Ameriška Domovina
yir il/B’ JE it ie/m- Ul" HO /1/1 F«
AMCRICAN IN SPIRIT JF0R6IGN IN LANGUAGG ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO WEDNESDAY MORNING, AUGUST 1, 1962
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€ft
ŠTEV. LX — VOL. LX
Vohunske umelne lune zmanjšujejo nevarnos!
Ameriške umetne lune vrste Samos in Midas ter sovjetske vrste Kosmos nadzirajo svet in jja varujejo Pred iznenadenji.
Washington, d.c. — “Vo-
liuni na nebu” so zelo zmanj-o£ui nevarnost nenadnega napa-^a> če jo že sploh niso odpra-2 višine 150 in več milj stalno opazujejo, kaj bi utegnil Nasprotnik pripraviti za more-ltr>i napad in obveščajo o vsem( kar odkrijeio, svoje gospodarje.
Združene države so poslale ^ Pot okoli Zemlje vsaj pol-|*rilg ducat takih vohunov, od-ar je odletel maja I960 prvi Na tako pot. Trdijo, da bo mor-* pred koncem tega leta, 'sekakor pa prihodnje leto.
! ožila okoli Zemlje cela vrsta ameriških umetnih lun, ki bo e*a skupno vsak trenutek pod Nadzorom vso zemeljsko povr-sin-o.	i
Združene države o svojih vo-NNskih umetnih lunah molče, Prav tako molči tudi Sovjetska ^veza o svojih umetnih lunah rsvte Kosmos. Uradno naj bi 'zde proučevanju radiacije, pomena in možnosti človeko-ga potovanja v vesolje, de-a0sko pa brez dvoma opravlja-podobno naloge kot ameriški amosi in Midasi. Rusi so do-ej poslali na pot okoli Zemlje ®a3 šest umetnih lun vrste Kosmos.
Kruščev, ki se je tako jezil aradi ameriškega vohunskega U-2, še ni protestiral za-^ ^ ameriških vohunskih u-^ eInih lun. Na eni strani se t^ara zaveda, da bi ostal pro-
dpT ^rez odg°vora, na drugi pa a sam isto.
Vodnik angleške cerkve na obisku pri patriarhu Alekseju v rdeči Moskvi
MOSKVA, ZSSR. — Na povabilo moskovskega patriarha A-lokseja, vodnika ruske pravoslavne cerkve, je prišel sem na obisk vodnik angleške cerkve nadškof iz Canterburya dr. A. M. Ramsey.
Časnikarjem je dejal, da je
Anglija ne pojde dalje!
Razgovori o sprejemu Velike Britanije v Skupni trg so na mrtvi točki. Obe strani vstrajata na svojem sta-
II: CII.
LONDON, Vel. Brit. — Angleži so postali v zadnjih dneh
Kako bo izglodala laoška nevtralnost v vojski
povabilo sprejel v želji, da po- glede pogojev za sprejem v globi in izboljša odnose med Skupni trg odločnejši. Zahte-obema cerkvama in tako pomaga k večji edinosti med krist-
‘hpini bi radi povečali ai*ieravano Malazijsko konfederacijo
smCLP-VELAND) °- — Kot tak° veNkrat poročali, se hod0 .V ^Ngliji kot v jugovz-(ja p Aziji zelo potegujejo, sk- i! 86 ustanovalia malazij-s ‘l k^^rederacija, ki bi ob-
Naw-1! Malajo’ Singapur, Sa~ oba]a ’ Brunei i n Severno fed 0 N°ve Gvineje. Tej kon-dri,^ra.C’J* k* se s®daj radi pri-1 še Filipini.
pHl lns'<l predsednik Macaga-ijj	udo agitira za to idejo
v	Ze napravil par potovanj
Še ^ Namen. Njegov načrt gre
Je;
fed
rad bi ustvaril kon-
jUft.eiacij° iz vseh držav v Aziji> ki imajo Y -^ko prebivalstvo. tegu ■ Pndonu se zaenkrat po-fedeJej0 Samo za malazijsko Nacip10^0’ 0	o konfede-
Pa v 1 Vsah malajskih narodov e niso rekli svoje besede.
koVl^aSnezij je najlažji od vseh bj v običajni industrijski ra-
.k'M
Vigja 0rna sončno in milo. Naj-fomperatura 78.
jani.
Ko so ga vprašali, če je mogoče biti oboje: komunisti in kristjan, je angleški cerkveni vodnik dejal: Ne. Komunizem je brez dvoma način življenja brez Boga!
Nadškof Ramsey, ki mu je 57 let, je stopil iz letala na letališču v uradnem škrlatnem talarju in z malim okroglim škrlatnim klobukom na glavi.
čez 18,DOS mrtvih na cestah v polovici leta
CHICAGO, 111. — Po uradnih podatkih je bilo v prometnih nesrečah na cestah v Združenih državah tekom prvih šestih mesecev leta 1962 mrtvih 18,120 ljudi.
To je doslej največje število ponesrečenih v prvi polovici leta. Število v drugi polovici je običajno višje in tako računajo, da bo skupno doseglo letos nemara številko ^0,000 ali jo celo preseglo. Doslej je bilo največ smrtnih prometnih nesreč na naših cestah leta 1956 — 39,628. --------------o
Ekvadorski predsednik Arosemena dobro opravil v Washingtonu
WASHINGTON, D. C. — Obisk ekvadorskega predsednika Aro-semene ni sicer napravil na našo prestolico posebnega vtisa, toda mož se lahko zadovoljen vrača v svojo domovino. Dosegel je zanjo kar čedne uspehe.
Med-ameriška banka mu je dala nad 10 milijonov dolarjev posojila za zidavo cenjenih hiš. Administracija se je obvezala, da mu bo dala podpore in kredite za akcije) ki jih bo začel v okviru in duhu naše Zveze za napredek. Privatni kapital bo nadaljeval s svojimi investicijami.
VIENTIANE, Laos. — Svet z zanimanjem opazuje dogodke v Laosu in ustvarjanje laoške nevtralnosti, ki na_[ dokaže, v koliko sc komunisti res voljni trenutno držati svojo obljubo.
Med drugim bodo v smislu nevtralnosti na novo organizirali tudi laoške oborožene sile. Te .obstojajo trenutno iz nekdanje j kraljeve vojske, ki so jo vežbali neka minimalna jam- jn 0premjii Amerikanci. iz nev-
vajo vsaj
stva, da jim bo dovoljeno kupo-i	s‘o“j ih'prvotno tudi
vati hrano v Avstraliji, Novi izvežba]i in 0premili Amerikan. Zelandiji in Kanadi, dežel brit- d pa SQ kasneje povezali svojo
ske Skupnosti narodov, ki jih s u^odo s komunističnim Patet temi potrebščinami oskrbujejo^ rdečimi gveriid. k; uživajo
podporo iz Sev. Vietnama.
sedaj.
Zastopniki šestih držav Skupnega trga so pristali na to) da dobi Velika Britanija v tem pogledu določene ugodnosti, toda le do leta 1970. Za Angleže je to premalo, oni hočejo imeti do-ločena jamstva tudi za bodoče.
Vprašanje uvoza hrane je postalo glavna zapreka za sporazum o angleškem vstopu v Skupni trg. Nekateri ugibljejo, če se niso Francozi in Nemci domenili na skrivaj na škodo Angležev, ki bi radi zajamčili svoji deželi ceneno oskrbo z živili. V slučaju, da Anglija pristane na zahtevo Skupnega trga, bo v pogledu poljskih pridelkov po letu 1970 odvisna od stališča Francije in Nemčije, ki hočeta ščititi svoje poljedelstvo z visokimi cenami pridelkov.
Proti n^daljnemu pcjpuščanju se je pojavil močan odpor ne same v vrstah opozicije, ampak tudi v vrstah same vladne stranke. Tako so razgovori v Brux-ellesu zastali in njihov uspeh ni več tako gotov, kot je izgledalo še pred nekaj tedni.
Brade ne spadajo k “mirovnemu zboru”!
WASHINGTON, D.C. — Sodelavci in kandidati pri znani akciji “Mirovni zbor” so se za idejo tako navdušili, da so si pustili rasti brade. Pa je vodstvo akcije odsvetovalo tako gorečnost, češ da več škoduje kot koristi.
Utemeljitev za tako stališče pa ni bila preveč prepričljiva: Pojav slabo razvitih brad bi bil smešen!?
Nova oborožena sila Laosa naj bi štela okoli 25,000 mož. Vsak bataljon naj bi bil sestavljen iz po ene čete vsakega tabora in komandirji teh čet bi bili izmenoma tudi komandanti bataljona.
Princ Suvana Puma je pretekli teden dobil v Washingtonu, kjer je bil na obisku, obljubo, da bodo Združene države Laos tudi še dalje podpirale.
------o------
Tirana skuša najti pot k pomiritvi z Moskvo
DUNAJ, Avstr. — Albanci se trudijo na vse načine, da bi našli možnost sporazuma in pomiritve s Sovjetsko zvezo. Ta jc z Albanijo pretrgr la vse vezi, ko se je Albajijji, ty prepiru med Moskvo in Peipingom postavila na stran Peipinga.
