rjBTA
<£>sd
Čestitamo občanom in občankam ob dnevu državnosti
Socialni demokrati
Čestitamo za dan državnosti!
CZjci/u afo/emo je
ujem občanom,
// Sojče z zajtavanu /jo/rp )a/l naj piazn/A/
Mestni svet KS Šentjur
Florjan Cveto Erjavec predsednik sveta
SLOVENIJA
UPRAVNA ENOTA ŠENTJUR PRI CELJU
Mestni trg 10, p.p. 50, 3230 ŠENTJUR ++386(0)3 7471-280, ++386(0)3 7471-285 e-pošta: ue.sentjur@gov.si
OB DNEVU DRŽAVNOSTI ŽELIMO
VSEM DRŽAVLJANOM REPUBLIKE SLOVENIJE PRIJETNO PRAZNOVANJE.
USLUŽBENCI UPRAVNE ENOTE ŠENTJUR
Na sončni strani Kozjanskega ...
Končno se je nad deželo spustilo poletje in razmišljati ali pa vsaj sanjariti o dopustu oziroma počitnicah je tako rekoč nujno. V tej smeri v prvi vrsti državljani in državljanke razmišljamo individualno, seveda pa je turizem hkrati silno zagonetna gospodarska tema tako na nivoju države kot občine. In ker je poletje in vrhunec turistične sezone pred vrati, razdrimo kakšno turistično tudi v Šentjurskih novicah.
Slovenijo turistične zdrahe pretresajo že vrsto let, predvsem je vroče v vodstvu krovne turistične organizacije, kjer praktično pred vsako sezono menjajo direktorja. Slovenija veliko cinca tudi pri turističnih sloganih, simbolih in promociji. Čas osamosvajanja je zaznamoval legendarni lipov list in patriotsko geslo »Slovenija, moja dežela«, sledil je ne preveč posrečen šopek rož, ki bo septembra dobil naslednika, saj je objavljen natečaj za izbor novega logotipa in slogana. V zadnjih mesecih je veliko prahu dvigal TV oglas, ki promovira Slovenijo na globalni mreži CNN in v katerega se je vtaknil celo vsevedni zunanji minister Rupel ... Skratka, organizacija turizma je področje, kjer Slovenija še vedno lovi najboljše.
Seveda bi bilo iluzorno pričakovati, da bi iz tovrstnega sivega povprečja štrlela ravno naša občina. Na Šentjurskem nismo imeli prave sreče z odkrivanjem »tople vode« (beri zdraviliških vrelcev), okrog katerih se je razvil turizem v kar nekaj krajih naše okolice. Največji optimisti so ali še vedno verjamejo, da bi lahko kozjansko zdravilišče zraslo ob vrelcu v Dobrini, vendar kaj takšnega ni realno. Seveda pa ni vse v zdravilni vodi; zagotovo bi vsak občan kot naše eminentne turistične bisere naštel Ipavčevo hišo, Slomškovino, Ritnik, Slivniško jezero, ...
Zagotovo omenjene lokacije pomenijo zanimivo destinacijo za marsikoga tako iz Slovenije kot iz tujine. Toda zgolj njihov obstoj, četudi sam po sebi dovolj atraktiven, še ne pomeni, da bodo ljudje drli k nam. Pa četudi bi, jim je potrebno kaj konkretnega ponuditi in jih zadržati. Pri tem pa ima Šentjur težko nalogo. Roko na srce, ne predstavljam si, da bi si veliko ljudi želelo večdnevni dopust preživeti pri nas. Vsa čast ljubiteljem kmečkih turizmov ter takšne in drugačne neokrnjene narave, toda velika večina ljudi si želi vsaj malo akcije in zabave. Koliko ljudi je pri nas ostalo več dni izključno iz turističnih namenov, je težko oceniti. Dostopne statistike od leta 2000 naprej v naši občini beležijo
v povprečju okrog 5500 nočitev na leto, kar pomeni, da povprečno vsako noč pri nas prespi 15 ljudi. Pri tem je potrebno upoštevati, da hotel Žonta, ki ima največje kapacitete na Šentjurskem, gosti predvsem poslovneže, pravih turistov pa je zelo malo. Torej smo prej tranzitni kot turistični kraj. Šentjurska niša je očitno izletniški turizem, kar pomeni, da moramo ciljati na tranzitne goste, ki so nastanjeni recimo v Podčetrtku ali Rogaški Slatini. Tega se nedvomno zavedajo naši turistični strategi. Če se šentjurska občina v devetdesetih letih turizma ni lotevala strateško, zdaj kaj takšnega ne bi mogli trditi. Prvo lastovko naše turistične pomladi je pomenil Turistično informacijski center (TIC) na Tržnici, ki je uspel izvesti nekaj solidnih projektov. Zdaj TIC spada pod RA Kozjansko, ki sledi smernicam, ki so zapisane v Dolgoročnem razvojnem programu šentjurske občine. Med drugim so tako pred kratkim izdali turistični katalog v petih jezikih, vodijo koordinacijo s turističnimi društvi, se skušajo povezovati v regiji, delajo na razvoju Slomškove poti, kolesarskega omrežja s sosednjo Hrvaško, ...
Ne moremo reči, da se v šentjurskem turizmu ne premika, kakor ne moremo ugotoviti, da se je že kaj očitnega premaknilo. Vendar je turizem panoga, ki zahteva dolgoletno načrtno delo in preplet različnih dejavnikov. Zagotovo bo potrebno še bolj okrepiti promocijo, ki pa ima to »lepotno napako«, da ogromno stane. Tukaj smo zelo šibki, saj naša občina za promocijo turizma nameni 800 tisočakov, medtem ko recimo naši sosedje in konkurenti v Šmarju pri Jelšah in Slovenskih Konjicah nekajkrat več.
Zagotovo ne škodi biti optimističen; ob pravi strategiji se vlaganje v naš turizem lahko obrestuje. Morda pa bomo nekoč lahko peli slavo našim turističnim biserom in z njimi delali velik biznis. In, če malo parafriziramo neko drugo znano turistično geslo, govorili o Šentjurju, »na sončni strani Kozjanskega ...«
Luka Hvale
»Če se šentjurska občina v
devetdesetih letih turizma ni lotevala strateško, zdaj kaj takšnega ne bi mogli trditi. Morda bomo celo lahko kdaj govorili o Šentjurju, »na sončni strani Kozjanskega ...«

Štirinajstdnevnik Šentjurske novice izdaja: Šentjurske novice d.o.o., Dušana Kvedra 11, Šentjur Glavni in odgovorni urednik: Luka Hvale Lektoriranje: Eva Kovač Postavitev in oblikovanje: Jure Godler Fotografija na naslovnici: Luka Hvale Tisk:
Tiskarna Petrič, Slovenske Konjice 8,5% DDV je vračunan v ceno Naslov uredništva: Dušana Kvedra 11, pp 43, 3230 Senjur
Telefon:
03 574 15 00,031 635 293
E-pošta:
sentjurske.novice@siol.net
Transakcijski račun:
Šentjurske novice bodo naslednji mesec izšle
06000-0105036264
Naklada:
1000 kom
Naslednja številka:
11. julij 2006
11. in 25. julija
Časopis je vpisan v evidenco javnih glasil,ki jo vodi Urad za informiranje, pod zaporedno številko 1056
Iz občinskega odbora SDS so nam tik pred zaključkom redakcije sporočili, da so se dokončno odločili; na jesenskih volitvah bo njihov predsednik Jože Korže, sedanji podžupan, kandidiral za šentjurskega župana.
Sporočilo sicer ni povsem nepričakovano, je pa po svoje vendarle presenetljivo.
O razlogih za takšno odločitev smo se po telefonu pogovarjali z drugim evidentiranim šentjurskim županskim kandidatom.
»Razlogi so več ali manj znani. V SDS menimo, da je bil ta mandat s koalicijo LDS + SDS + NSi dokaj uspešen, vendar je kar nekaj razlogov, ki govorijo za spremembe. Za podrobnejšo analizo bo še dovolj časa, za zdaj naj rečem le, da v SDS nismo najbolj zadovoljni s tako imenovanim »ljubiteljskim« kolektivnim vodstvom Občine. Šentjur potrebuje odgovornega in profesionalnega župana in v to jabolko bomo ugriznili. Drug pomemben razlog je dejstvo, da naša občina nima poslanca, kar pomeni, da bomo v prihodnje zelo šibki pri lobiranju za državna sredstva. Občinska koalicija po meri vladne koalicije je zato tako rekoč edina možnost, da naši razvojni trendi ne bodo zastali. Kar veliko pripomb imamo tudi na izvajanje občinskih investicij, ki niso bile niti korektno dogovorjene niti dovolj pregledno izvedene.«
FK
REORGANIZACIJA ŠENTJURSKIH KS_____________
In vendar tri krajevne skupnosti
Kot vse kaže, se reorganizacija šentjurskih KS, ki se je tako zapletala, da je vse že kazalo na fiasko te ideje, počasi le približuje zaključku. V ponedeljek, 12. junija, je bil na Občini sestanek predstavnikov KS Šentjur mesto ter zastopnikov okoliških vaških skupnosti, ki se je po burni razpravi končal spravno. Zdaj je le še odprto vprašanje, če je še dovolj časa za formalni sprejem vseh potrebnih dokumentov.
Začetek skupne seje je bil vse prej kot obetaven. Predstavniki vaških skupnosti Vrbnega, Podgrada, Botričnice in Kamenega, ki so se na posvetovalnih zborih že odločile za združitev z mestom so izražali svoje pomisleke in so zahtevali konkretne številke oziroma analize, ki naj pokažejo prednosti takšnega prerazporejanja. Vse seveda pisno. Malovrh je zahteval, da Občina zagotovi, da se s pridružitvijo mestu ne bodo zvišali davki in nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča; Maruša je opozarjal na nejasnosti pri razdelitvi Šibenika na dve KS ter na časovno stisko; Arlič je odločno ugovarjal vsaki delitvi Šibenika; Erjavca so skrbeli dolgovi KS okolica; Cehner je opozarjal na stagnacijo financiranja KS in vaških skupnosti; Justin je bentil zaradi množice posvetovalnih sestankov, na katerih ni bilo konkretnih predlogov niti znanih proračunskih načel; Krč je hotel jasno besedo in odgovornost duhovnega očeta tega procesa; predstavnika Brezja sta se razburjala, ker jih nekdo sili v novo KS Grobelno, s katero nimajo nič skupnega itd. Vse se je seveda vrtelo okrog denarja, koliko in kaj bo kdo dobil oziroma izgubil. Čeprav je Peperko ves čas poudarjal, da se načela financiranja KS ne spreminjajo, da vse ostane pri utečenem financiranju po kilometru ceste in številu prebivalcev, se je
diskusija nezaupanja ponovila vsaj trikrat.
Vendarle dogovor
Ko je že vse kazalo, da z dogovorom ne bo nič, slišali so se celo pozivi, naj vse ostane tako, kot je bilo, so vendarle soglasno sprejeli sklep, da sprejemajo varianto KS Šentjur mesto+Vrbno+Podgrad + Botričnic a+Kameno+Brezje. Občina mora v roku 1 tedna vsem navzočim posredovati vse relevantne podatke (meje, številke, ...), ki bodo osnova za razprave na zborih krajanov. Te pa mora sklicati župan.
Tako naj bi Občinski svet še pravi čas pred jesenskimi lokalnimi volitvami ustoličil tri KS; poleg razširjene KS mesto še KS Šentjur okolica (Nova vas, Črnolica, del Podgorja in del Šibenika, Rifnik, Jakob, Vodruž, Sotensko) in miniaturno KS Grobelno. Novo nastala KS Grobelno bo očitno ena izmed najmanjših KS in bo obsegala del Grobelnega, Stopče, Tratno in del Bezovja. Imela bo le okrog 800 prebivalcev. Po izjavi predsednika KS okolica Brodeja je s to KS po odločitvi Brezjanov, da gredo skupaj s Šentjurjem, vse dorečeno. Nekaj manjših problemov bo še z razmejitvijo s KS Šentjur okolica, vendar ne takšnih, ki bi lahko ogrozile ves postopek reorganizacije.
FK
Izobraženi pa smo
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije o številu diplomantov z univerzitetno stopnjo izobrazbe v letu 2005 se šentjurska občina uvršča na visoko 24. mesto s 3,66 diplomanta na 1000 prebivalcev. Slovensko povprečje znaša 3,07, tako da je občina Dobje z 2,96 diplomanta nekoliko pod njim, a še vedno na visokem 62. mestu med dvestoterico slovenskih občin. Izmed sosednjih občin so se bolje od šentjurske odrezali le v Kozjem (3,88), Štorah (3,85) in Celju (3,68). Nekoliko drugače je pri podatkih o stanju prebivalstva z doktorsko izobrazbo. Takih občin je v Sloveniji le 87, Šentjur pa se z 0,05 nahaja na predzadnjem mestu, kar
pomeni, da je pri nas stalno prijavljenih devet takšnih oseb.
Korenov ovinek v Virantovo zavetje
Šentjurski piarovec oz. predstavnik za odnose z javnostmi z najdaljšo tradicijo, Miran Koren, bo zopet opravljal svoj posel. Na Ministrstvu za upravo bo delo udejanjal kot svetovalec, saj uradne funkcije zaradi neustrezne izobrazbe ne more opravljati. Potem ko je na policijski centrali v Ljubljani preživel kar pet šefov, ga je pred točno dvema letoma odstavil tedanji generalni direktor policije Anželj. Lanskega maja seje vrnil na »matično delovno mesto« v celjsko policijsko upravo, vendar je bil po pol leta premeščen v okrilje celjske uprave za obrambo.
Delegacija BIH v Šentjurju
Pretekli teden se je v Šentjurju mudilo 31 članov delegacije iz regije Doboj v Bosni in Hercegovini. Njihov namen je bil med drugim spoznati se z delovanjem lokalne samouprave v Sloveniji, pri čemer so za sodelovanje prosili našo Razvojno agencijo Kozjansko. Na šentjurski občini so jim tako predstavili financiranje, uvajanje ISO standardov in prostorsko planiranje. Direktorica RA Kozjansko, Zlata Ploštajner, je predstavila slovensko lokalno samoupravo in delovanje regionalnih in lokalnih institucij, podžupan Jože Artnak pa Dolgoročni razvojni program naše občine. Skratka, očitno smo tako dobri, da si nas prihajajo »ogledovati« tujci ... Delegacija iz BIH si je ogledala
Bazen bodo ocTpFFi do konca tedna
Vendarle je konec obdobja slabega vremena in s koledarskim poletjem bo očitno vročina končno zajela tudi našo občino. Tako bo prav priročna tudi kakšna bazenska osvežitev. Edino javno kopališče v naših koncih se nahaja v šentjurskem Športnem parku ...
Šentjurski bazen je po številnih razprtijah v preteklosti v zadnjih letih vendarle začel normalno obratovati. Leta 2002 je koncesijo dobil Marjan Bohorč, ki je pred letošnjo sezono podaljšal pogodbo in se že pospešeno pripravlja na kopalno sezono. »Bazen in okolico smo že očistili, zdaj pa ga bomo počasi začeli polniti. Če bo šlo vse po načrtih in nam bo služilo tudi vreme, lahko pričakujemo, da bomo šentjursko kopalno sezono odprli že proti koncu tega tedna,« je povedal Bohorč.
Cene vstopnic ostajajo nespremenjene. Odrasli bodo morali za celodnevno kopanje odšteti 750, otroci pa 450 tolarjev. Za malčke do 3. leta starosti bo vstop brezplačen, upokojenci in invalidi pa imajo popust. V prodaji so tudi že sezonske vstopnice; zanje morajo otroci odšteti 7.500, odrasli pa 12.000 SIT. Mogoče si bo izposoditi ležalnike in senčnike, za rekreacije željne bo na voljo namizni tenis, za najmlajše pa igrala.
Bohorč ob bazenu obljublja tradicionalno gostinsko ponudbo, večjih prireditev pa zaenkrat ne načrtuje. Skupaj z Zvezo športnih društev imajo namen organizirati triatlon, obeta se tradicionalni Oračev memorial v namiznem tenisu, avgusta pa bodo študenti izvedli tudi že tradicionalno Bazenjenje.
Za konec smo Marjana Bohorča povprašali, ali morda vsaj po tihem računa, da bi šentjurski bazen doživel prenovo, oziroma, če je mogoče, da bi postavili kakšen tobogan: »Podobna ideja pravzaprav že obstaja. Nedvomno bi izgradnja dodatnega bazena ali celo tobogana privabila veliko več ljudi, vendar je seveda vprašanje bolj ekonomske narave in ga je potrebno nasloviti na občino.«	L. H.
Šentjurska nogometna jajca
PLUSMINUS; NOGOMETNI MARKETING
+
Iznajdljivi Meji ni marketingarji
Tokrat so šentjurski presežnik jajca! V konkurenčnem boju so se pri šentjurskem podjetju Meja odločili za smelo potezo, saj so na tržišče lansirali Šentjurska jajca, katerih embalažo krasijo -času primerno - nogometne žoge. Žogasta jajca so med drugim opazili v magazinski oddaji Studio City na nacionalni televiziji. Z zanimanjem čakamo na naslednje preobleke.
Glavni tržnik Meje Andrej Ocepek nam je še sporočil: »Za spremljanje tekem preko TV priporočamo pečena ali kuhana jajca, jajca v solati ali pa kakšno pecivo iz posebno rumenih šentjurskih jajc, morda palačinke.«
tudi Kozjanski park, ustavili pa so se še v Velenju.
Delovci znižali Alposove rezultate?
Časnik Delo je pred kratkim objavil lestvico največjih slovenskih podjetij po skupnih prihodkih v letu 2005. Šentjurski Alpos d.d. se je znašel na 148. mestu. Pri preverjanju smo ugotovili, da so se pri Delu zmotili, saj bi morali našega edinega giganta s 13,3 milijarde tolarjev uvrstiti na 143. mesto. Če se bo skupina Alpos - kot napovedujejo - preoblikovala v holding, bo temu ustrezna tudi višja uvrstitev v prihodnosti oz. bi danes zadostovala za 58. mesto. Iz naše soseščine je na 82. mestu z 21,5 milijardami prihodkov podjetje Štore Steel d.o.o.
Adheziv proslavil 15-letnico
Podjetje Adheziv iz Primoža pri Šentjurju, ki v slovenskem merilu sodi med vodilne na področju označevanja v industriji, letos slavi 15-letnico obstoja. 9. junija so pripravili slavnostno otvoritev nove poslovne stavbe, ki so se je udeležili številni ugledni gostje in Adhezivovi poslovni partnerji tako iz Slovenije kot tujine. Podjetje Adheziv se je do sredine 90-ih let ukvarjalo z distribucijo embalažnih materialov, nato pa seje preusmerilo v zelo perspektivno panogo označevanja v industriji. Direktor uspešnega šentjurskega podjetja je Vojko Arzenšek
Šentjur in Aleksinac združena za evropski denar
Poleg novodobnega bratenja z Nemci in Francozi šentjurska občina ne pozablja niti na nekdanji skupni duh socialističnega bratstva in enotnosti. Pred leti je Alpos v srbski Aleksinac preusmeril proizvodnjo cevi, to pa je bil tudi povod za globlji stik med obema občinama. Delegaciji sta si izmenjali že kar nekaj obiskov, nazadnje pa sta se v Srbijo podala podžupan Jože Artnak in namestnik direktorja občinske uprave Edi Peperko, ki sta z obiskom počastila tamkajšnji občinski praznik. Občini sicer sodelujeta pri pripravi dolgoročnega razvojnega programa Aleksinca in še nekaterih projektih, za katere bodo skušali pridobiti sredstva EU.
PRIPRAVE NA VOLITVE	STRANKARSKI DROBIR
Bilanca koalicije LDS + SDS + NSi
Kultura (nadaljevanje)
Predvolilna strnjevanja vrst...
Očitno je, da so jesenske volitve vse bližje, saj je zaznati vse več aktivnosti lokalnih odborov šentjurskih strank. Povzemamo informacije, ki so jih v naše uredništvo posredovale SMS, SDS in LDS.
Knjižnica
Knjižnica je daleč največja in tudi dokončana (verjetno bo!) občinska investicija tega mandata: do konca leta 2005 je šlo zanjo okrog 240 milijonov SIT, do otvoritve pa bo »pojedla« še najmanj 55 občinskih milijonov SIT. Projekte zanjo je naročila že Malovrhova ekipa, a je po zamenjavi oblasti tudi tu prišlo do velikih sprememb tako projekta kot same lokacije. Nesporno je, da je bila ta investicija potrebna, pred volitvami pa se bodo prav gotovo razplamtele razprave, če so bili razmeroma veliki občinski denarji racionalno porabljeni. Sporni so lahko njena velikost, ker ne dosega veljavnih norm, lokacija sredi poslovnega centra in tudi zunanji izgled.
Šentjur - muzejsko mesto!?
Razmeroma občutne investicije v muzejsko dejavnost so druga značilnost kulturne politike Tislove občinske garniture. Za muzejsko zbirko Planina je šlo kar 19 milijonov SIT, koliko je stal »Bučarjev« železniški muzej, ni znano, verjetno gre skupaj vsaj za kakšnih 10 milijonov, Rifniški muzej v Zgornjem trgu pa bo prišel na okrog 60 milijonov SIT. Veliki skrbi za muzeje je seveda težko oporekati, toda bi si upal ocenjevati, da gre za prevelike izdatke v primerjavi z drugimi aktualnimi potrebami šentjurske kulture. Ki so še toliko bolj problematični, ker je muzejska dejavnost vse prej kot donosna. Ne le, da je vzdrževanje muzejev drago, temveč muzeji tudi niso ravno hit komercialnega turizma.
Finančno zapostavljena kulturna dejavnost
V zadnjih letih je opazna živahna dejavnost številnih kulturnih društev, zborov, novih skupin, gledališkega abonmaja, literarnega društva, slikarjev .... česar pa ne spremlja občinski proračun. Zanimivo je, da je v štirih letih Tislove vladavine proračun porasel skoraj za 60%, vsota za delovanje kulturnih društev pa je ostala praktično na isti ravni, kar pomeni, da se je z ozirom na razširjeno dejavnost finančna udeležba Občine krepko zmanjšala.
»Pozabljena« Ipavčeva hiša
Ni pozabljena v funkcionalnem smislu, saj jo občinski možje često koristijo za promocijo, stroški dejavnosti so lani znesli 2,4 milijona SIT, nikakor pa ne pride do realizacije ureditve vrta, za kar je že predlansko leto bilo rezerviranih 20 milijonov SIT.	fk
(naslednjič šport)
SMS: Bo Diaci kandidiral?
LO SMS Šentjur se je minulo sredo sestal in razpravljal o pripravah na jesenske volitve. Z listo bodo nastopili v vseh treh volilnih enotah šentjurske občine, o kandidaturi na županskih volitvah pa razmišlja tudi Marko Diaci.
Kot so zapisali v sporočilu za javnost, se zavzemajo za transparentno vodenje občine, kar lahko zagotovi le profesionalni župan. Med glavnimi cilji svojega programa izpostavljajo izgradnjo centralne čistilne naprave, OŠ Ponikva in obvoznico. Poseben poudarek bodo še naprej dajali mladim, športu, kulturi in razvoju podeželja.
Seveda je najbolj aktualno vprašanje, ali se bo za župana potegoval predsednik šentjurske SMS, Marko Diaci. Dokončno odločitev naj bi sprejeli do poletja, je pa zelo verjetno, da se bo Diaci odločil kandidirati, četudi v SMS poudarjajo, da so odprti tudi za koalicijske povezave, ki bodo v skladu z njihovim programom in usmeritvami.
Na seji izvršilnega odbora so obravnavali vsebinska izhodišča in že formirali prve kandidatne liste. Svoje kandidate bodo imeli tudi v občini Dobje, kjer bodo za županjo podprli neodvisno kandidatko Natalijo Plemenitaš Fuchs.
V šentjurski SMS ocenjujejo, da so v iztekajočem se mandatu delovali kot konstruktivna opozicija in vseskozi opozarjali na nepravilnosti in napake pri vodenju občine Šentjur.
SDS: Štirje pokali za Šentjurčane Šentjurska SDS se je udeležila strankarskih športnih iger v Ljubljani, od koder so se vrnili s štirimi pokali.
Med več kot 500 nastopajočimi je bilo 40 Šentjurčanov, ki so se dobro odrezali. Osvojili so dva pokala v namiznem tenisu in po enega v košarki (turnir trojk) in v ženski odbojki na mivki. Sledili sta še dve revialni tekmi v košarki in nogometu. V košarkarski ekipi se je vidnim članom SDS, ki so se pomerili z nekdanjimi slovenskimi košarkarskimi reprezentanti, pridružil Boštjan Krašovec s Ponikve.
V nogometu se je ekipa SDS pomerila
z zdravniško reprezentanco Slovenije, aktualnimi svetovnim prvakom med zdravniškimi reprezentancami. Za ekipo SDS so med drugimi tekmovali predsednik SDS Janez Janša, Ermin Šiljak, Džoni Novak, poslanci Dimitrij Kovačič, Marijan Pojbič in Robert Hrovat. Rezultat je bil neodločen, 1:1.
V poročilu s športnih iger so v OO SDS med drugim zapisali, da čestitajo vsem, ki so zastopali njihove barve v Ljubljani.
