/z r
aa. nedelja, YL eeptemlxra 1948
Poštnina plačana v gotovini
BBHDNISTVO IN DFHiVjLi LJUBLJANA,
KNAFLJEVA ULICA ŠTEV. k TELEFON S5-IS DO U-M
ROKOPISI SB NK VRAČAJO
DOBAJA VSAK DAN BAZEN PONEDELJKA
M
Leto DL, Štev. 218. — Posamezna številka 2 'đbi
■-------------*

(N 8 E BATNI O 00 ELE K LJUBLJANA
TELEFON SMt *8-11
POSTNI ČEKOVNI RAČUN LJUBLJANI ŠTEV. «-HMI-1
0GLA8I PO OBNIKO
MESEČNA NAROČNINA 45 DIN
(J
SILO
O B
N E
B
Dr. Jože Potrč:
Naše osnovne in srednje šole so začeie z delom
Več kot 150.000 otrok je v vsej Sloveniji 3. septembra zopet prestopilo šolski prag, nad 5500 učiteljev je začelo z novim šolskim letom vršiti svoje odgovorno delo vzgoje novih državljanov; začenja se pouk na vseh srednjih in kmalu tudi strokovnih šolah; nadaljnjih 60.000 dijakov nadaljnje svoje šolanje. -Zače-nja se ogromno vzgojno dela Blizu 5000 učiteljev in profesorjev začenja svoje novo plansko leto; oboroženi so z novimj plani in nčnimi programi, ki so bili izdelani na zveznih posvetovanjih v Beogradu na temelju dosedanjih izkušenj in v skladu s potrebami socialistične izgradnje. Temu učnemu programu lahko dajo pravo življenje učitelji le tedaj, če ga povežejo z našim življenjem, z nalogami, ki jih rešujejo naši narodi, z vsemi preobrazbami v naši državi. Ta odgovorna naloga se tudi postavlja pral naše pedagoške delavce. Zavedati se je treba odgovornosti prav posebno zdaj na začetku šolskega leta. premagati je treba slabost, da se mladina začenja temeljiteje učiti šele po prvi klasifikaciji. Za študij je naj-odločilnejšega pomena prav začetek, ker z vsakim nadaljevanjem na nesolidni podlagi se ie zelo težko nadoknadi zamujeno. Zato morajo tako pedagoški delavci kot vsa mladina posvetiti vso skrb in vso ljubezen učnemu planu ter se vreči z vso silo v borbo za njegovo izpolnjevanje že prvi in potem vsak dan in vsak leden.
Osnovno, kar loči našo šolo od šole kapitalistične dobe. je to, da uči ne za šolo. ampak za življenje, da vzgaja
graditelje višjega in boljšega drnž-enega reda, socializma, kjer ne bo izkoriščanja človeka po človeku. To pomeni poštenega, delavnega, hrabrega, tovariškega, z eno besedo, patrio-tičnega .moralno visoko razvitega in Izobraženega človeka. Tega n; nikdar mogoče doseči samo s poukom, z besedami. z piljenjem, odtrganim od prakse in življenjske izkušnje, ampak edino in samo v najtesnejši povezavi šole z vso pestro in bogato delavnostjo in graditvijo političnega, gospodarskega in kulturnega življenja lastnega naroda. Zato je nnjno, da šola. tako mladina kot učitelji, so-doživljajo zgodovino, ki jo ustvarja ljudstvo, da soustvarjajo velika dela.
Odkar je vzelo ljudstvo usodo v svoje lastne roke, v narodno osvobodilni borbi, se je tud; šola vključila v borbo za osnovne naloge, za narodno svobodo in neodvisnost. To borbo nadaljnje danes v drugih oblikah. in kakor prej sprejema svoje najodgovornejše naloge od voditeljice vseh narodov, od Partije. Pri njej se uči, posluša in se poglablja v njen nauk, prav posebno pa se učj posnemati njen hrabri, modri, z nepremagljivo silo privlačni zgled požrtvovalnosti, patriotizma. neomajne zvestobe lastnemu ljudstvu in eibenem vsemu človeštvu. Komunistična partija Jugoslavije se prav zdaj, v najodgovornejši borbi za izgradnjo socializma proti vsem oviram s strani sovražnih imperialistov in celo s Stranj nekaterih voditeljev bratskih partij, dviga in krepi kot politična in moralna sila. Partija, um, čast in vest naše dobe, ki se otresa maloštevilnih malodnšnežev, neiskrenih se-bičnežev in izdajalcev, se krepi prav v tem procesu borbe, ker črpa nove zdrave sile iz najširših množic delovnega ljudstva, ki vid; iz dneva v dan bolj jasno, kako modro in hrabro se bori Partija za pravice delovnega ljudstva, za resnico in poštenost. Vse. kar čuti patriotično in stremi za moralnimi vrednotami, se zbira danes še tesneje okrog Partije.
Popolnoma nemogoče je, da ne bi šola pri nas prav danes sodoživljala življenja in borbe naše Partije, ko jo tako krivično klevetajo, da ne bi skupaj z vsemi narod,- .ugoslavije, ki jih skušajo tako globoko žaliti in zbrisati vse nadčloveške žrtve iz narodno osvobodilne borbe, da ne bi danes tudi šola izkoristila za moralno vzgojo naše mladine veličasten zgled herojske borbe naše Partije.
Zgodovinski V. kongres niše Partije daje neizčrpno gradivo zo razumevanje naše dobe .najveličastnejše preobrazbe naše družbe, zgled, kako se v oboroženi borbi proti osvajalen odvzema oblast izdajalski buržoaziji ter gradi socializem s samostojno in ustvarjalno uporabo marksizma-leni nizma:	razen teg? pa je osvetlil
V. kongres gigantske napore Partije, da bi storila svojo dolžnost do kraja; kakor rdeča nit se vleče skozi vse delovanje Partije, odkar se je usposobila za zgodovinske bole. njeno neomajno izpolnjevanje dolžnosti. Ne same, da ni čakala, da ji prineso svobodo, za najtežje boje so se najbolja ljudje v Partiji borili in pripravljali vso dobo stare Jugoslavije: kakor na bojnem polju, tako dan« na gospodarskem polju vrši le svojo dolžnost do ljudstva in socializma, ko mobilizira vse šle za dvig bogastev iz naše zemlje, za industrializacijo dežele, da bi mogli vso svojo gospo-darsko, politično, vojaško in moralno moč staviti v službo skupne demokratične in socialistične fronte. In prav ta boj, ki ne bo prej končan, dokler ne zmaga sodalizeiiiin s tem pravica in resnica, je neizčrpen vir
za moralno prevzgojo našega človeka. Zato je dolžnost šole, da na tem zgodovinskem primeru boja za socializem moralno vzgaja našo mladina S konkretnimi primeri požrtvovalne borbe Partije in ljudstva je treba vzbujati mladini in ji globoko zakoreniniti čut odgovornosti do ljudstva in človeštva. Tovariš Djilas pravi upravičeno, da se pojavljajo pri nas množični junaki graditve in ponosni ljudje, ki se bore aktivno proti vsakršni laži in dvoličnosti, ljudje iskreni, nesebični, skromni in junaški Kajpak ne nastajajo spontano, vzgaja jih s svojo ogromno moralno silo Partija, Koliko laže bo vzgojiti k izpolnjevanju mladinskih dolžnosti našo srečno, zdravo mladino, od najmlajših pionirjev do mladine, ki prihaja s slavo ovenčana z mladinskih akcij!
Zato ie osnovna dolžnost vseh pedagoških delavcev, ne samo preštu dirati in si osvojiti nauke V. kongresa, ampak vse svoje delo vključiti v veli častno borbo našega ljudstva za vsestranski napredek, za naloge in cilie, ki jih nakazuje V, kongres Partije. Pa še več. Gigantske moralne sile, ki jih ie nakopičila Partija, bodo neizčrpen vir za pedagoške delavce pri reševanju težkih nalog, sai jim odpira Partija nenehno perspektivo In vliva vero y moralno moč našega ljudstva. Učitelj, ki ljubi našo mladino, ki hoče nieno srečo — a takih učiteljev je danes zelo mnogo — bo ob resnem študiju kongresnega gradiva in pri pomoči, ki io bo pri Partiji vedno našel, brez dvoma sposoben izpolniti naloge, ki jih zahteva učni načrt. Ko se borimo za znanost proti neznanstvenim pogledam, predsodkom, misticizmu in mračnjaštvu, se borimo le za resnične interese ljudstva in proti imperialistom in njihovim človeštvu sovražnim, pro tikultumim naklepom. Nemogoče ie biti prijatelj napredka, za znanost in moralo, če se istočasno ne boriš ogorčeno proti laži, nemorali in njenim nosilcem, razrednim sovražnikom. Naše ljudstvo je razvilo prav v boju proti iašističnim zverem svoje najplemenitejše lastnosti.
Ta boj se nadaljuje. Razredni sov ražnik se poslužuje naipodlejšib sredstev In najstrašnejših propalic. Uspelo je poloviti in postaviti pred sodišče najbližnie sodelavce Paveliča ter razkrinkati najstrašnejše izdajstvo, kriminal in moralno propalost. Ni slučaj, da so najbesnejši sovražniki socializma, človeškega dostojanstva in človeka sploh ustaški profesionalni množični morilci, nekoč vzgajani s strani katoliškega klera, danes s tisoč vezmi povezani z Vatikanom, ki ne čuti gnusa pred zločinom. Da nas Vatikan sovraži, da dejanja, n. pr. italijanske volitve itd., demantirajo papeževo božično poslanico, češ da ne daje prednosti temu ali drugemu taboru ali narodu, »ker je vse posvetno brez pomena«, da je prosil milost za najtežje hitlerjevske zločince, a nikdar za njihove žrtve, vse to ie še morda »politika«. Toda povezava z ustaši in moralna zaščita »dobrega katolika« Paveliča in njegovih bestialnih sodelavcev-krvnikov, to ie zaničevanje vsake morale, to je strašna hinavščina. Kdor te nemorale noče obsoditi ta ie sovražnik plemenitih čustev, ta ne more biti patriot Kdor trdi, da »se cerkev o znanstvenih mišljenjih ne izjavlja, ker to ni njena zadeva« (Verski list str. 250), ima vsekakor v toliko prav, da znanost res ni cerkvena zadeva, vendar pa »pozablja« splošno znano dejstvo, da le cerkev (kler) dala zaradi znanstvenih resnic sežgati Giordana Bruna, Darwina pa klevetala, čeprav danes »mnogi katoliški učenjaki zagovarjajo mišljenje, da se je človek po telesu razvil iz živali«. (Isto-tam.)
V boju za moralo, resnico in patriotično vzgojo mladine je torej najsvetejša dolžnost vsakega pedagoškega delavca, da ne dopušča nobenega kvarnega vpliva na mladino in da se bori proti potvarjanju znanosti. Komur so dragi čisti odnosi med ljudmi, kdor ljubi čioveka in stremi za tem. da bi čimprej bil vsak človek plemenit iskren in nesebičen, ta se mora uvrstiti med borce proti dvoličnosti in neiskrenosti Tako zahteva od nas naša vest tako nam veleva vest naše dobe. Partija.
V. kongres naše Partije ie ugotovil, da ie ogromna večina inteligence aktivno na strani proletariata in vsega ljudstva. To tesno zavezništvo in skupna borba za najsvetlejše cilje človeštva dviga našo inteligenco in nien najštevilnejši odred, pedagoške delavce, brez dvoma na višjo stopnjo patriotizma. Bilo bi pa škodljivo, če bi zakrili oči pred mnogimi malomeščanskimi lastnostmi, ki še vedno maličijo lik naše ljudske inteligence. Zato se je treba boriti za lik še boljše ljudske Inteligence, ki bo dala mladini še svetlejše vzore. Krivična obtožba Partije in njen ponosni, dostojni odgovor, ki ga je najlepše formuliral zastopnik delavskega kolektiva »Rade Končar«, ko ie zgradil naj večji generator v naši državi, da pozivamo vse dežele ljudske demokracije na tekmovanje, kdo bo prvi zgradil socializem, nas obvezuje, da tudi pedagoški delavci odgovorijo s patriotično gesto, da hočejo čimprej zgraditi novega človeka, človeka tanke vesti in globokega čuta odgovornosti !n zavesti dolžnosti do družbe in do domovine.
PRED I. KONGRESOM ENOTNIH SINDIKATOV
Dewvai Kolektivi že izpolnjujejo svoje obveznosti
Tekmovanje v čast L kongresa Enotnih sindikatov Jugoslavije je zajelo delovne kolektive po tovar-nah in podjetjih po vsej državi. Naše delovno ljudstvo je z delovnimi in drugimi obveznostmi dokazalo, da je trdno odločeno stopati po poti, po kateri ga vodi naša Partija, obenem pa na ta način odgovorilo vsem klevetnikom, ki bi s svojo gonjo radi preprečili socialistično graditev naše domovine. Delovno ljudstvo je s temi obveznostmi konkretno dokazalo, da hoče izpolnjevati sklepe V. kongresa KPJ in osvojiti program Partije kot svoj program.
Predilnica Mariborske tekstilne tovarne je izpolnila plan. za 2.6°/« ter presegla s tem svojo obveznost za 0.6 %». Po drugih oddelkih plan ni bil dosežen zaradi objektivnih težko č. Organizirali so 13 novih delovnih brigad ter pritegnili v sindikalno organizacijo 55 novih članov. Umetniške skupine so si napovedale tekmovanje in se pripravljajo za javni nastop. Za najboljšo skupino je razpisana nagrada. V klub »Tehnike in šport« se je vpisalo 25 članov. Člani sindikata delajo vsak dan na gradišču novega internata na Pobrežju ter opravljajo prostovoljne ure v tovarni za .Teden čistoče*.
Delovni kolektiv Mariborskih bombažnih tkalnic je sprejel nove, obveznosti. Proizvodni plan bo presegel za 10°/», izboljšal kakovost za 30°/o ter vključil 100% delavstvo sindikalno organizacijo. Organizirali bodo komisije za znižanje
grozvodnih stroškov. Vse pododbore odo dopolnili z novimi člani in referenti. Ustanovili bodo 5 študijskih skupin in 3 nove delovne brigade. Izostanke od dela bodo znižali za 30%. Do 30. oktobra bodo opravili
25.000	prostovoljnih delovnih ur ter redno pošiljali poročila o uspehih na krajevni sindikalni svet Vse članstvo bodo seznanili z gradivom V. kongresa KPJ ter za to organizirali v vsakem obratu najmanj po eno študijsko skupino.
Nota viode	FLRJ vladi
Beograd, 10. sept Ministrstvo za zunanjo zadeve FLR Jugoslavije je izročilo danes poslaništvu kraljevine Grčije v Beogradu naslednjo noto:
V noči med 6. in 7. septembrom je zasedla večja skupina grških vojakov položaje okoli cerkvice na Kajmakčalanu, 20 metrov globoko na ozemlju Jugoslavije, kjer se je začela zakopavati. Jugoslovanska obmejna patrola je takoj opazila grške vojake in jih pozvala, naj se umaknejo, kar pa niso hoteli storiti. Jugoslovanska patrola je takoj obvestila o tem dogodku pristojne vojaške oblasti, ki so ukrenile vse potrebno, da se zagotovi spoštovanje nedotakljivosti mej FLR Jugoslavije. Ko se je kmalu na to manjši oddelek jugoslovanskih vojakov, ki je prihajal z zapadne strani, približal cerkvici na Kajmakčalanu, je bila skupina grškth vojakov zopet
fo zvana, naj takoj zapusti ozemlje LR Jugoslavije, da bi se na miren način likvidiral ta obmejni incident. Skupina grških vojakov, ki je bila znotraj jugoslovanske meje, je bila na ta način prisiljena, da se je umaknila.
Na oddelek jugoslovanskih vojakov, ki se ie j>omikal proti cerkvici na Kajmakčalanu s severovzhoda, je neka druga skupina, ki se je prav tako zakopala znotraj jugoslovanskega ozemlja, začela streljati. Po oboroženem spopadu, v katerem je bil ujet en grški vojak, je pustila druga skupina grških vojakov na našem ozemlju neizstreljeno municijo metalca min. Nadaljujoč pot proti cerkvici na Kajmakčalanu je ta oddelek jugoslovanskih vojakov zaradi goste megle, ki je nastala med tem, nehote prekoračil grško mejo. Ko se je megla dvignila, so začeli na jugoslovanske vojake iz neposredne bližine streljati s puškami, mitraljezi, metalci min in topovi in sicer brez vsakega prejšnjega poziva in opozorila, zaradt česar je ostalo na grškem ozemlju določeno število mrtvih, ranjenih in pogrešanih jugoslovanskih vojakov.
Vlada FLR Jugoslavije najener-gičneje protestira proti ubojem in ranitvam jugoslovanskih vojakov,
ki so nehote v megli zablodili brez vsakih napadalnih namenov in želje, da bi kršili grško mejo in na katere je bil brez v takh prilikah običajnega poziva otvorjen močan ogenj iz raznega orožja.
Vlada FLR Jugoslavije opozarja na popolnoma drugačno ravnanje jugoslovanskih organov, ki so poprej opozorili in pozvali skupino grških vojakov, katera je prekršila jugoslovansko ozemlje, da naj se umakne-, s tem so jasno manifestirali željo za preprečenje obmejnih spopadov, kar popolnoma odgovarja miroljubni politiki vlade FLR Jugoslavije in kar je v interesu splošnega miru. Vlada FLR Jugoslavije poudarja ob tej priliki. da ta dogodek očitno izzivalnega značaja ni osamljen ter navaja od mnogobrojnih samo nekoliko incidentov in obmejnih izzivanj grških oboroženih sil nasproti FLR Jugoslaviji.
Dne 3. junija 1948 je večja skupina grških vojakov pri obmejnem Kamnu št. 52 stopila v bojnem redu na ozemlje FLR Jugoslavije, pro-drla 50 m globoko in zavzela borbeni položaj. Ko so se jugoslovanski obmejni organi začeli približevati tej skupini grških vojakov, so oni začeli z avtomatičnim orožjem streljati na jugoslovanske organe. V istem trenutku se je začelo streljanje z avtomatskim orožjem tudi z grškega ozemlja in sicer iz dveh smeri — SO m vzhodno in 250 m zahodno od navedenega obmejnega kamna. Šele po polurni borbi so bili grški vojaki prisiljeni, da so se umaknili preko meje, pustivši na ozemlju FLR Jugoslavije več deset neizstreljenih saržerjev, avtomatičnega orožja, kakor tudi praznih saržerjev in tulcev.
Istega dne ob 10.10 je bilo izstreljenih z grškega na jugoslovansko ozemlje 6 topovskih granat. Granate so letele nad jugoslovansko mejo med obmejnima kamnoma št. 12 in 14 v neposredni bližini jugoslovanske obmejne karavle št. 136 in ranile jugoslovanskega vojaka, ki je bil nedaleč od navedene karavle.
Dne li. junija ob 930 je neko grško letalo tipa >Spitfire< preletelo
jugoslovansko mejo v višini 590 m na zemljepisni širini 42 stopinj, 9 minut, 30 sekund in zemljepisni dolžini 20 stopinj, 18 minut, 20 sekund; ko je preletelo jugoslovansko ozemlje. je bilo prisiljeno, da ga je zaradi streljanja jugoslovanske obmejne straže zapustilo.
Dne 15. junija ob 1730 sla južftp od vasi Selenui, na zemljepisni širini 41 stopinj, 8 minut, 30 sekund in na zemljepisni dolžini 20 stopinj, 17 minut, 10 sekund dve gršM letali tipa >Spitfire<. leteli nad jugoslovanskim ozemljem; ko sta spustili okrog 20 bomb in nekaj gorljivih ploščic, sta se vrnili na grško ozemlje.
Dne 29. julija ob 18.30 so grški vojaki z grškega ozemlja streljali na jugoslovanske vojake, ki so biti v rajonu kote 96134 km izahodno od Djevdjelije.
Dne 30. julija ob 23 je bil otvorjen topovski ogenj in je padlo v rajonu kote 1682 osem tojiovskih granat na naše ozemlje.
Samo v letu 1948 je bilo nad 139 takih in podobnih incidentov in vojaških izzivanj grških oboroženih sil nasproti FLR Jugoslaviji, računajoč pri tem samo one incidente, zaradi katerih je vlada FLR Jugoslavije vložila protest pri kraljevski grški vladi.
Vlada FLR Jugoslavije ugotavlja, da je že dvakrat obvestila o teh primerih Varnostni svet in da vrsta nepretrganih incidentov in vedno pogostejših vojaških izzivanj nasproti Jugoslaviji, izzvanih po krivdi grške vojske in drugih grških odgovornih činiteljev, nepobitno dokazuje, da ti incidenti in izzivanja niso slučajni, ampak vnaprej premišljeni in organizirani. Sovražno in napadalno ravnanje grške vojske nasproti slučajno zablodelim jugoslovanskim vojakom, kakor tudi ust drugi primeri podobnega značaja, dokazujejo nemiroljubni značaj politike grške vlade, katere namen je stalno ogrožanje miru v tem delu Evrope.
Vlada FLR Jugoslavije zahteva od grške kraljevske vlade, da ji takoj izroči mrtve, ranjene in pogrešane jugoslovanske vojake.
Mladina tekmuje pri gradnji zadružni h domov v čast IV. kongresa SKOJa
Mladina sprejema nove obveznosti, Id jih bo izpolnila do IV- kongresa SKOJ-a. Mladina po tovarnah in ustanovah zvišuje svoje delovne uspehe, mladina po šolah tekmuje v učenju, naša kmečka mladina pa pri graditvi zadružnih domov. Na mnogih gradiščih mladina opravlja večino dela. Desettisoči prostovoljnih delovnih ur, M jih je dgla pri gradnji zadružnih domov, nam najzgovorneje pričajo, da se kmečka mladina zaveda velikega pomena zadružnih domov za našo vas, za napredek in razvoj kmečke mladine. Po zgledu mladincev iz ilirsko bistriškega in radgonskega okraja mladinci v ostalih Jerajih Slovenije, vključeni v svoje brigade in mladinske čete, vnašajo pri gradnji zadružnih domov vse tisto, kar so pridobili na mladinski progi in na drugih delovnih akcijah: tekmovanje in delovni polet.
Tudi naša primorska mladina uspešno sodeluje pri gradnji zadružnih domov. Z zadružnimi domovi si ustvarja nova kulturna središča.
Primorska mladina se na obletnico priključitve pripravlja s tekmovanjem in z novimi uspehi.
Pri gradnji 42 zadružnih domov v go-riškem okraju je prva mladina. Samo v Rihenbergu, kjer gradijo enega izmed naj večjih zadružnih domov v goriškem okraju, je mladina opravila 11.000 prostovoljnih delovnih ur, ostali vaščani pa 8580. Ta dom hi bil že zgrajen, če hi imeli vaščani na razpolago dovolj stavbenega lesa. Kljub temu pa bo dom pod streho že pred koncem tega meseca.
Doslej so na Goriškem pokrili že deset zadružnih domov; v tem mesecu jih bodo spravili pod streho še nadaljnjih deset. Na vseh gradiščih so poživili de-
lo, tako y Domhergu, Ajdovščini Vipavi, Lokovcu, Grgarju, Oseku in drugih krajih.
Na Gradišču so delali od ranega jutra do poznega večera in zgradili svoj zadružni dom pet dni pred rokom. Zboljšani brigadni način dela jim bo tudi sedaj pripomogel, da bo njihov zadružni dom kmalu urejen in služil svojemu namenu. V Šempasu delata izmenoma mladinska in frontovska brigada. Ti brigadi sta v tednu zadružnih domov opravili 2545 delovnih ur. V Selu na Vipavskem so šele pred kratkim začeli z delom po brigadnem načinu, vendar so ie prekosili ostala gradišča. Na Humu — Njivice v Brdih pa so najpožrtvovalnejše žene, ki so že opravile pri gradnji doma 1364 prostovoljnih delovnih ur. Žene z Gradišča so v pripravah za volitve AF2 opravile 1033 delovnih ur. Od sindikalnih podružnic, M sodelujejo pri gradnji zadružnih domov, je najbolj požrtvoval na podružnica tovarne Anhovo.
Mladina goričkega okraja se je odzvala pozivu glavnega odbora LMS in že dela v goričkih opekarnah opeko za zadružne domove. Letos bo izdelala okrog en milijon zidakov in strešnikov. V opekarni v Renčah dela že od ponedeljka mladinska brigada pod vodstvom udarnika z mladinske proge Samac-Sarajevo Ivana Spacala. Formirali bodo ie tri brigade za delo, v drugih opekarnah v Renčah, Biljah in Bukovici
Tako izpolnjuje mladina goričkega okraja svoje obveznosti in se bori za čimprejšnjo zgraditev zadružnih domov, za dvig kmetijstva. Pri gradnji zadružnih domov se v uporni borbi kuje lik novega mladinca — graditelja Bodali zrna.
Kako gradijo zadružni dom v Grahovem
Dom v Grahovem gradijo kmetje - zadružniki, ki so skoraj vsi člani kmetijske zadruge. S plačanimi deleži je vpisanih 304 kmečkih gospodarstev. V zadružnem domu si bodo vaščani uredili prostore, ki jih potrebujejo za razvoj svoje zadruge: trgovske prostore s skladišči za kmetijske pridelke in industrijsko blago, knjižnico, sejno dvorano, prostore za vse odseke zadruge, veliko kulturno dvorano, pred domom pa bo zgrajena tudi velika mostna tehtnica.
Doslej so vaščani že zabetonirali 104 m* temeljev in zidu, ter sezidali 205 m1 zidu. Pri gradnji sb kmetje že opravili 4939 prostovoljnih delovnih ur. Pohvalo zaslužijo skoraj vsi. Najbolj pa so se pri delu izkazali Lojze štenta iz Zerovnice, Janez Rožanec iz Martinjaka, Nace Romšek in Matevž Drobnič iz Grahovega. Seveda je še nekaj takih, ki stoje ob strani in še niso opravili nobene ure prostovoljnega dela. Pri prevozu gradbenega materiala so se najbolj Izkazali Franc Gornik iz Grahovega in Franc Hribar ta Zerovnice. Kmetje is vari Go-
renjega jezera in Laz so dali 15 m* lesa, iz ostalih 6 vasi pa še nič. Vdova Marija Gabrenja, ki je izgubila edinega sina v narodno osvobodilni boitri, je prispevala 500 din, ker sama ne more več delati. V denarju so tudi prispevali Štefan Pesi-novič 600 din, Matevž Hiti 1000 din in 1000 kg betonskega železa. Množične organizacije iz Grahovega so prispevale 27.000 din. Njihov grafikon nam nazorno kaže, da so doslej največ prispevale pri gradnji doma vasi Zerovnice, Gorenje Jezero, Laze in Bločice. Prav malo pa je prispevala vas Lipsen, nekaj Grahovo, Bloška poln ca in Martinjak. Glavna napaka pri delu pa je, da morajo strokovni delavci - zidarji, Jd bi morali samo zidati, delati še malto, razkladati cement, opeko, skrbeti za les itd. Dnevno je na delu premalo prostovoljne delovne sile. Na gradilišču manjka še tudi osnovnega gradbenega materiala, predvsem kamenja in lesa, čeprav je tega materiala v tem kraju dovolj. Kmetje iz Martinjaka, Bloške okolice in Lipsena hi se morali pogovoriti is ugotoviti, koli-
ko 60 že prispevali z lesom, vožnjami in drugim materialom pri gradnji zadružnega doma. Če bi sešteli n. pr. koliko so že prispevali lesa, bi dobili zelo nizko številko. Zato je njihova glavna dolžnosti da z množičnim organiziranim delom s prispevanjem lesa in drugega materiala sedaj pomagajo, da bo zadružni dom čimprej dograjen.