Prekinitev vezi s Sovjetsko zvezo je Albaniji povzročila veliko škodo. Albanija je v letih pc drugi svetovni vojni dobila
večji del strojev in drugih in-[nji teden javna zasliševanja dustrijskih naprav iz Sovjetske gospodarskem položaju pred Ti stroji so neuporabni s v o jim odborom. Odbor za
sredstva in načine Doma razpravlja o gospodarskem položaju na tajnih sejah in bo razpravo po vsem verjetno nadaljeval še v prihodnji teden.
Kong. Chas. Halleck, vodja
Republikanci hladni do znižanja davkov sedaj!
Vodniki republikancev v Kongresu so se izjavili proti znižanju davkov v sedanjem trenutku, češ, da so za gospodarstvo važnejši drugi ukrepi, med \ njimi sprememba splošnega davčnega sistema.
WASHINGTON, D. C. — Izgledi za znižanje davkov. ki naj bi stopilo v veljavo še letos v oktobru ali pa vsaj z novim letom, so skoro izginili, ko so se vodniki republikancev izjavili proti njemu, češ, da so trenutno bolj važni drugi ukrepi za poživitev gospodarstva, med njimi “obnovitev zaupanja” v Kennedyevo administracijo. Ker tudi v samih demokratskih vrstah ni v pogledu znižanja davkov enotnosti, dober del uglednih demokratov se je izjavil proti znižanju, je dvomljivo, da bo predsednik J. Kennedy predlog za znižanje sploh stavil.
Nihče v načelu ni proti znižanju davkov, v kolikor bi bilo to zvezano z znižanjem izdat-
kov zvezne vlade in bi se tako ne povečal primanjkljaj v zveznem proračunu, kar bi imelo samo po sebi slab vpliv na trdnost dolarja. Vlada trenutno ne vidi možnosti za večje znižanje izdatkov, zato odklanjajo trezni presojevalci finančnega stanja dežele tudi znižanje davkov.
Vodnik republikancev v Senatu E. Dirksen in vodnik republikancev v Predstavniškem domu Chas Halleck sta izjavila, da je potrebnih preje več temeljnih ukrepov, med njimi reforma davčnega s i s t e ma, predno bi se lotili znižanja davkov.
Med tem je kong. W. Patman, demokrat iz Teksasa, načelnik skupnega odbora za gospodarstvo, napovedal za prihod-
o
zveze.
brez nadomestnih delov, ki pa jih sedaj Albanija ne more dobiti.
Kitajci so sicer obljubili vso pomoč Albaniji, toda niso mogli svojih obljub v celoti izpolniti.
Tako Albanija nima drugega republikancev v Domu, je trdil, izhoda kot pomiritev s Hrušče- da je sedanjega zastoja v gos-vim. Ta je voljan Albanijo podarstvu in padca na borzah sprejeti nazaj v komunistični kriv Kennedyev poseg v cene blokj toda le, če Enver Hodža, jekla preteklo spomlad. Čeprav sedanji komunistični diktator izgleda znižanje davkov zaže-Albanije, odstopi s svojega me- Ijeno, je vendar veliko vpraša-sfa-	nje, če bo ono rešilo težko vpra-
Kongresno zasedanje se je prevalilo proti koncu
WASHINGTON, D. C. — Kon-(administracije postali zelo greš bo začel ta teden zadnji skromni, želi le še, da bi ji mesec polnega zasedanja. Veči- Kongres odobril par zakonov, ki na kongresnikov in senatorjev jih smatra za važne, bi rada šla z dnevom Dela | Med take spada zakon o zuna-ak na počitnice ali pa na agi- nji trgovini. Predstavniški dom tacijo za jesenske volitve. Do ga je že sprejel, sedaj ga obrav-volivnega dne manjkajo nam- nava senatni finančni odbor, reč samo še trije dobri meseci. jNi mu sovražen, toda obložil ga pa samo naj večji opti- bo z dodatki in predlogi za spre-
Vendar
misti mislijo, da bo sedanje kon grešno zasedanje končano že začetkom septembra.
Veseli bodo, ako se bo končalo proti koncu septembra. Z Bele hiše se namreč slišijo žu-ganja, da bo predsednik zahteval zasedanje celo v oktobru, ako Kongres ne bo preje končal zakonodajnega programa. Ven
membo besedila. Nekaj bo dodal še plenum senata, predno bo večina glasovala. Administracija upa, da bo potem skupna konferenca senata in predstavniškega doma tako sestavila končno besedilo, da bo odgovarjalo v glavnem predsednikovim že-Ijsm.
Drug važen zakonski načrt je o
dar na Kapitelu ne dajo dosti na	° ‘‘davčni reviziji-”
žuganja Kennedyeve admini- ^edstavniški dom ^je sprejel,
gal znižanje davkov. Ako se bo trgovini. Plenum se bo prepiral odločil za to, bodo v senatu po-'o zakonu o komunikacijskih sa-čakali, da pride tak predlog injtelitih in njihovi vporabi potom ga bodo vključili kar v za- zasebnega podjetja, ki naj bi bi-kon za davčno “revizijo.” Upajo le pod federalno kontrolo. V namreč, da bo na ta način cel j predstavniškem domu bc znani načrt za letošnjo davčno zakono- odbor za sredstva in namene dajo lažje prebrodil vse težave obravnaval nakazilne zakone in na Kapitelu. Usoda o letošnji jih seveda primerno obsekal. davčni zakonodaji bo verjetno Spalo seveda ne bo ostalih 22 znana sredi septembra.	senatnih odborov in odborov
Nekateri demokratje bi radi predstavniškega doma. So vsi še enkrat poskusili srečo z zako- preobloženi z delom, kajti nem o podpiranju farmarjev. Iz obravnavati morajo na desetine te moke bo težko kaj kruha. |manj važnih zakonov, ki morajo biti sprejeti ali odbiti še te-
stracije.
Politično važnih zakonov za to zasedanje Nekaj jih
toda precej spremenil besedilo, ki ga je dobil od administracije. Zakon je sedaj pred senatnim
je počasi zmanjkalo, finančnim odborom, ki ga bo je Kongres odklonil, znova razmrcvaril. Kdaj bo za-nekaj jih je pokopal v raznih kon prišel pred senatni plenum, odborih, pododborih in komisi- še ni gotovo. Demokratski sena-
jah) bore malo jih je sprejel. Zato so tudi upi Kennedyeve
tor ji čakajo namreč na Kennedyevo odločitev, ali bo predla-
Pač pa bo Kongres moral izglasovati še 12 “nakazilnih zakonov,” ki določajo dokončno posamezne vsote v federalnem proračunu. To ne bo gladko potekalo, kajti nasprotniki posameznih proračunskih postavk, bodo skušali v nakaznih zakonih doseči to, česar niso mogli v proračunskem zakonu. Taka sporna točka bo verjetno podpiranje komunističnih držav, kot sta Jugoslaviji in Poljska.
Ta teden bo glavno delo opravljal senatni finančni odbor ko bo obravnaval zakon o zunanji
kom sedanjega zasedanja. Taki zakoni so na primer zakon o podpisu posojila za Združene narode, zakon o poštnih pristojbinah, zakon o podpiranju vseučilišč in podobnih učnih zavodov, o javnih delih itd.
Zopet smo doživeli isto kot vsako leto. S 1. avgustom zavlada prava poletna vročina ne samo zunaj Kapitela, ampak tudi v njegovih sejnih dvoranah
šanje, ki ga je ustvarila administracija. Kar je potrebno za povrnitev zaupanja, je po Hal-leckovem mnenju takojšnje znižanje zveznih izdatkov združeno z reformo dačnega sistema, ki naj daje pogum za nove investicije in podpira razširitev in modernizacijo industrijskih naprav.
-----o-----
Kdo naj bo imenovan v Atomsko komisijo
Kennedy in njegova stranka se pteprirata o odbornikih atomske komisije.
WASHINGTON D. C. — |V glavnem odboru atomske komisije že dolgo ne vlada potrebna sloga med odborniki. Spori med njimi so se tako zaostrili, da sta odstopila kar dva odbornika, ostali v odboru so samo trije.
Kennedy bi moral imenovati dva nova člana, pa odlaga ta posel. Ne more se odločiti ne morda za primerne kandidate, ampak na katero stran naj se nagne v sporu med odborom atomske komisije in skupnim kongresnim odborom. Odbor atomske komisije bi rad gospodaril po svoje in noče kongresne kontrole, skupni kongresni odbor pa trdi, da mora biti on tisti, 'ki določa smernice za delo atomske komisije.
To je star spor, ki dela preglavice vsakemu predsedniku. Zato se je rodila misel, da bi odbor atomstke komisije sploh razpustili in imenovali komisarja, ki bi bil direktno podrejen predsedniku. Temu se seveda upira Kongres. Dobro je pri vsem tem) da strokovno delo komisije radi tega ne trpi dosti. • Republikancem se je seveda ponudila lepa prilika, da ščip-Ijejo demokratsko federalno upravo in zahtevajo, naj čim preje imenuje dva nova člana v odbor atomske komisije.
