač J. C — Tatvine. Dne 12. t. m. je bila na postaji v Zidanem mostu iz Kolodvorske restavracije ukradena letna suknja odvetniku dr. Draganu Kastlu iz Zagreba. Suknja je vredna 1.700 Din. Prijet je bil neki Andrej Kocjančič, ki je skušal z veseličnega iz Celja. —c Odbor Dramatičnega društva v Celju se je na svoji prvi seji dne 14. t. m. konstituiral sledeče: predsednik gosp. Ivan Prekoršek, podpredsednik g. Fedor Gradišnik, tajnik g. Makso R e š, I. blagajneik g. Adolf Pfeifer, II. blagajnik g. Maksim Hubert, knjižničar g. Stanko Gradišnik, garderober g. Stanko P e r č, gospodar g. Ciril Velušček, odbornik g. Božo Plahuta. —C Moška podružnica CMD. v Celju je sklenila, da priredi skupno z žensko podružnico ob letošnji petletnici koroškega plebiscita primerno akademijo v Celju. —c Smrtna kosa. V Škofiji vasi pri Celju je umrla ga. Jožefa Vrečko, soproga posestnika g. Florijana Vrečko, v 51. letu starosti. N. v m. p.! —c Pobegli kaznjenec. Te dni je bil oddelek kaznjencev iz Celja na delu v Žalcu. Kaznjenec 271etni Mihael Konček, znani tat, po poklicu tovarniški delavec, pristojen v Češkoslovaško, je od dela pobegnil. Doslej ga še niso izsledili. —c Klub slovenskih kolesarjev v Celju priredi v nedeljo dne 19. t. m. cestno dirko na progi Celje - Konjice - Celje (45 km). Start m cilj pri 1 km v Gaberju. Razpisane so lepe nagrade. Prijave sprejema tajnik. —c Stavbno gibanje. Tvrdka Westen v Gaberju je v bližini tovarne pričela zopet graditi večjo stanovanjsko hišo. To bo že četrta večja hiša. katero bo tvrdka zgradila za svoje delavstvo. —c Nesreča na cesti. Na cesti blizu restavracije, nedaleč od železniškega tira v Petrovčah, si je 18. t. m. zvečer zlomil tilnik pri padcu z vozička 701etni Janez Šer-doner iz Male Pirešice. Bil je pri priči mrtev. Truplo so prepeljali v mrtvašnico žalskega pokopališča. —c Likvidacija nabavljalrte zadruge javnlf: nameščencev v Celju. V eni zadnjih številk smo poročali, da je omenjena zadruga v likvidaciji. Ta vest je bila pomot-na. Zadruga ni v likvidaciji, ker lahko likvidacijo sklene samo občni zbor. iz Maribora (prostora pri Keršiču v Šiški odnesti dva sto-. ^ _ _ ... - - Ia, «— Posestniku Luki Čaču je z njive na —m Nemška predrznost. V mariborskem «Taboru» čitamo sledeči dopis nekega mari* borskega turista, ki odgovarja na notico «Kdo poškoduje markacije na Pohorju?* Pisec veli: Na binkoštni ponedeljek sem opazil n-ekje v bližini razglednega stolpa, na poti iz Mariborske koče proti stolpu ali proti Mariboru na novi beli barvi (markaciji) za* pisano z modrim svinčnikom «Windische Hunde». Napis je velik, zelo razločen, pisava lepa, tako da ga je bilo opaziti s poti. Iz pisave je sklepati, da pisec ni bil morda kak pijan neizobraženec, temveč intelektualec, ki mnogo piše. Takšni so mariborski Nemci! —m Jugoslov. češkoslovaški dnevi v Ro* gcškt Slatini. Dne 1. in 2. avgusta se vrše jugoslovenskoačeŠkoslovaški dnevi v Roga* ški Slatini, na katerih bo Češkoslovaško* jugoslovensko Ligo zastopal generalni tajnik g. Beringer iz Prage. Prijave udeležen* cev za slavnostni banket se sprejemajo v zdraviliškem domu. —m Nov röntgenov aparat v Mariboru. Znani mariborski docent in primarij dr. Ivan Matko si je nabavil nov in moderen aparat za röntgenovo osvetljevanje n slikanje. — Aparat bo vsekakor velike koristi za mesto Maribor. o —m Velik živinski in trgovski sejem se bo vršil dne 25. julija pri Sv. Urbanu nad Ptujem. P© suefn ' Prebivalstvo v pruskih velikih mestih. Po zadnjem ljudskem štetju z dne 16. i unija t. I. šteje Köln 690.11 prebivalcev, leta 1910. jih je imel 600.291, Frankfurt šteje 457.831, 1. 