V Borovnici sodeluje 400 vaščanov pri gradnj zadružnega doma
Zadružni dom v Borovnici so gradili precej počasi- Z dobrim organizacijskim in političnim delom, pa je sedaj uspelo gradbeni upravi razgibati že veliko število vaščanov. Zanimanje Borovničanov za gradnjo zadružnega doma vsak dan bolj raste. Vsak dan prihajajo novi graditelji, zlasti kmetje, tako da je število graditeljev naraslo že oa 400. V 14 dneh je nspelo zavednim graditeljem, da so poleg drugih pripravljenih del že rabe tonirah temelje. Do sedaj so opravili preko 5000 prostovoljnih delovnih ur, očistili iz utrdb in zvozili na gradišče 55.000 kosov opeke, pripravili in presejali 50 m* peska, porabili 80 m' gramoza in 7000 kg cementa ter opravili še mnoga droga dela. Samo pretekli teden je v petih delovnih dneh delalo 270 vaščanov, ki so opravili 891 delovnih ur in dosegli velik delovni učinek. Vsi vaščani delajo z zavestjo, da sl gradijo dom gospodarskega in kulturnega napredka na vasi zato delo tako dobro napreduje. Graditelji so trdno odločeni, in so tudi sprejeli obveznost, da bodo v enem mesecu zgradili svoj zadružni dom.
V svojem krajevnem ljudskem odboru pa imajo še ljudi, ki jim gradnja za' družnega doma ni preveč pri srcu in ki jim na vsakem koraku zavirajo gradnjo. To so predsednik lesne zadruge Karel Turšič, Id je kljub temu, da ima 50 ha zemlje prispeval za gradnjo zadružnega doma samo fno drevo. Turšič se je tudi že razkrinkal pri odkupu žita, ko je oddal še lansko žito, polno smeti. Javno nastopajo proti gradnji zadružnega doma tudi Araton Stražišar, Jože Zalar iz Borovnice in Jakob Tiček iz Laz ter Tone Mazi in še nekateri drugi.
Delavska gimnazija v Sarajevu
Delavska gimnazija mestnega sin-kalnega 6veta v Sarajeva je pričela s poukom. Gimnazija ima zaenkrat prve tri razrede, v katere se je vpisalo letos 150 delavcev iz sarajevskih podjetij.
Lani je dovršilo prvi razred 136 delavcev, ki so se vpisali letos na srednje strokovne iole.
Uspešen razvoj okrajnih gospodarskih podjetij v Solkanu
Okrajno mehanično podjetje in livarna v Solkanu, je v dobrem pol letui odkar je začela z delom, dosegla pomembne uspehe. Livarsko peč so razširili v toliko, da že pridobivajo 100 % več litine, kakor v prvem trimesečju. Podjetje vrši vsakovrstna mehanična dela ter popravila težkih strojev in poljedelskega orodja-
Zavedni delavci in livarji delajo, kadar je velika potreba, tudi ponoči samo da teče produkcija opekarn in drugih obratov nemoteno. Konec meseca avgusta so pripeljali iz idrijske opekarne pokvarjena zobata kolesa produkcijskega stroja. V dveh dneh napornega dela so požrtvovalni delavci, ki so delali tudi ponoči, vlili nove nadomestne dele, jih spilili in obdelali, tako da opekarna brezhibno izdeluje opeko in strešnike za gradnjo zadružnih domov, novogradnje m obnovo požganih vasi. Prav tako so letos solidno popravili zastarele stroje goriških opekarn, za opekamo v II. Bistrici in za cementarno Anhovo. Izdelali so tudi model za tri in pol tonski plug za rigolanje vinogradov. Poleg tega je velike važnosti za oko* liške kmete, da jim popravljajo tudi manjše pluge in poljedelsko orodje-Zelo pomembno zmago pa so dosegli tem. da so izdelali sami modem stroj rezkalnik za obdelavo lesa za okrajno invalidsko mizarsko podjetje.
V petletk! bodo zgradili novo mehanično delavnico in livarno na drugem primernejšem mestu, večje zmogljivosti ter velikega gospodarskega pomena za vse Slovensko Primorje-V ta namen so že sprejeli večje število vajencev, bodočih livarjev in mehanikov. Na ta način se bo z izdelki te livarne dvignila ne samo proizvod» nja v industriji, temveč tudi kmetijska proizvodnja.
Nič manj važno ni tudi okrajno podjetje industrije cementnih izdelkov, ki obratuje šele dobra dva meseca. Do sedaj so izdelali precej raznovrstnih cevi za kanalizacijo Nove Gorice. Podjetje izdeluje tudi grani-tuit ploščice za umivalnike in druge cementne izdelke. Z razširitvijo pod* ietja bodo začeli izdelovati tudi ce-meptne silose za zeleno krmo. Blizu Trnovega pri Gorici bodo začeli Izkoriščati kamnolom belega granita za okrasne cementne Izdelke, za ograje In stopnišča. Kalupov In modelov imajo na razpolago večje število» nekal Da jim jih bo vlila livarna v Solkanu ali pa jih bodo iz» delali iz masivnega lesa: Strokovni kader je dober in ima veliko voljo (ta dela. —
K položaju v Berlinu
Izzivalni protisovjetski izgredi v Berlinu
! Nahujskane tolpe so vdrle iz zahodnih idelov v sovjetski del mesta, hujskale na boj proti Sovjetski zvezi in hudo ranile več policistov
Berlin, 10. sept (Tanjug) Koalicija socialnodemokratske stranke in buržoaznih strank je organizirala včeraj popoldne v britanskem delu Berlina izgrede proti sovjetski vojaški upravi, ki so se jih udeležili predvsem člani »Črne garde*, preoblečeni policisti iz zahodnega dela mesta ter razni nacistični in pronacistični elementi. Vodilne
Osebnosti berlinske mestne uprave dr. 'riedensburg, dr. Thur, Reuter in predsednik berlinske organizacije socialne demokratske stranke Franz Neumann so obsuli sovjetske oblasti, zlasti generala Kotikova, z najgršimi psovkami ter pozivali na odkrito borbo proti Sovjetski zvezL Nahujskana tolpa ie vdrla v sovjetski del Berlina in s kamenjem napadla policiste, medtem ko je skupina nacistov, ki se je skrivala med razvalinami bivšega raihstaga. Izstrelila več nabojev In hudo ranila
več policistov. Pod vplivom izzivalnih govorov svojih pokroviteljev je nacistična tolpa snemala in trgala rdeče zastave in lepake enotne socialistične stranke ter zveze žrtev fašizma.
Policijski oddelki v sovjetskem delu mesta so poskušali za vsako ceno preprečiti incidente. Uporabili so orožje šele potem, ko lih je nacistična tolpa direktno napadla z očitnim namenom, da bi povzročila prelivanje krvi Načrtni In premišljeni značaj Izgredov ie najbolj razviden iz dejstva, da so po ukazu dr. Friedensburga včeraj popoldne prenehali delati vsi oddelki mestne uprave v zahodnem delu mesta. Urad-ništvo je moralo brezpogojno sodelovati pri izgredih. Osebe, ki so sodelovale pri izgredih, so pripeljali na sam kraj na kamionih mestne uprave in okupacijskih oblasti zahodnih delov
Berlina. Več sto policistov iz zahodnih delov Berlina je pod poveljstvom nekega britanskega polkovnika mirno »opazovalo« izgrede in niso ukrenili ničesar, da bi preprečili prelivanje krvi.
Odbor enotne fronte antiiašističnih demokratičnih strank je odobril vstop nacionalno-demokratske stranke Nemčije v fronto. Odbor je pozdravil ustanovitev novega demokratičnega bloka v Berlinu In Izrazil upanje, da bo pomagal berlinskemu prebivalstvu prebresti katastrofalni položaj, ki ie nastal zaradi razdiralne politike večine v mestni upravi. Komite je izdal v zvezi s tretjo obletnico agrarne reforme v sovjetski coni resolucijo, v kateri poudarja, da je zaradi demokratične agrarne reforme dobilo nad 30.000 kmetijskih delavcev in kmetov več kot dva milijona hektarjev zemlje.
Borba grškega tiar oda *a svobodo
Monarhofašisti pognani s položajev pri Lerimi in Kamzosn
Atene, 11. sept. (Tanjug) Poročilo vrhovnega štaba demokratične armade Grčije o operacijah demokratične armade v zadnjih 15 dneh na področju Vici-Lerin pravi med drugim:
»Enote demokratične armade so ne samo odbile vse napade II. in XV. mo-narhofašistične divizije, ki jih je podpiralo topništvo, letalstvo in tanki, ampak so ponovno prešle tudi v protinapad in vrgle monarhofašistične sile s položajev na področju Lerina In Kamzosa. Pri teh operacijah, ki so trajale od 24. avgusta do 9. septembra, so imele monarhofašistične sile 4079 mrtvih in ranjenih: uničenih je bilo 18 tankov, sestreljena 3 letala in zaplenjeno mnogo vojaškega materiala. Nad 250 monarhofašističnih vojakov je pobegnilo z bojišča.
Radio Svobodna Grčija poroča, da so poslednje dni aretirali v Atenah in Pireju 7000 demokratov. Dnevno je aretiranih do 500 oseb. Skupine fašistov so blokirale cele mestne predele.
Topovski streli monarho-fašistov na albansko ozemlje
Tirana, 11. sept. (Tanjug) Albanska direkcija za informacije poroča, da so dne 5., 6. in 7. septembra vojaki atenske vlade streljali s topovi na razne točke albanskega ozemlja v bližini al-bansko-grške meje. Granate so padle do 2 km daleč v notranjost albanskega ozemlja. Grška letala so večkrat kršila albanski zračni prostor.
Dne 5. septembra ob 9. so monar-hofašistični vojaki izstrelili iz grške vasi Kerasovo 20 topovskih granat na področju med obmejnima kamnoma št 37 in 38 pri Langu. Granate so padle 200 metrov daleč na albansko ozemlje. Hkrati so izstrelili še 15 granat na predel med obmejnima kamnoma št. 36 in 37. Granate so padle 900 m v notranjost albanskega ozemlja.
Dne 6. septembra ob 5. so monar-hofašistični vojaki izstrelili 4 topovske granate, ki so padle 1000 m daleč v notranjost albanskega ozemlja na področju Lovine. Istega dne ob 12. uri so izstrelili monarhofašisti 30 granat na področje Bilišt ter 26 topovskih granat na področje Lovine. Dve in pol ure kasneje so vojaki atenske vlade izstrelili iz topov še 79 granat na omenjeno področje. Granate so padle 1000 m daleč na albansko ozemlje.
6. septembra so monarhofašistični vojaki izstrelili na albansko ozemlje 34, dne 7. septembra ob 9. pa dve topovski granati v smeri obmejnih kamnov št. 37 in 38 na sektorju Longa. Granate so padle približno 500 m daleč na albansko ozemlje. Eno uro pozneje so vojaki atenske vlade izstrelili še 4 granate v bližino obmejnega kamna št. 40 na področju Košovice. Granate so padle 300 m daleč na albansko ozemlje. Istega dne ob 23. Je padlo 5 granat 300 m daleč na albansko ozemlje.
Osvobodilna vojna na Kitajskem
Ljudska armada je osvobodila vse dežele Severne Kitajske
Severna Kitajska, 9. sept. Agencija Nova Kitajska poroča:
General Jung Cen je poročal pred začasnim kongresom ljudskih predstavnikov Severne Kitajske o vojaškem položaju in izjavil:
»Ljudska armada Kitajske je z majhnimi izjemami osvobodila vse ozemlje Šensija, Hopeja, Čaharja, Šantunga in Honana, kjer prebiva približno toliko prebivalcev, kolikor jih Ima Franclja. V bojih so bile zaplenjene velike količine vojaškega materiala, med drugim 4000 topov in nad 200.000 pušk.
V drugem letu osvobodilne vojne je poslala osvobodilna armada po naročilu Mao Ce Tunga, da bi razširila boje na ozemlje Kuomintanga, čez Rumeno reko tri močne kolone pod vodstvom generalov Liu Po Čenga, Cen Jia in Cen Kenga. To je omogočilo ljudski osvobodilni armadi, da je v Severni Kitajski uspešno očistila osvobojeno ozemlje ostankov sovražnikovih čet.
Ljudska osvobodilna armada je obkolila glavno mesto Hopeja Pao Ting in prodrla v vzhodni del pokrajine Hopej.
Zmage v zadnjih dveh letih je omogočila pomoč ljudstva v Severni Kitajski, ki je razvilo med vojno proti Japonski in pozneje med izvajanjem agrarne reforme vse svoje sile in doseglo visoko politično zavest.
Ljudska osvobodilna armada nadaljuje v Severni Kitajski z operacijami ob severnem delu železniške proge
Peking—Hankov In v vzhodnem Ho-peju; hkrati uspešno čisti pokrajino Sens! sovražnikovih ostankov. Sovražnik Ima v svojih rokah v Šensiju samo obkoljeni mesti Tajuan ln Ta-nung. Njuna osvoboditev In popolno uničenje Kuomintangovih čet nista daleč.«
Na poti iz ZDA v osvobojeno Kitajsko je umrl kot žrtev požara na ladji »Victory« znani general Feng Ju Siang, predsednik revolucionarnega komiteja Kuomintanga, ki je nasprotoval Cangkajškovemu režimu na Kitajskem. Mao Ce Tung in vrhovni poveljnik ljudske armade Kitajske Ču Te sta poslala Fengovi vdovi in revolucionarnemu komiteju brzojavno sožalje, v katerem izražata žalost ob Fengovi prezgodnji smrti in izgubi, ki jo je pretrpelo napredno gibanje Kitajske.
Voditelji protestantske cerkve na Madžarskem aretirani
Budimpešta. 11. sept. (Tanjug) Oddelek za tisk pri ministrstvu notranjih zadev je sporočil, da je policija aretirala naslednje voditelje protestantske cerkve: predsednika cerkve Alberta Radnavskega, glavnega tajnika Szan-dorja Vargo in škofa Lajoša Ordasa. Navedeni so bili aretirani zaradi nedovoljene trgovine s tujo valuto in poneverbe cerkvenega denarja. Obtožence so izročili ljudskemu sodišču.
Borba za razdelitev ameriške „pomoti"
Stockholm, 10. sept. (Tass) Pariški dopisnik časopisa »Dagens Nyheter« Wende poroča, da je prišlo v Parizu na tajni seji šefov uprave za izvajanje Marshallovega načrta Hoffmana in Harrimana in predstavnikov evropskih držav, ki sodelujejo v Marshallovem načrtu, do ostrih nasprotij. Delegacije prizadetih držav se ne morejo sporazumeti s Harrimanom in Hoffmanom o razdelitvi ameriških kreditov, odobrenih za proračunsko leto 1949. Posebne težave povzroča praktična uporaba tako imenovanega medevropskega plačilnega sporazuma, po katerem morajo države, ki jim primanjkuje tujih valut, kupiti na račun dolarskega kredita blago, v drugih državah, ki sodelujejo v Marshallovem načrtu. Države, ki razpolagajo z valutnimi presežki, morajo dati del svojih dolarskih kreditov tistim marshalliziranim državam, ki jim primanjkuje dolarjev. Vendar so ameriški krediti tako majhni, da ne morejo niti delno kriti potreb samih upnikov: o kakšni medsebojni pomoči sploh ni mogoče govoriti. Že v začetku razgovorov je bilo jasno, piše Wende, da se o tem vprašanju ne bo mogoče sporazumeti, kajti večina delegacij je prišla v Pariz s trdnim namenom, da čim več dobi in čim manj da.
Velike težave povzroča tudi nemški problem. Američani mislijo, da so države Marshallovega načrta »nepravične« nasproti Nemčiji. Hoffman in Harrlman zahtevata največjo pomoč za nemško industrijo, da bi jo bilo mogoče čimprej obnoviti Američani so opozorili udeležence posvetovanja, da ne smejo ovirati razvoja gospodarstva zapadne Nemčije. Pritisk Hoffmana in Harrimana povzroča nezadovoljstvo ne samo v Franciji, ampak tudi v drugih državah.
Reuter je zvedel iz odločujočih virov, da je britanski veleposlanik v Washingtonu Oliver Franks sporočil ameriškemu ministru zunanjih zadev nasprotovanje britanske vlade ameriškemu načrtu o zmanjšanju reparacij-skih dobav zapadni Nemčiji. Znano ie, da je ameriška vlada sklenila ponovno zmanjšati število podjetij za reparacije, češ da bi bila ta podjetja racionalneje izkoriščena za »obnovo Evrope«, če bi ostala v Nemčiji
Amnestija v Bolgariji
Sofija, 11. sept (Tanjug) Prezidij Velikega sobranja je ob 4 obletnici osvoboditve Bolgarije objavil ukaz o amnestiji oseb, ki so bile obsojene zaradi manjših kaznivih dejanj.
Vohuni in izdajalci češkoslovaškega ljudstva pred sodiščem
Praga, 10. septembra CTassl. Pred vojaškim sodiščem v Pragi se je začela obravnava proti vohunom in izdajalcem češkoslovaškega ljudstva, divizijskemu generalu Jacku, majorju Gregorju, generalštabnemu kapetanu Nemečku in kapetanu Teichman-nu. Kot bivši voditelji socialistične ljudske stranke so obtoženi, da so izkoriščali svoj uradni položaj in izdajali tajne informacije bivšim šefom stranke, ki so nameravali izvesti državni udar. Poleg tega sta obtoženca Teichmonn in Nemeček zbirala orožje za člane ljudske socialistične stranke.
Vladimir Popovič pomočnik zunanjega ministra FLRJ
Beograd, 11. sept (Tanjug). Vladimir Popovič, dosedanji veleposlanik v Moskvi, je imenovan za pomočnika ministra za zunanje zadeve FLR Jugoslavije,
Akademik Šahovič o vlogi jugoslovanskih zdravnikov v vojni in miru
Budimpešta, 11. sept (Tanjug) Na mednarodnem kongresu zdravnikov v Budimpešti je v imenu jugoslovanskih zdravnikov akademik Šahovič poudaril velikanski prispevek jugoslovanskih zdravnikov v narodno osvobodilni vojni in izjavil med drugim:
»Jugoslovanski zdravniki so nesebično sodelovali pri premagovanju vseh težav ter žrtvovali svoje življenje za svobodo in neodvisnost narodov. Po končani vojni so skupno z ljudstvom obnavljali opustošeno domovino in gradili socializem. Pod skrbnim vodstvom KP Jugoslavije in maršala Tita so sedaj obnovili institute in klinike, ki so jih Izropali fašisti. Odprti sta dve novi medicinski fakulteti in ustanovljenih je mnogo zdravstvenih ustanov«.
Ob koncu svojega govora je akademik Šahovič izrazil željo jugoslovanskih zdravnikov za najtesnejše sodelovanje z zdravniki ljudske demokratične Madžarske.
Mednarodni kongres demokratičnih pravnikov
Praga, 11. sept (Tanjug) Včeraj je bil končan v Pragi 3. kongres mednarodnega združenja demokratičnih pravnikov, na katerem je bilo navzočih okrog 50 delegatov iz 19 držav, med njimi tudi delegati Združenja pravnikov FLR Jugoslavije. Kongres je potekal pod geslom »Pravo v službi miru« in se ie končal po 5 dnevnem uspešnem delu ter izglasovanju naslednjih resolucij: O zaščiti pravic človeka, o tisku, o kaznovanju vojnih zločincev, proti preganjanju komunistov v ZDA, proti preganjanju demokratov v Španiji in v Grčiji ter proti zapostavljanju črncev v ZDA.
Na koncu so izvolili nov svet združenja demokratičnih pravnikov v katerem so tudi predstavniki Združenja pravnikov FLR Jugoslavije Vladimir Simič in Marjan Vivoda.
Med obravnavanjem vprašanja o kaznovanju vojnih zločincev in kolaboracionistov je jugoslovanski predstavnik Radovanovič naštel številna dejstva, ki pričajo, da zahodne sile niso hotele izročiti Jugoslaviji zahtevanih vojnih zločincev. Beloruski predstavnik Artimenkov je poudaril da je treba vojne zločince kaznovati kakor zaslužijo.
Izraelski poslanik v Moskvi je izročil poverilnice
Moskva, 11. sept (Tass). Namestnik predsednika Prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR Vlasov je sprejel 10. septembra v Kremlju izrednega poslanika in pooblaščenega ministra države Izrael go. Mayerson, iki mu je izročila svoja poverilna pisma. Pri izročitvi poverilnic so bili navzoči namestnik ministra zunanjih zadev ZSSR Zorin, tajnik Prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR Gorkin, šef oddelka za države Bližnjega in Srednjega Vzhoda pri ministrstvu zunanjih zadev ZSSR Bakulin in šef protokola ministrstva zunanjih zadev ZSSR Moločkov.
Po izročitvi poverilnih pisem je imel Vlasov razgovor z «o. Maverson, v katerem je sodeloval tudi Zorin.
Kratke vesti
Reka Hindus je poplavila 126 vasi v okrožju Sukur, severovzhodno od prestolnice Pakistana in Karachija. Poročilo pravi, da so iz okrožja evakuirali okrog 80.000 ljudi. Poplave so se razširile do železniške proge med Karachi-jem in Quetto, prestolnico Beludžistana.
Medtem ko mora plačevati ameriško ljudstvo za svoje osnovne potrebe najvišje cene v zgodovini ZDA, pa dobički velikih ameriških družb stalno naraščajo. Reuter poroča, da je imela družba za proizvodnjo avtomobilskih pnevmatik »Goodyear Company« v prvem letošnjem polletju 40,192.000 dolarjev čistega dobička, medtem ko je dividenda znašala 16,16 dolarjev. Lani je ta družba zaslužila 11,601.000 dolarjev, dividenda je pa znašala 4,90 dolarjev. Družba »Ceylon Corporation« je zaslužila v istem času 20,769.000 dolarjev in izplačala svojim delničarjem dividendo 3,49 dolarjev. Ta družba je lani zaslužila 16,033.000 dolarjev, dividenda je pa znašala 1,72 dolarjev.
Invalidske organizacije
pred II. kongresom vojnih invalidov
nvrollrll «a ca	nrln.« «r_	nlnnctrlh nofrtnr d/t ‘JO ur
Vojni Invalidi so se pričeli priprav Dati za svoj drugi kongres, ki bo dal obračun dela od L kongresa in nakazal smernice za bodoče delo. Naše Invalidske organizacije so v tem obdobju pokazale izredne uspehe, zlasti na organizacijskem in gospodarskem področju.
Tekmovanje, ki sl ga napovedujejo okrajni odbori vojaških vojnih invalidov ali posamezna invalidska gospodarska podjetja, izraža predvsem stremljenje za večjo organizacijsko gospodarsko okrepitev, delno pa tudi za poživitev kulturno-prosvetnega dela. Tako je okrajni odbor invalidov v Mariboru napovedal tekmovanje okrajnemu odboru invalidov v Karlovcu v štirih točkah za utrditev organizacije tn snovanje novih gospodarskih pod-ietlj. Invalidi Gornje Radgone tekmujejo s člani Invalidske organizacije ljutomerskega okraja v 10 točkah, v katere le zajeta organizacijska kultur-no-prosvetna in gospodarska dejavnost. Mestni odbor vojaških vojnih invalidov v Ljubljani je sprejel obveznosti, da bo organiziral dramatsko družino, priredil dve množični invalidski akciji prostovoljnega dela, znižal za 10% polno lastno ceno vseh 13 gospodarskih podjetij, ki so pod adml-nistrativno-operativnim vodstvom tega odbora. Delovni kolektivi šestih invalidskih gospodarskih podjetij v Celju bodo v predkongresnem tekmovanju opravili veliko število prostovoljnih nadur v podjetju. Z zaslužkom v teh urah bodo kupili radioaparate in knjižnice za najboljše zadružne domove. Uvedli bodo norme, presegli plan in znižali polno lastno ceno vsem proizvodom. V kranjskem okraju tekmujejo krajevni odbori Invalidov in poverjeniki v čim boljši prireditvi in izvedbi volivnih sestankov za volitve delegatov. Sedem Invalidskih podjetij bo tekmovalo v znižanju polne lastne cene, zvišanju proizvodnje ter v Izpol-
nitvi planskih nalog do 29. novembra. Poleg tega bodo zboljšali delovno disciplino in kakovost proizvodov. Okrajni odbor Invalidov v Kranju bo med tekmovanjem osnoval dve novi podjetji za mizarstvo in torbarstvo.
V vseh teh obveznostih pa nikjer ne najdemo niti ene točke, ki bi dala pobudo za povezavo in sodelovanje z množičnimi organizacijami za sodelovanje v ljudskih odborih, v zadrugah itd. Naša invalidska organizacija je svoje delo usmerila preveč enostransko. samo v organizacijsko in gospodarsko graditev, tako da je danes skoraj odtrgana od množic, od vsakdanjega političnega dogajanja in dela.
Borba za petletni plan, za prehod ▼ socializem vključuje danes slehernega delovnega človeka v neposredno ^sodelovanje v množičnih organizacijah, ki so le v tesni medsebojni povezanosti kos nalogam graditve socializma, ideološko - političnemu ter kulturnemu dviganju ljudstva. Samo v taki povezanosti bo naše ljudstvo enotno in zavestno zgradilo socializem.
Prav zato bodo naše Invalidske organizacije z novimi tekmovalnimi obveznostmi odpravile te pomanjkljivosti Invalidi se bodo vključili v frontne odbore ln v odbore ljudske oblasti, kjer bodo s svojimi bogatimi gospodarskimi izkušnjami pomagali graditi socialistično vas. pomagali gospodarskim nalogam okrajnih ljudskih odborov itd; Množične organizacije bodo v njih našle dragocen kader za agitacij-sko-kieološko, politično in kulturno prosvetno delo, prav tako pa tudi Izkušene organizacijske sodelavce in svetovalce.
Pred invalidskimi organizacijami so torej naloge, ki naj slehernega invalida vključiio v vsakdanje politično življenje ln delo ter ga zgrade v zavestnega graditelja socializma skupno z ostalim delovnim ljudstvom.
Tekmovanje žena v last II. kQiraresa KPS in lit. kongresa AFZ
Komunistična partija se bo posebej borila za vsestransko Krepitev aktivnosti AFŽ v delu za vzgojo žena v duhu socializma, v delu za večjo mobilizacijo žena pri graditvi socializma, za okrepitev dosežene ženske enakopravnosti s stalno skrbjo za njihov kulturni dvig, s skrbjo za mater in otroka, kakor tudi za njihovo čim bolj množično vključevanje v vsa področja javnega družbenega življenja. Ena najvažnejših nalog AFŽ je solidarnost in sodelovanje z ženskimi organizacijami in ženami sveta v boju za mir in demokracijo.
Iz programa KPJ, sprejetem na V. kongresu KPJ
L Kultumo-prosvetno delo za prevzgojo žena v duhu socializma:
a)	Koliko okrajnih aktivistk AFŽ in aktivistk osnovnih organizacij AFŽ je dovršilo politične tečaje in seminarje, ki jih je organiziral okrajni odbor OF ali AFŽ?
b)	Koliko žena je v izobraževalnih tečajih, ki jih organizira Ljudska prosveta?
c)	Koliko praktično izobraževalnih tečajev je organizirala okrajna organizacija AFŽ, in koliko žena jih obiskuje?
d)	Koliko novih naročnic Naše žene in Kmečke žene ste pridobile?
e)	Druge oblike kulturno-prosvetnega dela za prevzgojo žena: predavanja, bralni krožki, kultumo-pro-svetne prireditve, priročne knjižnice itd. Koliko in s kakšnim uspehom?