LDS: Gost srečanja v Gorici Matej Lahovnik
Šentjurska LDS je 9. junija organizirala že 14. družabno srečanje, ki seje tudi letos odvijalo na športnih igriščih v Gorici pri Slivnici.
Najprej so se pomerili v raznih športnih
aktivnostih, pri čemer so bile najbolj atraktivne tekme mešanih ekip v odbojki na mivki in v tenisu, kjer je bil najboljši Srečko Slemenšek, najbolj vneti nogometni navdušenci pa so obtičali kar pred televizorjem ... Zvečer so v avli kulturnega doma priredili skupno druženje, kjer so podelili nagrade najboljšim iz športnih bojev.
Osrednji gost, podpredsednik LDS in poslanec Dr. Matej Lahovnik, je pohvalil delo v lokalnem odboru in izrazil navdušenje nad vidnim napredkom občine v zadnjem obdobju. Pritegnil mu je tudi Jože Artnak, predsednik šentjurske LDS, ki je poudaril, da je marsikaj, kar se nekaterim zdi samoumevno, posledica trdega dela skozi ves mandat, kjer je pomembno vlogo igrala prav LDS.
Na srečanju v Gorici pri Slivnici so govorili tudi o jesenskih volitvah, na katerih bodo še z nekaterimi drugimi strankami za župana znova kandidirali Štefana Tisla »Pričakujem, da bomo, glede na rezultate dela v tekočem mandatu, dobili ustrezno podporo na lokalnih volitvah, saj je ekipa zelo motivirana za nadaljnje delo, stranke koalicije, v kateri bo sodelovala LDS, pa imajo večino v občinskem svetu,« je optimistično sklenil Artnak.
RAZVOJNO PARTNERSTVO OBSOTELJA IN KOZJANSKEGA	KOMENTIRAMO_
Sporočilo iz Smoletove gorce:	Vse poti vodijo
Ni še čas za regijo Kozjansko preko Celja
V ponedeljek, 12. junija, sta dobjanski in šentjurski župan podpisala skupaj s 6 obsotelskimi župani pogodbo o vzpostavitvi območnega razvojnega partnerstva (ORP). Ve se, gre za razvojni denar, naš slovenski in evropski. Mimogrede: ostaja uganka, zakaj podpisovalna fešta v ponedeljek dopoldne, ki je najbolj napet delovni termin in zakaj v skriti idiliki Smoletove gorce v »daljni« Sladki gori.
Dopoldansko nazdravljanje na čast območnega razvojnega partnerstva
Podpis pogodbe je slovesna predstava za javnost, zato o vsebini pogodbe žal ni bilo slišati niti besede. Dilema, ali gre le za ustanavljanje nove inštitucije, ki bo producirala t.i. razvojne projekte, ali pa morda za zametek nove regije, je bila kratkotrajna. Čeprav je znano, da so prav obsotelski in šentjursko-dobjanski župani največji kritiki »Klančnikove« Regijske razvojne agencije (RRA), ki naj bi povsem »pozabila« na razvojen težave obsotelsko-kozjanske subregije, so se te teme na daleč izognili.
Kaj se dogaja v deželi obsotelsko-kozjanski poskušajte izluščiti iz izjav nekaterih akterjev tega podpisa. Še posebej nas je zanimalo, če je vzpostavitev ORP v času, ko se na veliko govori o »črpanju« raznih razvojnih sredstev, ustrezen nadomestek za samostojno regijo.
Martin Mikulič, župan Rogatca in državni poslanec, tudi predsednik sveta ORP: “ORP ni prtiutež »Klančnikov!« RRA, gre le za organiziranje, da bomo lahko uveljavljali svoje interese v regijskem razvojnem programu oziroma dosegli bolj pravične dogovore. Za samostojno regijo ne vidim nobene možnosti, ker jo politika ne podpira."
Branko Kidrič, župan Rog. Slatine in predsednik sveta Savinjske statistične regije oziroma RRA: “ORP ne pomeni, da hočemo solirati ali se celo ločiti od RRA, hočemo le priti do kvalitetnih operativnih razvojnih programov, kijih bomo uskladili tu in z njimi potem skupaj lažje uspeli v svetu RRA. Samostojna regija ni realna opcija in tudi zakonodaja jo ne dovoljuje. Indeks razvojne ogroženosti našega
območja bo osnova za naše neposredne pobude in zahteve do resornega ministrstva. ”
Rogaška Slatina si obeta, da bo postala regijski izobraževalni center.
G. Čakš, župan Šmarja: “Pričakujemo hitrejšo izgradnji regionalnih cest in razvoj obrtne cone Mestinje.”
G. Pregrad, župan Bistrice ob Sotli: " ORP je odločno premalo. Ob vztrajanju pri RRA in Klančniku pomeni, da še za vodo ne bo. ”
G. Kocman, župan Kozjega: “Oklepamo se vsake rešilne bilke, ki nam obeta razvoj. Računamo na obrtno cono v Kozjem ter na EU sredstva za obnovitev trgov Pilštanj in Kozje. ”
G. Salobir, dobjanski župan: “Ohranitev podeželja in izgradnja obrtne cone sta naši prioriteti. ”
Zlata Ploštajner, direktorica RAK (šentjurska Razvojna agencija Kozjansko): “To je vprašanje za župana Tisla” (Tisel pa je takoj po zdravici odbrzel).
Minister Ivan Žagar: “ORP ima svoj razvojni pomen, dejstvo pa je, da bo o programih odločal svet RRA. Opozarjam na veliko vlogo sodelovanja. Četudi bi to območje bilo samostojna regija, brez dogovarjanja ne bi šlo. Država je lani povečala finančno moč občin za 10%, letos bo dodala še 5%, neposredne razvoje spodbude bodo od letošnjih 10 milijard SIT narasle na 25 milijard. ORP in dobri projekti bodo omogočali dostop do državnih in evropskih sredstev in zmanjševanje razvojnih razlik. ”
Moram priznati, da sem bil kar rahlo razočaran nad dogodkom v Smoletovi gorci na Sladki gori, kjer je 6 obsotelskih županov ter župana Dobja in Šentjur v navzočnosti ministra za lokalno samoupravo Ivana Žag ra slovesno podpisalo pogodbo o območnem razvojnem partnerstvu (ORP). Ob tolikšni količini županske energije na kupu ter ob znanem splošnem negodovanju nad »Klančnikovo RRA«, pri čemer se sploh ne spuščam v upravičenost ali neupravičenost teh očitkov, sem pričakoval nekaj vročih in tudi že predvolilno naravnanih županskih »izpadov«, a iz te moke ni bilo kruha. Župani so bili neverjetno krotki, kot ovčke so pridno sedli za mizo ter nemo podpisali papirje, ki sta jih pred njih položili direktorici šentjurske in šmarske razvojne agencije, ter nato nazdravili z radgonsko penino. In to v gorci sredi tudi našega vinorodnega okoliša! Da, seveda, predhodno je bilo tudi nekaj govorov, ki pa so bili v enakem dobrohotnem tonu. Že res, župani so kultivirani ljudje, dobro Informirani, tudi pravilno politično umeščeni in vedo, da ne kaže dražiti navzočega ministra z menda že zdavnaj pozabljeno idejo o nekakšni kozjanski regiji. Sicer pa, kdo bi vedel, morda pa je OPR tisti pravo, hočem reči optimalno »črpališče« za vsa mogoča razvojna sredstva? Naj bo tako ali drugače, z izjemo župana Bistrice ob Sotli Pregrada, ki je nekaj odkrito odkimaval, so vsi drugi več ali manj prisegali na Savinjsko statistično regijo, na t.i. Klančnikovo RRA in seveda vsak na svojo obrtno cono. Ker res mislijo, da jim le Celje lahko zagotavlja razvoj, ali zato, ker vdano sprejemajo, kar jim je oblast ponudila, pač v skladu s tistim pregovorom o izbiri med vrabcem v roki in golobom na strehi. Roko na srce, nimam pojma, kako bodo zastavljene pokrajine in je morda segedinar, ki nam ga ponuja sedanja Savinjska statistična regija, res tisto najboljše, kar nas lahko doleti. Župani morda že vedo, da bi bila hipotetična regija Kozjansko le nekakšen rezervat za reveže, kamor tudi Evropa ne bi segla s svojimi legendarnimi evroskladi. Ali da so vsa ta bajna razvojna sredstva, ki jih imamo, imajo, polna usta, v resnici le kapljica v morje, zaradi katere se pač ne splača pretegniti za samostojno regijo. Je pa dejstvo, da sta si Bruselj in Beograd v bistvu kar zelo podobna in da se je Kozjansko začelo prebujati po tem, ko so naši politiki uspeli v južni prestolnici lansirati slovenska nerazvita področja. Morda bi pa tudi Evropa prijela na to finto? Kdo bi vedel. Ampak brez muje se tudi čevelj ne obuje. Če so celo v predvolilnem času naši župani zadovoljni s tem, kar jim usoda in država ponujata, potem res ne vidim, kdo drug bi še lahko poskušal seči po kostanj v žerjavico.
Franc Kovač
IVAN BRODEJ, PREDSEDNIK KS ŠENTJUR-OKOLICA
KS Šentjur - okolica, danes in nikdar več
Ivan Brodej zagotovo sodi med najbolj karizmatične krajevne voditelje v naši občini. Najbolj je seveda poznan kot dolgoletni učitelj likovne vzgoje na šentjurski šoli in slikar, katerega dela krasijo marsikateri šentjurski dom. Mnogi so bili pred štirimi leti presenečeni, ko je sprejel vodenje KS Šentjur-okolica, ki bo, kot kaže, s koncem njegovega mandata odšla v »večna lovišča« lokalne samouprave. Z Brodejem smo premlevali možnosti novega organiziranja dosedanje okoliške KS, ki je umetna tvorba tako z geografskega, družbenega kot še kakšnega vidika. Spregovorili smo tudi o njegovih osebnih ambicijah v javnem življenju.
Po zadnjih sestankih vendarle kaže, da bo prišlo do reorganizacije vaše krajevne skupnosti ...
V zadnjih tednih smo izvedli številne zbore krajanov in prišli do nekaterih koristnih zaključkov. Dejstvo je, da je zdajšnja KS-okolica prevelika in že samo geografsko gledano neprimerna tvorba. Na eni strani imamo prebivalce s popolnoma mestnimi potrebami, na drugi pa krajane, ki jim je asfalt življenjski sen. Skratka, popolnoma različne potrebe, ki jih je težko hkrati zadovoljevati. Prostorsko se naša KS razteza na ogromnem področju, pod naše okrilje sodi kar 80 km poti, štejemo 3500 prebivalcev ali, če hočete, volivcev. No, in tudi tukaj je eden izmed razlogov za probleme, ki so se pojavljali ob predvideni reorganizaciji. Očitno zdajšnja situacija nekomu vendarle odgovarja ...
Do jeseni naj bi iz zdajšnje KS nastali dve novi krajevni skupnosti, en del pa naj bi se priključil mestu. Kakšno je trenutno stanje?
Stremeli smo k temu, da bi ustvarili geografsko strukturo z logičnimi enotami, brez klasične meje med mestom in okolico. Kraji južno od Voglajne (Nova vas, Črnolica, Jakob, Vodruž ...) naj bi skupaj z zaledjem tvorili eno KS, Vrbno, Podgrad, Botričnica in Kameno bi se priključili mestni KS, nastala pa bi še majhna KS Grobelno. Ni še jasno, ali se bo k slednji pristopilo Brezje, kjer razmišljajo tudi o priključitvi k Blagovni. Seveda je tukaj še H ruševec, kjer so mnenja deljena, vendar mislim, da smo zdaj že tako daleč, da bo do reorganizacije vendarle prišlo. Zares bi bilo škoda, da bi se še nadaljnja štiri leta vrteli v krogu. Mislim, da je vendarle dovolj volje in zdravega razuma, nikakor pa se mi ne zdi umestno razmišljanje, da se bomo okoličani nekam »zalepili« oziroma, da nas bodo nekateri k sebi vzeli iz usmiljenja!
Kako se bo torej imenovala nova KS južno od Voglajne? Morda KS Šentjur predmestje, če smo malo cinični?
O tem še nismo konkretno razmišljali, ne vem, morda KS Rifnik, predmestje pa zagotovo ne bomo, ha, ha ... Prav gotovo se ne bomo imenovali niti KS-okolica, ki bo jeseni, če bo vse po sreči, le še zgodovina.
Preden KS-okolico dokončno pokopljemo, poglejmo, kaj ste postorili
v zadnjih štirih letih. Predvidevam, da je šlo predvsem za cestne projekte ...
Res je. Ceste so resnično velik problem. Po njih se vozijo vedno večji tovori in seveda se hitreje poškodujejo, sredstev za njihovo obnovo pa ni. Silno požrešna je tudi zimska služba, s katero smo se morali veliko ubadati. Ljudje v času, ko se skorajda že vsakdo vozi z avtomobilom, pričakujejo, da bodo ceste takoj splužene, to pa pomeni ob hudih zimah velik logistični zalogaj.
No, kljub vsemu nam je uspelo izvesti nekaj večjih projektov. Leta 2003 smo otvorili dolgo pričakovani pločnik v Vrbnem, kjer smo poskrbeli tudi za kanalizacijo. Na Rifnik smo pripeljali vodovod, začela seje sanacija cestišča in gradnja pločnika skozi Novo vas. Projekt bo kljub nepričakovanim zapletom končan do konca poletja. Realizirali smo tudi nekatera manjša asfaltiranja cest v Podgradu, Kranjčah, Brdu, Grobelnem, Botričnici in Kamenem. V Stopčah smo zgradili pločnik, delno smo uredili pešpot na Rifnik, asfaltirali pa smo tudi prehod z Botričnice proti rezervnemu nogometnemu igrišču. Omeniti moram še obnovo igrišč v Novi vasi in na Grobelnem, žal pa dlje od ideje nista prišli igrišči v Vrbnem in Jakobu.
Kaj pa senčne plati vašega mandata?
Rifnik še vedno ni zaživel tako, kot bi moral. Nekaj nejasnosti je še okrog pešpoti, veliko bi se še dalo narediti na področju turizma. Uspelo nam ni prekategorizirati ceste na Resevno, opozoril pa bi tudi na ekologijo. V naši KS je še vedno preveč divjih odlagališč odpadkov. Trudili smo se,
da bi čimveč krajanom organizirali odvoz smeti, a je velikokrat ostalo zgolj pri dobri volji.
Družabno in javno življenje je pri krajanih, ki jih povezuje malo skupnih interesov, najbrž težko organizirati. Nekaj ste vendarle poskušali?
Podprli smo društva, ki so se trudila biti aktivna, tudi sami pa smo vsako leto organizirali srečanje krajanov. Šlo je za nekakšen Dan KS-okolica, ki smo ga združili s kakšno izmed otvoritev. Prvo prireditev smo pripravili ob odprtju vodohrama na Ritniku, družili smo se ob otvoritvi pločnika v Vrbnem, nazadnje pa smo se srečali ob blagoslovu kapelice, ki smo jo pod Ritnikom rešili propada.
Poleg reorganizacije KS se obeta nov odlok, ki bo uvedel profesionalne tajnike. Vaša KS ga že ima, torej lahko takšno ureditev priporočite tudi ostalih kolegom po občini? Kaj pa strah pred centralizacijo?
Res je, da mi tajnika že imamo, zato v tej luči z novim odlokom ne bomo imeli težav. Mislim, da profesionalni tajniki lahko krajevnim skupnostim samo koristijo, saj so marsikje bili predsedniki do zdaj »deklice« oz. »fantje za vse«. V končni fazi so že sedaj praktično vse odločitve šle preko občinske uprave, zato ne vidim tako hude spremembe. Sveti KS in njihovi predsedniki so bolj posvetovalni organ in skrbijo za soglasja. Ve se, da je največ odvisno od razpoložljivih sredstev in tukaj bo najbrž moralo slej kot prej priti do sprememb proračunskih načel.
Ob koncu še o vaših javnih in morda tudi političnih ambicijah. Se imate namen potegovati za svetnika in predsednika tudi v novi KS, ki ji boste pripadali, kakršna pač ta že bo? Političnih ambicij nisem nikoli imel in jih nimam niti sedaj. Pred slabimi štirimi leti sem sprejel povabilo in postal predsednik KS-okolica, ker je bila na vrsti za vodenje naša vaška skupnost. Vedno sem bil javno angažiran in bom pripravljen še naprej pomagati, je pa takšen angažma tudi naporen in zahteva veliko časa. V prihodnje bi se rad bolj posvetil svojemu hobiju, slikanju, bolj pa se bom moral posvetiti tudi društvu likovnikov, ki sem ga zaradi pomanjkanja časa kar malo zapostavil.
ANKETA
Nogomet, spektakel ali beda naše družbe?
V času svetovnega nogometnega prvenstva v Nemčiji seje za marsikoga ustavil svet. Trume navijačev derejo na stadione v Nemčijo, tudi v Sloveniji so bifeji polni nogometnih kibicev, predvsem moška, pa tudi ženska populacija, je ob ekrane tako rekoč dnevno prilepljena. Slovenije na SP ni, a se zdi, da obsesija ni zato nič kaj manjša.
Kaj je tako privlačnega na nogometu? Res tako uživate v igri, ali gre vendarle za kaj več? Ni v ozadju kapitalistično-politični stroj, ki skuša tudi preko športa obvladovati množice? Koliko tekem si boste ogledali? Spremljate tekme doma ali kje drugje v družbi? Če, kje na Šentjurskem je idealna javna lokacija za spremljanje tekem? Za koga navijate?
Miha Golob iz Dol: »Redno spremljam prav vse tekme, seveda v kolikor nimam drugih neodložljivih obveznosti. Največkrat se dobimo s prijatelji v bifeju Modro nebo na Selah. Zadovoljen I sem s prikazanim nogometom, jezen sem le takrat, ko lepoto igre uničuje grobost. Seveda je logično, da nogometaši igrajo za velike denarje in da je v ozadju velik posel, ampak tako pač je. Normalno se mi tudi zdi, da je nogomet v času svetovnega prvenstva zelo medijsko izpostavljen; vendarle je mundial le na vsaka štiri leta in takrat se čas ustavi za nogomet. Slovenci smo še malo evforični zaradi uspehov reprezentance v prejšnjih letih. Zdaj je prišlo do menjave generacij, verjamem pa, da se lahko še kdaj vmešamo v boje najboljših nogometnih reprezentanc. Na SP v Nemčiji sta moji favoritki Brazilija in Nizozemska.«
Peter Rožanc iz Šentjurja: »Dejstvo je, da je nogomet velika j industrija in biznis. Praktično vse se trži: m dober se mi zdi primer uradne žoge, ki ji pokrovitelj za vsako prvenstvo nadene drugo ime. Jasno je, da organizatorji vložijo ogromno denarja in da želijo kovati tudi dobiček. Spremljam večino tekem in sem s prikazanim doslej kar zadovoljen, kakšnega posebnega osebnega favorita pa nimam. Javno sem srečanja največkrat spremljal v kava baru Pošta in pri študentih v Športnem parku. Da bi se odločil za pot v Nemčijo in si ogledal kakšno tekmo tudi v živo, nisem razmišljal, niti ne poznam nikogar iz Šentjurja, ki bi se odločil za kaj takšnega. Verjamem, da bo tudi Slovenija še kdaj sodelovala na SP, zmaga nad Trinidadom in Tobagom pred tedni je že bila dobra napoved.«
Franc Jevšnik iz Nove vasi: Zaradi I fusbala mene glava res ne boli. Sicer sem gledal tekmo med ! Španci in Ukrajinci, toda nisem prepričan, da bom še katero. Mislim,
I da je celomesečno 1 čepenje pred televizorji predvsem velikanska izguba časa in primerno le za tiste, ki se nimajo kam drugam dati. Je pa res, da je nogomet velik svetovni biznis, trgovina,
cirkus, ki ga plačujejo množice. Kaj je na njem tako mikavnega, res ne vem. Kdo bo zmagal? Naj zmaga najboljši, zmago pa privoščim Brazilcem. Ker imajo dobro kavo in fejst punce.
Alenka Plahuta iz Šentjurja: Sem punca in seveda opazim, da so fantje zelo privlačni. Še bolj navdušujoče so ■SjSF.' množice navijačev, ki s '	srcem in v poenotenem
• duhu navijajo za svojo ekipo, kar ustvarja posebnomočanenergijski naboj. Sicer vseh tekem ne pogledam, nekatere pa le (Brazilija, Anglija, ...). Gotovo si bom ogledala polfinale in finale ter tekme z Angleži, lahko rečem, da njih favoriziram, tudi sicer na splošno in ne le v zvezi z nogometom. Tekme, kolikor jih spremljam, jih doma, idealna lokacija - kot sem ocenila po vzdušju - pa je na Pošti v Šentjurju.
Druga plat nogometne zgodbe je ta, da se dejansko prav vsak posameznik kot vse prevelik delež celotne družbe v tem času ukvarja izključno s tem, in zdi se, da se normalno življenje »neupravičeno« zaustavi. Kljub vsem astronomskim količinam denarja, ki se vrti okrog mundiala, je nogomet konec koncev zgolj igra, ki traja devetdeset minut, in v tem času morajo nogometaši napeti vse moči, vanj strniti optimum znanja, da nazadnje lahko zmagajo najboljši. Vsekakor je s tega vidika »džumbus« okrog tega pretiran. Florjan Planko iz Žegra: V največji postranski stvari na svetu se vrtijo ogromne vsote denarja. Vse z razlogom, da zabavajo milijone gledalcev po vsem svetu. Na SP-ju se gre za prestiž, tradicijo in dokazovanje mladih neuveljavljenih igralcev, ki se bodo hoteli kar najbolje predstaviti bodočim delodajalcem. Največ dobička od prvenstva bo imela gostiteljica, čeprav verjetno ne bo osvojila naslova, ampak zaradi organizacije.
Večino tekem bom spremljal doma in navijal za Brazilijo, ki je po mnenju mnogih prvi favorit za naslov prvaka. Naslov lahko osvoji tudi ekipa brez zvezdnikov, ampak s kolektivno, borbeno in taktično igro. Igro s slednjimi lastnostmi je pred dvema letoma na EP prikazala Grčija in postala prvak. Kdo bo prevzel prestižni prestol za naslednja 4 leta bomo kmalu izvedeli. Žal to ne bo Slovenija. Morda pa leta 2010, kdo ve ...
STALIŠČE______________________________
Igra v vseh pogledih
Tokratno SP v nogometu, za razliko od prejšnjega, poteka brez slovenske reprezentance. Medtem ko so oči nemške javnosti uprte predvsem v njihov »etf«, pa ostali svet, zlasti ljudje iz držav, ki se jim ni uspelo uvrstiti na mundial, najraje gleda Brazilce.
Brazilsko moštvo je vredno okoli 400 milijonov evrov. To je skupna vsota, ki jo v svojih klubih zaslužijo njihovi posamezni nogometaši. Tako gotovo za njih ne bo glavna motivacija za osvojitev prvenstva 15 in pol milijonov evrov nagrade. K nagradi prireditelja moramo prišteti še nagrade sponzorjev in domačih zvez. Kar je dober dokaz, da fuzbal že dolgo ni več samo igra, ampak velik biznis. Gre pač za globalni dogodek, ob katerem se obračajo tudi milijarde evrov.
Nemčija se na vsak način hoče predstaviti kot sodobna in gostoljubna država, ki zna pripraviti velike dogodke. Po prvih tekmah se vidi, da so poskrbeli za vse. S transportom ni težav, za varnost je odlično poskrbljeno (če odmislimo izlet hrvaškega navijača na igrišče, ki je bil mimo grede kaznovan z 10. 000 evri), le cene so malo zasoljene. Na sploh z varnostjo že kar malo pretiravajo. Za varnost nogometnih navdušencev skrbi 250 tisoč policistov, nebo varujejo zračne sile Nata, domačim policistom pa pomagajo tudi policisti iz tujine. Še posebej je varovana ameriška nogometna reprezentanca, saj se organizatorji, po nedavnem uboju Abu Musaba Al Zarkavija, bojijo morebitnega terorističnega napada.
Tako kot je cerkev ločena od države (bolj ali manj), bi moral biti tudi nogomet ločen od politike, a nas zgodovina uči, da je ravno nasprotno. Tudi na tem prvenstvu je v Nurnbergu ob nastopu perzijske enajsterice protestiralo okoli 1000 ljudi, ki so izrazili nestrinjanje z iransko jedrsko politiko. Judovske organizacije so prvenstvo izkoristile za obsodbo antisemitističnih izjav iranskega vodstva, neonacisti pa z navijanjem za Irance, opozarjajo na svoja politična stališča.
Kakor samo življenje, je tudi žogbrc takšen in drugačen. Dober in malo manj dober. Kot velik navijač ga spremljam tako v dobrem kot v slabem.
Matija Mastnak
OB DNEVU DRŽAVNOSTI_______
Ko spomini zabolijo
Dan državnosti je naš prvi in največji praznik. Pardon, bi moral biti. Pa ni. Zakaj se Slovenci domala sramujemo svoje državnosti, mi ostaja nedoumljivo. Smo res že takšni kozmopoliti, globalisti, da smo prerasli občutek pripadnosti narodnemu telesu? Mladi, ki skoraj praviloma sanjajo o službi v Bruslju ali vsaj v ugledni evropski nadnacionalki, že morda, srednja in starejša generacija, to je tista kombinirana osamosvojiteljska in jugonostalgična, pa ne. Vendar smo navzven isti, očitno slabo sprejemamo nacionalne simbole.