-----o----
Celebrezze bo šel agitirat za Kennedya v Massachusetts?
WASHINGTON, D.C. — Po naši prestolici se je raznesla vest, da bo bivši Clevelandski župan Celebrezze šel jeseni agitirat v državo Mas-sachussetts za Kennedyevega brata Teddya, ki bo tam kandidiral za senatorja.
V tej državi je dosti volivcev italijanskega porekla. Te naj bi Celebrezze privabil na Kennedyevo stran. Menda je ta načrt igral nekaj vloge tudi
Iz Clevelanda in okolice i
Prijeten obisk—
Včeraj so nas obiskali g. Frank in ga. Rezika Gerkman iz Detroita in njuni trije sinovi ter brat, oz. svak g. Louis Gerkman iz Amhertsburga, Ont. Lepo pozdravljajo vse svoje prijatelje in znance iz taborišča Spittal. — Hvala za prijeten obisk! Zadušnica—
V petek ob 6:30 bo v cerkvi sv. Kristine sv. maša za pok. Feliksa Drenik ob drugi obletnici smrti.
Sodnija naj odloči—
The Citizens League je vložila včeraj tožbo pri okrajnem sodišču, ki naj razčisti vprašanje, ali bodo primarne volitve za novega clevelandskega župana strankarske ali ne.
Novo zavarovanje za ostarele—
Blue Shield in Academy of Medicine v Clevelandu sta izjavila, da bosta z oktobrom nudila osebam, starim 65 let, zdravniško zavarovanje za $3.20 na mesec, za celo družino pa $6.20. V zavarovanje naj bi bilo vključeno tudi zdravljenje v bolnišnicah do največ 70 dni.
-----o-----
Babilonska zmešnjava v Afriki
ENTEBBE, Uganda. — Uganda je angleška kolonija južno od Sudana in Abesimje, ki bo letos 9. oktobra postala nezavisna država. V deželi živi 18 plemen z različnimi jeziki. Vlada je odredila, da bo moral Radio U-ganda poročati o vsaki stvari v 12 domačih jezikih.
Tako bo deset minut dolgo poročilo vzelo dejansko dve uri, predno ga bodo mogli preko radijske mreže slišati pripadniki 12 plemen v svojih jezikih. Pri tem se vlada še izpostavlja nevarnosti nezadovoljstva ostalih šest plemen, katerih jeziki niso bili uradno priznani.
ne glede to, da je tam poskrb-ipri imenovanju Celebrezzea Ijeno za primerno močne hladil- za člana Kennedyevega kabine naprave.	jneta.	,
Protičrnski izgredi v Pragi
PRAGA, ČSR. — Nedavno je prišlo do demonstracij na tukajšnji univerzi proti črneem) ki uživajo od strani oblasti kot njihovi gostje več ugodnosti kot domačini.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D. C. — A. Celebrezze, bivši clevelandski župan, je bil včeraj dopoldne ob desetih v Beli. hiši zaprisežen kot zvezni tajnik za zdravje, vzgojo in socialno skrbstvo.
WASHINGTON, D. C. — Nizozemci in Indonezijci so se v načelu dogovorili o bodočnosti
Nove Gvineje in bo predvidoma tekom dveh tednov sporazum formalno sklenjen in podpisan.
BOGOTA. Columb. — Potres v ponedeljek je zahteval doslej 40, če ne celo 50 mrtvih in preko 300 ranjenih.
LITTLE ROCK. Ark. — Guv. O. Faubus je brez posebne težave odlično zmagal pri primarnih volitvah za demokrat, kandidata za guvernerja, kar pomeni v Arkansas« dejansko izvolitev samo. To jc peta zaporedna izvolitev Faubusa za guvernerja.
ALŽIR, Al. — Pristaši Ben Belle so izpustili M. Boudiafa, ki se je vrnil v Alžir, da nadaljuje borbo proti Ben Belli.
L
'fcMEJRIŠRA DOMOVINA AUGUST 1, 1962

Ameriška Domoviha
Luni ’i i * :n,i i j, lv
/11^1 •»/1 <-» ■%.
6il7 St. Cl»Ir At«, t- HEnderaon 1-0028 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
"	NAROČNINA i
Zedinjeno države:
|14.00 na leto; |8.00 za pol leta; |4.50 za ! mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
116.00 na leto; |9.00 za pol leta; $6.00 za 8 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES«
pnited States:
114.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.60 for 8 months. Panada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $6.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year.

Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
NoT"146 Weds., Aug. 1, 1962
Počemu siliti v krizo?
Naše gospodarstvo je že lani začelo napredovati s hitrico, ki ni bila ravno izredna, toda hitrica je vendarle bila. Kennedyeva administracija je nanjo postavila svoje gospodarske načrte. Bila je prepričana, da se bo hitrica v bližnji bodočnosti še povečala, kar bi pomenilo večje dohodke za federalno blagajno. Na tem upanju je sestavila tudi letošnji proračun in ga vsaj na papirju tudi spravila v ravnovesje. Med tem pa hitrica v konjunkturi ni rastla tako hitro, kot je administracija pričakovala. Posledica je bila nova ocena sedanjega proračuna. Že tekom letošnje spomladanske debate o federalnem proračunu smo slišali prve kritike, ki so trdile, da predlagani proračun ni uravnovešen, ampak da bo pokazal primanjkljaj. Kako velik bo, so kritiki mogli samo ugibati. Takrat so ga cenili samo na par bilijonov, sedaj so oceni dodali še nekaj bilijonov.
Kritiki so res uganili, da sedanja konjunktura ne bo rastla tako hitro, kot je administracija pričakovala. Njihove ocene so bile bolj realne kot ocene administracije, ki so se stalno nagibale na optimistično stran. Vse to ni pomenilo ničesar posebnega, ob vsakem stanju našega gospodarstva so bili taki spori. Letos jim je Kennedy dal še poseben pomen s svojim sporom z jeklarnami. Takrat se ni sprl samo z jeklarsko industrijo, ampak z vsemi gospodarskimi voditelji, ki so komaj čakali na priliko, da “povedo administraciji svoje mnenje.” V to so vpleti tudi njeno napačno 'sliko o razmahu sedanje konjunkture. Z neprikritim veseA ]jem so ugotavljali vsak zastoj v posameznih gospodarskih panogah in o posledicah, ki jih ima navadno tak zastoj na .vse gospodarstvo, posebno pa na zaposlenost.
Kennedy je uvidel, da se je urezal s svojim bojem proti gospodarskim krogom, hotel se je z njimi pomiriti, ti pa svojega miru niso hoteli in nočejo poceni prodati sedanji administraciji. Čim bolj je administracija trdila, da hoče iti gospodarstvu na roke, tem večje zahteve So prihajale od tam. Za utemeljitev zahteve je služil počasen gospodarski napredek v letošnjem letu. Ocena napredka je čisto osebna stvar, s številkami ni veliko pomagano: ene govorijo v prid stališču, da zastoja sploh ni, druge trdijo, da smotik pred gospodarsko krizo, ako administracija ne bo pravočasno posegla vmes. Tu je po našem mnenju administracija nasedla zainteresiranim gospodarskim krogom in spravila sama sebe v slepo ulico, kjer ne vidi izhoda.
Kennedy je namreč hotel biti posebno dalekoviden in pripraviti pozicije, s katerih bi se boril proti morebitni krizi v obliki javnih del. Denar zanje naj bi mu dovolil Kongres kar naprej. Kongres je to idejo gladko zavrgel, Kennedy jo je moral pokopati. Niso pa nanjo pozabili gospodarski krogi.
Spomnili so se, da administracija pobija krizo lahko že kar naprej, predno se je zastoj pojavil, z znižanjem davkov. Speljali so administracijo na led, da je začela obljubljati pravočasno znižanje davkov, kakor hitro se bodo oparili temni oblaki na gospodarskem obzorju.
Gospodarski krogi so hoteli kovati železo, dokler je vroče, in iskati temne oblake na gospodarskem obzorju. Z 'drugimi besedami: začeli so dokazovati, da stojimo tik pred krizo, ako je ne bo administracija zavrgla z znižanjem davkov. To delajo tudi sedaj s tako vnemo, da je del javnosti že kar prepričan, da bomo imeli že jeseni gospodarsko krizo, ako federacija že zdaj ne zniža davkov. So že kar napravili račune, kako naj bi boj proti napovedani krizi potekal. Federacija naj zniža davke za kakih 5-8 bilijonov dolarjev, to bo ustvarilo tak optimizem med producenti in kon-sumenti, da bosta proizvodnja in potrošnja narastli kar za okroglih 25 bilijonov dol. in o krizi ne bo treba več govoriti.
Objektivno gledano je to čisto navadna agitacija za krizo in grožnja, da bi administracija kapitulirala in začela z akcijo, kako znižati davke. Agitacija je tako huda, da že kar vidi teden, kdaj se bo Kennedy odločil, da gre po tej poti. Boj proti tej agitaciji je neroden, kajti vsakdo si želi znižanja davkov, le redkokdo pa misli na posledice take davčne politike.