II. Skrb za mater in otroka — pomoč zaposleni materi:
a)	Dajanje iniciative in pomoč pri odpiranju ustanov, ki razbremenjujejo zaposleno ženo in omogočajo novim ženam vstop v produkcijo: jasli, Domove igre m dela, igrišča, krpalnice, šivalnice, pralnice, posebne trgovine za mater in otroka itd. Koliko in s kakšnim uspehom?
b)	Individualna pomoč materi, čuvanje otrok v času materine odsotnosti, pomoč pri delu v času poroda in bolezni. Koliko aktivov za ta vprašanja in učinek dela?
c)	Zdravstveno prosvetno delo: posvetovalnice za mater«; predavanja. tečaji itd. Koliko in uspeh?
d)	Pomoč materi vzgojiteljici: vzgojna predavanja, sodelovanje * pionirsko organizacijo, skupne prireditve in izleti, roditeljski sestanki itd. Število sodelujočih žena, in — uspeh?
e)	Skrb za otroke pod državno zaščito: skrb za domove, nove obiskovalke in rejnice. Uspeh?
f)	Pravna pomoč ženi: pravne posvetovalnice, predavanja. Koliko, kolikšna udeležba žena?
g)	Pridobivanje kadra za medicinske sestre, negovalke in vzgojiteljice: koliko?
III.	Sodelovanje žena v gospodarstvu:
a)	Koliko na novo vključenih žena v proizvodnjo?
b)	Koliko na novo vključenih 'tijia v zadruge?
•
c)	Aktivi za dvig poljedelstva, živinoreje, za lx>ljšo preskrbo, aktivi za množično kontrolo borke za Tišji hektarski donos. Koliko? Učinek?
d)	Individualne in kolektivne obveze delavk in nameščeni za večjo storilnost dela na svojem službenem področju. Učinek?
e)	Opravljeno prostovoljno delo, koliko ur, število sodelujočih žena. najvišje individualne obveznosti? (Na vasi prostovoljno delo predvsem pri gradnji zadružnih domov.)
IV.	Organizacijska učvrstitev:
a)	Procent udeležbe žena pri volitvah v odbore AFŽ?
b)	Koliko novih odborov AFŽ je bilo izvoljenih?
c)	Koliko aktivov vseh vrst je zrastlo v tekmovanju, ki bodo jamstvo, da bo dosežena aktivnost trajala dalje?
Tekmovanje velja od razpisa volitev v odbore AFŽ do 31. decembra 1948.
Glavni odbor Antifašistične fronte žena Slovenije
VREMENSKO POROČILO Stanje dne II, septembra: V prodornem področja na liniji Island-Blskajskl talir se nadaljnje razvoj središč nizkega zračnega tlaka. Hladna fronta je že dosegla zapadno Skandinavijo, Belgijo, srednjo Franrljo in Španijo, kjer so se razvile nevihte. Visok pritisk s središčem nad Poljsko, nad Balkanom ln nad Alpami ge močno nplra prodoru alabega vremena od zapada.
Se pretežno jasno, s jntranjo meglo v kotlinah ln dolinah, popoldne precej močan jngozapadnlk, proti večeru v zapad, ni Sloveniji počasna pooblačltev.
kulturni pregled * *
Spomenik navodno osvobodilne borbe v Ljubljani
Ob konca natečaja za spomenik narodno osvobodilne borbe, ki je trajal od 1. marca do 1. julija, imamo priložnost za razmišljanje o nekaterih vprašanjih naše likovne umetnosti, v zvezi z njenimi novimi javnimi nalogami po osvoboditvi Ta natečaj je prav za prav prvi, če ne štejemo onega za sv. Urha leta 1945, in je tako prav za prav prvi pregled današnjega stanja, število prispelih osnutkov je enajst, kar je na prvi pogled malo. če pa vzamemo v račun neke okolnosti, vidimo, da je udeležba številčno popolnoma zadovoljiva in zadostna, da se vprašanje do neke mere razčisti. Med udeleženci v veliki meri ni običajnih predvojnih sodelavcev, kiparjev in arhitektov, umetnika ne sili več na natečaj skrb za obstanek in kočno vsakdanje delo, ki ga včasih umetnik ni imel, so to nove okolnosti. Udeležba pa vendar daje prerez tvornih sil, ki danes nastopajo m sestavljajo zadostno osnovo ca zanimivo primerjavo in značilne ugotovitve.
Ta natečaj bi po vsem tem moral biti mnogo bližji Idealnemu natečaju, ki je plemenita tekma za čim pravilnejšo tn Mm bolj popolno zamisel in izvedbo, {grada* ramo toga manjka gru* |ej
konkurenci. Nehote se človek spominja predanih in razočaranj polnih naporov prve dobe slovenske Modeme za to, da bi tudi plastika in arhitektura postali sredstvi za izraz naših nacionalnih teženj. Spomeniki Prešernu, Trubarju, Vodniku in drugim so bili dogoditi, ki so razgibali kulturno življenje Slovenije pred prvo vojno in s tem v težkih okol-nostih prispevali svoj delež za dvig naše narodne zavesti. Kljub vsestranski podpori in enotnosti te podpore z ideologijo ljudske oblasti, ki bi morala sprostiti vsa tvorna likovna hotenja v največjem obsegu, pa niti zdaleka ne moremo biti zadovoljni s tem, kar nam natečaj odkriva. Zdi se, da naša likovna umetnost še vedno ni dorasla velikim novim nalogam in ne motimo se, če iščemo vzrok takega stanja v predvojni Jugoslaviji Njene zatiralske težnje so zapustile v vsej slovenski kulturi, kot danes »poznavamo, resne posledice, posebno pa v likovni, ki ima že po svoji naravi močne mandfestativne lastnosti. Plastika kot izraz nacionalnih in godal-rtih teženj med obema vojnama skoraj ne obstoja, glavna delavnost naših kiparjev je religioznega in privatnega značaja» gata Bi iwdoo, da « '
aprilske Jugoslavije nismo postavili spomenikov niti Cankarju, niti Levstiku, niti tolikim drugim. V primeri z dobo pred prvo vojno plastika skoraj izgine iz javnega življenja, čeprav so naši kiparji delali mnogo. Ne mogli bi jim očitati, da jim je manjkalo darov ali znanja, pa vendar nosijo vsa njihova dela pečat nesproščenosti, prilagodljivosti in nezanimanja za poglavitno nalogo umetnosti v narodovem življenju. Naša umetnost se zato tudi v tej razmeroma dolgi dobi ni vzgojila in ni postala sredstvo za dosego višjih nacionalnih smotrov. Zato so tudi njene ustvarjalne sposobnosti v tej smeri ostale okrnjene. Malo posiljena epizoda z Matijo Gubcem med prvo svetovno vojno je ostala popolnoma osamljena in se ni več ponovila. Po vseh teh ugotovitvah nas ne smejo presenetiti poteze natečajnih del, ki spominjajo na predvojne, tembolj pa dejstvo, da v rameroma dolgi in pobud polni dobi po osvoboditvi še ne stopamo na drugo, boljšo pot, täko, ki bi bila dostojna prvih borcev Moderne in nove dobe obenem. Ta naloga, za katero so pripravljala za naše pojme res velika sredstva, drage preureditve trga, obsežna kamnoseška dela, možnost študija in naposled za kiparsko delo silna in edinstvena tematika, ki se ne ponavlja zlepa, kliče po oblikovalcu, ki bo materialu znal s finim občutkom in globokim doživetjem vdihniti izraz veličine naše narodno osvobodilne borbe in vere v veliko bodočnost. Kar laika in pozna-caflutkov skoraj ibo»
de, je pomanjkanje tiste prepričevalno-sti in privlačnosti, sile izraza in popolnosti forme, ki je značilnost vsakega umetniškega dela. Mesto vsega tega splošna, skoraj mučna negotovost v vseh glavnih vprašanjih urbanistične rešitve, arhitekture spomenika, plastične obdelave in nič manj tematike same. Podrobna analiza, ki jo je napravila žirija na osnovi določenih kriterijev, popolnoma potrjuje ta prvi dojem.
Osnutki se dele prav za prav v dve večji skupini, ki moramo obema očitati, da sta se vprašanju v njeni globini izognili: ena, večja, s svojo površnostjo, vsakdanjostjo, previdnostjo in, lahko bi rekli, oportunizmom, druga pa z begom od stvarnega problema v svoje osebne rešitve. Ta druga skupina (gesla »Osnove«, »12738«, »P«, »Prapor«) je razboritejša, razen zadnjega tudi kvalitetna, vendar ravno ta skupina kaže nedostatke, ld izvirajo iz miselnih osnov, ki ne morejo dati jasnega pogleda na to tako enoumno nalogo.
Prvi iz te skupine išče svojo posebno rešitev, ne da bi upošteval elemente, 3d so edino stvarno pomembni za celoten mehanizem te nalog« (nova magistrala), od razpisovalca dobro izbran kraj, enotnost trga in magistrale itd.) in si ustvarja brez prave potrebe druge urbanistič* ne elemente, ki pa temu namenu se morejo služiti. Zato je tudi rezultat malo zadovoljiv ln zanimiv samo po neki svojevrstnosti.
Drugi postavlja na Kongresu! trg spomenik, ki ima kot glavni' pbliioygi mo-
tiv arhitekturo granitnega sarkofaga v zelenem gaju. Zasnova je po občutju nekoliko sorodna severnjaškim rešitvam takih problemov in nas živo spominja, da imamo o vsem tem že drugačne predstave, 3d so bolj naše in domače, kot si navadno mislimo.
Tretji z veliko kulturo in občutkom postavlja bogato in zanimivo členjen obelisk z vodnjakom, M bi ga človek z veseljem gledal na primernem mestu, spomenik NOB pa ne more biti.
Druga, večja skupina se pa skuša čim bolj približati želji razpisovalca in ustreči v vseh zunanjostih. Razen enega (»5«) niso zasnutki, kot že omenjeno, nič izrazitega, avtorji včasih sami niso prepričani v pravilnost svoje rešitve in dajejo na izbiro (»66« ali »88«) v dveh vzorcih ali sodelujejo pri treh osnutkih, da bi prišli za vsako ceno v kombinacijo (»1748«, »Rdeča zvezda«, »5«). Arhitektonske rešitve, 3d so predložene, so po svoji miselnosti vsakdanje, razen »5«, ki pa ga kljub razmeroma močni zasnovi, idealistične sestavine zavajajo v grobe napake.
Funkcionalni odnosi te skupine osnutkov so sicer nakazam, včasih brezhibno, vendar celota posameznih načrtov ne ustreza dobrim tradicijam slovenske arhitekture in njenemu obvladanju takti, nalog.
' Kiparski del plastična obdelava teh
spomenikov se ne dvigne preko preveč dobesedno govorečega naturalizma. Vsepovsod se čuti prizadevanje po doku-mentarueffl nižanju dogodkov, nedoloče,
no število drobnih epizod se ponavlja v vseh oblikah, v plastiki in reliefu, v ločenih ali vezanih skupinah. Nikjer p« ni nakazana pot realistične sinteze dogajanja narodno osvobodilne borbe, ki bi v likovno krepki kompoziciji dosegla tisto zaključenost in enotnost, 3d bi jo čas polagoma pretvoril v simbol. Na tolikih primerih antične, moderne in celo domače skulpture imamo priliko dokopati se do potrebnega merila in pravega prijema. Grška Nike, Rudejeva Marseillaise in ne v zadnji meri Meštrovičev Zmagovalec in njegova Franaija med mnogimi, so splošno znani primeri, kako je treba take naloge reševati, če še ne moremo iz lastnih sil dati svojih originalnih rešitev.
Od tega spomenika upravičeno zahtevamo značaj večnega spomenika, katerega trajnost je razen v globini in tehtnosti vsebine še v umetniško popolni obliki Zato bi moralo biti to delo vrhunski uspeh slovenske umetnosti, rezultat največjega tvornega napora, U ga danes zmoremo in za katerega imamo danes vse pogoje. Na noben način pa ne smemo dopustiti, da se ponovi primer s Prešernovim spomenikom, o katerem vsi mislimo, da Prešerna ni vreden in danes ne vemo, kaj bi z njim.
Spomenik NOB bo torej moral biti vsebinsko poln, umetniško dovršen, jasno govoreč, sijajen in obvladovati velike dimenzije, brez mistike, odmaknjenosti, intimnosti in vseh pasivnih čustev, tak, da bo odsev našega novega življa« oja tn njegovega krepkega utripa. & j
Zadružni sektor naj svoje naloge
v gozdarstvu bolje izpolnjuje
Dos/; /e bi! o ie pisano in govorjeno o pomenu lesa za dvig našega gospodarstva in za izpolnitev našega petletnega plana. Les je zlasti pri nas v Sloveniji nedvomno največje narodno bogastvo, ki ga danes pr-vrnstveno lahko izkoriščamo pri izgradnji naše industrije in pri dvigu vseh panog našega gospodarstva, ki smo ga kot dediščino kapitalizma po osvoboditvi sprejeli osiromašenega in na zelo nizki stopnji. Zato danes naše množične akcije, kot n. pr. ,teden gozdarstvaki jih izvajamo, da bi pospešili izpolnitev našega plana v gozdarstvu in lesni industriji, niso morda same sebi na-men, temveč ncs k takim akcijam sili nujna potreba, da bomo uspešno premagali vse težave, ki so nam na poti pri izgrajevanju naše socialistične domovine. Zavedati se moramo, da je tudi od tega, če bomo uspešno proizvajali potrebne količine lesa, odvisna čimprejšnja gospodarska utrditev naše države, izgraditev socializma pri nas in s tem tudi čimprejšnje izboljšanje življenja in dvig življenjske ravni vsega našega delovnega ljudstva. Dosedanji uspehi proizvodnjelesa pri nas in tudi ie izkušnje našega drugega tedna gozdarstva pa kažejo, da se teh dejstev vse premalo zaveda tisti del našega ljudstva, ki k izpolnitvi te naše velike naloge največ lahko pripomore. To so naši kmetje — gozdni posestniki, katerih velika večina je organiziranih v enotnih kmetijskih zadrugah, oziroma v lesnih odsekih teh zadrug.
Naš državni sekior v gozdarstvu, ki ima okrog 30 % gozdne površine v Sloveniji, dobro izpolnjuje svojo nalogo v lesni proizvodnji, saj nosi sam najtežje breme, to je okrog 60 % celotnega plana. Okrog 240.000 gozdnih posestnikov v Sloveniji, ki imajo okrog 70% površine vsega gozda, pa mora izpolniti le okrog iO % celotnega plana, če pogledamo, kako ti posestniki ozirma zadruge izpolnjuje svoje naloge v planu. moramo ponekod ugotoviti zelo slabe rezultate. Tako se n. pr. na področju najslabših okrajnih zvez kmetijskih zadrug v tem oziru, plan izpolnjuje takole na podlagi podatkov z dne 31. avgusta: v krškem okraiu je izpolnjenega 34 °/o. v jeseniškem 29%. v kranjskem okraju S1 %, v kamniškem okraju 31 %. Plan nedvomno najvažnejšega sor-timenta — rezanega lesa iglavcev pa ie okraj Kamnik po podatkih z dn° 31. avgusta izpolnil le 22%, okrni krško 22%, okraj Celje - okolica 33 %, Grosuplje pa 34%.
Tudi zadružni sektor v okrajih Mozirje in Dravograd, kjer je gozdne površine največ, je prav z ozirom na to dosegel zelo nizek odstotek, tako Mozirje 45 %, Dravograd pa 58 % plana rezanega lesa iglavcev.
Ti podatki nam zgovorno govore o tem. kar smo že zgoraj poudarili, da se- namreč naši kmetje vse premalo zavedajo pomena, ki ga ima izpolnitev lesnega piana za industri-aVzaeijo in elektrifikacijo naše države. m zavedajo se, da ie od tega neposredno odvisna tudi njihova boljša bodočnost.
Brez industrializacije in elektrifikacije si ni mogoče predstavljati napredka v našem kmetijstvu. Za gradnjo tovarn, ki jih gradimo danes. potrebujemo ogromne količine lesa. Stroje, s katerimi opremljamo te tovarne, v precejšnji meri prejemamo za naš les. Te tovarne bodo daTe potrebne stroje našemu kmetijstvu, da bo lahko dvignilo svojo proizvodnjo, dale mu bodo umetna gnojila itd. Z dvigom kmetijske proizvodnje pa se bo izboljšalo tudi življenje kmeta samega, ki bo z modernimi pripomočki lahko z veliko, manjšim trudom pridelal na dosedanjih površinah mnogo več in boljših pridelkov. Če bi se vseh teh stvari naši kmetje zavedali v večji meri, bi nedvomno veliko boljše izpolnjevali svoje naloge, ki jim jih naš lesni plan nalaga.
Gornji podatki pa nam govorijo tudi o tem, da naše kmetijske zadruge. oziroma njihovi lesni odseki niso storili dovolj, da bi zadružnike s pomočjo množičnih organizacij o vsem tem prepričali, da bi pri manjših posestnikih odpravili razna konservativna mišljenja, da je les treba čuvati za slabše čase itd. Kajti teh slabših časov nikdar ne bo, nasprotno. ustvariti si bomo najlepšo bodočnost, ko bomo odpravili našo gospodarsko zaostalost, kar bomo pa dosegli le, če bomo vestno in
uspešno izpolnjevali naš plan s sodelovanjem slehernega posameznika.
Gornji podatki pa nam govore tudi o tem, da naše kmetijske zadruge oziroma lesni odseki niso še uspeli preprečiti špekulantstva velikih gozdnih posestnikov, ki imajo v svoji lasti največje površine gozdov. Borba proti kapitalističnim elementom. ki jo danes z vso ostrostjo bijemo na našem podeželju, je treba zaostriti tudi na lem področju naše kmetijske proizvodnje in predvsem kmetijske zadruge so poklicane, da se pomočjo množičnih organizacij razkrinkujejo saboterje na. šega gozdnega plana in da se proti njim poslužujejo zakona.
Tudi v našem gozdarskem tednu lahko že po dosedanjih podatkih ugotovimo, da bi prav na našem podeželju bilo lahko mnogo več sodelovanja in pomoči od strani posameznih gozdnih posestnikov, in tistih posestnikov, ki posedujejo vprežno živino. Dočim so naši delavci in nameščenci s svojo udeležbo pn delih že prvi dan gozdarskega tedna pokazali, da se zavedajo velikega pomena lesa za naš plan in izgradnjo socializma, je bil od strani podeželskega prebivalstva odziv veliko manjši. 0 tem nam govori že samo število voznikov, ki je bilo v nekaterih okrajih zelo klavrno. Tako n. pr. v okraju Novo mesto od 5. do 10. t. m. v gozdarskem tednu ni sodeloval noben privatni voznik. V okraju Jesenice so 7. t. m. sodelovati samo štirje, v okraju Radgoni samo 20, v okraju Ljubljana - okolica pa 57. Nekoliko boljše je bilo v Kranju, kjer je 7. t. m. sodelovalo 156 voznikov, v Kočevju pa 341. V glavnem pa je bilo število, kakor je bilo že poudarjeno, povsod zelo nizko
Nedvomno je velika krivda za slabo sodelovanje podeželskega prebivalstva v gozdarskem tednu pri okrajnih štabih, ki so slabo funkcionirali. Glavni vzrok pa je nedvomno v tem. da množične organizacije niso napravile svojega, 'ker bi prav v tednu gozdarstva -ajlaie prepričale našega kmeta o pomenu lesnega plana za našo skupnost. Važno nalogo imajo pri tem zlasti mladinske organizacije in AFŽ, zlasti pa kmetijske zadruge in lesni odseki. Prav naloga zadrug je. da bi v povezavi s krajevnimi štabi ”so akcijo gozdarskega tedna dobro pripravile in vodile. Da je bilo to slabo pripravljeno in urejeno, pa nam kažejo že poročila. ko marsikje m bilo na razpolago niti dovolj gozdnega orodja. Nekatera vodstva zadrug pa so sama stvar zelo neresno vzela, kot n. pr. lesna zadruga Verd, ki 5. t. m. ni delala s svojim žagarskim obratom, kljub temu, da ima velik plan. Nemaren odnos do stvari kaže tudi vodstvo zadružnega sektorja v okraju Kamnik, kjer v gozdarskih predelih leže že iz leta 2947 velike količine lesa in se zadružniki upravičeno razburjajo, češ kaj bi sekali letos, ko še lanske zaloge niso odpeljali Okrajna zveza kmetijskih zadrug pa ima, kakor smo že zgoraj navedli, ogromno neizvršenih naročil.
Do konca gozdarskega tedna nas loči še nekaj dni. Seveda z njim pereče vprašanje našega lesnega plana ne bo rešeno. Nasprotno, gozdarski teden je samo uvod v še intenzivnejše delo v gozdarstvu. Vendarle je v teh nekaj dneh treba napeti še vse sile, iz dosedanjih napak napraviti potrebne zaključke >n storiti vse, da bo gozdarski feden dosegel čim večii nsneh
Lojze Perko: Gozdni delavci ob Cerkniškem jezeru
Dve novi kmečki obdelovalni zadrugi v goričkem okraju
Poleg kmečke obdelovalne zadruge višjega tipa, ki so jo pred dvemi leti ustanouhi v Vipavi in se je razvila v eno najbolj aktivnih zadrug v borbi za višji hektarski donos na Primorskem, so te dni osnovali v goriškem okraju še dve kmečki obdelovalni zadrugi, in sicer v Rihem-berku in v Medani.
V Rihemberku so najbolj napredni vaščani sklenili že v goriških zaporih, kamor jih je odvedla posebna ameriška policija tik pred priključitvijo, da bodo ustanovili kmečko obdelovalno zadrugo. Ko so bili ti najboljši borci za zgraditev socializma izpuščeni 12 dni po priključitvi, med njimi tudi sedanji predsednik tov. France Colja, so ob pomoči traktorske postaje v Ajdovščini skupno preorali polja in jih lepo obdelali. Letos so že kontrahi-rali za semenarno v Ljubljani 24 stotov najlepše pšenice. Poleg obdelovanja so delali nad 1000 ur za zgraditev zadružnega doma v Rihemberku.
Zadruga, ki šteje sedaj že 6 družin, je imela pred nedavnim svoj občni zbor. Ko je bila pri nas še cona A, so člani sedanje zadruge kot borci za priključitev k Titovi Jugoslaviji dvigali med ljudmi politično zavest in vodili obširno agitacijsko delo. Po priključitvi pa so se odločno lotili dela za dvig in napredek kmetijstva na zadružni os-noui. S tem svojim delom so si pridobiti na vasi velik ugled kot dobri in napredni kmetovalci in doslej pritegnili v svojo zadrugo še eno družino.
Po registraciji zadruge bodo pridobili še obdelovalno zemljo grofa
Lentieri -Levetzofa in že nekatera razlaščena posestva, ki so v upravi narodne imovine. Za jesensko setev so izdelali dober setveni načrt. Po-sejali bodo 5 ha pšenice, kasneje posadili 2 ha krompirja, 1 ha povrt-nin ter uredili 2 ha sadovnjakov in vinogradov v obliki plantaže, kjer bo možno strojno obdelovanje. Traktorska brigada ajdovščinskega Ustroja iim bo globoko preorala sadovnjake in vinograde za nove nasade. V spodnjegraščinskem gradu si bodo uredili zadružni hlev za 30 goved. V tem poslopju bodo zgradili tudi veliko zadružno vinsko klet.
V Medani v Brdih so na pobudo članov Zveze borcev N0~V prav tako osnovali kmečko obdelovalno zadrugo, v katero sta najprej vstopili dve družini, nato pa še 10 članov iz vrst mladine. Sedaj šteje zadruga že nad 30 družin, predvsem bivših kolonov in polovinarjev. Skupno imajo okoli 100 ha obdelovalne zemlje, od tqga največ vinogradov in sadovnjakov. Po načrtu bodo uredili nove trsnice in drevesnice ter zgradili velik zadružni hlev za 50 glav goveje živine.
Medanski zadružniki so imeli dne 5. t. m. svoj občni zbor, s katerega so poslali CK KPJ in maršalu Titu pozdravno pismo. Hkrati pa so v posebnem pismu izrazili svoje sou glasje s protestno noto, ki jo je zvezna vlada poslala madžarski 'in romunski vladi zaradi lažnih vesti in klevet proti maršalu Titu in drugim članom zvezne vlade, CK in naše Partije.
Priprave za občne zbor kmečkih obdelovalnih zadrug se vršijo v Brdih tudi v Dobrovem, na Humu in v Neblem ter v Šempasu v Vipavski dolini. — jp
Pospešimo akcijo za kontrahiranje krompir)?
Odkup krompirja je v Sloveniji posebno važen, ker večina slovenskih kmetov prideluje večje količine krompirja. kakor ga rabijo za prehrano družine, za krmo prašičev in za seme v prihodnjem gospodarskem letu, dočim gojijo ostale kmetijske pridelke predvsem samo za lastne potrebe. Na ta način predstavlja krompir za večino slovenskih kmetov glavni vir dohodkov, za prebivalce mest in industrijskih središč pa važen vir prehrane.
Način odkupa, ki ga uveljavlja letošnja uredba, nudi velike ugodnosti predvsem tistim kmetom, ki bodo sklenili pogodbe za prodajo krompirja. Vse pogodbene količine bodo plačane po 25 % višji ceni in se vračunajo v obvezno prodajo. Poleg denarja pa kmetje prejmejo z a vse pogodbene količine tudi bone za nakup industrijskega blaga. V kolikor pa so kmetje sklenili pogodbo za prodajo večjih količin. kakor znaša njihova obvezna prodaja, pa lahko za te količine, ki presegajo njihovo obvezno prodajo, prejmejo nakazilo za nakup koruze namesto bonov za nakup industrijskega blaga. Kmetje, ki ne sklenejo pogodbe, pa bodo za krompir iz obvezne prodaje dobili samo določeno ceno brez 25 % poviška in brez bonov za nakup industrijskega blaga.
Ugodnosti, ki jih imajo kmetje pri sklepanju pogodb za prodajo krompirja so torej jasne, vendar pa je treba nekatere stvari posebej poudariti. Prepričani smo, da se bo velika večina kmetov odločila za sklepanje pogodb in tako izkoristila ugodnosti, ki se jim nudijo, zlasti prejem bonov za nakup industrijskega blaga po nižjih enotnih cenah. Vemo pa tudi, da bo še vedno ostalo nekaj takih kmetov, ki špekulirajo in ne bodo hoteli skleniti pogodbe, ker računajo, da bodo mogli svoje presežke krompirja prodati na prostem trgu po pretirano visokih cenah. Tem špekulantom ni mar za bone, ker računajo, da bodo mogli kupiti industrijske izdelke na prostem trgu. Toda ti špekulanti se pri svojem računanju dvakrat motijo: prvič v tem, da bodo mogli prodati svoje presežke po pretiranih cenah in drugič v tem, da bodo mogli kupiti industrijske izdelke na prostem trgu. _ Ljudska oblast nikakor ne bo dopustila, da bi peščica špekulantsko nastrojenih kmetov izigravala delovno ljudstvo in mu prodajala svoje presežke krompirja po pretirano visokih cenah. Ravno tako pa bo ljudska oblast skrbela tudi za to, da si bodo industrijske izdelke lahko kupili predvsem kmetje, ki imajo bone za nakup industrijskega blaga. Možnosti nakupa industrijskega blaga na prostem trgu bodo omejene.