Nekaj časa sem štel izobešene zastave, že kar hudobno stigmatiziral tiste, ki bi jih morali imeti, vsaj zaradi ugleda in reda, če že ne zaradi zavesti, pa ni veliko pomagalo. No, malo že, le še na prste ene roke bi lahko naštel podjetja ali javne institucije, ki zastav nikoli ne obešajo. V Šentjurju na primer Bohor, Veterinarska postaja, Klavnica. Le za nianso so bili (in so še) od njih boljši Občinarji; njihov spran zastavni trojček, izobešen petek in svetek, skorajda ne šteje. Tudi prebivalci bivše rdeče hiše (KS, vojska, RK, LDS, Ljudska univerza, ...) ne dajo kaj veliko na zastave. Res čudno. S preštevanjem zastav sem končal, ker bistvo ni v zastavi. Tudi počasi začenjam sprejemati, da smo ljudje pač različni in da ima vsak pravico do svojih vrednot oziroma antivrednot. Na kulturni dan tudi sam že ne izobešam več
zastave, ker pač ne čutim smisla tega praznika. Podobno 27. april ni moj praznik, preveč je umeten, kompromisen in izpolnjen z dvomi, zato se sam sebi sploh ne čudim, da sem že nekajkrat pozabil na zastavo. 25. junij pa je nekaj čisto drugega, je praznik, ki ga čutim polno. Tudi rahlo razočaranje nad slovensko dnevno politiko mi ga ni uspelo odtujiti. Zavest slovenstva mi je vcepil v otroško dušo že oče s svojim hrepenenjem izgnanca po domu in domovini, pred dobrimi štirimi desetletji sem se zaradi neprevidne misli na temo slovenske samostojnost kalil 11 mesecev v zaporu, pred 17 leti sem izgorel v Demosovi revoluciji - velike slovenske ideje, ki so se na najboljši možni način presenetljivo polno udejanjile. Ne, niso se same, udejanjili smo jih ljudje. Bil sem zraven, zato pač ni nič čudnega, da še živim z njimi, pravzaprav za njih, in težko sprejemam ravnodušnost, celo podcenjujoč odnos mnogih sodržavljanov. Ob spontanem podoživljanju svetlih dogodkov svojega in našega slovenstva, me stisne v prsih: mar gre res le za fikcijo, za čisto osebne spomine, ki jih ni nikomur mar in bodo usahnili skupaj z menoj? Da, premalo sem naredil, preveč tiho in boječe opeval svojo in našo zgodbo. Ki morda tudi zato ni postala tista pava naša.
Ob dnevu državnosti vam želim doživetje praznika.
Franc Kovač
POGLED NA ..._________
Nemci in Partizani
■ Spominjam se, da smo se 1 kot otroci igrali »Nemce in m Partizane«. Nekaj podobnega " se bo igrala bodoča generacija 5 osnovnošolcev, toda tokrat, za razliko od nas, nihče ne bo hotel L j biti partizan. Našo igro pa bodo 1 preimenovali v »Partizane in i Domobrance«.
1 Tako se bo zgodilo, če bo večina nas sprejela pridigo upokojenega beograjskega nadškofa Franca Perka na spominski slovesnosti ob največjem odkritem grobišču po vojni pobitih domobrancev, pod Krenom v Kočevskem Rogu, kot zgodovinsko resnico. Po njegovih besedah je bila Osvobodilna fronta v službi Stalinovega terorja in pravi zmagovalci tistega časa so bili domobranci. Z okupatorjem so kolaborirali le toliko, kolikor je bilo po mednarodnih standardih dovoljeno. Pravi kolaboranti pa naj bi bili komunisti (se pravi partizani), ki so sodelovali s Stalinom.
Ni kaj, zanimiv pogled na pol preteklost. Nisem čisto prepričan, a se mi vseeno zdi, ali pa se morda zgodovinarji motijo, da Stalin oziroma Sovjetska zveza ni nikoli napadla Slovenije. Kolikor vem, so domobranci zvestobo prisegli Hitlerju, ki ni v zgodovino zapisan kot ne vem kako pozitivna oseba. Ali pa je tudi to relativno?
Bolj kot samo Perkovo stališče glede vlog posameznih skupin v drugi svetovni vojni mi je zanimiv odziv današnjih grupacij moči. Opozicijske politične stranke so njegovo stališče ostro napadle, seveda iz načelnih razlogov (to da bi s tem pridobile politične točke, jim še na kraj pameti ni padlo), pozicija pa, prav tako iz načelnih razlogov, tega noče komentirati. Tudi slovenska škofovska konferenca se o njegovem govoru ni »mogla« izreči, ker Perko ni njihov član, a se od njegovih izjav ne distancira, ker je, pravijo, navedel le zgodovinska dejstva.
Človek se vpraša, zakaj sploh imamo zgodovinarje? Ali ni dovolj, da se glede preteklosti, z uravnoteženim aktom, izrečejo politiki, ter da nam cerkveni dostojanstveniki zapovejo, kako je bilo? In zakaj ne bi sredi Ljubljane postavili spomenik škofu Gregoriju Rožmanu, ki je bil nedvomno dober mož, saj je k italijanskemu generalu Robotiju v smrt pošiljal številne komuniste. Zakaj bi se sploh na koga ozirali. Dober zgled je denimo naša vrla diplomacija, ki se je požvižgala na argentinska nasprotovanja in jim je za veleposlanika vsilila nekdanjega simpatizerja vojaške hunte.
Upokojeni nadškof ima še kako prav, ko pravi, da zgodovino pišejo zmagovalci. Očitno je prevladalo načelo, s katerim je gospod poslanec Alojz Sok branil novi RTV zakon: »Prej ste vi o vsem odločali, sedaj bomo pa mi«. To me neverjetno spominja na verz iz znane pesmi: »Bili smo nič, bodimo vse«.
Matija Mastnak
SentiurinFo
SuEKMJ-S
Fantje, počakajte do volitev!	Tina, drugič ne bom več fušal
Pjebi, zakaj pa so traktorji?
Ne, denarja pa ne ...
Mirko, saj bo v drugem mandatu boljše ...
Veš, da res nekaj smrdi...
DOBIMO SE V ZGORNJEM TRGU
Pevci in komedija po ljudsko
Šentjursko poletje se je začelo. Tokrat je na topel večer pod kostanji množici približno tridesetim Zgornjetržanom in ostalim zapel Mešani pevski zbor Zgornji trg pod vodstvom mlade in nadebudne Tine Pečar, še številnejšemu občinstvu sta se zatem na vrtu Ipavčeve hiše predstavila Irena Stiplovšek in Karl Čretnik s komedijo Pacienti v čakalnici.
Kljub temu, da v biltenu prireditev Šentjurskega poletja ni bilo o nastopu »še mladega« zbora Zgornjetržanov nič povedanega, se je le zgodil, pa tudi ljudje so očitno izvedeli zanj, tako po ustnem izročilu najbrž, in tudi ŠN, še ravno pravočasno. Nastop je bil naravnost čudovit, pa ne mislim s tem, da je tako ali drugače »po glasbeni plati« briljiral, kajti zbor je v prvi vrsti mlad - vadijo od oktobra enkrat tedensko -, in pa predvsem pisan - člani so tako pevsko podkovani kot popolni debitanti, predvsem srednje generacije z eno zelo mlado, sedemnajstletno izjemo. Prav pisana druščina. To, kar je dajalo čudovit občutek, je bil njihov sproščen, ponosen in vesel nastop - kadar so bili toni zanje previsoki ali pa so ga kako drugače polomili, je Tini, njim in posledično še nam šlo na dobrodušen in prijazen smeh, celo zabavneje bilo. Zapeli so sedem ljudskih pesmi in nas uspeli navdušit in pokratkočasit, predvsem pa nas obogatit z nalezljivim nasmehom.
Izpod kostanjev smo šli na prelep Ipavčev vrt, kjer nas je pričakala
»postavitev« zdravniške čakalnice, katere postavljalec je bil Franci Lukač, in kjer nas je dodobra nasmejala predstava Karla Čretnika. Glavni zvezdi sta bila Rozi in Franc, lepa in urejena ženska privilegiranega stanu in preprost »socialec«, in sta na humoren način, pa ne čisto za lase privlečeno, predstavila boj spolov in stanov, se z nostalgijo spomnila starih časov, ko je časa še dejansko kaj bilo in ljudje niso bili zgolj številke, in fantazirala o elektonskem futurizmu, ko smeha več ne bo in bodo matere epruvetke, očetje pa bodo čakali nanje v hladilnikih. Smešne seksualne in druge metafore in kakovosten igralski performans je skoraj uro in pol, pa vendar v hipu minil. Omenim naj še, da se je »kregarija« končala v spravi, Franc in Rozi sta porazila ego s potrebo po nežnosti, odnosu, in v zameno za konec samote bila pripravljena odpustiti vse, kar se je prej zdelo nepremostljivo. Dobra predstava, s srečnim in poučnim koncem.
E. K.
15 LET SLOVENSKE DRŽAVE
OBČINA ŠENTJUR
Čestitamo za dan državnosti
s sodelavci in člani občinskega sveta
PROGRAM OSREDNJE SLOVESNOSTI NA PONIKVI. 24. JUNIJA
BOBOVO
OB 12. URI
- OTVORITEV MODERNIZIRANE LOKALNE CESTE BOBOVO - SLADKA GORA
PONIKVA - PRED OSNOVNO ŠOLO BLAŽA KOCENA OB 13. URI
- NOGOMETNA TEKMA MED RAVNATELJI OSNOVNIH SOL SLOVENIJE IN LOKALNIMI PODJETNIKI
OB 14. URI
-	POLOŽITEV TEMELJNEGA KAMNA ZA NOVO OSNOVNO SOLO PONIKVA
OB 14.30 URI
-	SVEČANA AKADEMIJA OB DNEVU DRŽAVNOSTI
OB 15.30 URI
-	SLAVOSTNI PREVZEM GASILSKEGA VOZILA PGD PONIKVA
OB 16. URI
-	DRUŽABNO SREČANJE
(NE)ZNANI OBRAZ VINKA ČONČA_________________________________________
»Boga sem molil, da ne bi dobil župnije z vinogradom«
Jože Mastnak Marjan je tokrat v goste povabil šentjurskega župnika Vinka Čonča. V gasilskem domu na Selah se je zbralo kakšnih 20 obiskovalcev, k bolj ugledni številčni sliki pa so pripomogli folkloristi iz Kom pol.
Kompolčani so bili uvodno presenečenje za Vinka Čonča, ki je pred leti vzpostavljal to majhno in mlado župnijo nad Štorami. V uvodnem delu pogovora smo izvedeli podrobnosti iz Čončevega življenja, ki izhaja iz petčlanske družine iz Sv. Jerneja pri Ločah. »Bili smo popolnoma normalna in versko zmerna družina. No, vsak večer smo sicer molili. Vse drugo mi je šlo po glavi, samo to ne, da bi bil duhovnik. Pregovoril meje domači župnik, kije res znal z mladimi, dokončno pa je odločitev za semenišče dozorela v vojski,«je pripovedoval Čonč, kije služboval v kar nekaj župnijah na Celjskem, v Šentjur pa je prišel iz Sv. Danijela.
Čonč se je izkazal za zelo zanimivega in relativno zmernega sogovornika. Njegov hobi je zgodovina, in tako je kot iz rokava stresal podatke tako iz šentjurske kot slovenske zgodovine. Posebej dobro je razložil cerkvene arhive, in tako smo recimo izvedeli, da so Nemci med 2. svetovno vojno (v šentjurskem župnišču je bil sedež gestapa) zaplenili večino materiala. Zanimiv je tudi podatek, da je najstarejša župnija na Šentjurskem Ponikva, nekaj debelih pogledov pa je izzval, ko je trdil, da Venetska teorija o izvoru Slovencev nima nikakršne osnove.
Še dobro, da župnija nima vinograda ...
Čonč je kot študent veliko delal v Nemčiji, da si je zaslužil denar, saj država pod komunizmom seveda ni štipendirala bodočih božjih služabnikov. S prijatelji v Nemčiji in Avstriji ima še vedno stike in pri njih preživlja dopust. Šentjurski župnik je v nadaljevanju spregovoril o vodenju župnije in svoji vlogi v njej. Poudaril je, da se je treba prilagajati času in hitremu načinu življenja, zagovarja pa stališče, da morajo za vzdrževanje in druge akcije skrbeti župljani sami. »Danes ni čas, da bi rekel, dost' je,« Čonč odgovarja, ko ga nekateri sprašujejo, zakaj se loteva tolikih stvari, ki mu jih morebiti ne bi bilo potrebno postoriti. Potožil je, da imata s kaplanom obilo dela in praktično ne poznata prostega časa. »Boga sem molil, da ne bi dobil župnije z vinogradom,« se je pošalil, da bi mu ob vseh obveznosti manjkalo samo še udinjanje v dobro grozdja in vina ... Simpatično je razložil tudi dejstvo, da v župnišču nima ne kuharice ne gospodinje. »S kaplanom hodiva na kosilo h Kajzlerju. Sem proti temu, da bi imel gospodinjo, saj gre za moje osebno življenje in si ga že znam organizirati tako, da mi ni težko. Veliko je drugih moških, ki znajo sami skrbeti zase
NASTOP ŽENSKE VOKALNE SKUPINE SKLADATELJEV IPAVCEV
Prinesle so poletje
Večeru pod Ipavčevo lipo, kot je ženska vokalna skupina poimenovala svoj prispevek k prireditvam Šentjurskega poletja, je narava naklonila svoj prijazni obraz: hladno in deževno poletje se je ravno v nedeljo, 11. junija, umaknilo soncu in pripravilo pravo poletno romantično okolje za nastopajoče in številne poslušalce.
Na vrtu pod lipo je zmanjkalo stolov in prostora za kakšnih 70 prezadovoljnih obiskovalcev. O čarih večernega Ipavčevega vrta je že bilo vse povedano. Samo da je vreme, pa je vse v redu. Morda tudi zato občinski možje tako dolgo oklevajo z načrtovanim preurejanjem, da ga ne bi skvarili.
Kaj reči o programu? Obiskovalci so kar vsi po vrsti zagotavljali, da je bilo vse zelo v redu. Pretanjeno prepevanje vokalne skupine, instrumentalne spremljave ter nastop mladega domačega kvarteta saksofonov Ouatro pod vodstvom Igorja Cesarja so predstavljali simpatično kombinacijo. Tudi so prijetno napolnili prostor pod varnim okriljem mogočne lipe. Aplavzi so bili spontani, vsekakor odobravajoči, toda še vedno kontrolirani. Zakaj dekleta in fantje niso uspeli spraviti publike nekoliko višje, v trans, je težko reči. Zdi se, da vokalni skupini, ki sicer
poje zelo korektno, manjka nekaj tiste energije, morda tudi temperamenta, ki sta nalezljiva za poslušalce in ločita dobro petje od petja, ki dvigne na noge. V tem pogledu je bil Ouatro morda celo v majhni prednosti, pa čeprav ne bi mogel reči, da je bil njihov nastop brezhiben.
Tisti, ki niste prišli, sta zamudili lep dogodek.
FK
Vinko Čonč je dobro zgodovinsko in filozofsko podkovan sogovornik
in ne vem, zakaj bi moral biti župnik izjema. Če že potrebujem kaj za postoriti, rade volje koga naprosim.«
Država in Občina vs. Cerkev
V zadnjem delu pogovora smo vendarle prišli tudi do bolj občutljivih tem, ki jih je z nekaj vprašanji sprožil Alojz Arlič. Pri odgovorih se je Čonč trudil biti več ali manj zmeren. Priznal je, da se delež katolikov manjša in da je potrebno to dejstvo upoštevati. Za vedno manj porok naj bi bila zaradi rigidnosti zakonodaje odgovorna tudi država, v RKC pa so celo razmišljali, da bi poročali zgolj cerkveno, vendar so se, dobri kot so, odločili, da državi vendarle ne kaže skakati v zelje. Odnos s šentjursko občino je ocenil za dober: »Zaplete se samo pri denarju. Občina je verske in sakralne objekte razglasila za kulturne spomenike, denarja za njihovo vzdrževanje in obnovo pa ne bi dala. Hvala bogu, da smo njihovi lastniki mi, sicer bi bili priče podobni usodi, kot se dogaja z gradovi na Slovenskem.«
Čonč je poudaril, da je ločitev med cerkvijo in državo »v glavah ljudi« in da je vsak strah po njunem prepletanju odvečen. Želijo le, da se zakonsko uredi status RKC, saj še zdaj recimo nimajo žiro računov ... No, hkrati ni pozabil dodati, da je njihovo bogastvo zelo majhno in da se po medijih pretirava, kako bogata je cerkev. So tudi za pametno rešitev okrog morebitne uvedbe cerkvenega davka, predvsem pa si želijo priznanje, »da so koristen element v tej družbi«.

Učenci zaključnih in tudi drugih razredov OŠ Franja Malgaja so se v petek, 9. junija, predstavili svojim staršem, učiteljem in sošolcem na tradicionalni prireditvi Šolski utrinki. Tokrat je ta potekala pod naslovom »Vzemi ali pusti«, v šentjurski kulturni dvorani pa seje zbralo kakšnih 150 obiskovalcev.
Osrednji del je bil po zgledu preteklih let zrežiran kot nekakšen televizijski šov; tokrat je šlo za kviz »Vzemi ali pusti«, ki je temeljil na dialogu med Juretom Krivcem (tekmovalec) in Rokom Matušem (voditelj). Osnovna ideja je bila zamišljena kot nekakšno potegovanje za boljše ocene, ki jih podarja zbornica, ki je, sestavljena iz šolarjev (Lea Jevšnik, Jerneja Horvat, Nika Samec in Rok Šket), sedela pod odrom in licitirala s tekmovalcem in voditeljem. Na odru sta bili tudi dve skupini šolarjev, ki so v škatlicah skrivali »presenečenja« za Jureta.
Kakšnih pretirano šokantnih in smešnih izlivov ravno nismo doživeli, smo pa na trenutke bili priča nekaterim humornim situacijam. Te so se nežno dotaknile tudi ministra Zvera, pa seveda učiteljskega zbora in nenazadnje tudi lenosti nekaterih učencev, ki znajo izumiti kakšno novo »bolezen«. Vmes so bile spretno vkomponirane glasbeno-pevske točke, s katerimi so se predstavile Elena Bogataj, Neža Šporer ter Sara Vrečič in Petra Zupanc. Bolj kot za petje jih lahko pohvalimo za pogum, med drugim smo slišali tudi »malgajevske« izvedbe Maje Slatinšek in Anžeja Dežana. Zelo simpatično se je z orientalskim plesom predstavila Narigona Jahiri V sklepnem delu so inovativno predstavili naj učence šole, ki so čez leto bili uspešni na različnih področjih. Ravnatelj Marjan Gradišnik je kot najbolj uspešnima
Maja Škornik in Jure Krivec sta bila najuspešnejša devetošolca
Državna priznanja učencev OŠ Franja Malgaja
Matematika:	Maja Škornik (zlato
priznanje), Jure Krivec, Alen Bedek in Maja Škornik (srebrno priznanje); Slovenščina:	Maja Škornik (zlato
prizannje); Angleščina: Rok Bračun (zlato priznanje), Andraž Arzenešek (srebrno priznanje); Zgodovina: Andraž Arzenšek in Rok Bračun (srebrni priznanji); Fizika:	Izidor	Bukovšek,
Jernej Gajšek, Maja Škornik in Tadej Zupanc (srebrna priznanja); Biologija: Andraž Arzenšek in Maja Škornik (zlati priznanji), Matej Jereb (srebrno priznanje); Nemščina: Andraž Arzenšek (srebrno priznanje); Eko kviz: šolski prvak Andraž Arzenšek, na državnem tekmovanju je osvojil 16. mesto; Vesela šola:	Iva Cerkvenik, Maja Škornik
in Aljoša Frece (srebrna priznanja); Sladkorna bolezen: Andraž Arzenšek (zlato priznanje), Tadej Zupanc in Matej Jereb (srebrni priznanji); Priznanje Millenium za osvojene vse točke na nacionalnem preverjanju znanja: Maja Škornik - biologija, Andraž Arzenšek - slovenščina;
čestital Maji Škornik in Juretu Krivcu.
Škornikova je bil nagrajena na praktično vseh mogočih področjih, med drugim je prejela zlati Vegovo in Cankarjevo priznanje, njeni sošolci pa sojo opisali kot kombinacijo Einsteina in Nuše Derenda ... Poleg spominske zahvale je prejela nemško-slovenski slovar. Tudi Jure Krivec je »pobral« lepo število priznanj, izkazal pa seje še na športnem področju. Njegova paradna disciplina je tenis, bil je občinski šolski prvak na 300 m, dolgo je treniral tudi košarko, in zato ni čudno, da je kot najboljši športnik šole za presežke prejel nogometno žogo.
L. H
SPET DOMA PO SLIVNIŠKO___________
Slovo slivniških devetošolcev
Slivniški devetošolci so v četrtek, 15. maja, tudi uradno zaključili svoje šolanje na osnovni šoli Slivnica pri Celju.
Na valeti, ki se je odvijala v kulturnem domu v Gorici pri Slivnici, so pokazali svoje prve plesne korake, poslovili so se od razredničark in učiteljev, kulturni program pa so zasnovali na popularni nedeljskovečerni oddaji z Mariem, le da so lastno »oddajo« poimenovali Spet domov.
Četrtkova valeta se je začela s plesnim delom, v katerem so slivniški devetošolci pokazali svoje na sveže pridobljene plesne korake. Dekleta v pisanih krilcih in fantje v srajcah so se okretno vrteli ob ritmih popularne glasbe, manjkali pa niso niti vsi najbolj priljubljeni plesi: mazurka, angleški in dunajski valček, fokstrot, blues in tango.
V posebni oddaji Spet domov se je kot Mario predstavil Žiga Urleb, v vlogi Analize pa je blestela Doroteja Tanšek. V »studiu« sta gostila nekdanje uspešne učence OŠ Slivnica pri Celju: Pepco Vejico (Valentina Pajk), skorajda obsedeno s prilastkovim odvisnikom, Jožeta Bradljo (Kristjan Kolar), ki prakticira stojo na glavi, in Micko Baziliko (Katja Artnjak), zagovornico ugodnih učinkov goveje juhe. Pevski zborček devetošolk je v pesem strnil osemletno obdobje osnovnega šolanja, manjkale niso niti plesalke in seveda Bitka talentov, kjer so osmošolci dokazali, da si zaslužijo ključ, ki odpira vrata 9. razreda. Dogajanje je popestrila še dramska skupina s skečem o dveh Katrcah, snovalci prireditve pod režisersko taktirko Branke Brodej pa so se izkazali z oglasi med oddajo, v katerih so naredili malce reklame podjetnikom v domačem kraju.
Analiza je razkrila imena najuspešnejših učencev, ki bodo vpisani v zlato knjigo, in sicer so to. Špela Muškatevc, Valentina Pajk, Katja Artnjak, Doroteja Tanšek, Žiga Urleb in Primož Grobin, ki jim je ravnateljica Marjeta Košak podelila knjižne nagrade, košarkarski žogi pa sta si prislužila najboljša športnika Doroteja Tanšek in Aljaž Hrovatič. Razredničarki Branka Brodej in Nadja Bevc sta vsem devetošolcem podelili spričevala, nekaterim priznanja, za popotnico v življenje pa sta jim zaželeli zdravja, sreče in uspehov v nadaljnjem šolanju. V okviru uradnega dela je sledil še dunajski valček s starši, neuradni del pa seje zagotovo nadaljeval še dolgo v noč.
M. Č.
KAJ BO MLADINA POČELA POLETI?
Od (K)lumpanja do Siddharte
Pripravili smo pregled dogodkov in aktivnosti, ki jih čez poletje načrtujejo nekatera mladinska društva iz šentjurske občine.
Žurdov med najbolj zasedenimi v Sloveniji
Naša najuspešnejša rock zasedba Žurdov letošnje poletje nikakor ne namerava poležavati. Fantje so bržkone eni najbolj zasedenih v Sloveniji, saj jih poleg
koncertov čaka prenova internetne strani, plakatov, celo garderobe ... Vse fene obveščajo, da Žurdov nameravajo sredi poletja na trg lansirati že drugi singl, poimenovan »Dolga je pot«, ki mu bodo jeseni dodali videospot. Prav tako nas letos poleti, ob izidu singla, čaka težko pričakovan album, ki bo nosil ime »Dolga je pot«.
Objavljamo še datume in lokacije koncertov, kjer si boste lahko ogledali Žurdov v živo: - 24. junij Festival LENT v Mariboru, nastop na Večerovem odru; -30. junij koncert v Kolnkišti na Ptuju; - 1. julij nastop na Klumpanju; -14. julij Pivo in Cvetje 2006, fantje bodo v večernih urah nastopili na Bazarju študentskih klubov v Laškem, kjer bo sodeloval ŠKMŠ ; - 29. julij nastop na Poletnih igrah v Šmartnem v Rožni Dolini
ŠPUKN aktiven ob dnevu državnosti
Da poletje v Dobju ne bo minilo preveč mirno, bodo poskrbeli omladinci. Predsednik Boris Fajdiga je povedal, da so v petek 9. junija izvedli čistilno akcijo v mlad inskih prostorih in okolici ter vzpostavili dolgo pričakovano sms in »e-mail« listo. Prav tako nam je razkril program društva za leto 2006, hkrati pa dodal, da točnejši
datumi še niso določeni.