Znižanje davkov bi ne pomenilo nobene nevarnosti za gospodarstvo, ako bi imeli vsaj uravnovešen federalni proračun ali pa utemeljeno upanje, da bo donos tudi znižanih davkov tako velik, da ne bo v proračunu primanjkljaja. Tega ne bo, ravno nasprotno bo res. Že sedaj vemo, da bomo imeli primanjkljaj v federalnem proračunu in da se bo ta še povečal za vsoto znižanih davkov. Za isti znesek se bo povečala zadolžitev federacije, kar končno pomeni inflacijo. Kar bo torej davkov odpisanih, za toliko bo enkrat v, bodočnosti dolar manj vreden. Sedanje znižanje davkov brez novih davčnih virov je torej tvegana stvar, administracija ne bi smela na tem področju eksperimentirati kar tja v en dan z raznimi teorijami, ki hočejo zverižiti običajen pojem o proračunskem primanjkljaju.
Lahko se zgodi, da se bo odločila za eksperiment, dasi-
ravno trdi cela vrsta gospodarskih strokovnjakov, da ni nobenih resnih in zanesljivih znakov za bližanje gospodarske krize. Seveda ni nikjer napisano, da bo Kongres dal administaciji pooblastilo za tak eksperiment. V Kongresu sedijo ljudje, ki so v gospodarstvu dalj časa, kot je Kennedy star, in ti so že sedaj napovedali ostro kritiko Kennedyevi davčni politiki. Ako se jim bo zdelo prav, jo bodo z lah-; koto pokopali v raznih kongresnih odborih. Senator Byrd in kongresnik Mills sta mojstra v taki taktiki.
Zato danes še ne moremo reči, kaj bo z akcijo za znižanje davkov. Kot navadno, ne bo Kongres tudi sedaj dal prav Kennedyu na celi črti. Ravno tako je pa tudi mogoče, da bo vse ideje naše administracije o znižanju davkov pokopal vsaj za letošnje leto. Škoda je le, da imamo, recimo, “kampanjo za krizo,” ki nas pred svetom samo smeši.
8 *
» I > *
| BESEDA IZ NARODA
Joliet, 111. — Mi stari Belokranjci najraje govorimo o naši lepi stari domovini Belokra-jini. Naj nam čitatelji ne zamerijo, če se radi ravnamo po našem narodnem geslu: Bog je sebi najprvo brado ustvaril, če Se sami za sebe ne bomo zanimali, kdo se bo zanimal za nas?
Četvorica nas, toje moja malenkost, dobri Jure in njegova dobra Bara, ter Suhorčan Nick. Moški smo sedeli na eni strani “porča,” Bara pa v senci zraven rastočega drevesa in je listala po Mohorjevem koledarju.
“Hej možakarji, danes je pa sv. Aleša god,” se oglasi Bara.
Nato smo ohrnili pogovor na razne svetnike. Govorili smo o sv. Jakobu, o drugih in o Porci-junkuli, ki je te dni tu. Jure je
Zgolj načelo ne zadostuje Poadižju, kjer so Nemci v veči-
tu in spredaj so pa imeli na nekih jermenih, katere so imeli oprtane preko ram, njihovo krošnjo. Nekateri so imeli dolge črne mustače. Ko so prišli v kako vas ali mesto so vpili: “Poceni, poceni prodam vam krošnjo, poceni, poceni, sezite kar v mošnjo!
Doma naša skala nam kruha ni dala, zdaj hodim po sveti, da morem živeti.	^
Poceni, pocenij sezite kar v mošnjo.
Doma dela žena, a njiva peščena ne bo ji rodila, ne dece hranila . . .
Poceni, pocehi, prodam vam krošnjo.
Ko vso prodal bom) domov jo ubral bom, dal deci, dal ženi bom kruh zaželjeni.
Poceni, poceni prodam vam krošnjo, poceni, poceni — sezite kar v mošnjo!”
Jure je dejal; da mu je njegov stric, ki je prišel na pro-ščenje k Trem faram podaril dva krajcarja. S tistima dvema krajcarjema je srečal krošnjar-
V
Italijanski parlament razprav. Ija o deželnem štatutu za Furlani j o-Julijsko krajino^ v katerem naj bi bile zavarovane tudi pravice slovenske narodne manjšine v Italiji. Desničarske skupine se bore z vsemi sredstvi proti sprejemu tega štatuta, med tem ko je vladna večina zanj in bo po vsej verjetnosti le uzakonjen.
V členu 3. osnutka štatuta je rečeno: V deželi so vsi državljani enakopravni, pa naj bodo katerekoli etnične skupine, in zagotovljena jim je obramba etničnih in kulturnih značilnosti.
Zastopniki Slovencev na Goriškem in Tržaškem so poudarili v Rimu, v svojih resolucijah in v svojih listih, da samo načelo v štatutu ne more zadostovati za zaščito slovenskih pravic. Takih načelnih izjav je bilo že več in ustava Italije sama daje narodnim manjšinam vse pravice, toda te niso točno označene in jih zato ni mogoče uveljaviti.
Slovenci so ostali edina narodnostna manjšina v Italiji, katere manjšinske pravice niso z zakonom točno določene in zavarovane. Francoska in nemška manjšina sta to že davno dobili in vendar je v Gornjem
povedal par krepkih na račun počasnosti pri procesu za Bara- ja Dalmatinca' in na njegovem
govo priznanje svetnikom. Pokojni škof Baraga je bil Metličanom In tamkajšnim okoličanom pred 135 leti dobro znan, saj je med njimi kaplanoval in so ga kot vnetega duhovnika
krošnjarskem oprtnikom je zagledal lep pipec. Vprašal je koliko stane:
“Fante, za dva solda ti ga dam!”
Jure je kot sedem letni fan-
zelo cenili. In koliko se je žr-^tek zanimivo gledal na pipec, z tvoval potem tu v Ameriki! Kar1 roko pa trdo držal tista dva mislim včasih, da vzrok bo v te:m 'krajcarja v žepu. A pipec se mu ker Slovenci smo majhen narod. je dopadel, potegne roko iz že-Bara pa je pristavila:	“Baraga 'pa in da krajcarja Dalmatincu,
je med svetniki. Bog ne dela razlike med malimi in velikimi narodi. Take razlike se delajo ie med ljudmi na zemlji. Bog že ve zakaj tako.”
Nick pa je nato sprožil besedo
ta pa mu je dal lepi pipec. To je bila prva lastnina, do katere je prišel Jure. Tisti pipec je imel, tako rad, tako je nam povedal skoro deset let in ko ga je enkrat zgubil, bi bil skoro jo-
vino ukradli in veselili so se, da so se kar breze majale. A čez tri dni so se pa cigani in ciganke majale. Prišli so žandarji in vse skupaj v mesto odvedli in zaprli.”
Tako je nam to pot Nick povedal njegov doživljaj na ciganski ohceti.	i: f’llSIBI
Naj bo za danes o tem dovolj. Jure mi je ukazal, naj to objavim, ker da je v tem pripovedovanju precej nekega narodnega belokranjskega blaga, ki bo morda komu privabil smeh na obraz. Kogar pa take reči ne zanimajo, naj pa to preskoči in bere kaj drugega.
Vsem čitateljem in naročnikom A. D. pa iskren slovenski pozdrav od vseh štirih nas!
Tone s hriba.
o Porcijunkli.	j kal za njim. Taka je bila nje-
“Ej Bara, povej nam kako si igova prva kupčija z Dalmatin-
skim krošnjarjem.
Med tem, ko je Jure to pravil je pa Nick že komaj čakal, da
kaj čebulo nosila na trg v Novo mesto o Porcijunkuli?”
“Dosti krat sem jo nesla. Po cel teden prej sem jo pletla v le- be Jure piko napravil njegove-pe kite, potem sem pa šla s tež- jmu pripovedovanju. In ko je kim jerbasom na glavi tja preko Jure jenjal, je Nick hitro po-Jugorjev v mesto. Včasih sem [vzel besedo. Začel je praviti, jo toliko nesla, da sem morala kako je bil enkrat na ciganski vsake pol ure po poti počivati. V ženitvi.
mesto smo prišle dekleta, žene Tedaj se vmešam v besedo jaz in moški že predvečer pred Por- in vprašam: Kje se pa cigani že-cijunklom. Zložili smo jerbase nijo?
skupaj tam okrog ulice proti j “Ha! Kaj še tega ne veš?” mi frančiškanski cerkvi in po trgu. odvrne Nick. “Cigani se ženijo Par jih je pazilo na jerbase, dru- pod krivo brezo.” Ampak, magi smo šli molit v cerkev. Po- lo počakajte, moja usta so su-tem smo se vrstili, drugi neka- ha, se je oprostil Nick in segel
teri smo pazili na jerbase in drugi so šli molit. Drugi dan pa smo prodajali in zavzeli v robce tiste uboge groše, ki smo jih dobili za čebulo. Zdaj bi bogme kaj takega ne zmogla, kakor tedaj, ko sem bila mlada,” je dejala Bara.