Jasno pa je, da kljub vsem ugodnostim, ki jih imajo kmetje pri sklepanju pogodb, zavisi uspeh pri odkupu krompirja predvsem od pravilnega dela odkupnega aparata in množičnih organizacij. Vsakemu kmetu je treba tolmačiti uredbo in ugodnosti, ki jih ima pri sklepanju pogodbe, tako da se bo sleherni kmet mogel pravilno odločiti in da bo vse svoje presežke krompirja s pogodbo prodal državi. Dosedanje delo v tem pogledu je bilo zelo pomanjkljivo. Večinoma so okrajni ljudski odbori in odkupne organizacije pričele s sklepanjem pogodb nenačrtno. Odgovornejše osebe v okrajnem ljudskem odboru in odkupni organizaciji so se do sedaj premalo zanimale za organizacijo in potek sklepanja pogodb. Uredba in ugodnosti, ki jih imajo kmetje pri sklepanju pogodb so ' bile pomanjkljivo tolmačene. Namesto množične akcije se je to delo prepuščalo posameznim neodgovornim uslužbencem v odkupni organizaciji. Okrajni ljudski odbori in okrajne zveze kmetijskih zadrug niso nudile dovoli pomoči krajevnim ljudskim odborom in zadrugäm pri določanju Obvezne prodaje in pri dosedanjem sklepanju pogodb.
Razumljivo je, da pri takem delu posamezni okraji niso mogli doseči boljših uspehov in da se je dosedanje sklepanje pogodb omejevalo le na količine iz obvezne prodaje in da je število sklenjenih pogodb zelo nizko. Posamezni okraji so do 10. septembra dosegli naslednje uspehe:
nad 100 % plana: Sežana in Ljubljana mesto,
89 % plana: Murska Sobota,
70 % plana: Ptuj in Maribor-mesto,
60 % plana: Lendava in Celje-me-sto (73),
40—51 % plana: Celje-okolica, Ljutomer, Maribor-okolica in Trebnje,
15—25 % plana: Gorica, Jesenice, Krško, Novo mesto, Gor. Radgona in
Poljčane.
5—10% plana: Črnomelj, Ilir. Bistrica, Kamnik, Kočevje. Ljubljana-okolica in Mozirje,
1—4% plana: Dravograd, Grosuplje, Idrija, Tolmin in Trbovlje,
0.4 % plana: Kranj.
Navedeni podatki kažejo sicer boljše uspehe v okrajih Sežana, Ljubljana-mesto, Maribor-mesto, Murska Sobota in Ptuj, vendar tudi ti okraji razen Ljubljane in Sežane ne dosegajo časovnega plana. Večina drugih okrajev pa je komaj pričela s sklepanjem pogodb. Akcijo ie treba nujno poživeti in pospešiti tako, da bomo zagotovili potrebne količine krompirja za preskrbo delovnih ljudi v naši republiki in v drugih republikah, iz katerih dobivamo druge osnovne prehranbene predmete (moko, maščobe, sladkor). Postavljeni plani morajo biti za okrajne ljudske odbore samo minimalna orientacijska številka, ki jo naj na vsak način skušajo preseči. Organizirati je treba široko in množično akcijo, ki bo zajela posameznega kmeta in nam bo omogočila skleniti pogodbe za nakup vseh presežkov krompirja.
Okrajni ljudski odbori naj skupno z množičnimi organizacijami in okrajno zvezo kmetijskih zadrug takoj napravijo kratke operativne načrte za pospešitev sklepanja pogodb. Imenoma naj določijo čim večje število aktivistov, ki bodo šli v posamezne krajevne odbore in skupno s krajevnimi aktivisti organizirali sklepanje pogodb tako, da bodo vsakemu kmetu tolmačili uredbo in prikazali koristi, ki jih ima s sklenitvijo pogodbe, in na ta
način zagotovili, da se bodo kmetje pravilno odločali ter s pogodbo prodali državi vse svoje presežke krompirja. Vse aktiviste pa je predhodno treba seznaniti z vsebino naloge in jim dati podrobna navodila za dek>. Vsi morajo dobro poznati uredbo in ugodnosti, ki jih imajo kmetje s sklenitvijo pogodbe.
Posebej pa je treba še opozoriti na evidenco in poročanje o sklenjenih pogodbah. Dobra evidenca je osnova in predpogoj za pravilno in uspešno vodenje akcije za sklepanje pogodb. Dosedanja evidenca o sklenjenih pogodbah je zelo pomanjkljiva, ker večina zadrug neredno poroča, mnoge pa do sedaj še sploh niso poročale. Okrajne uprave za odkup in okrajne zveze kmetijskih zadrug morajo skrbeti, da bodo zadruge redno dnevno poročale o sklenjenih pogodbah. Pri tem je treba nuditi zadrugam pomoč s konkretnimi nasveti, kako naj organizirajo dnevno dostavljanje poročil (telefon, kurirji). Zadruge, ki so bolj oddaljene od sedeža okraja in nimajo telefonske zveze, naj organizirajo dostavljanje poročil preko tiste najbližje zadruge, ki ima telefonsko zvezo z okrajem.
Okrajni ljudski odbori bodo mogli uspešno in pravočasno zaključiti sklepanje pogodb samo, če bodo na podlagi dobre evidence dnevno zasledovali potek sklepanja pogodb in hitro ukrepali ter pomagali povsod tam, kjer so zastoji.	L. F.
Murskosoboški okraj je presegel pl?n kontraitfranja krompirja
Pred poslopjem Okrajnega ljudskega odbora v Murski Soboti grafikon vsak dan prikazuje nove uspehe, ki jih posamezne kmetijske zadruge dosegajo pri sklepanju pogodb za prodajo krompirja. Dolge črne črte na grafikonu označujejo zadruge, kjer kontrahiranje dobro poteka. Med najboljšimi vasmi so Trtkova, Markovci, Neradnovci in še nekatere druge, za katere je grafikon že preozek in pri katerih črta kaže samo to, da so prekoračile predvideni plan za preko 150 %. Vas Trtkova je 9. t. m. dosegla že 300% predvidenega plana. Tudi ostale vasi kažejo lepe rezultate: Kramarovcl so dosegli že 210%, Ivanci 240 %, Mar-tinje 240% itd. Precejšnje je število vasi, ki so predvideni plan visoko prekoračile. Nekaj vasi pa je na grafikonu še popolnoma praznih. Tu leži krivda na kmetijskih zadrugah, kajti težko je
verjeti, da v vaseh Bakovci, Dolič, Dankovci, Krajna, Mlajtinci. Prosečka vas kmetje ne bi sklenili še nobene pogodbe za krompir. Te maloštevilne zadruge v okraju se še vedno ne morejo navaditi na to, da bi v roku dostavljale evidenčna poročila, ter s tem ne bi kvarile ugleda zadruge in vaščanov.
Mursko - soboški okraj je z dobro organizacijo in pravilnim tolmačenjem ugodnosti, ki jih nudi nova uredba o kontrahiranju krompirja našemu kmetu dosegel, da je 9. sept prekoračil plan kontrahaže za 2 vagona. Ker je še sklepanje pogodb v polnem teku, bo soboški okraj odkupil letošnje leto preko 300 vagonov krompirja. V tekmovanju za prvo mesto med okraji pri izvedbi kontrahaže in odkupa ie resen tekmec vsem ostalim okraiem.
H. K.
Kazen za utaja posevkov žita
V krajevnem ljudskem odboru Veliki Gaber je precej velikih kmetov, zato tam bohotno cvete črna borza, ki jo vodijo organizirano. Tako so se nekateri kmetje dogovorili, da bodo zatajili svoje posevke, da jim pri obvezni oddaji ne bo treba dati žita. Manjši in srednji kmetje, ki so pošteno izpolnili svojo dolžnost, so te špekulante odkrili In jih prijavili oblasti, id jih je Izročila javnemu tožilstvu v kazensko postopanje.
Tako je bilo zaradi utaje posevkov kaznovanih 6 kmetov iz Vel. Gabra, In sicer: Julka Groznik iz Malih dol je utajila 53 arov posevka pšenice, 32 arov soržice in 3 are ječmena. Obsojena je bila na 4 mesece odvzema prostosti pogojno za dve leti. Kot stranska kazen se II izreče 100.000 din globe.
Alojz Klemenčič z Brega je utajil 72 arov posevka pšenice, 32 arov soržice, 29 arov ječmena. Kaznovan je bil na 6 mesecev odvzema prostosti pogojno za dobo dveh let Kot stranska
kazen se mu izreče denarna kazen 150 tisoč din.
Janez Kastelic iz Pungerta je utajil 62 arov posevka pšenice in 22 arov ječmena ter je bil zato kaznovan na 6 mesecev odvzema prostosti pogojno za dve leti in plačilo 60.000 din.
Karol Verbič s Ceste je utajil 1.12 ha posevka pšenice hi je kaznovan na 2 leti odvzema prostosti, s prisilnim delom, zaplembo celotnega premoženja in izgubo državljanskih pravic za dobo 1 leta po prestani kazni.
Leopold Strmole z Brega je utajil 92 arov posevkov pšenice in soržice ter je bil radi tega kaznovan na pet mesecev odvzema prostosti pogojno za dobo 2 let stranska kazen 120.000 din globe.
Alojz Omahen Iz Stranj je utajil 1.01 arov pšenice in 7 arov ječmena. Kaznovan je bil na 6 mesecev odvzema prostosti. Kot stranska kazen se mu izreče 150.000 din in zaplembo žita na utajeni površini.	— M. P.
Tudi lesene igrače izdelujemo doma
Lesene otroške igrače, ld pomenijo kakor igrače nasploh našim najmlajšim takorekoč ves svet, so prej uvažali iz tujine za drag denar, tako da jih je večina otrok lahko občudovala samo skozi stekla izložbenih oken. In vendar je naša domovina dežeia lesa. Po osvoboditvi je pričela z izdelovanjem lesenih igrač in lesenih učil novomeška tovarna »Tin«. Naša lesna industrija, ki je danes, kakor vsa industrija last skupnosti in namenjena skupnosti, — ie v znamenju načrtnega in vsestranskega izkoriščanja lesa ter industrijske predelave lesa izpolnila tudi to vrzel na našem domačem trgu. Še več, dani so vsi pogoji, da bomo v bližnji bodočnosti lesene otroške igrače in lesena učila po zadostitvi domačih potreb v večjih množinah izvažali tudi na mednarodni trg.
Treba ie poudariti, da se zgoraj navedenih nalog v zgledni meri zaveda ves delovni kolektiv novomeške tovarne Igrač, kar razbereš že iz preglednih grafikonov na čelni strani tovarniških poslopij. Pri vseh tovarniških oddelkih, z barvarno in blagovnim oddelkom na čelu, naznačurejo krivulje oziroma pregledne črte stanje proiz-
vodnje in pregled norm vsak dan in sleherni mesec vidiš napredek v izpolnjevanju piana. Bežen pogled v vse oddelke, tudi iz grafikonov pri strojih izpričuje delovno prizadevanje delavstva in nameščenstva za razvoj in prospeh njihove industrije. 6500 ur so nameščenci opravili meseca avgusta s prostovoljnim delom v tovarni izven svojega rednega delovnega časa. Tudi :o je posnemanja vreden rezultat njihove delovne zavesti in vneme.
Smreka, jelša, bukva in javor, to so giavne lesne surovine za izdelovanje otroških igrač. Preden dobe traktorčki, sestavljene lesene hišice, zibelke, vozički, otroški vlaki, samokolnice, brizgalne, otroške lutke, računala itd. svojo dokončno obliko, morajo skozi celo vrsto delovnih faz. Samo lesene hišice, sestavljene v planinskem slogu, ki jih izgotovljene vidiš v številnih serijah zložene na policah v skladišču, potrebuje do končne izdelave 366 delovnih faz, oziroma posegov. V začetnem oddelku najprej na krožni nihalni žagi prirežejo surovi lesni material v pra-";]nn dolžino otroških igrač, oziroma njihovih delov. Potlej na skobelnikih les zglade in mu dajo primemo debe-
lino. Obrezovalni stroj poskrbi za obliko bodoče igrače. Kopirni rezkarji s pomočjo strojev na šabloni rezkajo okenca in pročelje bodočih hišic, dele samokolnic, živali iz lesa itd. Vsi ti
v posebnem vrtečem valju obrusijo ter pološčijo ob brusilnem papirju in lošču.
Vse tisto, kar so morali nekoč rokodelci v malem in na roko obrezovati, obrezovati, skobiti, stružiti, opravljajo lanes v indnstriiski proizvodni’ stroji.
V strugarskem oddelku stružni stroji precizno in v velikih množinah izdelujejo palčke za tovarno glasbil, kroglice za računala, koleščka za živali, kolesa za vozičke, lepo izrezljane in izstruže-ne noge za otroške mizice in stole itd. Seveda Je tod človeška pomoč z znanjem in spretnostjo prav tako potrebna za natančno in lično izdelavo, zlasti pri brušenju lesa na brusilnikih, kjer preizkušajo svoje znanje tudi učenci tovarniškega vajeniškega tečaja. Uradnike in uradnice iz tovarniških pisarn najdeš v popoldanskih urah v montažnem oddelku, kjer pomagajo izven svojih delovnih ur ostalemu delavstvu pri sestavljanju igrač. Mali traktorčki bodo prav gotovo priljubljena in praktična otroška igrača, ki bo nadomestila nekdanjo neokusno navlako otroških igrač — tujih fabrikatov. Barvama in blagovni oddelek sta med najboljšimi. Tod stavljajo na igrače barvne šablone v obliki ornamentov, okenskih zastorov itd. Glavice otroških lutk, ki jih oblikuje stroj z modelom Iz kartona, obrizgajo v barvarni z odgovarjajočo barvo, seveda je treba prej še glavice oglp-sati in ogladiti. Ko sestavljenim lutkam laslikaio obraze, iih pošl eio v blagovni i oddelek, kjer dobe svoia oblačila. Ni še dolgo tega, kar so izdelovali v to- •
vami po 60 lutk na dan, danes Jih Izdelujejo po 200. Ali naj navajamo podrobno Imena tovarišev in tovarišic. Ki stalno presegajo normo v vseh oddelkih tovarne? To bomo storili takrat, ko bo kolektiv s ponosom pohvalil svoje najboljše in proglasil udarnike.
Tovarniška produkcija po zaslugi vestnega delavstva stalno raste, vendar komaj zmaguje številna naročila In police v skladišču, zvrhano polne igrač, se vsak dan sproti praznijo. Koliko bo treba še igrač, da bodo z njimi oskrbljeni vsi najmlajši, prav vse ustanove otroških jasli ter domov Igre in dela, da bodo prav vse šole oskrbljene z lesenimi učili. Tovarna Igrač se je iz skromnega podjetja že danes razvila v velik industrijski obrat. Naraščajoča produkcija terja nove naloge in zadostitve vsestranskih potreb. Tesna delovna povezava s šolami za nmetno obrt. naj bi utrla pot izdelovanju novih tipov igrač, prilagojenim našim prilikam in vzgojnim zahtevam našega bodočega socialističnega sveta. Narodna ornamentika in folklorne posebnosti sploh, naj bi našle svoi odraz tudi pri izdelovanju igrač Drobna obdelava lesa v tovarni igrač bo čez čas odprla nova torišča šele' porajajoče se turi-stične industrije.	—Ki—
predmeti gredo ootlei v barvarno in se
V montažnem oddelim uslužbenci i/ pls.Tii i/.ve.n delovnih ur g prostovoljnim delom pomagajo tovarišem za čim uspešnejšo Izpolnitev
proizvodnega plana.
ÄLL
******
P QUOflCf Al E G

OB »TEĐNU ČISTOČE«
Urejeno dvorišče in čist hlev sta zrcalo
napredne
▼sako kmetijo najhitreje presodiš po notranjosti kmečke hiše In po notranjosti hlevov. Ta drditev je skoraj postala ljudski rek.
Kmečki hiši posveča skoraj vsaka kmečka žena stalno dovolj pozornosti. Kmečka soba in kuhinja sta zrcalo truda naših gospodinj. Seveda so tudi izjeme, kjer red dn čistoča nista vedno doma, kjer je vse čisto pospravljeno in urejeno le ob največjih praznikih ali izrednih obiskih. Pa takih izjem je vedno manj.
Drugačna je stvar s kmečkimi dvorišči in hlevi. Tamkaj še ni vse tako, kakor hi moralo biti. Pravijo, če se dela, ne more hiti vse v redu in čisto. Res pa je tudi, da se po izvršenem delu z malo truda vse lahko pospravi, očisti in uredi. Hlevi morajo biti vedno urejeni, v glavnem zaradi živali, ki stalno v njih prebivajo in ne zaradi tistih. Si prihajajo tja po opravkih za nekaj časa. Hlev mora hiti naši živini ugodno, zdravo in čisto bivališče! In v veliko primerih ni takoi
Poglejmo naša kmečka dvorišča! Še vedno niso vsa urejena! Koliko nepotrebnih stvari je razpostavljeno ali razmetano po njih. Tam vidiš nanešene nerabljene dele oprem, zabojev, 6tarega orodja, zmetane stvari, ki se le redko rabijo. Kar je še dobrega, se na dežju in soncu kvari namesto da bi našlo svoje pravo mesto v shrambi, šupi ali podstrešju. Seveda nerabno kaže uničiti, ne pa da se pomika okoli hiše z izgovorom »čez sedem let vse prav pride«. Še nekaj vidiš — odpadke sadežev, kosti in smeti, za katere se ne zmeni nobena metla. Tudi to se lahko vsak dan pobere. Ponavadi pa vse čaka le sobotnega čiščenja, ki ponekod večkrat tudi izostane.
še hekaj je na dvorišču, kar povsod ne dela ponosa našim domačijam. To so gnojišča. Pravijo, da si le boljši kmet lahko uredi gnojišče. To ne drži! Eno gnojišče je lahko betonsko trdnejše napravljeno, drugo pa je skromno s kamnom, opeko ali lesom obloženo, ki ima izpeljano odvodne jarke. Oba služita, če sta pravilno urejena, istemu namenu, t. j. pravilnemu shranjevanju gnoja in gnojnice. Razlikujeta se le v no trajnosti. Začasna provizorna gnojišča si lahko napravi vsak živinorejec. Ker se po veza-
ni ceni dobi cement, bo mnogo kmetovalcev v prihodnjem letu lahko mislilo na zgraditev trajnejših gnojišč. Z malim trudom pa si more vsakdo speljati od' vodne jarke okoli gnojišč in gnoj skladati v zbite lepo oblikovane kupe. Kako je treba pravilno postopati z gnojem, je naš kmet sicer poučen, a se vedno tega ne drža.
Po hlevu poznaš gospodarja! Veselje je stopiti v lepe, čiste, svetle in zračne hleve, večje ali v manjše pri malem kmeta in kočarju. Vsak hlev mora odgovarjati pravilom higiene, zdravja in uporabnosti. Zato naj si naši živinorejci postavijo v načrt čimprejšnjo pravilno ureditev hlevov.
Živali je odvzeta prostost, priklenjena in zaprta je takorekoč vse življenje v hlev. Nudimo ji zato vsaj osnovne pogoje življenja, to je zrak, svetlobo in čistočo. Žival v dobrih hlevih je odporna, zdrava in gospodarsko bolj koristna.
Hleve moramo redno zračiti, čistiti, skrbeti za odtok gnojnice in odvoz gnoja. Z zida moramo večkrat obrisati prah in pajčevine. Slabo zračeni in zatohli hlevi so pogoj za razvoj bolezenskih klic, mrčesa in zajedalcev. Prav posebno je posvetiti borbo proti muham, ki so v nadlego živini in prenašajo bolezenske klice in nesnago. Zato je razkuževanje hleva vsaj enkrat mesečno nujno potrebno. Vsaj enkrat letno pa je treba prebeliti vse hleve.
Le v pravilno urejenem hlevu bodo dani vsi pogoji za razvoj Hvali, ki nam bodo dajale vse gospodarske koristi v taki meri in kakovosti, kakor želimo-Prav posebne zahteve stavlja naša ljudska skupnost Hvinorejcem z dobavo zdravega, polnovrednega mleka. To vse pa je oeko povezano s higieno in čistočo.
Še več pozornosti ko govejim hlevom je potrebno posvetiti ureditvi svinjakov. Ti so še pravo zlo večine naših kmetij. >Da je za prašiča vse dobro« ne drži in ne sme držati. Slaba rast prašičev, neodpornost, podvrženost boleznim je v večini slučajih vzrok slabih higienskih in prehranbenih pogojev. Graditi moramo tudi prašičem svinjake, nuditi jim zraka, gibanja, svetlobe, predvsem pa čistosti.
Isto velja za perutnino in zajce, ki jim je čistoča nad vse.
Skrb za pravilno ureditev hlevov in gnojišč mora biti naša skupna skrb. Kmetijske zadruge naj si stavijo med svoje prve naloge čimprejšnjo ureditev hlevov in gnojišč pri vseh Hvinorejcih. Le tako bodo postali hlevi udobna in čista bivališča naše živine. — Postali pa bodo tudi zrcalo naše napredne živinoreje.	P. R.
Ob „Tednu čistoče“ nam pišejo
Številni lepaki, predavanja in prireditve opozarjajo prebivalstvo Novega mesta o pomenu- čistoče za ljudsko zdravje. Okrajni akcijski odbor za izvedbo .Tedna čistoče' je sprejel obširen plan za delo v mestu in na deželi. Toda vse kaže, da nekateri smatrajo tudi to akcijo kot .akcijo zaradi akcije' in ne pripisujejo navodilom zdravstvenih ustanov ter ukrepom oblasti nobene važnosti. Tako je v začetku Pugljeve ulice ob Kandijskem mostu še vedno javno stranišče, ki je tako zanemarjeno, da marsikateri, ki ga hoče uporabljati, zbeži, ko odpre vrata. Nad straniščem je prodajalna sadja in zelenjave, v kateri se mnogokrat čuti, kaj je pod njo.
Na Ločenski cesti je nova stanovanjska stavba mestnega ljudskega odbora. Pred stavbo in okrog nje rastejo koprive in prava prerijska trava, visoka tudi do 2 m. Ponekod sega trava že do oken pritličnega stanovanja, vendar pa med 18 strankami oziroma družinami, ki stanujejo v stavbi, ni nikogar, ki bi travo vsaj populil ali pokosil, če že nočejo tega prostora urediti za vrt
Na Bregu, tik za domom sindikatov nekatere stranke odlagajo odpadke ter zlivajo pomije na cesto v odprti kanal, tako da stoječe mla-kuže podnevi povzročajo neznosen smrad.
Nova higijesnsko-sanitama komisija. ki so jo ustanovili, naj bi take grobe kršitve splošnih higijensko-zdravstvenih predpisov strogo kaznovala.

Obsojeni špekulanti iz Spodnje Kungote
Dne 6- septembra 1948. so se zagovar- i banditstva, je obljubila, da ji bo pre-
jak pred okrajnim sodiščem Filolt Marija, gostilničarka iz Spod. Kungote, Kralj Danilo, bivši upravnik državnega mlina (Heclov mlin) v Košakih, Počenja Joso iz Dalmacije ten* Purgaj Ivan, bivši solastnik gostilne pri Prleku v Mariboru.
Fifolt Marija je vodila svojo gostilno v Spod. Kungoti že več let. Raznim nedeljskim izletnikom je bila ta gostilna dobro znana, kajti v njej so izletniki tudi v mesecih, ko potrošniki niso dobivali mesa, kar jim na karte pripada, dobivali mastne pečenke, dunajske zrezke, kranjske klobase in med drugim tudi konjske golaže iz mesa, ki ga je dobavljal konjski mesar Heier iz Maribora. Za »boljše« ljudi tudi nikdar ni primanjkovalo boljšega vina. Ker je tako poslovanje Fifolt Marije vzbujalo sloves po daljni in bližnji okolici kakor tudi pozornost državnih organov, je bila zaradi tega proti njej uvedena preiskava.
Državni organi so ugotovili, da je v zadnjem času nakupila nad 10 prašičev, ne da bi imela za to dovoljenje ali plačala davek na promet proizvodov. Zaklala je dvoje telet. Da bi se odtegnila raznim obveznostim, je prevarila krajevni ljudski odbor Spod. Kungota na ta način, da si je dala izstaviti živinski potni list, kakor da bi teleti prodala Purgaju Ivanu iz Pesnice. Zadnje leto je kupila okoli 4500 litrov vina, nad 1000 litrov sadjevca in nad 100 litrov žganja, ne da bi imela za to dovoljenje ali plačala davek na promet proizvodov. S tem je oškodovala skupnost za 100.000 dinarjev. Dejstvo je, da so ostale vse finančne kontrole pri njej brezuspešne, kajti znala je na črni borzi kupljeno vino kaj dobro skriti. Seveda pa so bile tudi te finančne kontrole, ki jih je opravljal organ krajevnega ljudskega odbora Spod. Kungota, tov. Vršič, zelo površne. Ob neki priliki je pozabil vpisati zalogo 459 litrov vina, tako da so ga morali na to napako opozoriti šele drugi organi. Razumljivo je, da jo je tako ravnanje še bolj opogumilo. Pri vsem tem njenem delu pa ji je vestno pomagal njen pritožnik Purgaj Ivan. Ta je pletenke z žganjem in vinom skrival v neki vdolbini, kadar sta slutila, da se bliža finančna kontrola. Podporo so ji dajali tudi kmetje, ki so ji prodajali vino, žganje in sadjevec. To so bili predvsem Harič P. iz Sv. Jurija ob Pesnici, Turk Julijana iz Kozjeka, Klojcnik Jože iz Spod. Kungote in Rudi Rupert iz Dobrenja.
Pri nakupu mesa se je Fifoltova posluževala tudi delomrzneža in špekulanta Počenja Josota, ki se več let potika po okolici Spod. Kungote brez zaposlitve. PrcHvljal se je na ta način, da je kupoval krave in teleta, jih v skrivnem bunkerju zaklal in meso razprodal ter v glavnem z mesom zalagal tudi Fifol-tovo. V začetku leta je nagovorila Kralja Danila, upravnika državnega mlina v Košakih, da bi ji prinašal belo moko. Kralj Danilo, ki je bil dnevni gost Fi-foltove, je res pričel prinašati moko, v začetku samo v aktovki, pozneje pa kar z voznikom. Tako je Kralj Danilo v državnem mlinu poneveril naslednje količine moke: 100 kg bele moke, 32 kg ržene moke, 12 kg Og moke, nad 200 kg otrobov in druge moke. Za protiuslugo mu je dajala Fifoltova vino, žganje in med drugim tudi 20 kg «vinjske masti. Državni organi so odkrili pri Fifoltovi dobro zakrito skrivališče, ki je bilo Hčer prazno, a je bilo videti, da je bila pred kratkim v njem moka. Drugo skrivališče je imela na seniku. Tu je bil izkopan rov, kjer so našli zalogo cigaret.
Razen tega je Fifoltova verjetno imele zveze tudi preko državne meje, kajti gpgfer Frančiški ia Celja, katere sh) jp kil leta 1946. obsojen na smrt zaradi
skrbela zvezo preko meje. Kugler Frančiška je res 14. julija 1948. pripeljala k njej tri osebe za prehod preko državne meje. Fifoltova pa je bila že v
zaporu.
Za vsa protiljudska dejanja je okrajno sodišče dne 6. septembra 1948 obsodilo Fifolt Marijo na 18 mesecev odvzema prostosti in zaplembo gostilniškega inventarja z gostilno ter prepoved izvrševanja gostilniške obrti, Kralja Danila na 12 mesecev odvzema prostosti. Počenja Joža na 6 mesecev odvzema prostosti, Purgaj Ivana pa na
6	mesecev poboljševalnega dela. Ker je bila Purgaju Ivanu kot glavnemu pomagaču Fifolt Marije izrečena premila kazen, je javni tožilec vložil priziv.
