teto V., štev. 52
Uublfcna, petek, 29. februarja 1924
Cena 2 Din
Ttfc-fa ob < tlutrtf. ^
'g,»ne mesečno 20-— Dla inozemstvo 30-— . neobvezna
Oblast po tarifa.
Uredništvo:
|mi!o»iieva cest» St- "V*
Tjlefoo &t. 72.
Dnevnik za
Upravnlštvoi
Liubliana. Prešernov«
ul. Bt. 51. Telef. »L 34;
Poilružnlri:
Maribor. Barvarska ul. t Celje. Aleksandrova c.
Račun pn poštn. iekor. zavodu iiev. 11.812.
Beograd, C8. februarja, p. Politična situacija jo v glavnem nespremenjena. V Beograd ao dospeli Člani Jugoslovanskega muslimanskega kluba. Šef kluba dr. Spaho dospe Se,lc v soboto. V nedeljo bo bo vršila seja muslimanskega kluba, tia kateri se bo sklepalo o nadaljnjih korakih. Pred torkom pa vcfijili odločitev ni prlčako-vati. Demokrati bodo skiopali o načrtu opozicijskega bloka najbrž ie 5. ali 6. marca. Vsi opozicijonalni listi v Beogradu pišejo, da je blok dovršena stvar. Posebno naglasajo, da izpro-meitihe v politični situaciji niso več odvisne od Paiiča. Vlada je kakor na slnofinji tudi na noeojSnji seji dolgo časa razpravljala o kočljivi in pereči politični in parlamentarni situaciji. Pred sejo ministrskega sveta se jo Pašič dalje časa mudil na dvoru, kjer jo poročal kmui o parlamentarnem i
Interpolacijski dan v skupščini
Ljubljana, 88. februarja. Jutri praznuje češki narod Sestde-(Btlutnico svojega pesnika bojevnika.
Jan Svatopluk M a c h a r, je ime, ki p;;! in podira, kar je slabega in stare-kaže in razkriva nov« sile in jvetove, k! se zde izpočetka never-V-tnl in nemogoči, a se pozneje Izkaza kot pravi in resniftni. Bilo je v jvljenju vedno tako. da je čas nane-I svojih smetij in odpadkov na svet morali so priti vedno novi junaki, ji go z nadčloveško silo pospravili navlako in so pod njo odkrili novo ivežo zemljo. Pognojill so ln zaorali loboko in rastla je nova žetev. Kar bilo dobrega in večnega iz prejš-ih časov, je ostalo, drugo je propa-in služi samo za spomin zgodovini. Imeli smo tudi mi take	Le
pomnimo ;o na našoga boievnlka-iratarja Frana Levstika. Koliko boja truda je bilo treba, predno jo ovr-stare veljavne korifeje in pripra-3 slovensko zemljo za novo setev, ln u njim je Sel Stritar in je vzgajal dado seme. Pa je zopet dozorel čas treba je bilo bojevnika-romarja Cankarja, da je premagal zastareli ivet in |«okaza! novo pot «v deželo |iihov». Pot bojevnikov je težka in lehvalelna — šele pozno jim prizna-tajo nove generacije čast In hvalo. Machar je rušiteij ln graditelj. Njo-fova bojevita narava ne pozna ozirov. lijegov svetil me-S je sekal v najsve-»jše tradicije naroila. Mnogim 6« je jisnik zdel spočetka uničevalec in »umehovaloc vsejra lepega starega — v resnici je bil poslanec Duha, ki jriliaja. da otvori pot novim živijenj-ikim silam, ki klijejo pod papirjem Inbnosti. Stopil je preti narod brez lina ve. brez surke In celo brez rodo-liibncga nasnv-ha in je teptal po stati svetinjah, ki so jih drugi po božje Mili. Ne le na kulturnem, tudi na loraličnem, na političnem polju. Povili je bil bojevit, neštetokrat je bil peben, mnogokrat krivičen. Rekli so u, da pri tem trpi njegova umetnost, tfitali so mu, da se je s Parna-sa poni-il v niža vo strankarskih bojev, gra-ill so, da pogosto pretirava, da je pristranski, uprizarjali so gonje od wh strani. Njemu pa so se iskrile ifi in ru?il je stebre klerikalizma s Strupom iz Judeje« in «Uimom», pa Mi s svojimi nedosežnimi cKatoli-
Ikimi po vest icami», v verzih ln v pro-	■ „ republikancev za takoj-
je podiral totitljlve podobe senu- 0<islavllev dinastije. Vladni predlog, en a ne kulture, v svojem Tristium ' se a doloCitev bodoče vladne obli-
^ <rr>ia ,bil ,«"eie\Nekr
ua.Ru ireie vtu ^ reiml)|ilian8ki poslanci 80 zato odložili svoje mandate.
POTOVANJE DRJA MARKOVICA V ZAGREB. - PAŠIČ PRI KRALJU PRIHODNJI TEDEN DOCA ODLOCITEV.
položaju. Radikalci se z vsem! silami
trudijo, da bi razbili opozicijonalni blok in so v to svrho angažirali vse vbulno časopisje, ki širi vest, da jc ustanovitev ojKrcicijoiialiiega bloka nemogoča. Medtem so danes po hodnikih narodne skupščine jele krožiti vesti o ponovnih poizkusih radikal-cev, da se približajo radifevccm. Ze dva dni se mudi v Zagrebu bivši minister dr. Laza Markovid. Trdi se sicer, da jc dr. Markovič odpotoval le v privatnih poslih, k svaltd nekega svojega sorolnika, opozicijoiialni krogi na novorijo, da ima potovanje Laze Markoviča izrazit [>olitiScn značaj. Za trjuje se tudi, da so nocoj odpotovali v Zagreb trije radikalski poslanci, da izroče Lizi Markoviču naknadna navodila vlade za poizkus zbližanja z radičevci, ki Imajo v nedeljo svoje odločilno posvetovanje.
SENZACIJONALEN ČLANEK «IZVESTIJ». - ČEŠKOSLOVAŠKA IN JUGOSLAVIJA NAJ NEMUDOMA PRIZNATA RUSIJO.
Moskva, 28. februarja, j. V obširnem i lo nespremenjena. Prcokrct se je Izvr« uvodniku se peča glavno vladno glasilo! šil poleg tega z gotovimi Izjemami v <.Izvestiia» z dejstvom, da CcŠkosiova« medsebojnem sporazumu. Danes so raz« ška in Jugoslavija še nista priznali sov. , mere v Bovjetskih republikah tako uro jetske vlade. Uvodnik primerja najprej jc-ne, da je računati s skorajšnjim vsto« razsežnost in število prebivalstva kakor , pom Rusije v mednarodni koncem, tudi naravno bogastvo sovjetskih repu. [ Ko se bodo stvari obrnile nam v pri. blik na eni in Češkoslovaške iu Jugosla. ' log, bodo Iskale držuve našega priznanja vije na drugi stiani ter zaključuje, da 1 in obžalovale, da ro avoje&sno zamu. sovjetske republike presopajo po svo« di'e ugodne trenutke. Vsled tega naj si jem pomenu ohc imenovani državi. Po. j Češkoslovaška in Jugoslavija premislita, men sovjetskih republik pa ho j 1 dne dokler ni prepozno.
ŽALOSTNE R\ZMERE V DRŽAVNI D0LN1C1 V CACKU. - DANES SE PRIČNE SPECIJALNA DEBATA O PRORAČUNU.
je vse potrebno, da se bo odslej zakon spoštoval. Poslanec Sretenovič se z mi-
Bcograd, 28. februarja, p. Današnja seja Narodne skupščine Je bila ena najbolj mrtvih, kar se Jih je doslej vršilo. Skupščinska dvorana je bila skoro prazna. Na dnevnem redu je bila Interpelacija demokratskega poslanca Nikoie Src-tenovlča na ministra narodnega zdravja dr. Slavka SUktiča glede zlorab, ki^ jih vrše zdravniki v državni bolnici v Cač-ku, kakor tudi o škandaloznih zdravstvenih razmerah, ki vladajo v tej bolnici. Poslanec Sretenovič je v svoji interpelaciji ugotovil, da Izžeinajo zdravniki te bolnice bolnikom velike vsote denarja za zdravljenje, kl se mora po zakonu vršiti brezplačno. Zgodili so se tudi slučaji odpravljanja človeškega ploda.
Minister Miletič je v svojem odgovoru priznal, da so nekateri zdravniki res prejemati denar za zdravljenje. Ukrenil
nistrovim odgovorom ni zadovoljIL
V debati je klerikalni poslanec Zebot kritikoval splošno organizacijo naših bolnic. Odgovarjal mu jc radikal Ante Ra-dojevič. Za njim je govoril v Imenu zem-Ijoradnikov Stanko Mlletič, kl Je predvsem naglašal paslvlteto ministra narodnega zdravstva. Intcrpclant Sretenovič jc predlagal dnevni red, kl obsoja delovanje ministra. Izvoli naj sc posebna anketa, ki bo proučila in ugotovila vse nezakonitosti. Poslanec Ante Radojcvlč ic predlagal prost prehod na dnevni red. Vladna večina je sprejela predlog Rado-ievlča. Seja je bila nato zaključena. Jutri se prične špecljalna razprava o proračunu.
Republikanci zapustili grški parlament
REPUBLIKANSKI PREDLOG ZA TAKOJŠNJO ODPRAVO MONARHI JE PROPADEL. — VOJAŠKE INTRIGE PROTI VLADI IN VENiZE-
LOSU.
Atene, 28. februarja, a. Zbornica Je od- dvorano. Ministrski predsednik Kafanda-
dne rastel in ni več daleč oni dan, ko bodo sovjetske republike z vso silo go< vo.-ile pri načc'nlh mednarodnih vpra> šanjih. Sovjetske republike ne naspro. tujejo prijateljstvu napram novim drža. vam, kakor sta Češkoslovaška in Jugo« slavlja. Dokler obstoja načelo samood« ločevanja narodov, so jima simpatije sovjetskih republik žo v naprej zago. tovliene.
V ostalem ps so — nadaljuje uvodnik — besede o priznanju sovjetske repu. blikc več ali manj besedna igra. Ruske države so sprcnicnl'e samo vlado, tako da nastane vprašanje aH ie sploh po. trebno. da tako državo, ki jc svojo vla, do spremenila z revolucijo, drugo drža« vc priznajo ln ali pravno stanje ni osta«
Dunaj, 28. februarja, h. Sovjetski poslanik Lcvicki je sprejel zastopnike časopisja in jim pri i/ej priliki obrazložil koristi medsebojnih odnošajev. Glede rusko - romunsko konference jo izjavil, da l>o pričela dno 10. marca. Kot predsednik rusko delegacijo je imenoval ljudskega komisarja iz Ukrajino Manuolsko-ga. Tej komisiji bodo pripadali šo: Lo-vlcki, SercbrakoT in Lorenc. Na vprašanj«, ali bo besarabsko vprašanje prišlo na konferenci v razpravo, je poslanik izjavil, di> o tem nima bližjih informacij. Gotovo j« pa, da Binatra sovjetska Rusija Cosarabijo kot rusko ozem-Ijo, ki so ga Rumunl zasedli, v času ko 7. Rusijo niso bili v vojnem stanju.
Pred razpustom Reiclistaga
STRESEMANNOV EKSPOZE. - STFRILNOST PARLAMENTA. - PO.
GAJANJA 0 RAZIDU.	|
razkrajal navidezno »od Dunajem in Pratro. Boj češkega »aroila proti habsburški državi in rim-ikemu klerikalizmu je sprejel za svoj loj, Rim in Dunaj sta mu bili glavi .
Atene, 28. februarja, j. Pričctkom današnje parlunieutarne seje je Izjavil vodja
™ , .VU,,JM, uui aj Ma U U	& J , radikalnih republikancev 1'apanastasios,
Mre, proti kateri- je sekal preko vseh ron,lhlilfnri,.B mmiiciia ni' ,a nre.
Jfir. pregraj, tradicij in paragrafov in , m bolj so ga svarili, naj pazi tem ^/LnlnJ M j je zamiflintl. Narod je bil bojaz-— on |ia se je boril ravno proti ftra.hu.
In je zmagoval. Navidezni rušilcc narodnih svetinj je bil pravi vzgojitelj svojega naroda k treznosti, ne-»Hrašenosti in doslednosti. Kakor je njegov veliki učitelj Massarjrk, kate-tega realistična filozofija in {volitika le jo pred docenijami zdela premno-fim češkim rodoljubom narodno iziiaj-"vo, postal osvoboditelj lu ujodinje-'alec, tako je Macharjev dtih riacijo-Mlnega somosjKiznanja postal tvorec °ne duševne kreposti, v kateri je če-!ka duša dozorevala za veliko delo osvoboditve.
Da smo mi Jitgoslovenl ln zlasti Mnvenci za Aškercem dobili svojega Maeharja, Svoboda in Ujedinjenje bi Mo drugačen rod . .
Macharjevo življenjsko delo ;e slabilo svojo apotezo pred petimi leti. ko •o padli okovi suženjstva. In kakor simbol njegovega bojevitega življenja i!] nam zdi. da je pesnik v osvobojeni domovini prepasal vojaško sabljo ter prevzel mesto inšpektorja češke 'K ke . . .
Ves bratski narod se danes klanja froVmii ljubljencu, svojemu Machar-j". To ime tudi radostno zveni tu li v Kemnogih iugoslovenakih sreih. Njc-Fflve hoievite pesmi »o dramile tudi ia«. njegovi vzori so tudi za naš na-ffcl spasonosnL
da republikanska opozicija nI mo^la pre-nevarnosti, ki ji groze
ris je stopil na tribuno in izjavil, da ob-ž lujo, da je republikanska unija odšla. VI- ia pa bo, oprta na xaupanje večine, državneira kancelarja in zunanjega mini-
Berlln, 28. februarja, s. Zunanji minister dr. Streseinann jo iuiel danes v državnem zboru govor, v katerem je izjavil, da je nemška zunanja politika tro-nutno pod vplivom dolovanja strokovnih odborov. Od u«|ieliov tega dela zavisi, »Ii jo rešitev reparacijskoga vprašanja mogoča. Gospodarski polotaj Nemčijo jo tak, da so eo morali strokovnjaki prepričati. da so trditve o namišljenem bankrotu napačno. Nemčija mora zbrati predvsem vso moči, da ohrani svojo valuto, v6lcd česar v liogledncm času Iz lastnih sredstev ne ho mogla plačevati reparacij. Strokovnjaki so Se morali tudi prepričati, da sta moratorij In dovolitev mednarodnega posojila neobhodno potrebna.
Berlin, 28. februarja, h. Politična rat-motrivarija državnega zliora, ki trajajo že tri dni, niso vzbudila razen govora
stra, posebnega zauiuiauja. Vso patla-
obdržala svoj program bi izvodla z naj večjo strogostjo ljudsko glasovanje.
Atcno, 28. februarja, h. Kakor poroča list <Kentron>, je vojaška liga v Atenah sklenila sporazumeti so s posadko v Solunu, da se stavi vladi ultiinatum, naj ta- Beograd, 28. Iebruarja, r. Sofijski listi, koj spremeni svojo politiko. Vojaški kro- ki so prispeli danes v Ueograd, inmjo na gl groze s tem, da bodo vzeli moč v svo- čelu svojih člankov naslove, kakor <Srbi-
I i« r.roiii» »Srbska bojazen pred Bolga-
mentarno življenje M suče okrog pogajanj za termin novih volitev. Vlada in stranke še niso prišlo do sklepa, kdaj in kako naj so razpusti državni zbor ia kdaj naj so določijo novo volitve. Vsekakor bo sedanja vlada rada odnesla ugoden vtis za bodočo volitve. Vedno bolj se pojavlja uiisel, da naj bi so državni sdior sam razšel. Driavnozborsk« frakcija nemško ljudske stranko jo stavila irdcijativni predlog, po katerem naj bi sc državni zbor razSol dno 10. maja in bi eo določilo novo vciitvo za U. avi gusta,
Dcrlln, 23. februarja, s. «Vorwarts»
javlja, da jo troba po včerajšnjih Uvajanjih državnega kancelarja računati tokom prihodnjega tedna z razpustom državnega zbora. Državni kabinet razmo-triva polog tega tudi vprašanje, kakšno pravno stanje naj sledi sedanjemu izjemnemu. Računajo, da bo namesto vojaške-, ga- proglašeno civilno izjemno stanje.
Bolgarski alarm
vsled odlašanja s proklamacijo republi- je roke, če bi vlada zavzela odklonilno ja preti!*, »Srbska bojazen pred bolga ke Nato »e je dvignilo 106 republikan- stališče. Tudi o Venizelosu vojaški krogi rlJo», cNove klevetve proti Bolgarski, skih poslancev ln zapustilo v razburjenju ! nočejo več slišati.	^nl II* cSi «o» l«vl: «Uovtčse
PRED ODPRAVO SMRTNE KAZNI V ANGLIJI. London. 28. februarja, h. Vlada je
predložila <T)ndnjl zbornici predlog, po ™terem se uvede namesto smrtne kazni »"življenska ječa. Izjemo bl tvorili s..mo dvojni umori. Kazni za zlorabo otrok. kuPiiie z deklicami In oskrunjenje mladoletnih naj ^ jostre.^ „ • - > t
poslancev
Seja ministrskega sveta
Beograd, 28. februarja, p. Nocoj od 17. do 21. se jo vršila seja vlade, na kateri so navzoči ministri najprej razpravljali zakon o zcmljoradniški banki. Na včerajšnji seji vlado so je nadaljevala razprava o toj bank! v načelu, na nocojšnji seji pa so prišli v razpravo specialni oddelki tega zakona. Na zahtevo ministra Pcleša je vlada sklenila, da so za tri meseca odgodi plačanjo menic za aproviza-cijski kapital: Potrošačkomu zavodu v Mostaru, Žitnemu ravodu v Ljubljani, Zadružnemu savezu v Splitu, Ljubi Ra-doviču i. dr. in lliji Božonovlču v Ceti-nju, in sicer s pogojem, da linonovani takoj nakažejo delno odplačilo.
Pogajanja z Italijo
Posvetovanja vlade o pogajanjih z Italijo In Nemčijo.
Beograd, 28. februarja, p. Danos dopoldne so za č.Tsa skupščinske sojo ministri, ki so jih tičejo poprajanja z itali-'iiuiko '•clegacijo, imeli daljšo sejo. na kateri so razpravljali o konvencijah, ki so nanašajo na sporazum z Italijo. Ministri so detajlno razpravljali o naših in italijanskih predlogih, da ae omogoči sklepanje vlado, ki bo na jutrišnji soji o tem razpravljala. Zaradi toga s« danes ni vršila seja naše in italijanske dole-gaeije.
VPRAŠANJE MED JI MURI A.
Beograd, 28. februarja, r. Z ozirom n« želje prehivalstva v Medjimurju je da«
Novi francoski poslanik na našem dvoru
Beograd, 23. februarja, p. Nocoj jc dopotoval v Beograd novi francoski po« slanik na našem dvoru gosp. Robert de Billy.
•
Gosp. dc Bi!Iy jc rojen 27. jan. 1859 v Parizu. Po končanih študijah jc sto< pil v diplomatično službo. Leta 1896. jc bil Imenovan za tajnika francoskega poslaništva v Londonu. Leta 1903. je delo« val kot član francoske komisije v anic« riških Zcdinjcnih državah, za tem pa leta 1906 kot tainik francoske delega« ciie na mednarodni konferenci v Alge ricasu. Od januarja 1907 do novembra 1909 je bil prvi tainik francoskega poslaništva v Sofiji. Leta 1912 je bil po« stavljen za prvega tainika francoskefln poslaništva v Rimu. Od januarja 1917 do avgusta istega leta jc bil diplomatski fl"cnt v Solunu. Meseca avgusta, leti 1917 ie bil Imenovan za poslanika v Atenah, katero funkcijo je izvrševal do meseca julija 1921. Od julija 1921 je Iz« vršc.val posle šefa arhiva v francoskem ministrstvu zunanjih dcL
ZOPET ODGODENA SEJA ZA POPLAVLJENCE.
Beograd, 28. februarja, r. Za danes popoldne določena seja sekcije za po« moč poškodovancem vsled poplave no Hrvatskem In v Slovcniii se zopet ni vrSil«, ker minister za poljoprivrodo in
je v «Matinu» izrazil tako, da ni pričakovati dobrih odnošajev na Balkanu, ako njegovo mišljenje odgovarja razpoloženju v Beogradu. Z ozirom na lo ima Bolgarska polno razlogov, d:i se vznemirja in da stavi vprašanje: Kdo preti in komu se preti? Bolgarska niti ne želi, niti uo more pretiti pa naj si bo komurkoli.
London, 28. februarja, r Na včerajšnji ;eji parlamenta jo vprašal poslanec Dali-lev predsednika vlade, ali jo minister za •ivljatiko Thompson, točno iziazil stališče kralievske vlade, ko jo Izjavil, da o Makedonija po večini bolgarska in 'i jo treba dati avtonomijo. Odjjovrjnl mu io poslanec Clvles, da jo bila tiditev riiompsona netočno javljena. Sestanek ea katerem je bila podana ta Thompso-•lova izjava, jo bil zasebnega značaja.
IZ BOLG\RSXEGA STRANKARSKEGA ŽIVLJENJA.
Sollja, 2S- februarja, j. Kongres radikalske stranke se je Izrekel včeraj v posebni rcsoluciji proti združitvi z demokratskim blokom. Rcsolucija naglaša, do bo ostala radikalna stranka samostojna in bo podpirala vlado na podlagi sedanje platforme
UGODEN POTEK POGAJANJ Z NEMČIJO.
Beograd, februarja, p. Danes po poldne so »e nadaljevala pogajanja z doktor Kunzejcm o vprašanju dobav Nemčijo na račun reparacij. Iz predlogov doktorja Kunzeja je razvidno, da so odnošaji med nami in Nemčijo manj napeli, kakor je bilo doslej in da je kompromis mogoč Podrobnosti o konferenci se čuvajo v naj večji tajnosti. Deflnltlvnega sklepn glede
_ ________ ______ _	vode Krsta Miletlč enostavno nI prišol.
nošnji' ministrski svet pritrdil' mnenju ' Radi tega so v'ožili protest poslanci	___
ministra notranjih del Vujlčlč«. d« se Roisner, Sušnlk In Vilder. Minister te , tega «e bo, doktor ne dosro v_Beograd Mcdjimurje za sedaj ne odloči od ma« rlborske oblasti, dokler se ne Uvršc ob.
lastne volitve.
je Izgovarjal, da je bil zadržan, ker ae zastopnik našo delegacije v reparaeljski ie ude'ožil konfcrcnce ekonomsko finan« komisiji Mate BnSkovič. Tričakujcjo ga {nega komiteta ministrov^ , >' U^l «11 pojutrišnjem. .
Belgijska vladna kriza
Puriz, 28. februarja, h. «Tempj» poro« ča iz Bruslja, da je napravil padec Thcu nisovega kabineta zelo globok vtis. V gotovih parlamentarnih krogih upajo šo vc.lno, da bo Thcunis, če sc ponesrečijo vse druge kombinacije, znova prevzel sestavo kabineta.
Kralj šc ni pričel razgovorov s kandi« duti. Danes popoldne je sprejel pred« sednika zbornico iz senata, včeraj zve« čer pa jc poklical k sebi zunanjega mi« nistra Jasparja. «Tcmps» je mnenja, d« bo kralj poveril sestavo kabineta ka« kemu katoliškemu politiku.
Inozemske borze
28. Iebruarja.
CLRIII: Beograd 7.20, New-York 577.75 London 24.82, !'ariz 23.75, Milan 24.75, Praga 16.705, Budimpešta 0.0145, Bukarešta 3.05, Soilja 4.32, Dunaj 0.0081375.
TUST: Beograd 2'j:'5 do 20.50, Dunaj 0.0325 do 0.0330, Budimpšta 0.04 do 0.U5, Pr-_i 07.20 do G7.00, Bukarešta 12.25 do 12.75, Pariz 90.75 do 07.25, London 1 1. 20 do 100.40, New-York 23.20 do 23.30, Curih 401 do 401, dinar 29.35 do C9.50, dolar 23.15 do 23.25, carmskl fran-ki (20 zlatih) 80 do 89.50, uradni tečaj zlate lire 4-18.!j0.
DUNAJ: Ueograd 800 do 894, Berlin I5.S0 do 15.30, Bukarešta 374 do 370, London 3 4.500 do 3!)5 5'X), Milan 3014 do S050, New-York 70.935 do 71.185, Pariz 2027 do 1943, Praga 2051 do 2061, Sofija 526 do 530, Curih 12.275 do 12.325, do-I n rji 70.800 do 71.200, liro 3040 do 3000, dinarji 8S3 do 8S0.
ritAGA: Beogrud 44.25, Dunaj 4.53, Berlin 7.76, Rim 151, Budimpešta 6.S0, Pariz 144.26, London 150.42, New-Yor'i 85.10,- Curih 6T8.50.
nr.ItLIN (v milijonih): Beograd 55.800, MIlan 179.550, Praga 152.193, Parts 171.563. London 18.054.750, New-York 4.180.500, Cuiih 758.175.
LONDON": Beograd 312, Pariz 104.35,' Pariz 00.R7, Švica 24.F3. N -w-York 429.87, Dunai 305.0*0, Piaga I4S.I5.
NFW-YOIHC: Reograd 127, London «0.81, Pariz 422. Curlh 17.32, Rim 435.
■ «JUiRO» St. 53 «=====
Zveza voditeljev SKS z radikali
Odkar je lani gospod Pucclj odklonil volilni kompromis t JDS in s tem prlpomog-e! klerikalcem do večjega uspeha, je začelo v vseh naprednih vrstah dotarjati prepričanje, da je ves ta napor zo|>er združitev naprednja-kov razumljiv le v osebnostih. Ker g. Pucclj in neki njegovi ožji somišljeniki niso voljni za skupno delo, mora trpeti celo napredna stvar, in klerikalci uživajo, ko gledajo spor.
Posebno Žalostno je to v trenotku, ko politične napake SLS postajajo vidne in občutne žo največjim slepcem. Mosto koncentričnega naskoka od strani napreinjakov, vidimo, kako se demokratski akciji a strani vodstva SKS mečejo polena.
Stvar pa postaja vsak dan bolj nevzdržna. V trenutku, ko jo vsa javnost opravičeno sklenila račune nad homogenim radikalskini režimom, ki ga ja prinesel («> gg. dr. Urejcu in Smtsielii podpisani Maikov protokol, je radikaleem priskočila na pomoč SKS: združila se je Ž njimi in njihovimi priveski (NSS) za političen boj z ustanovitvijo političnega glasila »Narodni dnevnik«. Ta zveza obstoji za SKS in NSS v tetn, da se hoče prvič s skupnim delom uničiti demokrate (no — klerikalce!), drugič pa na stro-tke radikalske banke izdajati skupni list kakor tudi »Novo Pravdo« In »Kmetij lu list«. Ce to ni politična zveza al! celo združitev, ne vemo, kaj naj bo potem zveza.
7ato pe otročjim hcovorom NSS In SKS vsakdo smeje. Ce ste zvezani za pobijanje demokratov In za Izdajanje političnih listov. Je to politično bratstvo. ki je toliko bolj tesno, ker se col rnx:tn plačuie Ii radikalukega žo-pa. Kisko naj NSS In SKS ri*>no pobijata ntdikale, kn pa sta od njih v naj-važnc-l-V-m političnem udejštvovanju odvisni?
Kl,- vemo vlogo SKS se v!d! poseb-ro. če fe čita »Narodni dnevnik«. Ta list dosle.lr.o brani radikale In hvallsa njih politiko. Branil je t itd! znanega g. MarkovMa. bivšotra ministra pravde. A predlo? za obtožbo Ist^-n Mi* koviča so prvi podpisali zemljoradni-ki! Kako gre tn skup? Markovič je najožji priiatelj »Jadranske banke«. ki plačuje rla«llo gosp. Puelja. Kako nni se od ljudstva zahteva politično doslednost, ako vid! tako kome-
dijo in dvojno igro?
Ista ja z NSS. Radikali mrcvarijo železničarje, malo uradnike !n jih uničujejo, NSS pa. kateri so ti možje prej pripadali, so objema z radikali. V Kočevju imamo slučaj, kl io v tem ozlru na'boli značilen. Vodilen možak od NSS jo obenem odbornik radikalske lil narodno - sooijulne organizacijo! Knm plovemo?