Najprej se bodo lotili okrogle mize ob Dnevu državnosti s kar štirimi generacijami. Vzporedno bodo pripravili kulturni program, kjer bosta nastopala pevska zbora Grič in Vengrli, saj želijo med sebe povabiti svoje starše, babice, sosede ... Julija sledi potopisno predavanje iz portugalskih Azorskih otokov, kamor je pot zanesla domačinko Natalijo Gajšek, kjer je bila na študentski izmenjavi pet mesecev. Konec julija bodo poskušali ponoviti lanski uspešen projekt ob Mednarodnem dnevu boja proti nepismenosti v sodelovanju z OŠ Dobje. Avgusta bodo s KLUMP-om vnovič skušali ogreti odrske deske pod naslovom »Humoristični večer«, kjer ne bo manjkalo zabavnih iger, skečev ... Druga polovica avgusta bo rezervirana za Športno kmečke igre, kjer bodo mladi Dobjani poleg iger prikazali še stare kmečke običaje.
Šahovski turnir, v sodelovanju s ŠD Dobje, bo na sporedu septembra, kjer bodo dobili šahista leta in tako poskušali vzpodbuditi interes za tovrsten šport tudi pri mladih.
ŠKMŠ v pričakovanju Siddharte
Šentjurski študentski klub se počasi pripravlja na proslavljanje 10-letnice obstoja, ki se bo zgodila jeseni. Čez poletje bodo večino prireditev organizirali v svojih prostorih, sodelovali pa bodo tudi v Šentjurskem poletju: 6. julija pod kostanji v Zg. trgu soorganizirajo gledališko predstavo Diareja pod Slovenci, 12. avgusta pa bodo na bazenu izvedli
NAJVEČJA KOZJANSKA ZABAVA
Tradicionalno se bosta ob 10. uri dopoldne začela turnirja v ulični košarki in odbojki. Pozno popoldne bodo najprej poskrbeli za najmlajše, ob 20. uri pa bo šlo zares. Koncertni del bodo znova zaznamovale številne znane slovenske skupine, na čelu z Big foot mamo in domačimi Žurdov. Nastopili bodo še Bohem, Dayout in gostje iz Zagreba, Soulfingers. Klumpovci obljubljajo tudi glasbeno presenečenje
Vstop bo znova prost, obiskovalcem, ki jih pričakujejo kar okoli 3000, pa bo omogočeno kampiranje. Iztoka Senico iz Klumpa smo povprašali, kako jim
tradicionalno Bazenjenje.
V	ŠKMŠ pa se že pripravljajo na proslavljanje 10-letnice obstoja: ŠKMŠ je bil ustanovljen konec oktobra 1996.
V	ta namen pripravljajo sklop različnih prireditev, med drugim bodo izdali slavnostno številko Moč inteligence in skupaj z literati zbirko mlade poezije Majolsneguljčica. Vrhunec obeležitve 10-letnice pa se bo zgodil že konec poletja: ob občinskem prazniku, predvidoma 22. septembra v dvorani H ruševec, pripravljajo koncert najbolj popularne slovenske rock skupine Siddharta, ki je na legendarnem koncertu pred petimi leti v KD Šentjur obeležila že petletnico ŠKMŠ.
Kaj pa Mladinski svet Šentjur?
Kot smo že pisali, je Mladinski svet Šentjur nastal februarja letos. Kakšnih vidnejših »akcij« z njihove strani ni opaziti, smo pa malce potipali predsednika Marka Tuhtanja, ki nam je postregel z nekaterimi informacijami o načrtih za poletje: »Naše delovanje sicer ne presega nivoja večjih aktivnih društev v Občini, vsekakor pa si od začetka prizadevamo pridobiti čim več članic, kar bo ostala naša prioritetna točka tudi za v bodoče. Prav tako želimo dokončno vzpostaviti informacijski sistem, dokončati spletno stran in pridobiti lastne prostore.«
Mladinski svet Šentjur torej »hudo produktiven« ravno ne bo, bodo pa aktivisti do konca poletja oz. jeseni poskušali z lokalnimi društvi pripraviti prireditev »Kar tako« ter izpeljati akcijo »Mladim prijazna točka«.
BM
uspe finančno pokriti tako velik projekt: »Projekt je, brez pretiravanja, »težak« štiri milijone SIT. Delo klumpovcev v številko ni zajeto, ker je brezplačno. Število ur, ki jih porabimo, da prireditev spravimo pod streho, je nekje med 1500 in 2000. Upam si trditi, da smo eni redkih, če ne celo edini v Sloveniji, ki si upamo tako velik projekt izpeljati na tak način. Seveda so nam v veliko pomoč naši sponzorji, ki jih je na žalost vsako leto manj. Predvsem moram omeniti Tajfun in njegovega direktorja Iztoka Špana.«
Planina spet v znamenju (K)lumpanja
V soboto 1. julija bo Planina znova zabavno središče Kozjanskega in tudi širše regije. Zgodila se bo že sedma izvedba (K)lumpanja, ki poleg koncertov znanih slovenskih skupin ponuja športni program.

ODPRTA VRTNA VRATA
Mauerovi in Francovi znajo ...
Druga junijska nedelja je že tradicionalen termin za obisk dveh znanih šentjurskih vrtnarskih družin: Mauerovih iz Jakoba in Francovih na Slivnici.
Pri Mauerovih
Okrog 11. ure je bila pri Mauerovih kar gneča, vsaj kašnih 10 radovednežev je tacalo po njihovi trati in se prepuščalo veščemu vodstvu treh članov družine Mauer, ki so se vsi zapisali vrtnarstvu,
Gorazd Mauer s hosto Jakob
skozi rastlinsko razkošje njihovega vrta. Okrog 2500 različnih vrst in sort rastlin z vsega sveta so spravili skupaj. Posebnost in ponos vrta je 750 vrst iglavcev, na drugem mestu so kaktusi; imajo jih 160 vrst in vsi prezimijo na prostem. In vse je lepo urejeno, označeno ... Bi verjeli, da je na tistem malem vrtu kar okrog 300 vrst host (funkije) in da je med njimi tudi izvirna domača hosta, ki bo pod imenom
Jakob v kratkem mednarodno patentno zaščitena?
In koliko je med 2500 rastlinami domačih, slovenskih?
»Zelo malo, morda 20. slovenska vrtnarska kultura je glede tega na zelo nizki stopnji, mi in Zupanc-Fajfon iz Hruševca se malo angažiramo pri iskanju t.i. mutacij in njihovega presajanja, drugih pa menda že ni kaj veliko več.«
In kaj so to mutacije?
»Največkrat ne gre za mutacije, to je za spremembe dednih lastnosti, temveč za naključne spremembe na rastlinah, za tako imenovane »ugrize čarovnice«, ki jih vešče oko opazi, skrben vrtnar pa precepi ali razsadi in tako pridemo do novih vrst.«
Pri Francovih
Svoj vrt sta gospod in gospa Franc postavila na samo konico strmega hriba zraven cerkve sv. Janeza. Njun skoraj prepadni vrt, ki je menda sploh najbolj strm vrt v vsej državi, skupaj z novo in staro domačijo ter bližnjo cervijo ustarja izjemno okolje, kakršnega ne najdeš daleč naokoli. Pri Francovih so imeli že preko 3000 različnih vrst rastlin, toda zdaj nihče več ne ve, koliko jih je. Vsekakor jih
je odločno preveč, da bi si jih človek lahko poskušal zapomniti. G. Jože, ki je penzijo zaslužil z urejanjem celjskega parka, še sedaj uredi kakšen vrt, seveda pretežno s svojimi na posebne načine vzgojenimi sadikami. Njegove rastline so »bio«, se spoznajo samo na kompost in na gnojiva,
Francovi premorejo preko 3000 vrst rastlin
pripravljena po znanem sistemu Demeter, s »precepljanjem« z v govejem rogu p rez ret im kravjekom ...
»Srce me boli, ko gledam šentjurske fušerje pri urejanju javnih površin. Kar ubil bi človeka, ki nima odnosa ne do narave ne do ljudi. To nas bi pokopalo.«
FK
SREČANJE RIBIČEV OB SLIVNIŠKEM JEZERU
Pobratenje Voglajne in Vrhnike
Minulo soboto je v Rakitovcu ob Slivniškem jezeru potekalo srečanje ribiških družin Voglajna in Vrhnika. Izvedli so svečano sejo upravnih odborov in podpisali listino o pobratenju.
»S Šentjurčani sodelujemo že skoraj 20 let. Spominjam se, da smo v takratnem ribiškem domu, ki zdaj tako neugledno propada, že podpisali samoupravni sporazum, tako da imajo naši stiki zgodovino. Ljubljanska in celjska ribiška podzveza imata podobne cilje in se lepo dopolnjujeta, tako da je pobratenje le še pika na I,« je povedal predsednik vrhniških ribičev, Marjan Ahčan Vrhničani so bili gostje RD Voglajna že na jesenski proslavi ob 50-letnici družine, ko je tudi dozorela ideja, da se dokončno »vzamejo«. Na Rakitovec je z Vrhnike prispel avtobus tamkajšnjih ribičev, ki so se predvsem družili, tu in tam pa so seveda vrgli tudi kakšen trnek v jezero. Izvedli so skupno sejo upravnih odborov in slavnostno podpisali listino o pobratenju, za posladek pa se še medsebojno spominsko obdarili. Slavnostni trenutek sta med drugim počastila tudi župan
Predsednika pobratenih ribiških družin: Marjan Ahčan in Ervin Belak
Štefan Tisel in načelnica UE Andreja Stopar
Predsednika RD Voglajna, Ervina Belaka, smo povprašali o aktualnem dogajanju v njihovi družini, kajpada pa
nikakor nismo mogli mimo večne teme problematike Slivniškega jezera. »Žal se nič ne premakne, edino ribiči in čolnarji jezeru dajemo vsaj nekaj malega utripa. V zadnjem času smo z Moserjevimi opravili tri razgovore, vendar se situacija ne premakne nikamor. Žalostno je, da jezera ne znamo izkoristiti v turistične namene. Ribiči se trudimo po najboljših močeh, delamo tudi na projektu novega doma ob jezeru, o čemer pa več kdaj drugič. Na leto sicer prodamo okrog 1500 kart, skupaj s članarino pa od tega dobimo kakšnih 6 milijonov SIT. 80 % teh sredstev se v obliki rib vrne nazaj v jezero.«
RD Voglajna sicer redno organizira društvena tekmovanja in ligo, ob občinskem prazniku pa septembra tudi letos načrtujejo izvedbo tekmovanja za pokal občine Šentjur.
ZABAVNA PRIREDITEV V DOBRINI
SLIVNIŠKI PLANINCI
»Ohranimo dediščino	v spomin Soškega
naše Danice Recko«	na Kiemenčo jamo
Tako bi lahko parafrazirali naslov dobrinske folklorne prireditve »Ohranimo kulturno dediščino naših babic in dedkov«, kajti od nekdanje prireditve je pravzaprav ostala predvsem neutrudna predsednica društva Izviri Danica Recko.
Dobrinski zdravilni vrelec je usahnil oziroma so ga speljali v šentjurski vodovod, od ohranjanja kulturne dediščine ni ostalo nič, obiskovalcev je vsako leto manj (še vedno pa jih je bilo letos okrog 100), toda dobrinska prireditev po zaslugi gospe Danice vztraja. In je pravzaprav zelo uspešna, toda zdaj ne več kot folklorna, temveč bolj kot nekakšen festival vleke vrvi, ki ga kombinirajo s kulturo.
Močni dobrinski možje
Tekma v vlečenju vrvi je brez dvoma prva atrakcija prireditve. Letos so nastopile samo 4 ekipe, krivo naj bi bilo tudi vreme, toda od teh štirih sta kar dve dobrinski: 780 kg težka sedmerica ekipe Izviri Dobrina s 125-kilogramskim g. Kosom na prvi poziciji ter 740 kg težki Dobrinski tigri, pravzaprav dobrinska mladinska ekipa, s 153 kg težkim Blažem Kupcem v vodilni
Matjaž Korošec-prva zvezda prireditve
vlogi, ki sta suvereno osvojili prvo in drugo mesto. Tretja, ekipa Alposa, jim ni segla niti do kolen, da o konjenikih iz Svetega Štefana niti ne govorim. Vlečenje vrvi je
očitno postal dobrinski »nacionalni« šport, kajti možje se ga lotevajo resno, celo trenirajo in nosijo domov pokale z vse Slovenije.
Kultura v drugem planu
Kulturni program je bil letos bolj skromen. Domačinka Maja Blaj (17 let) se je uspešno lansirala kot pevka zabavne glasbe, osnovnošolski folkloristi iz Dramelj so povsem povprečno odplesali nekaj plesov, domačinka gospa Gajškova je iz Velenja pripeljala zelo soliden upokojenski ženski pevski zbor, komaj 8-letni (če sem prav razumel) harmonikar in humorist Matic Korošec iz Cerovca pa naj bi bil prva zvezda večera. Neverjetno samozavesten nastop mladega harmonikarskega genijalca je požel kar krepak aplavz, tudi njegove šale so bile presenetljivo užitne, toda pel je tako obupno, da je pravzaprav vse skupaj zavozil. Čeprav mu poslušalci tega očitno niso zamerili, bi vseeno bilo prav, da ga nekdo »ustavi«, če se že res gre odraslo zvezdo.
In veselica
Kako so Dobrinčane zabavali Jurovski gadi, ne vem, verjetno uspešno.
Vem pa, da župan Tisel tokrat s svojim improviziranim pozdravnim govorom (prišel, govoril in odšel) ni ravno blestel. Tudi modrost, ki naj bi bila duhovita, da je pesimist tisti, ki je enako pokvarjen in zato vse sovraži, je padla v prazno. Morda je pa poskušal odgovoriti na kritike (ŠN?) Slejkotovega in svojega poslovanja »po domače« z Rdečim križem. Na to možnost sem se spomnil, ker je pred mikrofon prišel neposredno od ekipe RK, ki je merila pritisk in krvni sladkor. Morda.
FK
Planinci planinskega društva Slivnica pri Celju so se v soboto, 28. maja, že deseto leto zapored s pohodom spomnili na svojega nekdanjega člana in planinskega vodnika Mateja Užmaha - Soškega.
Konec oktobra 1996 se je izkušeni planinec smrtno ponesrečil pri sestopu s Klemence jame in od leta 1997 slivniški planinci vsako leto organizirajo spominski pohod Mateja Užmaha - Soškega na Kiemenčo jamo. Za termin so izbrali zadnjo majsko soboto, ki je najbližje Matejevemu rojstnemu dnevu. Letos se je na 20. pohodu zbralo okrog 40 planincev, ki so svojo pot začeli pri hotelu Plesnik v Logarski dolini, nato pa krenili po poti skozi tunel, ki jo je pred slabimi desetimi leti z urnimi koraki ubiral tudi Soški, vendar žal ni uspešno sestopil v dolino. Na mestu zdrsa so udeleženci zapeli nekaj pesmi, nato pa se povzpeli do koče na Klemenci jami, kjer jih je že čakala Matejeva mama Ida Užmah z domačimi dobrotami. Mašo
v spomin Soškega je vodil njegov sorodnik Matej Užmah, sicer kaplan v Šentjakobu. Pohodniki so se povzpeli do slovečega macesna, ki naj bi imel največji premer debla v Sloveniji, v bližini pa se je celo še obdržal sneg, kjer so kar vsi po vrsti izživeli svojo otroško radoživost in se prepustili radostim na snegu. Od Klemenče jame so se spustili proti Domu planincev v Logarski dolini in se nato odpeljali proti domu.	M. Č.
Tekmovanje GZ Šentjur
Minulo soboto in nedeljo je v Šentjurju potekalo gasilsko tekmovanje gasilske zveze, ki združuje društva iz občin Šentjur in Dobje.
Sobota je bila namenjena mladim, ki so se v različnih disciplinah merili na parkirišču za občino in na stadionu, malicali pa so na Mestnem trgu. Poglejmo najboljše v posameznih kategorijah. Pionirke: 1. Planina, 2. Slivnica, 3. Kalobje, 4. Šentjur, 5. Lokarje; Pionirji: 1. Loka pri Žusmu, 2. P revo rje, 3. Dobje, 4. Dolga gora, 5. Dramlje; Mladinke: 1. Ponikva, 2. Lokarje; Mladinci: 1. Dobje, 2. Loka, 3. Dobrina, 4. Dramlje, 5. Prevorje;
Člani so moči merili v nedeljo, tekmovanje pa so zaradi vodnih vaj izvedli na dvorišču alpoške cevarne. Rezultate bomo objavili v naslednji številki ŠN.	L. H.
Iz rojstnega kraja v Kamnik
Daniel Artiček se je rodil leta 1933 v Grobelcah, v številni družini Rudolfa in Alojzije Artiček, po domače pri Rackovih. »Veste,« pripoveduje o svojem življenju Daniel Artiček, »mi smo bili rojeni za hlapce in dekle. Na kmetiji nismo mogli ostati pa smo se raztepli po svetu. Ker sem bil za delo zanič, me je vleklo v šole. Tako sem domače kraje kmalu zapustil in leta 1960 diplomiral na ekonomski fakulteti v Ljubljani. Ker so v Celju v šestdesetih letih komajda sanjali o blokih, sva bila z ženo, po rodu Savinjčanko, primorana iskati stanovanje drugod. Našla sva ga v Kamniku, kjer v hiši s pogledom na Krvavec, ne malo stran od nje pa s pogledom na Kamniške Alpe, živiva še sedaj.«
Iz Kamnika v rojstni kraj
Daniel Artiček je svojo žilico za pisanje odkril malo pred upokojitvijo, ko je Kamničanom podaril knjigo z naslovom Lepa vrata Tuhinjske doline in Kamnika. Po upokojitvi pa so se kar vrstile knjige o rojstnem kraju in okolici. Legende grofije Žusemske.kjersesprehajaposkrivnostnih hodnikih te, nekoč daleč naokrog znane grofije, in gradu Sussenheim. Knjiga Skrivnostna Ločnica, ki povsem na novo razkriva dolino Ločnice, knjiga Od Svetega Štefana, preko Vinskega vrha, do Svetega Štefana, ki je izšla ob 500-letnici kraja.
Daniel Artiček je izreden sogovornik. Je iskriv, hudomušen pripovedovalec in kljub svojim sedmim križem izredno vitalen človek. K temu je gotovo pripomogel recept, ki se ga drži že od upokojitve: »Še preden greš v penzion, moraš vedeti, kaj boš počel dopoldan. Dopoldan moraš izpolniti tako, kot si bil tega navajen v službi.
Če ti je že ob šestih zjutraj dolgčas, potem je to poguben dan. Moraš vedeti, kaj boš počel dopoldne. Jaz grem po zajtrku ob osmih v kabinet in do kosila delam. Vedno ne pišem. Kaj čitam, nikoli pa ne gledam televizije. Potem popoldan ni problem. Lahko počivaš, lahko greš na sprehod ...« In v tem dopoldanskem času so nastale tudi druge knjige, ki niso toliko povezane z rojstnim krajem, ampak z življenjem, ki ga Daniel opazuje skozi upokojenske oči. To so hudomušne, samokritične in zabavne pripovedi iz življenja upokojencev, na primer Nak, nimam časa, Vsak dan nedelja, uau, ali pa takšna in drugačna razmišljanja v knjigah Nestrpnost na krožniku, Sonce je bog vseh vetrov ...
Kalna voda
Našim krajem in ljudem je letos zgodaj spomladi postregel z gotovo najzanimivejšim delom doslej. Zanimivim predvsem zato, ker je tema, ki jo je obdelal, še kako, čeprav zaradi »črnokronikarskega« pridiha, aktualna. To je knjiga Kalna voda Slivniškega jezera, ki jo je pred nekaj dnevi predstavil tudi v kulturnem domu v Gorici. V knjigi je skozi pripoved več kot 20 pripovedovalcev predstavljena druga plat velike zgodbe Slivniškega jezera. To je zgodba o obvezni prodaji zemlje, zgodba o izselitvi ljudi, zgodba o poplavitvi doline Voglajne pred dobrimi 30 leti in zgodba o doživljanju navadnega človeka vsega tega. Jasno, knjigo preveva večinoma grenak, žalosten ton, saj so vsi pripovedovalci zaradi te kalne vode, Kozjanskega morja, kot ga nekateri imenujejo, doživeli prenekatero bridko uro, in čeprav so v veliko primerih prišli na bolje, se je večini zgodba o Slivniškem jezeru tako priskutila, da so svojo pripoved pospremili z besedami,
češ, v to vodo nismo nikoli stopili, niti obuti v škornje.
Jasno pa je tudi to, da so pripovedovalci svoje zgodbe pripovedovali še s toliko večjim ogorčenjem, ker se zdaj po toliko letih zdi njihova kalvarija zaman. Zaman prodaja hiše, kjer se sedaj redijo žabe in kjer skozi kletne prostore teče voda. Zaman prodaja zemlje, ki jo preplavlja kalna voda, preraščena vse počez. Zaman prodaja poplavnega območja, če je sedaj posejano s smetmi, poti pa zaraščene in neprehodne. Tako seje Slivniško jezero iz obetajočih napovedi in visokoletečih ciljev o njegovem turističnem razvoju spremenilo v »mesto duhov«.
Ker različni vpleteni v zgodbo o Slivniškem jezeru ne najdejo skupnega jezika, kako slivniškega lepotca oživiti, jezero na veliko žalost domačinov počiva v tihoti. In voda Slivniškega jezera ni več čista kot ob svojem začetku (vprašanje je, če je kdaj povsem sploh bila), ampak zaradi vseh zdrah in umazanih poslov zaradi njega umazana oziroma kalna, kot stanje Slivniškega jezera avtor že v naslovu knjige dobro predstavi.
Skromno skupino približno 50 poslušalcev predstavitev knjige ni pustila ravnodušnih. Obiskovalci so ob pogovoru in pogledu na fotografije sedanjega stanja Slivniškega jezera obnemeli ... Nemega pa nismo mogli pustiti gospoda, ki je soodgovoren za sedanje stanje in ki se je vabilu na predstavitev te knjige odzval. A smo slišali le lepobesedičenje, ki bi mu, če stanja Slivniškega jezera ne bi spremljali že ves čas in če ne bi poznali že lepših časov Kozjanskega morja, morda celo verjeli ... Tako pa tega nismo mogli in ne bomo, dokler ne bo beseda kruh postala. Morda bo k temu pripomogla tudi Artičkova knjiga
Nina Gradič
DDR. GRDINA TUDI O »RUMENEM«
Direktova operacija
Ana Jud, bivša novinarka Direkta, nam je v četrtek 15. junija v Knjižnici Šentjur predstavila svoj prvenec Operacija Direkt. Knjiga govori o manipulatorski maščevalni združbi in o ljudeh, ki iz ozadja in v posmeh novinarski svobodi dirigirajo vsebino Direkta, ter o psihološki škodi, ki jo tako zaposlenim kot bralcem prinaša rumeni tisk.
Knjigo je na kratko predstavil Igor Grdina, ki je mnenja, da tabloid Direkt ravna po načelu: »Kdor drugemu jamo koplje, je sam svoje sreče kovač.« »Izpoved« Ane Jud je dobro vzeti v roke, če nas zanima, kako se danes operira z medijskim svetom na slovenskem. Kako in zakaj je knjiga bila izdana ter kakšne probleme je imela avtorica z objavo, nam je skušal pojasniti tudi g. Leskovar, pisec spremne besede, ki se je skupaj z ekonomistom Mičom Mrkaičem takoj navdušil nad seksualnimi škandali, ki jih je avtorica opisala v svojem delu ... Tako je knjiga kljub številnim preprekam po pičlih treh tednih doživela svoj izid. Mičo Mrkaič, »enfant terrible« slovenske ekonomije in publicizma je tudi bil napovedan kot gost, a ga zaradi neke višje sile nismo dočakali ...
Tračarske rabote
Operacija Direkt govori o mladi novinarki, ki je v nekajletni karieri obšla vsa večja uredništva slovenskih medijev. Med drugim se je zaposlila tudi kot novinarka Direkta. Ana Jud je zagotavljala, da zato, da bi razkrila nesnago slovenske družbe, a je kmalu ugotovila, da časopis, za katerega dela, služi le kot propagandno orodje tistim, ki bi se poštenega raziskovalnega novinarstva morali najbolj bati. Nekaj mesecev je torej sodelovala v teh rabotah, ko pa so jo vrgli iz službe, je sklenila, da zgodbo obelodani.