1010 je Imel 414.576. Hessen sedaj 462.428, leta 1910 pa 410.214, Hano-ver 414.392, prej 381.678, Düsseldorf sedaj 429.516 prej 358.728. Izvzemši krajev Barmen, Elberfeld in Wiesbaden so vsa druga pruska velika mestna znatno napredovala. * Tatvine na tujcih v Benetkah. Italija je letos polna tujcev in kdor pride v njo, ne zamudi, si ogledati tudi stare Benetke. Tam pa je letos zbrano celo krdelo prefri-ganih* tatov, ki lazijo za tujci in jih okrade-jo, kjer le morejo. Tako se poroča te oni znova o dolgi vrsti tatvin nad* tujci. Bivšemu grškemu mornariškemu ministru RHal-lysu so ukradli zapestnico, vredno 1.000 lir, na Markovem trgu je izginila listnica Poljaku Alšerju in Čehoslovaku Križu, Francoz Louis Carlop je posetil zapore v palači Dožev in ob tej pril-ki mu je nekdo ukradel denarnico z 8.000 lirami. Na parniku, ki je vozil iz Lida v mesto, je neznan tat pobral Ljubljančanu Robertu Hoffmannu denarnico z 1.000 Din in 1.000 franki. Prazna denarnica je bila pozneje najdena. Bivšemu ogrskemu generalu Aleksandru Panarjotu je izginilo iz hotelske sobe 1.000 lir in pol milijona madžarskih kron. Tatovi, ki so vdrli skozi okno, so mu odnesli tudi zlato uro z veriffco in obleko. Kakor se vidi, nI baš prijefno za tujce bivanje v starih Benetkah. * FaŠIstovsk] pozdrav — službena obveznost. Predsednik deželnega odbora v Mantovi je izdal odredbo, po kateri se določa za vse deželni upravi pripadajoče urad-ništvo fašistovski pozdrav (dviganje desne roke) za službeno obveznost. Napram svojim predstojnikom in samim med seboj se imajo v službi držati izkJiuöpo. le fašistav-skoga pozdrava, Razprava proti Jeremovu v Zagrebu Pred kazenskim senatom sodnega stola v Zagrebu je včeraj ob 8.30 dopoldne pričela razprav* proti ruskemu beguncu Viktorju Jefremovu, ki je zavzemal na medicinski fakulteti v Zagrebu na pataloškem oddelku mesto asistenta in si je nadel naslov doktorja medicine, ne da bi bil končal medicinskih študij. Jefremova afera je pred meseci dvignila v Zagrebu mnogo prahu, tako v javnosti, kakor tudi v zdravniških krogih. Kazenskemu senatum predseduje svetnik sodnega stola Jankovi č, obtožbo zastopa državni pravdnik dr. Zubčič. Za razpravo vlada v Zagrebu velikansko zanimanje in je bila danes razpravna dvorana do zadnjega kotička napolnjena občinstva, zlasti medicincev in ostale inteligence. K razpravi je povabljenih več prič, med drugimi univ. prof. dr. Prašek, dr. Cačkovič, dr. Saltikov in asistent dr. S t o j i č. Kratka obtožnica obtožuje Jefremova zločina goljufije po 197, 200 in 201 kaz. zak. in predlaga kazen po §§ 203, kateri paragraf določa kazen od 5 do 10 let. Obtožnica je razdeljena v dve dela: 1.) na vporabo napačnih dokumentov in 2.) na zlorabo doktorskega naslova pri podpisih, s čemur so bile v zmoto spravljene javne oblasti in politicija. Obtoženec Jefremov je vstopil v dvorano naglih korakov, je bledega obraza in precej nervozen. Med čitanjem obtožnice je zavladala v dvorani grobna tišina. Po obtožnici je predsednik svetnik Janko-vič pričel zaslišavati Jefremova o njegovem življenju. Jefremov je na vsako vprašanje odgovori! jasno, točno Irr v klasični srbohrvaščini. Opisal je svoje življenje, svoja mlada leta v petrolejskem mestu Baku, kjer je btl njegov oče inženjer pri nekem angleškem podjetju. Ko je končal gimnazijo, se je pozneje vpisal na medicinsko fakulteto varšavske univerze, kjer je ostal do VIII. semestra. V Denjikinovi armadi je sodeloval v bojfh proti boljševikom. Po ruskih vojnih predpisih je vstopil kot medtcl-nec v sanitetno službo, dosegel je oficirski čin ter je deloval v neki vojni bolnici do razpada Dentfkinove armade. Nato je opisal svoje težko življenje, ko je moral bežati v inozemstvo ter je prišel z Vranglovo ar* mado v Boko Kotorsko. Po mnogih težavah je bil sprejet na patološki zavod prof. Sal-tikova v Zagrebu kot asistent. Predsednik: »Ali ste razumeli obtožnico?« Obtoženec: »Da!« Predsednik: »Ali se čutite krivega?« Obtoženec je zmajal z ramami in predsedniku nekaj notihoma odgovoril. Državni pravdnik dr. Zubčic": »Govorite glasneje!« Obtoženec nato: »S stališča zakona sem kriv...« — po daljšem razmišljanju — »z moralnega stališča pa nikakor nisem kriv. Svoj poklic sem vedno vestno izvrševal ter se zanašam na svoje znanje.