Naravno, rla so klerikalci to stanje na vso moč izrabili. Kar store radikali. gre na hrbet SKS. In res. Težko je hraniti njeno stališče. Ce so radikali dobri, da s« skupaj ž njim! Izdaja političen dnevnik, ki je vrhunec vsakodnevnega političnega dela strank, če so radikali dobri, da plačalo, kako jih ie možno zatalitl v drutrlh zadevah? Dob*o so zadeli radikali, ko so to odločili financirati dr. Ravniharjevo ko-lobocijo: s tem korakom upalo tako za- lestl usodo SKS z radikali, zlasti na usodo raznih crsr. Pucliev. Pipanov, Bukovcev. Marušičev In drugih, da bo nemogoče narazen In v odločilnem trenutku (to je ob volitvah) za SKS ne Ik) preostajalo dru to nego da se utopi v radikalski votli.
»Kmetijski list« je dobil dovoljenje, da sme zabavljati čez radikale. Ako hoče radikalni, se to dovoljenje jutri prekliče. A ta dvojna igra ie fe bolj ogabna, kakor vse dntgo. Lahko se reče: Ista roka, kl piše »Kmetijski list« navidezen napad na radikal*, jih hvali ln brani v — »Narodnem dnevniku«. To je politična dvoličnost, kl se ho hudo maščevala nad SKS.
V tem razpoloženju so zeleni general! napisali napad na napredno učlteljstvo. napad, kl je bl! huišl od vseh klerikalnih. Učiteljem očitajo, da dobivajo denar za to. da to demokrati! Pozneje so se začeli umikati, čeS. da niso mislili vseh. ampak le — posamezne. A ko smo jih pozval!, da gro-do t imeni na dan. so umolknili. In to je — napredna stranka?
Tudi »Kmetijska družba« bo vedela kaj povedati o pametni taktiki zelenih generalov. Povsod, kjer so ti ljudje zraven, je vse zavoženo.
Tem razmeram bo treba narediti konec. Kdor je napreden In Pe vedno kakorkoli podpira samomorilsko taktiko zelene genernlitet«. postaja Kokri v. da bo SKS izginila v radikal-skem močvirju.
■ 2 ■
sporazum:
1.)	Za predstoj?čo in prve prihodnje volitve v poslansko zbornico pripado-Jo kandidatom Političnega društva »Edinosti« v Trstu 1., 8. in 5. "testo pri prvih In 2., 4. in 6. uiosto pri drugih volitvah, kandidatom Političnega društva »Edinosti« v Gorici In Političnega društva za Hrvate in Slovenci« v Istri pa obratno 2.. 4. In 6. mesto pri prvih In 1., U. in 5. mesto pri dru..';.» volitvah.
2.)	Kandidatska lista za preNt»'ix,8 volitve je: I.) dr. Josip NVilfan. 2.1 Dr. Engelbert Besednjak.' 3.) Dr. Ulikse Stanger. 4.) Dr. Stojan Brajša. 5) Ing. Anton Podgornlk. C.) Dr. Josip Bitcž-nik.
8.) Obe pogodbeni stranki se zavezujeta, da bosta potom skitpn»g.t volilnega odbora, kolikor polom časopis, ja (»EdliiiiM«, »Goriška Straža«, »Istarska Riječ«, »Pučki Prijatelj«, »Mali list« In »Novice«) ter potom vee svoje organlzaciie, v vseh pozivih, ia shodih In sploh v volilni agitacij! lo zadnjega delovali na to, da oddajo volile! preferenčne glasove prvemu, dnisremu In tretjemu kandidatu v "eiu vrstnom redu. In sicer za vse \ t kandidat«. z Izkijučenjem katerekoli premem!«.
4.)	Prav tako se zavezujeta >be pogodbeni, stranki, da se opustijo m id vso volilno dobo do zadnjica v-l medsobojnl napadi v časopisju (»r.dl-nostl«, »Goriška Straža«, »Istar-.ka RIJeč«, .Pučki Prijatelj«, »Mali ll-t« In »Novice«) na shodih in sploh v javnosti.
5.)	Glede »Malega lista« In »Novic« se zavzemata obe pogodbeni stranki prlskrlietl cl izdajateljev in uredništev obvezne Izjave v emUlu 3. in 4. točke t«i»a sporazuma.
r>.) 7.a kandidate, k! bodo Izvoljeni, velja toliko v Imenu obeh pogoiltteuih strank kolikor v njihovem osebnem imenu Izredna In neprekršna dolžnost, da se združijo v en sam poslanski klub z zavezo, da bodo složno nastopali v vseh važnih vprašanjih, držeč se strogo discipline kluba.
7.)	Vrhovno vodstvo vse volilne kampanje prisloll skupnemu volilnemu odlioru (»Slovanskemu volilnemu odboru«), kl »e sestavlien Iz ikupne eksekntlve Političnosti d ni Stva »Edinost!« v Gorici in Političnega društva za tlrvat* In Slovence v Istri (dr. En-■»elbert P.esedniak, dr. Josip Bltežnlk. dr. Stoian Brajša. Vladimir Pi-n"ič in Anton Vuk^ !n eksektttive Političnega •l»i'*tva »Edinost« v Tr»tn (dr. Josip \Vilfan. dr. Ivan Marija Cok. dr. Kare! Podrrornlk. dr. Mirko Vratovič in dr Edvard Pla vik). Sestavijo se tudi paritetni pokrajinski voliln! odbori.
8.)	Skupni volilni odbor bo razpolagal s sredstvi, k! »e preskrbijo za strotke volilne kampanle. iz teh sredstev so poravna ostanek dolga Iz prošnje volilne kampanje pri upravi »Gori? ke Straže« v približnem znesku 7000 lir.
V Trstu. 25. februarja 1024. Dr. Er^elVrt Descdn.li't s. r. — Dr. Sloj-n B-aJša s. r. — Dr. Pdvard Sla-
vl'< s. r. — Dr. Jo«In VVHfan s. r. Političnem društvu »Edinost« v flori-stn prioomrnia k sporazumu sle'eče:
Politično društvo »Edinost« v Trstu ie striijo. kl j? seda i organizirana v Političnem društvo »Edinost« v Gori-cj in v Političnem dn?'vu za Hrvate in Slovence v Istri, izreeno pr tnalo 7A stranko. To priznanje je bilo trža-£k*mii Političnemu društvu izhodna točka za nietrove predloge, ki so ra podlag! paritete dovedlt do za žel jene-ga sjMirazuma. S tem priznanjem pa seveda tržaško Politično društvo iti nikakor odstopilo o! svojega načelne, "a stališča, s katerega je proti temu. da bi se naše ljudstvo v Italiji delilo na politične stranke.
Novosti iz Rusije
Sovjetsko oboroževanje. — Kovlnastl denar. — Nočno tlelo žensk. — Odškod. nlnske zahteve za oškodovance po tujih armadah. — Nastopi novih poslanikov.
Povodom šeste obletnice ustanovitve rdeče armade je Trocklj, ki se zdravi na južnem Kavkazu tn je že izven nevarnosti, napisal slavnosten članek, ki so ga ohJavi'e vse sovjetske novine. — Tcocklj poziva k vnetemu delovanju za obnovitev industrlie, ker je moč arma« <le dandanes osohito na zrakoplovnlh pripravah in snovanju kemije. Oh |ubi< lcju, ki se je letos proslavil znatno u. merjenejše, so tudi ostali visoki funkci. jonarji rdeče armade razglasili posebne spomenice, Moskovski sovict pa je Troc kemu poslal posebno depešo.
Posebna novost sovjetske Rusije le siehrni in bakreni denar in je o tem bil 24. t. m. puhliclran poseben dekret. — Srebro je legirano v razmerju VUt);lUOO; ruhel telita 40 g In meri v premeru 33 mm, polovični rubel pa tehta 20 g in meri 26 mm. Na vseh novčlčih se na. haja napis: «Pro!etarci vseh dežel, združite sel« V Moskvi to bili novčiči stav. Ijcnl v promet le 25. t m, v provinci pa postopoma.
Nedavno je bilo dovolleno tudi po. nočno delo žensk. Člen 130 delovnega zakona, kl je to doslej rlgocozno zabra. njeval. je zdaj korigiran s posebno na« redho, kl zahtev« posebno dovollenle za poedlne obrate In o njem od'oču|e kompetentna atrokovna zveza. Ta re« forma pa te za enkrat praktlclrs samo v Moskvi: ponočno delo mladoletnih pa ostane ie nadalje zsbranjeno, „
= Petek
Zunanje države, osohito Anglija, sa«
htevajo odškodnino za tvoje državljane ki so ob revolucijt v Rusiji izgubili svo« je Imetje. Rusija torej mora vrniti ona podjetja in obrate, ki jih je tovjet vzel v svojo last, in sedanja vlada naj plača inozemske dolgove prejšnjih vlad. An« {•Ilja suma zahteva 1800 milijonov zlatih rubljcv. V protiutež tem zahtevam je sovjetsko apodporno udruženje za žrtve intervencij« izdalo proklainacijo, da naj vsi državljani SSSSi, ki so jih tuje ln< tervcnclje ali bele armade oškodovale, vpoSljejo na udruženje seznam {kode, du bo SSSR lahko inozomskim zalite« vam stavila protlzahteve. Udruženje ž« s polno paro deluje na ugotavljanju očkodb in pošilja v posebno prizadete kraje posebne komisije.
Novi poljski poslanik pri zvezi sov« jetskili republik, Parovrskl, jc prošlo ne« deljo dospel v Moskvo. Novi italijan«ki poslanik grof Man/oni je v pondeijek izročil svoja akreditiva Kaleniiiu. pied« sedniku centralnega eksekutivnega od« bora zveze sovjetskih republik. Ceie« monija se je z običajno enostavnostjo izvršila v K remiju.
Politične beležke
+ Sami konstallrajo svojo nesposobnost. V zadnjih uvodnikih smo opozorili na veliko opasnost, ki preti našemu gospodarstvu radi trgovinske pogodbe med Jugoslavijo ln Italijo. Našteli smo glavne zahteve Italijanov v komisiji, ki sedi že v Beogradu, ter zaklicali vsem merodajnlm faktorjem, da na) se, ako tega še niso stoilll, ob dvanajsti url i vso energijo zavzamejo zato, da Slovenija nc bo strašno udaijena. Cisto lojalno In z najboljšim namenom smo apclliull tudi ii« 21 tigrov, kl nosijo odgovornost za vse politične dogodbe v naši pokrajini. Kot dokaz kaku vlada vodi tigovtnska pogajanja z Italijo smo navedli zlasti dejstvo, da ni v tozadevno komisijo pozvan noben gospodarski zastopnik Iz Slovenije ali Dalmacije, kateri pokrajini sta na sklepanju pogodbe vitalno Intereslraiii. »Slovencu« naše lojalno stališče nl bilo všeč In včeraj Je lopnil po nas, češ, da smo nepošteni, ker sinu apelirali na po-slance SLS in nismo našteli kaj so oni že vse v tej stvari storili. »Slovenci« siiio prav hvaležni, da Jc to debato rrro-ŽIL Iz nJega šele Izvemo, da sc klerikalni tigri tudi v tem velcvažncm vpraSan',u brez vsake pomoči in brez vpliva. Slovence prokleto malo zanima pu ki.lerih vratih klerikalci kljuke pritiskajo, oni hočejo le vedeti, če nusi njihovo pritiskanje kaj sadu. Stvari, kakor danes s pogajanjem z Italijani stoje, pa tudi »Slovenec« sam potrjuje, da 21 tigrov nima niti toliko tnočl, da bi vsaj en gospodarski zastopnik Iz Slovenije prišel v komisijo, kl se pogaja za trgovsko pogodbo. Za nas je stvar sedaj jasna. Kakor te nlsu klerikalci pustavlli po robu, ko so uvajali kuiuk, tako tudi sedaj, ko se sklepajo z Rimom pog-idbe niso vršili svoje dolžnosti tako, kakor bi stneii od njih vsaj njihovi volllcl pričakovati. Ljudstvo naj sl zapomni to, da ne bo pozabilo, kdo jc kriv, ali kdo je vsaj glavni krivec, če bo pogodba z Italijo prinesla v naše kraje zopet vcl.k kup nove nesreče.
+ Prazni Izgovori Radikalski dnevnik nas psuje z lažnjivci, ker smo kon-statirail, da je istočasno glasilo g. Puelja. Ali ne veste, nas vprašuje, da g Pucclj ni član konzorcija »Narodnega dnevnika«? Izvrstno. Toda člana tega konzorcija sta v hm nu in po odobrenlu vodstva SKS gg. Marušlč in Urek. Dosedaj še nismo čuli, da je g. Pucelj Izstopil Iz SKS. In resigulral kot glavni voditelj te stranke. Povsem podobna Izgovoru glede g. Puelja so bistroumna Izmikanja »Narodnega dnevnika« glede njegovega napada na opozlcijonalne stranke. Uospod-Je pravijo, da smo mi potvoriil njihov članek, češ saj vendar niso niti z besedico imenovali zemljoradnikov in SKS, temveč so mislili le one druge opozicljo-nalne skupine, kl propagirajo opozicljo-nalni blok. Blamaža ln kazen za ta Izgovor je sledila za petami. V najnovejšem času so pričeli namreč tudi zemljo-radniki na vso moč propagirati opozicijo nalnl blok (glej njihove »Novosti«) medtem, ko so dosedaj bili še večji opozlci-jonalcl nego n. pr. demokrati in so trdili da so še neizprosnejši nasprotniki radikalov nego ostale opozlcijonalne stranke. Da oni voditelj) SKS, ki se danes oklepajo 1 »Narodnega dnevnika« niso niti za opozicijo, niti za opozleljonalen blok, to je pa seveda Jasno. Sami sebe torej niso napadali — v toliko linajo pri svojih popravkih prav.
+ Plodovi klerikalne vzgoje. Piše sc nam- Poictkoin tega meseca so se pojavili v bivši goriški pokrajini neki klerikalni agitatorji, poslani Iz Ljubljane kot emlsarji Koroščcve stranke, da agltlrajo za klerikalno stranko v Julijski Krajini. 1'ako Je 9. t. m. prišel v gostilno Vlila Anna v Vipavi neki Lekan, Slovenec rodom Iz Vipave, kl študira pravo na ljubljanski univtrzl. Prišel Je že Iz drugih krčem. Zbral Je krog sebe prisotne goste med njimi •udi nekaj Italijanskih vojakov ter počel govor v prilog ščck-Besednja-kove stranke. Najprej Je govoril slovenski potem pa Italijanski In navedel, da Je
dr. Wlltan Jedna s..... poukupljcna od
bank. Izmenjave kron v lire da nl dosegel Ninčič, ampak to Je zasluga Korošca In dr. Ježa. Srbski narod da mora Izginiti z geografske karte, Nekateri prisotnih so začeli protestirati že pnprel, ko pa !e ljubljanski emlsar Izrazil nesramno žaljivko za Srhe. sta vstala dva Italijanska vojaka In prepovedali nadalje govoriti. Eden od njih, starejši po letih z odli-
29. n. 1924
kovanji, Je rtkel Lekanu: Ml poznan,.
Srbe, ker smo se skupaj ž njlinl b,„|» proti Avstriji. Oui so hrabri vojaki. Sram Vas bodi In nehajte žc. Nato so domačiji zgrabili Lekana In vrgli ta izrodek klert. kalne vzgoje skozi vrata. Lekan je na. daljeval svojo pot... Tako naše poro& lol Kdor pozna, kako SLS vzgaja svoj naraščaj v najgriein plemenskem sovra. štvu, la bo verjel, kar bl sicer pri nor! inalidh narodih bilo neverjetno. Take ||u, dl pošilja SLS na agitacijo v Julijsko Krajino 2cleč še tam okužiti, kar Je zdrj. vega.
+ Struje v radikalni stranki. Veli kosrbski mugnutski »lieograd«, ki mu sij, ša beograjska Javnost nikakor ne posvo. ča nadelane pjžujc, skuša s političnimi senzacijami dvigati prah. Vse to p* pre. težno na račun oticijelne radikalije, kj Ima že Itak zelo zrahljane živce. »Sarno. upravi« in »Balkanu« je zdaj le spodiak. nli nogo, da obračunavata t nJim vsak po svoje, lialkan pravi: Uospodje okiog re. volverske redakcije .Beograda' nlsu ouv!. narji temveč čisto navadni uceii.evald Ud noturnih anacioiiuiulh vagabundov so postali .gotečl prijatelji« naše aarudn« dinastije... »Samuupiava« Istotako j •gnusom« picliaju pieko »Ueogiad»-uv«. ga pisanja. — Nc želeč se vpletati v ra-dlltalske razmere dostavlja k temu «0J. jek«, da Je urednik »Ueugrada« do ng. davnega bil eden glavnih sotrudnlkov •Samouprave«, da je v Pašlčevem Imenu vodil kampanjo proti pokojnemu Stulanit Piotlču In da je »Samouprava« prva slm. patlčno pozdravila magnatskl porod •Ueugrada«. Najlepše Je pa, če »Balkan, očita revolvcistvo — drugim.
+ Dr. Maček o opozicijskem bla.
ku. Podpredsednik llkSS dr. Maček » dal dopisniku »Politike« zanimive Izjav^ Iz katerih posnemamo: Ali Je revizija ustave pugul za sporazum? Je vpraial med drugim dopisnik ln dr. Maček le od. govoril: »Nl. To vpra&anje je prepuSč«, no času pu volitvah, kakor bodo te Iz padle. Samo »parcelacija Hrvatske« b« volilna vlada ustavilo In to Je obvezen Pogoj v sporazumu. Parcelacija se vrSt pu ustavi in ustava sc samo v tem sml-slu ne bo do volitev Izvršila, po volitvah bomo pa videli.« Kaku Je g. Radič zadovoljen t uspehom pogajanj za blok? ji vprašal dalje dopisnik tn dr. Maček odgovarja: »Piedsednlk Je zelo zadovoljen V ostalem Je Lu njegovo delo.« Ali se bc g. Radič vrnil v deželo? »Da, kakor hitro pade sedanja vlada.« O volilni vladi, sestavljeni Iz opozicljonalnega bloka, jt Izjavil dr. Maček: »Vsaka stranka ostane pri svojem programu. Vlada bo čisto volilna In ona bo porabila one tri mesece razpusta skupščine do volitev za odstranitev partizanskega uraduištva, da bl bila na U način zagaranUrana svubod« volitev.«
+ »Sprava Dele In Črne roke.«
Pod tem naslovom kolportlru zagrebški • Hrvat« lamozno vest, da se utegne t kratkem v beograjski skupščini odraziti sprava med Delo In Crnu roku, kl se J< dosegla te dni. Posledica te sprave na; bl bila bolezen g. Pašiča, kateri bl sledila deinlsija vlade. Nato bl se formirala nova vlada, kl bl bila garnluna s »primerno dozo jugoslovenstva«. Vlado bl sestavili radikali in demokrati In bl imela popolno opoio v vseh mciudajiilh laktor-jih. lilla bi seveda odločno »ptutinrvat-ska ln protlavtunumlstična«. Domneva se da za akclju stoji sam Pašič. ki se uvi-devajoč svoj položaj hoče umakniti na ta način, da svojo politiko Izroči Ucll In Crnl roki. Po drugI verziji pa le ta akcija naperjena proti Pašlču In Jo snujejo oni demokrati, ki ne pristajajo na osnovanje opozicijskega bloka; šla bi tore. tudi proti Davidoviču, in naj bl duvedlJ do koalicije, torej do »srbskega bloka« »llrvatove« senzacije so znane. Ml beležimo najnovejšo kot ilustracijo zapletenega položaja, kl kar kilčl po končuem razčiščenju.
Po svetu
—	Testament predsednika WHSona, Amerfkanski listi poročajo, da je zapustil pokojni predsednik Woodrow \Vil-son 225.000 dolaijev premoženja. Za svojega glavnega dediča je postavil svojo ženo.
—	Italijansko oboroževanje, Mussolinl je sprejel predvčerajšnjim deputacijo vil jih mornariških častnikov. V svojem nagovoru na nje je naglaJal med drugim: »Vso, kar se lahko zgodi okrog nas, postavlja mornarico na prvo mosto. Na suhem smo sedaj zadostno zavarovani, ko imamo Premier in Snežnik, ki sta nedotakljiva. Kljub temu sem trdno odločen delati Se dalje na sistematični okrepitvi naSe armade. Zla»ti pa Vas zagotavljam, da bom storil vse, da dobi mornaric« sredstva, ki to ji potrebna, da Je piiprst Ijena na vsak slučaj«,
—	Macdonald In Stresemann. Chlcaf« Tribuu« poroča, da J« nemški zunanji ininistet Stresemann dal taupno vpraia-ti v Londonu, ali bl mogel priti la l Macdonaldom razpravlti vprašanj« neitt Skega posojila in sprejema Nemčije * Zvezo narodov. Macdonald Je dal odgovoriti, da nemškega ministra ua mori sprejeti.
—	Pred novo orJaSko stavko nn Angleškem. Komaj t« J« končala stavka Indjedelnl&kih delavcev, le gruil AngH' ji nova, Se večja in usodnejša ttavka Med rudarji In lastniki pieniogokopo' je priSlo do resnih diferenc, ki te zde " sedaj nppieinostljive. Rudarska zveza j< zato Izdala oklic na rudarja, da te pripravijo na stavko. Odločitev bo psd" dne 8. marca^, ,
V končno fazo
Llubllana, 28. februarja.
Po psrdnevnem ravnovesju pričenjajo nova javljanja In kombinacije zopet živahno vzgibatl politično življenje. Končno l Odločitev radičevcev, okrog katerih se zaenkrat suče opozicijski Interes, je pričakovati v nedeljo. Dr. Korošec Je danes zjutraj odpotoval v Zagreb, sc takoj sestal s predsednikom HRSS dr. Mačkom ln dr. Krnjevlčem in so se pretresala stališča. Kakor zatrjuje naše poročilo, je povsem sigurno, da o pogajanjih z radikali nl govora ln so netočni komentarji, kl se z radikalske strani širijo radi zavlačevanja delinltivne odločitve vodstva SLS. V ostalem se ne ve, da se v nedeljo sestane plenum radičcvsklh poslancev. Ker pa se izvršcvalnl odbor SLS sestane šele v pondeijek, pomeni to, da dr. Koro-1 šec čaka najprej odločitve radičevcev, da nato še sam uravna odločitev o svojem nadaljncm postopanju.
Iiitcresantne podrobnosti prinaša medtem RadlOevo glavno glasilo »Slobodnl; Dom«. V ostri polemiki proti zagrebškim |
listom, ki so še do nedavnega stali v pokorni Radičevi službi, se iskrijo krilatice,' ki skoroda osupnejo. Listi, kl jih Radič znova anatemizlra (»Obzor«, »Jutarnji list« in zdaj Se »Večer«) so last koncema Tipografije, kl je Radlču storila lepcuslu ge v pri.tidržavnl agitaciji. Zdaj Radič kratkoinalo razodeva, da navedeni listi, osobito »Obzor«, pod krinko neodvisnosti že ne znajo ali pa ne sinejo preveč prikrivati, da stojijo v radikalski službi. Radič zavrača njihove Intrige proti opozicijskemu blcku In — čujte in strmite! — zameri «Obzoru», ker nastopa proti Sve-tozarju Pribičevičul Radič nadalje zameri »Obzoru«, ker je nedavno zagovarjal abstinenco klerikalcev In muslimanov ter piše: »Obzor« razpravlja o tem, da " zdaj tudi klerikalci in muslimani vsekakor morali zapustiti Beograd. Uprav sijajne! Da bl radikali In Turki Se trt leta laliko pijačkull, izdajali hrvatski teritorij in parcelirali!...« Radič torej r lastnimi besedami obsoja lastno abstlnenč no taktiko; kajti aku nl za abstinenco klerikalcev in muslimanov, je težko uganiti, komu tedaj radičcvcl koristijo s svojo privilegirano abstinenco... Ni malo značilno za čudne razmeie za zagrebškimi kulisami, ako Radič stigmatlzlra gornje liste, da pISejo v imenu lastnika Tl-pograflje in Radeta Pašiča In jim proglaša splošen bojkot hrvatskega naroda njegov »Slobodnl Dom« pa se vseeno še nadalje tiska v Isti bojkotirani Tipografiji.
»Obior« v ostalem nemoteno nadaljuje svoja modrovanja In s spretno flnglra-no očetovsko skrbjo za hrvatstvo Išče kamen velike spotike v Prlblčevlču. Ne zaupa demokratom: nič se niso Izpremc-rdll, samo v stiski so, zato kislega lica govorijo o sodelovanju s separatisti na-dejajoč se, da se Jim posreči Korošca In Spaho odcepiti od Radlča ln ju kot zmernejša moža pridobiti za Marlnkovlčev načrt, ki Je tako elastičen, da se da suhsu-mlratl tudi pod (no torej) danaSnlo usta-Itol Radlčeva stranka le res Izpremcnlla
taktiko: v parlament slccr ne pojde, toda nima nič proti temu. da Koročcc in Spaho oslaneta tam In se družita z demokrati, četudi nl revizija ustave zajamčena In čeprav Pribičevič ostane v demokratski stranki. Da, Radič Je Priblče-vlču Izdal cclo politično svedočbo! Sedanja ustava In Pribičevič torej »Obzo-ru» ne dasta miru, zato se Izdaja nadalje: Ako bl HRSS osvojila Marinkovičev načrt, tedaj bl naravno lahko sklepala kompromis nele z demokrati temveč tudi z radikali In s samimi srbskimi strankami. In blok bl bil odveč. Ker pa je jasno, da demokrati hočejo strmoglaviti radikale, ne pa tudi »centralizem«, ostane • Obzor« Sc nadalje skeptičen glede uspeha In zagotavlja, da odslej sploh ne bo več razpravljal o opozicijskem bloku temveč samo registriral dogodke in čakal, kdaj se uresniči njegova črnoglcd-nust. To Je prilično tragičen umik za dnevnik tradicije lu starega ugleda.
V Beogradu si vlada beli glavo, kako ventilirati vzduSje, odkar ji jc sam radikalski klub začel kuriti pod noge. Ranko-vičev nastop, ki Jc znatno pretresel ko-hezijo kluba, In odpoved Nemcev spravljata viciuo lu sigurnost vlade v kritičen Stadij. Tipanja za izhodom je obilo. I o-navljajo se vesli o novili volitvah, kombinacije o koaliciji in, najvažnejša, o koncentraciji strank. Čeprav je slednja zelo malo verjetna, je vendar karakteristična za kaos, v katerega brede naše politično življenje. V Beogradu se nadejajo, da se bo situacija do torka popolnoma razčistila. Kakor doznava <l'olilikn», obstoja dr. Koroščeva misija v tem, dn od radičevcev energičuo zahteva dellnilivno izjavo in izročitev poslanskih polnomočij. Za radikalski manever pa je posebno značilna vest »Vremena«, da opozicija pospeSuje svojo akcijo, ker sluti nevarnost: proračunska debata gre h kraju; ko bo proračun pod streho, utegne radikalsko vlada parlameiil odgodili do Jeseni — ln to bl bil za opozicijski blok baje težak udarec. Končno glasovanje o proračunu je res v gotovem ozlru poslednji odločilni moment. Seveda pa izgleda, da opozicija pred tem momentom nobenega odločilnega koraka storili — noče.
Sporazum glede volitev na Primorskem
Primorski Slovenci In Hrvati grelo v bližajoče se državnozborske voh*. z združenimi močmi v boj, da ta c čim veličastneje afirmirajo obstoj slovanskega žlvlja v Italiii. Na poaiag! sporazuma, kl Je bil sklenjen / tl*-il-sko »Nemško zvezo«. I«) skupni volilni znak slovanske liste in liste tirni-stih Nemcev, kakor smo že poroVill. sestavljen iz lipove vejice in phiniks. Besedilo sporazuma med obema stru-
jama se elasl:
»Politično druStvo »Edinost« v Trstu z ene strani In Politično društvo »Edinost« v Gorici In Politično društvo za ITrvnte in Slovence v Istri z druge strani ao sklenili uedoCl
• •
Srbsko gledališče v Afriki
Med vojno je vznlkla, kakor drugod, (odi na solunski froull cela vrsta vo-laSkih gledališč. Vsaka divizija je imela [ioje gledališče, ki je seveda bilo bolj jabavnega nego umetnostnega značaja. Največje gledališče pa so imele srbske gete v Alriki nad Bizerto, kjer je bilo njihovo taborišče. Tam se je nahajalo v taborišču cNndor* vedno 3 do 4 tisoč do-brovoljtev in & do 6 lisoč vojakov. Ua odžeiiejo silne skrbi, so vojaki postavili posebno barako, v kateri so začeli prirejali gledališke predstave. Izprva je bil ua dnevnem redu orlejski repertoar, pov 3,_je so se pojavile tudi stvari literarne vrednosti. Baraka je sčasoma postala prtesnn: v njej jo bilo prostora komaj ia par sto ljudi. In lalto je prišel uprav-lih in duša gledališkega podjetja, srbski Igralec Dušan Glnič na originalno Idejo (graditve amtileutra, v katerem bi bilo dovolj prostora za vso vojaštvo.