Jure pa je nam za tem pravil o dogodku, kako je prvo krat kot mali deček prišel do lastnega pipca, ki ga je kupil v Metliki od krošnjarja Dalmatinca. Dalmatinski krošnjari so prihajali tam od Karlovca in so se ustavljali v Metliki, šli v Černomelj, potem pa naprej preko Gorjancev v Novomesto. Med potjo so se ustavljalitudi v kaki vasi. Oblečeni so bili po turško. Na glavi rudečo kapo s “cofom,” hlače plave, včasih pa rudeče, na nogah pa nekake po turškem načinu nareje opanke. Na hrb-
po kozarcu, ki mu ga je Jure pravkar napolnil. Ko je zvrnil kozarec vina, pa je nam povedal, kako in kaj je čul na tisti ciganski svatbi peti cigane. Le poslušajte, tako le so peli: “Cigani se oženido ajme mendu cendu zeleno. Drevi so jo poprosili, v torek so jo poročili, v sredo jim je porodila, v četrtek so ga okrstili, v petek so mu svete dali: ako neče krasti bog mu nedaj rasti!”
Ko je Nick deklamiral to cigansko pesem, ga je Bara z nasmehom gledala in ko se je ustavil, ga vpraša:
“Kaj šopa na ohceti jedli in pili?”
“Kokoši so obirali, ki so jih preje ciganke po vaseh nakradle. Moški so pa v neki zidanici
Ura “v glavi”
“Meni ni potrebna budilka, imam uro v glavi” — te besede ste morda že slišali od marsikaterega znanca.
Ali se sploh more človek sam zbuditi ob določeni uri. Na to vprašanje odgovarja prof. dr. Gunther Klauser z univerzitetne klinike v Freiburgu v Nemčiji takole:	,
“Res je, so ljudje, ki imajo “uro v glavi.” O tem sem napravil na tisoče poskusov in prišel sem do naslednjih ugotovitev: 70 odst. vseh pregledanih odraslih ljudi je bilo sposobnih, da so se ob določeni uri sami zbudili, 23 odst. tega ni zmoglo vedno, medtem ko se 7 odst. ljudi sploh ne more samih zbuditi.
Pojav, ‘ure v glavi’ temelji na fiziološki lastnosti možganov, ki je nastala tako, da človek pred spanjem intenzivno misli na določeno uro. Mnogi ljudje uporabljajo tudi druga ‘pomožna sredstva,’ da bi ‘budilko v glavi’ navili na točen čas.
Tako nekateri trkajo določeno uro s prstom po lesenem delu postelje tolikokrat, da to odgovarja uri, ko se morajo zbuditi, drugi zavijejo odgovarjajoče število vozlov na žepnem robcu, ki ga potem devajo pod glavo; ali pa se primejo za palec na nogi tolikokrat, kolikor znaša ura, ko morajo vstati.
Seveda so vse to sredstva za intenzivno, koncentrirano mišljenje pred spanjem.”
ni, prišlo v preteklosti do nemi-rov in izgredov ter do razprave o vprašanju pred Združenimi narodi.
Jugoslovanska vlada se za slovensko narodno manjšino ne zavzema v meri, kot bi bila dolžna. Za nekaj deset milijonov dolarjev trgovskega kredita v Rimu je pripravljena zamižati pred vsemi krivicami, ki se gode Slovencem v Italiji. Ko je bil zadnjič Titov namestnik Rankovič v Rimu, so se skušali predstavniki Slovencev v Italiji z njim sestati, pa je njihovo željo zavrnil!
Srbi v Trstu se pobotali
V Srbski pravoslavni cerkveni občini so se borili med seboj dalj časa pristaši Tita in nove Jugoslavije in pristaši svobodnega srbstva, ki zavrača komunizem. Končno je svobodno srbstvo zmagalo in vodstvo cerkvene občine je ostalo v njegovih rokah. Razkrinkani co bili načrti titovcev, ki so skušali dobiti upravo občine v svoje roke in javnost je dobila o poteku celotne borbe in njegovem ozadju jasno sliko.
Begunsko naselje v Sesljanu
Italijanske oblasti se prizadevajo, da bi slovensko obalo med Trstom in Devinom čim preje poitalijančile. Slovenci se temu upirajo, kolikor se le morejo. Tako je občinski svet občine Dtvin-iNabrežina zavrnil prošnjo za gradnjo naselja za italijanske begunce iz Jugoslavije v Sesljanu. Italijanske oblasti so imenovale za občino začasno komisarja, ki je tako dovoljenje izdal, nato pa upravo občine vrnil v roke izvoljenega župana.
Generalni komisar v Trstu s tem še ni bil zadovoljen, ampak jc slovenskega župana v pismu posvaril češ, da je bil njegov postopek v nasprotju z veljavnimi zakoni in predpisi. Zanikoval je trditve, da bi se vršila na področju občine Devin-Nabrežina akcija za raznarodovanje slovenske zemlje, pa trdil, da hočejo povzročiti mržnjo med italijanskim in slovenskim prebivalstvom v občini. Županu in občinskemu svetu je očital, da se ne zavedajo v kak težek položaj spravljajo sožitje med Italijani in Slovenci v občini, ker da v tem pogledu nimajo nobene skušnje.
Župan je sklical sejo občinskega sveta, prebral na njej komisarjevo pismo, nato pa še svoj odgovor, v katerem utemeljuje svoje upiranje izdaje gradbenega dovoljenja za begunsko naselje na slovenskih tleh, nato pa opozarja vladnega komisarja, da se Slovenci še dobro spominjajo skušenj o sožitju ki so jih nabrali v času fašistične vlade, pa tudi na dogodke zadnje dobe v Trstu, kjer je bilo ščuva-nje proti Slovencem očitno ne samo v raznih napisih, ampak tudi v pravih nasiljih proti slovenskim dijakom. Vsi slovenski odborniki so županov odgovor odobrili in njegovo postopanje podprli, italijanska člana odbora pa sta župana pozvala, naj ne odpošilja odgovora, ker bo spor na ta način najlažje pre. šel s sveta ...
Italijansko begunsko naselje so seveda med tem že začeli graditi. Beograd, ki bi bil po londonskem sporazumu upravičen protestirati, pa molči!
Nov odbor Slov. kat, skupnosti v Trstu
Na občnem zboru Slovenske skupnosti v Trstu je bil izvoljen idbor ki si je takole razdelil
mesta: predsednik dr. Teofil Simčič, podpredsednik ing. Milan Sosič, politični tajnik dr. Matej Poštovan, organizacijski tajnik Marjan Slokar, blagajnik Marjan Bajc, člana razsodišča Jože Podobnik in dr. Aldo Stefančič. V odboru so še: Sergij Pahor, prof. Humbert Mamolo, Franc Mljač, dr. Lojze Tul, Drago Štoka, Tone Kostnapfel, Roman Lupine, Aleksander Možina, Stana Oficija, Joško Čotar, Pepi Štrajn, Zdravko Petaros.
V	novem odboru je veliko mladih sil, od katerih pričakujejo nove vneme in zaleta pri delu.
Čudna narodna zavest titovcev
V	začetku preteklega meseca se je razšla Neodvisna socialistična zveza, v kateri so se povezali titovci po izključitvi Jugoslavije iz Kominforme leta 1948. V zadnjih letih so se tržaški komunisti pod vodstvom Vidalija in socialisti bolj in bolj sprijaznili s titovci, s tem je izginila potreba po lastni politični organizaciji. Tako so Neodvisno socialistično' zvezo pokopal^ njene slovenske pristaše pa pozvali, naj se priključijo italijanski Tržaški komunistični partiji ali pa laški socialistični stranki.
Slovenska katoliška skupnost
e pozvala Slovence, ki so bili v Neodvisni socialistični zvezi, naj sc ne vključujejo v italijanske stranke, ampak naj se pridružijo demokratičnim slovenskim političnim organizacijam.
Tabor Slov. prosvete
Slovenska prosveta iz Trsta je priredila pretekli mesec na Re' penetabru že 15. Tabor Slovenske prosvete. Tabora so se udeležili tudi koroški Slovenci, zbrane rojake pa sta pozdravila tudi č. g. Zrnec iz Toronta v Kanadi in č. g. škerbe iz Buenos Ai' resa, ki sta bila takrat na obisku v Evropi. Slovenski oder je P0<^ vodstvom prof. J. Peterlina p°' dal Devinskega sholarja, ki £>a je po romanu A. Rebule dramatizirala Zora Tavčar. Prireditev je nad vse lepo uspela.
Za imetje jim gre
V	javnosti na Tržaškem ge šušlja, da Vidaliju; vodniku Tr' žaške Komunistične partije n° gre toliko za pristaše Neodvisn6 socialistične zveze, v kateri s° bili povezani titovci, kot za g°f’ podarske ustanove, ki pripadaj0 skupini okoli Neodvisne socia' listične zveze. Sami uslužbeU' d teh ustanov se boje, da bo 1° slovensko imetje prešlo v laS italijanskih komunistov.