« Državni pravdnik: »Vi se sklicujete na svoje znanje. Toda so priče, ki trde ravno nasprotno, tako n. pr. priča dr. Stojič.« Obtoženec se je ironično nasmehnil in odgovoril državnemu pravdniku: »Gospod državni pravdnik! Rečem Vam že vnaprej, da bo dr. Stojič vedno zame nepovoljno izpovedal, toda jaz ne smatram njegovega mnenja za merodajno. Zame je merodajetn moj predstojnik prof. Saltikov.« Državni pravnik: »Ali se mogoče spominjate neke nogometne tekme, pri kateri ste kot zdravnik soortnega kluba sodelovali?« Obtoženec: »Da! Spominjam se tudj ranjenega, na katerega Vi namigava-te.« Državni pravdnik: »Dobro! Dr. Stojič trdi, da ste prevezali glavo ranjenega kakor pravi lajik.« Obtoženec: »A jaz trdim, da dr. Stojič more o tem sodit! samo kot lajik. (Smeh v dvorani.) Razun tega le dr. Stojič hotel ravno to rano prevezati z umazanim žepnim robcem.« Jefremov se je pri tem prav iskreno zasmejal. Opičji proces v Dayfonu Porota odločuje o usodi prof« Scopesa* Dvanajst »dobrih in zvestih« mož, ki ima odločevati o usodi 24-letnega prof. Scopesa v Daytonu, je glasom poročil ameriških listov sestavljenih iz 6 baptistov, 4 metodi-stov, 1 pristaša nove sekte, kampbelitov in enega brezkonfesijca. Po poklicu: 10 farmarjev, 1 šolski učitelj in 1 uradnik. Noben izmed porotnikov ne veruje v evolucijsko teorijo in eden izmed njih' je popolen analfa-bet Kal želi vedeti Mr. Darrow? Glavni zagovornik obtoženca Clarence Darrow je poslal predsedniku sodišča Raul-stonu, ki vodi proces, pismo, v katerem je med drugim stavil ta-le vprašanja: »Če je Bog ustvaril sobice četrti dan, zakaj potem biblija govori o jutru in večeru prvega dne?« »AH verujete, da do vesoljnega potopa ni bilo nobene mavrice? AH se ni morda v Vas vzbudil sum, da se. je mavrica vedno pojavila, kadar je sofnee sijalo med dežjem?« »AU verujete, da je Jozua res ustvaril solnce, da bi podaljšal dan? In če je to storil, kako je mogel potem dan podaljšati? AH se je takrat solnce sukalo okoU zemlje,« Darwinist! so krivi vsega! Se'daj ni nič nenavadnega, če žena, či-je otrok je obolel na črevesnem katarju, napravi j a za to odgovornega prof. Scopesa in o tem kriči na glavnem trgu v Daytonu. Pred tremi dnevi je bila v Daytonu radi hudega naliva pitna voda skaljena. Takoj se je zbrala skupina domačinov in vdrla v hotel, kjer je kričaje zahtevala izročitev »ateističnilj zastrupljeyalcey; ^o^jakoy«. SploK so na dnevnem redu reči, ki se zda naravnost nemogoče. DrugI dan razprave. Kakor smo že poročali, je zagovornik Darrow prvi dan razprave silno napadel zakon države Tennessee. Izjavil je med drugim, da skuša zakon ovreči zgodovino. Biblija ne sme biti cenzura znanosti, o ka« teri pri sestavi biblije še ni bilo sledu. Zakon države Tennessee je hujši kot španska inkvizicija. Ce se biblija v zakonu ime--nuje božja, bi se lahko tudi koran, nauk Buddhe in knjige Mormonov imenovale bo' ž je. Drugi 'dan razprave se je pričel z molitvijo. Razprava se je preložila na popoldne, da je bila zagovorništvu in javnemu tožitelju dana prilika predloge pismeno formulirati. Zvečer so morali razpravo prekiniti, ker je nastal kratek stik. Pomagat! so si morali s svečami, ki pa so bile na razpolago samo novinarjem, da so na brzojavnem uradu lahko sestavljali poročila/ Zločin v aeroplanu A 71 Svoječasno smo poročali o senzacijo-nalnem zločinu, ki se >e dogodil v letalu A 71, ko je poletelo z Dunaja v Budimpešto. Istočasno smo javili, da je pri Vognju v Sremu, nedaleč od sremske Mitrovice, bilo najdeno truplo umorjenega moškega, za katerega se je mislilo, da je identičen z nekim pogrešanim beogradskim trgovcem. Ko se je ta trgovec javil in čim se je zaznalo, da morilci trgovca z briljanti Johna Laskerja, katerega so v aeroplanu najpreje klorofor-mirali, nato umorili in v bližini Sopronja vrgli na zemljo, bivajo v naši državi in celo da se je tajnik Laskerja Saevis nahajal v Beogradu pod svojim pravim