V ta namen Je g. Ginlč odpotoval v Kaitago. Na licu mesta si je ogledal amft-Ipoter. ki presega amlllenter pod Akropolo. Ko se je vrnil v Bizerto, je takoj izdelal načrt za gledališče podobnega oblog v »Nadoruv Dobil Je pomoč tisoč rojakov in gledališče je bilo kmalu dograjeno. N« Petrov dan 1917. se je vršila i gledališču prva predstava. Igrali so igro »Hajduk Veljko». Oledališko deloma)® se Je marljivo nadaljevalo. Vprl-sirjsli so se izvirni domači iu prestnvlje-|| komadi. Po 20ih mesecih le gledališče beležilo 186 predstav ler si Je nabralo pri'iSno bognto gnrderobo in je imelo iz-vrfbnn pevski zbor. Teži«oče so bile (dinole z ženskimi vlogami, katere so, radi ponolne odsotnosti ženskega spola, Bornll izvajnll moški sami.
Celokupno glednllSčp z dramo, zborom !n orkestrom Je Štelo 250 Članov. Drema-!i?ni namtčaj Je vz-nlal g. Dušan filnlč. Njegovo Šoto je dovršilo okolu 1200 nadarjenih učencev, kl pa so pozneje narodno morali zopet na fronto.
fi. fiinič praznuje leto« 3. marca 851et-ni (ubile) svojega plednliSkp-rn delovanja. SrKka javnost, zlasti bivSi borci. Va-Wm Je Ginič znan pod imenom »čika Clnru proslavijo ta redek dosodek svoje-fa IhiMienra s posebno si a vn ost to, n« Meri ho Imela prvo besedo iskrenost in Hvaležnost Ml se mnogoštevilnim če-itltkfm <?iki GLni* pridržujemo j. vsem ireem.
Smrt splitskega „Goluba"
Pnp 22. februarja je v Splitu po dol-foletrl bolezni izdihnil Petar S a b i 6, !"llt-ki l"tplrktnalec. bnhem in humorist. Rodil se jp v Ftarlcradn na ,;v:i-m 89 leti. Živel ie večinama v «nlitski »Kazaiišni kafani», k.Vr i<' bohenvziral zvest »matošizmti« in čisto svojevrstni kmiži-vnosti. Pisal je stihe, pesmi, parodije in satire. Ker je dr>"ro poznal beograjsko čarSijo in sa-rvevsko mahalo, je imenitno imnro ri"'-nl in srečno pogajal filistrozno flanjost v najbolj občutljiva me-fta.
Petar Sahii* je izdajal »Goluba«. hu-moristifen list. ki je izhnial od časa io časa. »Golnb« je bil verno zrcalo Petra Sabina, njegove šale, humorja in satire. V njpm je bila Pabičeva dobra duSa in zvesto srce: zavzemanj;) ta preganjane, podžisranjo k upornosti, Huhpzpn do trjiečega Miiuj gi Sočustvoval je z vsemi reveži, saj je M delil trnsriko njihovega življenja.
Sabič je bil absolviran juri«t. kato-trmu n! da'a bobomska žilica miru, la bi' pe vstalil za birokratično mizo. Tati je živel od jutra do večera v k .-'arni. trpel na jetiki. pisal 'nbavljlce I« stradal. Kadar rim j« kdo zaupal taj denarja, je izdal novo Stevilkt •Rolnba» in čakal, da se |iojavi nov
raji in.
mecon. S smrtjo Petra Sabiča je umrl ludi »Golub« ln Split bo dolgo čakal na njegovega naslednika, ki bl bil dalmatinski prestollei tako if-k'j.i0 vdan kaJtor jo bil pokoju! Petar fca-bl<$.
Kje so zdaj radikali
Kaj dela gosp. Ivan Hribar? Spor za lepo mesto.
Kar so godi ob prevedbi Južno železnico v državno last, jo pravi radi-kalski uniknm. Južna železnica jo prevzeta, a ker ni zakona, l;i bi to odobril, zoret ni prevzeta. Kakor smo že poročali, predujma na regulacijo plač oni nameSčenei ljubljanske di-ekei' državnih Železnic, ki so bili prej južni železničarji, niso dobili. F .'.možni »komitet*, ki začasno vodi prevzeto ŽPloznico. je skušal dobiti Iz državne blagajne denar za to. A glav,p.' kontrola nI dovolila, ker ni zakon. Zakaj pa komitet ne izplača treh milijonov dinarjev, ki so potrebni za predujme. iz tekočih dohodkov? Aii so pod novim vodstvom dohodki bivše Južno železnice ros že tako padli, da take vsote delajo tožkoče? 1 K.ia so zdaj naši radikali, ki so že-lezničaricm delali take obliube. kakor i ob volitvah klerikalci? Kje je Ivan Ilribar, kl je edini Slovenec, katerega so je smatralo sposobnim, da je član knmiteta Južne železnice? Ali ni s tem članstvom zvezana tudi odgovornost? Kje so klerikalni tigri? Zahtevamo, da se zakon o ivniržpv' Južne železnice nemndoma predloži narodni sknp&čini. dalj«, da se predujmi takoj izplačajo iz tekočih dohodkov ali pa iz obče državne blagajne. Prevedba bivših južnih železničarjev se mora nemudoma Izvršiti, a njih pridobljene pravice se morajo zagotoviti. Se poseben Rkandal pa so razmere starih vpokoiencev Južne železnice, ki so izgubili bogate pokojninske sklade, pokoinina pa se jim izplačuje — v kronah. Demokratski' stranka bo o priliki debate o podržav-Ijcnju Južne železnice vsa ta vprašanja podvrgla javni kritiki, kl ne bo prijetna radikaliji in njenim zaveznikom.
•
Modtem ko se raTkah-ki -re■■■•>o.lie nrav malo interesirajo za skrbi in jade nameščencev, se pa tem živahnejše brigaio za lepo novo mesto, ki se obeta. Po rimski pogodbi ima namreč Južna železnica kot delniška družba postaviti v vsaki od prizadetih držav po enega strokovno in zlasti juri-dično ter financijsko kvallfHranega generalnega rP.nro.zpnt.intn. ki bo posloval kot nekak posredovalec med državno upravo prog in starim delniškim društvom. Pri nas bi Imel biti. kakor čnVmn. imenovan na tn m o«.t o odličen bivši višji želpzniški fnnkcijo-nar. Vse kaže. da bo ta namera ostala neizpeVan.i. Kakor vsaka stvar, hočejo radikali tudi to mesto za svoV eksponente. In tako se ljuhlianski radi-kitlski Akcijski odhor trudi, da bi dobil to službo dr. filozofije Niko Zupa-nld, ki naj bi od et^ogrnfije preskočil v železnice. Priiora skupina s| je zopet izmislila kandidaturo — drja. Ravniharja, čoš. da Jo bil Itak ves čas po prevratu srlavni pravni zastopnik Južne želcznicp in da ga treba »dobro privezati*. Kot tretia kandidatura se silno energično poživlja ona g. Iva-a Hribarja, ki pa je z odhodom dria. Jankovitfa iz ministrstva prometa iz-5Hbil svojo glavno oporo. Boj je, kakor nam poročalo iz Peocradn. jako oster in ni izključeno, da dnvele celo do krize v slovcnnčki radikaliji. Čim bo ta bitka izvolavana. bodo gospodje morda imeli neka i več časa za — železnico in železničarje.
Tatvina ministrovih hlač.
To sc ne dogaja vsak dan: ministru, sicer bivšemu, ali vendar ministru, so bile ukradene hlače!
Pri bivšem ministru dr. Lazi Markovl-ču so bile ukradene hlače ministru, krilo In žensko porllo pa guvernanti gospe) Švajstovl. Za tatvino sta obtoženi dve Ani: Ana liaucr kot IzvrMteljica tatvino In Ana Natll kot sodelovalka.
»Razumem, ako ste ukradli krilo In perilo, ali za kaj ste rabili lilučo g. Markoviča?« vpraša sodnik.
»Moža Imam. odiiovarja Ana Bauer In postane vsa rdeča. »Ako 011 tudi nc more biti minister, njegovo obleko vendar lahko uosi.»
»To na stvari nič nc menja! Ali, da II ste vi kdaj' videli g. Markoviča? To je majhen človek evo, tolik« — In pokaže z roko — »vaš mož je pa gotovo manjši.«
»Uogaml, gospod sodnik, čisto nič. Zato sem se tudi zmotila. Kakor bl bila od enega očeta in matere...« je liltcb zatrjevati Ana St. U žo prcccj dobre volje in poguma.
Dljalog Je završen. Prcčltala sc ie izjava g. dr. Markoviča, da ne zahteva odškodnine, obtoženi sta šc dali poslednjo besedo obrambe ln padla Je razsodba: Ana I3aucr je obsojena na mesec dni zapora, aH ker je žc v preiskovalnem zaporu odsedeU več kot mcscc dni, pride takoj na prosto, Ana Niti |e pa bila oproščena radi pomanjkanja dokazov o njeni sokrivdi
SprJna bolezen v Beogradu.
Lctargično spanje male Angeline Vor« kapič, o kateri smo poročali včeraj, traja še vedno. Smatra se, da bo dcklicu spa« la še dclj časa, kajti spalna bolezen traja često todi šest tednov. Mala Ange lina spi sedaj ic tretji teden.
To pa ni prvi slučaj tropične letar« gijc v Beogradu. Lansko leto je na tro« pični Ictargiji obolel v Beogradu neki zdravnik, a v državni bolnici se je r.a« hajal človek, pri katerem je kot posle« dica spalne bolezni nastopila delna pa< raiiza. O poteku bolezni pri sedanjem slučaju bomo še poročali.
Dolarske plače za naše diplomate.
Naše diplomatično osobje v Franciji, Italiji, Nemčiji, Belgiji, Grčiji, Romuniji in Češkoslovaški, je prejemalo dos'ej svoje plače v francoskih frankih. Ker pa je frank v zadnjem času znatno pa« del, je ministrski svet sklenil, da sc di« p!omatičnumu osobju v teh dr":nvuh :ia» kazujejo plače v dolarjih, računajoč 1 dolar za 12 frankov.
Izrabljanje neprevidnih Izseljencev.
Izscljcniški komisarijat nas obvešča, da se v gotovih lukah južne Amerike pečajo mnogi goljufi s tem, da izseljen« ccm iz raznih evropskih držav dokazu« jeio, kako jih lahko zi dober denar vti« hotapijo v Zedilijene države. Mnogi naši ljudje so žc nasedli tem s'cparjcm. Oni greda na ladio, izročijo denar goliuiu, ki pa na to izgine. Izscljcnce pa čaka navadno zapor ali pa jih pošljejo v luke, odkoder so prišli.
Dopisi
JEZICA PRI LJUBLJANI. V soboto dno 1. marca ob 8. uri zvečer nadaljuje •Pri ruskem carju« ravnatoljica gospodinjske šole gdč. Zemljnnova piedavanje »O gospodinjstvu«. Predavanje je namenjeno prodvsern našemu ženstvu. Pri tej priliki se bo poro&lo tudi o poteku priprav za gospodinjski tečaj. Vabljeni vsi!
ŠKOFJA LOKA. Tukajšnja privatna zvezdama prejema že dalj Ja^a potom svoje radio - telegrafske post.re čudno znake, ki jih je ravnatelj g. Velblod, doloma razrešil. Razrešeni del brzojavko 6e glasi: »Pokol, zaznali, da v nedeljo princ Karneval — maškarada relika — orkostor Dravske divizije — pridemo tudi mi s svojim čiritaratabum. Spiritistič-
na fakulteta pa nam sporoča, da bo tudi pekel poslal kakega čiuega hudiča na
maškarado.
RAKEK. Sokol Uneo - Rakek priredi v soboto dna 1. marca ob 20. uri v prostorih g. Domicolja na Rakeku predpust-no maSkarado, za kojo vlada veliko zanimanje. Najlepša maska dobi nagrado. Kdor si žoli pristno zaDave, bo gotovo posetil to priredite?. — Zdravo!
RAKEK. Pritožba naših klctikalcev proti občinskim volitvam, ki so se vršilo dne 18. novembra lu pri katoiili so do-bilj klerikalci 3, napredne liste pa 13 mandatov, jo končno vendarle od pokrajinsko vlado zavrnjena. Volitve so torej, kakor Birio pričakovali, odobrene. Klerikalci iin.ljo k škodi <Se sramoto. Vso «0 jim srneji. Ni jim šlo v glavo, da bo morala njihova že pripravljena županska miza Iti na dvorišče. Naj jo kar prodajo BročnojSim svojim somišljenikom v kakem dru;;cm kraju. Na Rakeku se ne bo nikoli vefi rabila,
VIŠNJA GORAv Vočkrat jo žo kdo rekel, da so Višnjam sovražni kulturi in napredku. In to bo morda tudi res, kajti nekateri nasprotujejo celo šoli, Se bolj pa zlasti naprednim kulturnim napravam Naš Sokol ima tedaj zelo težko nalogo, oratl ledino in pripravljati tla za dobio semo, ki mora pognati in roditi etotoini sad. DruStvo so v resnici resno trudi. Dna 21. felrruarja jo priredilo predavanje o tragediji onega dela našoga naroda, ki se jc umikal preko svoje »Kalvarlje«, to jo divjih albanskih gora, in močvirij. Predavatelj prof. Jeras iz Ljubljane, je v pesniško iznošenih besedah tako živo orisal tragidijo srbskega naroda, da jo moral vsak občutiti, kaj so pretr|>eli za svojo in našo svobodo. Le žal, da sino pri predavanju marsikoga pogrešali. Vsak začetek je pač težak, a Sokol bo Sol preko vseh neprilik. Sod.ij pripravlja celo ljudsko knjižnico in pričakuje, da mu bodo šil prijatelji Čim bolj na roko.
MOKRONOG. V nedeljo emo imoli občni zbor podružnice CMD. Dosedanjemu odboru se je izrokla zaupnica ter sklonilo šo intenzivnejše dulovati v koiist družbo in v prid naših ogroženih rojakov izven mej. — V gostilniških prostorih g. Al. Majcona jo bilo dobro obiskano zanimivo predavanje višjega ilvinozdr.iv-nika iz Ljubljane o prešičerejl. ?.eleli bi za naš okmj še voč enakih podučnih predavanj. Priporočati pa je, da pripo-ljejo kmetje k predavanjem tudi svoje ženiee. ki ima.ki predvsem opravka pri živini. — Sokol je imel v nedeljo zabavni večer pri br Iv. Deii. Lepo uspela zabava jo poglobila naše družnima razmoie Pogicšali smo okoličane. - Poročil so je g. Fran Majcen, gostilničar in poeosttilk v Mokronogu s hčerko g. Aniona ?.laj-piha, g. Cvetko Kladnik, mizarski mojster pa z gdč. Pavlo Popih. Narodnim parom: Bilo sicčno!
KRŠKO. Dne 23. februarja so jo vršil • Fantomski ples«, ki jo pod izurjeno roko g. Rikarda Engolsliergcrja uspel uprav sijajno. Plavo - rumeno okrašena dvorana nas je spominjala na fiarohne indijsko bajke. Krasne preproge in poirtvovalno delo domačih dam in gospodov jo pripomoglo do izredno lepega uspaha. Cisti dobiček jo namenjen Narodni čitalnici. — Odbor »Fantovskega plesa« se vsom cenjenim damam in gospodom, ki so pri-pomo'_']| do sijajnojra uspeha, najiskrene-je zahvaljuje za njih nesebično požitvo-valnost.
TRBOVLJE. 7,adnj8 6a.se je ob plačilnih dnevih po gostilnah in na raznih predpustnih zabavah slišati prepevanja nemških pesmi, kakor »Deutschland tllier alles«. »Moin schflnos Ocsterreich« itd. Pojejo jih slovenski rudarji, ki so prišli po stavki iz nemških krajav, kjor so se navžill znana hurševske vzgoje. Dolžnost trboveljfkepra zavednega delavstva kakor tudi ostalih domačinov bi bila. da poduče nevedneža, da ja tako početo 110 samo v njihovo sramoto, ampak tudi ostalemu delavstvu. Upamo, da kmalu preneha takšno surovo žaljenje narodne ga čuta zavednih ljudi, in to tembolj, kor nemškega vpitja nismo bili vajeni
niti ob najhujšem pritisku garmn nizanja » preteklosti
VELENJE. V »Napreju« se kar vrste
razni neutemeljeni dopisi In napadi. V, 14. številki jo napaden poleg zdravnika bratovsko skiadnica tudi strelni mojster M. Mraz. Ofclvldno si ga je nekdo privoščil iz škodoželjnosti ali pa iz osebnega sovraštva. Nezgoda ss pripeti lahko vsukomu šo Urito Izkušenomu človeku. Sicer je pa M. Mraz vedno na svojem moetu. Peščica velenjskih rudarjev okoli »Napraja« pač menda ne vo, da s svojim rovarjonjem proti uradništvu Škoduje samo sebi iu vleča v prepad tudi vsa drugo zavedno dolavstvo.
SLOV. BISTRICA. Kakor kažojo vs» znamenja, dobimo s 1. marcem vondar električno razsvetljavo. Od javnih poa-slopjib jo vpeljana električna luč samo v deško ljudsko šolo, ki je last mostna občine. Ven čast mostnim očetom! Kaj pa druga javna poslopja? V predpustr iit-ni čusu Je bilo toliko veselic, zabav in plesov, kakor le dolgo no. Sa oolo .''lnarčani s tvojim gasilnim društvom so nas osrečili s plesom in licitacijo raznih dobiot. Pri nas plušo staro tn tnlado iu je vso vesolo, kar živi. — Novoustanovljeno Badjarsko in vrtnarsko društvo je hotolo prirediti preteklo nedeljo gospodarsko predavanje, ki pa je žal izostalo, ker sta dva na pro Jona strokovnjaka v zadnjem trenutku odpovedala. Zanimanje ra gospodarska vprašanja jo pri nas veliko. Kakor čujeuio, so vrši predavanj« inoseea marca.
KEBELJ PRI 0PL0TN1CL Šolska mladina je uprizorila dno 2. in 3. febr. igrici »Vodož« ln »Povodni mož«. Mal6-ki so se pra? spretno vtiveli v svojo vloge, nastopali jako samorave«tno in rešili svojo nalogo v splošno zadovoljstvo občinstva, ki je obakrat popolnoma napolnilo šolsko soba Tudi oba odrasla soigralca Kebeljčana eia mnogo pripomogla k uspehu. Marljivemu učiteljstvu posebno nadučitelju A. Striglu in njegovi soprogi je lo čestitati na uspehu in to tembolj, kor sa kljub obdni zajiosle-nosti v šoli in v lastnem gospodinjstvu no Btrašlta tožavnega prosvetnega dela v Izvenšolskcm času. Cisti dobiček znaša SOO Din in so bo uporabil za nakup knjis za fol>ko knjižnico.
MURSKA SOBOTA. Dno 22. februarja jo priredila organizacija državuih nameščencev veliko plosr.o r&luto, na kateri ja vzbujal kabaretni program mnogo smelin in zabavo. Razveseljivo jo dejstvo da niso prisostvovali samo »prišliki«, kakor nas imenujejo domačini, ampak tudi domačini Iz elitnih krogov, ki jih do danes ni bilo videti od zasedbe Prek-rnurVi na nobeni nr.ši nabavi. Naša dolžnost je zato, da so tudi mi udeležujemo njihovih prireditev. Za kolosalen uspeh plesne reduto gre velika zalivala gg. sodniku Kravini In upravniku Pircu. Čistega dobička jo 20 tisoč kron. Odbor državnih namoščoncev ima te dni sejo, na kateri bo razpravljal, po kakšnem ključu naj se razdoli dobiček med prizadete reduciranje. Tudi drugo našo organizacije v tem smislu naprej!
PREKMURJE. Kakor smo čitali r »Murski Straži«, se je 83 boljiih posestnikov in dva župana obrnilo na škofijski ordlnariat v Maribora zaradi narodnih in gospodarskih razmer pri farni cerkvi v Murski Soboti, kjer pnšuje dekan S7I0-pcc. Nastop neubogljivih ovčic je deka^ na Szlepca tako razburil, da skuša sedaj zliti vso jezo na tkzv. »prišleke«, kakor bi bili oni krivi, če je naša uprava svobodoljubna in dovoljuje marsikaj, kar pod Madiarsko ni bilo mogoče. Ali so mar tudi »prišleki« krivi, da se je tudi vsa župnija pri sv. Sebastijanu pritožila čoz svojega plebanuša in zahteva od škofa njegov takojšnji odpoklic. V nedeljo dne 24. fobr. ja dekan Szlepoc zopet prav prostaško psoval vse, ki pridejo sem, kakor pritepenc«. Aii misli, da nas žali njegovo bruhanje? Nikakor no, kajti čutimo so domače v svoji domovini, ki sega od Hodoša do Vardarja. Verujte, da naši mlini meljejo počasi a gotovol
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama.
Petek, 29.: »Beneški trgovec«. C. Subota, 1. ob 15.: »Mogočni prstan«. Dijaška predstava. Znižane cenc. Izv. Nedelja, 2. ob 15.: »Ugiabljcne Sabinke«. Ljudska predstava Izv. Ob 20.: »Danes brmo tiči«. Izv. Pondeljek, 3.: Tri maske, Smešne pre-
ciioze. Priljudni komisar. E. Torek, 4.; Zaprto.
Ljubljanska opera.
fetek, 29.: »Travlata«. E. Sobota, L: »Poljub«. Slavnostna predstava Izv.
Nedelja, 2. ob 16.: »Prodana nevesta«.
Slavnostna predstava. Izv. Pondeljek, 3 : Zaprto, "tek, 29.: »Mamzelle Nltouche«. A.
Ljubljanska epera. Pri današnji predstavi «Traviate» nastopi poleg gospe '•"csel-1'olle v vlogi očeta Germonta prvič na našem odru g. tioris Popov. Ostale vloge so v dosedanji zasedbi.
Smetanova proslava v Ljubljani
Poročali smo že, kako se ves kulturni svel pripravlja, da proslavi stoletnico rojstva velikega češkega glnsbenega genija Bedrichn Smetane, ki je uvrščen danes v vrsto prvih glasbenih velikanov sploh. Niti v Nemčiji in na Madžarskem, kjer je proslava Čelta vsled političnih razmer danes gotovo vse prej kakor popularna, ne morejo preiti molče preko jubileja in ga proslavljajo, čeprav seveda v manjšem obsegu.
Umevno Je torej, da se ludi v Jugoslaviji jiovsod pripi ijajo, da se kar najbolj dostojno spominjajo prvaka bratskega naroda. Vse naše glnsbene Institucije so deloma ie Izvajale, deloma pa bodo v prlbodnjlh tednih Izvajale značilna Smetanova dela, nnSa gledališča pn bodo uprizarjala te dni najpopularnejše mojstrove opere. Kakor znano. Je Ijnb-1 lanska ooera za to Drillko naStudirala
Smetanovo komično opero <Poljub>, ki jo bo obenem s cProdano nevesto* uprizorila v soboto, oziroma nedeljo kot slavnostni predstavi, potem pa še večkrat ponovila. Glede pomenn, ki jo je imela opera <I'oljub> v Smetanovem delovanju, opozarjamo na seslavek g. ka-pelnika Balalke v današnjem listu, kjer prlotčujemo drugi članek o Smetani. — G. Balatka Je opero tudi nnštudiral in jo bo dirigiral. Režijo ima g. Debcvec, glavne vloge pa pojejo gg Levvandovska, Borova, Rozumova, Znthey, Kovač, Rigo Itd. Opero bodo prvič uprizorili v sobolo zvečer.
V nedeljo popoldne ob 4. bodo Igrali kol slavnostno predstavo »Prodano no-vesto», ki se bo ta dan Izvajala nn sto In sto gledališčih po celem svetu. Saj Je to delo prineslo mojstrovo slavo iz Prage tja doli v Avstralijo. Južno Ameriko in Azijo. V Ljubljani bo pela Marinko gospodična Rozumovn, ki se je nnučil* vlogo ie v s'ovenščini. Jnnka g. Šimenc, Kecala Beletlo Itd. 7.ti predstavo ie g. Skružny naslikal deloma nove dekoracije. Tudi to opero dirlijira g. Balatka.
Orkester Zveze godbenikov za Slovenijo proslavi Smetnnov jubilej 10. marca v Unionu. Izvnjnl bo največje aimlonično delo Smetane »Ma vlnst». I V okvir Smetanove proslave spada tudi VIII. rmizikalno predavanje, kl se vrši v ne<1eljo 2. msrca ob II. In kolena spored obsega samo Smetanove skladbe. — Pred izvajanjem posameznih točk bo go
voril o iivljcnju in delu Smetane dvorni svetnik prof. dr. Josip Manluunl, kojega govor bodo pojasnjevale razno skloptič-ne s'ike. Smetanova dela pa prednušajo gdč. Zlkova, g Cvejlč, R. ftimeuc, gospa Šlaisova in prof. Jan Sltis.
Na ljubljanskem občinstvu je sedaj, da tudi s svoje strani s čim največjim obiskom pomore h kolikor irogoče sijajnemu, velikega mojstra dostojnemu poteku jubilejnih prireditev.
Gledališki list In Smetanov jubilej. Izšla Jo 10. številka ljubljanskega gledališkega Usta. ki prinnša sliko nesmrtne-en mojstra Bcdfilin Smetane ter članke: Bedfih Smetana, stvnrltelj češke glasbe, in Delo BedfH-a Smetnne.ki jih je za »Jutro* napisal knpelnlk Anton Balatka, ki dirigira operi »Poliuh« In »Prodano nevesto*. Režiser Pavel Debevec pa pri-občuje sestavek z ozirom na premijero Smetanove opere »Poljub*.
III. simfonični knnrert Muzike dravske divizljske oblasti, pod vodstvom dok-torej Josipa Cerina se vrši v ponedeljek 17. marca v Unionski dvorani. Nn konrer-tu bomo imeli priliko spoznrll skladatelja Mtlenka PnunoviČa In se. Izvnfn na njem nlegova Jugoslovanska simfoniki, Vntero Je posvetil knpelnlku dr. Josljiu Cerlnu trr mu Je ob t»j priliki z lastnoročno pisnno pnrtiluro nlmtonlle poslal sledeče Iskrene vrstice: »Gosp. dr. Josipu Cerlnn, LJublJnnn. — Slovani gospodlne kolega 1 — Sa nestrpljenjem otekujem
dan izvodjenja moja .Jugoslavenske sym-phonije' i dozvolite mi, da tu svoju sym-phoniju posvetim Vam u znak trajnog prijateljstva i pošlovanja. 2elco bih, da na programu pril ikoni izvodjenja njenog sloji, da je ova Vama posvečena. Parti-tura oslaje kod Vas Mnogo Vus pozdrav-I jam i do sltorog vidjenjo u Ljubljani. Milcnko Pnunovič 1. r_, muzičar. — Beograd, 12. lebruarja 1024. god.»
Mariborska Glasbena Matira t Ljubljani. Tekom meseca marca pride v Ljubljano pevski zbor Glasbene Matice v Mariboru ter priredi tu v veliki dvorani bolela Union svoj vokslni koncert, na katerem so izključno jugoslovanske skladbo. Spored izvaja pevski zbor 80 članic In članov, pod vodstvom svojega zborovodje ravnatelja Franja Topiča. Natančni datum še objavimo. Danes pa že kličemo mariborskim gostom: dobrodošli v naši sredi.