Razkrinkujmo
izkoriščevalce
Sv. Bolfenk na Pohorju je znana in priljubljena izletniška točka Mariborčanov. Vsi dobro poznajo tudi prijazno gostilnico Šetina Frančiške. Ker leži precej iz Maribora, doslej še niso kontrolirali njenega poslovanja. Dne 22. avgusta pa je kontrola ugotovila nezaslišano navijanje cen.
Šetina Frančiška je prodajala pelinkovec pri btru za 347 din predrago, rum za 263 din, liker za 442 din, žganje za 163 din, malinovec pa za 260 din predrago pri btru. Od 12. maja pa do 22. avgusta je prodala skupno 22 litrov pelinkovca, 49.6 litrov ruma, 31 litrov likerja, 49.8 htrov žganja in 30 btrov malinovca ter je z navijanjem cen prislužila v tako kratkem času 51.942 din. Dobiček je bil verjetno še dosti večji, kajti tudi razna jedila je svojim gostom rada prekomerno osolila.
šetina Frančiška se bo kmalu zagovarjala pred ljudskim sodiščem za svoje izkoriščevalsko delovanje. *
Te dni sta se zagovarjala gostilničar Arh Matija in njegova hčerka Lea iz Svečine pri Mariboru pred organi ljudske oblasti zaradi navijanja cen. _ Kontrola je ugotovila, da sta prodajala delavcem v svoji gostilni sadjevec po 20 din. bter medtem ko je bila določena cena za 16 din liter. Pokalice sta prodajala po
7	din, medtem ko je cena 6.50 din. Razen tega je Arh v jubju nakupil 10 litrov žganja, ne da bi za to imel predpisano kalkulacijo od okrajnega ljudskega odbora.
Arh Matija se še vedno ne zaveda, da živi v državi, kjer ni mesta za izkoriščevalce delovnega ljudstva, sicer bi s takimi nedovoljenimi posli že davno prenehal, kajti zaradi sličnih dejanj mu je ljudsko sodišče spomladi prepovedalo izvrševanje trgovske obrti in ga obsodilo na višjo denarno kazen. Tudi sedaj bo prejel zasluženo plačilo za svoje protiljudsko delovanje.
TUDI V RADGONSKEM OKRAJU SO BILI VELIKI KMET1E ZARADI UTAJE PRAŠIČEV KAZNOVANI
V radgonskem okraju 3e večina kmetov z _ razumevanjem izpolnila dolžnost pri odkupu prašičev. Nekaj kmetov pa je skušalo utaiitd prašiče, izgovarjali so se z boleznijo živali in podobnim, kar pa se je izkazalo kot neresnično. Odkupne komisije so pri nekaterih večjih kmetih ugotovile, da so svoj čas prijavite manj prašičev, kakor pa so jih v resnici rediti To «j ......
ds M
bi ter jih pod roko spravili kasneje na črno borzo.
Tako je posestnik Franc Pezdiček iz Velke, ki ima 23 ha zemlje, prijavil 8 prašičev namesto 11. Zamolčal je enega velikega in dva manjša prašiča. Za svojo nečedno utajo je bil sedaj kaznovan na 15.000 din globe in 1000 din povprečnine ter zaplembo neprijavljenih prašičev. Anton Ploj, prav tako večji kmet iz Velke, je utajil 2 prašiča ter bil kaznovan z 12.000 din globe in zaplembo prašičev. Franc Kocbek iz Benedikta je zatajil dva prašiča, Karl Niki iz Sv. Jurja ob Ščavnici pa 100 kg težkega merjasca. Tudi ta dva kmeta sta se izgovarjala na bolezen prašičev in s podobnimi izgovori skušala oprati svojo vest. Kocbek le bil obsojen na 8000 din. Niki pa na 10.000 din Flobe in zaplembo utajenih prašičev.
Kdo je kriv?
Za nedeljo 29• avgusta je krajevni ljudski odbor Šmihel pri Novem mestu sklical množični sestanek ob 7. zjutraj v dvorani Ljudske prosvete. Sestanek pa je bil sklican tako> da niti sosedje urada krajevnega ljudskega odbora za to niso vedeli. Zato je tudi prišlo na sestanek le nekaj ljudi sestanek so morali odpovedati.
Sklican je bil ponovno za 3. september ob 19. Tudi tokrat je bil razglas nalepljen samo na oglasni deski, nihče pa ni poskrbel za to. da bi bili ljudje na sestanek pravočasno opor zor jeni čeprav naglasa razglas, da je zadeva zelo važna. Kljub temu pa se je zbralo ob napovedani uri precej ljudi, ki so čakali, kdaj se bo pojavil krajevni ljudski odbor in napovedani član okrajnega ljudskega odbora. Po tričetrt urni zamudi je prišel samo tajnik krajevnega ljudskega odbora, ki je mogel le sporočiti> da sestanka ne bo, ker niso prišli funkcionarji, ki naj bi tolmačili važne zadeve, ki so bile na dnevnem redu. Ljudje so bili skrajno nezadovoljni, saj imajo kmetje prav sedaj obilo dela-
Tako ravnanje zasluži vso grajo in kaže skrajno malomarni odnos do prevzetih dolžnosti. Bilo bi prav, da volivci zahtevajo sklicanje zbora volivcev ter pokličejo odgovorne funkcionarje na odgovor. Prav v teh dneh, ko je odkup žita in krompirja in odkup prašičev, bi bilo nujno> da funkcionarji vse to ljudem pravilno raztolmačijo. S takim ravnanjem pa izzivajo samo nezadovoljstvo. V. P-
Maša na hone
Zena pokojnega Praha iz Št. Ruperta. ki so ga ustrelili okupatorji, je šla k župniku Bakanu Ivanu in ga prosila, da bi za njenim pokojnim možem bral mašo. Ta H je odgovoril, da bo opravil mašo, a ne za denar, pač pa le za bone. Ko je rekla, da bonov nima, pa je odvrnil, naj pride na polje delat. Sele ko je dalj časa prosila in mu dopovedovala da nima bonov niti ne more priti na delo, ker le doma preveč zaposlena, je vzel od nje denar za mašo■	P.
FIZKULTURA in SPORT
Hajduk državni prvak v plavanju
Enotnost iz Ljubljane je zasedla drugo mesto
Odkup zdravilnih zelišč podaljšan do 20. t. m.
Da ne bi bilo zmešnjave in da bi se odkup zdravilnih zelišč izvršil temeljito in v redu, opozarjamo vse Okrajne zveze kmetijskih zadrug, Kmetijske zadruge in vse nabiralce zdravilnih zelišč, da se z ozirom na okrožnico Republiške zveze kmetijskih zadrug št. 7916/1 z dne 17. avgusta 1948 in na naše opozorilo v Slovenskem poročevalcu in Ljudski pravici dne 5. t. m., da je ustavljen odkup lubja češminovih korenin in palic, lubja krhlike in divjega oreha, listja trpotca in hrastovega mahu z rokom 26. avgusta 1948 ter da ne bi bilo nesoglasja med nabiralci podaljšan rok za odkup teh zelišč v sporazumu z Republiško zvezo kmetijskih zadrug, oddelek za odkup do 20. septembra 1948, ker po tem roku nepre' klicno nobena zadruga ne bo več odkupovala gornjih zelišč. — Državno gospodarsko podjetje za promet zdravilnimi zelišči in eteričnimi olji »Droga«, Ljubljana.
Mlinarska srednja šola
Za vzgojo mlinarjev se je na tehnični srednji šoli v Novem Sadu osnoval poseben mlinarski odsek, kjer se vzgajajo naši mlinarski kadri. Pouk je trileten, združen z internatom, obsega pa naslednje predmete: mlinarstvo, mlinski stroji, spoznavanje mlinskih surovin, tehnologija strojnih proizvodov, ki se bavi s kemično,tehnološkim študijem žitaric in moke, pekarstvo z laboratorijskimi vajami in poskusi Poseben predmet je tudi graditev mlinov in silosov. Dijaki se bodo učili tudi računovodstva, fizike, tehničnega risanja, mehanike in gradnje strojev. Poleg teh čisto strokovnih predmetov se predavajo še splošni predmeti. Šola ima tudi lastno delavnico, kjer dijaki prejemajo osnove mlinarske sroke. Med počitnicami opravljajo dijaki običajno prakso.
Vpisati se morejo mladinci z dovršeno nižjo srednjo šolo ali industrijsko šolo, polagati pa morajo sprejemni iz-
pit iz srbskega jezika, matematike, fizike in kemije.
Marljivi učenci prejemajo štipendijo. Kdor se namerava vpisati v to mlinarsko srednjo šolo, naj se pismeno prijavi Tehnični srednji šoli v Novem Sadu, obenem pa zaprosi za štipendijo tisto podjetje alt ustanovo, kjer namerava biti zaposlen po dovršenem šolanju.
Mlinarski strokovnjak ni samo za mlin, kjer meljejo žito, temveč je nujen tudi v luščilndci ječmena, še bolj pa v luščilnici riža, ki ga zmerom več pridelujemo. Mlinarski tehnik je potreben tudi v luščilndci ovsa in graha, v mlinih paprike, industriji vseh vrst olj, pri mletju rud v kemičnih tovarnah, pri mletju barv in kremenovega lošča, industriji lesovine ter mletju kamna. Po dovršenem šolanju se morajo študentje specializirati kot konstruktorji mlinskih strojev in mlinov samih.
Začetek novega šolskega leta v industrijsko-kovinarski šoli v Kropi
V prihodnjih dneh se bo pričel pouk na industrijsko-kovinarski šoli »Plamen« v Kropi. Mladina, ki se je že vpisala, se pridno pripravlja na začetek novega šolskega leta. S prostovoljnim delom pomaga pri ureditvi novega internata in s pridnim učenjem dokazuje, da je pravilno razumela po-
z izbranimi strokovnimi in leposlovnimi knjigami
V industrijsko-kovinarsko šolo »Plamen« v Kropi se sprejemajo mladinci v starosti od 14 do 16 let, ki so z dobrim uspehom dokončali ljudsko šolo in imajo veselje do strojnega in orodnega ključavničarstva, strugarstva in
men in važnost industrijskih šol za naše gospodarstvo. Pa tudi naša ljudska oblast skrbi za kadre, Z zgraditvijo
co, kjer dobivajo učenci poleg teoretičnega tudi praktičen pouk. Mladina se lahko Izživlja tudi na fizkulturnem področju, za kulturno izobrazbo pa skrbi poleg tega Se šolska knjižnica
umetnega kovaštva. V šoli je še nekaj mest. Zato naj se interesenti javijo najkasneje do 18. septembra in naj predložijo zadnje šolsko spričevalo, izkaz o premoženjskem stanju, kt ga izda njihov krajevni ljudski odbor ter lastnoročno spisano prošnjo za sprejem. Šolanje traja tri leta. Vse stroške šolanja krije vodstvo šole. Za učence od zunaj je na razpolago Internat s popolno oskrba
Predslnočnlm jo bilo na Beki končano tekmovanje za ekipno prvenstvo države v plavanju za leto ISIS. T posameznih disciplinah so dosegli plavalci naslednje uspehe:
4M m prosto moSkl: Puhar (Haj. duk) 4:56,7, Vidovič (Mladost, Zagreb) 4:57,7, Pricker (Hajduk) 5:18,3;
188 m prosto ženske:	Beara
(Hajduk) 1:15,7. Modic (Enotnost, Ljub. ijana) 1:1(3, Dragan j a (Hajduk) 1:17;
288 m prsno moški: Cerer (Enotnost) 2:45,3, Barbierl (Jug, Dubrovnik) 2:49,8, Bljelič (Partizan) 2:51,1;
188 m prsno ženske: Pelau (Enotnost) 1:29,7, Clpci (Hajduk) 1:38,4, Korpes (Mladost) 1:38,9;
188 m hrbtno moSkl:	Stlpetlč
(Mladost) 1:12,8, Finci (Primorje, Beka). Pelhan (Enotnost) 1:14,2;
Štafeta 3 krat 188 m ženske: Enotnost (Pelan Modic, Juvančič) 4:20,9, Primorje 4:26,2, Hajduk 4:26,3;
Štafeta 4 krat 208 m prost»
moSkl: Mladost 8:43,7, Hajduk 9:443. Primorje 18:08.1.
Letošnje državno prvenstvo ▼ plavanju sl je priboril »Hajduk« lz Splita, ki Ima 26.786 točk, na drugem mestu je »Enot. nost« lz Ljubljane s 26.378 točkami, na tretjem mestu pa je »Jug« lz Dubrovnika s 25.847 točkami.
Državno prvenstvo na posameznih progah so sl priborili: na 489 m prosto moški Ilič, 188 m prosto ženske Beara, 288 metrov prsno moški Cerer, 188 m prsno ženske Pelan, 108 m hrbtno moški Mari. jan Stlpetlč, štafeta 3 krat 1C9 m žen. ske »Enotnost«, štafeta 4 krat 289 m moški »Mladost«, 1589 m prosto moški Vidovič, 188 m prosto moški bkanata, 488 m prosto ženske Juvančič, 208 m prsno ženske Korpes.
V «vaterpolo tekmi med reprezentan. cama Beke in Splita je zmagala reprezentanca Reke z rezultatom 1:8.
ODBOJKA
Balkansko-sredn j e-evropsko prvenstvo
Na tekmovanju za balkansko-srednjeev. ropsko prvenstvo v odbojki v Sofiji so bile odigrane naslednje tekme:
Bolgarija : Jugoslavija (moški) 3:2 (15: 12. 15:5, 7:15, 8:15, 15:6).
Jugoslavija : Bolgarija (ženske) 2:1 (12:15, 15:8, 15:7).
Romunija : Jugoslavija (moški) 3:1 (15:7. 14:16, 16:14, 15:12).
Prvenstvo v košarki
V Beogradu se je včeraj nadaljevalo državno prvenstvo v košarki. Doseženi so bili naslednji rezultati: Moške ekipe: »Proleter« (Zrenjanln) : »Jedinstvo« (Zagreb) 45:30 (27:14), »Mladost« (Zagreb) : »Crvena zvezda« (Beograd) 28:27 (10:16). Ženske ekipe:	»Crvena zvezda« (Beograd) : »Hajduk« (Split) 44:26	(18:14).
Crvena zvezda : Enotnost 64:18.
Predsednik Nogometne zveze Jugoslavije, ki je bila nedavno ustanovljena v Beogradu, je Ra to Dugonjič. Podpredsedniki so:	Veljko Zekovič, generalmajor
Ivan Slbl in inž. Mihajlo Arsenijovšč. Generalni tajnik jo Viktor Vrbovec.
PRVENSTVO H. ZVEZNE LIGB Danes ob 16. uri na Stedlona SD Enotnosti
FDDlauraso: FD Enotnost
Skoplje	Ljubljana
Predtekme ob 12.30 dalje.
Drobne zanimivosti
Triglavski dom na Kredarici in koča
pri Sedmerih j&zerih bosta od 27.. t- nadalje za/prti-
Planinski postojanki »Planika« in »Tržaška koča na Doliču« bosta od ponedeljka 20. septembra dalje zaprti.
Bežigrajčani! Začetek redne telovadbe pri novoustanovljenem telovadnem društvu Ljubljana III (bivši Partizan) ^ je določen na dan 20. septembra po naslednjem urniku: moški oddelki: torek in pe_ tek, ženski oddelki: ponedeljek in četrtek, in sicer: pionirji-ke mlajši od 16. do 17. ure (6—10 let), pioirji-ke starejši o-d 17. do 18.30 ure (10—14 let), mladincLke od 18.30 do 20 (14—18), člani-oe od 20. do 21.30 (od 18 let dalie).

Ob dvoboju Jugoslavija-češkoslovaška
V znanem letovišču špidlerjev mlin, se je v soboto začel dvokrožni šahovski dvoboj med Jugoslavijo in Češkoslovaško. To srečanje je pomemben mednarodni šahovski dogodek, češkoslovaški ln jugoslovanski šahisti so Imeli po končani vojni velike uspehe na mednarodnih tnrnlrjih. Čehoslovakj so pokazali svojo nadmoč zlasti v reprezentativnih moštvenih srečanjih. Leta 1947. so imeti lepe uspehe na svoji turneji po Zepadu. Pre. pričljivo so premagali Anglijo z 12:8, Francijo 11:9 in Holandsko 12,5:7:5. Med dvobojem Moskva—Praga so češkoslovaški šahisti nudili trd odpor sovjetskim velemojstrom. Jugoslovanska šahovska reprezentanca ni Imela toliko mednarod. nih srečanj niti toliko izkušenj kakor Češkoslovaška. Vendar so Jugoslovani prav v srečanjih s češkoslovaško in Mad. žarsko za šahovsko prvenstvo v Evropi pokazali velike sposobnosti. Dvoboj s Češkoslovaško v Zagrebn lansko jesen se je končal neodločeno 19:19, medtem ko so poleti jugoslovanski reprezentanti premagati Madžare v Budimpešti z rezultatom 19,5:9,5. Ti uspehi, zlasti pa zmaga nad Madžari, ki so na predvojnih šahov, skih oltmpladah večkrat osvojili prvenstvo sveta, so še bolj proslavili jugoslovanski šah.
Dokončna sestava reprezentanc za dvo. boj med Jugoslavijo in Češkoslovaško bo določena pred pričetkom tekmovanja. Na posvetovanju vodstev obeh reprezentanc so določili dokončni program dvoboja: prvo kolo bo v soboto od 15. do 20. ure, drugo kolo v ponedeljek dopoldne od 9, do 14. ure, prekinjene partije drugega kola se bodo nadaljevale isti dan od 16. do 20. ure. V prvem kolu bodo Jugoslovani kot gostje dobili bele figure.
Po končanem dvoboju med Jugoslavijo In Češkoslovaško se bo začela v Špin-dlerjevem mlinu sindikalna šahovska
oiimpiada, na kateri bodo sodelovale Češkoslovaška, Madžarska, Poljska, Švica In Jugoslavija. Na tem tekmovanja bo Jugoslavija nastopila s svojim drugim mo. štvom, da bodo nekateri mlajši igralci dobili potrebne mednarodne izkušnje.
Mladinsko prvenstvo
Jugoslavija
Na mladinskem šahovskem turnirju prvenstvo Jugoslavije v Celju so včeraj Igrali VI. kolo. Partije so se končale z naslednjimi izidi: Krznarič—Miholič remi, Bardun—Štrbič 1:0, Njegovan—Niko. lovski 1:0, Osmanovič—Cvetkov remi, Žepič—Ivkov 0:1, Krstič—Bogdanovič remi. Partija med Bajcem in Boškovičcin je bila prekinjena v remi poziciji. Odložena je bila partija med Matanovičera in Vrhovcem.
Stanje po VI. kolu je naslednje: Miholič 5 točk, Ivkov, Krznarič 4 in pol, Matanovič 3 in pol (1), Krstič, Njegovan 3 in pol, Vrhovec 3 (1), Bogdanovič 3, Bardun, Cvetkov, Osmanovič 2 in pol Bajec, Boškovlč 2 (1), Nikolovski 2, Štrbič Žepič 1.
Moštveno prvenstvo JA
Na šahovskem turnirju v Zagrebu za moštveno prvenstvo Jugoslovanske arma do so bili izidi srečanj VII. kola nrsled-njl: Zagreb : Sarajevo 6:2, Beograd : Niš 4:4, Split : Knoj 5 in pol : 2 in pol. Ljubljana : Skoplje 5:2, Novi Sad : Zemun 7 In pol : pel.
Po VII. kolu vodi garnizija Ljubljana s 43 točkami pred Splitom z 3S, Novim Sadom s 35 in pol, Zagrebom z 32 in pel, Nišem s 30 in pol, Beogradom s 25 in pol, Sarajevom s 24. Skopljem s 23 in pol. Knojem z 19 in Zemunom s 7 in pol točke.
Jesenske konjske dirke v Ljistsmera so bile prava športna prlreižev
Tradicionalne jesenske kasaške ln galopske dirke na Cvenu pij Ljutomeru dne 5. septembra t. L so bila, visoko vredna športna prireditev še prav poseben poudarek dajo Ljutomerske dirke kmečki reji in udejstvovanju širokega kroga konjerejcev v športu. Gledalci pa so po večinj okoliški kmetovalci, ki spoznavajo rerdnost ljudske konjereje in znajo pravilno ceniti ljutomerskega kosača. primernega konja za kmečko delo ln šport.
Program dirk Je obsegal 10 točk. V enovprežni vožnji 2 letnjh ljutomerskih kasačev na 1408 m je zmagal žrebec Abesin, last drž. kobilarne Turnišče, v času 1:57 minut; drugi Je bil žrebec »Lopov« Vavpotiča Jakoba iz Lukavcev v času 2:02. tretja kobila »Božica«, last drž. kobilarne Turnišče, v času 1.56. Rezultati so različni zaradi daljše oz. krajše proge.
V	enovprežni vožnji za 4—12 letne konje Je v drugem in tretjem heatu zmagala 4 letna kobila Psinka Slaviča Jožefa Iz Bunčan v času 1:38; druga je bila Lika Paldaufa Franca iz Vučje vasi v času 1:40; tretji pa Prijatelj Slaviča Ludvika iz Grah v času 1:34; v prvem heatu je dosegla najboljši čas dneva 1.33.2 Finjetka, 4 letna kobila Pirharja Franca Jz Svetega Lenarta.
V	vožnji na 2000 m za 3 letne konje je bila prva Pristojna Hercoga Jožeta iz Maribora s časom 1:37; druga pa Fora Novaka Franca iz Branovcev v času 1:47.
V	galopsko preponski dirki »Naša vojska« na progi 2000 m so oficirji JA zadivili občinstvo Zmago Je odnesel podpolkovnik Stefanovič Predrag s konjem Pubijem v času 1:43; drugi je bil podporočnik Stefanovič Peter z Vero; tretji pa poročnik Radojevič Mihael s Fricom.
V	»tolažilni« dirki na 2000 m Je sodelovalo toliko vozačev, da je bila steza skoraj preozka. Temkovanje pa Je bilo izvedeno brez kakšnih dogovorjenih nastavljanj drug drugemu, kot se to rado zgodi, kjer sodelujejo profesionalni dirkači. Prva Je bila Darinka, last Cimermana Franca iz Babincev; drug» Plnica Lubija Franca iz Bunčan; tretja pa Gretka Osterca Franca iz Vučje vasi
Nadvse zanimivo je bilo »Lovno jahanje za toplokrvne žrebce« na 2000 m.
8 toplokrvnih žrebcev, po večini lipicanske pasme drž. žrebčarne Ponoviče pri Litiji, je pod spretnim vodstvom učencev žrebčargke šole pokazalo, kaj se doseže s pravilno organiziranim treningom tudi z živalmi, bi jih je Po njlbovl naravi težko krotiti. Ta dirka Je imela tndj namen pokazati, kakšno amer toplokrvne reje bo zavzela konjereja pod skrbnim vodstvom naša ljudske oblasti. Mladinci žrebčargke šole so s svojim nadzornikom Krašno Matevžem brezhibno izvedli to lovno jahanje s preponami.
V	dvovprežnl vožnji na 2400 m Je bila borba zelo ostra. Prvi je dosegel cilj Jureš Frane U Bunčan v času 1:49 s Slnvfko ln Slavno; nato Slovfč Ludvik iz Grab a Pristojno ln Prijateljem v času 1:58; tretji pa Zavrtanik Alojz iz Ljutomera a Finje-tom in Primi v času 1-59.
Zadnja točka Je bila pomanjkljivo orga-izaran» galopska dirka n» 1600m, s ka-M	mladinci
se dr. žgur (Maribor); Mlinarič Andrej (Bratonci); Pintar Slavko (Sv. Lenart).
Proga je bila dobra, organizacija zadovoljiva. z malo več truda se bo v bodoče dalo odpraviti še ostale manjše pomanjkljivosti. Gledalci so zadovoljni odhajali, saj so prišlj do polnega užitka.
Letošnja jesenska prireditev je pokazala, da je tudi konjski šport zavzel pravilno razvojno smer. Na dirkališču smo opazili le pr&ve konjerejce-športntke, ki jim :‘e preizkušnja konja, vozača in jahača nadvse. konjereicj-športniki ne zapadajo več nekdanjim težnjam profeaionalistov.k-: j m je bila osebna kcrLst prva, preizkušnja konja pa le sredstvo za dosego tega.
Okrajnemu fjzkulturnemu odboru, odseku za konjski šport v Ljutomeru naj bodo prired;tve te vrste v ponos, Ifolijskemu športu pa nov korak v pravdno pojmovanje ljudske konjereje.	m p.
Ustanovitev društva za konjski šport v Ljubljani
Do sedaj je bil v Ljubljani odsek za konjski šport pri Mestnem fizkulturnem odboru, ki pa se bo ca podlagi sklepov FISAJ-a pretvoril v samostojno društvo za Ljubljano in okolico. V s:edo 15. septembra ob 19.30 bo v stekieni dvorani na Taboru ustanovni občni zbor d; u tva za konjski šport v Ljubljani, ki bo vključen v Zvezo za konjski šport Slovenije. Novo društvo bo prevzelo nj odseka za konjski šport pri MFO vso Imovino, kot hleve, konje, opremo Itd. Poleg lastnih konj pa bo društvo lahko nudilo članom za vežbanje tudi konje Jugoslovanske armade vn Narodno r:!l*cc.
GLAVNI SMOTRI DRUŠTVA SO:
razviti pri naši mladini ljubezen do konjskega športa, konja in konjereje na amaterski osnovi;
2.	prvenstveno JA nnđfti mladin! pred vojaško vzgojo;
3.	razširiti konjski šport v najš:rš!b plasteh ljudstva;
4.	dati članom poleg možnosti vežba. nja v jahanju tudi potreben pouk o konju, njegovi negi in uporabi;
5.	razviti pri svojih članih s konjskim športom tovarištvo, smelost, spretnost, prisebnost !n borbeni duh.
Kasači in jahači ter vsi fizkulfurnikl, ki imajo veselje do konjskega športa, naj se gotovo udeleže ustanovnega občnega zbora društva, še prav posebno pa vabimo mladino.
Obvezno cepljenje proti kozam
V sredo dne 15. septembra ob 16 bodo cepljeni proti kozam v Mestnem domu, Krekov trg 2-L, vsi otroci iz območja MLO Ljubljane, rojeni V letu 1947, oziroma v mesecu januarju in februarju 1948, ali tudi starejši kateri v spomladanskem ter, minu iz katerega koli razloga nšs® bili privedeni k cepljenju.
¥■
l
Obvestilo
’ Narodna banka FLRJ obvešča da Je izdal minister za finance FLRJ odločbo o izročitvi v obtok novih bankovcev po 500.— din, izdaje Narodne banke FLRJ. in o odvzemu iz obtoka in zamenjavi bankovcev po 300.— din DFJ državne izdaje.
Glasom te odločbe:
1.	Daje Narodna banka FLRJ v obtok na dan 10. septembra 1948 bankovce lastne izdaje po din 500.— z datumom 1. maj 1946.
2.	bankovci po din 500.— DFJ državne izdaje se odvzamejo iz obtoka in se zamenjajo al pari, t j. brez odbitka, v relaciji 1:1. Odvzem bo izvršila Narodna banka FLRJ pri svojih blagajnah pri Glavni centrali, centralah in pri vseh svojih podružnicah in sicer od 10. septembra 1948 do vštevši 25. septembra 1948.
3.	Počenši veljati od 26. septembra 1948 prenehajo bankovci po din 500.— DFJ državne izdaje kot zakonito plačilno sredstvo, vendar se lahko zamenjajo naknadno pri Narodni banki FLRJ (Glavni centrali, centralah in vseh njenih podružnicah! v roku na-
banfce ELRJ
daljnjih dveh mescev, t. j, do vštetega 25. novembra 1948.