imenom, je nastal sum, da-li nima truplo pri Vognju kaj skupnega z umorom v aeroplanu. Obstojal je sum, da je eden izmed sokrivcev umoril drugega, da si prisvoji celo ugrabljeno svoto v znesku od 20.000 frankov in vrečico briljantov v vrednosti od 30 milijonov frankov. In res! Sedaj se je ugotovilo, 'da j6 truplo umorjen ca pri Vognju truplo pilota Büchlerja, ki je vodil letalo. Büchlerja je verjetno ubil njegov tovariš Saevis. Ker sta bivala oba v Beogradu in opis nekih avtomobilskih potnikov, ki so bili trste dnr videni v bližni Mitrovice ter Vognja, odgovarja opisu zločincev, se sklepa sledeče: Saevis, tajnik trgovca z briljanti Laskerja, se je verjetno najpreje s pilotom Büchler-jem domenil, da bogatega trgovca v aeroplanu umorita in vržeta z letala, nato da si skupno razdelita bogati plen ter pobegneta. Saevis je imel potni list, dočim ga Büchler nI imel. Zato je bil Saevisu napoti, poleg tega pa se zločinec, ki je že izvršil en umor, ni ustrašil drugega. Da se iznebi svojega sokrivca in da postane preko noči bogat Človek, je sklenil, da spravi tudi Büchlerja s sveta. V Beograd sta prišla, skupno In boječa se, da ju bo policija zasledovala, sta najela avtomobil in se odpeljala proti Zagrebu. Med pot ja je Saevis Büchlerja ustrelil ter njegovo truplo vrgel v obcestna grapo. Nato je pobegnil, ne ve se, Če M smeri proti Zagrebu ali nazaj v Srbijo. Mo« goče je tudi preko Zagreba in Ljubljane pobegnil v Italijo ter se vrnil na Dunaj. Tako ugibajo in kombinirajo vse policijske centrale v Evropi, trudeč se, da drznega zlo* činca fzslede. . • Praznoverje gleite zdravja Iz Newyorka. V jako zanimivem radao-preäavanju je dr. \V. L. Munson, zdravstveni uradnik države Newyork, govoril o praznoverju v zdravstvenih rečeh'. Treba bi bilo cele knjige, da bi opisali vse različne vraže, ki so kdaj cvetele glede zdravja. Nekateri še vedno pravijo, da niz jantarjevih krogljic okrog vratu preprečuje golšo (krof). Mi pa vemo, "da je nezadostna količina joda v hrani vzrok te bolezni. Kdo pa ni že slišal, da legar (typhoid fever) baje izvira iz izpuhov močvir* jev, gnilih odpadkov in trohnobe in da ter-pentin in sladkor preprečujeta to bolezen? Mi pa vemo, da nastane ta bolezen, aka neka mala klica prodre v naše telo, in da se bolezen preprečuje potom primernega cepljenja. Ali niste že slišali govorice, da nočni zrak iz močvirjev povzročuje malarijo? Mi vemo, da se ta bolezen razširja po-* tom komarja, ki prenaša klice malarije. Ne-< kateri pravijo, da čebula pomaga proti kožicam; verovati v tako bedarijo lahko privede v smrt, kajti edino preprečilo je cepljenje koz. Osoljena svinjina je baje dobra, v slučaju rane na nogi, da se prepreči mrt-vični krč; za ta krč (tetanus) pa je injekcija primernega protistrupa edina odpomoč. In takih vraž jih* je še na tisoče in tisoče. Nekatere vraže so bolj nedolžne narave in so zanimive, ker so tako smešne. Težko je n. pr. razumeti, kako morejo nekatera verovati, da oči oslabijo, ako si obrijejo brke, ali pa da korenje povečuje pogum. Treba tudi precejšnje doze lahkovernosti na strani človeka, ki veruje, da mehurček neke smrljive vode privešen na vrata odganja nalezljive bolezni, aH da je oreh v žepu dober proti vnetju živcev, ali da krompir pomaga proti revmatizmu. Enako neumna je vraža, da prva deževnica v maju pomaga proti bolezni na očeh. In kako naj si Človek razlaga, zakaj nekateri ljudje verjamejo, da spustiti ključ dol po hrbtu ustavi kri iz nosa. Ljudska izobrazba glede vzrokov raznih bolezm, prenašanja nalezljivih bolezni in zlasti pouk glede načinov, kako naj se bolezni preprečujejo, je največje koristi za javno zdravje; luč znanstva odganja temo vsega praznoverja. V zdravstvenih stvareh obrnite se do onega, ki je strokovnjak, in to je zdravnik. Ako ste bolni, vprašajte njega za nasvet — ne zanašajte se na nasvet soseda. Nasvet tega je navadno toliko vreden, kolikor stane^r^ J&ma: Bič. - stran 4. »SLOVENSKI N