Celjsko mestno gledališče. Tudi pri reprizi »Mnmzelle Nitoucbe* v torek dno 26. t. m. je bilo gledal iSfc natrpano polno. Medsebojno prijateljstvo, kl vlada med ljubljanskimi ieralci In Celjnnl, je prišlo o priliki Jubileja celjskega gleda-' liSčn ludi do vldneea Izraza. Ga. Juvano-1 vn Je v Imenu Udrtiženja v toplih in iskrpnlh besednh čnstilnla celjskim Itrrnl-1 ccm k petdeseti predstavi ter Izročila v j znak priznnn|n velikega (iein, ki ca vršijo domnčl itrrnld, posobno znslužnlma
člsnoma Dremnličnega društva ln gledališča ge. Eli dr. Kulturni in g. Pleiierju,
.JUTRO. it. 52
Petek 29. TI. 1924
Domače vesti
BESEDA.
Ko j« pred par mesci radlkalskcmu opur.icijou.ilcu Miliajlu Rankoviču, imenovanemu »Bezbožnik«, uspelo, da je s prvini pritiskom pripravil mini-etra Lazioo Markovima do demisijo, jo ohrabren t tem uspehom začel nadalje streljati v lirbet.
To nastopanje je začelo v radikal ikem klubu povzročati znatna razbur-
!enja ln lo|>oga dne je Miliajlo Bez-Miinik prejel |K»vabilo od Pažiča. Sel je in Pašič mu je mod štirimi očmi dejal na kratko:
»ZnaS, Miliajlo, o meni pravijo, da ne držim besede v politiki. Toda dr-iim jo v poslih. In midva sva se pogodila za ptwle, ne za (»olitiko . .
Miliajlo Bezbožnik je razumel . . . ln Lazi Markoviču se v skupščinski razpravi ni skrivil las. Kdo pa bi vedel, kaj je Mihnjiu Rankoviču skrivilo dobro voljo zdaj pri proračunu, ia jo začel lomiti radikalsko besedo?!
Ssa.
*
*	Otvoritev potniškega prometa i Re.
ko. Z današnjim dnem sc otvori potniški promet > Reko. Med Zagrebom gl. kol. In Reko bodo vozili sledeči osebni in brzovlaki: Brzovlak 5t. .V12/302a odhaja lz Zagreba ob 7.25 in prihaia v Keko oh 13.20: osebni vlak št. 310/310« odhaja Iz Zagreba ob 8.50 In prihaja v Reko ob 17.10; osebni vlak 312/312« odhaja Iz Zai>reHa ob 23.10 in prihaja na Reko ob 7.20. Hrzovlak 30U/30I odhaja iz Re. ke oh 13.55 in prihaja v Zagieb ob 20; osebni vlak 311 a/311 odhaja iz Reke ob 20.25 in prihaja v Zagreb 5.25: osebni vlak 313a/3l3 odhaja I/ Reke ob 8.13 in prihaja v Zagreb ob 17.50.
*	Železniški In obmejni policijski ko. mlsarijat, ki ie bil doslej v Cu kovni. se je preselil definitivno % Dolnjo Lendavo. Orožniška postaja v Feričiali pri Centibi ki je bila svoječasno opuščena, »e je obnovila.
*	Spomenik kralju Petru v Bosanski Krupi. Prebivalstvo v Bosanski Krupi postavi pok. kralju Petru Osvoboditelju spomenik, ki bo svečano odkrit na Ve. liko nedeljo leta IV25., ker se baš ta dan obhaja 50 Icinict upora bosanske kraji, ne pod vodstvom Petra Mrkonjiča.
*	Konvencije o sodni pomoči z Bolga. rljo. V ministrstvu za zunanje zadeve so pregledane konvencije o sodni pomoči med Jugoslaiijo in Bolgarijo, katere so Bolgari podpisa.i 2e lansko jesen. Kon« vencije bodo v kratkem predložene n.i» rodni skupščini v svrho ratifikacije.
*	Za profesorja jagvslovtnake književnosti na kolegiju v Skoplju Je bil Imenovan dr. P. Kolendlč, doseduuji ravnatelj gimnazije v Kntnu.
*	Spremembe na naiih šotah. V včo-rajšno našo brzojavko so se vsled neraz-ločnosti pri telefonskem razgovoru vrinile nekatere pogreške. Predvsem popravljamo, da ni upokojen ravnatelj Ivan Ooana v Mariboru (srednješolski ravnatelj tega imena ne eksistira), temveč upokojen je g. Ivan Ko^an, profesor v Mariboru. Upokojitve srednješolskih ravnateljev in profesorjev so Izvršene na podlagi zakona, ki predpisuje 65. leto starosti kot rok u umirovijenje. U|k>-ojenl ravnnteljl in profesorji »podajo mod najzanesljivejše slovenske šolnike.
*	Občiniske volitve na Koroškem se bo do vršile dne 6. aprila. Sluvcnui ae jih bodo udeležili In se nanje le pridno pripravljajo.
*	Razpis nadučlteljske službe. V St
Tctru pod Sv. Gorami, v lepem kraju ob Sotli, je razpisano nadučiteljsko mesto do 20. t. m.
*	Nova tramoska revija e Slovanih. V Pragi »e mudi le dul prof. jiariške Kur-bonne Louis Esenmnnu, da pripravi vse potrebno za izdajanje velike frniiroske revije. ki bo posvečena Slavonstvu. Revija je zamišljena kot obnovitev nekdanjo Denisove revije <Le Monde Slave> in bo razpravljala izključno o slovanskih problemih Pri reviji, ki prttna izhajati jeseni, bodo sodelovali Francozi In Slovani.
*	Poslovanjo mariborske oblasti se
vrši še veduo v Ljubljani. Tudi tadujii iinenovaui urudnikl še niso dospeli v Maribor, ker vluda »e ui nakazala potrebnih kreditov. Velike stroške povzroča zlasti transterirunje nižjega uraduištva, [rosebuo strojepisk, ki bi se tudi morale prevzeti od Ljubljnne, ki pa večinoma stanujejo pri svojih starših in bi bile • premestitvijo v Maribor radi nizkih plat silno prizadete, tako da bi jim bilo življenje v Mariboru skoro onemogočeno.
V	Mariboru torej še vedno akte le podpisujejo Imenom velikega župana, a čimer pa se rešitev vedno le zavleče povprečno za dva dni Pač pa že redno posluje v Mariboru kmetijski oddelek. Veliki župan dr. Ploj je najavil svojemu namestniku dr. Vončinl svojo vrnitev za ponedeljek dne 8. marca.
*	Himen. Dne 28. t. m. se je poročil v Kranju g. Ignacij Sumi, faktor tiskarne »Sava* z gdč Varloro iz Klanca pri Kranju. Bilo srečno I
*	Šmrlra kosa. V Črnomlju je umrl dne 20. t. m., zadet od kapi, v starosti 88 let, g. Fran 1'rlanHK, davkar v pokoju. Pokojnik je bil trden in zaveden narodnjak. — V Žalcu je umrl 26. t. m. posestnik In gostilničar g. Ivan Zrank v 05. letu svoje starosti, splošuo priljubljen prt ljudeh.
*	Knko skrbijo klerlkalri ra »lovm-štlno tam, kjer Imnjo aamt odločitev v rokah, Je rnzvideti iz dejstva, da v Prek-murju dnlnjelendnvaki slovenski katoličani (v župniji jih je nad 80(101) že leto zaman moledujejo vsaj za eno slovensko pridigo na leden. Madžari nočejo ln mariborski ikol se ne ganet
*	Odbor Snknliikepa društva v Središču ob Dravi ae tem polom javno zahvaljuje Dramatičnemu društvu iz Ptuja ta njegovo gostovanje na trediškem sokol-skem odru (n uprizoritev drame »Golgo-ta>. Omenjenemu društvu gre za to podporo v kulturnem delu vso naše prizna-
j nje, a to tem bolj, ker se je odreklo vsa-
| ki odškodnini tn prepustilo vea čisti dobiček Središkemu Sokolu. Upamo, da bode temu prvemu poskusu rtnjemnotta prosvetuega dela, ki se Je tako lepo ob-nesel, sledilo te več gostovanj vrlih 1'tujčnnov na našem odru. Veselilo naa bode, pozdraviti jih kmalu zopet r Središču. Zdravo!
*	Za podporne društva visoltoSolcev daruje g. Toma Svetina, Rakek, mesto venca na krsto pokojue Marte Vrantit roj. Orožen 100 Din.
*	Ljudska knjižnira v Prckmnrjn. — Klub napr. slov. akademikov v Celju je ustanovil v nedeljo dne 24. t. m. v Krogu pri Murski Soboti svoje enajsto ljudsko knjižnico, ki šteje 120 knjig razne vsebine. Knjižnico je prevzel v oskrbo agllnl sokolski delavec učitelj Ciril Hočevar.
V	Prekmurju obstojajo eedaj poleg na novo ustanovljene še knjižnica celjske srednješolske organizacije »Sloga* v Murski Soboli in pet knjižnic Jugosl. Matice. Nujno potrebne so še nndaljnje knjižnice. Marljivemu celjskemu klubu naj se .ealizirnnje njegovih načrtov posreči v kratkem času
*	Konfiskacije na Hrvatskem. To podnl-kih stola »cdmorice v Zagrebu je bilo na Hrvatskem in v Slavoniji leta 1028. kon-tlsrirnnfh 149 Izdaj listov, od katerih je sodišče odobrilo 148, eno pn razveljavilo.
*	Vsem društvom in or anbarijam t I.jubljani in oknlirl. Društvo za gojitev treznosti v Ljubljnni je uklonilo prirejali predavanja protlalko' olne tendence v LJubljani in najbližji okolici. Društva In organizacije, ki žele. da se v njih območju vrše taka predavanja, prosimo, dn j" v i jo to naslovu. Označiti je, koliko predavanj žele. Ptediivanje se dele v vrf vrat: za mladino do 14 let. nad 14 let. dekleta In mnlere. tanle In može. kmn tlško ali Industrijsko delavstvo ter iz otiraženstvo. Navedejo naj tudi. če poso-duje društvo skloptični apnrut In označijo približno velikost prednvalnega prostora. Prednvnlo se bo na željo la'ko tudi po dvakrat na dnn v enem kraju. Umestno bi bilo, da se tnm. kjer manjka primernega prostora za predavanje, dogovore
krajevne politične skupine, tako, da govori predavatelj vsem skupaj. Predavanja brez allk bt trajala približno eno uro in ona, U ae bodo pojasnjevala s tklop-tičninii ali klnemntogrnličiilmi slikami pa od ene do dveh ur. Ko dobi Društvo za gojitev treznosti dovolj |>riglnsov, razvrsti odbor predavanja po krajih ln dnevih, kar ae bo pravočasno Javilo, tako da bo možno s|>orazutiino določili tudi uro vsakokratnega predavanja. Prireditve se vrše ua stroške Društva za gojitev treznosti.
*V »Zbirki zakonov. Izda prihodnji teden Tiskovna zadruga »Prisilni porav. nalni red» in »Deveto in deseto poglavje srbskega kazenskega zakonika«. — Oba zvezka se že sedaj lahko naročata pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Prešerno« va ulica št. 54.
n
Da ne bo razočaranj
vsled pojavljajofih se ponaredh, opozarjamo nafto cenjene gospodinje, da pti nakupu zahtevajo le naš dobro znani in splošno priljubljeni izdelek
vaniiiiin sladkor
in
peclvni oraSek
znamka .AIHtlA" Čuvajte se ponaredbl i
nositeljlcl glavne vloge - opereti gdč. Pavlinčevi in dlrlgeutu g. ruvuatelju Suu-clnu cvetje in venec. Občinstvo je tumu prisrčnemu pobratiuiatvu burno akluuii-ralo.
Pojasnilo ge. Borštnikove. Z ozirom na nameravano gostovanje ge. Borštnikovi v Zagrebu smo prejeli sledeče pojasnilo: Moje gostovanje ae je imelo vršiti v kr. Narodnem kazalištu v Zagie-bu. Odstopila sem od gostovunja zato-ker kot vestna umetnica nisem hotela nnstopiti s par površnimi skušnjami, katere nnj bi se vršile v mali dvorani (Kola* namesto na gledališkem odru. Sofija Borštnik.
»Maškarate Ispod kaplja* v Beograda. Drama g. Iva Vojnoviča »MaJkarale iapod kuplja*, ki se je pred dvema mescema igrala v Pragi In katero Je avtor pred pnr dnevi čilal » Zngrebu, se kmalu uprizori v Reotfradu. Režiser llnkltin, ki bo reliral to delo. je že odpotoval v Dubrovnik, da prouči milje drame. Utirava beograjskega gledališča je obenem naprosila eliknrja Marka Murnta. Vojtiovl-čevega prijatelja, da napravi skica za opremo komada.
Kunrert monakovskrjta pianista t Zr.-rebn. Monnkovskl ptnnlst Ernst Rie-mann priredi 8 marca v Hrvatskem glasbenem zavodu klavirski veter. Ia Zagra-
ba se poda Rleuiann najbrle tudi v
j Beograd.
| šanilče« večer se je te dni vršil v j prostorih splitske »Kazališne kuvane*. O | pesniku je govoril uovinar g. Stjepan Ruca, član epiitskega gledališča g. Jova uovič pa je reclliral par Santlfeviti pesmi. Prireditev se je vršila na pobudo (Narodne prosvete*.
Proslava dveb pesnikov » Narodnem divadlu. Narodno divndlo Je počastilo Sestdesetletnico J. Sv. Mucharja in Anlo-nina Sove s slavnostno matinejo v nedeljo ob pol enajstih dopoldne. Matinejo je otvoril dr. 0. Ftscher s prodavanjum o razvoju in pomenu obeh pesnikov.
Llstj tilnlogiikč, najstarejša češka revija, ki je posvečena znanstvenemu študiju fllološkth vprašanj, so dovršili svoj pptdeaeli letnik.
Usoda cSarreinenlka*. Poročali smo pred kratkim, da je nadaljnji obstoj <Sn> vremenika*, glasila društva hrvatskih I književnikov negotov. Lanski urednik Mtlnn Begovlč Je mUlnpll ter odšel v Italijo. »Siivremenlkut je rndl tega šlo ta kožo. Sedaj pa javljalo It Zagreba, da >e I js odbor društva »Hrvatskih Književnikov* odločil za nadaljnjo Izdajanje revije, kntero bo urejeval najbrle pisatelj iu publicist g. Cihlar-Nehajev.
> A-jrarna vprašanja Slovenija je naslov lični brošuri ki jo je Bpisal naš igrami pravnik dr. Fran Spiller - Mu.vb. Knjižica obravnava temeljito najvažnejša agrarno • pravna in agrarno • j*»>li-tičua vprašanja v Sloveniji, Id jih skuša tolmačiti t oziroui na njihov zgodovinski poatanek In razvoj. Obunein podaja načelne smernice za pravilno in u.peš-no odpravo razkoaanosti in za primerno purazdelbo kmečka zemlje potoin zložb (komasacij), za uredbo naših tcmljiAklh zajednic In event. razdolbo neproduktivnih skupnih zemljišč ter ureditev servi-tutnih skupnosti. To so aama pereča kmečka vpiahinja. Končno naa seznanja še i zakonito miiuvo, organizacijo tu delovanjem oblaste* ta agrarne operacijo, katerih delokrog obsega ;akotiiU> reševanje teb {Mubleuiuv. Pet slik uaiu kaže nekaj pouiui »agrarnih opaiacij. urejenih planin in pašnikov. Zamiuuo delce, ki stane le 8 Din zasluži vse priznanje in upoštevanje. Priporočamo je posebno tudi vsem, ki imajo posla t kmečkimi vpra&nuji po občiuah in okra-jih.
*	Snein: raniciI. Vsi hrvatski listi poročajo o močnih enežeuih zametih, ki pričenjajo reano ovirati promot. Osobito otežkoCen je promet s 1'rliiiorjem, ker je v Liki zapadlo do dva metra snega. Promet na progi Ptilvička Jezera-Derežuik-Rakovlca je ustavljen. Telefonska zveza Zagreb-Dalmacija je popolnoma prekinjena, t Gospičem pa spet vzjiostavljena. Pri kidanju sodeluje prebivalstvo, orož-nišlvo ln vojaštvo. Tudi lz Srbije Javljajo o velikem snegu In o nekaterih žrtvah.
*	Nesreča. V St. Petru v Sav. dolini st je vajence Leopold Jurič, zaposlen pri mizarju Vinku Mačku, pri struiucui stroju -.mečkal levo roko.
*	Trika nesreča » Oruln. Pri zidanju nove četveronndstropne hiše i Grutu se je petero delavcem vdrl zidarski oder In so med silnim rojiolnm tresknill nn lomijo. Trije ao takoj obležali mrtvi, dva težko ranjena pa sta bila prepeljana v bolnico. Nesreča vzbuj« obilo sočutja In se vodi preiskava, čegava malomarnost jo je zakrivila.
*	Na avstrijski meji pri Rognčevcih v Gorcniem Prckinuriu je streljal »luž« bujoči finančni stražnik za nekiin tiho. tupccm, ki je bil »ker ohstreljcn. n »e mu je vendarle posrečilo pobegniti čez mejo v Avstrijo.
*	Arsmure bivšega orožnika Pavle Ses, rodom iz Sremn, je po prevrntn služil kot orožnik, a je bil radi sumljivega obnašanja odpuščen. Nato je stopil v zveze z madžarskimi Spijoni in postni uslužbenec madžarskega generalnega Slaba. Uspelo mu Je Izmaknili nekemu našemu vojaškemu poveljstvu pnr aktov, a je bil pred prehodom let mejo aretiran in nnto v Zngrebu obsojen na 12 lel ječe. Cez leto dni pa je pobegnil iz kaznilnice i l.ejioglnvi na Mndž-irsko. Pred tednom pa ae Je zopet vrnil v Jugoslavijo In so snm prijavil orožnlštvu, ki ga Je odpravilo nazaj v Lcpoglavo
*	Morilec Zlalka Arnnlda obsojen. Kakor je znnno. je takoj po prevratu v nekem žpleznlškpm vlaku, kjer so hrvatski frankovci slra'ovlto udrihali po državi, neki orožnik Kružlč. rodom iz Črne poro. ustrelil najbolj kričečega hujskača Zlatka Arnnlda Iz Zagreba. Itnijiravn se je vršila šele sedaj pred tagrebšklm »o-d iščem In celo državni prnvdnlk je koli-kortollko opravičeval, oziroma pojaanje-v deln njo, feS, obtoženec je bil rojen In vzgojen v Crnl eori. kjer vladaio tisto drugnčnl pravni pojmi kot pri nna. T: ™< n. pr. oni, ki se mu ukrade kruva, ne bo jjlednl nn to. da dobi kravo nazaj, ti -ct bo tntu, nko tnu je znan. ubil. Zagovornik je čisto pravilno nnglnšnl. da se obtoženemu orožniku ne »me vzeli » rrevellko zlo dejanje, ki ga jo vršil ml*, leč. da čuva državno avtoriteto, ki Je takrat »ploh nl bilo. Sodišče Ja obsodilo
1 orožnika na 3 mesece zapora.
*	Trdovraten samomorilec. Dollvee Ja kob Čatež, ki ja bil zaposlen v zagreb.
škl kemični tovarni, se ie poskušal že večkrat usmrtiti. Te dni se mu je načrt vendar posrečil. Na bruno v tovarni je pritrdil močno žico In te obesil. Catož je bil nasilen človek, ki se Je neprestano prepiral z delodajalci in drugimi de« lav ti.
Iz Ljubljane
ar— Demokratski veter. Gospodarsko
in politično društvo za koludvoiski okraj v Mariboru je priredilo v siedo zvečer zopet zabavni vočor v gostilni Puntigaui. ki je bil zolo dobro obiskan in skrajno animiran.
u— Československi obcc v Ljubljani oznarnuje svym členum, že zazntimy ni vstupcnky pro slavnostni pfcdstuveni opery llubička v sobotu 1. 111. pfijiimA Skrušny. V nedeli 2. pofada Č. O. ta« nečnl zal-avu v mistnostech Jadranu (za. hrada Nar. domu). ZačAtck v 8. hod. — Votup vo'ny.
u— Nabavljalna zadruga državnih na. meščencev v Ljubljani ponovno poziva svoje člane, da najkasneje do 10. marca oddajo pri blagajni knjižice nabavk v svrho izračunan in nakupov za leto 1923. Oni, ki se ne hI odzvali. Izgube pravico do dividende, ker je po zaključku ne bo več mogoče vračunati.
u— Občni zbor Udraženja vojnih ln. validov, Izvršnega odbora v Ljubljani se vrši v nedeljo dne 2. marca točno ob 8. uri zjutraj v salonu restavracije pri • Levu« na Gosposvctski cesti. Navzoči bodo delegati Iz celc Slovenije. Povab. Ijenl so nekateri merodajnt člnitelji v invalidskih zadevah.
u— Umrli v Ljubljani. Včeraj ao bili priglašeni sledeči smrtni slučaji: Peter Plahuta, tesar, 32 let — Ida Per, rejen* ka, pol leta. — Feliks Da rta, sin brivca, 9 mesecev.
PretutiniBčc. 7 in 8 cm
THE REX CO.. LJUBLJANA.
Iz Maribora
a— Pustne zabave. Popularna Sokolova maškarada »e vrši v eoboto zvečer v Narodnem domu. Zanimanje za njo ni veliko le v mestu, ampak tudi po veej okolici. Na pustni torek priredi svojo maSkarado Sokol v Studencih.
a— Umrl Je t Magdalenskl ulici nrad-nlk Juž. leL g. Rudolf Pleuičar, star šele 28 let.
Tz Celja
e— Gospodinjska šola v Celju je dne 25. t m. pričela z rednim poukom iz vseh predmetov, ki se tičejo šivanja, prlkrojcvanja in kuharstva. Solo obisku je 13 učenk. Je zadostno število z ozi« rom na to, ds se ie mo^el pouk p-ičett vsled poznega Imenovan ,a V>ch »trokov nih učiteljic šele v drugem tečaju. Za prihodnje šolsko leto se obeta že sedaj lepo število gojenk, tako da Je obstoj in lep razvoj te za Celje tn celi celjski okraj prepotrebne strokovne šolo žago« tovljen.
e— Hišni posestniki, parite na troto. arjel Vsled novega snega In nizka po. nočne temperature so trotoarji po cclj. skem mestu v tako slabein stanju, da se je zgodilo na raznih krajih mesta po polzlih pešpotih že več nesreč, 'lestnl magistrat lastonj opozarja na nedogled ne posledice, ki jih mora nositi hišni posestnik pri kaki vetji nesreči. Tudi občutne kazni doslej ie niso Izpaincto. vale stranke, ki vidijo v »nagi in v redu le nepotrebno šikaniranje oblasti.
Sodišče
§ Ze star nzmovlč je komaj 24-letni delavce Kerie Anton iz Diesinje vasi. Na več krajih je ukradel obleko in razno perilo, dokler ga ni zasačil« po zadnji tatvini v ?.atcu roka pravice. Pred reljnkim okrožnim »odiščem je bil obsojen na eno leto (Kiostrene ječe.
g Politična pravda. Včeraj so je vršila pred marilmrskim okrajnim sodiščem nova pravda zaradi taljenja časti mod livino7dravnikom Hinterlechnerjem In Ir. LeskovarJom. kateri je očitni llinter-lechnerju, da je dajal uredništvu »Voiks-stinimc. informacije proti njemu. Živino-.dravnik Illntorlechner pn je bil pri razpravi oproščen. Tudi dolgotrajni pravdi med socialistom g. Bahunom in dr. Los-kova r jem. ki datirata f« iz lanske proračunske debnte v občinskem »vetu, »ta bili prod par dnevi končani pred sodiščem s poravnavo, lako dn sta si na-^p-otnikn drug drugemu očitke preklicala
§ Rcmlnlscenca Iz zadnjega rudarskega 'trajka. Pied okrožnem sodišču v Celju »e je moralo zagovarjati dne 2fi. febr. 20 rudarskih len, ki so bile obtožene jot čl. It. zak. o zaščiti javnega varstva In reda v državi, ker so dne 1. avgusta 1028. v Roštanju pri Sovnicl ustvarile kom-
plet zopor one delavce, kater« je Trbo. veljaka premog, družba pritegnila tz Ht. vatakegu. Ker je todišče smatralo ZJ dokazano, d?, so se vse obtoženke do. govorile iu Sle tričetrt are daleč mod hi vatske delavce v ceh procesiji iu ^ naravnost navalile na njo t divjim kričanjem, da iuiJ vendar prenehajo » delom In ne odjedo kruha douiačinoro, jih je »poznalo »icer krivim, vendar pj izmerilo izieduo nizko kazen 21 ur, o«, roma 50 Din globe t posebnim oziro^ ua socialno bedo in na to, da je poteklo od štrajka že precej časa iu to sa raj. mere ublažile.
S Naši kraji In ljudje. Trije mladenič) zadnjega nabornega letnika, val iz Staro lx»ke, to se 611 sprehajati proti Praprak nem. Spoloma to tuhtali, knko bi se na najdostojnejM način pozabavali, pa ji^ ui prišlo oifc pametnogu na misel. Kaj jim usoda nakloni žrtev v osebi 7J-!et» ne potovke Marije J„ ki se je t košsro jajc počasi in oprezno pomikala proti I Loki. Tedaj te je trenutno posvetilo ¥ 'lavi najbrlhtnejšega in načrt jo bil štor. jen. Najprvo se je najpogumnejsi približa.] napol alepi starki in jo tkušal po. dreti na tla. Ko ta mu to ni takoj ivo. srečiio, je urno zbežal ta bližnji g.-a, kamor oko ttarke ni eoglo. Mladeničem pa je ugajalo povsem nekaj drugega, l bi ei človek mislil. Iz zasede »o sedaj vsi trije naskočiti nesrečno potovko, ki jo sumita roparski napad. Toda nič takega se nl tgodilo. Mladeniči tO jo podili nt tla, jI dvignili krilo In... te zabavali po tvoje. Ko to zadostili tvojim, vseka, kur originalnim teljajn, to ji odneali s« vsak po pai jajc it košare, lil »o jih pa naknadno vrnili. Skesani mladeniči to se imeli tagovarjati pred ljubljanskim dežolnlm todiščetn, ki je poželjive fsn. talina obsodilo vsakega na 8 uidue leča tar povrnitev etroškov todnega postopanja.
S Lepa tatinska družba Je stala dno
19. febr. pred eeljfklm okrožnim lodi. Meni. Od moteča tnarua do Julija 1923. je izginilo jio raznih raieh brežiškega okraja lz kleti /Ino, iz mlina moka In Iz gospodarskih poslopij razni orodje. Celo tekom čata so prišli varnostni organ! vtem ptičem na »led, ki io pred sodiščem večino tatvin tudi priznalL Obsojeni »o bili: Fr. Lupšina, delavec Iz Dol, Pohancev na 4 meoeeo. Jot. Vlmpolšek, posestnik v Trebižu na 2 meseca, Fr. Cerjak. posestnikov «in It Ortlč na 2 ia pni meseca, Jot. Kutner, pos««tnlkoi- »ia sedaj t vojaški službi na 2 In pol meneča, Iv. Cerjak, posestnikov sin it Zg. Pohancev ter Avg. GlogovSek, okr. bolniške blagajne v Zagiebu na 1 meeec poostrenega zapora.
§ Vročekrvnež. V prijazni Zgornje-ko krški gostilni so te precej živahno za. bavall gostje, med katerimi je bil pa menda najglasnejši neki Vinko Str, ki ki se je med drugim tudi spri t France, tom Stularjem, ki je že bil nt glasu kot podjeten pretepač. K.o to te vračali iz gostilne domu. je iznenada planil štu. lar proti Str.«u in mu »naklonil« z no žem ubodlino na levi prsni strani. Ni srečo je napadcncc vendarle okreval brez posebnih poslcdic, kar pa Franctstt Stularja nikakor ni izpametovalo. Ko jo zopet nekoč sedel v omenjeni gostilni, se je obenem z ostalimi fanti jezil na boljše goste, ki ao v tvrho Izbcgavanjt prepira sedli v sosedno, boljšo sobo. — Podjetni in nekoliko vinjeni mladeniči so jim sledili In taka Izzivali, da jih je bilo trvba slednjič odstraniti. Pri od< hodu je nekdo sunil Stularja od zadaj, da jc padel po stopnicah, kar ga je tako raztogotilo, da je potegnil nož in zaba. dal na slepo srečo, nakjr so ga končno iztisnili iz veže. Pred hišo pa je stal Janko Meglič in stražil voz, da gt ne bi kdo od nadebudnih rnladcničcv odpeljal ali pokvaril. Nad tem jo zdaj Stular sku« šal ohladiti svojo jezo. Brez predhod. nega prepira je skočil nadenj in mu zu> dal smrtnonevarno rano z nožem v prsi. Zagovarjal sc je pred ljubljanskim so< diščem in bil obsojen na eno leto težite ječe s amotno temnico in tidim ležiščem vsak inescc, nadalje na plačilo bolečin« ske odškodnine J. Megliču v znesku de« set tisoč dinarjev In okrajnemu urado za zavarovanje dclavccv 1318-50 Din.