Po odpustitvi z Direkta, ki naj bi je pravzaprav bila vesela, saj ni več prenesla objavljanja lažnih virov in posledičnega prizadetja ljudi, je Judova bila obtožena številnih afer; o njej so med drugim krožili trači in govorice, ki
soji onemogočali ponovno zaposlitev v medijih. Ljudje je niso marali, saj ji niso zaupali, ker so jo imeli za nevarno, in vse to ji je dalo pobudo, da je časopis, ki razkriva druge, tokrat razkrila ona. Medtem se nam je porodilo vprašanje, zakaj je avtorica toliko časa vztrajala v nečem, kar je proti njenim načelom, in kje se skriva prava resnica za Direktovimi aferami? Judova nas je želela prepričati, da je za vztrajanje pri Direktu bila kriva polmilijonska mesečna plača, kakšen pa je dejanski razlog za njeno vztrajanje in odpustitev, pa nam bo verjetno za vedno ostalo prikrito.
Ana Jud je na sodišču dosegla začasno prepoved objavljanja člankov, ki govorijo o intimnih podrobnostih njenega življenja - morda tudi zato, da se bo bolje prodajala njena knjiga Operacija Direkt, ki med drugim govori tudi o intimnih podrobnostih njenega življenja. Po izidu knjige se je še več ljudi, ki so bili zaradi posega v njihovo privatno življenje in objavljanja lažnih tračev v Direktu psihično prizadeti, odločilo tožiti lažnivi tabloid, in po pričevanju Judove naj bi se tovrstnih tožb nabralo že za več kot 50 milijonov. V svojem prvencu namreč tudi opisuje tarče Direkta, kot so Anja Brglez, Jurij Schollmayer ter druge javne osebnosti, ki jih je v svojih člankih psihično prizadela. Urednik tabloida pa priča ravno o tem, kako je Judova v uredništvu vneto zagotavljala, da članke piše na podlagi svojih fantastičnih in zanesljivih virov ter preverjenih in s potom pridobljenih informacij, v knjigi pa priznava, da si je vse skupaj preprosto izmislila.
Anita Dobrotinšek
POLICIJSKE CVETKE
Zgodnje priprave na zimo
2.	6.: Iz gozda v bližini avtoceste pri Dramljah so domačinu odpeljali za 50 tisočakov bukovih drv. Pa saj seje zima komaj poslovila ...
Pristal v izložbi
3.	6.: Petnajstletni mulo je poskrbel za neobičajen dogodek v Loki pri Žusmu. S svojim motorjem je preizkušanje fizikalnih zakonitosti in strojeslovja končal kar v izložbi tamkajšnje trgovine. Poleg gospodarske škode si je uspel povzročiti zlom roke, popraskan pa ima tudi obraz.
Kavarna Center krščena
5. 6.: Mladi Kozjan, ki šteje 24 pomladi, je z razgrajanjem in torej s kršitvijo JRM novoodprtemu lokalu prislužil mesto v policijskih analih. Mladi mož je v goste metal led, kar je vzdušje precej segrelo.
Črpalkar v lastni režiji
5.	6.: Iz tovornega vozila, ki je prenočevalo pri podjetju Kemoplast, je neznanec iztočil 70 litrov goriva.
Baker I.
6.	6.: V Stopčah so neznani storilci z dvorišča podjetja odpeljali reci in piši 1.500 kg bakrene žice! Vrednost njihovega ulova naj bi znašala kar 800 tisočakov.
Baker II.
6. 6.: Lovci na baker so obiskali Stražo na Gori pri Dramljah in za spomin odpeljali 10 metrov žlebov.
Baker III.
8.	6.: Policisti so bili obveščeni, da je tri noči prej zopet prišlo do »izginotja« bakrenih žlebov. Tokrat je gola ostala novogradnja v Hruševcu. Traktorski prekuc I.
9.	6.: V bližini Dobja se je zvečer med vožnjo po travniški cesti prevrnil traktorist in se pri tem hudo poškodoval. Če bi imel montiran varnostni lok bi jo morda odnesel bolje, vprašanje je tudi, če je bilo vse v redu z vozilom, ki ni bilo registrirano. Ga bo pamet le srečala?
11.	6.: Motoristi v Loki so, kot kaže, »nerodni«. Mladoletni frkotin, ki na neregistriranem vozilu ni bil sam - oba sta »pozabila« na varnostni čeladi - je pri sekanju v nepregledni ovinek proti Dobrini čelno trčil v avto. Motorist in sopotnik sta bila huje ranjena, na avtu pa je za skoraj pol milijona škode. Voznika čaka ustrezna kazenska ovadba.
Traktorski prekuc II.
12.	6.: Zaradi prevelikega naklona je gravitacija ponagajala traktoristu v Lopaci pri Prevorju, vendar se pri tem na srečo ni huje poškodoval.
Interventna številka: 113 Policija Šentjur: 03/7464150
t <y
lijLf
Župani prihajajo
PEPCA SE VRAČA...
Na Planini je lepo!
Spoštovani g. urednik!
Od srca sem vam hvaležna, g. Luka, da ste me povabili, naj zopet malo ponergam v vašem cenjenem cajtngu. Za bivšega urednika seveda nisem bila več dobra, sicer pa tudi jaz vem, da rajši sodeluje z mladimi frklami, kot je Lucija, ki jo je v preteklosti tako protežiral, da sem se ujezila in sem se zavila v medijski molk. Moje pero je pritegnilo na piano samo dejstva, da je planinski becirk v zadnjem času medijsko totalno zapostavljen. Levji delež krivde za to nosi seveda naša »baby« generacija trenutnih krajevnih politikov, ki tudi svoje občine niso uspeli formirati, čeprav jo jim je Janša serviral na odprtem pladnju. Ali so ti golobradci okupirani s hujšimi problemi ali so pa politično kratkovidni, da ne vidijo prst pred nosom, pa tudi meni ni povsem jasno. Noni, Mirko, Milan in ostali bivši planinski drmatorji bi se sigurno v grobu obračali, če bi bili že pod zemljo. Vse kaže, da so se tudi oni kar dobro vživeli v moderno potrošniško družbo in se rajši brigajo za svoje kakor za splošne interese.
Pravi hecimamo pa sedaj, kosta se vCeljskem tedniku medijsko udarile soseda Žalika in »bazna« direktorca Nataša v Planinski vasi. Perje bo letelo, to je neizpodbitno, izid je pa po prvem kolu še težko napovedovati. In za vse je kriv planinski Kovač, ker se je začel skrivati za žensko kiklo. Mar bi kar sam nabodel prelestno Zaliko. Če bi bil pameten, bi za šefico baze postavil kar Zaliko, saj je vsem znana kot velik talent za zaznavanje ropotov in smradov. Malo šibka je še sicer v tehnologiji izdelovanja asfalta, saj vztrajno trdi, da se asfalt izdeluje iz mazuta in ne iz bitumna. Z Zaliko se pa kar strinjam, da je vse skupaj ena velika svinjarija, saj je Nataša za tistih borih dvajset delavcev, ki jih je zaposlila, dobila po milijon in pol tolarjev za vsakega od borze. Pravijo, da gre vse to iz evropskega Žaklja, jaz pa mislim, da vse to plačujemo mi upokojenci in kmetje. Paniko na vasi je pa napravilo dejstvo, da je usahnil tudi cestarski denar baznim oporečnikom in je vsa togota tudi razumljiva.
Vse bolj jasno postaja, da cestarji držijo za j... tudi našega vrlega župana Štefana. Za cesto v Škarnicah, ki sta jo skupaj pošudrali dobjanska in šentjurska občina, je Asfalt Kovač ponudil asfaltiranje po 1.800,00 tolarjev za kvadratni meter, kar je šparoviti dobovski Franci seveda z obema rokama zagrabil, Štefan je pa za svoj del sklenil pogodbo s cestarji kar za 2.200,00 sitov po kvadratu. Zelo nerodna zadeva za šentjurske budžovane tik pred županskimi volitvami.
S tem bom zaenkrat moje bluzenje končala, in če se boste lepo obnašali, se še kaj srečamo.
Tale moj novi urednik Luka me je kruto razočaral: računala sem na njegovo mladostno liberalnost, torej da bom kot napredna novinarka dobila vsaj 2 strani v njegovem časopisu, on pa mi privleče s hribov spet tisto Pepco. Človek še ni pogruntal, da so ŠN časopis za intelektualce, ki jim Pepcino obrekovanje dol visi. Ampak meni je prav tudi tako, se bom vsaj zdaj pred volitvami lahko malo bolj resno posvetila politiki, v jeseni pa Pepce tako ne bo nikjer več.
Torej najprej o županskih kandidatih. Kar 5 jih je že na seznamu; trije v Dobju in dva v Šentjurju. Ampak boste razočarani, med peterico je samo ena nova faca. Je pa punca, kar je zadosten razlog, da bom navijala zanjo. Že res, da sem imela in seveda še imam zelo rada tudi dobjanskega župana Francija, ampak jaz sem nora na spremembe in Natalija je sprememba, kot se šika. Pa še to, Francija je žal že nekoliko načela biologija in ni več pravih šans za kakšne pikantne zgodbice, brez kakršnih ni prave politike, česar se pri Natalji, hvalabogu, ni bati. Glede slednjega bi rekla, da je Natalija tudi v občutni prednosti tudi pred rdečim Karlom iz Završ, ki je sicer še vedno kerlc kot se šika, toda ko se človek enkrat v zrelih letih spusti v šport, pomeni da je seks fuč. Glede programov pa med njimi tako ne bo razlike, ali pa jo vsaj nihče ne bo opazil, ker programi so pri volitvah tako ali tako brez veze. Ampak vseeno vsa čast Dobjanom, vsaj v predvolinem času se bodo lahko zabavali.
Glede tovrstne zabave pa slabo kaže Šentjurčanom. Oba pretendenta na županski prestol, sedanjega šefa Štefa in njegovega drugega pomočnika Jožeta, že poznamo kot star denar in skoraj ni več ničesar, ob čemer bi se pošten volilec
lahko nasmejal. Lahko bi celo rekla, da nam gre bolj na jok kot kaj drugega. Tako se nam lahko zgodi, da bomo še ob tista enkratna branja beril pri maši, kajti Štef bo zdaj nastopal v rdeči preobleki, v službi Kacinovega Jožeta iz Javorja in Borutovega šentjurskega Cvetota, in se tovrstno cirkusiranje skoraj več ne bo spodobilo. Ponkovški Joža Štefa morda lahko nadomesti na Občini, toda berila ne bo nikoli bral tako lepo, pa če se na glavo postavi. To, da so mali Markec in eselesovci menda stisnili rep med noge in se na volitvah enako kot Javorški Joža in Cveto sploh ne bodo pokazali, je pravzaprav kar velika škoda, mislim, kar se heca tiče.
Glede pikantnih zgodb je pa tako, da nasje Štef še sedaj tako razvadil, da povprečen Šentjuračan samo zamahne z roko, če mu hočeš kaj tovrstnega nakladati. Pa naj gre za ceste in mostove, Kliniko na koncu mesta ali za več kot milijonsko župansko »ljubiteljsko« plačo, kot sem zadnjič prečitala v “uravnoteženem” Magu. Topogledno me je nekoliko razočaral tudi gospod Čonč, ki se je odkrito odpovedal vinogradu in kuharici in s kalpanom hodita jest h Kajzlarju, da slučajno ne bi padla v skušnjavo. Kar na Šentjurskem sploh ne bi bilo prvič. Ampak za medije še ni vse izgubljeno, kajti skušnjavec je v gostilnah sploh najbolj dejaven.
Tako, to je zaenkrat vse. No, skoraj vse. Pohvaliti moram samo še naše Občinarje, ki se intenzivno evropeizirajo: še od leta iz Francije si niso dobro opomogli, ko so že spet leteli, tokrat za London. Kavica pod Big Benom - pa naj še kdo reče, da smo zaplankani Kozjanci.
Vaša Lucija
WVEc]E zupMJSke PifjcE v slov e N‘til...
oešckh T&e&VJS Iffi&tcr oBcrNf) LJVBLjRvft 3 nxsicr okciuf) ŠtUTJivL.
...StoZA...

Vaša Pepca Planinc
KNJIŽNI KOTIČEK
Paasilinna za poletno branje
piše Barbara Gradič Oset
Arto Paasilinna (1942) je finski pisatelj svetovnega slovesa, ki je to postal predvsem zaradi jezika in oseb, ki jih uporablja v svojih knjigah. Najprej so njegovo pisanje označevali za »lahkotno branje«, a so mu po številnih domačih in mednarodnih nagradah morali priznati, daje izjemen literat, da mu je uspelo to, kar je le malokateremu oziroma če sploh kateremu Fincu uspelo pred njim.
Paasilinna je napisal 32 romanov, poleg njih pa še nekaj slikanic, zgodovinskih pripovedi in spominov. Do zdaj so bili njegovi romani prevedeni v 35 jezikov v skupni nakladi več deset milijonov izvodov. V slovenščino so prevedeni naslednji njegovi romani: Tuleči mlinar, Gozd obešenih lisic, Rešitelj Surunen, Zajčje leto in Očarljivi skupinski samomor. Vse je prevedla odlična prevajalka Jelka Ovaska.
V	njegovih romanih so v ospredju nenavadne osebnosti, ki se običajno v družbi in okolju, kjer živijo, ne znajdejo najbolje. Junake pobira na smetiščih družbe, rekrutira jih med lopovi, senilneži, samomorilci, brezposelnimi, nesrečnimi ločenci, shizofreniki, vmes pa jim blagohotno najde družbo še v kakšnem zajcu, lisjaku ali ptiču.
V	dogajanje vedno vplete tudi nekaj fantastičnih elementov, cinizma na račun mestnega življenja, nepregledne birokracije ter tudi “človeške zaplankanosti”, vse skupaj pa začini z zdravim, včasih tudi črnim humorjem.
Zajčje leto: Junak romana, novinar, je sit dela pri reviji in pred mestom in ženo pobegne v naravo, ko na službenem potovanju naleti na zajčjega mladiča. Srečuje nove in nove ljudi in prične fizično delati, tako da lahko brez težav pozabi na prejšnje | življenje, z zajčkom pa se čustveno poveže. Roman nam nazorno nakaže, da lahko vsakdo prične novo življenje, če se zna odpovedati dosedanjemu. Očarljivi skupinski	samomor:
Možakarja v kasnejših	letih, propadli
podjetnik in vsega naveličani oficir, se po naključju srečata, ko se namenita na istem kraju napraviti samomor.
Da sta si izbrala isti kraj, prepreči njun namen. Stopita do podjetnikove hišice, spijeta nekaj steklenic piva ter se domislita imenitne stvari: v časopis z največjo naklado v državi pošljeta oglas: “Naklepaš samomor? Nikar ne hiti, nisi sam ...”
Tuleči	mlinar:	To	je hudomušno-trpka	pripoved o
dobrosrčnem posebnežu, mlinarju, ki ga vaška okolica gleda postrani in nazadnje strpa v norišnico. Od tam pobegne in se umakne v gozdove. Ko ima veselo obdobje, je pripovedovalec zanimivih zgodb, velik ustvarjalec, kadar je žalosten in kadar se mu zgodi krivica, postane nepredvidljiv. Ob potrtosti mu najbolj odleže, če iztuli vso svojo bolečino. Zaradi svoje drugačnosti je za vaško okolje, v katerem živi, nerazumljen. Ljudje v vasi ga gledajo postrani in ga tudi izločijo, vendar njegov svobodni duh vseeno preživi.
Gozd	obešenih	lisic: Sredi odročne laponske divjine
živi čudna druščina: 30-letni Oiva, pošten lopov, ki s 36 palicami zlata iz mesta pobegne pred nekdanjim pajdašem-morilcem, zapiti major Remes, ki ga preganja zavest o zavoženem in ničvrednem življenju, ter 90-letna Naska, najstarejša Laponka, ki noče v dom za ostarele. S skupnimi močmi barako v divjini spremenijo v topel in udoben 'dom’, v katerem praznujejo božič. Skupaj prebrodijo marsikatero težavo in doživijo marsikaj lepega in slikovitega, ko vsak od njih poskuša najti samega sebe in nov smisel življenja.
KOTIČEK ZA UPOKOJENCE
Na vaša vprašanja odgovarja Lovro Perči, vodja oddelka za pokojninsko zavarovanje na Območni Enoti Celje, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije
Kako do pokojnine?
Bralec J.Š. iz Šentjurja sprašuje, kako je služenjem vojaškega roka v bivši JLA; ali se upošteva v pokojninsko dobo ali se lahko dokupi. Pove tudi, da je vojaški rok služil 18 mesecev.
Odgovor:
Zakon o pokojninskem in invalidskem	zavarovanju
omogoča, da zavarovanci pri priznavanju pravice do pokojnine uveljavljajo vojaški rok kot olajšavo pri upokojitvi.
Uveljavljanje vojaškega roka kot olajšave zakon dovoljuje - dokup vojaškega roka ali priznanje vojaškega roka kot dodane dobe. Pomembno je vedeti, da se lahko uveljavlja samo ena izmed obeh zgoraj navedenih olajšav. Vojaški rok je možno dokupiti in se šteje v zavarovalno dobo, vendar je pri odmeri pokojnine odbitek, ki je odvisen od starosti zavarovanca ob upokojitvi. Cena enega leta dokupa vojaškega roka znaša približno 25% bruto plače v preteklem letu, ki jo je prejel zavarovanec, in ne manj kot 500.000,00 sit. Podatki za ceno dokupa so približni, saj bralec
ni navedel vseh podatkov, ki so potrebni za točen izračun.
Dodana doba (je čas zunaj zavarovanja, ki se upošteva pri ugotavljanju minimalne pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostne pokojnine) za čas služenja vojaškega roka se lahko uveljavlja, kadar zavarovanec nima dovolj delovne dobe, izpolnjuje pa pogoj starosti.
V	takšnem primeru se delovni dobi doda čas služenja vojaškega roka, da izpolni minimalne pogoje pokojninske dobe in s tem tudi pogoje za upokojitev. Pokojnina se odmeri od dejanske delovne dobe, brez dodane dobe za čas služenja vojaškega roka. Podobno kot pri dokupu vojaškega roka je tudi pri dodanem odbitku, ki je odvisen od starosti zavarovanca ob upokojitvi.
V	Kotičku za upokojence lahko bralci pošiljate vprašanja v zvezi z pokojninsko zakonodajo na naslov uredništva! (Šentjurske novice, p. p. 43, 3230 Šentjur) Vprašanja naj bodo zastavljena konkretno in s čim več številčnimi podatki (datum-i: rojstva, smrti, začetka zaposlitve; število otrok ...)
POTROŠNIŠKE VRSTICE
Vse vključeno
piše Bogdan Rahten
Magični besedi »ali inclusive« oz. »vse vključeno« so hit ponudbe nekaterih turističnih agencij. Že na prvi pogled je to zelo privlačno, saj se zdi, da si lahko privoščimo več kot bi si sicer. Da boste resnično vedeli, kaj vsebuje tisto, kar vsebuje vse, se na turistični agenciji ne bojte povprašati.
Ena od osnovnih zagat je vprašanje, če so v ceno vključene storitve med potjo. Ponavadi boste na večini čarterskih prog morali sami plačevati za pijačo. V hotelu boste običajno prejeli posebno zapestnico, ki jo morate stalno nositi, saj drugače ne boste imeli dostopa do različnih ugodnosti.
Najpogosteje se v takšnem paketu prehranjujemo v obliki samopostrežnega bifeja. Ponekod nudijo gostom tudi obedovanje v restavracijah, še posebej, če hotel premore več tovrstnih kapacitet. Prav tako je ponekod možno dobiti hrano med dvema rednima obrokoma. Hoteli ponavadi organizirajo različne aktivnosti, vendar so v vseinkluzivni paket navadno vključene le preprostejše oblike rekreacije. Drugače je seveda v boljših hotelih, kjer je drugačna tudi osnovna cena. Skladna s kvaliteto hotela je tudi večerna ponudba, saj je v običajnih hotelih kakovost večerne animacije pogosto precej slaba.
Za razliko od običajnih paketov je v vsevključujočem paketu navadno napitnina že všteta.
POMEMBNI SENTJURCANI,
prOf. EDVARD GORŠIČ piše Rado Frece
Predajanje dirigentskih in
ravnateljskih dolžnosti ^ ^	—
O prvih začetkih in pionirsko-pedagoškem ter organizacijskem delu Edvarda Goršiča na Glasbeni šoli Šentjur, o odličnih uspehih učencev na raznih tekmovanjih, o neprecenljivem pomenu glasbenega izobraževanja za odraščajočo mladino v našem kraju bi moral napisati še zelo veliko. Posebno velja omeniti, kako potrebno in koristno je bilo pedagoško delo učiteljev pihalnih in trobilnih instrumentov, ki jih je Goršič že ob samih začetkih uspel pridobiti za poučevanje na tej šoli iz Celja. To je posledično imelo velik pomen za dobro delo tudi današnjega Pihalnega orkestra, ki izhaja iz takrat ustanovljene Godbe na pihala Šentjur.
Ob 20-letnici Glasbene šole je v njeno publikacijo E. Rečnik napisal tudi naslednje vrstice: »... Godbo na pihala so imeli tudi na Kalobju, vendar neorganizirano. Leta 1968 je na pobudo takratnega predsednika občine Acija Svetine začela (kot sekcija Prosv. društva op.p.) z vadbo Godba na pihala
Njegovo dolgoletno tehtno delo na tej šoli je rodilo takšne sadove, da se za naslednike njegovega delovnega mesta ni bilo treba več bati. Sodelavci so se mu ob koncu tega koncerta pred vso publiko spoštljivo in prisrčno zahvalili za vse pomembno in dobro, kar je storil za to šolo. To je bilo tudi vse, kar ga je osrečilo ob njegovem odhodu.
Zanimivo je naključje, da ga je v letu, ko je Glasbena šola Šentjur praznovala svoj 30-letni jubilej, Mestna občina Celje odlikovala z visokim odlikovanjem. Na slavnostni akademiji, ki je bila v Celju 11. aprila leta 1999, je prof. Edvard Goršič prejel SREBRNI CELJSKI GRB za zasluge in uspešno delovanje v glasbi.
V aprilu leta 2001 je bil v celjskem narodnem domu izveden tudi svečan koncert zbora CPDruštva, ki ga je polnih 40 let vodil dirigent Goršič. Prvi del koncerta je vodil kot vedno dotlej on sam, ob začetku drugega dela pa
MPZ Dramlje in zborovodja Edvard Goršič ob okroglem jubileju
Pomanjkanje instrumentalnega znanja je nujno klicalo po ustanovitvi institucije, ki bi v Šentjurju pričela z organiziranim učenjem instrumentov. Želja se je uresničila v jeseni 1968. leta.«
Mnogo let pozneje, leta 2001, je Glasbena šola Šentjur, kot vedno dotlej, ob koncu šolskega leta priredila koncert svojih učencev. Takšni koncerti so vedno dobro obiskani, saj je poslušanje tako iskreno izvajane glasbe otrok različnih starosti pravi užitek. Tudi tokrat je bilo tako. Po prijaznem nagovoru ravnatelja Goršiča, namenjenemu staršem nastopajočih učencev in vsem v dvorani, je sledil lep in pester koncert, ki pa je bil zadnji pod njegovim ravnateljskim vodstvom. Prof. Goršič je namreč po 40-ih letih opravljene delovne dobe, med katero je preko 22 let posvetil ustvarjanju, razvoju in vodenju Glasbene šole v Šentjurju, dosegel pogoje za svojo redno upokojitev, ki se je ni branil.
je svoje dirigentske dolžnosti in časti simbolično, a za vedno predal novemu dirigentu, svojemu sinu, skladatelju in profesorju glasbe Matevžu Goršiču, sam pa je stopil med pevce ... v zadnjo vrsto. Ob teh ganljivih trenutkih se je marsikomu v dvorani orosilo oko.
Leta 2002 so tudi pevci MPZbora iz Dramelj ostali brez svojega priljubljenega dirigenta. Drameljski moški zbor je Edvard Goršič vodil polnih 25 let, vse do svoje smrti. Ob njegovi 25-letnici delovanja je v koncertnem programu svoje pisanje zaključil s sledečimi mislimi: »... Saj vaš čas je prišel . .. Čas,da prisluhnete naši pesmi. Tudi naš čas je prišel sedaj: da vam zapojemo ... Eni in drugi pa se spomnimo: naš čas bo minil, pesem nikoli.«
Viri: jubilejna brošura GŠ Šentjur, jubilejna brošura MPZ Dramlje fotografija: privatni arhiv
(se nadaljuje)
I .	■ K j|
piše Anton Rozman ' S*®
5. nadaljevanje
Moji spomini na partizansko Resevno
Moji znanci z Resevne
Dušan Lah
Za razliko od Cvetke, ki smo jo vsi imeli radi, Dušana Laha nihče ni maral. Bil je velik lenuh in se mu še za lastno higieno ni dalo poskrbeti. Do drugih se je vedel nekako vzvišeno, oholo, tudi nesramno. Vse ženske so hodile na stražo, le on nikoli. Bil je zelo požrešen in
ničkoliko mojih »fruštkov« mi je pred nosom pojedel. Pri nas je bila navada, da je vsak imel svojo žlico, s katero je jedel samo on, tako tudi očetove žlice ni nihče vzel v roko vse do takrat, ko smo zvedeli, da je bil ubit, takrat sem jo dobil jaz, to pravilo pa za Laha ni veljalo. On je zgrabil vsako žlico na mizi in se prvi najedel. Ta požrešnost pa se mu ni nič poznala, saj je bil suh in dolg kot dež. Bil je pravo nasprotje Cvetke, ki je bila dobra, mala in debelušna. Naša stara mama so mu rekli, da ima ravno črevo kot gos. Ko je padel, nas v bistvu sploh ni prizadelo, prej bi rekel, da smo mu nekako privoščili. Tudi tista Žagarjeva zgodba, da je ranjeno Cvetko nosil in reševal, ne drži. Vse kaže, da jo kaj hitro prepustil njeni usodi in da seje potem sama pokončala. Ženske iz gospodarskega voda
Bilo jih je pet, poleg Cvetke še Katica, Olga, Rozika in Slava. Za Roziko in Slavo sicer tega ne bi mogel reči, toda Katica in Olga sta bili dokaj živahni in radoživi. Bili sta fejst punci, tudi fantje so bili mladi, zato je bil seks med njimi skoraj nekaj samoumevnega. Lahko bi celo rekel, da se tudi pred menoj, čeprav sem bil še otrok, sploh niso skrivali, s peči, kjer sem domoval, pa sem sploh imel lep razgled tudi na te zadeve.