A ROD« dne 17 julija I92b. MOV 1^9 Specijalna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih in drugih strojev LUDOVIK BARAGA« tS*mo Selenburgova ulica Gosp o darst vo Oglas Vsi lastniki čekovnih računov pri poštni firanilicl se opozarjajo, da skrbno čuvajo poslovne formularje za čekovni promet, kakor tudi žige, katere eventualno uporabljajo poleg podpisa na vseh formularjih, ker v slučaju kraje teb formularjev ali falzificiranja podpisov na njihh poštna hranilnica ne odgovarja za zlorabe, ki bi nastale vsled tega. Kajti poštna hranilnica ni dolžna preiskovati instinitosti podpisov na dotičnih formularjih, nego samo to, da so ti formularjl Izpolnjeni po predpisu, da so na nje udarjeni prijavljeni žigi in da stoje na njih podpisi onih oseb, ki so za to pooblaščene in prijavljene. Preiskovati istinitosti podpisov «>aŠtna hranilnica ni niti dolžna niti ni V stanu, "da bi se v to spuščala. Povod za to objavo publiki so dala äejstva, 'da so organi posameznih društev, Katerim je bilo poverjeno čuvanje poslovnih formularjev za čekovni promet in žigov, zagrešili falzifikate in zlorabe, potem na so se hotela dotična društva v takih slu-lajfli regresirati pri poštni hranilnici. Poštna Hranilnica ne more odgovarjati za take clorabe organov posamnih društev. Za vsako nemarnost in eventualno škodo, ki nastne iz take nemarnosti, nosi pol-So odgovornost lastnik čekovnega računa, sateri poslovnim formularjem za čekovne ractrae in žigom ni posvetil potrebne paž-öle. Stanje posevkov v drugi polovici junija Splošno stanje ozlmine in jarovine je oilo v naši državi doslej zelo dobro, kar velja tndi za travnike, pašnike in vinograde, fzvzemši Srem in Bačko, kjer je grozdje večinoma uničeno. Sadje kaže splošno dobro. Ozimina je kazala v drugi polovici junija odlično v moravski in valjevski oblasti. Med odličnim in zelo dobrim je bilo stanje nzimine v raški, niški in ljubljanski oblasti. Zelo dobro v primorsko-krajiški, osiješki, r>ašk!, podunavski, podrinski, šumadijski, po-žarevaškL timoški, vranski, kosovski, bi-toljski, užički, kruševaški, tuzlanski, travniški, vrbaški in bihaški oblasti. Med zelo dobrim in dobrim je bilo stanje ozimine v mariborski, sremski, beogradski, bregalniški, zetski, dubrovniški in sarajevski oblasti. Dobro v zagrebški, skopljanski, splitski in mostarski oblasti. Žetev oziminega ječmena Je v polnem teku in po dosedanjih poročilih bo letina ječmena zelo dobra. Ponekod so začeli žeti tudi drugo žito, ki vsled hladnega vremena počasi zori. Tudi jarovi-na obeta povoljno letino, das! je opažati po-neko'd zastoj v vegetaciji, ker imamo letos zelo hladno poletje. V južnih krajih' je žetev ozimnega ječ-meno končana. Začeli so ga že mlatiti. Kmetje okopavajo krompir, kose seno, deteljo in lucerno i. t. d. V splitski in dubrovniški oblasti so pospravili lan. Delo v vinogradih je v polnem teku. Ponekod škrope trto že petič ali šestič, ker neprestani dež sproti spere žveplo odnosno modro galico. iVJa sadnih vrtovih obirajo Češnje, višnje, marelice, zgodnje slive, hruške, jabolka in fige. V drugi polovici junija fe bilo v večini pokrajin mnogo deževnih dni, ki so ovirali pravočasna poljska dela. V mnogih krajih je letos tako hladno poletje, da žito in drugi poljedelski pridelki ne morejo dozo-reti. Deževno in hladno vreme je zelo škodovalo požetemu ječmenu, ki je ležal po njivah in gnil. Tudi sena je dež mnogo uničil. Od elementarnih nesreč beležimo letos ponekod točo, silne nevihte in poplave. Toča je pobila mestoma v ljubljanski, užiški, kruševaški, splitski in travniški oblasti, kjer znaša škoda več milijonov dinarjev. V mnogih krajih je žito tudi poleglo Razni poljski škodljivci se pojavljajo v večji meri in deževno vreme jim je zelo dobrodošlo Zlasti snet in rja se je letos zelo razširila. Na vinski trti se širi perono-spora in pidium. Peronospora je razširjena zlasti v sremski, baški in zetski oblasti, kjer vse kaže, da bo uničena .polovica grozdja. Dež ovira zatiranje tega Škodljivca. V mariborske oblasti ogroža hmelj listna uš. Sadje je napadla krava uš in jabolčni Črv. Kobilice so napravile znatno škodo v nekaterih krajih primorsko-krajiške, podonavske, bre-galniške In zetske oblasti. Stanje živine je povoljno. Ponekod se je pojavila svinjska kuga, antraks in druge nalezljive bolezni. ★ ★ "A- —g Tarifna deklasffikaclja Izvoznega lesa. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani opozarja vse izvoznike lesa v svojem področju, da je dne 15. julija t. 1. stopila v veljavo tarifna deklasifikacija za izvoz lesa od razreda B na razred C za vse prehode preko državne meje. S to deklasi-fikacijo, ki velja do 1. septembra t. I., se zniža tarifa za približno 30%. —Z Znižanje Izvorne carine. Ministrski komite je izdelal načrt o znižanju izvozne carine, da ustreže naši izvozni trgovini. Na eni prvih sej ministrskega sveta pride na dnevni red razprava o tem načrtu, ki stopi nato v veljavo. S tem načrtom bodo znižane zlasti postavke za izvoz živine, žita, kož in lesa. Na ta način si opomore naša izvozna trgovina, ki je zadnje čase zelo trpela pod pritiskom visoke carine. —g Izenačenje davčnih zakonov. V finančnem ministrstvu je izdelan zakonski načrt o izenačenju zakona o neposrednih davkih za vso državo. Predlog pride po razpravi v ministrskem svetu pred Plenum narodne skupščine. S tem zakonom bodo razveljavljeni vsi prejšnji davčni zakoni in prehodne odredbe v državi. —g Nov avtomobilski promet. Ministrstvo pošt in brzojava je odredilo, da se otvori stalna avtomobilska zveza med Bi-hačem, Slunio in Karlovcem na Hrvatskem. Zveza dobi 3 do 4 velike poštne avtomobile za potnike in blago. —g V Zagrebu se }e kruh in socivje pocenilo. Pekarska zadruga je slednjič uvidela, da so zahteve mestne občine glede znižanja cen kruha upravičene in zato se je kruh pocenil. Odslej velja beli kruh 6.20, polbeli 6, črni 5.25 Din. Tudi sočivje se je pocenilo. Tako velja fižol v stročju odslej 4 Din (prej 5), zelje 3 (prej 4), ohrovt 3 prej 4), krompir 2.50 (prej 3), zelena paprika 0.50 (prej l). —g Semenj v Solunu. V Solunu se otvori mednarodni semenj dne 18. oktobra t. 1. Točnejši podatki se dobijo v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Julijska brajlna — Tragedija dveh slovenskih vojakov ▼ Genovi Dne 14. t. m. zjutraj ob 8. so prinesli v bolnico v Genovi težko ranjenega slovenskega vojaka po priimku Štrukelj. Veliko rano je imel na glavi in kmalu nato je izdihnil. Štrukelj je bil na straži pri trdnjavi *Castellaccio« in sicer so tam okoli smodnišnice, katere čuvajo vojaki. Straže ustrelijo, predno zapuste svoje mesto. Ko je slovenski vojak Vidič izstrelil, je zadel, ker najbrže strel ni izšel takoj, po nesreči novo stražo, svojega prijatelja In sorojaka Štruklja v glavo. Vidič je ves iz sebe pobegnil In ko je korporal vpil za njim, da naj se ustavi, ie pomeril s puško na srce in se ustrelil. Vidič ie umrl v bolnici v Chianpelli. Oba so pokopali danes na pokopališču v Staglienu. Vidič in Štrukelj sta si bila zelo dobra prijatelja. Prvi ie doma s Kanalskega, drugi s Tolminskega. Oba sta bila iz-borna vojaka, ki so ju radi imeli sovojiki in predstojniki Slu?Tla sta pri pešpolku 90 — Promocija. Na univerzi v Padovi je promoviral za doktorja prava g. Josip J a-k o n Č i č, sin g. Jakončiča, ravnatelja na »Montu«, in brat g. zdravnika dr. Jakončiča. Čestitamo! — V Ilirski Bistrici se je ustanovilo društvo vojnih pohabljencev in sicer po inicijativi z Reke. Vnedeljo se je izvršilo blagoslovljenie prapora novega društva Za predsednika je izvoljen Josip Skerlj. za tajnika Logar. — Ulice s slovenskimi imeni ▼ Rima. V večnem mestu nadevajo ulicam imena raznih naših krajev, znanih iz vojne. Tako je v Rimu ulica Sv. Valentina, Svetogorska ulica, Vodiška, Krnska, Oslavska ulica itd. Kak tržaški fašist, morda celo Giunta, bo začel kričati, da je nevarnost, da se Rim