Izjavljam, da za svojo hčer Emilijo Golob ml. nisem prevzela in nc prevza« mem nobenih obveznosti in torej oso» bito nisem plačnica za dolgove, ki Jih je že In ki bi jih moja hči Se napravila.
Opozarjam, da Emilija Golob ml. tudi nima pooblastila razpolagati z mojim p-emoženjem in prevzemati katerekoli« 6lbodi obveznosti v mojem Imenu, ski®" pati kupčije, prodajati mojo Imovino in tako dalje.
Lesno brdo, 28. februarja 1924.
Emilija Golob.
Vremensko
Liiitdjana «8 M.ruarii. t0?4.
poročilo
l.liiblian* HO« nad mnnara
1 Krti	ob	ZraCui	Zračna	Veter	Oblačuu	Padavine
1 optinvania		tlak	trni"eritiir»		0-10	mm
Ljubljana .	7.	7«' -3	-H-3	mu v»b	oDlačuo	28
Liiibliant .	11.	7f>6-5	24	jug. f.ap.	n	—
Ljubljana .	*1.	75b D	-01	jug		— ,
/.Birreh . .	7.					
Bi-ngrsd .	7.					»0
|)iina| , .	7.	7(508	-4-0	»av. »p	»	
1'rtft . .	7.	7Wrfl	-b-0	lu« tip	M	0 1
1 mirnost ,	7.	76U-H	-6 0	lirutvetrt	oblačno	11)
V LJubljani barometer nižji, temner. višja Solnce »thaja oh 6-4*. »ahais ob t' " Vremenska napoved ia Jutri: Večino- peratura okoli ničle. Severoiopadnl ua oblačno, v alpskih deželah sneg. Tem- [ Uovi,
Jan Svatopluk Machar
1L8C4 — 29. H. — 1921
bl Imele cveteli roie> (1894.) v deveterih I doleknil U v ibtrkl <Golgata> (1901.), i Maehar Je obuovll in dopolnil obliko «•• slikah dramo ženske duie, ilje bolesli! »lasti v pesmi <Diokletiim>.	| Skega leljtona, ki Je po Nerudovl ln Ilal-
ao mu del velikega socialnega trpljenja. 1'opolnoma ga Je reSll v peanISkem kovl dobi znatno padla. Po prevratu • K temu problemu ee Je peaulk vrull Se ciklu, kl ga ie pri končni reviziji nazval, Maehar Izuova uredil ivoje leljtone la pozneje (1915) v ciklu pcauiSklh povesti« »Vest vekov* V celem jo to sedmero jih Izdal v Šestih knjigah: <Pod Italsklm v zborniku «0<l življenja prevarani«. V pesniških zbirk, ki jih je Izdal v dobi, solnccm*, »Dunajv, »Antika In krščao. to stroko spada ludi njegov roman v sti- 1905. do 1921. leta. Serijo otvarja zbor- stvo>, »Za rana*, »Trofeje*. »Opoldne*.
bih »Magdalena*, roman prostitutke. V i nik «V zarji helenskega tolneo* (1005.)! ......"•»«—
nJem slika razen usode padlega deklela' dru:^a zbirka »Strup iz Judojev (l«W) sarkastično tudi lurizejslvi) čoSkega malo- slika propadanje, kl ga je zaneslo v an-
mestuega iivljenja.
lično življenje krščanstvo. Tretji zbornik
Machar je f leh knjigah dokazal, da J« >™ ■»•lov »Uarbarl* (1912.) lu podaja .....'... . i, a,, i i., i m i ,ir,.lhn,.in.l »liko barbarskega cerkvenega sredinega
Dr. V. Durtan:	'
Ob Macharjevi 60 letnici
Ceškl realizem, kl mu Je J. S. Machar
pesuiSkl predstuvitelj, je vzuikel v o*cei-der-etlb lellh minulega stoletja. Po ju vil M je najprej v vedi. 1'omoujal Jc takoj spočetka boj za uovo avetovuo miziranjo: proti lomuutizmu prejSnjih genoracij jo naglaSul rusuičuust, proti blaturlzmu J) (»udarjal sedanjost, proti pretil unl občut-posti iu palosu je zahteval razuma Ul trezne itliuo. Zahtevnim reaultuoat ga je vedla k hladnemu proučevanju stanja v preteklosti in sedanjosti. Tako Je češki realizem poslal kriličua revizija vsega kulturnega, vednostuega, političnega iu umetniškega dela češkega.
Kakor je ustvaril češki realizem trden program v vedi in politiki, ga je ustvaril tudi v umetnosti, zlasti pa v literaturi. Ta literarni realistični program je tvorila cela generacija s J. S. Macharjem aa čelu. Seveda ne brez ostrih bojev. Macbar kot oc!važen bojevnik le nove vere mu Je oral pot s svežimi verzi, romani, novelami tn bogato publicistično delavnostjo; prav on
Ja Maehar s svojimi prvimi zborniki napovedal boj romnutlzmu Vrcbllckega, Je ostal dolgo strustntk .1|« Vrcbllckega. dele zdaj nastaja v nJem pravi mir ln prava realistična tretuusl. fiele * tej dobi prinaša pozitivne vrednote realističnega nazora. Se bolj kakor v prvih zbornikih prevladuje zdaj v njegovi poeziji lulelekl uad čuvstvom.
To novo tlizo svoje pcsnISke čin osli je otvorll Machar t zbornikom »Trlslluin Vlndobona* (1803). V njej Je podvrgel ostri kritiki politični la aarodui boj U-Ski, kakor ga Jo gledal t dunajske par-»pektlvo. Is nje je nnjbolj razvidno, kako bolestno je preživljal Machar vse narodne In politične krize svojega naroda te dobe. Velikoniestnl Dunaj, kjer Je preživel dol ga leta, razkošnlški in kapitalistični, sedež tiranov In zatiralcev čeSkega naroda, je razdražil njegovo čeStvo ln njegov socialni čut. Pesnik ee Je zavedal, kako Je aa Dunaju tujec ln kako ga srce Žene na sever, v domovino. Zavedal se je svoje narodnosti, kl Jo vsesava ln tepta DunnJ. Razmerje nemškoga Dunaja k čeSkemu narodu se mu ue prikazuje le kot nadvlad« nemStva nad češtvom, nego kot
tena zvezana s Številnimi družbenimi okovi, da je njena usoda trpeti lu rekati se srečo, ln zahteva zalo zanjo enako pravico do življenja, kakor Jo uživa mož. Tako je Machar odločno posege! v pereče žensko vprašanje ln mu s tvojo avtoriteto pomogel do mogočnega razmaha.
S perečimi vprašanji, družabnimi In političnimi, ta bavl tudi zbirka z naslovom »1693.—1890.*, kl Je izSla leta 1897.
Poleg leh pesuišklh glot k čeSki sedanjosti In bodočnosti ler poleg pesmi o tujih bolestih te vrača pesnik kakor v hipih oddiha tudi k lastni notranjosti. In tako se li viharja človeSklh borb glasi zopet lirična pesem pesnikove duSe v zbirki »Izlet na Krim* (1899). To Je potopisen pesnikov dnevnik, prava poletna pesem, svobodna vseh krčev, pesem ponižnega ln umirjenega duha. Sličnega značaja sta poznejši zbirki »Sekunde* (inte.) ln »Krčp<je* (Znojns kaplje) (1915.), kl pa nimata Iste melodične enotnosti, kakor »Izlet na Krim*.
Antika In krSčanstvo.
Na prelomu XIX. lo XX. stoletja se Jc zamislil pesnik nad razvojem človellvn. Zavzel gs Je problem, kl gs je te Vrch-Ilckjr potniški obdeloval v »Odlomkih •popeje IJudtlva*. V razloček od renetani-negt Vrcbllckega. kl Je t tvojo mogočno pesniško »morijo izzval zgodovinsko mi nulost, realistični Machar ne tllks zgodovina, nogo jo revidira, da bl na njej dokazal pravilnost svoje zgodovinska tilo-zolije. Macbar vidi tr ratvoju človeStva menjavanje dvoje valov: luči In teme. Lu*., telesno ln duševno, vlili • helenskem Idealu, torej tudi v rimskem svetu In kasnejše renesanse; mrak. reakcijo vidi v krtionslvu. Tega problema se Jo Machar
barbarskega cerkvenega srednjega I veka. Colrtl, »Pagnnskl plameni* (1912.), vidi v renesančni umetnoFtl zablesk !n dediščino helenstvn. Peti, »Apostoli* (1912.), slika boj za nravno pverojonje v relormaciji. Sesti, »Onl», revidira In glo-slra Irimcosko predrevolučno in revolučno dobo. Sedmi, »On*, je proslava osebnosti ln dobe Napoleonove.
V lem velikem ciklu Macbar ne gradi dogodkov ln dramatičnega razvoja, kakor je to storil Vrchlleky, nego psihološke lo miselne scene. Macharjeva historična poezija bolj kritikuje in dokumentira, nego obrnzuje. Znto jo ludi formalni izraz tu docela drug nego pri Vrchlickčin; največkrat jemlje Machar obliko monologa, razprave ali dopisa. Je to epika, včasih preeej suha In podobna prozi, brez vse barvitosti In melodije, včasih brez rim, a znto psihološki prepričevalne In obračajoča vse zanimanja na notranjost
Publicistika ln proza. Macharjeve osebnottl pa tl nI mogoče proditavljatl brez njegove publicistično in prozaične delavnosti, ki nerazločno opremlja njegovo peanlSko delo. Tudi v prozi je pogumen bojevnik u velike ln vtne-Sene Ideje, oater kritik ln todtilk češkega iu ludl evropskpga življenja vobče, reten reformator v tlremljenju, ustvariti Ird-negn In poštenega človeka.
Izmed njegove drobne proze, (esto s primesjo Ironije In sarkazma, je predvsem omeniti njegove leljtone, v katerih te bojuj* ln Izpoveduje. V njih m Je dotaknil vteh aktualnih vpraSnnj javnega, političnega ln literarnega ČeSkega In svroptkega življenja; Izogibal ae ni niti bojem osebnim, saj Je dobro vedel, da to nosilci In bojevniki idej ludi le ljudje. Svoje feljtoue Je več let objavljal t »Catu« In jih 1901. bi 1902. zbral v dveh »kujlgah leljtonov*.
Avtobiografsko vrednost imajo knjige: »Konlosija literata* (1901.), lz katere najbolje zvemo o pesnikovem razvoju, pa
memoarne proz« »Holnlšulce* (1814.), »Kriminal* (1018.), »Trideset let* (1920.) in »Spominja te* (1920.).
K antični eliki spada ludl potopi« ^Rim*, kl Je preveden v slovenščino^ '.Riinu* se po vsebini in protiklerlkalu! tendenc! pridružujejo »Katoliške povesti* (1011.) in potopisne črtice o Italiji »Kr«. jina, ljudje in netopirji*.
Machar Jc pesnik Idej. dejanj ln poštenega narodne?* dela. Njegova naprednost je bolj v ohl:i»tl misli, nego umetnosti. Kot pesnik sicer ni ustvaril pesniške Sole, a njegovi spisi so pomagali ustvariti modernega češkega človeka, trdnega, uekompronilsnega In po značaju jeklenega, kakršnega jc bilo treba, ko ja s prelomom svetovne vojne udarila ura čcSke tvobode. On. bojevnik misli, je pomagal vzgojiti češkemu narodu bojevnike z mečem ln političnimi ČInL In s tem priznanjem praznuje č,rkl mrod Macharjevo SeaUlnsetlotnico.
Machar)evo življenje
J. S. Machar te Je narodll 29. februar,
Ja 1804. v Kollnu iz proletnrake rodbin«. Mladost je preživel v Urnndytu, gimnazijo je ebsolviral v Prani. Po enolelol vojaški aluibl je odSel leto 1891. na Dunaj kol uradnik »Ustava pro pozemkovy uvef* (Bodenkreditbank), kjer je vztrajal do prevrata. Njegovega literarnega delovanja si nI mogoče misliti brez Dunaja. Z Dunsja Je poSIIJal tvoje iplse, t katerimi Je zbujal čeSko zavednost ln kl to učinkovali kakor alarmantni streli vojska na prednji tlražl. Med vojno Je bl! v Ječi ln njegove spise to na feikem zaplenili. Od novembra 1918. tlvl v PragL lili Je član revolučne Narodne skupščino. Donet Je generalni Inšpektor Češkoslovaške armade, kjer je gotovo na pravem mestu s svojim Jeklenim značajem.
"V 0	^B O	•
iz življenja
Kovarstva človeške duše
t n sveta
je dal realizmu s svojimi deli premišljeno na(Ivlada ilranl]8 na(j zasužnjenimi robovi, kulturno smer ln mu je Izbojeval vse- Tnko |ma .^gov, narodna misel v sebi
silen socialen obseg.
občno resnost. Uslraritclj češke moderne lirike.
Seveda njegovega socializma nI pojmo-
V pesništvu je uvedel ln uveljavil to	vali inalerlalno, nego Je v nJem ta pojen.
novo »mer Machar -ain; imel ni predl.od-	razširjen tudi do sfer duSevnlb In nrav-
nikov nit. naslednikov, dasi je imel kot	<dh; v njem je zajeto tudi alteuiljeuje po
pesnik velik vpliv tudi ua poznejše mlaj-	tvortl uovega čeSkega človeka, čistega
še pesniško pokolenje. Takoj t tvojimi	i" svobodnega, kl bi bil sposoben upreti
prvimi liričnimi zborniki se je kazul glas-	»e dunajski DalilL
nika uovih realističnih načel
j Domovina mu ul le flkrlja, niti le kos
To so zbirke »Coullleor* (1887.), »Drez' ""''i6- '"'S0 n,u '■»"'»vina in narod naslova, (1880.) ui »Tretja knjiga Ui ike* i skladata v enoten organizem. Po nje
govein nazlrunju mora Imeli naroilni čut nravstven temelj, ticer je prazna (raza domoljubje mu pomenja dolžnost.
Svojo narodno zavest grndl kot pravi realist aa prlrodneui pravu. Saj baS na Dunaju je imel priliko videti, da zaprti leni hislorizem Čehov ne reši, kajti tu hislorizein nI Imel dosti tile niti za no skok niti za obrambo. Izhajajoč iz res ničnega stanja svojega naroda, lz sočas uostl se je »k.itcvul na pravico moči. Oh sojajoč medlo češko tedanjost ln jalovi slovančenje. se jo pesnik povsem loči od češke ofHnlne politike mladočeSke, i zl ic temu ni Izgubil vere ln nade v lepSt narodno in socialno češko bodočnost.
Temu resnemu in bojevitemu obsegi odgovarja tudi primerna zunnnjn obllks Kakršnokoli umetno stillzlranje bl bili tu neumestno; zuto Je Mncharjev verz te žak: zveni kakor udarec meča ali blesl bodalo, včasih Je mrzel ali suh kakoi obtožnim. Ta enostavna lorma Je hoten: In se znto no sme razlagati kot nedoslatcl pesnikovega sntlsla za obliko.
S to zbirko je Maehar ustvaril nov lip rodo!jubno-polit,'*ne lirike, kl pa Je v zvezi celo s samim IlavlIČkom. V nji Je pesniški izrazil boleti narodne celote. K aktualnemu češkemu problemu te Je vrni1 pesnik pozneje še nekollkrat. Tako v zbor niku »Golgnla* (1901.), v eroletkl »Hožjl bojevniki* (1807.) lu v zbirki epigramov cSatlrlkon* (1004.).
2en*ki problem in razna lirika.
Pozitivnost pesniškega realizma Macbar-Jevega te dobe se jc Izražala Jasno v to clalnem čuvstvu ln sočutju s pontlnnlml In žnljenlml. S lem socialnim prizvokom ne gloslra pesnik le tvojih pesniških domoljubno-poliličnlh izjav, nego tudi vse pesnitve, kl »e bavijo t trpini ln zallrnncl. Zato rad znjpm« »novi Iz te sredine In se bavl z globokim »očuljem še posebej
(1802). A lu se Javlja njegov realizem bolj negalivuu. Peaulk proglašuje z nekam trmasto |iouosiiobljo, da noče graditi, nego hoče rušili, noče sam sebi lagali lepšega »veta, nego je v istini ter hoče naravnost kazati njegov guus in belo. roilujali hoče resničnost v njeni goloti, lioče biti zrcalo svoje dobe ln sodnik Islinitegn življenja Skepsa, negacija ln trma to znaki njegovega upornega la-tclekla.
V lem vsem postaja njegova poezija Idejna reakcija proti romuntlzmu Vreh-lickega In njegove Sole. Toda ludl a lor-malne strani pomenja Machar revolucijo v češki poeziji. Namenoma zametuje pes niško igro z besedami, ruSi hotoma akade-oilčni (ormnllzcm ln relorskl patos, ki ga Se ljubil romantlzem, a uporablja preprosto, toda jedrnato govorico, trezne »like, lonil verz po notranji dinamiki dogodka ln nadomešča govorniško gosto-besednotl često le z označbo »II krilatico. Tako prinaša Machar po patetično In akademlčno izbrušenl liriki Vrcbllrke?n novo liriko, preprosto in nelsknno, dn jo Itltko »inntrnrnn zo nadnljevnlko lirike Nerudove, Hnvllčkove ln SIndkove. S lega glediSEa pa Je mogoče govorili o Mneharju kot o stvaritelju moderne češke lirike volče.
Ta značaj subjektivne lirike, mučilne In porogljive, polne »kepse, negacije In •ehennsllze, se javlja ludl v nndflHnllh "legovlh zbornikih: v »Pčle-mčle* (IR92.) I" v Jtlrlh zblrknh njegovih sonetov, v katerih njegov doslednjl odpor proll »kademlčnemu formalizmu romantične šole lomi ludi okorelo obliko »metov, prl-Iliihljeno v ČeSki literaturi že od dob Kollhrovlh.
Narodnost in »neijnlntiat.
fteie leta 19P3. začenja docela novi obrni v njegovi pesniški tvorbi: pe«nlk
premaguje tvojo »kepso In negacijo,	problemom moderne trpeče ženo.
Uhaja opasnostl. da ostane ennslrantki. z	Predvsem v žen! gleda irtev družbene
zsvndnoRlJn. dn je »oclnlno član svojftga	krMfnostl. čuti njeno poniževanje In zn-
naroda In IJnd»!va vobčo. V pesniku »e	hleva zanjo pravico do ljubezni In raz-le narodila trezna objekllvlzaclia. Dasi umevimja. Tak.o podaja že v zborniku «Tu
Senzacionalen proces v Drnu. — Umor častnika Karla Hanlke. — Ogromen Interes v Češkoslovaški. NI Se češkoslovaška javnost Imela tako scnzacljonalnega pioccsa kakor je razprava, ki se je v torek pričela pred porotnim sodiščem v Drnu. Na obtožni klopi mlsterlozna trojica: mlada lepa gospa Milda Hanikovi. njena mati Pranja Charvatovl In mladič stavbni asistent Jan Vcsely, kl le lani 3. septembra zapeljan od krasne tlilde ustrelil lllldincRa moža kapetana Karla tlaniko. Popolna lirezvcstnost obeli obtuženk. njun detno-nlčnl upiiv na šibkega 19 letnega morilca, zagunetnust njihovih uatur držijo putek razprave v tako privlačnih vezeh, da sc stotine ljudi tepe za vstopnice v porotno dvorano In vse češkoslovaško časopisje posveča razpravi veliko pozornost.
lllldii llanikovd, roj. Charvatova. je stara 22 let. Rodila se jc na Dunaju, toda roditelja sta se kmalu po njenem rojstvu preselila v Zidcnice pri Umu, kjer ie oče 1. 1914. umrl. Vdova Charvatovi, kl šteje zdaj 45 let, Je sebe ln hčerko vzdrževala kot porodna asistentka. 1111-la jc dovršila trgovsko Solo In dobila vlužbo pri vcčjl tvrdki v Drnu. Razvijala se je v živahno lepotico In žc zgodaj ie Imela ljubimce. L. 1921 se jc lcputlca .eznanila s kapetanom čsl. vojske llanl-*to, kl sc je lesno zaljubil vanjo In jo Kiualu uato tudi poročil. Srečen jc bil zakon spočetka, Hilda je bila od dne do Ine lepša, kapetan llanlka mlad ln poln .ožnih predstav o domačem zatišju in bitclji. Toda pravi temperament njegove 'ene se ic kmalu pokazal. Hildl nI bilo r.a domačo stečo. Ona si jc želela veselega življenja, kavarn, barov, toalet. Mož jI ie ustregal, koiikor jc zmogel; nera pa se je pričela polniti, pojavili so e prvi spori, kl so sc stopnjevali, dokler lllda pred letom nI pretrgala vseh stikov z možem, ignorirala ga, opravljala »cr — zahtevala ločitev zakona. Ker mož. d jo je Ime! navzlic vsemu rad, v to nI jrlstal, se je Milila odselila od njega In <e odpravila na Ccško, kjer je potovala 'id sorodnikov do sorodnikov. Tu sc Jc tačela najlehkomlselneJSa doba življenja nladc damo, kl je potovala okrog, In nih-ie nI vedel zakaj, kl je živela potratno, .n nihče nI vedel kako. Oglasila se je tu-Ji v Novakovu pri obltelji Vescly In tu navezala nase bratranca Jana, kl Je v kratkem času postal lutka v njenih rokah. Zaljubil se Je vanjo kakor dete In io oboževal. Pred sodiščem Jokaje pripoveduje, da jo |e častil »kakor ansclja«.
Po nekaterih manjših pustolovstvlh sc le Illlda ctabllrala v Pragi, propadala moralno in vzdrževala zveze z uplivnhnl gospodi, posebno z nekim bančnim ravnateljem. Bratrancu Janu Veselemu Jc preskrbela službo stavbnega asistenta. Dospel je v Pr.-igo In postal stalni njen spremljevalec. Slepo ji Jc bil vdan, nič slabesa n! vide! na nienlh sestankih v ponočnlh lokalih In ie sočutno verjel nje nim neprestanim tožbam, da io mož ovl ra v življenju, da jo zasleduje In lo bo nemara ustrelil. Ko Je videl? slabotnega
zaljubljenega Jana dovolj zamotanega v svoje zanjke, ga jc zaupno vprašala: »Ali ga ne bl tl mogel spraviti s sveta?« — Jan Vescljr Je bil fascinlran: »Kako?« — »Ustreli ga!« Tako so padle odločilne besede, Hildino nadaline prigovarjanje le zadrgnilo zanjko. Nekega večera sta se odpeljala v Urno k materi, kl II le Hilda razodela, da Je Jan dal besedo... Mati namreč Je bila s svojo hčerko ene misli, da treba Hanlko ubiti.
Tragedija se Je začela. Nabaviti je bilo treba brovvnlng. Jan Je od tlilde dobil denar; preskrbela mu je tudi orožni list svojega znanca Zahradnlčka, kl Je Jana naučil ravnanja s samokresom. Toda Jan |c omahoval, da sta ga Illlda In njena mati morali k odločitvi preparirati z vso satansko spretnostjo. Jan sc Je končno odločil s trdnim sklepom, da po zločinu ustreli tudi sebe. To je bilo ženskam zelo pogodu. Odobravali sta njegov sklep ter mu vestno svetovali, nal se pogodi v
razkrivata strahotne podrobnosti. V svoH dolgi Izpovedi Je Jan, ves pobit ln solzen, razodel lllldine mahlnaclje, med drugim tudi to, da lc dvakrat skušala moža otro-vatl, a JI nI uspelo. Z ogromnim zanimanjem se prlčakujelo nadaljna zasliševanja Hllde, kl Je v preiskovalnem zapora popolnoma usahnila In pričakuje poroda, ter njene matere, kl le pri naklepih Imela prav odločilno besedo. O celomlh rezultatih procesa bomo tudi ml še poročali,
srce ln Hilda mu Jc cclo diktirala dvoje
poslovilnih pisem: prvo starlšcni, v ka terem prosi odpuščanja, da jc Iz čiste ljubezni do tlilde, kl je povsem nedolžna, ustrelil njenega moža In sebe; drugo — Hildl. v katerem jo prosi, naj mu na gtub nasuje cvetja... Hilda In njena mati sta triumflrall. Odpravlicn bo n.ož, odpravljen morilec In pričal
Sugcstlvnl vpliv I Uide na mladega naivneža Je bl naravnost fcnomcnalen. Točno po njenih navodilih je začel Vesely zasledovati kapetana tlaniko. Dvakrat sc jc sestal z njltn, toda med prijaznim razgovorom, v katerem je Hanika vedno pripovedoval, kako Ima svojo ženo rad mu Je naklep omahnil. Ko mu Jc Hilda ne voljno zagrozila, da se sama ustreli, sc le Jan naslednji dan. v nedeljo, znova odpravil za kapetanom, kl je bil na manevrih okrog UJezda. Prinesel mu Je Hll-dlne pozdrave, kl da boleha v Umu. Bolezen žene ie kapetana silno razburila. Zvečer okrog 7. le kapetan sp-cmll Jana na kolodvor. Pot je bila ozka, kapetan je Sel spredaj, Jan molče za njim. Nekako sredi poti potegne Jan samokres, Izprožl v bližini dveh korakov enkrat, dvakrat. Kapetan Hanika, zadet v glavo, jc zakrili z rokami In se zgrudil brez besede. Oblltega s krvjo ga Je Jan zavlekel v krompir, nato pa pohitel na kolodvor. Strah pred smrtjo Je preprečil, da izvrši Se samomor.
Pred polnočjo se le Vescly vmll v nr-no In planil v stanovanje: .Ustrelil sem Karla!« Ženski mu nista verjeli, dokler jima nekoliko pomirjen nI Izpovedal podrobnosti. Obe zadovoljni sta mu nato Izročili nekaj c*t.. .rja, da se le takoj odpravil nekam na Slovaško. NI se dolgo zadrževal v Banskl Bistrici, ko ga Je dohitela tiralica, kajti sum Je naravno ta koj padel na nJega. Pri arctacijl Jc takoj priznal toda dolgo je krivil lc samega sebe. Sc le pozneje je povedal vso resnico, nakar sta bili aretirani (c Hilda In njena mati.
Razprava pred sodiščem.
Obtožnica obiesa 33 strani, čltanie |e okupiralo ves prvi dan razprave, a niti ne pojasnjuje vsesa pekla. Ostala dva dneva, ki «ta odtnetjena zasliševanju,
Kako živijo boljševiški komisarji
Boljševizeio je aristokracijo v Rusi-ji pojiolnoma uničil, zato pa »e jo kmar lu jtojavila — rdeča aristokracija.
AngleSki novinar Pareival Pbilipps, dopisnik »O.iilv Maila«, poroča svoje-mu listu prav interesantne reči o rdeči aristokraciji, ki živi v večjem luksu. -/.ti kot je kdaj živela stara niski aristokracija, nekateri »najvišji« celo v večjem, kot je živel v »tarih č^-lh kak vc'iki knez.
Phllipps piSe med dr-ijiji: Bovjet-ski oblastniki Kremlja to ne držijo več hajke o tem, da so vse soc.talne razlike zginile s padcem caritina in monarhijo Pri njih se je ustvarila nova aristokracija, ki so zelo^razlikuj* od drugih ljudi, od m.ne proi tarijata, ker živi nenavadno razkošjo.
Nenavadno luksuzni, naravnost rajs-košn' fvtomobi! komisaru Krasina. s kakršnim se niti sam car ni vozil, e šoferjem v razkošni angleški livreji —' so javlja kot simbol nove aristokracije. Avtomobil je neobhodno zveza-i s sovVtskim uradnim komforom — briz njega se ne podajo niti manjši niti večji komisarji nikamor, ako gredi me»l maso, v narod. Ako avtomobil angleške inieije dirja po moskovskih ulicah, je navada, da otroci vpijejo: »Komunisti! Komunisti se vozijo!«
Višji komisarji prvega razreda ima-io državne avtomobile in v gledališčih brezplačne lože. Komisarji drugega razreda imajo pa lastne avtomobile in imajo v operi stalno ložo.