4.	Da se olajša osebam, ki so oddaljene od kraja zamenjave, zamenjava bankovcev po din 500.— DFJ, se. priporoča, da zberejo pristojni ljudski odbori te bankovce od prebivalcev svojega območja in jih zamenjajo pri nafbližjem bančnem se-deču s spremnim spisom, ločeno od lastne gotovine v teh bankovcih.
5.	Oblasti, ustanove in podjetja naj izročajo svojo gotovino v bankovcih po din 500— DFJ s spremnim pismom.
Državne oblasti, ustanove in podjetja lahko izvršijo zamenjavo bankovcev po 500.— din DFJ tudi za svoje uslužbence in delavce prav tako s spremnim pismom, vendar ločeno od svoje lastne gotovine v teh bankovcih.
Na zgoraj označeni način se bo izvršila zamenjava bankovcev po din 500.— tudi vojaškim ustanovam, komandam in enotam odnosno njihovim pripadnikom.
Iz Narodne banke FLRJ
VESTI
KOLES AB
Nedelja, 12. septembra: Silvin, Maoa. Ponedeljek, 13. septembra: Filip, Virgllij, Zremil.
Torek, 14. septembra: Znnnoelav, Eozul*. SPOMINSKI DNEVI
IS.	IX. 1943. — Ustanovljena SLandrova
brigada.
13.	IX. 1844. — V Moskvi podpisano premirje med zavezniki in Romunijo.
IS.	IX. 1823. — Umrl jeaikosloveo M. Ple-teršnik.
13.	IX. 1859. Bojen nato biolog g. N
VinogradskL
dežurna lekarna
Centralna lekarna, Tromosti e. Marijin tr» Mer. 5.
NEDELJSKA DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA
Ljubljana: dr. Ene Mavrioij, Bleiwei-eova cesta 15/1, telefon 21-35, do ponedeljka do 8. zjutraj.
Celje: dr. Fišer Jože, Kržišnikova ni.
št. 2. do ponedeljka do 8 zjutraj. Maribor: dr. Suštršid Jože, Tržaška cesta 13. Prijave za obiske na dom je javiti pri Reševalni postaji Koroška cesta 12. telefon št. 22-24 — do ponedeljka do 8. zjutraj.
SLOVENSKA NARODNA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI IN MARIBORU Opera v Ljubljani
Nodes ja, 12. sept., ob 18. uri: Baletni veder. Gostovanje v Novem mestu.
Drama v Mariboru
V	nedeljo 12 septembra ob 15.: Goldoni: Kidmarica Mirandolina. Gostovanje v Slovenski Bistrio*.
V	soboto 18. septembra ob 20.: Goldoni: Krčmarica Mirandolina. Gostovanje v 3.- »venskih Konjicah.
V	nedeljo 19. septembra ob 13.: Goldoni: Krčmarica Mirandolina. Gostovanje v Slovenskih Konjicah.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
Nedelja, 19. sept., ob 20.. B. Nušič: »Žalujoči ostali«, gostovanje na Vrhniki, šentjakobsko gledališče Sz Ljubljane, ki Je na zadnjem tekmovanju gledaliških druž.n v Ljubljani dobilo prvo nagrado, bo gostovalo v nedeljo ob 20. na Vrhniki z zabavno Nušičevo komedijo »žalujoči' cetaK«. Predprodaja vstopnic pr} podružnici Državne založbe na Vrhniki.
SINDIKALNO GLEDALIŠČE KOČEVJE
Nedelja, 12. ob 16-: Katajev: Milijon težav. Gostovanje v Dolenji vasi. 1769-n
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE — KRANJ
Predsezona
Nedelja. 12. sept- ob 17.: Lope de Veg» — J. Vovk: Prebrisana norica. — Izven (gostovanje Alenke Sve:elove, članice ljubljanske drame).	1766_n
•
Študente ljubljanske univerze, tudi novince, obveščamo o razporedu za delo pri gradnji Študentskega doma. Delali bomo v 2 zmenah od 7.30 do 12.30 in od
13.30	do 18.30 in to vsaka fakulteta oziroma oddelek dvakrat tedensko kot sledi: Ponedeljek in četrtek:	1. zmerna —
gradbeniki, geodeti, arhitekti: 2. zmena — filozofija. Torek in petek: 1. zmena — strojniki, elektrotehniki; 2. zmena — eko. nomija. Sreda m sobota: L zmena — kemiki, rudarji - metalurgi; 2. zmena — mladinci, pravo, akademija, VPŠ in agronomija. Pridimo polnoštevilno, da čim. prej izpolnimo svojo obvezo!
1783-a	Sekretariat UO LŠM-a
Vsem študentom ljubljanske univerze bo kvestura v času vpisa izdajala in potrjevala izkaznico, a katero bo skupno s indeksom od 1. okt dalja omogočen vsakemu študentu nakup knjig, skript itd. v študentskem oddelku DZS na Kon. grešnem trgu. Za študente medicine in Akademij bodo po dogovoru to izvedli pristojni dekanati ob vpisu. Po končanem vpisu na univerzo, medicinsko fakulteto ter Akademije kvestura in de. kanati ne bodo več izdajali izkaznic.
Sekretariat UO LS Sl-a. Maturanti - medlclncl! Pozivamo vse tiste, ki so se prijavili za vpis na medi-oinsko fakulteto, da se zanesljivo udeleže sestanka dne 14. t. m. ob 10. nri v
Satološki predavalnici na Zaloški cesti.
«tanek sklicuje sekretariat LMS medi-oinake fakultete zaradi planiranja vpisa. — Sekretariat LMŠ med. fakultete.
Odvetnik dr. LOKAR France je preselil pisarno v Kolodvorsko ulioo 6,__na-aproti mestne kopeli.	1775-n
Dr. JOŽE JAKŠA, Kongresni trg 8, do nadaljnjega ne ordinira.	1777-n
Diplomiran dentist Jeras Fedor od dne
15.	septembra dalje zopet redno sprejema.	1779-n
DentUt-zobar Slan ovce Vinko Je preselil Bdbno ordinacijo v Kohezijsko ul. 38/L študentski pevski zbor pozori Odhod v Orikvenico s vlakom v sredo 15. t. m. ob 5. S seboj prinesite odeje in koncertne bluze. Napovedani sestanek v torek se prelaga na ponedeljek 13. t. m. ob 20. v balkonski dvorani. Pridite vsii — Odbor, Nova poslovalnica PUTNIKA v Novem mestu. Te dni je bila odprta v Novem mestu na Titovem trgu nova poslovnica PUTNIKA. Opravljala bo v6e naloge, ki spadajo v področje Putnika, kot prodaja vozovnic, dajanje informacij, prirejanje Izletov in potovanj, rezerviranje mest v hotelih itd. Nova poslovnica bo brez dvoma mnogo pripomogla k razvoju turizma na Dolenjskem, ki je našemu delovnemu človeku tako potreben.	1770-n
Odprava hišnih davščin
Pod frornjim naslovom smo v dneh 8..
0.. 12. in 14. avgusta t. 1. v dnevnikih »Ljudska pravica« in »Slovenski poročevalec« objavili razglas, da se davščine ne bodo več izterjevale, preplačila pa ne vračala. Obveščamo prizadete davčne zet vezan ce, da je bilo to obvestilo porno, toma objavljeno v časopisju. Podjetje za vzdrževanje snage bo namreč nadaljevalo z izterjavo v&eh do 31- XII. 1946 ugotovljenih zaostankov na vodarini, gosta* ftčini in kanalski pristojbini, na drugi strani pa tudi poskrbelo, da bodo preplačila upravičencem vrnjena.
Vse pročuje za povračilo preveč pla_ čanih niSnih davščin je nasloviti na Po* verjeöidüvo aa komunalno gospodarjenje MLO. ki bo odredilo, da se bo izkazano dobroimetje prepisalo na račun dohodnine davčnih zavezancev pri pristojnih fLau	* ELO la KLO, «tiroma bo
povrnilo v gotovini tistim, ki niso zavezanci dohodnine. Zadevne prošnje^ ki so proste plačila takse, bi bilo glede na predpise o izvajanju proračuna MLO za
1.	1948. predložiti vsaj do 3L oktobra 1948.
Poverjeništvo za komunalno gospodarjenje MLO
Ravnateljstvom gimnazij in prosvetnim odsekom pri okrajnih ljudskih odborih
Po dosedanjih rezultatih, kj Jih je obrodilo usmerjanje naše mladine v strokovne šole je treba če neusmerjene mladince in mladinke napotiti v tele strokovne šole, kt še niso dosegle plana vpisa: Srednje strokovne šole: učiteljišče, šola za medicinske sestre, geometerski odsek Gradbenega tehnikuma, rudarsko-metalur. škl odsek Industrijskega tehnikuma (TSš) in Srednja šola za turizem lin gostinstvo. Nižje strokovne šole:
1.	industrijsko rudarske šole v Mežici, Hrastniku, Zagorju. Trbovljah. Velenju jn Senovem.
2.	Metalurško industrijske Sole na Jesenicah in v Štorah pri Celju.
3.	Industrijske kovinarske šole pri tovarni avtomobilov Maribor.Tecno. v Bistriot-Limbuš pri Mariboru, v Lescah prt Bledu, na Muti ob Dravi in v Kropi.
4.	Na nižje kmetijske šole v Kočevju, Vipolžah. Poljčah, žovneku in Malt Loki.
Ministrstvo za prosveto LRS
Šolstvo
POSTOJNA! Otvoritev pevovodskega tečaja. Obveščamo vse tiste, ki bi želeli obiskovati in nadaljevati pevovodski tečaj v tem šolskem letu na Glasbeni šoli v Postojni, da se čimpreje pismeno javijo. Pouk na pevovodskem tečaju se prične 15. oktobra. Ravnateljstvo Držarme Glasbene šole v.Po6tojnj obvešča vse. ki si želijo pouka iz glasbe v tem šolskem letu, da Je vpis na Glasbeno šolo mogoč tudi pismeno Javiti. — Ravnateljstvo. 1776-n Vsi štipendisti tehnične in ekonomske fakultete, ki prejema;o štipedijo od mi. nistrstva za težko industrijo FLRJ, naj dvignejo štipendije 10., II. in 12. ge. ptembra od 10. do 12. ure dopoldne pri blagajni Titovih zavodov Litostroja v Ljubljani.	1762-n
Gospodarska šola za trgovske vajence na Jesenicah prične v četrtek 18 sept. z rednim poukom. Vajenci L razreda naj prineso s seboj pogodbo, rojstni list in zadnje izpričevalo.
Pričetek pouka na Srednji šoli za turizem In gostinstvo. Pouk za učence II. razreda se bo pričel dne 16. t. m. ob 8. uri. Pouk za učence I. razreda pa se bo pričel dne L Oktobra ob 8. uri. Vsi učenci. ki se še zanimajo za vpi3 v I. razred, se lahko ustmeno ali pismeno pri. javijo ravnateljstvu šole Ljubljana, Privoz 11. vsak dan dopoldne.	1778-n
Državni učni zavod »Gospodarski tečaji« v .Ljubljani. Informaciie in vpisovanje od 15. septembra dalje v pisarni ravnateljstva na Domobranski cesti 15	1780-n
Uprava Akademskih domov sporoča, da bodo imena naknadno sprejetih študentov v Akademske domove objavljena v dnevnem časopisju. — Uprava 1784-n Pouk za vse razrede na osnovni šoli Bežigrad se začne v torek. 14. t m., ob osmih zjutraj. — Upraviteljstvo.
Radio Ljubljana Maribor in Sl. Primorje
SPORED ZA NEDELJO
8-00 Pisan spoked, izvajajo godbe na Pihala. 8.30 Napoved časa. poročila, objava dnevnega sporeda in vremenska napoved. 3.45 Slovensko narodne pesmi. 9.00 O naših delovnih kolektivih. 10.00 Dopoldanski simfonični koncert. Na sporedu; Mozart, Beethoven in Schumann. 11.00 Poje moškj zbor »Prešeren« p. v. Petra Liparja (prenos iz Kranja). 11.30 Pester opoldanski spored. 12.30 Napoved časa in poročila. 12.40 Zabavna glasba, mali oglasi in objave.
13.00	Pol ure pesmic in glasbe za najmlaj-še. 13.30 Za vsakogar nekaj. 14.30 Napoved časa, poročila in objava večernega sporeda. 14.45 Poje pevski zbor kluba Narodne milice iz Maribora p. v. Rijavca Ivana (prenos iz Maribora). 15.00 Oddaja za podeželje. Predavanja: Politične novice zadnjega tedna. — Sam; smo zgra-diiii veliko hidrocentralo; — Gozdarski teden pod Peco in Uršljo goro: — Zadružni domovi v LR Hrvatski; — Gospodarske uredbe; — Pomen odkupa prašičev; — Zatirajmo plevel; — Priznavanje plemenjakov m premovanje rodovniške živine zadružnikov; — Izkorjstimo Jesensko pašo; — Bela griža — bolezen perutnine; — Pred trgatvijo; — Vinogradnikova opravila v septembru; — Zdravilna zelišča; — Komatski gusarji — Junak* našega Jadrana (za Dan mornarice); — Milan Pugelj: Novele (odlomek) Vmes pojo in igrajo solisti in ansambli Radia Ljubljana. 18.30 Igra sindikalni orkester tovarne »Impol« iz Slovenske Bistrice (prenos iz Maribora). 19.00 Radijski dnevnik. 19.10 Poje Slovenski sindikalni kvintet. 19.30 Napoved časa in poročila. 19.40 Zabavna glasba, mali oglasi in objave. 20.00 Juleg Maasenet; Manon« opora v 4. dejanjih. Izvajajo solisti, zbor in orkester Pariške opere Comique. Dirigent M Elie C hen. Uvodna beseda. Hinko Leskovšek. 22.30 Prenos poročil Zvezne postaje Beograd.
23.00	Najnovejša fizkulturna poročila. 23 10 Plesna glasba. 23.30 Zaključek oddaje-
SPORED ZA PONEDELJEK
5.30	Igrajo godbe na pihala. 5.40 Napoved časa in poročila. 5 50 Jutranja telovadba. 6.00 Veder jutranji spored. 6,30 Križem po svetu v glasbi. 7.00 Radijski koledar, poročila in objave. 7.10 Nekaj komorne glasoe. 12.30 Napoved časa in Poročila. 12.40 Zabavna glasba, mali oglasi in objave. 13.00 Iz slovanskih sim-foiai'J. 13.30 Igra Mali orkester Radia Ljubljana p. v. Ali Dermelja. 14.00 Pojo zbori. 14.15 Slovenske narodne poje Božo Grošelj, spremlja Avgust Stanko. 14.30 Napoved časa. poročila in objava večernega epore-d.a 14 45 Johann Štraus» — skladatelj, ki Sa v tem tednu poslušate. Dve operetni predigri; »Netopir« in »Noč v Benetkah«.
18.30	Predklnsični mojstri komorne glasbe.
19.00	Radijski dnevnik. 19.10 Igrajo vur-liške orgle, 19.30 Napoved časa jn poročila. 19.40 Zabavna glasba, mali oglasi in. objave. 20.00 Pesmi Antona Rubinsteins poje basist Apton Orel. pri klavirju Dana Peružek. 20.20 Emil Adamič: Otroška suita. 20.40 Janko Kersnik. 2100 Simfonična koncert s plošč. 22.00 Prenos poročil Zvez. ne postaj« Beograd. 22.30 Nočni koncert violinista Alberta Dermelia, pri klavirju Marijan Lipovšek. 23.00 Lah* nočni kon-
C«4» 395S MSSj&fc	. i_
LJUBLJANSKE NAROČNIKE,
ki so v zaostanku z naročnino, opozarjamo, naj jo čimprej poravnajo, sicer jim 15; t; m. list ustavimo;
UPRAVA »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«
Dajalci krvi
Prosimo, da se kot običajno zglase v Zavodu v torek, sredo in četrtek ob 7.30 dajalci krvi krv. skupin 0. A, B, AB, ki so dali kri pred dvemi ali več meseci in jo žele zopet dati, ter tisti tovariši(ce), ki žele prvič dati kri (stari morajo biti najmanj 21 let). Opozarjamo, da se javijo samo zdrave osebe, ne 6mejo imeti tudi nobenih kožnih izpuščajev. Na dan prijave zajtrkovati samo črno kavo, ali čaj in kruh (torej ne mastno, tudi bele kave nel). Dajalcem krvi z dežele povrnemo stroške za vožnjo po železnici v obe smeri (skupaj do 150 din). Na odhodni postaji ne kupite povratnih vozovnic, ker moramo iste priključiti potnemu računu. Dajalcu pripadajo posebni dodatki v sladkorju, maščobi, svežem mesu, beli moki ail testeninah in nagrada. Posebno krvno skupino 0 prosimo, da se odzove v čim večjem številu, ker so potrebe velike.
Opozorilol Krvne preiskave bolnikov, ki jih pošiljajo zdravstveni odseki, šolska poliklinika in privatni zdravnild, se vrše izključno samo usako sredo od 15. do 18. — Telefon št. 41-08. — Zavod za transf. krvi (Klinične bolnice — vhod za Ljubljanico).
Ministrstvo za trgovino in preskrbo LR Slovenije obvešča:
Ministrstvo za trgovino in preskrbo LRS obvešča, da je dodelilo okrajnim ljudskim odborom potrebne količine riža za dojenčke do starosti enega leta. Riž se deli tudi dojenčkom, ki niso zajeti v zagotovljeno preskrbo. Delitev naj se izvrši takoj. — (Iz pisarne MTP).
PRESKRBA
• DELITEV SVEŽEGA MESA, MESNIH IZDELKOV IN TUNINE
Poverjeništvo za trgovino in preskrbo MLO v Ljubljani obvešča potrošnike, da prejmejo sveže meso, mesne izdelke in tunino v nedeljo, dne 12. t. m. od f. do 12, ure na odrezek živilskih nakaznic za mesec september in sicer:
GD 50U g govejega ali telečjega mesa na odrezek št. 94; TD a jam. 2125 g govejega ali telečjea mesa na odrezek »Meso IKK)—
II.	sept.; TD a 500 g govejega ali telečjega mesa na odrezek Meso 1100—II sept.; TD b 400 g govejega ali telečjega mesa na odrezek Meso 1000—II sept.; TD 250 g govejega ali telečjega mesa na odrezek Meso 450—11 sept.; SD a 300 g govejega ali telečjega mesa na odrezek Meso 750— II sept.; SD 200 g ovčjega mesa na odrezek Meso 400—II sept.; LD 150 g mesnih izdelkov ali tunine na odrezek Meso 300—11 sept.
Meso f.i lahko nabavijo tudi potrošniki, ki ga niso prejeli v soboto, dne 4. t. m., v istih količinah in na iste odrezke, ob_ javljeno v dnevnih časopisih dne 4. t. m.
Opozarjamo mesarje, da smejo deliti meso in ostalo samo zgoraj navedenim potrošnikom.
Cena: goveje in telečje meso 42 din, ovčje meso 50 din, mesni izdelki 67 din, tunina S8.50 din.
Obračun z odrezki je predložiti pristojnemu RLO, KLO v torek, dne 14. t. m.
Ki nematograf i
LJUBLJANA UNION:	estonski film:
»Življenja v Citadeli«, tednik. Predstava ob: 17., 19. in 21- — MOSKVA: eovj. film: i Čarobno zrno«, tednik. SLOGA: ameriški film: »Vojna divjih mačk«, tadnik. Predstave ob 15., 17.19 in 21. — LETNI TIVOLI: sov j. film:	»Prelepa
Vasiljiva«, tednik. Predstava ob 20.30. KODELJEVO: sovj. film: »Mikluho Ma klaj«, tednik. Predstave ob 16., 18. in 20. — SISKA: sovj. film: »Ivan Grozni«, tednik. Predstavi ob 18. in 20. uri. MARIBOR ESPLANADE: sovjet film: »Gajči«, tednik. — GRAJSKI: angleški film: »Sedma tančica«, tednik. Predstave ob 16.30, 18.30 in 20.30. — LETNI MARIBOR: eovj. film: »Na meji«, tednik.
CELJE METROPOL:	angleški	film:
»Velika pričakovanja«, tednik. — DOM: sovjetski poljudno znanstveni film: »Skrivnosti narave«, tednik.
PTUJ: sovjet film: »Vaška učiteljica«, tednik.
KAMNIK: sovjetski film: »Med ljudmi«. KRANJ MESTNI: sovjet film: »Lov na kite« ln »Sovjetska Baškirija«. tednik. PTUJ: sovjetski film »Vaška učiteljica«, tednik.
Zaradi preobremenitve
brusilnega stroja motornih gredi
■e do opoziva razen prioritetnih ustanov ne bodo »prejemale motorne gredi v brušenje.
„AVTOOBNOVA“
LJUBLJANA, Bežigrad Štev. 11.
Kupimo
2	WERTHEIM BLAGAJNI
srednje velikosti.
Ponudbe poslati na oglasni oddelek Slov. poročevalca pod značko »WERTHEIM BLAGAJNA«.
Državnim gostinskim podjetjem lokalnega pomena!
Opozarjamo vsa državna gostinska podjetja lokalnega pomena, da je ministrstvo za finance LRS izdalo
DODATNO NAVODILO za sestavljanje finančnih pianov za leto 1948., ki je izšlo v št. 34 Finančnega zbornika z dne 9. septembra leta 1948.
MINISTRSTVO ZA FINANCE LRS.
VPISOVANJE
v Ekonomski tehnikum in Enoletno gospodarsko šoio v Ljubljani -
1.	V 1. razred Ekonomskega tehnL
kuma
bo vpisovanje v ponedeljek 13. ln torek 14. septembra, pritličje desno. Vpisati se morajo te dni vsi. ki bodo obiskovali 1. razred ne glede na to. da so se že poprej prijavili v pisarni zavoda ali delali sprejemni Izpit.
Pri vpisu mora vsak dijak(-lnja) Izjaviti, katerega izmed obveznih tujih jezikov bo študiral, angleščino ali francoščino.
Podeželski dijaki (-nje) ali tisti, ki so nujno zadržani, se lahko vpišejo po pošti.
2.	V višje razrede Ekonomskega teh-
nikuma
(2 in 3. razred) bo vpisovanje prav tako v ponedeljek 13. In torek
14.	septembra, pritličje levo.
3.	V Enoletno gospodarsko šolo
bo vpisovanje pravtako v ponedeljek 13. ln torek 14. septembra, I. nadstropje levo. Ravnateljstvo opozarja, da je dovoljeno vpisovanje v Enoletno gospodarsko šolo le tistim, ki so stari nad 18 let. Drugi naj se vpišejo na Ekonomski tehni kum.
4.	Štipendije.
Prošnje za štipendijo naj se vlože takoj na obrazcih, ki se dobe pri služitelju v predsobi pisarne. Priložiti jim je treba potrdilo o premoženjskem stanju. Izdanem od okraja oziroma rajona. Višina štipendij bo 1000—1600 din mesečno.
5.	Internat.
Prošnje za sprejem v internat Ekonomskega tehnikuma v Ljubljani naj se vlože nemudoma pri ravna-teljstvu na predpisani vprašalni poli. Začetek poslovanja Internata bo objavljen v časopisih.
6.	Začetek pouka.
Redni pouk na Ekonomskem teh-nikumu in Enoletni gospodarski šoli se bo pričel v Bredo dne 22. sept. Dopoldne ob 8. uri naj pridejo dijaki (-nje) 2. ln S. razreda, popoldne ob 2. uri pa dijaki (-nje) 1. razreda In Enoletne gospodarske šole.
7.	Podrobnosti
»ČILIMI«
proizvajalna ZADRUGA PREPROG, LJUBLJANA. Mestni trg «t. 16, m priporoča
ca popravilo vseh vrst domačih in perzijskih preprog.

Tovarna UTENSILIA, Ljubljana
BUDNIK 24 kupi takoj
DVA STROJA za vlečenje žice
ln to enega v premeru 1 mm, drugega v premeru 1,5 mm.
PONUDBE POSLATI DIREKTNO
UPRAVI TOVARNE.
POZIV
NABAVNO-PRODAJNA ZADRUGA
PRI SV. JUKJU OB ŠČAVNICI
prehaja
V LIKVIDACIJO
ln poziva vse upnike ln dolžnike, da prijavijo svoje terjatve ln dolgove najpozneje do 20. septembra 1948. Na poznejše prijave se ne bo oziralo.
LIKVIDATOR.
OBVESTILO
Obveščamo vse člane podružnice ter višje sindikalne forume, da se je preselila
podružnica štev. 9 gostinske stroke
v nove preurejene prostore
NA STAREM TRGU ŠTEV, 6.
Uradne ure so razvidne na vratih pisarne, ker se tedensko menjavajo. Vse Informacije se pa lahko dobi tudi na telefonsko štev. 47-31.
Odbor podružnice.
Čevljarski
MOJSTRI IN POMOČNIKI!
Obrtniško proizvajalna ln predelovalna zadruga čevljarjev z o. j. V Ljubljani
vabi, da se vključite v zadrugo in pristopite k skupnemu delu v korist sebi ln skupnosti. Ker so tako delovni pogoji — Izbira po zmožnosti — kakor nagrajevanje (plačaj zelo ugodni, se pričakuje odziva v večjem številu. Pojasnila v pisarni
SV. PETRA CESTA ŠTEV. 27-L
na razglasni deski.
UPRAVA.
GLAVNA
DIREKCIJA TEKSTILNE INDUSTRIJE LRS
se je preselila v svoje nove prostore na
PARMOV! ULICI - gradišče MIR-a
Telefoni 40-73, 38-13, 24-91, 46-80, 42-89, 27-21, 53-77.
Čekovni račun; St. 6-431094).
INOZEMSKE STROKOVNE KNJIGE
iz medicine, farmacije in veterinarstva
naročajte pri
DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE
ODDELEK INOZEMSKE KNJIGE, LJUBLJANA, Kongresni trg 19,
Id je edina pooblaščena, da v LR Sloveniji razpečava Izdanja založbe »Medicinske knjige«, Beograd.
Tudi prejema naročila na predplačnik* na inozemske časopise v gornjih strokah.
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE, LJUBLJANA
POZIV
Pozivamo vse upnike kolodvorskih restavracij pod upravo
Z2PDNJ »ŽEGOB«, Ljubljana,
da prijavijo vse svojo terjatve do 15. oktobra 1948. ker se zaradi likvidacije po izteku tega roka terjatve ne bodo več upoštevale.
Vsi dolžniki se pozivajo, da poravnajo svoje obveznosti prav tako do
15.	oktobra 1948, sicer bodo dolgovi po preteku tega roka Izterjani sodnij-sko.
Ljubljana. 9. septembra 194*.
Likvidacijski odbor.
ljubljanski zeijarji
sporočajo okoliškim kmetovalcem, DA KUPUJEJO
vsako množino zelja za predelavo.
Zelje se plača po dnevnih cenah, dovoz pa se še posebej nagradi. Vabimo pridelovalce zelja, da začno takoj z dovažanjem svojim dosedanjim odjemalcem zeljarjem.
»V I N O O E T«
tovarna za kis ln predelavo poljskih pridelkov.
Ob]
ava
Zvišali smo za vse hralulne vloge obresti na 5%, kar znaša letno:
5 dinarjev na vloženih 100 dinarjev 60 dinarjev na vloženih 1.000 dinarjev 500 dinarjev na vloženih 10-000 dinarjev 5000 dinarjev na vloženih 100.000 dinarjev
Nova obrestna’ mera s tem znatno zvišuj« Vaše prihranke.