posloveni! — Češka koča na Mangartu Italijanska last Kakor znano, so imeli Čehi na Mangartu v višini 1350 m svojo lepo planinsko kočo, ki je bila zgrajena leta 1908. Tekom vojne je bila koča zapuščena, izginila so vrata in okna, drugače pa je ostala vsa zgradba v dobrem stanju Italijansko planinsko društvo prevzame sedaj kočo od cehov, s katerimi so pogajanja že zaključena. Koča se preuredi in dobi ime po nekem Tržačanu, ki je padel v boju pri Pod-zori pred desetimi leti. — K volitvam v goriško trgovsko zbornico. V »Piccolu« smo čitali te dni: »Drugo-rodnl elementi so pokazali zelo živahno zanimanje za te volitve in po prevedli na slovenski jezik vse okrožnice in naznanili z eksemplarično rednostjo in hitrostjo tvrdke posamnih občin, ki imajo tvoriti bazo za sestavo volilnih imenikov. Vendar pa imajo •Ooričani« (Italij?ni v Gorici) trdno upanje, da se ohrani slavni instituciji tradicijo-nalna italijanska večina, ki ni nikdar odpadla, tudi takrat ne, ko je Avstrija delovala z vsemi sredstv? v njeno škodo« . . . Ka- K»3Bassai—1--- ■ ko, da ne morejo italijanski Usti pisati nikdar resnice! Znano je na primer predobro med italijanskimi in slovenskimi trgovskimi krogi, kako je pred vojno italijanske volilne sleparije v trgovski zbornici ščiti) takratni okrajni glavar v Gorici, namestili« štveni svetnik grof Attems — Čičarija je bogata Nedavno so italijanski Usti enodušno ugotavljali strašno bedo in veliko trpljenje istrskega seljaka, katerega težijo taki davki, da jih ne bo mogel nikdar redno odštevati. Sedaj pa se je oglasil nekdo v listu, ki je prej govoril o istrski bedi. s trditvijo, da so one vesti C siromaštvu pretirane in da zlasti Čičarija nikakor nI revna Stara je resnica, da ravno ta del Istre Že od nekaj največ trpi. S takimi dopisi o bedi in s sledečim zanikanjem bede kažejo italijanski listi zopet svojo neresnost pri presojanju gospodarskega položaja v Julijski Benečiji. — 77 milijonov volne odškodnine. Od 16. februarja lani do 30. junija letos se je izplačalo po Italijanskih podatkih 1°570 oškodovancem 77 7r>0.800 1 ir na OoriSkem z goriškim mestom vred Po občinah na Goriškem z Brdi, Vipavsko dolino. Banisko planoto, Krasom in Soško dolino je bilo od prej navedenih števil oškodovancev 14.500, ki so dobili 46,925.600 lir. Olavni urednik: RA STO PIJSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik• ÖTOV CHRISTOF Državni monopolski Saharin lahko dobite v kristalu garantirano 440 sladkobe 5 gr po Din 11'— 10 gr po Din 22'— 50 gr po Din 110*— 100 gr po Din 220*— itd. do 1000 gr po Din 2200*— v prašku garantirano 550 sladkobe 5 gr po Din 13*75 10 gr po Din 2750 50 gr po Din 137-50 100 gr po Din 275— itd. do 1000 gr po Din 2750"— v vseh lekarnah in drogeriiah ter večjih trgovinah, kjer pa jiih ni, lahko si nabavite v glavnem skladišču «jsir'u. zagreb. 2u7 Vsaki paket je zaprt z državno monopolsko banderolo. ^□EISSFIEIBEII^ Kurja očesa. ->f ZaIMtnl xaaTr. o Skladišče v lekarnah ali droge^i- X jah aH naravnost iz tvornice in * glavnega sVaili&a * I M. Hm lak. lekarnar, SM \ Iv. BMIČ & Er. RMIK pleskarja In ličarja Ljubljana, Karel Kotnikova ulica (baraka za Ledino) se priporočata cenj. občinstvu. — Cene zmerne, postrežba točna. Triletna garancija. 121 L L. Mikuš UWm. «nw trp IS p. iionift no]B nlcgv dežnike« in solnhil* kov tar sprehajalni* p aRe fcjnnTi n ftirffclefo tahto in »lift* 134-L NaiboUsa „PUCH" kolesa po zelo ugodnih conah dobite lo pri Ign. Vok. Ljubljana, Sodna ul.7 Elegantne dame ne uporabljajo drugih tkanin razen ki so praktične in okusne. Zahtevajte jih torej v vseh trgovinah. Prodaja samo trgovcem: 2396 ZAGREB, JELAČIČEV TRG 20/111. TELEFON 6—99. mali oqlasi, ki slu*?fo v DOtPedovalne in socialne namene občinstva« vsaka beseda 50 v*ar. MaJmanJSI znesek Din 5 Zenitvo, dopisovanje ter oolaaji Mroqn frno» skega značala, vsake* beseda Din 1"—. Najmanjši znesek Din 10 I Službe I Prikrojcvaika- direetrice za izdelovalni* co