(se nadaljuje)
V SPOMIN
Alojz Senica
V ponedeljek 12. junija smo se na ponkovškem pokopališču zadnjič poslovili od gospoda Alojza Senice, daleč naokrog poznanega Ošanšekovega Lojza. Dva dni pred osemdesetim rojstnim dnem ga je na zadnji poti spremila velika	množica prijateljev,
znancev, sosedov, vseh, ki so ga poznali in spoštovali. Poznali kot trdnega moža, naprednega in uspešnega gospodarja, priznanega vinogradnika, borca za interese kmetov, krajevnega, občinskega, cerkvenega in republiškega funkcionarja, gasilca, pevca	in še kaj.	Ob naštevanju vseh teh aktivnosti
se	upravičeno	vprašamo,	koliko dobre volje,
energije, znanja in žrtvovanja je bilo potrebno za izvrševanje vseh nalog, ki so iz tega sledile.
Lojz je bil več let predsednik kmečkega zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja in pobudnik združitve tega v enotno zavarovanje. Bil	je	delegat	Skupščine	Republike Slovenije,
zadolžen za področje kmetijstva in član nekaterih odborov s tega področja. Njegova aktivnost je bila opažena in nagrajena s takratnim visokim državnim odlikovanjem - redom zaslug za narod.
Ena od želja in nalog je bila kmetom zagotoviti ustrezno ustanovo, zato je bil med ustanovitelji in več let predsednik Kmetijske zadruge Ponikva.
Kot vpliven na tem področju je deloval tudi v Kmetijski zadrugi Šentjur in kot predsednik Upravnega odbora v Kmetijskem kombinatu Šentjur. Področje kmetijstva je pokrival tudi kot član Izvršnega sveta občine Šentjur, kjer je bil pozoren in energičen pri odnosu oblasti do problemov te veje gospodarstva.
Ko so iz Krajevnih ljudskih odborov nastale Krajevne skupnosti, je postal Lojz 1965. leta prvi predsednik Krajevne skupnosti Ponikva.
V tem času je bilo ogromno potreb, sredstev pa malo. Kljub temu je bila v tem obdobju asfaltirana cesta od Sel do Ponikve, dogovorjene številne druge aktivnosti, realizirane kasneje. Delo predsednika Krajevne skupnosti je uspešno opravljal vse konca leta I974, med zadnjimi nalogami je bila postavitev temeljnega kamna za novo Osnovno šolo v jeseni 1974 . Stik in delo v Krajevni skupnosti je nadaljeval kot član sveta, odborov in komisij.
Del svojega življenja je posvetil gasilstvu, kjer je bil nosilec vseh funkcij, mnogih priznanj in odlikovanj, po zaključku aktivnega delovanja je ostal častni član do konca življenja.
Imel je še eno sposobnost in veselje - petje. Član Moškega pevskega zbora na Ponikvi je bil s kratkimi prekinitvami več kot 25 let, in za to je prejel srebrno Gallusovo značko.
Ob vsem naštetem so bila vrata Ošanšekovih vedno odprta za vse; znance, prijatelje, sosede. Pa tudi za visoke funkcionarje takratnih posvetnih in cerkvenih oblasti. Lojz je vse sprejemal s svojo znano prijaznostjo in strpnim odnosom do vseh, v besedah in dejanjih.
Zaradi vsega tega ga bomo pogrešali in se ga s spoštovanjem in hvaležnostjo spominjali.
Vili Zatler
Ko Janezu Novaku zjutraj zacinglja budilka, se ta prepusti ustaljenemu dnevnemu ritualu. Vstane, se pretegne ter se počasi odmaje do kopalnice, kjer si privošči osvežujoč tuš, pa še kaj. Sledi pot v kuhinjo na prigrizek ali vsaj jutranjo kavico, pri čemer iz radijskega ali televizijskega sprejemnika vsrkava informacije o zadnjih novicah z vseh koncev zemeljske oble. Ko pograbi ključe avtomobila, je že presneto pozno, zato na poti v službo nekoliko bolj pritisne na plin. Seveda nič ne pomaga, saj so v podobni godlji tudi Franciji, Ančke, Jožeti in Marije, tako da se drvenje kmalu umakne cincanju v dolgi koloni. Delovni dan je naporen in stres brizga iz vseh por. Sredi popoldneva je tlake v pisarni sicer konec, a potrebno je odhiteti v katerega od nakupovalnih središč po “surovine” za kosilo, zloščiti avtomobil, da se bo spet enkrat bolj bleščal od sosedovega, odpeljati otroka na kara-te (pa čeprav je telovadnica le kilometer od doma) in še in še. Morda se bo zvečer celo našel čas za obisk najnovejšega osemdimenzionalnega super extra mega kinematografa, kjer bo Tom Cruise ponovno pomedel z zlobneži in rešil svet.
Kako zelo drugače se življenje odvija za prebivalce majhnih zaselkov v severozahodnem Laosu, slonečih na bregovih ljubega jim Mekonga. Ta mogočna reka, ki svojo 4350 kilometrov dolgo pot začenja v oddaljenem Tibetu, predstavlja središče vseh dnevnih aktivnosti. Ko petelini naznanijo začetek dneva, najprej odigra vlogo kopalnice, nato se preobrazi v službeno pisarno, nakupovalno središče in vir novic iz sosednjih vasic (kaj se dogaja na drugem koncu sveta itak nikogar ne zanima). Služi tudi kot otroško igrišče in (ko je za to čas) za zabavišče odraslih. Predvsem pa je mestoma prek 10 km širok veletok mnogoterih imen (Laožani mu sicer pravijo Nam Khong, Kitajci Razburkana voda, Vietnamci Devet zmajev, v Kambodži pa kar Velika voda) praktično edina pot do oz. iz številnih vasic vzdolž njegovih bregov. To pravzaprav za deželo brez kilometra železniške proge in z izjemno skromno, pretežno neasfaltirano cestno mrežo niti ni presenetljivo. Ko sem se tako iz nekdanje kraljeve prestolnice Luang Prabang odpravljala proti mestecu Huay Xai, enemu od le štirih mejnih prehodov s sosednjo Tajsko, si mi tako sploh ni bilo potrebno beliti glave z izbiranjem poti. Sem pa zato lahko izbirala med prevoznim sredstvom: sicer hiter (6 do 7 ur za okroglih 300 km), a nadležno glasen ter navadno z ljudmi in tovorom bistveno preveč naložen mali “gliser” na eni strani, ali pa večja lesena barkača, ki za isto pot potrebuje dvakrat po 11 ur z vmesnim (nočnim) postankom v drobnem zaselku Pakbenk na drugi. Izbrala sem slednjo in ko sem med potjo opazovala neverjetno pestro dogajanje na in ob reki, mimo katerega so hitri čolniči švigali kot blisk, sem uvidela pravilnost svoje odločitve. Res je, da je bila zadnja plat zvečer že precej naveličana ozkih lesenih klopi. Res je tudi, da je zaselek Pakbenk pravzaprav le kopica lesenih kolib vzdolž prašne ceste, ki jih domačini nemočnim, na nočni postanek “obsojenim” turistom pridno prodajajo za hotele. A ko zjutraj zaspana barkača zareže skozi prve valove, so zgornje nadloge v hipu pozabljene. Lepše je namreč opazovati ribiče, ki si v njim lastnem hipermarketu nabirajo “surovine” za kosilo. Ali pa ostarele ženice, ki v drobnih čolničih veslajo do bližnje vasice povprašat po zadnjih novicah. Spet drugje se vaška skupnost veseli kipa Bude, ki jim ga je ravnokar na krovu ene izmed barkač “prinesel” Mekong. In glej: na oni strani smo pritegnili pozornost čofotajoče mularije, katere navdušeni vzkliki in energično mahanje v pozdrav dobesedno kličejo k odgovoru. Turistov je očitno v teh koncih še vedno premalo, da se za nami ne bi vsaj za hip ozrlo mlado in staro. Le črede bivolov se neprizadeto hladijo v senci obrežnega rastlinja in spokojno opazujejo, kako se dan drobi v pozabo ...
konec Nataša Tovornik

Operacija Direkt
Nisem »na preži« za stvarmi, ki se vrtijo po medijih, za nobeno področje družbenega življenja nisem nikakršna strokovnjakinja, pravzaprav večinoma niti časopisov niti televizijskih oddaj, ne zabavnih ne informativnih, ne spremljam. Ker pa kljub tej, nič kaj pohvalni nezainteresiranosti, ne morem ubežati dejstvu, da živim v sredi vsega tega, kar nas brez izjeme obdaja, tako kmeta, politika, podjetnika, delavca kot pesnika ali glasbenika, si nehote ustvarjam nekakšno zaspano mnenje, če pa se niti toliko ne pretegnem, da bi imela mnenje, potem še vedno imam občutek.
In, ne da bi kakorkoli uveljavljala ta občutek, vsaj ne, dokler se na nek način ne prepričam, da za njim stojijo dejstva oziroma argumenti, ta občutek obstaja in jaz mu bolj ali manj verjamem. Te dni sem se tega domala prestrašila - kajti v šentjurski knjižnici se je zgodila predstavitev knjige Operacija Direkt avtorice, novinarke, Ane Jud. Naj razložim. Do tega dogodka je bilo takole - vedela sem, da avtorica in knjiga obstajata, še predobro vem, da obstaja vsem znan Direkt. Moj občutek glede revije je bil in ostaja nesporen - Direkt je zame nič več kot kup dreka. Spomnim se, kako se je pred časom, ko se je bolj kot ne izdajanje revije začelo, nek mlad novinar na medijsko obleganem »malo večjem« dogodku pohvalil, da dela zanje, in sem mu, sicer prijazno vendar jasno priznala, da bi mene osebno bilo sram na njegovem mestu, denar in eksistenca gor ali dol. Osupnil je. Najbrž je bil ponosen na svojo prvo zaposlitev. Pa na to, da je neodvisen, odrasel, z izjemno dobro plačano službo ipd. O tem občutku to.
Zamerim si nek drug občutek. Pričakovala sem namreč, da mi Ana Jud ne bo všeč. Da bo nekakšna prepotentna frajla, ki pljuva v svojo bivšo skledo, v polno skledo, ki ji je zaprla pipice. Nekdo, ki je delal tam in za novinarske »razmere« razkošno živel iz meseca v mesec, potem pa rekel - oh, ne grem se več, to je drek, in zdaj bom to vsem lepo povedala ... in izdala populistično tvezenje -, zame pač ni spoštovanja vredna figura. Potem pa pride na vrsto prava Ana Jud. Prva opazka je, da je izredno simpatična, pravzaprav lepa, in že se obsodim, da padam na lepoto. Potem počasi vidim, da sicer še vedno padam na lepoto, vendar pa, kot vedno do zdaj, da so tisti, ki so mi lepi, praviloma lepi tudi sicer, se pravi kot ljudje in ne kot telesa. In izvem, da je Direkt še dosti bolj svinjski, kot se mi je zdelo, npr. že samo dejstvo, da je nastal z namenom, da bodo bogati in vplivni diskreditirali svoje osovražene. Da to tudi počnejo. Da širijo še vse hujše laži od tistih, kdo je s kom spal ipd. Da so na ta način oblatili tudi bivšo sodelavko Ano Jud in ji po svojih močeh preprečili, da bi se kjerkoli drugje zaposlila. In tako naprej.
Torej, moj problem je ta, da sem se tako uštela s svojim občutkom. Čeprav ne berem Direkta, je najbrž dovolj, da ga tu pa tam prelistam, in že se mi v misli vtisne kakšna nebuloza, laž, in me zavede takrat, ko tega ne pričakujem. In zdaj govorim na splošno - medijsko zavedeni smo »ne vede, kje pa kdaj in od kod«. Enostavno narobe »vemo«. In to od povsod, še posebej na veliko od »zaupanja vrednih časopisov, revij, in oddaj.« Rumeni tisk je pravzaprav še najmanj škodljiv.
MLADINSKA KOLUMNA______________________
Matura - mit o uspehu ali zgodba o neuspehu?
Sončni žarki, topel vetrič, ki ti kodra lase, vonj po kremi za sončenje in hladna limonada. Kaj je lahko lepšega? Počitnice so tako rekoč že skoraj tukaj in da, tudi profesorji so tiste hladnokrvne obraze že počasi zamenjali s prijetnimi nasmeški, ko so nas zadnjo šolsko uro spustili domov. Ko sem danes nastavljala svoje mlečno belo telo sončnim žarkom, da bi ujela vsaj odtenek rjave barve, sem razmišljala, kaj vse bom počela čez počitnice, ki so še zadnje pred četrtim letnikom. Niti pomisliti si nisem upala, kaj vse me še čaka po teh dveh mesecih lenarjenja. Drama. Vse tisto pogajanje za višje ocene kot na kakšni tržnici, žuljenje knjig in vsakodnevni teror pred spraševanjem, da ne omenjam mature, ki že sama po sebi zveni tako grozno. Toda glede na letošnje dogajanje me niti ni tako strah, saj se bo zagotovo našel kakšen model, ki v ponedeljek popoldne ne bo imel kaj za počet in bo ukradel izvod maturitetne pole, ga objavil na kakšni spletni strani ter nam olajšal muke. Pravzaprav je zanimivo, kako lahko tako strogo varovani sistem, kot je splošna matura, odpove. Kaj se je zgodilo s tisto veliko železno omaro z najmanj stotimi ključavnicami in varnostno kodo, v kateri naj bi po pravilih bile shranjene maturitetne pole in naj bi pod nadzorom predsednika in tajnika šolske maturitetne komisije tam tudi ostale do pet minut pred izpitom? Ali je za krajo kriv direktor Državnega izpitnega centra ali pa celo šolski minister, bo verjetno idrijskim policistom, ki še vedno hlastajo po sleherni sledi za tem naklepnim kriminalcem, ostala za vedno nerešena uganka. Seveda pa vse to prav malo gane uboge gimnazijce, ki jih je bolj nervirala ideja, da bodo morda morali izpit iz psihologije pisati znova. Zamislite si vse tiste temne zimske noči in spomladanske večere, ki so jih ubogi reveži žrtvovali za učenje raznih psiholoških teorij in definicij na pamet, ki so botrovale rednim obiskom pri psihologih in raznih terapevtih, ki so jim pomagali ohranjati glave na svojih mestih. Vse leto so si v mislih ponavljali geslo: Jaz to hočem -jaz to zmorem, in ko je bil izpit končno za njimi in so bili že vsi trdno prepričani, da so odrešeni vseh muk, se pojavi pravi kaos zaradi ukradenih maturitetnih pol, ki jih tako ali tako niso videli pravočasno in zaradi katerih so skoraj morali izpit pisati ponovno. Tukaj bi se torej porušil ta mit o maturi, zgodbi o uspehu. Če bi se meni zgodilo kaj takega, bi moja babi zagotovo z metlo letala za člani Državnega izpitnega centra ter jim pri tem žugala s prstom, češ da se v njenih časih kaj takega zagotovo ne bi zgodilo, in da je pravi kriminal, kako ravnajo z nedolžnimi dijaki, ki so že tako ali tako izpostavljeni tolikšnemu stresu. Tako ali tako pa je danes veliko srednješolcev prepričanih, da če se snovi niso naučili v štirih letih, se tudi v nekaj tednih ne bodo, in da je matura v bistvu samo postaranje mladih za kakšno leto ali dve v teh nekaj tednih, koristi od nje pa tako ali tako ni. Ti verjetno ne vedo, zakaj seji reče tudi zrelostni izpit, saj te namreč pripravi na življenje na faksu in ti da vsaj občutek, kako bo najmanj naslednja štiri leta. Šele po tem večletnem garanju prideš do »nirvane«, torej službe, o kateri si sanjal že od četrtega razreda dalje, ko si razrešil spor med dvema sošolkama, ki sta se kregali zaradi punčke, ter pri tem spoznal svoj velik potencial kot vrhovni sodnik. Ko sem tako poležavala na zelenici in strmela v sonce, ki se je po več tednih dežja le odločilo malce posijali, ter razmišljala o stvareh, ki me še čakajo v prihodnosti, sem se začela zavedati, kako hitra je minljivost časa, in trdno sklenila, da moram te počitnice izkoristiti do samega konca.
Anita Dobrotinšek
Eva Kovač
jellVtt $e-
ALPOS Pohištvo, d.o.o.
Cesta Leona Dobrotinška 2 3230 Šentjur, Slovenija 1:03 7463 290-Prodaja T: 03 7463121 - Ind. prodajalna E: pohistvo@alpos.si W: pohistvo.alpos.si
I 3--
crlSeJB,
F1AGER
Ftrgovine
'TT ' 'v'
KDOl BO/ZMAGAH
k__	_
SODELUJTE V NAGRADNI IGRI V TRGOVINAH JAGER
nagradno žrebanje
^NAPOVEJTE ZAA^GOVALNO


TV HVUNDAI HLT-3210
-	HD ready
-	diagonala 82 cm
-	ločljivost: 1366 x 768 (16:9)
-	nastavitve zaslona: auto, 4:3, 16:9, zoom 1-2, wide, panorama
-	možnost PiP, splitscreen
-	TTX
-	HDMI, S-video, SCART, PC audio
Avtomatsko skentranje programov, ročno urejanje rpogramov, OSD meni, sleep, timer, zamrznitev slike, starševski nadzor, ročno preimenovanje programov, ....
liOOltolazilnihlnagra^lil
SVETOVNEGA PRVENSTVA V NEMČIJIl!
-j
zmagovalna ekipa bo:
ri»» iuss«*u-wun«isiuiscM*n
ij DEUTSCHLPnDl
ime in priimek:
gsm številka:
m
■	Jagros d.o.o., Lase Ib, 3241 Podplat. Ponudba velja v juniju 2006
oz. do prodaje akcijskih zalog. Za možne napake v tisku se opravičujemo.
JAGER JAGER.
Dve leti portala Sentjur.info
Sredi junija je pred dvema letoma pričel delovati šentjurski spletni portal Sentjur.info, ki deluje v okviru spletnega sistema E-mesto.com.
V drugem letu delovanja se je obisk podvojil, tako da se portal sedaj ponaša s približno tri tisoč obiskovalci na mesec.
Poleg vsebin, ki jih sodelavci portala zagotavljajo sami, se na Sentjur.info nahaja vedno več novic in obvestil, ki jih lokalne
Sentiur info
Nastavi za domačo stran | Med priljubljene
IZKORISTITE PRILOŽNOSTI
omogočamo vam brezplačno prisotnost na internetu!
| Prva sti.in | SKMS | Foiiim | O Sentjui.info | Ogl.iiev.inje | E posta |
■
1W31 lite 16/32
Šentjurske aktualnosti
i. zees - Gasilci tekmovali v
is. s. zeee - Zgomietržani
zapeli.'Pacient v čakalnici
is. 6. zeee - Tenis: člani četrti.
veterani prepričljivi
13. s. zeee - Subregija je rojena
12. e. zeee - Žolski utrinki
"malgaievcev"
0

NOVICE
Druga svečka za Sentjur.info
Pred dvema letoma je prič \ spletni portal Sentjur.info, Z spletnega sistema E-me st
iričel delovati šentjurski
ki deluje v ok'
tnesto.com
Preberi celoten članek	Datum objavai ie. 6, 2006
: 1 spada pod Uredništvo -
ulaoi upi štajerske Šentjur nadaljevanju si preb sezone, odprtih pa je še nekaj
pomembn
Preberi celoten članek
Datum objavo: 17. 6. 2006
-7	|Novica spada pod Spoit - j)NS Mladi upi 'i.-nliu.
ŠAHOVSKI TURNIR
imo vas na ekipni šahovski turnir v počastitet ■ praznika občine Šmarje pri Jelšah. Turnir bo v | soboto 17. 6. 2006, s pričetkom ob deseti uri v ;kem domu na sv Miklavžu
Po končani nogometni sezoni
. Letošnja sezona je bila za šentjurske 0	nogometaše nadvse uspešna, saj so se uspeli iz
lige prepričljivo uvrstiti v 3. ligo. V iju si preberite pregled zanimive
18. 6. 2006 - Gorica - KD,
18h: SPET DOMOV, prireditev devetošolcev
20. 6. 2006 - Zg. Irg - Ipavčeva hiša, 15.30h: SPREJEM ZA ODLIČNE UČENCE 20. 6. 2006 - Ipavčeva hiša, 14h: PODEUTEV PRIZNANJ isnCNi i
ZA TURISTIČNI SPOMINEK 21.6. 2006-OŠ Hruševec, 18h: ZARAJAJMO V POČITNICE, zaključna šolska
organizacije s Šentjurskega objavljajo brezplačno. Lanskega oktobra seje portal povezal s 14-dnevnikom Šentjurske novice, ki prispeva aktualne vsebine in intervjuje. Ekipa sodelavcev portala upa, da jim bo v prihodnje uspelo ohraniti doseženi nivo in posodobiti njegov videz ter ga s tem narediti še bolj privlačnega.
A smo se za to borili?
Naša država nam ie vse bolj le slaba mačeha.
Naj bo praznik dan državnosti v spomin in opomin, da spet postavimo stvari na svoje mesto.
LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
Občinski odbor Šentjur
www.lds.si
elektro bum
center selič	trgovina s tehničnim blagom
center pozornosti ..............................................
Anton Selič s.p., Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur
tel: 03 746 46 61; 03 749 09 50; fax: 03 746 46 75; gsm: 041 684 335 elektronska pošta: center.selic@siol.net
ZA VES KUPLJEN ELEKTROINSTALACIJSKI MATERIAL, NUDIMO KOMPLETNO MONTAŽO IN IZVEDBO VSEH ELEKTROINSTALACIJSKIH DEL, TER PRIZNAVAMO 20% POPUST ZA MONTAŽO!!
Velika izbira ostalega elektro instalacijskega materiala. Na zalogi zemeljski kabel
Cariva 20%	1
kakovost naj bo del življenja
D legrand'
N a vaanosuKaTo^
POLEG ELEKTROMATERIALA ŠE NOVA RAZŠIRJENA PONUDBA V CENTRU SELIČ

NOGOMET: ŠENTJURČAN1 PRVAKI ŠTAJERSKE LIGE____________________________
Z generalnim pokroviteljem do stabilnega tretjeligaša?
O minulem šentjurskem nogometnem letu lahko po dolgem času znova govorimo v superlativih; članska zasedba je zanesljivo osvojila naslov prvaka Štajerske lige in si s tem zagotovila uvrstitev v 3. SNL, uspešne pa so bile tudi mlajše selekcije. Vse skupaj je poleg veselja prineslo predvsem skrbi, saj je jasno, da klub ob sedanji organiziranosti in financah nima veliko iskati v višjem rangu tekmovanja.
Skupinska fotografija prvakov Štajerske lige. Tako uspešno tudi v 3. SNL?
Zadnjo tekmo so pred le kakšnimi 50 gledalci (drugi šentjurski »feni« so si očitno raje ogledovali SP) Šentjurčani dobili z zanesljivih 4 : 1. V prejšnjih dveh tekmah so z dvema zaporednima neuspehoma, potem ko niso poraza poznali kar 17 tekem, poskrbeli za smetano na torti letošnjih nastopov v Štajerski ligi.
»Zelo sem zadovoljen z doseženim, saj smo pred sezono po tihem računali na 1. mesto, zagotovo pa na uvrstitev med prve tri. Imeli smo odlično serijo in kljub številnim poškodbam prikazali zelo dobre igre. Verjamem, da imamo še vedno tudi rezerve,« je po tekmi povedal Damjan Romih, ki je sezono pripeljal k uspešnemu koncu tako na igrišču kot za trenerskim krmilom. Zadovoljni so
Nogometni naj-i
Ob koncu sezone je rezultat šentjurskih nogometašev mogoče oplemenititi še z nekaj statistike. MU Šentjurje bila z 2,46 zadetka na tekmo najučinkovitejša ekipa lige, prejeli pa so povprečno najmanj golov oz. točno enega na tekmo. Na listi strelcev je Demir Džaferovič z 21 goli osvojil drugo mesto in za prvouvrščenim Firerjem iz Rogatca zaostal za štiri. Odličen šesti je z 11 zadetki Aleš Marot Na lestvici fair playa si je šentjurska ekipa delila 5. mesto s Šoštanjčani.
bili tudi nogometaši, ki jih je po zadnji tekmi poleg »protokolarnih« daril čakala modra kuverta z desetimi Prešerni, edina konkretna nagrada za letošnji uspeh, saj sicer šentjurski nogometaši prejemajo samo povrnjene potne stroške.