Trockij je imel pred odhodom na, Kavkaz razkofien dvorec v Sadovi ulici. kjer je stanoval. Razun ogromnega. neverjetnega bogastva, ki ga je »zbral« s tem, dn ie udeležen pri raznih trnstlh z velikim! koncesijami, je Trockij kunil nenavadno lopo vilo na obali v Riškem zalivu in tuili v Stock-holmu ima gospoi-kl dom.
Zinovjev, bivši upravitelj Petrogra-da. živi v najbolj razkošnih sobah hotela »Astorija« in je zavzel skoraj celo nadstropje.
Reini-tein, nekdanji učitelj v Ameriki. danes pa ghva angleško-ameriJko. ga oddelka v zttnanjem koriisarijatu, je vzel za svoje stanovanje dvorec bivše balerine, ki io bila svoječaano ljubica nekega velikega knoza.
Sobe, binloarj! teh novih aristokra-tov so napolnjeni z rotiraznovrstnejči-mi preprogami, slikami, vazsmi. ras-nimi okraski. Pri vhodu, pred llilžo,
rrei 'n '6z i^d
6
n u «oiiinr»
BtojI stalno livrirani sluga — brez katerega se dom takega komisarja niti lairusliti no moro. Komisarji živijo nenavadno razkošno in navadno so Javljajo čela ob petih popoldne iu ostajajo pc koncu doho v noč.
Veliki de! komisarjev iz sestave •ovjetsko vlado živi v Krenilju, Uate-icga Čuva straža bolj strogo in natančno, kot se čuva Dalaj - Lamo v t.ibet-fcki prestolnici Lasi. Komisarji imajo »osebne dobavitelje, ki jih preskrbujejo z živili in drugimi potrebščinami, (kakor so havanske cigaro, šampanjec, eirassburžke paštete, raki, likerji, najbolj redke tropifcne cvetlice in najraz-inovrstnejše konzerve. Potujejo vodno tajno, skrivnostno, v posebnih dlplo-matičnih vagonih ln spremlja jih cela ieta agentov, da se jim kaj ue zgodi. Prijetno se pa navzlic vsemu luksuzu čuti nobeden od komisarjev in tudi nobeden ni varei življenja. Neki zelo ugledni sovjetski komisar je bajo rekel nekemu Angležu: Dobro vemo, da Živimo na vulkanu. 7.:ito so moramo čvrsto držati drug drugega, sicer bomo prvi, ki bomo visc-lt na oknih in Jsandelabrih. Po linsiji so govori med ljudstvom, da jo bil edini Lenin človek. kateremu se ni moglo- očitati, da i bi živel luksnzro in razkoJno. Vsi dru-1 gi živijo tako, kakor niti carska rodbina Ln veliki kuezi nikdar niso živeli . . .
Nikar skrb! I
VaSa moška deca ho okusno oldečena, da jo boste rvstdi, ako nabavite oble e pri konfekcija!!! Industriji x
Drago Sc!iWub, LMljtm
bclostl. Intostinalna žleza, kl so mu lo vcepili, je bila odvzeta 20 mesecev staremu irebetu. Operacija se je popolnoma posrečila In je njen učinek vnovič potrdil teorijo slavnega ruskega zdravnika.
X Zdravnik ukrade! prstan, O^kaJ nenavaden slučaj se je nedavno pripetil v Benetkah. K neki plcmenltašlnjl Je bil poklican na konzultacijo zdravnik dr. Al-do Calimanl. Kmalu po njegovem odhodu Je bolnica ugotovila, da jI jc Izginil dra-
gocen prstan, vreden 14 tisoč lir. Mož okradenke je dogodek prijavil policiji. Calimanl je Izročil prstan nekemu prijatelju, ta pa zopet svojemu znancu. Slednji je prstan prodal pri nekem draguljarju za 8 tisoč lir. Zdravnik Je prišel pred sodišče, kjer Je potrdil, da je zagrešil tatvino In Je bil obsojen na šest mescccv ječe ter na Izgubo svoje časti. Pač žalostno za intelektualca z akademsko izobrazbo!
X Borza v Ječi. Budlmpcštanska policija je odkrila v času zadnje panike, k! ie nastala v dneh padca madžarsko krone neverjetno napravo — borzo v Ječi. V mestnih zaporih ic bila namreč v preiskavi cela vi sta prijateljev deviz In valut: borzni komisarji, senzall in bančni uradniki. TI so podkupili iečarje, kl so pustili k aretiranjem njihove srečnejše tovariše, s katerimi so sklepali kupčije in
delali račune. Škandal pa Je prišel končno na dan In prlmjral ravnateljstvo Jet-nlšnlee do tega, da le odstavilo vse nepoštene uslužbence, kl so pospeševali pro Uzakonita dejanja za zidovi mestnih zaporov.
X Boljševlškl voditelji pošiljajo svojo družine lz Rusije. Poljski časopisi poročajo, da prihaja v zadnjih dneh v Rigo mnogo rodbin komunističnih dostojanstvenikov. Baje je to v zvezi z važnimi dogodki, ki jih v najbližjem času pričakujejo na Ruskem. Ruski ljudski komisarji hočejo, kakor trdijo varšavski listi, spraviti svoje družine na varno.
X Mamutov zob. V opuščenem rudniku blizu Ustja nad Labo (Češko) so našli v globini enega metra zob mamuta, kl je 1.80 m dolg In telita 45 kg. Kost jc Izvrstuo ohranjena. Oddali so ga v mu zcj v Pragi.
nREmwW's - .vrt
Po 23. letih zasačem slepar
Pred 23. leti, meseca maja 1001, jc Viktor Kccskemcthy v Budimpešti po« nevc.-il 340.000 K v zlatu in potem z dc. narjem vred pobegnil na tako posrečen način, da ga kljub policijskemu zaslej Hovanju po vsem svetu niso mogli najti. Afera je bila med tem že pozabljena in ne najmanj radi tega, ker so bile med vojno in po vojni izvršene še veliko večje sleparije. Vsekakor pa je bilo Kocskemcthvjcvo dejanje takrat pravi »ekord.
Tc dni pa jc defravdant pisal neke »u svojemu sorodniku na Madžarskem pismo. Ni pač vedel, da je uveucnj v injegovi pravi domovini pisemska cen« zura in tako so oblasti zvcdc'e za nje« govo bivališče. Casopisie je opravilo a> fero vnovič na dan. Viktor Kccskeme« thy Je bil ko.icipi ent pri budimpeštan« ski mestni blagajni in sc je udeležil ta« kratnega antisemitskega gibanja, ki je obstojalo v tcin, da so na vseh šolah, ecio na- univerzi pribili križ. Ko jc pa Iriobil nekega dne ukaz, da naj z nekim slugo vplača v državno blagajno 510 ti. soč kron, jc poslal potoma slugo z no« Jcim pismom v četrto nadstropje neke hiše, prevzel od njega torbico der.urja in izginil. Njegovi predstojniki so napravili napako, da slučaja niso takoj naznanili policiji, atnpak so poskušali preseneti sleparja privatnim potom pri njegovih sorodnikih.
Iz njegovega pisma, ki je prispe!o se« čaj v Budimpešto, je razvidno, da ic Kccskcmcthy pobegnil najprej v lto'ijo Cidtam pa v Buenos Aircs v Južno Arne-riko, kjer jc postal velik bogataš. Kecs« kemcthy sporoča svojim sorodnikom. Ha bi se rad povrnil v svojo ožio domo. vino. Želja sc mu bo gotovo tudi kmalu Izpolnila, ker je madžarska vladj žc za. fctevala od argentinske vlade njegovo iz« fečitev.
X Kako se Je oženil Lenin. V Kra-enojarsku, kjer sc je pokojni Lenin poročil z Nadeždo Krupskajo, je policija pred kratkim izkopala iz arhiva zanimive dokumente, ki se nanašaja na Leninovo poroko In imtjo sedaj zgodovinsko vrednost Lenin je živel blizu Minuslnska v političnem pregnanstvu. Nekega dne se je pojavila pri njem Nadežda Konstantinov-ra Krupskaja s svojo prijateljico Kri-Sanovsko. Tudi onidve sta bili pregnani v Sibirijo iz političnih razlogov. Krupskaja je po prvem sestanku z Leninom prosila, da jo oblasti premeste v njegovi. bHflno, na kar jc policija pristala, toda samo pod pogojem, da se poročita. Lenin je prvi hip začudeno pogledal, potem pa je pristal na poreko, ki se je izvršila tekom enega tedna. Tako sc je zgodilo, tla so Mil prav zadovoljni drug z drugim. Lenin, Krupskaja in carska policija— morda edinkrat v življenju.
X Brezžični konccrt v brzovlaku. »Matin. poroča, da so poskusili v zadnjem času na Angleškem, ali bi bilo mogoče Instalirati radlotelegrafične postaje na angleških brzovlaklh. Poskusi so sc kakor poročajo, popolnoma posrečili, tako da je bilo v vlaku popolnoma slišati skladbe, ki jih je igral londonski orkester oddaljen od vlaka 140 — 150 km.
X Nov kip Venere. V Napolju (Mu-seo Nazlonalc) je razstavljen kip Venere, ki je povzročil med Italijanskimi arheologi »pot glede njegovega Izvora. Kip so našli v več kosih na nekem zasebnem vrtu v Slnncssl pri Mondragonl. Kosi sc bili zelo prepcrcl! in na videz brez vsake oblike. Imcjitelf vrta ie mislil, da so to ostanki starih kipov. In Jih Je prodal starinarju. Italijanska vlada pa jih je zaplenila In jih dala strokovnjakom v presojo. Ko so kose dobro očistili In zložili, so uvideli da le to kip Venere In eno od najlepših de! rimske dobe. ' X Pomladitev žrebca. Italijanska medicinska revija poroča o posrečeni po-mlaievalnl operaciji, kl le bila Izvršena po znani metodi dr. Voronova na nekem žrebcu italijanske kraljeve konja rne v Kegglo Emllta Zrebec Je bil star že 19 }et In je Imel jasne znake starostne osla-
Drž. kmetijska banka j
V torek na večer jo imel ministrski svet sejo, ki je bila v glavnem posve« čena ekspo^eju ministra za poljedelstvo in vode glede zakonitega projekta o kmetijski banki. Ministrski svet je pre. trcsal ta načrt, po katerem jc predvi« deno osnovanje Državne kmetijske ban. ke i glavnico v znesku 500 milijonov d!« norjev.
Svrha banko jo dajanje kreditov po< Ijedelcem, in sicer bi sc dajala posojila po 7 odstotnih obrestih. Kakor smo žc svoječasno poročali, bi glavnico priba. vilo deloma finančno ministrstvo, delo« ma D.-žavna hipotekama banka, delo. ma razredna loterija Iz svojih dohod, kov. Za prvo leto jc predvideno da di država na račun glavnice 50 milijonov in razredna loterija 20 milijonov dinar, jcv. Te svote bi se vplačevale vsako leto dalje, tako da bi obenem s tem, kar bo še morala dati Državna hipotekama banka, bila vplačana cela glavnica te« kom 4 do 5 let. Večino odbora in ves nadzorni odbor imenuje država .
Da jo dandanes kmetom šlrom drža« ve potreben kredit, o tem ni potrebno razpravljati, vendar pa se z mnogih strani čujejo glasovi proti takšni usta. novi kot državi. V zagrebški «Rijcči» piše neki zadružnik, da so sc ideje sno« vanja državnih kreditnih zavodov že prežive'e. V praksi so sc pokazali taki zavodi nepraktični. Kako in na kateri način bo dajal ta zavod posojila kme tom, iz načrta ni povsem jasno. Ako se hoče zadovoljiti potrebam poljcdclccv v celi državi, sc morajo na vsak način otvoriti podružnice te banke vsaj v glav. nih središčih države. Tako bi morala Državna kmetijska banka žc v svojem početku otvoriti poleg ccntrale v Beo. gradu še podružnice v Zagrebu, Ljub. liani, Saraicvu, Splitu, Subotici in na Cetinju. Za otvoritev in organizacijo samih podružnic bi sc potrošile ogrom« nc svote, a šc nc bi bilo zadoščeno kme« tom.
Kmetu je potrebno ccncno posojilo, izvaja omenj. zadrugar, in sicer dolgo« dobno in s pogodbenim odp'nčcvanjem. Kmetijski kredit je bil dobro organizi« ran pred vojno preko zadrug Rajfajz« novega sistema v onih državah, v katc« rih so vlade dajale osrednjim zadrugam večie kredite za dajanje posojil preko zadrug.
Potom dolgoletne prakse sc je ugoto. vilo, da jc to podeljevan ie kreditov bilo tako za posojilodajalca (državo) in za posojilojemalca (kmeta) naipripravneiši, naipraktlčneiši in najboljši sistem. Ta« ko so v zadnjih desetletjih pred vojno vse moderne in napredne države (Nem« čija, Belgija, Danska, Nizozemska) po« deljeva'c kmetom kredite preko zadruž« nih central.
Omenjeni zadrugar izvaja dalje, da morejo cenen kredit posredovati kmetu samo njegove zadruge, katerih poslova« nic ima neznatno režiio. Državna kme« tijska banka, ki hi linancirala zadružne zveze in pri njih vršila kontrolo krc« ditov, bi popolnoma zadostila svoii na« logi. Radi tega je zadrugar v «Rijcči» mišljen in, da bi se ta zakonski načrt o kmetijski banki po teh smernicah mo« dificiral.
Iz načina, kako je dajanje kreditov predvideno v tem zakonskem načrtu, nadaljuje pisec, bi se lahko sklepalo, da sestnvlja'cc tega projekta ni imel pred očmi prave potrebe te;ja kredita, njepo« vo racionalno razdeljevanje In vporabo temveč da je ta načrt izdelan edino v svrho agitacije za stranko, ki ga je za« počela. Pro;ckt je sestavljen tako, da more z njim stranka, ki je na vladi, do« seči čim večji upliv na kmc»c in s po« močjo kredita vezati kmečke glasove nase.
V državi Imamo 18 zadružnih zvez, od katerih je 13 včlanlcnlh v G'avnem zadružnem savezu v Beogradu. Tc za« družne zveze se bavl;o že dcsetletia in desetletja s podeljevanjem kmetijskih kreditov in s financiranjem zadrug, ima« jo uvedene organizacile, in kar je glavno veliko prakso v podeljevanju posojil. Pri sestavljaniu načrta se nI vzelb v obzir zadružništvo. Niti Glavni zadruž« nI savez, niti ena od posameznih osred« njih zvez ni bila vprašan« za mišljcnie.
Pisec je mnenja, da bo usod« tega zavoda takšna, kakrSn« Je mnogih slič« nih ustanov, katerim je svrha edino agitacij« za gotove stranke, Pisec je prišel do podobnih zaključkov, kakor nm> k mLsvoiciMftP pisali,
rovanje, na katerem se j9 obravnavalo vprašanje preskrbe mosta Ptuja z električnim tokom. Zborovanje Je bilo iz vseh meščanskih slojev Izborno obiskano. Vodi! ga je industrijoe g. Franjo Cuček. O pripravljalnih delih za ustanovitev zadružne elektrarne, ki bo preskrbovala Delavno vinarsko društvo v Novem mestu elektriko s Kale, je poročal od-meslu jo priredilo povodom svojega lot-lvetnik dr. Ivan Forinovo, o ustrojil in nega zborovanja v prostori'! državne poslovanju zadružnih elektrarn pa rav-l.metljske šole ua Grmu dne 24. lebruar-1 natelj g. Janko Lošničar lz Celja. Po te-ja vinsko pokušnjo, ki je bila od strani meljitl razpravi se je sklenilo, ustano-vinegradnikov cele Dolenjske, da celo iz viti zadružno elektrarno tor bo bili izvo-
Ncdvomno je, da Državna kmetijska banka ne bo ustregala nadam, ki so se stavile v zavod, ko jo bila sprožena ml« sel državnega kmetijskega zavoda.
Vinska pokušnja na Grmu
Bizeljskega, zelo dobro obiskana. I'o-slcušuje se je udeležilo 120 posestnikov.
Namen te prireditve je bil, da se uporna, kakšno vino, koliko vina in po kateri eeni imajo vinogradniki na Dolenjskem še na prodaj. Okoli 200 pokušenj vina se Je preskusilo, popisalo in se je določil alkohol Seznam teb vin je vsakemu Interesentu kupcu na zavodu na vpogled. Ponujena vina so Imela 8 do
Ijeni v načelstvo gg.: industrijoe Franjo Cuček, mestni župan Blažek, župan oa Bregu Todgoršek, trgovec lloinig, tovarnar Pavel Pirich, odvetnik dr. Ivan Fer-mevc, veleposestnik Ijrnae Vlndiš, 60-darski mojster Ivan Steudte sen., hišni posestnik Ivan Peiko, trgovec A. Bren-čič, trgovec Ivan tglič in hotelir Drago Zepančič. S to ustanovitvijo se privede tek s Fale čez celo Dravsko polje v
Domače borze
28. februarja.
ZAGREB. Na efektnem tržišču Je tea. deuca dalje zelo slaba. — Na devizne^ tržišču so tečaji dalje popustile. Blaga bilo dovolj in je bilo celo povpraševanj6 pokrito s strani privatnih bank. Narodu* banka je pod konec pokrila edino nekaj povpraševanja v New-York čeku. pr(>. met je bil precej slab. Notirale so deri. re: Amsterdam 2040 do 2970, Duiial 0.11125 do 0.11825, Bruselj 278.5 do 283.5, Budimpešta 0.155 do 0.185, liukare-šta 0 do 42.5 Italija Izplačilo 840.75 do 843.75, čok 838.5 do 341.5, London izpi„ čilo 880.5 do 842.5, ček 338.5 do 84I.R New-York ček 78.9 do 70.9, Pariz Sv>2.9 do 827.0, Praga ček 228.5 do 231.5, Švica 1372.5 do 1382.5. ček 1370 do 1380; talu. tc: dolar 77.8 do 78.8, aK 0.115 do 0.1135 Kč 227 do 230, liro 335.5 do 338.5; delni-Eakomptna 100 do 161, Hijio S5 do 87 Jugo 136 do 142, Ljubljanska kreditna 0 do 236, Praštediona 907.5 do 1005, Se. čerana Osijek 1400 do 1475, Strojne 150 do 0, Trbovlje 762.5 do 767.5, Vov{« 177.5 do 180, 7 odst. investicijsko do 61.
BEOGRAD. Vse devize eo popustile razen Pariza. Blaga dovolj. Narodna banka je intervenirala lo t Ženevi. Po-slovnnje se je vršilo na bazi 7.25 za Beograd v Curihn. Notirale so devize: Amsterdam 2900 — 2975, Dunaj 0.1123 do 0.1129, Bruselj 278 — 282, Budimpešta 0.17 — 0.19, Bukarešta 41.75 - 40 Italija 340.5 — 841.75, London 84! do 311.5, Newyork 79.2 - 79.5, Pariz 326 do 327, Praga 230.5 — 231, Solun 193 do 198, Švica 1875 — 1378: efekti: Narodna banka ponudba 4500.
10 odst., boljša 11 ln več ter sortna vi-	Ptuj. S tem bo omogočena tudi elektrifi
na 12 do 15 odst. alkolioln. Izbira Je bila	kaeija celega spodnjega Dravskega
torej prav velika. Zal, da Je bila uile-	polja.
ležba od strani kupcev prav slaba, dasi	= Dovoljenje za nakup deviz. Finan-se Jim je tu nudila lepa prilika upoznati	čni minister je dne 19. fobr. donesel re-v neknj urah, kaj Jim nudi vinorodna	šenje nastopne vsebine: «Da dovoljenja Dolenjska.	za nakup deviz za potrebe inozemskih Vinsko pokušnjo so poselili okrajni	plačil privatnih oseb do 600.000 Din ali glavar vladni svetnik dr. Svclek v No-	odgovarjajoče vrednosti ostalih valut izvem mestu, državni višji kletarski nad-	daja po mojem pooblaičenju Generalni zorni k g. Gombnč iz Ljubljane ln več	inšpektorat«.
drugih strokovnjakov.
O priliki zborovunja Vinarskega drušlva je kmetijski svetnik Skalickj pojas-
Plačanje trošarine na blago na Sušaku. C št. 8091 lz pisarne Generalne direkcije carin pri finančnem ministr-
nil pomen Vinarskega društva kot člnna' stvu, 22. februarja 1924. v Beogradu: vsedržavne velike organizacije Zveze vi- Ministrski svet jo na svoji današnji seji nogradnlkov Jugoslavije, ki se je pravkar! rešil, da se izvzetno od njegovega reše-
1 nja št. 4203 z dne 30 Julija 1923. plačajo zadevne državne dajatve na vse troša-rinsko, monopolsko in carinsko blago
ustanovila v Zagrebu. Opozoril je nn pretečo nevarnost uvoza italijanskih In drugih vin, potrebo Izvoza domačih vin in nujno potrebo, da se pri sklepanju trgovinskih pogodb s tujimi državnmi upoštevajo potrebe in želje vinogradnikov. Vinogradništvo je važna gospodarska panoga nnše države, kl grozi propasti, ako se Jej ne utrdijo življenjski po~oji. Nnjizdclnejše sredstvo za dosego življenjskih ciljev vinogradništva je trdna 6'ritsnvra orpanirarija. kateri mora prlpndnli vsak zaveden vinogradnik.
Društvu je pristopilo veliko število vinogradnikov. Končno se je sprejela resolucija, s katero se zahteva, da vlada prepreči uvoz italijanskega vina in da pospešuje izvoz našega vina v tujiao.
Nrrodna banka SHS
Stanje 22. februarja 1924.
Aktiva (v milijonih Din: v oklepajih »premembe napram 15. februarju): ko. vinska pod'oga 451.5 (— 6.8); posojila
1465.8	(— 22.9): račun za odkup kron. skih novčnnic 1208.2; račun začasne raz« mene 387.8; državni dolg 2961.6; vred« nost državnih domen, založenih za iz-daian'e novčanic 21383; saldo raznih računov 218.6. Skupno 8832.2.
Taslva: vplačani del glavnice 22.3; re« zervni fond 5.3; novčnnice V obtoku
5694.9	(— 101.9); državni račun začasne rr.zmcne 387.8: državne terjatve po raz nih računih 68.0 (-j- 40.7); razne obvez« nosti 465.1 (+ 5.35); terjatev države za založene domene 2138.3; nadavek za na« kup zlata za glavnico in pa fonde 50.0. Skupno 8832.2.
Tržna norocala
Zagrebški tedenski sejem (28. t. m. Na včeraišniem sejmu je bilo prilično dosti živine, povpraševanje pa je bilo slabo. Cene goveji živini so oslabele. — Cene za žive teže: domači voli I. 14.50 do 15.50 (prošlo sredo 15 do 16); II. 13 do 14.50 (prošlo sredo 13.50 do 14.50); [II. 11.75 do 12.50; mlada živina 13 do 13.75 (prošlo sredo 16 do 17.50); krave I. 13 do 14 (proš!o sredo 15 do 17); II. 11.50 do 12.50; teleta 16.50 do 17.50 do 18: svinje domače dcbe'c 27.50 do 20.50: mesnate boliše 25 do 26: slab« še 21.50 do 22.50. Krma: seno 75 do 112.50: otava 125 do 137; detelja 112 do 137 Din zn 100 kg. Cene krmi so padle.
Dunajski živinski sejem (28. t. m.) — Govedo: Dogon 405 glav; od tega je bilo 83 iz Jugoslavije. Promet Je bil prilično živahen. Cene brez znatnejših spre« memS. — Svinje: Dogon 495 komadov. Notir«|o za kg žive teže: dehele 23 000 do 28.500 aK, mesnate 23.000 do 26.500 avstr. kron.
•= Ustanovitev Zadružne elektrarne v Ptuju. V torek dne 26. februarja se je vriUo v prostorih *Vlnarije* j. Ftuta zpo j
inozemskega izvora, ki so je našlo v skladiščih v Delti, Bjankinu in ostalih krajih, ki bodo pripadli naši državi.
c= Hrvati';I trgovci proti ministru za socialno politiko. Iz Zagroba javljajo: To dni se je vršila plenarna seja osted njepra upravnega odbora Saveza trgovcev v Hrvatski in Slavoniji povodom izjave ministra za socialno politiko, da ee bodo proti trgovcem pndvzele gotove me ro v svrho pocenjenja blaga in živežnih potrebščin, češ, dn je dinar na zunanjih borznh porasel in da zato današnje cene ne odgovarjajo več vrednosti dinarja. Trgovci so razpravljali o merah, ki naj se podvzamejo proti takim neosno vanim izpadom. Soglasno so je sprejela resolucija, ki vsebuje med drugim: Komaj se je dinar začel boljšati, je smatral minister za socialno politiko za potrebno, da opozori javnost, naj skrbno pazi na trgovce, ki da bi morali zaradi padca tujih valut blaso cenejše proda-'ati. Najboljši odgovor ministru je izjava finančnega ministra, da ne veruje v tako nagli skok dinarja. Pokazalo se je. la je dinar takoj pn ministrovi opozo •itvl res zopet pndel. Kaj je minister i tem hotel? Ali minister ne ve, da hi-ro funkcioniranje naših železnic in ca-inarnio traja mnogo tednov, predno irejme trgovec naročeno blairo in da je zaradi tega blago na skladifčn trgovca lcalkullrano po tečaju dinarja za en do dva moseca prej? Naj g. minister za so cinlno politiko izvoli prepustiti regulira nje cen svobodni konkurenci in ga naj ne bo Btrah. da bodu trgovci proveč obo gateli. V današnji dobi težke denarne krize ln splošne poslovne stagnacije je vsak trgovec zadovoljen, ako sploh 010 ve izbijati.
= Valorizacija v Madžarski. Po ve-(teh lz Budimpešte bi morata naredba o valorizaciji že biti objavljena, ker se ie te dni žo izdelala na pogajanjih v finančnem ministrstvu. Sistem valorizacije sostoji 7 tem, da se bo dnevno ugo-'avljala indeksna številka, kl bo izravnana glede na tečaj arbitražnih papirjev na Dunaju in v Prngl, madžarske 'trone (v notranjosti države) in po te-3aju dolarja.
= Položaj na češkoslovaškem lesnem trgu. Kakor poroča strokovni list «Car pathia., so madžarski trgovci zaradi pad ca madžarske krone večinoma Btornlra-'1 prej sklenjene kupčije ali pa so se omejili na to, da so dali ustaviti dobave, da počakajo na razčiščenje položaja. Vovih kupčijskih zaključkov z madžarskimi odjemalci seveda iz Istega vzroka tndi nI. Hohndska Je zaključila že nekaj kupčij. Dobri so izgledi za Izvoz v Švico. Kupčija z Nemčijo ln Francijo je slaba, '
{1. -
Šport
Občni zbor <Llubl]anskega športnega klnba* se vrši danes 29. februarja v gostilni pri Mraku. Začetek ob 20.30.
Sela poslovnega odbora LNP se vr-SI danes, v petek zvečer po seji uprav, nega odbora. Predsednik.
S. K. Primorle v Ljubljani. Danej ob 20. v restavraciji Narodnega duma važen sestanek nogometne sekcije. Udeležba posebno prvega moštva, dolžnost — Sckcijsk! tajnik.
Slunle nogometnega prvenstva v BeogiuUu. Z nedeljsko tekmo Jugoslavija : Vardar se je v Beogradu kunčal je-sensk del nogometnega boja za točke. Jugoslavija je dosegla tt, BSK b, Coneor-dia 4, boko 2 točki, Vardar pa je ostal brez njih. Juguslavija je zmagala v vseh tekmah ter zabila 33, dubila pa 4 gole. Rezultati beograjskega prvak so: proti Cuncoidijl o : l, proti Vardarju V : 2, piuti BSK 9 : 1 In proti Soku 9 : 0.