perila (ženskega in moškega) — samo prvo* vrstno moč — se išče. — Ponudbe pod «Perilo 127/L» na upravo «Slov. Naroda*. Trg* rc~cčn!k, ■vojaščine prost, izurjen v mešani trgovini — išče službo na aeželi, da bi imel vso oskrbo v hiši. — Ponudbe pod «Izvezban 2338» na upravo «Sloven* skega Naroda». ASsolvcntfnia trgovske šole išče službo. Gre tudi en mesec breza plačno. Cenj. dopise na upravo «Slov. Nar.». pod «-P/2357» na upravo «SL Naroda*. Zastoostva išče dobro vpeljan potnik tudi po južnih krajih — rf«iših. dobro idočih predmetov proti proviziji —- Na do v pove uprava «5 lov. Naroda-*. 23S~ Gospodična z dobrimi spričevali želi prer.teniti službo. — ti* smene ponudbe pod «BI2* gajničarka/2389» na upra* vo «Slov. Narod «Absolvent/2391» na iipravo «Slov. i**htrcda« i fr*. I Različr " *o prodam skupno ali posa* mezno — Dopisi pod «Pohištvo/2336» na upra* vo «Slov. Naroda». Le^r palnica iz orehovega lesa — se radi selitve ceno proda. — Ponudbe pod «Trd les 23f^» na upravo «Sloven* skega Naroda». Železen štedilnik, skoraj nov, zelo ugodno na prodaj. Ogleda se vsak dan Novi Udm*t 9. (pritličje). I Stanovanj I MebV? ":no sobo išče za takoj gospod; naj* ra;e v bližini pošte ali v bMžini velesejma — Po* ntidbe pod Soha 42^ na upravo «Slov. Nar.». I Nepremičnin^ I raäaaHHOananKaEan K rokah I Pekarija, dobro idoča, se odda na* sledniku ceno v najem. Poleg s^ nahaja tudi pre* 1 ej zemlje. — Naslov po* ve uprava »Slovenskega Naroda». 23e4 Trgovina v prometnem kraju na deželi se odda v najem '■»od ugodnimi pogoji. — Ponudbe je poslati pod c-Dobri po£oji/23S7» ni r ,0 «Slov. Naroda». Dopisovanje I irac___1 si.-*bega zdravja, kateri sc mora po zdravniškem rt svetu zdraviti na mor« ju. ker pa nima sredstev, zuto želi znanja z mlado irteligentno gospodično, katera poseduje premo* ženje, da bi mu pomaga* la, za kar je pripravljen jo kasneje poročiti. — Le resne ponudbe pod «Dal* macija/239r -» na upravo «■Slov. Naroda». Znrarja želi mlada simpatična gospo* dlčna prijetne zunanjosti z nekaj premoženja — z boljšim gospodom v svr* ho ženitve. — Ponudbe s sliko pod «Srecen zakon 2390» na upravo «Sloven= ikega Naroda». Enonadstr. hiša s štirimi stanovanji, ne dsleč od Ljubljane — se radi selitve proda. — Po* nudbe pod «Hiša/2365» na upravo «Slov. Nar.». Večje posestvo z lepim gozdom, vinogra* in poslopjem v bližini že* lezniške postaje na Šta* jerskem — se radi bolez* ni takoj proda. Ponud* be pod «Vecje posestvo 2360» na upravo «Sloven* M GERŠAK, Ljubljana, skega Naroda». ' Kongresni trg 10 129 L PRODHfl TISKARJU - ■■■■ 1 ■ i 1 ^,wm ■ m mi i m Ljm 1» i —T~n- LjuSljnno, KnaHeua al. 5 vse dr^e * Telefon štev. 304 Otroški vozički dvokolesa, motorji, pneu marjka — najceneje. -Sprejemajo se vsa popra* vila. Prodaja na obroke; ceniki franko. — «TRI* BUNA» F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vo* zičkov, Ljubljana, Kar* lovska cesta 4. 107/L Ajdo sivo, lepo semensko blago in Inkarnat deteljo nudi najceneje SEVER & KOM1*., Ljubljana. 139 L «Frera» Gospodičri išče opoldanske hrane pr* boljši družini. — Ponud* \c je poslati pod «Dobra hrai-a,'2 ?88» na. uprav > «Slov. Naroda». Solnčne pege, mozolje, bradavice, kur* ja očesa — odpravlja pr* vorstni recepti. — Pismu priložiti 10.— Din pod ZDačko Preizkušeni/137L ter poslati na uprav* «Sl Naroda». Pst! Patent 2538! Samo «LUCIFER» um* či je trajno stenice (Šcur* ke)! — Winter & Zupan, Sv. Petra 35 — Leskovic & Meden, Židovska "Ii* ca. 118/T. najnovejša dirkalna dvo kolesa, lahka, luksus — so došla. — Motorji, zni* pJačla c» l*% žane cene — «TRIBU , «««« Se je NA» F. B L., Ljubljana, vsota ^denarja. - Karlovska cesta 4. 112/L vpraša se: Židovska uli. Hi Telefon št. 101 in 151 Brzojavni naslov: Escomptebank PODRUŽNICA MARIBOR vi'udno SDooča, da ie prevzela /;e posle dosedaire podružnice INGLO-AUSTRIAN BANK, LTD. MARIBOR :■: ALEKSANDROVA (ESTA 45 :-: MARIBOR 2394 kafftnina in ti9k »Narodne tiskarne« M+E