Kako v 3. SNL?
Med mini piknikom po tekmi je bilo seveda največ vprašanj uprtih v prihodnost šentjurskega nogometa. Je nastopanje v 3. SNL realno? »Naš cilj je postati stabilen član 3. SNL, dobro pa bi radi nastopali tudi v pokalnem tekmovanju. V člansko zasedbo želimo vključevati mlade domače igralce. Res je, da nam bo licenciranje prineslo veliko stroškov in bomo za člansko ekipo potrebovali približno enkrat toliko denarja kot doslej, poleg tega pa moramo urediti garderobe in igrišče. Smo v sklepnih pogovorih z generalnim pokroviteljem, ki bi nam pokril vsaj jesenski del tekmovanja,« je povedal Rado Peček, predsednik Šentjurja 2001. Kot je znano, obstaja tudi klub MU Šentjur, pod katerega okrilje sodijo vse mlajše selekcije, vsaj formalno mu predseduje Peter Pusser, že nekaj časa pa v praksi kluba delujeta kot eden.
Nedvomno bodo morali slej kot prej urediti lastne vrste, predvsem pa okrepiti upravni odbor, ki deluje praktično samo na papirju. Pripeljati bo potrebno nove ljudi, ki bodo zmožni zagotoviti dovolj sredstev, pri čemer bo nedvomno morala svoje dodati Občina, in položaj nogometašev ni najboljši, ker ima Občina zelo dobre »odnose« že s košarkarji in atleti... No, na zaključku sezone je bil tudi podžupan Jože Korže, ki je, mimogrede, podpredsednik MU Šentjur, vendar razen prijaznih besed kaj konkretnega nogometašem ni obljubil. Če bo vodilnim uspelo pripeljati generalnega pokrovitelja, naj bi bil vsaj jesenski del sezone rešen, pozabiti ne smemo niti, da so pred vrati lokalne volitve in morda bodo lahko kaj na ta račun
“Malo razumevanja za mlajše selekcije”
Konec maja in v začetku junija so s tekmovanji končale mlajše selekcije, ki so nastopale v MNZ Celje. Najmlajši, dečki iz ekipe U-8, so pod vodstvom trenerja Milana Rkmana prvenstvo zaključili na 4. mestu, isto uvrstitev so dosegli njihovi kolegi iz ekipe U-10, ki vadijo pod vodstvom Bojana Bakoviča Moštvo U-12 je osvojilo 3. mesto (trener Aljaž Plavsteiner), U-14 se je uspelo obdržati v 1. ligi, U-16 pa so tekmovanje končali na zelo visokem 4. mestu (trener Gregor Blatnik). V klubu delajo tudi z najmlajšimi, otroci do 7. leta. Vadba poteka na Ponikvi, v Dramljah in Slivnici. “Žal se srečujemo s težavami. Treninge moramo omogočiti tudi pozimi, a za nas nimajo razumevanja nikjer. Telovadnice so za nas predrage, prosili smo na vseh nivojih, vendar se do sedaj ni premaknilo nič. Investicija v otroke in mlade bi morala biti za našo občino pomembna za prihodnost, vendar nimamo takšnega občutka,” je kritična sekretarka šentjurskega kluba Mira Jazbec.
iztržili tudi nogometaši, vendar morajo biti pazljivi, da se ne bodo ujeli na limanice. Za dolgoročen obstoj bodo morali postaviti veliko trdnejše temelje.
Na priprave v Srbijo?
Poleg finančnih neznank bodo v klubu za licenco NZS morali urediti še nekatere malenkosti na stadionu in v slačilnicah, registrirati pa bodo morali tudi mladince, kar bodo rešili z vključitvijo kadetov. Članska zasedba naj bi ostala večinoma nespremenjena. Damjan Romih: »Imamo okoli 18 igralcev, upam, da se bo vrnil kdo izmed poškodovanih, ni pa še jasno, ali bo s kariero nadaljeval Goran Radič. Tudi sam bom skoraj zanesljivo ostal v Šentjurju. Posebnih okrepitev ne načrtujemo, seveda pa bi si želeli, da bi se vrnil v matični klub kdo od domačih igralcev.«
Prvenstvo v 3. SNL se začenja sredi avgusta, Šentjurčani pa bodo s pripravami pričeli v začetku julija. Obstaja možnost, da bodo ob pomoči enega izmed pokroviteljev tri dni preživeli v Srbiji. »Izlet« naj bi popestril priprave, hkrati pa naj bi bil nagrada nogometašem, ki so osvojili naslov štajerskih prvakov.
L. H.

LIGA:.MAIEGA NOGOMETA
ŠENTJUR
2006
Vodilni ekipi še povišali prednost pred zasledovalci
Vodilna Loka je že v petek vpisala nove tri točke s Šedino. Aktualni prvaki so po polovici prvenstva zabili 80 golov. V kolikor bodo tako tudi nadaljevali, bo nedvomno padel rekord v številu danih zadetkov v ligi. Njihova prednost pred drugouvrščenim Forumom znaša 7 točk. Še večja je razlika med drugim in tretjim mestom. Le-ta šteje 9 točk, s tem da imajo kar štiri ekipe iz sredine lestvice tekmo manj.
Mladi forum je kljub okrnjeni postavi premagal Šentvid.
Tretji je Frangros, ki je od zadnjič napredoval za 5 mest. Dosegli so dve zmagi in remi, slednjega prav v zadnjem krogu proti Sokolom. Sokoli so tisti, katerim smo zadnjič neopravičeno zapisali dve kazenski točki, saj je neprihod na tekmo v 8. krogu bil njihov prvi.
Na četrto mesto se je povzpel Elektro Selič, kije preprečil Žegru, da doseže tretjo zaporedno zmago. S tretjega na osmo mesto je zdrsnila Šedina, ki si v zadnjih treh krogih ni priigrala nobene točke. Sicer pa je sredina lestvice ostala bolj ali manj nespremenjena, razlike med ekipami pa majhne.
Ponikva ugnala loški podmladek, Nova vas že tik pod vrhom
V derbiju 11. kroga drugoligaške scene je Verbis Ponikva “Tomijevi četi” prizadejala poraz 5:3, kar je s pridom izkoristila Nova vas, ki se je povzpela na drugo mesto. Slednji so očitno odločeni boriti se za sam vrh lestvice. Njihova serija zdaj šteje sedem zmag, med “žrtvami” je tudi prvouvrščeni Koval. Ponikva se lahko z zmago na zaostali tekmi povzpne na 4. mesto pred Dobrino. Šesto mesto pripada Švedom, ki so v zadnjem krogu sicer močno izgubili z vodilnim Kovalom, toda pred tem vendarle nanizali dve zmagi. Kova je zdrsnila na 7. mesto, potem ko v zadnjih treh krogih niso zabeležili
točk. Za dve mesti je napredoval Makrokom s tekmo manj.
Ponikva nova vodilna, Alpos niza poraze
Potem ko je v začetku kazalo, da bo Alpos v veteranski ligi igral vodilno vlogo, po osmem krogu temu ni več tako. Po seriji štirih zaporednih zmag, zdaj nizajo serijo porazov. Krivci za njihov tretji poraz so bili igralci Jakoba, ki so se z dvema zmagama vključili v boj za najvišja mesta.
Kdaj bo občina pristavila kakšen evro še na malonogometno “razvalino"?
Športni park je z obnovo oziroma izgradnjo košarkarske lepotice brez dvoma dobil povsem drugo podobo. Vkolikorjemalonogometni prostor pred obnovo basketišča še bil nemoteč športnemu kompleksu, ga zdaj z nekoliko podrobnejšim pogledom lahko označimo kot malo “razvalino”. Vzrok temu pa so v prvi vrsti prepereli goli, ki še komajda stojijo. Podlaga potrebna preplastitve, problem je tudi ne dovolj močna razsvetljava. Mreža za golom je že davno dočakala svojo jesen, luknje na njej pa so prav velikanske. Da o problematiki nezavarovane strani ob cesti ne govorimo.
bp
Pari osmine finala:
Nedelja 18.6.2006
ŠD Šedina - Gremlini Loka V. Mulej - Nova vas Verbis Ponikva - Miki miške Simpl Žegar - ŠD Dole Vilkograd
REZULTATI BODO
OBJAVLJENI NA:
www.Sentjur.info
Nedelja 25.6.2006 ob 18.00h
Loka AH Škerjanec - Mladi forum
ob 18.45h
Elektro Selič - Švedi Montpreis
ob 19.30h
Frangros - Oldtimerji Selič
1.MLMN ŠENTJUR 2006
						n	■H	
1.	LOKA VUL. MULEJ	H	11	0	0	80	15	33
2.	MLADI FORUM SD*	n	9	0	2	46	33	26
3.	FRANGROS	n	5	2	4	26	20	17
4.	ELEKTRO SELIČ	n	5	1	5	38	39	16
5.	GREMLINI	10	5	1	4	31	36	16
6.	SAMORASTNIKI*	10	5	1	4	27	23	15
7.	ŠENTVID	10	4	2	3	26	29	14
S.	ŠD ŠEDINA	10	4	1	5	25	32	13
9.	SIMPL ŽEGAR	11	3	2	6	30	35	II
10.	MIKI MIŠKE	11	3	0	8	23	44	9
11.	SOKOLI*	11	2	2	7	33	52	7
12.	DRAMLJE MLADI	11	2	0	9	23	52	6
Rezultati 11. kroga 1. MLMN: Loka Vul. Mulej - ŠD Šedina 4:1, Miki Miške - Dramlje mladi 2:0, Simpl Žegar - Elektro Selič 4:6, Šentvid - Mladi forum SD 3:4, Sokoli - Frangros 3:3, Samorastniki - Gremlini prestavljeno
2.MLMN ŠENTJUR 2006
m		□	H	□	□	□	M	
i.	KOVAL LOKA	11	10	0	1	62	23	30
2.	NOVA VAS	11	8	2	1	40	21	26
3.	LOKA A.H. ŠKORJ.	11	8	1	2	41	19	25
4.	ŠD DOBRINA	11	6	1	4	38	36	19
5.	VERBIS PONIKVA	10	6	0	4	32	23	18
6.	ŠVEDI MONTPREIS	11	6	0	5	26	24	18
7.	KOVA*	11	4	0	7	36	32	11
8.	ŠD DOLE MAKROCOM	10	3	2	5	24	35	II
9.	HLADNO PIVO	11	3	2	6	30	44	11
10.	COVIRIA	11	3	1	7	22	38	K)
II.	TRIERA**	11	2	0	9	22	46	4
12.	KOŠNICA**	11	1	1	9	17	47	2
Rezultati 11. kroga 2. MLMN: Švedi Montpreis -Koval Loka 0:8, Nova vas - ŠD Dole Makrocom 6:0, Dobrina - Coviria 3:2, Loka A.H. Škerjanec - Verbis Ponikva 3:5, Hladno pivo - Kova 6:4, Triera - Košnica 0:3 bb
VETERANSKA LIGA ŠENTJUR 2006
m		H	0	H	n	n	-	H
i.	PONIKVA	7	5	2	0	42	16	17
2.	ALPOS	7	4	0	3	31	25	12
3.	ŠD DOLE VILKOGRAD	7	3	2	2	22	21	11
4.	JAKOB	7	3	2	2	20	20	11
5.	DRAMLJE	7	3	0	4	14	22	9
6.	OLDTIMERJI SELIČ	6	1	1	4	18	25	4
7.	BULLDOG	7	1	1	5	13	31	4
Rezultati 8. kroga veteranske lige: ŠD Dole Vilkograd - Ponikva 4:8, Bulldog - Dramlje 1:4, Jakob - Alpos 6:2, Oldtimerji Selič so bili prosti
*... kazenska točka, **... 2 kazenski točki	bp

Za ŠD Dole v veteranski ligi igrajo: Cerjak, Jug, Tiselj /., Tiselj M., Guzej, Kovačič, Zupanc F., Zupanc B., Eminič, Zelič in Cerjak.
Za Novo vas so v 2. ligo prijavljeni naslednji igralci: Marki, Brodej, Dečman, Kolar K., Kolar A., Kovač, Dobovišek, Gaberšek, Koželj, Kranjc in Čander.
Za Kovo v 2. ligi nastopajo: Pinter, Šnabl, Štante, Ulipi, Srebot, Javornik, Plavčak, Vezenšek, Pintar in Špegič.
KAKO SE SPREMLJA SP V NEMČIJI?
Fuzbalogledje po šentjursko
Kot se za čas, ko je na vrsti svetovno prvenstvo v nogometu, pravzaprav spodobi, so se tudi v šentjurskih lokalih in drugih zbirališčih primerno pripravili na oglede - vsaj ta mesec najpomembnejše stvari na svetu.
Za razliko od prejšnjega prvenstva je tokrat tekme mogoče spremljati ob spodobnih urah, tako naj bi bilo potencialnih strank več. Čeprav smo na šentjurske ekrane pokukali večkrat, smo zaradi primerjave našo udeležbo z opazovanjem opravili v okviru ene izmed najprivlačnejših tekem predtekmovanja.
V kavabaru, ki se imenuje po nekdanjem poštnem uradu, ki je obratoval na tem mestu, tekme spremljajo kar z dvema projektorjema. Obstoječemu notranjemu se je pridružil še
zunanji, tako da vroče nogometne glave hladi svež zrak. Za gledanje tekem so priredili zanimiv plakat.
Projektor so namestilitudi na drugi stani Pešnice, kjer so si umetnije šestkratnih svetovnih prvakov ogledovali nekateri profesionalci iz mesta s toliko zvezdicami, kot jih premore hotel.
V najnovejšem šentjurskem lokalu, malce izven centra mesta, a v Centru pozornosti, so montirali enega izmed 50 HDTV sprejemnikov v Sloveniji, kar naj bi bil precej zasoljen šport. Kljub visokodefinirani sliki pa pretiranega navala ni bilo zaznati.
Tudi v bližnjem mnogokotnem objektu je v
največjem šentjurskem pokritem atriju brlel ekran, ki pa je ob našem mimohodu nudil zadovoljstvo le bližnjemu sosedu Becotu.
Najbolj ognjevito je bilo gotovo v bivšem kombinatovem bifeju, kjer so se zbrali najbolj zagreti šentjurski nogometni in stavni navdušenci. Poskrbeli so tudi za ustrezno okrasje, saj so izobesili zastavi dveh udeleženk prvenstva, pa tudi na marsikoga plečih so se dičili dresi omiljenih ekip.
Kar nekaj parov oči je bilo zazrtih v ekran na Trubarjevi, vendar je glede na ime lokala pravo vzdušje šele, ko igra Mehika, Egipta pa na mondialu ni že zadnjih 16 let.
Po tradiciji pripravijo oglede tekme tudi pri ŠKMŠ, in sicer je njihov »ekran« največji v Šentjurju, saj jim za to služi kar stena v »P2« s športnem parku. Občinstva je bilo ravno dovolj, da je bilo spremljanje tekem s kavčev udobno.
br
0
ZA POKAL ZGORNJEGA TRGA
Šentjur teče drugi krog
Glede na to, da je bila prireditev Tek za pokal Zgornjega trga izvedena že drugič, ji lahko pripnemo pridevnik tradicionalna. Število tekačev je naraslo kar za dva, letos pa se je teku priključil še pohod po Šentjurju.
Prireditev je koordiniral šentjurski javni sklad s počasi zares že nepogrešljivo Anito Koleša. Drugi tek za pokal Zgornjega trga so pomagali izvesti člani Atletskega kluba Šentjur. Prijavilo se je kar 32 tekačev, med njimi precej iz mlajših kategorij. Tekači so imeli na voljo dve progi: na krajši 2,5 km dolgi je zmagal Janez Babnik pred Aljažem Stropnikom in Dejanom Kukovičem, na daljši, 5 kilometrski pa je lanskoletni naslov ubranil Robi Švegler, s časom 17 minut in štiri sekunde, pred Milanom Zupancem in Maksom Mulejem. Zmagovalec daljše proge je dobil medaljo, pokal ter izlet v Gardaland. Žal letos ni bilo prijavljene nobene tekačice v ženski
Drugega teka v Zg. trgu se je udeležilo 32
tekačev
kategoriji.
Na krajši progi so se pomerili dečki in deklice pod 16 leti. Med dečki je zmagal Beni Jahiri pred Leonom Časem in Simonom Lubejem, pri deklicah pa Tamara Lorber pred Karmen Trebovc in Kajo Kvas. Da pa letos ni ostalo samo pri teku, so pod okriljem Društva Zgornjetržanov organizirali pohod po Šentjurju, katerega tempo je diktirala Milena Kajtna Na pot se je podalo kar 72 pohodnikov. Vsi udeleženci pohoda in teka so prejeli majčke, ki jih je pomagala financirati Fundacija za financiranje športa.
Izvedba teka je tudi velik organizacijski zalogaj. Za zaporo ceste so poskrbeli VOC, z prostovoljci iz Društva atletskih sodnikov Šentjur in članov PGD Šentjur. Po končani prireditvi so postregli z golažem, zaigral in zapel pa jim je Gašper Jelen.
Prireditev je bila zgledno organizirana, kot nekakšna protiutež žal samo enemu Olimpijskemu teku v Šentjurju, saj je prijava tovrstnih prireditev zahtevna in tudi draga, zato si lahko le želimo, da organizatorji ne bodo omagali v tretjem krogu.
jg
PO ČEBULARJU ODŠEL ŠE MAČEK________________
Novakovič podaljšal -neznank v enačbi še veliko
Negotovosti o tem, kdo bo naslednjo sezono s klopi vodil šentjurske košarkarje, je pred dvema tednoma klubska uprava presekala s podaljšanjem pogodbe s trenerjem Damjanom Novakovičem.
Vse skupaj ni bilo tako preprosto, saj si je Novakovič po krstni sezoni v članski konkurenci nabral precej ugleda in posledično zanimanja za njegove storitve. Kljub vsemu se je dogovoril, da bo skušal svoje delo še nadgraditi in bo ostal v H ruševcu tudi v sezoni 2006/07.
Za še večji izziv pred novo sezono je poskrbel podpis pogodbe dosedanjega organizatorja igre in naj asistenta preteklega prvenstva Andreja Mačka, ki so mu v Laškem ponudili triletno pogodbo in tudi precej boljše pogoje. Prav zaradi tega ga na Gajstovi poti niso ovirali in mu želijo še večjo uveljavitev. V časopisju se je pred tednom dni pojavljala informacija, da je Blaž Ručigaj že podaljšal sodelovanje, kar naj bi bila obojestranska želja, vendar se po zadnjih podatkih črnilo še ni prelilo na papir. Podobno je z Mariem Novakom, vendar naj bi imela šentjurska uprava zanj na voljo ustrezno zamenjavo.
Med tem, ko je košarkarska tržnica v
polnem teku, pa so priznanje doživeli mladi košarkarji Luka Lapornik, Miha Sajko in Matej Krušič, ki sodelujejo v reprezentančnih akcijah v svojih starostnih kategorijah.
Omenimo še nekaj drugih košarkarskih dogajanj. Vplivna spletna stran o mednarodni košarki Eurobasket je Andreju Mačku podelila naziv za igralca, ki je v pretekli sezoni najbolj napredoval. Sandija Čebularja so uvrstili v drugo peterko lige, Mateja Krušiča pa v peterko novincev. Igralec, ki je še pred dvema letoma igral v Šentjurju, Seid Hajrič, in je kasneje nadaljeval kariero na Poljskem, je uvrščen na spisek kandidatov za poljsko reprezentanco, ki jo sicer vodi Andrej Urlep.
Za konec kot zanimivost dodajmo, da je Robi Ribežl kot član ekipe Partizani zmagal na škofjeloškem turnirju v ulični košarki, ki šteje za državno prvenstvo. Med soigralci najdemo tudi bivšega šentjurskega košarkarja Petra Jovanoviča
br
PRENOVA KOŠARKARSKEGA IGRIŠČA V ŠENTJURJU________
Super igrišče! Kaj pa uporaba?
Šentjurski športni park dobiva vedno bolj zaokroženo podobo. Po postavitvi ograje na balinišču in vedno resnejših pobudah o ureditvi igrišča za odbojko na mivki se je v zadnjih dveh tednih izvedla popolna preobrazba košarkarskega igrišča.
Igralna ploskev je poslej obdana z ograjo, postavljeni sta dve vrsti betonskih tribun, posebno zavetje pa bodo imeli tudi igralci. Med bistvenimi novostmi je postavitev razsvetljave in pa plastične talne obloge v zeleno-rdeči barvni kombinaciji, ki izhaja iz šentjurske zastave. Ta naj bi imela boljše lastnosti kot druge oblike zunanjih košarkarskih podlag in naj bi bila prva takšne vrste v Sloveniji. Cenovno se investicija naj ne bi razlikovala od asfaltne preobleke. Novi sta tudi konstrukciji košev, ki se zaključujeta s steklenima tablama. Po prvotnih načrtih naj bi bili konstrukciji dvostebrni, kar naj bi zmanjšalo tresljaje. Zgodilo seje drugače in sedanji konstrukciji sta dobesedno živahni. Kljub pravočasni prošnji nam o vrednosti celotnega posega z občine niso posredovali podatkov, tako da lahko podamo zgolj informacijo o višini sofinanciranja s strani Fundacije za šport, ki znaša 4,4 milijona tolarjev. Še večja neznanka je ob novi pridobitvi »hišni red« uporabe igrišča
oz. razsvetljave. Za razliko od tenisa in malega nogometa so uporabniki košarkarskega igrišča neorganizirane skupine občanov, tako da se tu poraja veliko vprašanj. Ker razmer v športnem parku v smislu organizacije še zdaleč ne moremo označiti za dorečene, je ravno sedaj priložnost, da se marsikaj doreče.
gi)
br
MLAJŠE SELEKCIJE KK ŠENTJUR
OB KONCU SEZONE KOŠARKARIC
Sezono končali še pionirji
Pionirji A v 10. krogu sicer niso uspeli zmagati, so pa zasedli odlično 2. mesto v skupini in si s tem priigrali dobro izhodišče za visoko uvrstitev v jesenskem tekmovalnem delu. Manj sreče so imeli pionirji B, saj so izgubili vsa tri srečanja.
Pionirji A: Oset in Arzenšek skupaj kar 70 točk
Konec maja so fantje odigrali tekmo proti vrstnikom iz Šmarja. Visok tempo so narekovali že od začetka in zanesljivo zmagali s 106 : 83. Ponovno sta izstopala Oset (40 točk) in Arzenšek (30), pridružili so se jima še Virant (14), Javornik (6), Čuš (3), Mavrin (3), Šentjurc (4) in Horvat (2).
Varovanci Ožbeja Staneta so v 8. krogu igrali proti Elektri. Blestela sta znova Arzenšek (33) in Klemen (29), med opaznejšimi košarkarji sta se znašla tudi Javornik in Šentjurc, ki sta pripomogla k zanesljivi gostujoči zmagi z 82 : 103.
V	nedeljo, 11. junija, so »A-jevci« na Polzeli odigrali eno od težjih srečanj. Savinjčani so izkoristili dejstvo, da so Šentjurčani tokrat igrali brez Arzenška, dobili pa so tudi veliko število osebnih napak. Kljub vsemu so se dobro borili in uspeli iztržiti minimalen poraz. Bilo je 95 : 91 za Polzelo.
Pionirji B v Vojniku le 15 točk
Igralci Boštjana Kočarja so
v 4. krogu gostovali v Vojniku in izgubili s kar 71 : 15. Fantje niso imeli nikakršnih možnosti, saj so jih domačini »držali« z agresivno obrambo.
Malce boljši vtis so pustili na gostovanju v Zrečah. Kljub temu, da so Pohorci starejši in fizično močnejši, so Šentjurčani pokazali, da so lahko dostojen nasprotnik. No, izgubili so z 51 : 33, med strelce pa so se vpisali Oset (14), Rožej (5), Drovenik (5), Jug (4), Esih (3), Zevnik (2).
V	6. krogu je naše fante doma čakala Keleja. Vznemirljive tekme tokrat nismo pričakovali, saj so fantje točke nabirali kot rokometaši gole: počasi, a skrbno ... Tokrat so dosegli 17 točk, Celjani pa so se ustavili
pri številki 65. Kot zanimivost dodajmo, da sta sodnika pozabila na tekmo, je pa zato KZS čast reševal domačin Igor Pečenko, poznan kot dober sodelavec KK Šentjur.
S sezono smo lahko zadovoljni
Ugotovimo lahko, da je delo z mlajšimi selekcijami KK Šentjur ostalo na visokem nivoju, kar kažejo rezultati. Mladinci so dosegli največji uspeh doslej. Končati na 6. mestu v državi med elito, kot so Slovan, Olimpija, Bežigrad in Laško, ni mačji kašelj. Brez dvoma se bo v naslednji sezoni poznal odhod Dejana Mihevca, ki je bil do nedavnega alfa in omega šentjurske košarke. Vodstvo kluba o imenu novega trenerja mladincev zaenkrat še modro molči.