CeikoslovušlU lahkualUtskl rekordi. Ceškoslovcnska Amutcurska Atlcticka Unie je vcriticirala nastopne nove češkoslovaške lahkoatlctske rekorde: Tek na 1U0 m: Llnka (Slavlja) 10.9; 200 m: Svo-boda tAluravska Slavija) 21.8; 220 jardov: Linka 23.4; 1UU0 m: Voliraiik tSpar-ta) 2:38.4; 10.000 m: Sindler (Sparta) 34:25; hitra hoja na 3ouu in: Piichta (Slavija) 14 min; hitra hoja na 10.0UU m: Slehufer (Sparta) 50:20.7; skuk v dalja-vu Sobotka (Slavija) 6.75 in pol m, tek z zaprekami na 110 m: Jandera (Slavija) 10.4; tek z zaprekami na 400 m: Kasti (Slavija) 1:03.4; metanje kopja Koczan (Sparta) 54.50 m. Večino lalikuatletsklh rekordov na Češkoslovaškem imajo člani Slavijo.
Sportska tekmovanja med češkoslovaškimi in jugosluvenskimi športnicami Sportski dopisnik zagrebških »Novosti, je imel razgovor z vodjem čeških žen-sklh športov Trantinom, kl jc izjavil, da se bo letos vršilo več repiezeutančnili tekmovanj v ženskih športih med Jugoslavijo In Češkoslovaško. 28. junija se bo vršila v Beogradu rokometna tekma med češkoslovaško in iugoslovensko reprezen tatico, 29. junija pa medmestna tekma Beograd : Hiaga. 2. julija se bo vršila rokometna tekma ali LJubljana : Praga ali pa Karlovac : Praga. 6. julija bodo v Zagrebu lahkoatlctska ženska tekmovanja med ženskima reprezentancama obeh narodov, isti dan pa tudi medmestna rokometna tekma Zagreb : Praga. 23. avgusta se vrše v Pragi genska lalikoatlet-ska tekmovanja obeli prodov, 24. avgusta pa mednarodna rokometna tekma obeh držav. Kuncem avgusta se bo aranžirala turneja jugoslovenskh športnikov in športnic, kl bodo poleg Prage pose-till tudi Brno, Plzenj In Bratislavo.
Tekme v llolmcnkollu. Tudl pri tekmi na 15 km, ki sc je vršila 25. t. m., i« zmagal Thorleif Haug v 1:04:37. Sledili so Orottumsbraaten 1:04:41, Haakonscn 1:04:55, Knut Strčmstadt 1:00:06. Tekino valo ic v treh razredih približno 30U smučarjev.
Avstrija zmagala prt drsanja v parih za svetovno prvenstvo. V sredo se ja vršila v Manchestru na Angleškem drsalna tekina v parili za svetovno prvenstvo. Zmagala sta Dunajčana gdč. Crigel-mann - g. Bcrgcr z mestno številko 5 pred angleško dvojico gdč. Muckclt-g. Pagc z mestno številko 10.
KNJIGE, leposlovne ln znanstvene, liter ur ne vrednosti, v vseh lezikih. kupuje po najviSlih cenah vedno «Ljudska knjižnica* v Mariboru, Narodni dom I.
Lastnik In Izdalatell Konzorcll .Jutra.. Odgovorni urednik Pr. Broiovli. Tisk Delniške tiskarne, d, <L v. Ljubljani.
Baiatkn. g^ch Smetana
ii
jVZojstrova dela
Smetana ia bil nenavadno agilen, nc-m*,rcn delavec, ra kar le najboljši dokaz nltguvo ocrronino delo Marljiv ie bil „e le kot komponist, temveč tudi kot or-{.inlzator, planlst-vlrtuoz z blcstečo tehniko, krltlk-relcront In kot dirigent. Takoj po svojem povratku iz Švedske Jc otganlztial Cflo puško glasbeno življenje. Abonentski koncerti, Umetniška beseda, lilaltul, koncerti njegove šole — tem je žrtvoval ves svoj čas nesebično ln često z matcrljalnlml neuspehi, kajti njc-jova nabira Je bila take vrste, da nl nikdar uveljavljala egolstlčitlh namenov, saj le bil mojster v praktičnem žlvljtniu ved-po bolj pasivnega značaja.
Kot klavltlst je vzgojil Smetana celo Jolo (meifltulh pianistov, tudi prof. Jiri-nck, znameniti pedagog ln Interprct Smetanovih kompozicij za klavir je bl) njegov učenec. V svojih gojencih je Smetana razvil vse sijajne lastnost! svoje Igre; tal jim je mehak In Itliek nastavek, tekočo In Jasno tehniko. Njegov reprodukt-g| princip se Je glasil: Podajaj vedno kur mogoče markantno, avtorjevo misel in ne rini se v ospredje kot virtuoz!
V kritiki In teccnzljl se Je odlikoval Smetana po popolnem znanju stvari In po resničnem Interesu v prid dela samota. Njegovi parola je bila brezobzirno pobijanje konservatlvizma In pripravljanje tereni ia nove, napredne Ideje. To vedno strogo objektivno stališče mu je povzročilo marsikatero bridko uro.
Kut dlilgtnt sc je v prvi vrsti trudi! ia to, da bl preoblikoval In dvignil okus občinstva, da bi vzbudil zinlsel /.a vsako struko dramatične glasbe in da bi se slika sodobnega razvoja operne literature neprestano stopnjevala. Pri tem se nl nikoli dal uplivati od množice, kl je vedno naivna In spremenljiva, temveč Je deloval pogumno na njeni spreobrnitvi. Tudi v koncertni dvorani je vsaka njegova produkcija nosila pečat njegovega duha. vedno po njegovih Intencljah. Pred študijem vsakega večjega dela Je sodelujučl razlagal pomen skladbe In je v markant-nlli besedah orisal svoje pojmovanje kom pozicije. Na polju dirigiranja In kontakta z orkestrom Je pridobil posebno tnnugo Od svojega prijatelja Pr. Llszta.
Krona Smetanovega delovanja pa so njegove skladateljskc tvorbe. S kompozicijo se je bavi! že od otroških let. V 5est-desetllt letih, ko je vse češko življenje dobivalo narodnostno obeleženje in ko It, ilerderjeva pomlajajoča misel odmeval, v vseh evropskih narodii\ je pričel svnje nesmrtno delo: ustvarjalne češke narodne glasbe, ln to ne kakor mnogi nje gi.vl sodobniki s prostim kop'ranjcm narodne pesmi, temveč z gcnijaltto Intuitivnim spoznanjem narodnega duha. ki se seveda najbolj pregnanimi kaže v narodni pesinl In narodnem plesu. '<oj Ideji jc posvetil vs< svoje moči, pa se r.u je zato tudi posrečilo jo izvesti z najboljšim Kfeliom. Kakor Je dal Chopin v ina/.ur-ki, polonczl In valčku Izraza glasbenemu ftiMvovanju svojega naioda, tako je po-lfJ)ll Smetana — Izhajajoč od temelja giashe, ritma — polko kot najizrazitejšo predstavnico češkega narodnega glasbenega duha. Gcnre polke Je pos'al za Sme tam, Individualni karaktcrlstikon njego-vh skladb, posebno instrumentalnih. \zrra moderne simfonične In diun.afčne tvtrbe sta bila Smetani Liszt b, \Vagner. Smetana je bil odkrit ptipadnlk VVagner-Jeu teorije o glasbeni drami, vendar pa to dejstvo ni niti najmanj oviralo njegove skladateljske potence, kakoi so to trdil: njegovi sovražniki. Smet inov wag-nertjanizem tvorijo samo princi,'I. ki so sedaj že davno splošna last dramatične kenccpcije
Pesniškim delom opere, formalne zahteve, Inkllnaclja k novemu stilu itd.
Smetanova dela so dramatična, komorna, vokalna, klavirska in liisi-utiientalna.
Višek tvorijo dramatična d;la, s Katerimi je Smetana položil temelje češke narodne opere. Prvi so bili .lSranlliori., ta katere Je vzel llbretlst Kari Sabina •r.(v Iz časov pustošenja Uraniborov na CeSkem. Opera na Izrecno željo Smeta-tit nima več «zaprtlh» številk, kakur so lih Imeli stari libreti. In je pisana že v znamenju novega stila glasbene drame. Ko so očitali delu vvagnerijanstvo In odrekali Smetani sposobnost, da komponl-ra delo, bolj dostopno In manj težko, je mojster odgovoril s »Prodano nevesto«, lil Je tip komične opere.
Ko je tak v »Braniborih« uveljavil tploAne pr!ncl|ie dramatičnega stila, v »ečno tnladi »Prodani nevesti« |>a ustvaril narodno komično oporo, sl je postavil nalogo, da v novi operi uveljavi »peci-vični »log serijozne narodne op -e. Tako j« nastal na \Venziguv libioto »Dalibor«, kl ga odlikuje enotnost stila in invenclje ter Je pre|>ojen s miljejem romantične Opohe vitezov.
ie pted dogotovljenlm »Daliborjera . fe prejel Smetana od VVenzIga nov libreto, katerega junakinja ie bila ČeSka kne-glnja LibuSa. Smetana se je loti! naloge 'n resi! z »UbuSo« problem čeSke narodno slavnostne opere, ki zahteva glasbo, iniponlrajočo t bogatostjo in umetnostjo. ^ tej opor) Je prekosil avtor samega se-b«, zlasti kar se tiče drzne harmonije ln
ke, da se je Izneveril slogu svoj« »Prodane neveste« — libreto komičnega zuv čaja, ampak nasprotnega »Prodani ne-vosli«. ln ustvari! je ono izmed svojih najgraela;nej»ili dol »Dvo vdovi«, pravo konverv.sčno, salonsko opero. Značaj opere loži v glavni ideji eeloie, v clo-ganci miljoja češke aristokracije, komika dela pa v pikam nos'.i godbe, ki so harmonično sklada z lahkotno kouverza-cljo glavnih osob.
»Dvema vdoroma« Sta sledil! dve operi s saijetl Iz vaSkega življenja. Prva Je »llubička« (Poljub) na tekst EllSke Kras-horeke. Opera se imenuje komična, je pa to le po svojem colotnem značaju, dočim učinkuje v resnlol po trpljenju in delovanju glavnih oseb piedvsem nežno in dojmljivo. V formalnem ozlru je ope-r» ena najenotnejSIh, komponlran« kot eno edino dolgo dejanjo, ki je samo iz tehničnih razlogov razdeljeno na tri sliko. Je tudi edina opera, v kateri Smetana direktno porablja citat narodne i »osmi (nrpsvanka v prvem dojnnju). NovoJt v njej je tudi llustrlranje priroJne romantike: gor.d ponoči pri scen! tihotapcev, njega šumer.Jo, svitanje, Skrjančkor spev Itd.
Druga opera, komponlraria nn tekst iste pisatoIJice, »Talnost«, ,le v komiki pravo nasprotje »Poljuba«. Tu so skoraj vse osebe Izrecno komične, poezija In drastlčnost so v nekaterih scenah narav-nost genljnlno družita. Tudi romantika služi v njej kot sredstvo za komiko.
Zadnja dokončana mojstrova opera je »Certova stena« (Vražji zid), katere vsebino tvori južno ČeSka legenda o postanku vollke skale v strugi Vitave. V glasbenem oz.iru prinaša nove harmonične kombinacije, k! presenečajo s 6vojo modernostjo. Smetana Je začel nato koinpo-nlrati Se »Violo« po Shakespoareju, kl ga je mojster že od nekdaj oboževal, a že v početku dela ga je prehitela smrt. V fragmentih »Viole« se že vidi kao«, ki jo zavladal t zadujom času v ubogi glavi genija.
Na polju komome glasbe je ustvaril Smetana krasen trlo v G-molu, v katerem je dal duška bolostl nad Izgubo svoje ljubljene, čudovito glasbeno nadarjeno hčerkice BedfiSke. V znanem kvartetu »Iz mojega življenja« (E mol!) jo naslikal Smetana «vojo lastno življenje, nJega radosti ln bridkosti In naposled pretresljivo tragedijo oglušelostl. Nadaljevanje naj bl tvoril drugi kvartet v D-mollu, ki pa je že zastrt z meglam! bolnega blodeče ga duha. Hod mojstrova komorna dela spadata tudi dva dražestna dna za gosli ni klavir »Z domu vin;«, kl se prav čosto Igrata.
Vokalne kompozicijo s« Je lotil Smetana, ko jo postal zborovodja »Illaho la» ni je tako posebno občutil potrobo dobrih čepkih »borov. Mod najboljša dola t« vrste spadajo moSki »bori Veno, Trije JozJoci, Pesem na morju. Kmečka, Zfnokl zbori Moja zvezda, Zahod solnca. Priletele ao lastovice in naposled v formi kri,tate sestavljeni mešani r.bor s spremljevanjem orkestra »OoSKa pesom«, nekaka oda na narodno pesem.
Kot Iztioren pianist je Smetana mojstrsko obvladal tudi tehniko klavirske kompozicijo. Tudi na tem polju je bil Izredno plodovit- Idealiziral je narodne ples« v seriji čeških plosov, napisal nešteto polk salonskih, koncertnih in karakterističnih. Njegova dela Improniptus, Capriccios, Les reve?, Listi v album, Koncertne etude itd. itd. vsebujejo mnogo tehničnih težkoč, so pa zaradi svojega izrecnega in barv bogatega klavirskega značaja, priljubljen« točke na repertoarjih svetovnih pianistov. Za potrebo svoje Sole je napisa! Smetana no-broj transkripcij, četvero- ln večročuih tir.inžmanov itd.
Mojstrove Instrumentalne kompozicij« predstavljajo poleg dramatičnih vISek njogove umetnosti. Kakor Je v operi zaal glasbeno Izraziti značaj govorjon« besede, pogoditi situacijo in duSevno razpoloženje oseb, tako je v Instrumentalni skladb! ustvaril It izvoljenih su.je-tov divno poetične slike, pestre in duhovite Ilustracij«. V dobi svojega bivanja na Švedskem je napisal tri tlnfonič-ne posml: Rlhaid III. (po fihakeapoareje-vi drami), VTsklstelnor tabor (po Schiller ju) in llakon Jarl (slika Iz bojev krščanstva ln poganstva na Švedskem). Edino njegovo samo muzikalno delo jo slavnostna slufonija v E-duru s porabo .avstrijske himne, naročena puvodoiu por-v-ke cesarja Franca Jotofa. Celo /-*t» orkestralnih kompozicij Je napisal ob najrazličnejših prilikah: tl&rnottna koračnica ob ShakespeareJevem Jubileju, koračnica študentsko legij« narodna ganln. uvertura k marljonetnl igri, godba k dramam itd.
Najveličastnejše delo Smetane v Intlru mentalni glasbi pa J« ciklus »šla VUt'.» (Moja domovina), ki Jo tvori Sen slnfo-ničnih pesnitov: ViAegrad, Vltava. Sar ka. Iz čeških logov in gajev, Tabor li, Itlanik. Je to edinstveno delo češke glasbene literaturo, Smetanov narodni krede, v kat«-ioga je vlil vso svojo girko lju tožen do rodno grude, o kateri jo napisal v tujini v svoj dnevnik: <K-laj b un zopet videl k drage hribe, vedno mi je težko f l trcu, ko se od njih p-iSiavljam. iivl rečno moja rad vi« ljublj.na. I« pa. vVr.ka moja edina domovina. V l,-o< jI douiai°-l g'udi U rad počival, r tvoji »viti gru'!;,»
bajto. Kakor v grobu le bilo vse tiho o!:nli nje. Se pes ni zalajal. Kurent Je složno koračil proti hiš! — še nikoli v svojem življenju n| preveč hilel — in nasproti mu priteče črn pes, tenče in kažoč zobe. Toda Ku.-^ t ga pokliče po in.i nu In |K» izgl.v> brez veselja, d.i napade, pa tudi brez veselja, da ga kdo po imenu pokliče.
Kurent je žalosten zmajal z glavo, toda z velikim upanjem je prestopil prag, [»ozdravil in stop'.! v t-.iplo h! o. Iz kuhinje mu gospodinj.,, Uo je M skoz! vežo, ni odzd-uvšla, v hiši ii*. je gospodar odpravil mni.r.ije
cGospodar Nevoljnlk,« jc i'in;iško začel Kurent, »če dovolite, nocoj p. -nočiin pri vas. Kurent 6cm, veselja gre z menoj ln ne bo vam žal.«
Gospodar je molčal. Nill 4L.i| ni od peči, da bi prižgal luč, niti da bi pogledal jroeta bolj natanko. Šelo č'z nekaj časa se mu iz vije iz prsi odgovor:
»Popotni človek, kaj bl nosil k nam muzlko! Počitek dobiš In večerjo kakor ml, z muzlko pa pojdi zjutraj, kamor te Je volja.«
Nič več nl pomISIJal Kurent Vzel le gosli v roke In spustil lok po prvi struni. Kmalu Je gospodar vstal, prižgal svetlo luč, pozdravil gosta, prISla Je gospodinja In pozdravila gosta In tudi hlapec. Vesclin Je prišel In pozdravil gosta In topot pomaknil klobuk, ne več na oči, ampak prav na levo uho, kakor v lepili časih.
Oospodar Je stopil h Kurentu In mu rekel:
»Pri nas ostaneš, dokler te Je volja, kakor gotovo sl tl Kuieut in Jaz Ne-voljnlkl«
IV.
Kurent Je po svoji volji ostal pri Ne-voljutku do konca. Cin kruh, kl ga Je služIl s svojo prvo struno, mu le postal ljub In drag, kislo mleko, kl Je hladilo njegovo močno žejno grlo, Je bilo hladno In sladko dosti, In hrapava tla, po katerih so plesali odslej težki čevlji Ne-voljnikovih ljudi, so dajala s svojim ro-
potom njegovim razvajenim ušesom najj prijetnejši zvok. Tako Je živel Kurent prj Nevoljnlku od dne do dne, postalal Ja vedno bolj domač, dokler nl nazadnje zaslutil v lastnem srcu, da mu Nevoljnl^ kova hči nl več tako kakor so mu bllt dozdaj vse druge že vsa njegova fantov«, ska leta. ln Kurent se Je nekoliko z*i! mislil.	S
»bl — alt ne bl...?«	?
In mislil Je nekaj časa. Preden pt se Je do konca domislil, se Je Se nekaj do*'
godilo. Zvedeli so namreč v Ravnem se« lu na prejšnjem Vesclinovem gradu, da
se Kurent mitdl pri Nevoljnlku, In po«: šljejo pošto:
»Pridi, Kurent, na Vesellnovo v Ravno selo. Čaka te bela potica, rujno v ho In gladka tla In cvet veselega sveta N
Kurent Je posluSal vabilo pomislil na' črni Nevoljnikov kruh, kislo mleko in raskava tla, pomislil še na rdečellčr.n Ne-voljulkovu Jetlco, ni nič odgovoril In —• nl Sel nikamor.
lu ko Kui enta le nl bilo, pride gospo« gar z Vesellnovega gradu sam. V gosposkih saneh In t parom kon) je prlcirgljal po bregu pred Nevoljnlkovo hISo In na saneh je ledela kakor zarja lepa grajšča« kova hči. Vprašali so, če je Kurent doma. Nevoljnik je ptlklmal. Toda Vesclin nI stopil s sani. Zalo Je Kurent prijel iz hiše, golorok In gologlav In v cokljah, v rokah gosli In lok.
»Prldl, Kurent, pridi k nami« povabi Veselln.
»Pojdi, Kurent, pojdi takoj z nami!« zagostoll s sani še mlado lutranje solnce.
Kurent Je vse to posluSal, pa nl več pomislil Okoli «ebe Je videl Ncvoljnlkove ljudi, tako majhne pred to grajsko opie-mu In za nJim Je Hitela Jerica.
• Oospodar Veselln, za vas Je nlinanl strune, sem Jo te oddal.«
Nič nI rekel Veselln, na lahko so cd-clngljaje suni.
Kureut Je gledal u njimi In nl mu bilo žal.
»Nevoljnik bl umrl«, si le mislil.
Kuient se Je priženil k Nevoljnlku In prav siečno ŽWI še danes.
Tujci v Ljubljani
Mate Mam:
Kurent in Nevoljnik
i.
Kuront Je vse leto čepel v svoj hribovski bajti. Vse leto jo pregledoval svoj inštrument, uglaževal struno in se tako pripravljal na svojo običajno |iot.
In ko Je nape! prvo struno In po-brenkal nanjo — uiu je dala lep gla« In zadovoljen smehljaj mu je Sel preko hudomušnega, tenko gubastega lica.
»Ta bo dobra.« Potegnil Je z lokom čeznjo in [toslušal. Struna mu je
nela:
»Mi smo tvoji najzvestejšl. Prvi i.e pozdravimo, zadnji se od tebe |>oslo-vimo. Večno mladi smo. Komaj poidi kri v nas. že ti prlsežemo, in tvoji lazmcrjc med glisl enim In | smo, ko že blodi naš obraz V strahu pred smrtjo. Priili, prijatelj nai, ako te ne bo. pnmrjemo mi, ki smo se -a-maj rodili. In mi, ki nosimo sive lase, umriemo brez tvoje svete tolažbe. l'ri-di, pridi, ti, naš. ki to ljubimo in »mo ti iz srca vdani!«
Kurentu je oko sijalo od veselja iu lok se mu ni hotel ločiti od strune.
»Pridem, vi, moji, dragi, ljubljeni! Pridom, gotovo pridi ml«
In vzel je drugo struno. Napel jo je Ui nategnil z vijakom in sproti po-brenkaval. Poizkušal je njen glas — in ni mu bil všeč. Napel je šc malo bolj — glas ni bil šc vedno nič lepši — in še enkrat je Kurent zasukal vijak, prav narahlo in previdno — struna ae jo oglasila zadnjikrat — počila ie — in dva raztrgana konca sta kakor dve razkačeni kači oplazila Kti-rcr. a po rokah.
Dobremu godcu se je stemnil po-irled in gube na obrazu, navadno tako dobrovol'sko zaokrožene in zavite, so se zgostile in postale trde In oglate Odložil je gosli in lok in nemo zrl predse.
»To so oni. ki niso moji.« si je mis lil. »Oni. k| niso moji — pa so mo. la lansko leto bili moji najvdanejS! — ali pa oni. ki niso nikoli bili moji ln nikoli ne bodo.
Še Je poskušal napeti In uglasiti Kurent strtno — vselej mu ie počila.
»Oni — kl niso nikoli bili moji — tudi letos ne bodo. Zlvi grobovi so to. Mimo njih pojdem. še z žalostinko Polifonije. Motivičn.v delo je v njej kon-1 jih ne pozdravim! Ali kaj je z onimi Mve- tno izvedeno. Mitični značaj ope- ki so odnadll? Ali so odnadli iz svoje
r«, oddaljen od dnevnega ozračja, j« in-'Piriral godbo posebne stilizacije, resno Patetičnimi In veličastnega miru.
nevernosti? Al! so pomrli? Ce so mi postali nezveisti — jim zataram naj lepfo — In povrnejo ss — skn so po-
Po »Llbusi«. kl je bila namenjena za1 mrli — jim zagodem na grobovih w Pečanu otvoritev narodnega gledališča, j rože požene po gomilah.« i« iskal Smetana — da bi zavrgel oči t-1 Tako je mklil Umen t, napel samo
eno struno, drugo samo obesil na po sl! in se napotil po belem Urnem svetu.
II.
Ko je z veselo nogo tn z lahkim srcem prekoračil žo mnogo vuboljne zemlje, je srečal moža. Spoznal ga je. Bil je eden njegovih od nekdaj. Od blizu mu je pogledal v lice ln v oči. Toda strahoma je umaknil |>ogled. Se na misel mti ni prišlo, da bi dvignil lok in gosi! in pozdravil prijatelja. Preveč je bilo v teh očeh žalosti, pro-gosto nakojiičena skrb ln pretrdo Je bilo vsesano delo v ta njegov bledi, upadli obraz. In že je hotel oditi dalje, pa se je s|«imnil nečesa.
»Ali ni<"ni ""kol. da zahiram tem in takim najleošo? Ali naj jih pustim, revne in obupane, v njih tihem joku in v njih zakopan! žalosti?«
Vedno ie hil Kurent dobrega srca in delil dohrnte s t.nko Inbko roko, kakor ie vrtel svoj laliki lok.
»Ali sem mar prijatelj samo onih. ki Imajo veselja itak v izobilju in ki bi se radovali laliko tudi brez mene?«
In pri teh mislih je Kurenta nekaj rezko zapeklo, nekaj kakor sram — ki nm ni vedel pravega imena in ne, odkod. Zato se je hitro obrnil k možu in mil rekel:
»Saj si ti Tone Veselln z Ravnega sela. ali ne?«
E . . .» mož je pomaknil klobuk na oči — n! se mu dulo gledati naravnost v svet — in spozna! je Kurenta — »bil sem tam.« »Pa nisi več?«
»Ne. Za lilanea sem pri Nevoljniku nn Žalostni gori.«	•
Kurent se je zamislil. Pozabil ie zaigrati. In dolgo Je mislil. Nazadnje pa se je odločil:
»K Nevoljniku pojdem.*
m.
NI rad hodil Knrent po strm'h potih ln razvoženih kolovozih — od n* k-daj ga je že veselila boli bela ln juu ka cesta v ravnin!. Tistikrat na. ko je šel k svoii Izcublien! ovčici k Nevoljniku. Je Sel rad. Brila ie mrzla burja, toda godec r! je že parit ra t obri-tii pot, z rdečim robcem. Veselo mu je 'delo obličje, ko je pomislil, kako ga sprejmo.
»Zagonom Jim na prvo struno, čeprav ni njihova! Kaj bi jim ue! To bo lo gledali!«
In Kurr.it «e Je stn«h'!.ij In vse natanko premislil, kaj bo storil, ko prestopi Nevoljnikov nrag In voSč! dober večer. 8e par ovinkov !n na bregu je zagledal v polmraku majhno kmečko
Od srede na četrtek je prenočilo v Ljubljani 121 tujcev in sicer v hotelu:
UNION: Banhcgsyi Aleks, trgovec, Dunaj; Czeczovvizka Aleks, trgovec, lleidcnheim; Cerny Oldrih. bančni urad nik. Proga; Ccnčič Franc, trgovec, Bco« grad; Ehrcnfrcund Bernard, trg., Dunaj Funk Edo, ravnatelj, Zagreb; Franz K., industrijalec, Maribor: Fašing Franc, trgovec, Zagreb; llass Abraham, trgo« vec, Dunaj; Heller Nikolaj, tovarnar, VeL Ucčkcrek; Kras Josip, direktor, Beograd; Klosa Viljem, direktor, Dunaj; Karakttšcvič Dimitrij, inženjer, Gračac, Lika; Lahovnik Franc, trgovec, Prevalje Leban Rudolf, trg. zastopnik, Konjice; Livoff Konstantin, trgovec, Kranj; dr. Mayer Feliks, trgovec, Gradec; Mitter« maver Julij, tclin. uradnik, Dunaj; Fran Majcen, posestnik, Mokronog; May Ka> rol, trgovec, Dunaj: Muvrin Božo, odv. perovodja, Požega; Novak Dominik, tr« govski potnik, Zagreb; 1'erin Gioko, upravnik zadruge, Sarajevo; Kačič Kolf, direktor mlina, Karlovac; Reppcr Adolf, uradnik, Leoben; Schick Julij, trgovec, Dunaj; Schafrauek Henrik, tovarnar, Dunaj; dr. Tevvelo Viktor, trgovec, Du« naj; Ubaldinl Vito, uradnik, Trst; Vesel Pola Tinka, operna pevka, Zagreb; K. \Veiler, trgovec, Dunaj; Naszizcki Fran, direktor, Dunaj; Jeandel Alojzij, Mire« court.
SLON: Budak Andrija, trgovec, Za. greb; Bažant Večesiav, trgovec, Zagreb Bcranič Anton, trgovec, Cirkovec; Ci« mcrmanovlč Antc, trgovec, Lužani; An« drej Cvetkovič, ravnatelj, Sainobor; Fa« sal Henrik, direktor, Dunaj; Glohočnik Josip, lesotržcc, Železniki; Kohn Roža, trg. potnica, Subotica; Kobentcr Franc, trgovec, Bled; Keiler Adolf, trg. poset., Friedcrsrcuth; Melinz Anton, trg., Gra« diška; Miirz 0;o, potnik, Asch; Miok Pera, trgovec. Novi Bcčaj; Pletcrsky Franc, posestnika sin, Videm; Ladislav
Pollak, uradnik, Dunaj; Roblek Miha« posestnik, Sv. Katarina; Ratar Kristijan, trgovec, Tržič; Stainenkovlč Vojeslav, trgovec, l,e«kovac; Stolz Oto, trgovec. Novi Sad; Jetrn« Peter, trgovec, Sevni« ca; Scheschareg Moric, gostilničar, Dol« ga vas; Steh Ivan, trgovec, Dobrcpolje; Schauer Tina, žena veleposestnika, Brod Soštarič Ivan, trgovec, Maribor; TomlS Nujo, zlatar, Skoplje; Vanič Adolf, me« haniker. Krško; Veber Josip, trgovec* Skofjaloka; Vrabl Zinka, zasebnica, Vransko.