Vloženi denar je torej plodonosen in varen.
Zato si bo vsak državljan, napreden ln pameten varčevalec, nabavil svojo hranilno knjižico, ker je samo tak način varčevanja temelj blaginje vseh državljanov.
Vsak vlagalec prejme pri vplačilu prve vloge brezplačno hranilno knjižico, s katero lahko vlaga in dviga svoje prihranke brez kakršnihkoli stroškov ln omejitev, kjerkoli želi.
Hranilne vloge sprejemajo vsi sedeži Nerodne banke, vsa kreditna podjetja in vse pošte v državi.
ZA HRANILNE VLOGE JAMČI DRŽAVA.
Nadrobnejša navodila ln pojasnila prejmete lahko na vsakem sedeža Narodne banke in pri vsald pošti v državi.
Moa baflfca Federativne ljudski republike Juposlivije
NATEČAJ
za sprejem gojencev v podoficirsko tehnično šolo jugoslovanskega vojnega letalstva.
Šolanje traja 2 leti brezplačno.
Kandidati morajo izpolniti tele pogoje:
1.	Ne smejo biti mlajši od 17 in ne starejši od 20 let.
2.	Imeti morajo 4 razrede osnovne šole, po možnosti kak razred gimnazije ali njej enake šole.
Prošnje je poslati Komandi Jugoslo-vanskog Ratnog vazduhoplovstva, Zemun, do 15. oktobra t. 1. s temile dokumenti :
a)	prošnjo, kolekovano z 10 din,
b)	zadnje šolsko spričevalo, kolikor se je kandidat učil kake obrti, tudi potrdilo o tem ali spričevalo, da je obrti Izučen,
c)	rojstni list,
d)	dovoljenje starlšev,
e)	potrdilo, da ni sodno kaznovan,
f)	potrdilo o vedenju, ki ga Izda Ljudski odbor,
g)	potrdilo o državljanstvu.
Po končanem šolanju je kandidat dolžan ostati v aktivni službi v letalstvu 2 leta.
Pozive za prihod v tehnično šolo prejmejo kandidati preko ljudskih odborov.
NATEČAJ
Ministrstvo za ljudsko zdravstvo LRS razpisuje natečaj za sprejem gojenk v enoletno
ŠOLO ZA OTROŠKE NEGOVALKE
Pogoji za sprejem so:
1.	Starost od 16 do 25 let.
2.	Telesno in duševno zdravje.
t. Dokončana višja osnovna šola (le v izjemnih primerih tudi manj).
Prošnji, kolkovanl z 10 din je priložiti:
a)	rojstni list,
b)	zadnje šolsko spričevalo,
o) potrdilo o vpisu v volilni imenik za tovarišice, ki so stare nad 18 let,
d) lastnoročno pisan življenjepis — kolek 5 din.
Ce je original listine sestavljen v tujem Jeziku. Je predložiti overjen prevod.
V prošnji Je treba navesti natančen naslov, kraj, okraj ln zadnjo pošto.
Stanovanje s hrano v Internatu je brezplačno. Prošnje, naslovljene na Solo za otroške negovalke v Ljubljani, Lončarska steza 2, je vlagati po možnosti osebno do 28. sept. 1948.
Absolventke iole se zaposle kot državne uslužbenke v ženski ali otroški bolnišnici, v dečjih domovih, otroških jaslih.
O sprejemu v šolo bo vsaka gojenka obveščena pismeno, hkrati s tem obvestilom bo prejela tudi vsa nadalj-•a OkVAŽUSs
VABILO
na H. REDNI OBČNI ZBOR Umetniške zadruge z o. j. v Ljubljani, Id bo v soboto 25. septembra 1948 ob 19. v predavalnici Akademije upo. dabljajočih umetnosti, Strossmaycr-jeva ulica z naslednjim
DNEVNIM REDOM:
X. Otvoritev ln branj* zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Poročilo upravnega odbora, referentov posameznih odsekov ln umetniškega sveta.
8. Predložitev računskega zaključka za leto 1947. ter računskega zaključka z dne 30. VI. 1948.
4.	Poročilo nadzornega odbora ln predlog o razrešnicl.
5.	Volitev upravnega ln nadzornega odbora.
6.	Sprememba pravlL
7.	Načrt za bodoče delo.
8.	Predlogi, pritožbe m slučajnosti.
Občni zbor Je sklepčen po čl. 20. zadružnih pravil, če je navzoča vsaj polovica zadružnikov, sicer pa eno uro pozneje, ne glede na število navzočih.
ODBOR.
Po dolgi mučni bolezni je dotrpel moj ljubljeni mož. dobri ata, brat, strlo in svak
FRANC MEGLIŠ
uslužbenec tov. kleja
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, IS. septembra ob 17. url la Žal, kapele sv. Krištofa.
Ljubljana, Maribor. Šmarje pri Jelšah. Zagreb. 11. septembra 1948.
žalujoči Marija, žena; Slavica. Majda, hčerki; Svobodan. sin ln ostalo sorodstvo.
j Umrl nam je ljubljeni atek
IVAN OPREŠNIK
tehnik JDž
Pogreb nepozabnega bo v nedeljo,
12.	t. m. ob 16. Iz mrtvašnice D. M. v Polju.
Maša zadušnica bo 18. sept.. 1948 ob
7.	uri zjutraj v D. M. v Polju. Ljubljana, Moste-Zalog,
11.	septembra 1948.
Žalujoča žena Lucija, hčerka Lučka, mati in sestre.
+ Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem sporočamo, da nas je za vedno zapustil po kratki In mučni bolezni naš nadvse ljubljeni mož. očka, brat ln stric
MIHAEL STEINER
železniški uradnik v pokoju
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo 12. septembra ob 15. Iz kapelice sv. Jožefa na Zalah.
Ljubljana, Liberec, Praga, Žalec, Gotovlje, Celje, Ložnica, Črnomelj, dne 10. septembra 1948.
Globoko žalujoči: žena Jožica, hčerka Krista vdova čepelka, sin Vilko, bratje, ln ostalo sorodstvo.
ZAHVALA. — Ob težki Izgubi našega nenadomestljivega, najdražjega sinka In brata
ROMANA
kateri nas je zapustil v cvetu mladosti, star komaj 19 let. se najlskreneje zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi poslednji poti. Posebna hvala vsem darovalcem cvetja ln vsem, ki ste nam ob težki url stali ob strani.
Globoko žalujoča družina Waldi ln ostalo sorodstvo.
ZAHVALA. — Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ob smrti našega dragega očeta in tasta
JOSIPA MAČKA
z nami sočustvovali, ga spremili na zadnji poti in mu darovali cvetje, naša najlepša zahvala
ŽALUJOČI OSTALI.
ZAHVALA. — Ob težki Izgubi naše nepozabne mamice
LJUDMILE ŽIVIŠ
rojene LOBE
se zahvaljujemo vsem, ki so Jo »premili na njeni zadnji poti. Predvsem se zahvaljujemo vsem tov. zdravnikom, strežniškemu osebju, čč. duhovnikom, številnim darovalcem vencev ln vsem, ki so z nami sočustvovali.
Naj JI bo zemljica lahka!
Zlvič Martin, ln ostalo sorodstvo.
ZAHVALA. — Ob težki izgubi naše mame. stare mame ln tašče
ALOJZIJE LENIŠ
rojene KORITNIK
izrekam vsem, ki ste JI poklonili cvetje ln jo spremili na njeni zadnji poti iskreno zahvalo. Posebno se zahvaljujem č. duhovniku g. Tomincu za obred na njeni zadnji poti.
Ljubljana 11. septembra 1948.
ŽALUJOČI OSTALI.
ZAHVALA. — Vsem, ki ste poklonili cvetje ln spremili na zadnji poti našega dragega očeta
FILIPA FRÖHLICHA
najiskrenejša hvala. Posebno se zahvaljujemo zdravnici dr. Merljakovi.
Maša zadušnica se bo brala v ponedeljek 13. septembra 1948 ob 6. zjutraj v farni cerkvi v Trnovem.
Ljubljana, 12. septembra 1948.
Rodbina Frčhlichova.
ZAHVALA. — Ob težki izgubi mojega nepozabnega moža. našega zlatega ateka
med. univ. dr. TONETA HROVATA
smo prejeli toliko Izrazov iskrenega sožalja, da nam ni mogoče se vsakemu posebej zahvaliti. Zato Izrekamo ob tej prihiti vsem, ki ste z nami sočustvovali, ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence In cvetje ter dali v njegov spomin za reveže, najtoplejšo zahvalo. .’osebej se zahvaljujemo predstavnikom MLO Ormož, zdravnikoma dr. čarfu In dr. Praunseisu za njun trud In lajšanje trpljenja, č. g. stolnemu Uroš tu dr. Umeku ln ostali č. duhovščini, pevskemu zboru, šolam ln gasilskih, četam.
Ormož, 12. septembra 1948.
ŽALUJOČI OSTALI.
ZAbLUZfcK
60TRUDNIKA ali zakupnika - polovl-čarja iščem za posestvo 3 ha tik Zagreba: vinograd, sadovnjak, povrt-njak, stanovanje, živi in mrtvi inventar. Sposobni korektni poslati izčrpne ponudbe z življenjepisom in referencami ppd št. 26840 na oglasni oddelek.	26340-4
KDO MI NAREDI OREHOVO SFAL-NICO? Dam za protivrednost emajlirane ploščice tec blatp za obleko in plašč. Ponudb» pod Spalnica na oglasni oddelek.	268S2-4
KNJIGOVODSTVO vam uredim takoj. Rešeni boste skrbi, alto sporočite svoje želje pod Revizor - ekonomist na oglasni oddelek.	27097-4
POŠTENO ZENSKO ki bi pazila dva otroka sprejmem čez dan. Plača dobra. Božič, Kamniška T9.	27130-4
KANESLJIVO ZENSKO k pol leta staremu otroku proti dobremu plačilu, hrani in stanovanju išče Petkovšek Marija, Planina pri Rakeku 88.	27196-4
KNJIGOVODJA išče popoldansko zaposlitev. Ponudbe pod »H<* *ttorar« na ogl. oddelek.	27.228-4
UPOKOJENKA srednjih let, bi za prazno, zračno sobo pomagača dopoldne v gospodinjstvu. Ponudbe na oglasni oddelek pod 227.167«.	27.167-4
PLETILJO, izvežbano, sprejmem za ne.
kaj ur Naslov v ogl. oddelku. 27.176-4 DOBRO ŠIVILJO za nekaj ur dnevno iščem. Poizve se: Ilirska ulica št. 12, pritličje.	27212-4
DOBRO ŽENO, ki bi vzela devet mesecev starega fantka na dom za 8 ur dnevno — iščem. Poizve se: Gradišče 11, I. nadstr... desno. 27186-4 POSTREZNICO za zvečer med 18. in 20. uro iščem. Jenko, Gosposvetska cesta 4, prvo nadstr., desno. 27157-4 SLOVENSKE FOLKLORNE SKUPI-ne, prijavljajte se za pravilno izdelavo narodnih noš. Pismeno s povratno znamko at: Šarc, Ljubljani, Kongresni trg tfl.	27201-4
PRODAM
BTROJ Silfegeret za sejanje in okopavanje krompirja naprodaj. Tržaška cesta št. lil.	26916-5
NOVA OKNA brez okvirjev, zunanja in notranja, ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku. 26715-5 BAKRENI KOTEL za žganjekuho — nov, ugodno naprodaj. Poizve se: Vodnikova cesta 127, šiška. 26687-5 TRICIKEL, nosilnost 200 kg, nova kolesa. nove gume. kakor nov, prodam. Kopališka št. 12, Trnovo, Koie-zija.	26813-5
KEPE ŽENSKE RJAVE ČEVLJE številka 37—-38 ugodno naprodaj. Poizve se pri blagajni v oglasnem oddelku Slov. poročevalca.	26756-5
ZENSKE ČEVLJE št. 34—35 kupim in prodam svilene amerikanske nogavice. Medvedova štev. 19 a, pritličje; levo.	26845-5
DVE RABLJENI POSTELJI poceni prodam. Obstetar, Vodovodna cesta štev. 40.	26851-5
RIBIŠKO PALICO, kompletno postrv-ko, originalni amerikanski »gespli-ste bambus«, nova ogrodja za dežnike, zemljepisni atlas in gamsove čope prodam. Ogled popoldne. Gaber, Orlova 21.	27056-5
DINAMO za kolo prodam. Ogled v nedeljo od 8. do 11. Rožna ulica 35, pritličje, prva vrata, desno. 27054-5 POSTELJO, belo pleskano z mrežo in posteljno omarico ugodno prodam. — Naslov v oglasnem oddelku. 27051-5 KOMPLETNE ŽIMNICE za dve postelji prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	27065-5
ZELEN IN SIV PLIŠ, krasno blago za tapeciranje ali dekoracijo — prodam. Naslov v ogl. oddelku. 27066-5 INVALIDSKO PODJETJE »Komisija«, Ljubljana. Stari trg 9 ima v prodaji vsakovrstne tehnične predmete, moško ln žensko obleko in obutev, servise in jedilne pribore, razne preproge. harmonike, violine itd. 27078-5 MOŠKO KOLO prodam. Ogled od 14.
do 18 Cankarjeva 10-1. levo. 27159-5 PET ANGORA ZAJČKOV prodam. Naslov v oglas, oddelku.	26.900-5
NOŽE za ribanje zelja prodam ali zamenjam. Naslov v oglasnem oddelku Slov. poročevalca.	27079-5
PISALNO MIZO, zofo, fotelje in prvovrstne citre prodam, šelenburgo-va 3-XI.	27081-5
PLINSKI ŠTEDILNIK, kuha in peče, dobro ohranjen, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	27061-5
SUŠILNI APARAT »Fön« za lase, — znamke AEG, večji model, skoraj nov, prodam. Vprašati: Pražakova št 12, pritličje, desno.	27082-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK — pro-
* dam. Ogled dopoldne. Sv Petra cesta 11-1.	27083-5
OTROŠKO POSTELJICO prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 27085-5 ZLATO VERIŽICO s križcem prodam.
Naslov v ogl. oddelku.	27087-5
NEKAJ PIJAVK in proteza naprodaj. Zivinozdravska 2.	27090-5
KUHINJSKO OPRAVO, novo, prodam. Naslov v ogl. odd.	27089-5
MOŠKO OBLEKO, popolnoma novo — proda krojač Pahor, Prešernova 54, v nedeljo od 9 do II.	27069-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, skoraj nov, prodam ali zamenjam za krompir. Karlovška cesta št. 3. I. nadstropje, desno.	27068-5
ŠIVALNI STROJ Pfaff, dobro ohranjen, naprodaj. — Cena in naslov v oglasnem oddelku.	27074-5
MOŠKO KOLO, dobro ohranjeno, skoraj nove gume, prodam. Mandeljče-va št. 1.	27073-5
OTROŠKI VOZIČEK, avtomodel, prodam. Kitin, Tyräeva cesta 67. 27115-5 RUMENO HRASTOVO SPALNICO, omaro za obleko, belo kuhinjsko omaro pleteno garnituro in razne stvari prodam. Ogled v ponedeljek po 10. uri. Pod Turnom štev. 3-II, grad Tivoli	27117-5
STARINSKO SAMSKO SOBO, kompletno. in nekaj slik prodam. Pod Turnom 3-II. grad Tivoli. 27116-5 MLADE PSE volčjake prodam. Dermota, Legatova 24, Brdo Vič, Ljubljana.	27106-5
MOŠKO KOLO »Peugeot« dobro ohranjeno, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	27105-5
ŽENSKO KOLO, kompletno, z dinamo. naprodaj za 1-0.000 din. Rožna dolina. Cesta VII št. 20.	27108-6
MOŠKO ŠPORTNO KOLO Blancht — ugodno prodam. Ogled v nedeljo. — Cesta na Rožnik št. 29.	27107-5
TORPEDO za kolo naprodai. Ponudbe na oglas. odd. pod Malo rabljen.	27020-5
90 dkg PRAVE KAVE prodam.- Naslov v ogl. odd.	27027-5
KOMPLETEN SERVIS Rosenthal jedilni, za črno ln belo kavo naprodaj. Tyrševa cesta 47b. pritličje — desno.	27028-5
CRNE SALONARJE lepe, št. 39—40 za močnejšo nogo ugodno prodam-Naslov v ogl. odd.	17029-6
LEPO SAMSKO SOBO. kompletno, s tridelno omaro kupim.’ Naslov v ogl oddelku.	27013-5’
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen, prodam za 1800. Artač — mehanik, Kozarje 133.	26581-5
RELIEF Julijskih Alp v merilu 1 :75.000. visoko kvalitetno delo — 95x49 cm, prodam. Ponudbe pod Relief na ogl. odd.	27024-5
ŠEST LESENIH STEN 135x124 cm, prodam za 900 din. Cerkvena ulica štev. 25.	27025-5
MOŠKE ŠKORNJE, — krasno krom usnje, prodam. Ogled od 14. do 15. Naslov v oglasnem ood	27126-5’
KLAVIRSKO HARMONIKO »Hohner« — miniaturno, 60 basov, 1 register, prodam. Ogled od 15. do 16. Naslov v oglasnem oddelku.	27123-5
VELIK SONČNIK (oblika dežnika) za vrt ali trg in kristalni servis prodam. Rimska cesta 21 a-I. 27128-5 ŽENSKO KOLO prodam. Spodnji trg št. 3. Škofja Loka.	27127-5
NOVO ŠPORTNO KOLO in torpedo — prodam. Grosek, Wolfova ulica številka 5.	27118-5
DVOVPREŽNI VOZ, nov, še neokovan s kompletnim okovjem, prodam. Naslov: Zakotnik Josip, Stari dvor 16, p. Škofja Loka.	27133-5
MOŠKO KOLO ugodno prodam. Ulica na Grad 8.	27134-5
ZENSKO KOLO znamke Phänomen, brezhibno, skoraj novo, naprodaj. — Gosposvetska 9, pritličje. Ogled od
10.	do 12.	27132-5
MIKROSKOP »Reichert«, kompleten, s kovčkom prodam. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek pod Imorzija.	27100-5
MOŠKO ZAPESTNO URO, novo, na 15 kamnov, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	27112-5
PLAŠČ za kolo, usnjene gamaše številka 42—43, in velik zaboj za zajce s predali, prodam. Poizve se pri vratarju Slov. poročevalca, Knafljeva 5, v nedeljo od 6. do 12	27111-5
RJAVE ČEVLJE št. 44. črne št. 37y2 in rjave št. 39, skoraj nove, prodam. Vprašati: Riharjeva ulica štev. 3 — pritličje.	27096-5
DVE DECIMALKI, nosilnost 300 kg — prodam. Naslov v ogl. odd. 27094-5 NOVE GOJZERICE št. 39, prvovrstne, smučarske, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	27093-5
LEP GLOBOK VOZIČEK prodam. — Grudnovo nabrežje 21.	27092-5
RADIJSKI APARAT nemške znamke, diatonično harmoniko in moško kolo italijanske znamke prodam. Predo-vičeva 22-1	27103-5
FOTOGRAFSKI APARAT »Minifex«, 13x18 mm, Compour, prodam. Ponudbe pod Darilo na ogl. odd. 27102-5 ZRAČNO PUŠKO, skoraj novo, z municijo, prodam. Ponudbe z navedbo cene pod Strel na ogl. odd. 27101-5 MOŠKO KOLO, trpežno, ugodno prodam Siapničarjava 3. Moste, Zaletel.	27154-5
SREBRNO URO »štoparico« prodam. -Naslov v oglasnem oddelku. 27155-5 ŽELEZNO PEC s šamotom obloženo, pripravno tudi za kuho, prodam. Naslov v podružnici Slov poročevalca Celje.	27156-5
EMAJLIRAN ŠTEDILNIK, — dobro ohranjen, prodam. — Tomačevo pri Ljubljani št 14.	27151-5
MOŠKO ROČNO URO na 15 kamnov, Valvazorja, Brehmsa In Mayerjev leksikon prodam Sv. Petra cesta št. 21, dvorišče.	27152-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK prodam. Rožna dolina. Cesta VII, številka 11	27137-5
HARMONIKO »Meinel-Herold«, 120 basov, prodam. Naslov v podružnici SP Novo mesto.	27146-5
DVE STRUŽNI GLAVI za Izdelovanje stolov s pripadajočimi deli prodam. Naslov v podružnici Slov. poročevalca Celje.	27139-5
ŠIVALNI STROJ »Gritzner« prodam- — Naslov v ogl. oddelku.	27218-5
ŠPORTNI VOZIČEK, otroško košaro, postelje, mize in omare poceni prodam. Kosič, Barvarska steza 6.	27198-5
DVE OMARI, nepleskano in politirano in citre prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	27200-5
ŠPORTNI VOZIČEK, predvojni, lep, prodam. Vprašati Tržaška cesta št- 1, podpritličje-	27193-5
OTOM ANO in ptičjo kletko prodam. — Ogled od 10. do 12. Naslov v oglasnem oddelku.	27194.5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK proda Salon Možina, Igriška ul. (Drama). 27044J> GLOBOK PREDVOJNI VOZIČEK, lep, in kuhinjsko vago prodam. Lepodvorska ul. 29, 2 vrata.	27.046-5
BELO 2ELEZNO POSTELJO z nočno omarico proda Starin, TyrSeva e. štev. 47.	27039-5
PLANINSKI VESTNIK 1925—33, Zenski svet 1925—32, Ljubljanski zvon 1917—18, razne slovenske in nemške knjige, fran_ ooske 6lovnioe. trg. korespondence, vse lepo vezano, dobro ohranjeno, in nekaj kosov mizarskega orodja, prodam. Naslov v oglas, oddelku.	27.223-5
OREHOVA SPALNICA, umetno delo, zelo dobro ohranjena, in spalnica iz lipovega lesa. kredenca in razno pohištvo naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku.	27.224-5
KOMPLETNO OKNO, veliko 150 em X 90 cm, z notranjim zapiranjem, ugodno proda Franc Šušteršič, Dvor, pošta Št. Vid nad Ljubljano-	27.037-5
OSI za gumi voz, navaden voz, nekaj navadnih močnih osi in diferencial za tovorna Ford proda Semenič, Privoz št. 13	27 230-5
JEDILNI SERVIS in dobro ohranjeno omaro za perilo prodam. Naslov v ogl. oddelku.	27.191-5
KOŠNJO OTAVE oa kosit na pot aii proda Zajc, Poljanska 79.	27.229-5
BLAGO za ženski plašč ali kostum, ugodno prodam na Rimsiki cesti 9/H, vrata št. 16.	27.232.5
NEKAJ BELIH PLOŠČIC za štedilnik, straniščno školjko in 2 umivalnika proda Malgaj, Knezova 19.	27.231-5
KLAVIR z odličnim tonom, original »Skuthan«, proda Krušič, Rožna dolina, cesta VIII št. 23. (Zvonec).	27.221-5
CRN KRZNEN PLAŠČ, perzijanec, za srednjo postavo prodam. Naslov v ogl. odd. — Ogled od 16. uri. 26873-5 OREHOVO JEDILNICO kompletno in preproge prodam. Naslov v oglasnem oddelku	26948-5
RISALNO MIZO iz lipovega lesa in omaro za načrte prodam Murnova ulica 4.	26999-5
FIAT-TOPOLINO, dobro ohranjeno — prodam Ponudbe z navedbo cene poslati na oglasni oddelek pod: Mala limuzina.	26753-5
NOV ŠIVALNI STROJ, pogrezljiv, — prodam. Naslov v podružnici Slov. poročevalca Celje.	26535-5
TOČNO STENSKO URO, dobro ohranjeno prodam. Naslov v ogl. odd. 27007-5 DVOJE V3AT in podboje, dobro ohranjenih, prodam Naslov v oglasnem oddelku.	27006-5
DOBRO OHRANJEN KLAVIR poceni naprodaj. Rožna ulica 37.	27041-5
ČEBELARJI! čebel ne družine im prazne panje AŽ prodam. Naslov v ogla-nem oddelku.	27031-5
MIKROSKOP, mizo za oblanje in oljnate slike prodam. Naslov v ogl. odd. 27035-5 STARINSKO URO. ročno uro, in 2 m volnenega ženskega blaga prodam. Naslov v ogl. oddelku.	27034-5
OMARO,, mizo, 2 stola, umivalnik .n stensko sliko prodom. Štrekljeva ulica 8, Rožna dolina.	27038-5
STARO SPALNICO, še dobro ohranjeno prodam. Rugale. Huje 38, Kranj. 26S28-5 OTROŠKO POSTELJO s spodnjo žimnico in otroški voziček za popravilo — prodam. Ogled v ponedeljek. 13. t m. Naslov v oglasnem odd.	26946-5
ANGORA ZAJCA prodam. Rojina, Vodnikova 89.	26949-5
KUHINJSKO OPRAVO ugodno prodam.
Naslov v oglasnem odd.	26954-5
MANJŠO NUMIZMATIČNO ZBIRKO urejeno. prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	26959-5
NOVO MOŠKO KOLO. prodam. Ogled: Aljaževa 4/1.	26961-5
SOLIDNO JEDILNICO tudi posamezne primerke prodam. Ogled v Javnih skladiščih. Ljubljana.	26964-5
RADIO PHILIPS, pet cevni, 3 valovne dolžine, dobro ohranjen, prodam. Ogled pr. Jugovič. Ljubljana, Hrenova ulica 19.	27001-5
MALO POKROMANO MIZICO, prodam Naslov v oglasnem odd.	26997-5
ZLATO za zobovje (mostiček tež. 8.9 g) prodam. Vprašati: Predovičeva 25/1.
27004-5
STARO ZLATO prodam. Naslov v ogl oddelku.	27211-5"
POSTELJNO MREŽO in 1 kg prave kave prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	27209-5
TRIDELNO KUHINJSKO KREDENCO, skoraj novo, prodam. Naslov v oglasnem oddelku	27207-5
MALO KNJIŽNO OMARO prodam. — Naslov v ogl. oddelku.	27205-5
MOŠKO KOLO kompletno, naprodaj.