Vse te ustanove so bile usta novljene in njihovo delovanj6 dovoljeno kot slovenske. K3 *" janske oblasti se niso pobrigal6’ da bi prišle v roke in last vse slovenskih skupin, ampak so d° puščale, da so prišle pod pop0 nc nadzorstvo titovcev. Pokrajina Furlanija-Julij®^ krajina odobrena
V	torek, 24. julija, je posl3
ska zbornica v Rimu izglaso
vala
besedilo zakona Julijski krajini.
Furlaniji
Zanj je glaS<j, valo 341 poslancevj proti Pa Dodatek, ki so ga stavilisoci3 ^ sti in komunisti v določnejšo ^ ščito pravic slovenske manj ne, je bil pred odobritvijo ČP na prizadevanje krščanskih mokratov.
Občni zbori u
V nedeljo 15. julija je ih^g, v Gorici redni občni zbor za slov. kat. prosvete v Gor • ki so jo ustanovili pred he ,e leti. Za novega predsednik3 izvoljen č. g. dr. Kam111
bil
PTumar. Pozdrave zborovalo6^ izročil v imenu tržaškihj0^
le svetnih Šah.
delavcev prof.
•^ela
V nedeljo, 22. julija, je svoj redni občni zbor Slov. mekratska zveza v Trstu- ^ poročilih je bil izvoljen zn^, za predsednika dr. Branko neletto.
Fiziki na Miramaru bii
Na gradu Miramaru i6,. j[i mednarodni kongres teoretl[Lp fizikov. Organizirala ga je ^ ^ narodna atomska agencij3
Dunaju ob miverze.
sodelovanju
Ivan Pregelj:
Božji mejniki
POVEST IZ ISTRE
Lomonosov - očak ruske znanosti
“Ali je kaj nujnih opravkov?” je vprašal tiho in skoraj boječe. Čutil je, da bi jim ne bil dorastel. Potreben je bil počitka. Giacomini je nejevoljno mrmral. Križmanič se je oddehnil: ničesar ni bil zamudil. Župnik pa se je še v enem pogonu razjadil.
“Quomodo — kako pa?” je vzkliknil. “Kako pa, da Hrvatje tikate celo Boga in Njegovo presveto Mater? To je vendar divjaško, moj ljubi! Ali tega prevzvišeni v Trstu nikoli ni premislil in svojim ljudem Povedal?”
Križmanič se je nasmehnil in dejal:
“Morda je res, kakor ste rekli, gospod župnik. Za Vaše nho. Za naše srce ni.”
“Ne čenčaj,” se je udobro-voljil tedaj trenutno gospod Giacomini. “Ali ne vidiš, da sem zinil iz svoje sitnosti? Kakor Abraham, Izak, Jakob in Vsi Istrani bi tikal tudi jaz, pa so mi po materi gosposko usta zrastla. Tako je. Pa me zavr-zi> če smeš!”
“Vas, gospod župnik?” je vzkliknil mladi duhovnik prestrašeno.
“Ecco —i glej! To sem hotni. Odslej te tikam, Hrvat, ttoj duhovski brat,” je dejal slovesno in zanosno župnik.
Stegnil je roko. Križmanič Jo je prisrčno stisnil. Potem pa jo prosil, da bi se smel iti odpočiti. Giacominiju se je zopet vznejevoljilo lice in je mrmral:
“Kakšne navade! Še pri obedu me bo pustil samega!” ■Zamahnil je z roko in dejal rahlo zaničljivo:
“Pojdi! Lahko noč.”
“Mladost je nora,” je zamrmral, ko je Križmanič odšel.
Tedaj je zazvonilo poldne, župnik se je pokrižal po latinsko in molil na glas;
“Angelus Domini nunciavit "turiae ... angel Gospodov je °Znanil Mariji...
Križmanič je odmolil del svojega dnevnega brevirja in ■^egel. Utonil je v nemirno spa mie. Potem je živel v sanjah, kakor je vedel, ne da bi hotel. Lepa Mara je bila pred njim 1,1 je golčala v trpki istrski be-sedi in pravila strahotno baj-°’ pela enozvočno žalostno Povest svojega izgubljenega
življenja.
Lbil je človeka na cesti P°d Bermom. Okrvavljenega Sem ga pustila k sebi, da se je m ko sem spoznala, kaj J® storil, in hotela bežati in VPKi> joj, kaj mi je nalstavi prsi? Joj, nož, nabrušen ot ogenj! Trikrat sem ga Pleklela in rekla, naj sune.
Potem
Pa me je vzel za roke ••okal in me ijubil in nisem vPila. Na bukve sem mu pri-da bom molčala, in on 1 jo prisegel, da me bo za eno vzel, me položil v voz in Poljal na prcščenje. Joj, kako Se je lagal.
Križ
smanič se je prebudil in
Se ustrašil.
Ne vpelji me v skušnjavo,” e prosil kleče pred razpelom k am veš, kaj veva midva cl.) smem vedeti jaz sam
Povedati
,v	—. Razsvetli me, Pra
n*! če je Tvoja volja, da
Tvoja volja,
•n maščevalno orožje Tvoje He rZa- PreLt° kri! Za nedolž-ega človeka, da bi ni ure ne Pol dalje po krivici. Oče naš kateri si Tako
p“1° le ?reSoriiev "" kraja.
Gregorič
% “23.
v nebesih ...” se je našel duhovnik, razgrnil v zapiske e in bral od konca
Bogu svojo prvo mašo pri očetih frančiškanih na Kostanjevici. Nikoli nisem bil namreč prijatelj šumnih primic. Vsak po svojem okusu, sem dejal, domačini so mi pa zamerili in rekli, da sem, kakor sem bil, prevzeten in ohol. Vem pač, kaj sem vreden, in samo svojemu Bogu bom dajal odgovor. Moj bogoslovni učitelj, ki je bil povabljen k mojemu skrm-nemu slavju in mi je govoril v cerkvi, je sicer mnenja, da imajo pri ordinariatu posebne namene z menoj. Hvala Bogu! čutim voljo in moč in veselje do učenja.”
“12. septembra me je poklical škof Jernej k sebi. Prišel sem ob določeni uri. Prijateljsko me je izpraševal, kako si zamišljam svojega duhovniškega stanu smoter in pot. Gpvoril sem neprisiljeno in povedal, kakor sem bil dosa-njal pri sebi. Ni ne odobraval ne grajal. Odpustil me je in dejal: ‘Bodi ponižen in moli!’ Tako sem šel. Verjel sem, da mi je škof naklonjen in da bo povsem podpiral mojo priza-devalnost. Prečastiti je pač umen človek. Morda tudi bister dušeslovec. Dobro je služiti modremu gospodu.”
“18. septembra sem dobil škofijski odlok. Nastavili so me za kaplana v Tinjanu. V Tinjanu! Kje je to? Nekje v Čiribircih in Čičih. V Tinjanu!
b mora biti pomota! Jaz vendar nisem za Tinjan!”
“Škof Jernej me je sprejel jubeznivo, a meni se je zdelo, da ni odkritosrčen. Pokazal sem mu svoj dekret. Prikimal je in dejal, da me je bil odme-nil v odljudnejši kraj, pa se premislil. V odljudnejši kraj! Kaj pa naj je zame odljudnej-še kot Istra? škof Jernej je svojeglav. Verujem, da mu nisem po srcu. A France Gregorič ni mož, ki bi se uklanjal.
ojdem v Istro. Ustreči škofu ne bi mogel, poslušati bom znal. Zbogom, Slovenija! Zbogom, domačini! Zdaj bi vam skoraj odpustil, ker ste rekli, da sem ohol.”
“Tu sem, v Tinjanu pri fari svetega Simona in Jude, tujec med tujci, poln domotožja po slovenski zemlji, po drugovih in sbšolcih, ves omražen oc tukajšnjih navad v cerkvi in fari, še pri mizi, ki ni naša jec ne naše vino. Kje neki sem aral v dijaških letih zanosno hvalo istrske zemlje? Lagala se je! Istra je trikrat tužna, nečedna, neumna in neuka Zašel sem med osle in tatove Pa vse le zaradi škofa, ki je svojeglav in mu ni moj obraz po srcu. Moj Bog! Naj ne grešim. Tebi, vsaj Tebi hočem služiti verno in zvesto.”
‘Za god sem prejel lastnoročno škofovo pismo. Ni me ozdravilo domotožja, a delo mi je dobro. Biskup mi je pisal, da bi mi bil rad ustrege in bi bil obzirnejši z menoj, da res ni mogel. Ni smel, piše Ne urnem ga povsem. Mož je star in čudaški.”
“Bral sem nekoč v nemški knjigi, da je človek ‘prilagod na žival’. To je grda beseda, a nekaj resnice vsebuje. Odkar sem v Tinjanu, sem prepričal. Tudi istrski kruh dasi mešen s kislim kvasom tekne, in vino je pošteno zemlja — no, zemlja je; kakor nad slovensko se pne tudi nad njo božji nebes. Iz knjig vem, da šo še žalostnejše pokrajine na svetu in celo na mojem Kranjskem.”