Kot smo že poročali, bo na čelu kadetov Damjana Novakoviča zamenjal čedalje uspešnejši Ožbej Stane. Slednji že sestavlja primerno ekipo, ki bo »rolala« po I. SKL, kamor so se uvrstili v dodatnih kvalifikacijah. Najbolj gre računati na Pelca in Fermeta, sicer igralca Šmarja, ter na številne domače igralce. Pionirji A so v začetku leta že izpolnili svoje ambiciozne načrte in se uvrstili v 1. ligo. V svoji skupini so po prvem delu sezone zasedli odlično drugo mesto z izkupičkom osmih zmag in le dveh porazov. Trenutno zasedajo 31. mesto v državi, s tekmovanjem pa bodo nadaljevali letošnjo jesen, kjer imajo realne možnosti za višjo uvrstitev v I. SKL.
Pionirji, ki od pomladi trenirajo pod taktirko Boštjana Kočarja, so kvalifikacije za I. SKL opravili dokaj uborno. Seveda se niso uvrstili med najboljše, se pa zato borijo za obstanek v svoji skupini, kjer igrajo z Vojnikom, Kelejo in Roglo. Trenutno so na 26. mestu II. SKL.
Se zadnji zmagi za pionirke
DajeŽKK Šentjur-Šmarježe dolgo poznan slovenski košarkarski sceni, vemo vsi, prav tako je znano, da se iz njihovih vrst kalijo zelo uspešne košarkarice, malokdo pa ve, da so njihove mlajše selekcije pod samim vrhom lestvic.
Pionirke so v 8. krogu I. SKL - vzhod najprej opravile s Pomurjem iz Murske Sobote. Tekma ni bila nič posebnega, saj so šentjursko-šmarska dekleta vodila od začetka, svojo premoč v nadaljevanju brez kančka utrujenosti večala in zabeležila zmago z rezultatom 75 : 29.
Teden dni kasneje so gostovale v Slovenskih Konjicah. Nasprotnice so se Šentjurčankam do konca prvega polčasa zelo uspešno upirale, potem pa podlegle tempu, ki so ga narekovale naše pionirke. Na tekmi so zopet na svoj račun prišle igralke s klopi, ki so v zadnjih minutah poskrbele za dokaj visoko zmago. Izid srečanja je bil 42 : 72.
V zaostali tekmi šestega kroga so se varovanke Tatjane Kampuš pomerile z večnimi tekmicami iz Trbovelj. Kljub trudu, da bi enkrat za vselej naredile konec seriji porazov proti Zasavkam, jim tudi tokrat ni uspelo. Po zelo napetem boju so morale priznati minimalno premoč: bilo je 56 : 60.
Pionirke so znova izgubile proti Trbovljam
Še ena uspešna sezona
Tudi tokrat so košarkarice ŽKK Šentjur-Šmarje dokazale, da gre nanje računati v prav vseh kategorijah. Mladinke so se po dokaj ostrem boju uspele usidrati na zavidljivo šesto mesto. Malce manj so bile uspešne v kvalifikacijah za finalni turnir, a so zato v rednem delu iztržile šest zmag in štiri poraze. Ni pa zaenkrat znano, kdo bo prevzel krmilo ekipe, saj naj bi se klub razšel s sedanjo trenerko Karolino Koželj
Kadetinje je letos vodila Tatjana Kampuš, ki se je med sezono morala ubadati z rahlo neposlušnostjo igralk. Temu primerna je bila končna uvrstitev na 16. mesto. Kot zanimivost omenimo, da so se naše punce merile tudi z Domžalami, ki jih je do »odstavitve« vodil njihov nekdanji trener Jani Čede
Med pionirkami je laskavi naziv državnih prvakinj tokrat osvojila ekipa Triglava iz Kranja. Naše košarkarice so na finalnem turnirju izgubile dve tekmi, kar je bilo majhno razočaranje glede na to, da v t.i. Superligi praktično niso poznale poraza. Kampuševa očitno tokrat iz rokava ni potegnila pravega aduta ali pa se je ponovno srečala s kakšnimi drugimi oblikami »neresnosti« s strani igralk. Kljub vsemu so se pionirke uspele okititi z bronom in so ponovno dokazale, da še vedno sodijo pod sam vrh lestvice.
Za mlajše pionirke lahko ugotovimo, da njihova večna uganka ostajajo Trboveljčanke. Že drugo sezono zapored pri njih »delajo« izjemne košarkarice, ki se na tekmah predstavijo kot nekakšen rušilni stroj. Naše košarkarice so na finalnem turnirju zasedle odlično drugo mesto, edini poraz pa so doživele proti dekletom iz Zasavja. In da je uspeh omembe vreden, velja dodati, da so za sabo pustile nekaj elitnih ekip: Rogaška Slatina, Pomurje Skiny, Domžale, Ježica, Merkur...	BM
BM
ŠPORTNE NOTICE
ZAPOSLOVANJE
Upokojenski šahisti so blesteli
Na prvenstvu Savinjske regije so v zasedbi Franc Gazvoda, Zvone Štrajher, Vinko Marinški, Albin Potočnik in Ciril Diaci dosegli 2. mesto. Od možnih 36 točk so jih osvojili 30, to je kar 6 točk več od tretjeplasiranih Celjanov. Prvo mesto so izgubili zaradi dveh nesrečnih porazov sicer zelo dobrega Štrajherja. Za ti dve točki so zaostali za ekipo Žalca, za katere igrajo kar 4 mojstrski kandidati.
Gradišnik in Dobrajc ponkovška prvaka v tenisu
Že konec maja je na Ponikvi potekal teniški turnir, ki ga je organiziral tamkajšnji klub pod vodstvom Iva Trbovca.
Med 16 nastopajočimi sta zmagovalca postala Bojan Gradišnik in Aleš Dobrajc, ki sta v finalu z 9 : 7 premagala Gorazda Ratajca in Jožeta Ravnaka. Tretja sta bila Slavko Dobrajc in Miha Kundih. Z izvrstno hrano je tako igralce kot gledalce znova razvajal Mirko Paj (Bacchus).
Šentjurski tenisači četrti, veterani prepričljivi
Skozi mesec maj so šentjurski tenisači odigrali vseh pet kol v tretji slovenski teniški ligi. V konkurenci klubov iz Trbovelj, Žalca, Hoč, Brežic in Rogaške Slatine so osvojili dve zmagi in s tem skupno četrto mesto. Barve TK Šentjur so zastopali Darko Esih, Blaž Mart, Tadej Kincl, Jernej Pepevnik, Dubravko Perhoč in Aleksander Recko Šentjurski teniški veterani so obetavno pričeli sezono v Veteranski sotelski teniški ligi, kjer je v konkurenci sedem ekip. V prvem krogu, 1. junija, so s 4 : 1 premagali Rogatec, edina točka pa je splavala po Pešnici v tretjem setu, ko je Mulej klonil z 9 : 11. Naslednji teden so favorizirani Šentjurčani v postavi Tadej Kincl, Darko Esih, Jože Hernaus, Maks Mulej in Dare Vovk brez težav odpravili Šmarčane. Pretekli vikend so Šentjurčani počivali, v četrtek pa se bodo na domačem tenisitu pomerili s Kozjani.
MU Šentjur obveščajo
Zaključek tekmovalne sezone za vse mlajše selekcije vključno z okolico bo 25. junija v Športnem parku Šentjur. Zaradi organizacije in priprave prosimo starše, da do 22. junija pokličejo 031 856 277 (Mira).
Obveščamo vse starše, ki imajo otroke v skupinah U-10, U-12 in U-14, da bodo te skupine delale tudi čez poletne počitnice. V juliju bo vadba potekala dvakrat tedensko: ob torkih in četrtkih od 19. ure dalje, v avgustu pa se bodo začeli redni treningi. V novi sezoni bo pričela s tekmovanjem tudi mladina U-18, zato vabimo vse igralce, ki so rojeni po letu 1988, da se priključijo nazaj k rednim treningom.
Obvestilo
OZRK Šentjur obvešča občane iz Občine Šentjur in Dobje o delitvi prehrambenih artiklov (mleko, moka, sladkor, testenine, riž, ješprenj) ogroženim skupinam občanov.
Do te pomoči so upravičeni prejemniki DSP (Denarne socialne pomoči), CSP (osebe poslane iz Centra za socialno delo), brezdomci in zaposleni, ki že dalj časa niso prejeli dohodkov, posamezniki in družine, ki so se znašle v težjih življenjskih razmerah.
V	kolikor smatrate, da je tudi vam takšna pomoč potrebna, ali sodite v eno izmed naštetih skupin, lahko pridete po pomoč.
Za občane iz KS Šentjur-mesto in KS Šentjur-okolica bo potekala delitev v skladišču Rdečega Križa Šentjur, Cesta Miloša Zidanška 9, Šentjur.
V	času od 14. 6. 2006 do 12. 7. 2006.
Vsako sredo od 9 - 12 ure in od 16 - 17 ure.
Po 12. juliju bo delitev hrane še naprej vsako sredo dopoldan od 9 - 12 ure, v popoldanskem času pa samo vsako prvo sredo v mesecu od 16 - 17 ure.
Upravičenci do pomoči Rdečega križa izven KS Šentjur mesta in okolice pa lahko dobijo ustrezno pomoč v kraju, kjer živijo. Lahko se obrnete še na Rdeči križ v svojem kraju.
Za morebitne informacije pokličite na OZRK ŠENTJUR:
Telefon: 03/747-13-62, 03/747-13-60
Sekretar OZRK Šentjur: Slavko Slejko
Seznam prostih delovnih mest v UE Šentjur
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda, na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:www.ess.gov.si ali pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
-Polaganje keramike - M/Ž; do 1. 7.2006; Pesan Bojan s.p., Sončni žarek, Ulica skladateljev Ipavcev 46, 3230 Šentjur -Pomoč pri strežbi pijač - M/Ž; do 23. 6.2006; Popaj Oliva društvo, Šentjur, Proseniško 88, 3230 Šentjur
STRUGAR
-Strugar - M/Ž; do 28. 6.2006; Tajfun Planina d.o.o., Planina pri Sevnici 41,3225 Planina pri Sevnici_______________________________
VOZNIK AVTOMEHANIK
-Gradbinec in voznik tovornjaka - M/Ž; do 23. 6.2006; Božič Ratko s p., Splošna gradbena dela in avtoprevoz, Vrbno 62, 3230 Šentjur -Upravljanje cestno transportne mehanizacije in prevozi v mednarodnem cestnem prometu - M/Ž; do 8.07.2006; Trgošped d.o.o. Šentjur, Vodruž 2, 3230 Šentjur -Voznik tovornjaka - M/Ž; do 23.06.2006; Uduč Branko s.p., Avtoprevozništvo, Dobje pri Planini 32, 3224 Dobje pri Planini -Vrtanje in rezanje betona, pomoč pri drugih gradbenih delih - M/Ž; do 29.06.2006; Medved Boris s.p., Gms Medved, Dolga gora 15, 3232 Ponikva_______________________________
STROJNI TEHNIK
-Upravljanje CNC strojev - Priprava stroja in obdelovanca, programiranje CNC stroja, testiranje delovanja programa, kontrola obdelovancev z merilnim orodjem in korekcija nastavitev - do 28. 6.2006; Tajfun Planina d.o.o., Planina pri Sevnici 41,3225 Planina pri Sevnici
GIMNAZIJSKI MATURANT
-Pomožni zavarovalni zastopnik - Iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja - območje Šentjur z okolico - M/Ž; do 8. 7.2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana
DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA (VS)
-Tehnični vodja, tehnolog, obratovodja - M/ Ž; do 30. 6.2006; Koval d.o.o. proizvodnja in trgovina, Loka pri Žusmu 9, 3223 Loka pri Žusmu
0
Napovednik tudi na www.Sentjur.info
KAM, KJE, KDAJ?
Vodnik po dogodkih na Šentjurskem
-Sreda, 21. junij, ob 18.00, Telovadnica OŠ H ruševec
ZAKLJUČNA PRIREDITEV z naslovom »ZARAJAJMO V POČITNICE«
-Petek, 23. junij, od 10.00 do 11.00, Oder na Mestnem trgu
ZAPOJMO IN ZAPLEŠIMO V POČITNICE
-Petek, 23. junij, ob 20.30, Mestni trg pred Občino Šentjur
VEČER SAKSAFONOV - OBČINSKA PRIREDITEV OB DNEVU DRŽAVNOSTI
Saksofonisti: Igor Cesar, Lev Pupis, Tomislav Žužak, Primož Fleischman, Dejan Prešiček, Črt Cene, Anže Škornik, Tomaž Šalamon.
Gašper Primožič, Iva Kovačič, Mateja Urbanč, Jernej Podgoršek.
Šentjurski kvartet saksofonov-OUATTRO. Mednarodni kvartet saksofonov—4SAXESS.
Skupina-STRIZZV. Bruhalci ognja Magic Fire.
Posebna gostja JADRANKA JURAS in pianist Milan Stanisavljevič.
Predstavitev saksofona kot solističnega inštrumenta ter povezava v komorno igro z ostalimi inštrumenti.
Izvajala se bo klasična glasba svetovno znanih skladateljev (Bach, Debussy, Milhaud, ...) ter glasba sodobnejših ritmov tanga, regtime-a, ruske in balkanske narodne.
-Sobota, 24. junij, na Ponikvi
OSREDNJA OBČINSKA PRIREDITEV OB DNEVU
DRŽAVNOSTI
-ob 12.00, Bobovo
OTVORITEV MODERNIZIRANE LOKALNE CESTE BOBOVO -SLADKA GORA Ponikva - pred osnovno šolo
-	ob 13.00 - NOGOMETNA TEKMA
-	ob 14.00 - POLAGANJE TEMELJNEGA KAMNA ZA NOVO OSNOVNO ŠOLO PONIKVA
-	ob 14.30 - SLAVNOSTNA AKADEMIJA OB DNEVU DRŽAVNOSTI
-ob 15.30-SLAVNOSTNI PREVZEM GASILSKEGA VOZILA ZA PGD PONIKVA
-	ob 16.00 - ZABAVNI PROGRAM
-Sobota, 24. junij, Rakitovec - Slivniško jezero KRESNA NOČ OB SLIVNIŠKEM JEZERU -Od ponedeljka 26. junija do petka 30. junija, Kulturni dom Šentjur
vsak dan od 10.00 do 13.00 - IZ MAMINE SKRINJE -Petek, 30. junij, ob 20.00, Dolga gora KONCERT NARODNOZABAVNIH ANSAMBLOV - Sodelovali bodo naslednji ansambli: Lojzeta Slaka, Toneta Rusa, Okrogli muzikantje, Kvintet Dori, Vitezi polk in valčkov, Šentjurski muzikantje,in Vagabundi. Prireditev bo vodil Klobasekov Pepi. -Sobota, 1. julij, športno igrišče na Planini KLUMPANJE; ob 10.00: turnir v streetball-u in odbojka mešano, »NEKAJ ZA NAJMLAJŠE«, od 20.00 do 3.00 rock spektakel: ŽURDOV, DAV O UT, SOULFINGERS, BIG FOOT MAMA,
BOHEM in PRESENEČENJE!
-Sobota, 1. julij, ob 5.00 odhod izpred Kulturnega doma Gorica pri Slivnici
IZLET NA ČRNO PRST	_____________
ŠENTJURSKO POLETJE
-Sobota, 24. junij, ob 19.00, prostor pred KD Šentvid
SREČANJE POD BOHORJEM NA
KRESNO NOČ - predstavili se bodo
domači in okoliški godci oz. pevci. Po uradnem delu bo zabava z ansamblom Viharnik.
-Nedelja, 25. junij, ob 20.30, Oder pod kostanji
GREMO V KINO - koncert Pihalnega orkestra z gosti
-Četrtek, 29. junij
-od 10.00 do 13.00, Ulice Zgornjega trga
S ČOPIČEM PO ZGORNJEM TRGU - mladi likovniki ustvarjajo svoje podobe starega dela mesta, ulična razstava ^ZgQ -ob 19.00, Oder pod kostanji
NA ODRU SEM DOMA - nastop mladih pevskih, “Vsfej %
glasbenih, plesnih in še kakšnih talentov, gostje	^
dekliška tolkalna skupina ŠUS
-Petek, 30 junij, ob 20.30, Oder pod kostanji
IZZA MORJA - nastop folklorne skupine KUD Brnaze iz Sinja
(Hrvaška)
Festival sta finančno podrla Občina Šentjur in Zveza kulturnih društev Šentjur. Vstop na vse prireditve je prost.
POHODI IN IZLETI
-Sobota, 24. junij, ob 5.00 odhod z avtobusne postaje Šentjur
IZLET NA NOTRANJSKO - dom na Čavnu, dom na Čreti
-Nedelja, 25. junij, ob 8.00, Zbor na Slomu (priporočljiva vnaprejšnja prijava)
ROMARSKI POHOD SLOM - ŽIČKA KARTUZIJA
-Četrtek, 29. junij, ob 8.00 odhod z avtobusne postaje Šentjur
SREČANJE UPOKOJENCEV SLOVENIJE V MOZIRJU Prostovoljno gasilsko društvo Dolga gora organizira
14. SREČANJE MUZIKANTOV V DOLGI GORI,
ki bo v nedeljo, 2. julija, ob 15. uri.
K sodelovanju vabi instrumentaliste, duete in ansamble. Najboljšim izvajalcem bodo podeljene nagrade iz sklada v skupni vrednosti 115.000 SIT. Prijave, skupaj s posnetkoma dveh skladb na kaseti, pošljite do 22.06.2005 na naslov:
PGD Dolga gora, g. Franc Arzenak, Dolga gora 50 b, 3232 Ponikva
Vsi prijavljeni bodo obveščeni o izboru do 28.06 2006.
Po prireditvi bo zabava z ansamblom BRATOV POLJANŠEK Informacije: Franc Arzenak tel. 03 576 35 66 ali 031 326 063
OZRK Šentjur vabi na
KRVODAJALSKO AKCIJO,
ki bo v četrtek, 29. junija, od 7.00 do 12.00 ure v prostorih Osnovne šole Franja Malgaja Šentjur
Javni preklic
Podpisani Anton Robič preklicujem vse izrečene trditve in besede, ki sem jih izrekel o gospodu Mitji Veršiču. Globoko se opravičujem družini Veršič in Oprešnik Martini za laži, ki sem jih izrekel in s tem povzročil moralno in materialno škodo družini Veršič in Oprešnik Martini, ker so odstopili od sodnega pregona.
Anton Robič I. r. Planina pri Sevnici 58, 3225 Planina pri Sevnici
Na mamicah svet stoji
Življenje je tragedija, gledana od blizu, od daleč je komedija.
(Guardian, 1977, Chaplin, Charlie, 1889-1977)
V celjski porodnišnici so od zadnje objave pa do 12. junija rodile naslednje mamice:
18. maja: Andreja Kolar s Planine, 20. maja: Saša Gunzek iz Šentjurja - dečka, 21. maja: Marjetica Cvikl iz Gorice - dečka, 27. maja: Saška Horvat iz Šentjurja - deklico, 29. maja: Simona Horjak iz Šentjurja - deklico, 30. maja: Simona Sinkar iz Gorice - deklico, Mateja Spolenak iz Šentjurja - deklici dvojčici, 6. junija: Anica Palir z Grobelnega - dečka, 8. junija Zdenka Čretnik z Grobelnega - deklico.
Čestitamo!

NAGRADNA KRIŽANKA
| 1Z( e )NABIRALNIKA Silvester 1 KONEC MORE
Nimfomanka reče ljubimcu:
“Hitro zlezi pod posteljo, moj mož prihaja domov!”
Ljubimec pomisli: “Hvala bogu, je le dobil moj SMS.”
LEPA BESEDA
Mož pride domov in reče ženi: “Kavo mi daj.”
Ta ga jezno pogleda: “Kaj pa lepa beseda na P?”
Mož ji odvrne: „POHITI!”
VPRAŠATI JE TREBA
Se pogovarjata Janez in Mujo:
„Dobro, Mujo, zakaj si spal z mojo ženo?”
“Pa samo sam htio vidjeti razliku izmedju tvoje i moje.”
„Pa zakaj nisi mene vprašal?!”
PRIDIGA O ODPUŠČANJU
Na koncu pridige, katere tema je bila odpuščanje, je župnik vprašal svoje ovčice: „Koliko od vasje oprostilo svojim sovražnikom?”
Vsi dvignejo roke razen ene stare ženičke.
„0, mamca Gajškova, a vi pa niste pripravljeni dati odpuščanja vašim sovražnikom?!”
“Nimam nobenega sovražnika!” odgovori mamca Gajškova.
“No, to je pa malce nenavadno, koliko pa jih štejete mamca?”
„Osemindevetdeset!”
„No, mamca, a bi prišli gor in nam razložili, kaj je potrebno narediti, da pri 98 letih človek nima nobenih sovražnikov na tem svetu,” jo dobrohotno pokliče na prižnico župnik.
In tako mamca Gajškova počasi krevsa proti prižnici in vsi prisotni jo spremljajo s simpatičnimi pogledi.
Obrne se k odobravajoči in nestrpno pričakujoči množici in pravi:
..Preživela sem vse te pokvarjene prascel!”
NEZNANI KRAJ
“Tako!” se veseli turist ob slovenski obali. “Končno smo našli parkirni prostor.
Sedaj moramo le še ugotoviti, v katerem mestu smo.”
ČRNOGORCI NA MORJU
Pelje Črnogorec družino na morje in se odloči naučiti plavati svojega malega sinkota. Vrže ga v morje, a mali potone. Črnogorec ga potegne ven, mu da rokavčke za plavanje in ga spet vrže v vodo. Mali potone. Potegne ga ven, mu da obroč za plavanje, mali ponovno potone. Začne se jeziti in mrzlično razmišljati, kaj naj naredi, nakar se mu pribiža stara baka, ki vse to opazuje in mu reče: “Skini mu zlati lančič.”
»Ko se srečajo delavci, igrajo nogomet. Ko se srečajo šefi, igrajo tenis. Ko se srečajo menedžerji, igrajo golf. Poanta: Večja kot je funkcija, manjše so kroglice.«
fcOPTIK^
GLESCIC BORIS, s.p.
Gregorčičeva 4, 3000 Celje
OČESNA AMBULANTA
Ul. Leona Dobrotinška 5, 3230 Šentjur, tel.: 03/ 746 24 50
®(o]pte	(ateflMSfc @(5(5®
Vsak ponedeljek ob 15:00 uri
OKULISTIČNA AMBULANTA
1
V 1
W:f*m
...A-
mm »
CENEJE IN BOLJŠE NE GRE!!!
-	klimatske naprave
-	toplotne črpalke -Ogrevanje pliifBolj
biomasa	\
GRADBENIŠTVO, TRGOVINA, STORITVE
Elbatrade
ANTON KOŽELJ,	tel.: 03/ 749 21 51
Ljubljanska cesta 26,	fax: 03/ 749 21 50
3230 Šentjur	gsm: 041/ 771
Od ponudbe
do izvedbe
ELBATRADE - KO POLETNA VROČINA NI VEC VAS PROBLEM!
lilIllMli «ll».llllblnM i-MUl tlMIIIgvublMM A	A
• >	/ KkjUVINM
I/^PD/CA /1IN STORITVE
W m f \ P f O j/A Slavko Verbič s.p.
Trubarjeva 17	/	3230 Šentjur
Tel.: 03 5741 222	' Fax: 03 5741 111
AKCIJA “ts„ke
Al	%l
W	ZMlarstm
mi' '
Celje - skladišče
D-Per
Poleti 18/2006
vrag*:
r-F-H
5000018385,12
:,jph)r'
COBISS o

X
I "kv>«
»s.
10% p°Pust
V
g
Center Selič Šenfjur
Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur
Tel.: 03 746 46 67
	
Jager Franci s.p., Vrbno 17, Šentjur Tel.: 03/574-02-78, GSM.:041/632-147
-	servisiranje vseh znamk vozil
-	servisiranje klimatskih naprav
-	priprava vozila na tehnični pregled
-	diagnostika elektronskih sklopov na vozilu
O® © Sr ^ *- «at»FIRT E ,©
m.® e
Ij^jj © mazoa (^)
Meiwdus Ben/
Vj
Četrtek, 22.6, od 15. ure
DDagk^Sa ©BtaldlB mag [
»»TSfiiTamnm

♦ J i M®[kg	©ca] Udo wm°o
"TOflirmBir W F®®JD@Dm] [^Q®g®liuD©S0^]a,
W©D8teB Mmk w F@žm©ouD m@p)mQ©£afl ma lb®wOBmpi (PDam©5a TToflio [p[Ridl[pFfijawa (il® wlMtflmSiM) 25U§n%®®(
ali e-mail: matej.cretnik@gmail.com
S) Petek, 23.6, ob 20. uri:
Bovvling Planet TUŠ:
Dobrodelna dražba nogometnih dresov
naših nogometašev.
£ Veliki koncert skupine Dan p ob zaključku šolskega leta.
Vabljeni! Vstopnine ni! . „ /	. v
Kr17 'v i
iWliwii' (fmatMijSaž ™
¥i1t©pimSesi 6@© SIT (2^© €),
§pr©DuflO|©vaD©gfeF©2[5)Da§[n]®B *
VARSTVO V OTROŠKEM KOTIČKU lAttj S.
* JUNIJ
Od ponedeljka do petka med 15:00 in 20:00, sobote med 9:00 in 20:00, d 10:00 in 13:00.
gJeFelje rrf=
JJ
joned jjj^rrfre m-
d®®@®D8
o petka med 15:0 in 20:00.
0 in 20:0y
www.tus.si
*