JU2N1 KOLODVOR: Arhar Prane, gozdar, Trbovlje: Baum Filip, industrl« jalec, Zagreb; Friedrich Alfred, potnik, Dunaj; Vi Tsu Tong. trgovec. Kitajsko; Lopac Marija, gostilničarka. Jajce; Mi< ani Ludvik, trgovec, Boh. Bistrica; Ivo Pertot, trgovec, Bled; Prijatelj Ivan, trg, St. Rupert; Rauch Jurij, ohratovodja, Kufstein; Sicurl Jen 1'hol, trgovec, Kl« tajsko; Zaalr Franc, trg., Grahovo.
LLOYD: Cokada Anton, postajni od« pravnik, Beli Monastir; Flcsch Bela, tr» govec, Dunaj.
SOČA: Gojtan Ivan, car. posrednik, Zagreb; PodkrajSek Anton, trgovec, Zet le/nikl; Stoek Anton, podur. fin. kontr, Maribor; Trstenjak Zorka, učiteljica. Sv. Miklavž; Vesel Anton, trg. pomoč« nik. Loški potok.
TRATNIK: Bcedln Afanazl, trgovec, Subotica; Vodopivec Andrej, trgovec, Logatec.
ŠTRUKELJ: Grosek Ivan, trgovec, Trebnje; Gnusova Stana, ravnatelja hči. Dol; Jenko Mila, učiteljica, Mima; Kos Valentin, gostilničar, Boh. Bistrica; Fr. Kambič, trgovec, Zagreb; Ncdeljkovič Kosta, trgovski potnik, Klenak; Pečck Marta, učiteljica, Ptuj.
Poleg tega v gostilnah: De Schiava 9, Stari tišlar 6, Amcrikancc ia Možina po 3, Novi svet 2 in Kajfež 1.

Cena 80 Din, po poŠti I SO Din »eč. NHrofa se pri uprivi t Ljubljani, Piošernova uL 54,
Zgodovinski roman Iz dobe špansko
Inkvizicijo
= «JUTRO® 51. 82
'-ftlC?

181
»rojile ria drug način,» odgovori P.omski. «Z letalom se vzdignem ob obrežju, splavam počasi na vodo in po-stojim ob podmornici . . . Lo eno sekundo! ... Vi ste pripravljeni, stopite ita spodnje krilo aeroplana in dospete po njem do kabino. Takoj nato se zopet dvignem in od!etim.»
»Zelo dobro! Računam na vas, Ttom-rici! Ah, da ne [tozabim, vzemite seboj kožuhov ... Tlašči, ki jih imamo, bodo za polarni mraz pač pre«labi.»
< Mislil sem na to. Ali vam je gospodar kaj omenil, kdaj odplovemo?*
»Ne. A pred deveto ali deseto nro gotovo ne. Ob osmih bo vre pripravljeno. Treba pa bo Se nekatere stvari urediti . . . Dovolj je zdaj bc-sedi. Bodite pripravljeni. Romski 1»
«Moje življenje vam je na razpolago.«	. . .
»Posluževala so ga bom. Pojdi, Gri- j tudi kt i!) bo Izginil, če zmaga on. iyl!»	IA kaj, ko je toliko nevarnosti, zna
Dami se napotita h Lourmclu.	nih in Se več neznanih! Toliko smrtnih
Pogovor ni trajal niti minuto. i nevarnosti! . . . Nemogoče je, primer-

Trpel je kakor trpi človek, ki Je izgubil svojo obožcvanko. pa jo je potem našel lepšo in ijnbkejšo kakor kdaj prej. a se zdaj boji, da jo zopot izgubi, morila na veke! . . .
Jean de Sainelair si ne prikriva nevarnosti, ki ga čakajo pr! njegovem narmdu na utrdbo VVarteck. Ta boj bo zadnji i:i odločujoč. Nikaka zvijača, nobc-no izbegavanjo in strntegUJnl tmdlc ne morejo veS preprečiti rji prekiniti tega boja. To pot jo treba zmagati ali f« umreti. več ni časa, odložiti zmago ali poraz ra ngodne}?!- čas. Treba ja boj konto ii, končat: a vedno. Kajti •'.. "jufij jo :(.e. in dn!., ki jih ima Nyc:alop-.-	olago, ji le Se pet,
največ . . . . -\ potem . . .
• Potopi konec . . . '-'a.*.aj no bo več i:«v ••>-. ; t oči ne bo od nikoder, upanje v *>«.•{, ju poraza bo ničevo, a
Zunaj se je Jean de Sainelair skril iia ogel barake, odkoder ga nihče ni mogel opaziti, on sa m pa je lahko z očmi sledil Lanrenei in Lourmelu kadar pojdeta v čoln, da ju prepelje v podmornico.
Kajti Nyeta!ope je trpel.
jati ugodno lil neugodne izglede iri izračunati. katerih .je več. Kdo, ki ljubi, bi v takih prilikah ne tr|><l?
Jean de Sainelair trpi. In Ee enkrat hoče videti Laurenco PaTli. edino žensko. ki jo je v resnici ljubil, edino, ki jo šo ljubi, njo, ki je živela !e zanj in
se n! straSila ne smrti ne sramote, da re&i njega! . . .
In Jean vidi Laurenco.
Med Grisylo in Lonrmelom koraka mlada žona z varnim, mirnim korakom po kamenitih, zasneženih tleh. Ogrnje-na je vsa v dolg bel kožuh, na nogah ima bele, s kožuhovino prevlečene čevlje, na glavi čepico iz bele lisičje kože. On jo vidi lo trenutek o«l strani. Sredi med GrisyIo in I.ounnelom je ona najmanjša po postavi . . .
Saine.Iair mora zbrati ves svoj pogum, da ne krikne in no steče za njo .. Ah, da bl smel še enkrat objeti drago telo, dn bi j" videl le Sn enkrat v njene lepe oči in okusil 1<? za hip opojno sladkost njenih ustnic . . .
A ne! Usoda je izgovorila zadnjo besedo. Jean de Sainelair se no gar.e.
Na Orisy!o se spomni šele, ko jo vidi vstopiti v čoln, ki ga dva mornarja z Uberallesa urno prepeljeta do podmornice.
»Glej, glej! Ona se misli tudi vkrcati? . . . Pametna misel! Jaz je itak no potTebuiem va izvedbo svojega načrta, Lauri pa bo njena družba prijetna ... A nior.la se bo še vrnila in me te enkrat prosila, da jo vzamem se-boi. feveda ji ne bom triOTOl dovolili. Ilolje je, da se Laur6 in Grisyl no ločita . .»
Moško zadržujoč solzo, ki jih čuti, da mu lezejo izpod trepalnic, ostane ljubljenec Laurence skrit za oglom,
dokler obe dami ne Izgineta gorjem v podmornico.
Predno pa Laurence stopi na stopnice, ki vodijo v notranjost |todm t-niee, se obrne proti F.lmvvoodski naselbini in mahne z roko v pozdrav . . .
»Ali jo bom Še kdaj videl?« zamrmra Sainelair.
Hitenje se mu izvije iz grla ln nekaj
trenutkov se ne gane. A tudi ta slabost ga brzo mino. Nyctalope se vzravnn, obraz ima zopet resen in miren, in ku se nameri proti aeroplanom, ki so jih letalci pripravljali za po!et, bl nikdo ne mogel slutiti, da je v tem resnem, gibčnem in mirnem možu pravkar vla dala teilca bolest.
STI.
Laurencina Ideja
Kakor čitatelj v6, je bila na krovu Oberal'esa pripravljena posebna kabina, v kateri je bila i>ostavljena kletka ■za radioaktivne poizkuse.
V to kabino vede Lourmel Laurenco ln Orisalo.
Rune rt VT. je bil neprestano v tej kletki, sedel je udobno v naslanjaču in dremal, nanj pa jo pnzi! neki Clialiot.
Ta Cbabot Je bil zelo razumen dečko tridesetih let. ki ga je profesor pripeljal sedaj iz Pariza. Bil ie njegov pomočnik v laboratoriju in mn je tudi pomagal sestaviti in montirati radioaktivno kletko ter pri njegovih poizkusih. Med i>od-morsko vožnjo mu je profesor razloži! natančno vse podrobnosti one kletke
ssm
= Petek 29. n. 1924
t prele-
te r se je lahko nanj zanesel kakor nj
najzvestejšega pomočnika.
»Dober dan, Cbabot! Kaj novega?, vpraša Lourmel, ko vstopi v kabino.
»Nič, gospod profesor. Rupert Je mi, ren kakor vodno in se ne gane. Dal sem mu jesti. Potem sem ga peljal ta četrt ure v oddelek zn moštvo, kjer sq| baJS zračili prostore. Ko se je vrnil v kletko, je znova začel dremati. Uma. ril sem mu temperaturo ia poUp&j ijj0. vse v redu.»
»Dobro!«
Povsem naravno, da je profesorja Doumela predmet njegovih eksperi. niontov vedno živahno zanimal, in zato ni čudno, da je tudi zdaj oetal dobrih deset minut v kabini in Študiral »sla. čaj Rupert«; opazoval je ujetnika in izpraševai Chabota. Pri tem je, vsaj navidez, poginoma pozabil na Lati-rpneo PaTli, in mlada žena si je brž našla priliko, da je stopila z Grisjdo na stran, da se pogovori ž njo. Ni j! namreč še vsega pove,lala, ko je bil' navzoč poljski častnik, in bala s« tudi, ila ne bi profesor, ki je pazil na-njo, kaj zaslutil. Takrat si je dejala, da bo na krovu podmornice pač še nanesla prilika, da uvede Orisylo v svojo tajnost. In zdaj je po njenem mnenju bila prilika ugodna.
V kotu kabine s! slečeta Orisyl In Laurence svoja plašča in ju obesila i* stojalo, ravno tako tudi žametasta klobuka; medtem pa položi Cbabot profesorjevo suknjo na stol . . .
u	
„lljlH.ll|«"	
Ii ,.2llll»"	
Vilki tueli	
1 Din	
«un. .tak« b»«»da Sft par Z« _rv>i>tsn»an|i>- tn .Z.nlt.e- s. mfiir« »atl beseda I Ptn. - PrlnhNU*)« •• !• mali e*l»i. kl •o (ilaAaol • n»i.r»J pluta M luBko tudi • inamkab N« •pnUnli ,Kt*i..«r)» upr««« la. te J« vpraianju prlluluna tnaoika d oc.ooi Ur (afcoipulaut}.ka pristojbina <1 l)to>
r^r?
Lati;

!. marca 1024.
toaakeradnl ple« „v zelenem pr&ju" Narodne Čitalnice v felakl.	4-473
Drlvskl pomočnik
| &amo perfekUn. ne Izpod 24 i let, ee Iftfe za takoj. Vjeko-t sla? Gjurln, Maribor, Jur-čičova 9.
4278
Maškarada središkega Sokola
BolJSe deklo
s« sprejme tnkoj k dvema otrokoma v dobro bito. — I Naelov povo uprava ..Jutra". I 4446
Gatcrbt
k polnojarmenlku, samostojen. prvovrsten In s najbolj-filmi Izpričevali, ae takoj sprejme. Za >anna stanova
BokolaUo druStvo v SredlSča priredi leto« ua pustni torek marca v vseh prostorih Sokolskega demu veliko ma-ikc--Jido. Priprave eo v pol-ttem teku in bOdt-0 po t-^tlb . trr po zanimanju noprttS- njo. Ljubljana. Prulo ftt nega tiredlSča ln okolke za |	44
to prireditev, bo leloSnj^ t -
»uačkerada prekoalla vse do- I
hjuanje. Nastopijo najrazllf- j	AKVIZltCT
te^ie muke, posamezno, kakor tudi v večjib In manj-Ktb ekuplnah. — Novost /a ErudlAČt pomeni tekmovanje mask ; tri najlepše maske dobijo krasne uagrade. 8vi-ri celokupna eoko4. godba. Posebna vabila te ne bodo »ii/pkMilala ! Vstop dovoljen «4.)anstvu in od nJega vpeljanim gostom. Ker Je zvc?a ▼lakov ugodna, upamo, da Via oW6Cejo tudi Ormoiuni, !Pt•JJ^aul ln čakovfanl In z nami skupaj pokopljejo ,,fa-Senka". — Na svidenje! — Zdravo!	4432
Cenjene posctnlke
.Tladarskega plesa' ▼ Hrastniku v soboto dne 1. maria IS^-i obveSCamo, da ec istt vr£l v gorajlb prostorih ric-tovskega kostuma iu ne pri RoSu; prememta prostorov te Je morala IzvrSItl vsled nen-dne, nepredvldcvane zapreko. — Vozovi od In nazaj V. «lakom na rar.polaso. — Drultvo rudo. nameSčt nrov ▼ Hrastniku.	4424
z«n**ljlv In Inteligenten, •«
8preJmo pod zelo ugodnimi pogoji. — Potrebna kavcija 5000 L»!n. Predstaviti se Je osebno pr! ..Apollo", LJubljana. Klari trg ftt. 19/11.
4427
Dekle
r.u bISna dela poleg kuharice, se takoj sprejme. Naslov pove uprava ..Jutra", 4423
Sokol v Cerknici
Ima dne 2. marca raoao veselico.
malk*-
4462
Za maškarado Sokola v Kranju
dna 1. marca v prostornih cucžiiobelib dvoranah Narodnega doma Je povsod veliko zanimanje. Dokaz za to eo od vseh krajev fttevllne prijave mask, katerih ee je 'to do zda; priglasilo čez 160; med njimi številne fkupice. vsi. kl si telite ua purino soboto nekaj dostojne zabave, udeležite «e velike maSkarade v Kranju. Prodprodaja vstopnic r trgo-tfinl Bajovlc.	4758
(dob©)
KtiJIgovoilja
trgovsko izobražen, so sprejme takoj. Ponudbe na upravo .-Jutra" pod ..Reduciran".
4352
t----
(iščejo)
V službo
že)! vstopiti dekle i dežele h
kaki bolJSi družini v mestu ali na deželi. — Veftfa je 61-vanja In druglb gospodinjskih kakor tudi kuhinjskih del ln vstopi tudi kot natakarica. — Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod filfro ,.Služba".
4410
Trgovski pomočnik
meSano ntroke, zmoSen slov.
ln nemftčlne, I8čt službe In gre tudi za potnika aH skla-difičnika. Ponudbe pod fiifro ,.Vesten" na upravo „Jutra".
4236
Izvežban hlapec
h konjem aH žrobcem, IRCe službe takoj. - Naslov pove uprava ,, Jutra" pod Slfro ..Izvežban 125".	4461
Vzgojiteljico
SCemko, Inteligentno gospodlfc-bo ali gospo ISčem. kl bl popolnoma funglrala kot članica rodbine ln ki poseduje najbolje reference. Ponudbe, po možnosti s ellko. na' upravo •Jutra* pod „KlnderIr£ulein".
4338
Knjigovodja
popolnoma samostojen, obenem tudi korespondent sa MovenMIno in nemfičlno, ev. fcudJ za Italijanščino in fran-coSOino, *e takoj »prejme. — Ponudbe pod ..Osrednji prodaji! urad" na upr. „Jutra".
4332
Kontorlstlnja
ktarejla moč, veSča sloven-tk« In nemSke steno* ,-af Ije, feoreSioadMioe In knjlgovod-utva. •« takoj sprejme. Ožita se le na prvovrtuno mos. ponudbe s prepM Izpričeval In dosedanjim službovanjem tja »Apollo", Ljubljnn*
»Url trt 19111.
Absolvent
državne dvorazr. trg. lole, ISče mesta prakllkanta. — Ponudi e pod . Praktlksnt" na uparvo ,,Jutra". 4469
Mesarski pomočnik
ISče služb«. — Naslov pove uprava ..Jutra".	4421
Kot pomožni uradnik
Inkaflnnt, event. tudi sluga, ISče mesta pri kakem privatnem podjetju, dobro lz-vežbana pisarniška moč. — Ponudbe pod ..TakoJBnJI nastop" na upravo MJu*ra".
4468
Lipove hlode
&T1 plohe :a tekoJSnJo oddajo Imam več vagonov. —• Vpraftauja na upravo .Jutra' pod ..Lipe".	4316
Za mizarje.
Proda ae popolnoma nov komblulran s t r u I a I stroj
(HobelmBBi blue) slst. Klrsch-ner (Abrhht-. THckten- ln Kehl-stroj>. — Naslov pov« uprava ..Jutra".	4272
Osebni nutomobll
so proda radi odpotovanja po 2elo nizki ceni. — Auto ..Pucb". nov. Ko nerabljen Tip. vili., 30 p. S., moderna koreserlja p 6 sedeži. — Za vos se jamči. Posredovalcem provizija. Naslov pove uprava „Jutra".	4072
Apno
žive, nengnSeno, prvovrstno,
več vagonov, ae proda. Pismena vpra&anja na poStiil predal it. 7. Kamnik. s522
Kupim vUo
eno- ali dvodružlnsko s večjim vrtom, s takoj prostim stanovanjem, najraje prod vojno zidano, v centra ljub« IJane, proti takojšnjemu plačilu v gotovini. — Ponudbe pod ..Tnozemec" na opravo ..Jutra".	4450
Proda se hlSa
z dobro tdočo trgovino, blizu Industrije v Trbovljah. Cena primerna. Kje, re Izve pri Francu fipom, Trbovlje I.
4165
Željama
veliko, dobro ohranjeno poslopje t Inventarjem vred, za vsako Induptrljo ali obrt pripravno, v bližini Ljubljane, tik ob glavni cesti, ugodno naprodaj. Dopise pod ..Štev. 137" na upravnlflivo ..Jutra".	4420
Redka prilika!
Proda ee pom>«tvo, obstoječe Iz ftage, mlina In stope z jEi^-iti-ti, vodno In ramo allo, elektr. £Cie7M StCallnlK razsvetljava In več prosto-dobro ohranjen. Imam na- rov za IzvrSavanje drugih prodaj. Cena po dogovoru, obrti, pripravno tudi za us-Kunovar, Stari trg Stev. 10. njarsko tovarno, zrav«n so 7431 travniki, njiv« ln gozd (približno 6 oralov) In se nahaja tik glavne ceste In 3 minute oddsljrno od železn. postaje. Poslopje Je v najboljšem redu, proda »e zaradi domačih razmer. Naslov v upravi ..Jutra". 4438
Moški plašč
2en*kl kimono. Športna mo-fika In ženska obleka ln pohištvo: zofa. fotelji, naprodaj. 0?leda se: Stara pot 1. I, nadstr., vrata 3. od 1—8.
4442
Kopalna banja ln peč
se prodasta v Sodni ulici St. 11/1. levo.	4456
Železni Štedilnik
(Trlumph), dobro ohranjen, se proda za 800 Din. — Trpin TurjaSkl trg St. b/ii.
4425
Šivalni stroj
(Wheller-Wil3on) ceno ne-prodaj. Naalov povo uprava ..Jutra".	4477
Mlečne vrče
rabljene, porahljlve za ex-port mleka, se kupi. — Ponudbe pod ..St. 100" na upravo „Jutra".	4420
Sliko za legitimacije
Izdeluje najhitreje fotograf Hugon m 1 b e e r, LJubljana Valvazorjev trg.	804
Dobe rman
krasen pea, čistokrven. !z-boren čuvaj, se proda. — Naslov pove uprava »Jutra".
4441
Pes, dober čuvaj
Je naprodaj. Istotam se prodajo tudi dobro ohranjene cltre. — Naslov pove uprava ..Jutra".	4472
Lepo prazno sobo
kot pisarno, ee odda v ne-poserdnl bližini sodnije. — Naslov pove uprava ..Jutra".
4430
Prostor
primeren za d e 1 a v n 1 e o, v mestu, Iščem. Ponudbe pod ,.Zdrava valuta" na upravo ..Jutra".	4471
Tesarski delovodja
samostojen, z večletno prak-co. absolvent stavbne Sole. dober risar, ISče mesta. — Dopise pod ..Delovodja" na upravo „Jutra".	4437
M*
Znižane cene
za otroSke vozičke, kl se dobijo direktno v domači tovarni otroSklh vozičkov ln dvokoles TRIBUNA. P. B. L., LJubljana, Karlovska ce*ta 4. Istotam se dobijo po znižani ceni nova dvokolesa, mali pomožni motorčki. Šivalni stro-
ji iu pneumatlka. ter ue sprejemajo v popolno popravo za emaljllranje In poni-klanje dvokolesa, otroSki vozički, Šivalni In razni drugI stroji. — Prodaja se tudi na obroke.	'207
Lena narodna noKa naprodaj. Naslov pove upra-£426 t va „Jutra"»	4371
Tvornlca eodavlee
za 500 steklenic In 300 po-kalle z novimi stroji ln 3000 steklenic ?a kiolo vodo, se proda. Štefan Mežnarlč, trro- I ^Ljft&A^J"2B2JI
tO.TO kron nr—''de dam onemn, k| ml pols^o stanovanje za samia, obstoječe lz dveh neopremljenlh sob s souporabo kopalnice, v
vec, Varaždln.
4275
Popravila klobukov
svilenih In slamnikov se sprejemajo v najbdtjso Izvršbo v lrodnnm mlonu rmmhl.v-Maachke, LJubljana, Zidov«1-« ulica 3.	4026
Pritlična Iii5a
* oralom gozda, v okraju Itadovljlca (Gorrnjuko), m proda za 35 000 Din. — Več pove Peter Orlic, Elatrira. Tržlfl.	4258
Posestvo s trgovino
se redi druillnsklh razmer
proda za nitko cen«, 1600 dolarjev. Zelo ugodna prilika za Amerlkenc«, Naslov v upravi ..Jutra",	4434
HlSn na Prlmsfcovem
pri Kranja, nova s vrtom In trgovino, ugodno naprodaj. — Ivan Volk, Utotnm.
4358
novi bf81, Vhod po možnost! h stopnjlšča. Nagrado plačam ob prevzemu stanovanja. — Ponudbe pod . Udobuoat" na upravo ..Jutra".	8767
Mesečna soba
bres postrežbe, se takoj odda gospodični z lastnim perilom. Naslov pove uprava ..Jutro".
4344
Atesečna sebn
v sredini mesta, po možnosti o souporabo kuhinje, ee l«če za zakonski par brez otrok za mireč, event. tudi tt-K* v začetku fcprlla. Cenjene ponudbe na upravo ..Jutra" pod i Uro „Ulru& zakonca".
3083
Družabnik
k relo dobička nosnemu podjetju s kapitalom 50.000 Din. se sprejme. Prednost Imajo aktivno sodelujočL Kapital se obreetujo s 400 odst. Cenjeue ponudbe pod Slfro ..Stalno" na upravo „Jutra". 4400
20.000 Din posojila
ISče za 1 leto trgovee proti vknjižbi na prvo mebto, pod Slfro ..Primerne obresti" na upravo »Jutra".	4464
Znanja želi
simpatična gospodična s Inteligentnim in dobrosrčnim gospodom od 28—40 let. — Ponudbe pod ,,DuS«tna harmonija" na upravo „Jutrn" 4460
Železniški uradnik
akadem. Izobražen, oženjen, toda nesrečen v zakonu, se želi seznaniti s živahna premožnejšo damo lepe zunanjosti. Dopise je poslati pod Šifro ..Valovi" na upravo ..Jutra". Obojestranska dl-ekreclja predpogoj. 4458
Zaloga klavirje?
In planiuov. najboljših tovarn BOaendorfer, Czapka. Ehr-bar. Schwelghofer. Original Stingl Itd. Jerica llubad, roj. Dolenc. Ljubljana. HllSerJeva ulica 5.	3
Lovci!
Zamenjam pvojo prav dobro ohranjeno lovsko puško, kal. 16, brezpetellnko. za nov al! malo rabljen Mannllcher-Schčnauer. kal. 8 aH 9. — Naslov pove uprava ..Jutra".
4447
KAMNOSEŠKA INDUSTRIJSKA DRUŽBA —----------^ <c	23 c=-
Nagrobnl spomeniki, nagrobno pložčo ln okvirji, plošče za umivalnike, nočno omaro In krcdcncc.	»
VoSna
ta juta perju in oblek« v najmoJertiej-ih l'Srvah 21 I
Toni ]c?Br-C8rD3
Uvorr.l trg I.
Če.ška platna za roi^na dela, g>adl za žimnice. Prcdtiskarija in strojno vezenje pri M n t e k & S c h e i n , Ljubljana, Dalmatinova ulica
Šivanke
za pletilne stre c
csih vrv t, prodaja po najnižjih cenah tovarna ploteoiu sn/a
,IKA' v Kranju
Prostovoljna
javna dražbe
pohištva in drugih predmetov se vrši v nedeljo, dne 2. marca oh 9. uri dopoldne na Zabjeku št. 3, II. nadstr.
H
LIH"
družba za električno industrijo
d. Z 0. Z.	412/a
Gradi električne centralo in naprave. —
Velika zaloga motorjev in električnega ma-terijala. — Cone izredno nizko. Postrežba točna. Na željo poset inženirja brezplačno.
Ljubljani, Dunajska cesta S!. 1, telefon 83, ^rilior, Velrinjska ulici Ji. 11, telefsn 2:9.
KilBl, PRIJATELJ ?
Da ne zamudim obodnega nakupa pri
nanosa znižan h csnub
hitim k m
A.tinkovic
na«!. K. Soss Llubijana, Mestni t g it 19
išče se praktikant
žo vpeljan t lesno stroko, vešč tudi pisarniških del, zanesljiva moč, vojaščine prost. Ponudb« jo poslati na parno žago Frecica Gsota, Sv. Fotar v Sav. dol. M)7/i
Vik dtlauste In loznEtonie
ttlrl> do icatlctno dobavlja vedno po najcenejših cenah
CAKOVEC (Jugoslavije)
Telefon it. 31	613
debel, zdrav, prebran, bel in rožnat, kupu« jeni za dobavo takoj. — Ponudbe z označbo najnižje cene je poslati na adreso:
Predojevld, Nova Grad ska.
Znižane cenei	Znižane cene!
JP o dl o-Tsai 859/1
pletenin, kakor jopica, kape, Sale Id siliM
Zamenjam
tnlno domiia tukno za turovo volno.
10SIP TRIPLAT, Moste pri Žirovnici.
5000 K nagrado
onemu, lit preskrbi ntano-vanje («obo tn Iiuhlnlnl m«« «11 okolici ta zakonski par br«z otrok. Ponudb« na upravo ..Jutra" pod Slfro ..Nagrad«".	4463
Na stanovanje
•▼mMieln« tmlt r,A hrano, a« »prejtn« sospodlJna. — Potiva aa: Stari trg o/II.
4478
Sep-rlmno s-bo :
mimo, IA e« ^o«po(lt^n» » sredini meata. Ponudbe pod ilfro ..Mirna" na uprnvo
..Jutra".
900/a
V globoki tupi naznanlamo Ttem sorodnikom, |irii:>ieliom Iti iuhiicviii žnlostno Test, da je naj Ijuliljeui siu, brat, nak, gonjioJ
Vilko Gešmiga
absolvent dri. rudarske tole v Celja
po mtiinl bolezni, t starosti Sft let t tojnl bolnici t llito ju nenadoma preminul.
blagopoknjuika priporočamo T blag ln trajen spomin.
Maše Midninice se bodo brale v ponedeljek, dne 3. marca, in • torek, due 4. marca t. 1., f župui cerkfi v Trbovljah.
BitolJ-Trbovlje, t mesecu februarja 1921.
Žalujoči ostali.
B-«2 posebnega obvestila.
m »MStta ; ■mta® ■§■;
Zahvala
Za premnogo izraze iskrenega sočutja, ki so nam d >šli povodom smrti naše nepozabne soproge, mame, stare mame, tete iu tašče, gospe
Jerice Kavčič
sa poklonjene krasne vence ter za mnogobrojno spremstvo pri pogrebu, izrekamo tem potom vsem našo naj-prisrčne j 5,0 zahvalo.
Ljubljana, 28. februarja 1924.
Globoko žalujoči ostali