(Dalje prihodniiči ---------o------
ki
Kar je za Italijo genialni Leonardo da Vinci in za Nemčijo univerzalni Johann Wolfgang von Goethe, je za Rusijo veliki učenjak in naravoslovec Mihail Vasiljevič Lomonosov. Bil je zgodovinar, sijajen govornik, mehanik, kemik, mine-ralog, umetnik in pesnik. Eksperimentiral je na vseh mjogo-č i h področjih in mnogo dognal. Gibčno in vsestransko dejavnost Lomonosova so seveda živahno podpirale ruske reforme v viharni dobi carja etra I. Velikega.
Mihail Vasiljevič Lomonosov se je rodil pred 250 leti, jeseni leta 1711 v vasi Deni-sovki ob izlivu reke Dvine. De-nisovka je oddaljena okoli 80 rilometrov od pokrajinskega glavnega mesta Arhangelska, je imel takrat obenem s vobodnimj mestom Velikim Novgorodom samostojne trgovske stike z nemško Hanso. Oče Lomosonova je bil ribič trgovec. Trgoval pa ni samo v Rusiji, ampak tudi s sosednima deželama Norveško Švedsko. Poleti so segale njegove zveze celo do Anglije.
Mihail Lomjonosov se je že otroški dobi seznanil s trdim delom. Že z desetimi leti je moral pogosto spremljati oče-na dolgih potovanjih. Z očetovo ladjo je jadral mali Mihail po Severni Dvini tja do Belega morja in v Ledeno morje. Na teh potovanjih je deček videl marsikaj, kar ga zanin^alo. Pazljivo je opazoval življenje in naravo svojega domačega okolja ter ljudske navade in običaje. Zbral je mnogo zanimivih vtisov o naravnih pojavih. Ledene gore in plavajoči led v severnem Ledenem morju, veličastni prizori severnega sija, so že zgodaj zbudili njegovo domišljijo.
Kadar se je Lomonosov vrnil s svojih voženj z očetom,
je pisal: avgusta sem
daroval
J e je
pri knjigah. Zanimalo ga vse, in njegovo berivo mu odpiralo pot k znanju in spoznanju. Temeljito se je ukvarjal k aritmetiko, s fiziko, z geometrijo, navigacijo, astronomijo, matematiko, in s tujimi jeziki. Branje vseh teh knjig je bilo za Mihaila največje veselje, vendar je plačeval za to veselje visoko ceno. Doma je bil nesrečen, ker so njegovi starši mjislili, da beži k svojim knjigam samo zato, da se izmuzne od dela.
Pozimi 1730. leta se je Lomonosov odpravil na potovanje v Moskvo, kamor je prišel v januarju 1731. Imel je takrat 20 let. V Moskvi je tisti čas obstajala šola za višjo izobrazbo z naslovom “Silo-vanskogrško-latinska a k ade-mjija”. Prva študijska leta Lomonosova so bila težka in trda, živel je v velikem pomanjkanju. Vendar je delal n a Akademiji z največjo marljivostjo in spričo svojih izrednih sposobnosti čudovito hitro napredoval, že leta 1735 je bil prvi v seniorskem razredu Moskovske akademije.
Svoje študije je Lopionosov nadaljeval v Petrogradu in od leta 1736 dalje v Marburgu ob reki Lahn na Nemlkem,. Povsod se je odlikoval s svojo nadpovprečno nadarjenostjo. Travemunde, Lubeck, Minden, Hamburg, Kassel in Leipzig so bile nadaljnje postaje njegovega bivanja v Nemčiji. V Freiburgu je Lomonosov leta 1739 študiral pri profesorju Henckelu metalurgijo.
V juniju 1741 se je Lomonosov vrnil v Petrograd. Tu je začel sestavljati in katalogizirati mineraloško zbirko. Leto dni pozneje je postal profesor na petrograjski Akademiji z letno plačo 360- rublrjev. Ta znesek je zadoščal za njegove potrebe in mju omogočil celo kar udobno življenje.
Naj iz bogastva njegovega
je preživljal svoj čas najrajši življenjskega dela omenimo
postavitev načela o neuničljivosti materni je in njegove zasluge za raziskavanje termodinamike. Na področju astronomije je zaslovelo njegovo ime z raziskavanjem atmosfere na Veneri. Kot filolog je Lompnosov izdal prvi znanstveno rusko slovnico in slovi zato kot obnovitelj ruskega jezika.
Nadalje je začetnik ruskega umetnega pesništva. Znamenite so predvsem njegove ode. Končno je Lomonosov ustanovil tudi prvo rusko univerzo.
Spomladi 1765 je moral Lomonosov hudo prehlajen v posteljo. Njegovo zdravstveno stanje se je slabšalo iž dneva v dan. Pri tem ga je najbolj mučila skrb za usodo njegovega življenjskega dela. Prijatelj, ki je zvesto vztrajal pri njegovi bolniški postelji, poroča, da je Lomonosov nekaj dni pred koncem žalostno dejal: “Dragi prijatelj, vidim, da moram umreti, toda s smrtjo sem se sprijaznil, to me ne muči. Boli m|e le to, da ne bom mogel vsega izvršiti, kar sem začel. Vse, kar sem delal, je bilo za blaginjo moje domovine, za napredek in razširitev znanosti in za slavo Akademije. Sedaj, ko zahaja moje življenje, vidim, da bodo z mlenoj izginili tudi vsi moji načrti!” Toda niso, kajti univerza v Moskvi se danes imenuje po njem in spada med prva središča znanosti n a svetu.
V japonski veleblagovnici
iče nanese, da imate kaj več prostega časa — piše popotnik, ki je imel poslovno opraviti na Japonskem — nikakor ne smete prezreti tokijskih veleblagovnic, zakaj tam spoznate, kako se prepletata japonski in zahod-ni) zlasti pa ameriški način življenja. Japonske veleblagovnice so prav zares pravljica, škrat, ka mnogo več so kot lokali za naikulpe in sklepanje kupčij. Kaj kmalu spoznate, da na Japonskem še vedno velja starodavna miselnost, po kateri je veljava v družbi — v tem primeru med kupci — pogosto več kot sam denar, prav gotovo pa zagotovilo poslovnega uspeha. Nemara prav zato so na strehah veleblagovnic v Tokiu, milijonskem, modno prenaseljenem velemestu, kjer silno primanjkuje parkov in sprehajališč, uredili prikupna Zbirališča mladih in starih.
Preden pridete do vrta na ravni štreni moderne, večnadstropne in po zahodnem vzorcu tako rekoč z vsem založene vele. blagovnice, morate mimo množice reči, ki zagotavljajo tokijski trgovski hiši poslovni uspeh. Spotoma preberete vabila na u-metniške razstave in gledališke prireditve od katerih si poslovni ljudje ne morejo obetati dobička, vendar pa z njimi ustvarjajo značilno japonsko vzdušje, od katerega je odvisna kupčija.
Na zunaj so veleblagovnice podobne z vsemi sodobnimi teh. niičmami domislicami opremi; e-
Mihaila Vasiljeviča Lomono- nim viteškim gradovom, saj ima sova, ki je umrl star 54 let, so vsaka izmed njih celo stolp, s ka-pokopali v Petrogradu na po- te rega plapola zastava. Če ne kopališču samostana Aleksan- bi 'bilo v nasprotju s policijski-dra Nevskega.	mi predpisi, hi japonski trgovci
,0____ [zelo verjetno vsaj simbolično
oborožili svoje nameščence in Dobra primera | uprizorili roparske napade, samo da bi se v kupcu nakopičilo
Tako volijo v nekaterih veleblagovnicah tudi “miss ljubka peta,” kar naj bi prav tako pripomoglo k razcvetu kupčije. ---------------o------
Vrednost človeškega življenja
Japonski princ si je dal napraviti dva seta prekrasnih posod iz porcelana. Živel je le za to, da jih je občudoval. Nekega dne ubije služkinja po neprevidnosti eno teh posod. Princ, ves razkačen, jo obsodil na smrt.
To zve neki prinčev podložnik. Stopi k njemu in mu reče: “Imam dragocen recept, kako bi popravil ubito posodo, ne da bi se poznala najmanjša razpoka. Potrebno je samo, da mi pokažeš vse cele posode.
Princ ga odvede v sobo, kjer so bile shranjene oboževane posode za svilenim zastorom. Podložnik privzdigne zaveso in z enim sunkom vrže vse posode na tla, da se razlete na tisoč koscev. “Če bi ostale te posode cele,” reče nato princu, “bi to lahko uničilo devetnajst človeških bitij. Zato vzemi življenje meni, da ne bo drugih nepotrebnih človeških žrtev!”
Princ je dobro razumel nauk, ki mu ga je dal ta mož. Spoznal je, da ne bi odtehtale vse zlate in izrezljane posode v njegovi palači niti enega človeškega življenj3, P3 je pomilostil njega in služkinjo.
------o-----
— Modri kit je največji sesalec na vsem svetu.
Profesor: “Naj mi poda eden kar največ nevsakdanjih dožive. izmed dijakov,, dober vzorec ilu- tij, ki naj bi ugodno vplivala na zije!”	njegovo nakupovalno vnemo.