Sv. Petra nasip 71, gostilna. 27204-5 NEKAJ PAROV moških in ženskih Nylon nogavic ter zložljiv črn svilen dežnik prodam. Gosposvetska cesta št 4-1. Jenko.	27158-5
KAVČ, masivno hrastovo ogrodje s peresnico in omaro za obleke prodam. Naslov v oglasnem odd. 27161-5 ŠTEDILNIK na bencin, rjav pliš za plašč, sod za zelje in dva zaboja za kokoši ali zajce prodam Naslov v oglasnem oddelku.	’	27180-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen, prodam. NÄlov v oglasnem oddelku.	27181-5
IZVRSTNO ŽELEZNO PEC, obloženo s šamotom, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	27217-5
SPALNICO prodam. Rimska cesta 20,
I.	nadstropje, vrata levo. Ogled od
9.	do 11. ure.	27215-5
DVA MOŠKA KOLESA, eno novo, drugo malo rabljeno in kuhalnik na dve plošči prodam. Parmova 22, visoko pritličje, levo.	27.163-5
RADIO, 5eevni, prodam Bežigrad St. 1, pritličje.	27.162.5
»NATIONAL« BLAGAJNO, starejšo, prodam. Ponudbo oglas, oddelku pod šifro „ >999«.	27.190-5
ŠPORTNI VOZIČEK, večje ogledalo, divan in starinska fotelja prodam Cesta
II.	št. 12/1.	*27.189.5
OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK, tapeciran, naprodaj na Gosposvetski cesti 10/1 — hodnik.	27.187-5
ODLIČNO SOBNO PEČ, lončeno, (kamin) takoj prodam. Ogled popoldne. Naslov v oglas, oddelku »Sl. por.«	27.184-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, predvoj. ni, odlično ohranjen, prodam. Naslov v oglas, oddelku-	27.183-5
NOVE RJAVE ŠKORNJE št. 37 prodam. Naslov: Brejo, Bogišičeva štev. 4, pri. tličje-	26.905-5
KUHINJSKA KREDENCA naprodaj v Zg. Šiški, Pavšičeva ulica 14.	27.178-5
MOŠKO ŽEPNO URO znamke »Omega«, skoraj novo. prodam. Naslov v oglas, oddelku.	27.177-5
MOŠKO OBLEKO iz najboljšega angleškega blaga, za srednjo postavo, temno, prodam. Tabor, Prisojna 8.	27.175.5
ŠPORTNI VOZIČEK, tapeciran, pripraven za dojenčka, prodam. Florjanska ulica 38 (dvorišče).	27.172-5
SPALNICO z ogledalom, 13 kom., čisto, malo rabljeno, zaradi selitve prodam. Naslov v ogl. oddelku.	27.170.5
DINAMO Siemens-Halske, 10.5 amper, 220 Wolt, 900 obratov na minuto, 25
k.	s„ prodam. Ponudbe oglas, oddelku pod »Siemens«	27.169-5
GARNITURO ZA SPALNICO, domači perzijanec. velikost 2 X 140—120—70 in Smirna 3X2. prodam na Sv. Petra ee_ sti 25. dvorišče. Ogled ve» dam. 271168-5 JOPICO IN KRILO, predvojno blagočr. ne barve, prodam. Ogled pri vratarju Slov. poročevalca, Knafljeva 5. 27.166-5
KUPIM
STREPTOMYCIN kupim. Ponudbe na SP Celje pod R. V	26890-6
INVALIDSKO PODJETJE »Komisija«, Ljubljana, Stari trg 9, sprejema v prodajo vsakovrstne dobro ohranjene predmete.	27077-6
BRZOPARILNIK (Alfa), velikost 100 do 150 1. kupim. Naslov: Novak Janez, Ljubljana, Gradišče 11. 26788-6 KOMPLETNO SPALNICO z žimnicami alt dve samski sobi in divan, vse dobro ohranjeno in straniščno školjko kupim. Naslov v oglasnem oddelku Slov. poročevalca.	26727-6
ŠPORTNI VOZIČEK, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe poslati na naslov: Troha Rozi, Slovenski JavorniK, Dobravska 2.	26648-6
VOLNO, samo prvovrstno, ročno ali strojno, v vsaki barvi kupim za ženske zimske nogavice. Plačam z milom ali sladkorjem. Ponutloe pod: Revmatizem na ogl. odd. 26626-6 DOBRO LOVSKO PUŠKO kupim. Ponudbe pod značko:	Dvocevka na
oglasni oddelek.	26811-6
FUHISTVO za spalnico, kompletno, — kupim. Ponudbe na naslov: Klada-nin. Celjska cesta 19.	27050-6
VAuJCNi MLIN za beio žito in mlinske kamne kupimo. — Ponudbe na Mestno Storitveno podjetje, ilirska Bistrica	26i6S-6
OTROŠKE ČEVELJČKE štev. 20—21 kupim. Ponudbe na naslov: Goričan, Aleševčeva 26.	27064-6
KRMO ZA PRAŠIČA, droben krompir, kakršno koli pokvarjeno moko, najrajši koruzo, kupim ali dam v zameno za karkoli. Naslov v oglasnem oddelku.	27076-6
ŽELEZNO PEC kupi podružnica Slovenskega poročevalca in Ljudske pravice v Zagorju.	27084-6
6	m ZAMETA za mqško obleko kupi krojač žužek. Resljeva cesta številka 2.	27086-6
PIANINO ali kratek klavir kupim ali vzamem v najem. Ponudbe pod: Lep glas na ogl. oddelek. 27088-6 NOVE GUMIJASTE ŠKORNJE št. 43 kupim ali zamenjam za protivrednost. Naslov v ogl. oddelku. 27091-6 AKUMULATOR, šestvoltni — kupim.
Naslov v oglasnem oddelku. 27 0 70-6 POLOVIČNO VIOLINO kupim. Vidmar Stojan, Brod 28, Št. Vid nad Ljubljano.	27063-6
DIVAN in majhno rabljeno kredenco, dobro ohranjeno, kupim. Naslov v ogl. odd.	27023-6
MALI RADIJSKI APARAT, mrežni ali baterijski, tudi pokvarjen in posamezne dele kupim. Ponudbe pod Radioamater na ogl. odd. 27098-6 MOTORNO KOLO znamke DKW, 200 do 250 ccm kupim. Pogoj: odlično ohranjeno. Ponudbe na: Jonko Ciril, Bovec.	27113-6
EMAJLIRAN ŠTEDILNIK kupim. — Drčar Ernest, dentist, Litija številka 27.	27114-6
BENCINSKE SODE od 100—200 1, lahko tudi pokvarjene, kupim. Hrome Franc, Šmartno ob Savi štev. 58, Ljubljana X	27136-6
OPREMO ZA SAMSKO SOBO kupim takoj v Celju ali okolici. — Ponudbe n* naslov:	Ing. Brusnikin, Dobriče vas
št. 19. pošta Petrovče pri Celju. 27.197-6 KROMBI kupim. ponradibe na oglasni oddelek pod »Zenski plašč«.	27.236-6
KOLOVRAT kupim. Žepno uro. 15 kamnov. zamenjam za gojzerice št. 39, ozir. prodam. Naslov v oglasnem odd. 27.219-6 KUPIMO: 2 pisalna stroja, seštevalni stroj, množilni stroj, električni aparat za čiščenje parketov in električni sesalec za pTah. Ponudbe na: Centralna lekarna, Ljubljana. Tromostje. 27.192-6 STISKALNICO, manjšo, kupim. Ponudba oglasnemu oddelku pod značko »Sadna stiskalnica«.	27.165 6
KLJUNASTO MERILO okoli 17 cm. kupim. Tyräeva 116/1.	27.131-6
ŽELEZNO PEC, obloženo s šamotom, visoko do 1 m, kupi Podgornik, Beethovnova 16.	27.164-6
20 kg MORSKE TRAVE kupim. Vodnik, Tržaška cesta štev 72 gimnazija.	27216-6
GUMI VOZ za 3 tone kupim. Ponudbe pod Prevoznik na oglasni oddelek Slov. poročevalca.	27206-6
OTROŠKO POSTELJICO kupim. Ponudbe pod »Cisto« na oglasni oddelek SP.	27210-6
1 m ČRNEGA BOLJŠEGA ASTRAHANA ali več kot-pöm. Ponudbe pod Astrah an na oglasni oddelek.	26944-8
OTROŠKI TRICIKEL dobre kvalitete, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. pod Dobre gume.	27006-6
NOV ŠIVALNI STROJ »Singer«, šiva naprej ln nazaj, pogrezljiv, kupim. Plačam dobro. Naslov v oglasnem oddelku.	26859-6
BRUSILNI STROJ za brušenje umetnega kamna in stopnic na električni pogon kupim Ponudbe poslati pod Obrtnik na ogl. oddelek	26717-6
CISTE PRAZNE STEKLENICE od Pelikan črnila po 11, % 1, % , 35 g — kupujemo. Slovenski knjižni zavod, skladišče: Vošnjakova ulica štev 4, dvorišče.	26673-6
KUPUJEMO dobro ohranjene ali nove lesene zaboje v Izmeri 85x64x40 cm, debelina desk najmanj 1% cm. Slovenski knjižni zavod, skladišče — Vošnjakova ulica številka 4 dvorišče.	26674-6
BAKREN KOTEL za kuhanje žganja, dobro ohranjen, od 60 do 200 litrov, kupim. — Ponudbe pod Kotel 12 na oglasni oddelek.	26919-6
PARTIJO ali zbirko znamk kupim. — Ponudbe pod Filatelist na oglasni oddelek.	26910-6
8 m SUHIH BUKOVIH DRV. cepanic, dolgih po 1 m, zamenjam za dobro ohranjeno 100 kg decimalno tehtnico. Naslov v podružnici Slov. poročevalca Kranj.	26764-7
EMAJLIRAN ŠTEDILNIK KUPIM. Cvetkovič, Gregorčičeva 12/1., Ljub. 26973-6 PRAVO KAVO zamenjam za koruzne jzdeike. Lepi pot 15.	26963-7
1000 kg TRBOVELJSKEGA PREMOGA ,n 2mz mehkih žaganih, drv zamenjam za radio 4X1. Doplačilo v denarju. Naslov v Oglasnem odd.	26955-7
NLJJkl:W1(;.N1Nt
MANJŠE POSESTVO v bližini kolodvora prodam. Poizve se: Svetje 26, p. Medvode.	26803-8
ENODRUŽINSKO HIŠO, vrt, sadovnjak, ob glavni cesti, blizu železniške postaje, S km od Maribora, pro-uam ali zamenjam za hišo z vrtom blizu Ljubljane, Novega mesta ali na Gorenjskem. Naslov v podružnici bP Manuor.	26346-8
ENODRUŽINSKO HIŠO, novo ziuano, z velikim vrtom v bližini kopališča zamenjam za enako primerno. Razliko doplačam, stanovanje primerno za upoaojenca. Zamenjava zaželena v litijskem okraju ali v industrijskem mestu. Ponudbe pod Hiša na podružnico SP Hrastnik. 26395-8 DVODRUŽINSKO HIŠICO z gozdno parcelo v zdravem in sončnem kraju na Gorenjskem prodam. — Naslov v oglasnem oddelku.	26889-8
MAJHNO HIŠICO z vrtom v Ljubljani ali okolici kupim. Plačam do 300.U(10. Ponudbe na ogl. odd. pod Ali zamenjam.	27017-8
TKiüX ANO VANJSKO HIŠO zame njam za enodružinsko z vrtom ali prodam. Vprašati prizemno: Golo-bar Pepca, Ustje 6, Šmartno pri Litiji.	26546-8
MANJŠO HIŠO v severnem delu Ljub ljane kupim. Naslov v ogl. oddelku Slov. por.	25781-8
Ills O v okolici Ljubljane prodam ali zamenjam za enodružinsko hišico z vrtom v Ljubljani ali na Bledu. Naslov v oglas, oddelku.	27.227.8
HIŠO Z VRTOM ali malo poseetvo kjer koli kupim. Pismene ponudbe na naslov: Rozalija Hercog. Mladinska 6/H. 26932-8 V TRBOVLJAH prodam hišo z vrtom, primemo za obrtnika, za 300.000 dinarjev. Posredovalna pisarna Tovornik, Celje Mariborska cesta št. 20, telefon 57.	26663-8
PARCELO, lepo, sončno, okoli 800 m2, ležečo ob tramvajski progi v šiški, prodam. Naslov v ogl. odd. 27095-8 VILO v Savinjski dolini ob državni cesti zamenjam za hišo v bližini mesta Celja. Naslov v podružnici SP, Celje.	27147-8
SOBE - S1ANOVANJA
ZAMENJAM
/
TRI OKENSKE ŠIPE, vsaka velikost 138x47 — zamenjam za žičnike 50 do 60 mm. Ponudbe pod Steklo — žičnikl na oglasni oddelek. 27071-7 BELO ŽENSKO NARODNO NOŠO a avbo in pasom dam za prašiča. Ponudbe z navedbo teže na oglasni oddelek pod Narodna noša. 27082-7 ŠTEDILNIK in ploščice za vzidanje zamenjam za krompir in d.ruga živila. Bukovec, Šišenska ulica številka 69.	27026-7
VISOKE ČEVLJE, zimske, močne, 37, zamenjam za št. 38, 39, 33 ali prodam. Markelj. XI. Marmontova cesta štev. 67.	27110-7
MOTOR »TRIUMPF«, 200 ccm, zamenjam za manjšo stružnico za železo. Razlika po dogovoru. Čarman Lovro. Škofja LOKA.	26988-7
1 kg PRAVE KAVE zamenjam za dva litra dobrega olja. Zadružna ulica štev. 9.	26761-7
LUCERNO stoječo, okoli 900 m2, blizu tovarne Štora, zamenjam za gnoj. Naslov v oglasnem oddelku. 26974-7
ENOSOBNO STANOVANJE s kuhinjo ali veliko sobo išče upokojeni major z ženo v okolici Ljubljane ali kjer koli na Gorenjskem. Ponudbe pod: Miroljuben na oglasni odd. 26871-10 DVOSOBNO STANOVANJE, komfortno, prvovrstno, v Zagrebu zamenjam za enako v Ljubljani. Vprašati kapelnika muzike Doma JA, Ljubljana.	26870-10
MALO PRAZNO SOBICO, po možno sti okoli Most, iščem. Kuštrin Josip, Viška cesta 18.	27060-10
OPREMLJENO ali prazno SOBO Išče soliden uradnik. Ponudbe pod Kurjava na oglasni oddelek 27059-10 OPREMLJENO SOBO, lepo, veliko, pri Ambroževem trgu, — zamenjam za isto tako. Ponudbe pod Nagrada na oglasni oddelek.	27058-10
MEDICINSKA SESTRA, mirna. Išče opremljeno sobo. Ponudbe pod Takoj 2 na oglasni oddelek. 27057-10 LEPO DVOSOBNO STANOVANJE v centru Zagreba zamenjam za podobno v Ljubljani. Zamenjam tudi samo eno sobo za dijake. Ponudbe pod: Zagreb, na ogl. oddelek. 27056-10 UPOKOJENKA išče kabinet. Več ustmeno. Marija Cankar, Streliška ulica št. 20.	27053-10
ŠTIRISOBNO STANOVANJE, — komfortno, v centru — zamenjam s prav takih dvosobnim stanovanjem. Podrobne ponudbe pod značko Center na oglasni oddelek.	27048-10
DIJAKA ali dijakinjo iz nižje gimnazije sprejmem na st/Riovanje. Ponudbe na: Salendrova ulica št. 6-II, levo.	27080-10
STANOVANJE v Radovljici zamenjam za stanovanje v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku.	27067-10
DVOSOBNO STANOVANJE z velikim kabinetom, lepo, čisto in sončno v bližini centra, tik tramvajske postaje zamenjam za komfortno enosobno stanovanje. Ponudbe pod Kopalnica na oglasni oddelek.	27075-10
SOBO s hrano oddam in sprejmem sostanovalko z lastnim perilom. Gre-gorinova 12, Vič.	27072-10
SOBO nudim bivši učiteljici — proti uslugi. Več po dogovoru. Ponudbe pod Zdrava in Inteligentna na ogl. oddelek	27104-10
KRASNO PRAZNO SOBO s posebnim vhodom v sredini mesta zamenjam za samsko sobo v Savski koloniji ali podobno. Istotam se zamenja velika sončna soba, vhod s stopnišča, za manjšo kuhinjo in sobo kjer koli. Naslov v oglasnem odd. 26888-10 TROSOBNO STANOVANJE z najlepšo lego v centru zamenjam za komfortno enosobno tudi s plinom. Naslov v oglasnem oddelku. 26879-10 ŠTUDENT z dežele išče opremljeno sobico, po možnosti z oskrbo. Plača po dogovoru v naturalijah ali denarju. Cenjene ponudbe na ogl. odd Pod Ptujčan.	27022-H)
ŠTUDENT TEHNIKE išče sobo ali kabinet, po možnosti z oskrbo. Ima lastno perilo. Plača dobro v naturalijah. Ponudbe na ogl. odd. pod Miren študij.	27021-10
URADNICA išče prazno svetlo sobo, po možnosti v bližini tramvaja Naslov v ogl. odd.	27019-10
NA STANOVANJE sprejmem dijaka prve ali druge gimnazije s svojim perilom in posteljnino. — Naslov v ogl. odd.	27014-10
ENOSOBNO STANOVANJE v Maribo-ru-center zamenjam za dvosobno ali enosobno v Ljubljani-center. Ponudbe pod TakoJ-Mila na oglasni oddelek SP.	27121-10
GOJENKI srednje šole za turizem in gostinstvo iščeta opremljeno sobo od 15. septembra na Ra.covniku, Pru-lah aii drugje v Ljubljani. Ponudbe uod Nujno na podruznifco SP Maribor.	26390-10
SOBrCO oddam ves dan odsotnemu. Ponudbe pod Lastna posteljnina na oglasni oddelek.	27099-10
MIREN INŽENIR Nemec išče opremljeno sobo. Ponudbe' pod:	Inženir
na ogl odd.	26623-10
OPREMLJENO SOBO za dijakinjo z lastnim kavčem iščem za takoj proti plačilu v naturalijah (mast, diva). Ponudbe pod 17 letna na oglasni oddelek.	27153-10
UPOKOJENKA srednjih let, dobra gospodinja, inteligentna, sprejme zaposlitev kot gospodinja. Ponudbe na podružnico SP Celje pod: Urejeno gospodinjstvo.	27148-10
ŠTUDENTKA TEHNIKE išče oprem; ijeno sobo Ponudbe pod štev. 27135 na oglasni oddelek.	27135-10
OpitE.uuor.AO SOnO v Celju isee pro. feeorica. Ponudbe na podružnioo Slov. poroč. Celje pod Profesorica. 27202-10 LEPO SOBO zamenjam za kvalitetno enosobno stanovanje v- Rožni dolini. — Ponudbe pod Lepa nagrada na oglasni oddelek.	26903.10
ZA UCENCA osnovne šole iščem vso oskrbo. Ponudbe na ogl. oddelek pod Strogo nadzorstvo.	27055-10
SOBO v centru mesta zamenjam za eno. sobno stanovanje. Ponudbe pod Miklo. šičeva št. 27222 na ozl- odd. 27222-10 ZAŠČITNA SESTRA z lastnim perilom, ves dan odsotna, išče opremljeno ali neopremljeno sobo. — Ponudbe poslati na oglasni oddelek pod značko »Zaščitna sestra«.	27.043.10
URADNICA z lastnim perilom išče sobo. Plača dobro, je čista in mirna. — Ponudbe na oglasni oddelek.	27042-10
VISOKOSOLKA išče sobico, gre tudi za sostanovalko. Ponudbo pod »Lastno pe_ rilo«, na oglasni oddelek.	27040-10
SUHO PRAZNO SOBO iščem. Ponudbe pod »Drva« na ogl. oddelek. 27.173-10 DVOSOBNO STANOVANJE zamenjam — event, za manjšega — samo v srednji mesta. Naslov v ogl. oddelku. 27.174-10 ENOSOBNO STANOVANJE s shrambo, zamenjam za dvosobno s shrambo. Naslov v oglas, oddelku.	27.179-1#
ENOSOBNO STANOVANJE v Št. Vidu zamenjam za enako v centru Ljubljane. Plačam preselitev in St dana živila. Ponudbe pod Takoj 3 na oglasni oddelek.	27160-10
SOSTANOVALKO z lastnim perilom sprejmem, drugo po dogovoru. Naslov v ogl. oddelku.	27032-10
STANOVANJE Iščem; grem tudi kot sostanovalec. Lastna posteljnina. — Prispevam v živežu. Ponudbe pod Študent STŠ, na ogl. odd. 26805-10 OPREMLJENO ali neopremljeno sobo proti plačilu v naturi iščem. Ponudbe poslati na ogl. odd.	26631-10
PRAZNO SOBO iščem. Ponudbe pod Vlsokošolec iz Gorice na oglasni oddelek.	26529-10
VISOKOŠOLEC, miren. išče čisto opremljeno sobo. Plača točno. Ponudbe pod Točen plačnik na oglasni oddelek.	26965-10
CISTO SOBO, opremljeno za takoj v Ljubljani išče Avstrijec. Plača dobro Ponudbe pod Miren na oglasni oddelek.	26951-10
IŠČEM PRAZNO SOBO za takoj. Stanodajalcu bi se znatno oddolžil z naturalijami. Po potrebi inštruiram ruščino, angleščino, nemščino in druge srednješolske predmete. Naslov v oglasnem oddelku.	26865-10
RAZNO
SLOVENJGRADEC 1 Odsotnega prima# rija dr. S. Strnada zastopa v bolnišnici in njegovi ordinaciji tudi za člane DZSZ zdravnik, dr. Kovačič, ki ordinira od 11. dalje.	266bu-14
RAZ VEL# J A VE J AM vojaško knjižico in osebno izkaznico na ime Mar en.-čič Valentin, Kranj, Kalvarija številka 46.	26878-14
RAZGLAŠAM za neveljavno Gr in LMS izkaznico na ime Ferlič Sonja, Ljubljana, Cesta na R.ožnik. 27122-14 RAZVELJAVLJAM živilske jiarto na ime Pekič Jože, Antonija in Jedka, Pot na Rakovo Jelšo n.	272Ü1-14
PREKLIC. Tovarišica Skubic Marija iz Lupovice št. IS, se ja j stanujoča v vasi Sv. Lovrenc št. 66, pošta sv. Pavel p-ri Preboldu, Savinska dolina, objavlja, da ni plačnik dolga, ki bi ga napravil njen mož Sku'bio Peter iz Lukovice št. 18, na račun njenega imetja, premičnine in nepremičnine, ki je la*t iineno. vane Skubic Marije. — Skubic Marija.	27.109-14
ZA NEVELJAVNE RAZGLAŠAM živilske nakaznice za september, na ime Sedlak Ivan, Sedlak Volfi, Sedlak Katarina, Šinile Hubert, Henc Peter in Fanika Kollvitz. Prosim, poznanogr. tov. naj jih vrne z osebno izkaznico na ime Sedlak Katarina v Naprczo na Poljan ski cesti, ali po pošti na ime Sedlak Ivan, Povšetova 12,	27.199-14
RAZGLAŠAM za neveljavno ukradeno oblačilno izkaznico I .R. in sindikalno knjižico, obe na ime Okorn Marija, Cojzova cesta 1	17.188-14
IZGUBIL SEM od Slamiča (v Slamiču), po Šelenburgovi do Emonske ceste listnico z vsemi dokumenti na ime Jerkovački in večjo vsoto denarja. Prosim poštenega najditelja, da odtja proti nagradi na naslov: Blatnik, Emonska cesta 10. V nasprotnem primeru jih — razveljavljam.	27182-14
RAZVELJAVLJAM izgubljeno osebno legitimacijo št. 027724 in legitimacijo OF na ime žužek Stanko, Rimska cesta 5.	27203-14
CRNE NAOČNIKE sem izgubila v trgov im. Urbanc dne 9. t. m. ob 10. popoldne. Za osebo, ki jih je našla, nimajo tolike vrednosti, meni pa Jih je predpisal zdravnik fin služijo zdravju mojih oči. Zato prav lepo prosim, da mi jih vrne pnoti nagradi v ogl. odd.	27035-14
DNE 9. SEPTEMBRA sem jzgubjla gumijast obroček za kolo otroškega vceicka^ Pošten najditelj naj ga proti nagradi vime hišniku. Staničeva 20.	27030-14
SVARIM pred nakupom ukradenih predmetov: zlate damske ure, eva-vlrane Pavel 27 VII 29. poročnega prstana graviranega Anica 28 VI.
83..	2 zlatih zapestnic, 1 para uhanov prstanov in verižice z obeskom (pajeky Morebitne primere ponudbe javite: Pengov. Kolodvorska ulica fit 20, Ljubljana.	2663S-14
»"T WHHB81
Ivan Ribič Stojan:
Ljudje onkraj reke
Roman
234
Izza nasprotnega roba se je od časa do časa dvignil človek, stekel po sneženi belini in takoj spet izginil. Videti je büo, da se ljudje pomikajo na najvišjo vzpetino grebena.
»To niso Švabi,« je zatrdil Vinko.
Nekaj časa so molčali in napeto opazovali postave, ki so se pojavljale in izginjale.
»Naši so... Položaj menjajo,« je potem povedal Gregi. »Vse tako kaže, da...« Umolknil je in se z zobmi vsekal v ustnico, kot bi mu šlo na jok.
»Kaj praviš?« je zategnil Voranc.
Gregi je tiho končal:
»Vse kaže... da se ne bodo mogli več dolgo držati.«
»Po čem to sodiš?«
»Saj vidiš — umikajo se.«
»Aii pa nel Mogoče se jim le tista višina zdi prikladnejša.«
Trmasto je odmajal z glavo.
»Od tam vendar ne morejo nikamor več! Samo poglej — če Jih vržejo z vrha, jih bodo stisnili v dolino...«
»Tisti-le, praviš, — so partizani?« se je vmešal Vinko. »Potemtakem so onile, na desni, Švabil Ne?« Pokazal je na sivo črto, ki se je krivenčasto vlekla nasproti kraja, kjer so prej tekali ljudje. Močan rezget strojnic je prihajal od tam... In ko so zaostrili poglede, so razločili temne točke, ki so se komaj vidno premikale.
»Švabi!« je zadržano vzkliknil Gregi.
Vioranc si je z roko zasenčil oči.
»Da, da... Razločno jih vidim. Bele halje imajo, najbrž. Zato jih prej nismo opazili.«
Vinko pa se razvnel:
»Kaj sploh še čakamo?... Vsekajmo po njih, pa je! Naša dva mitraljeza bosta pa že nekaj zalegla, ni hudiči«
Berti mu je pritrjujoče prikimal in stegnil roko, da bi potegnil mitraljez na rob. Sredi giba pa mu je*roka obstala... Stisnil se je k tlom in šepnil:
»Skrijte se!«
Takoj za njim je svareče kliknila Liza:
»Glejte jih!... Sem gredo.«
Potajili so se v sneg.
»Kdo... kje?« je hlastnil Voranc. V tem pa je že videl, kaj je preplašilo Bertla in Lizo.
Vrh, na katerem so ždeli, se je kakor široka ploščad, vštric z dolino, raztegoval proti jugu. Ravnina pa se je kmalu nekoliko
dvignila in se razcepila v dva majhna, nizka grička; skozi sedlo med njima se je odpiral razgled proti zasneženim hostam. In od tam so po beli čistini prihajali ljudje. Sedem... osem... devet... deset... enajst jih je naštel Voranc. Hodili so v gosjem redu, počasi in previdno. Bele halje so jih dobro skrivale očem. Le prvemu je zdrsnila kapuca na rame in razkrila zeleno soldaško kapo. V vzhajajočem soncu pa je za hip blisnila cev strojnice. Čeprav so hodili previdno, korakoma, niso bili več daleč od sedla med obema gričkoma.
Voranca je spreletelo: še nekaj minut — pa bodo pričeli streljati čez dolino, na četo, vkopano v nasprotnem hribu, ki je že s težavo odgovarjala sovražnemu ognju.
Vedel je samo to, da je treba nekaj storiti. Toda hitro, hitro... sicer bo prepozno. Videli bodo tudi njih in...
Ne da bi odtrgal pogled od prihajajočih Nemcev, je siknil skozi zobe:
»Municijo! Daj, daj!« V naglici si je ovil čez pleča dolg pas strojničnih nabojev, katerega mu je vrgel Berti. Divje prebujen nagon mu je razbistril misli, da je vse presodil v trenutku: razdaljo do sedla, čas, ki bi mu ga požrl vdirajoči se sneg, in kritje za gričkom. Če doseže sedlo pred Nemci ..
Na pol se je že dvignil, da bi stekel, ko je začutil na rami roko, ki ga je trdo prijela. Skoraj srdito se je obrnil... Liza je bila.
Urejuje uredniški odbor, Ljubljana, Knafljeva uHca fit, 5/U
S*tefon uredništva ln uprave St 55-22 do 65*26, telefon uprave za ljubljanske na ročnike St. 88-28 —
Oen» Kranjc
Tiatejma »Slovenskega poročevalca« — Odgovorni