Neki dijak vstane in pravi:	V taki veleblagovnici vas vse
‘ Jaz sem vstal danes zjutraj, go- povsod obdaja pravcata vojska spod profesor, misleč, da je jako [vazalov, da nadaljujemo pri
zgodaj, pa je bilo že jako pozno ” [merjavo z
Domiselni
Moški dobijo delo
Mesar dobi delo
Iščemo mesarja za poln ali delni čas. Oglasite se na 520 E. 200 St., ali kličite HE 2-0947.	•(148)
Ženske dobijo delo
ZVEZDNIKI IN ZVEZDNICE JO ZANIMAJO — Navdušena obiskovalka kina si ogleduje skozi okno priprave za veliki banket na mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu v Franciji, na katerega so bili povabljeni vsi vodilni filmski igralci in igralke sveta.
viteškim gradom, trgovci so ustvarili množico neznatnih delovnih mest s še bolj neznatnimi prejemki. Pri vsakem dvigalu vas sprejme ne le čedno napravljena, nasmejana voznica, temveč razen' nje še dekle, ki vas pospremi do nadstropja, kjer dobite zaželjeno blago. Ob otroški železnici zgoraj na ravni strehi skrbi vrsta mladih nameščenk, da se otrokom kupcev ne primeri nezgoda. Skratka z vsemi sredstvi se borijo za naklonjenost kupcev.
Uprave veleblagovnic pa skrbijo tudi za zabavo: po ves dan stopicajo nameščenke okoli kletk in krmijo najrazličnejše ptičke v njih, zakaj živali so priljubljeno sredstvo za privabljanje kupcev. Presenečeno pogledatei ko opazite v ograjenem kotu na ravni strehi ribiča, kakršni ponekod še lovijo ribe rani.
Gospodinjo išče
Katoliški vdovec z dvema o-trokoma, 9 in 7, išče gospodinjo. Mora stanovati v hiši in razumeti angleško. V soboto in nedeljo prosta. V fari sv. Gregorija. Kličite EV 2-4650 in vprašajte za Mr. Corrigana. —(147)
MALI OGLASI
Družabnica
Starejša Slovenka išče dru-žabnico za čas od 9. dop. do 3. pop. 4 ali 5 dni v tednu. Nobenega gospodinjskega d e 1 a, konci tedna prosti. Kličite 481-7209 po štirih pop.
(147)
Hiša naprodaj
$ 23,500. — Šestsobna ranch hiša s 3 spalnicami, polna klet. Na Beverly Hills Dr., Richmond Heights. Kličite 531-8175 za sestanek. (147)
Hranite denar za deževne dneve “kupujte U. S. Savings bondel
L 1 ‘br’-v ,	’’i.	■ -y.' lr ''. i. '.	■/ . I’ •	•

VELIKA UŠESA — Ameriški vojak na, vrhu Mt . Palon nedaleč od Trenta v Italiji, pregleduje radio anteno komunikacijskih naprav ameriške armade.
i :1	V. J i'. ,vš
Spotoma kupec, ki se na mah, [zlasti če je tujec, spremeni v navdušenega radovedneža, občuduje manekenke v dežnih plaščih, ki se po ves dan sprehajajo ped prho umetnega dežja. Za mlade gospodinje prirejajo v posebnih prostorih nazorne prikaze tradicionalnih ceremonij pri pogostitvi s čajem, za otroke pa je v sosednji sebi urejena stena, po kateri lahko iz vsega srca čečkajo z barvicami in si |oblikujejo ustvarjalno domišljijo. Gospodinje so se sicer že kot dekleta učile vsega tega, vendar se Židi upravi veleblagovnice prav, če jih še enkrat opozori, kako bodo na najbolj ljubek način postregle gostu s čajem,'kakšen priklon bo najbolj pristaša! njihovi velikosti, obleki in podstavi. . .
V sodobni japonski velebla. jgevnici ne sme manjkati “mo-ga,” lepotna kraljica te ali one sorte, seveda v zvezi z določe-'nim modnim potrošnim predmetom, ki ga imajo na zalogi.
Prodaja lastnik
Colonial hišo na Arcade Ave. blizu E. 156 St., 3 spalnice, zaj-s kormo- trkovalnica, dvojna garaža, dolg lot. Za pojasnila kličite: IV 1-6886.	*	(148)
Sedaj je čas za barvanje hiš zunaj in znotraj. Pokličite
TONY KRISTAVNIK, Painting & Decorating HE 1-0965 ali UT 1-4234.
Stanovanje oddam
Oddam 4-sobno stanovanje s kopalnico, zgoraj, plinski furnez, za $4o mesečno. Zglasite se na 5421 Stanard Ave.
— (147)
Poslopje naprodaj
Lake Shore Blvd. 6 stanovanj. Dohodek čez $8700. Nič agentov. Kličite HI 2-3020.
(148)
Dohodek - enodružinska
E. 72 St., blizu Doiifild, 5 sob spodaj, 2 zgoraj, 2 kopal niči, plinski furnez, garaža, v dobrem stanju.
CHIMES REALTY US'S E. 79 St.
UT 1-0323	IV 6-4753
; V
i

4
AMERIŠKA DOMOVINA
RENE BAZIN:
IZ VSE SVOJE DUŠE
ROMAN
Bila je to zadnja beseda. Slovo za vedno.
Delavec je skomignil z rameni in šel dalje svojo pot.
Šel je naravnost k svoji ljubici in na dvorišču je med zidovjem, ki je obljudeno kakor pregraja v panju, zaklical prvikrat svobodno in ne več prihuljeno:
“Marija!”
XXIV.
Čakala ga je. Tudi zanjo je pomenjal ta dan vstop v neznano. Dvakrat že je bila Marija Schwarzova poskusila grozo zapuščenosti, iz katere ni bilo videti rešitve. Prvič takrat, k6 jo je bila mati pognala z doma, drugo pot pa, ko je dospela sama v Nantes, ko je v bridkih urah tistih dni naletela na Hen-rietto. Sedaj ji je odhajal fant. Ni je težila le beda prihodnjega dne. Težila jo je neizbežna ločitev, — drevi za vedno. A taka je čudežna mladost: nasmehnila se je, ko se je prikazal, da gresta zadnjič na sprehod...
Antoine jo je še ves bled prijel za zapestje in dejal:
“Pojdi! Zraka mi je treba. Pravkar sem se poslovil od strica Eloija in menim da za dolgo.” Razumela je, da je nekoliko pil, da se je bil skregal in da mu uporne misli Bretonca uhajajo na polje. Tedaj je zakrila nasmeh, ki ga je imela zanj, in je postala vsa mehka, da ne bi na ulici do česa prišlo. Sledila mu je, ki ji je pripovedoval o svojem dopoldnevu. Hodil je trdno, a oči so mu bile čudne. Položila je svojo roko pod nje-
CHICAGO. ILL.
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER — Woman, 25 to 45 yrs. of age. Stay. General housework, plain cooking, 4 adults, no children. Have other help. N. W. side of Chgo. Regular time off. Perm, position. $50 week. Must speak English. Refs. Call AV 3-8831.	(146)
HOUSE FOR RENT
Beaut, remodeled brk. 6 rm. New color bathroom. New kit. sink & cab. Gas space heat.
836 W. Newport. Bittersweet 8-5522.
(148)
REAL ESTATE FOR SALE
BEVERLY HILLS — BY OWNER Near Ridge County Club. 2 bedrm. ranch. Studio liv. rm. Window walled din. rm., overlooking beaut, patio for outdoor living. Att. gar. R,ecr. rm. Sunday, HI 5-1896. (146)
BLUE ISLAND — BY OWNER 2 FLAT. 5-5 Gas furnaces, electric stove. Alum. S/S. $75 unit rent. Mod. kit. dn. stairs. $14,000 full price. FU 5-4719.	(146)
BY OWNER — 5 Room down, 2 up. Enclosed porch, Full basement.
2	car gar. $15,950. 3641 North Richmond, Call JU 3-2436.	(147)
Deerfield — Charming 2 story Colonial home on tree-lined rd. Min. from all public & parochial schls. etc. 4 bedrms., baths, liv. rm. 30x15 with lovely firpl. full din. rm. with Dutch French doors to patio. Modern kitchen, dishwasher, powder rm., bsmt. Low taxes. $31,500. — WI 5-2547.	(148) * 3
HIGHLAND PARK — By owner,
3	Bdrm. air-cond. ranch home. Att. gar. 1% baths, screened porch. Nr.
chools, transportation. Many extras. $36,500. ID 2-4999.	(147)
govo. Stopala je neslišno po robatem tlaku. Samo eno voljo je imela: naj mu ne ugovarja, zakaj čutila je, da je razdražen.
Kmalu sta se znašla v trgovskem okraju v ulici Crebillon, kjer je Marija nekoč delala in ki se ga je odslej izogibala. Ne bi bil razumel, zakaj se sramuje hoditi tod, koder je tolikokrat ■hodila poleti sama in kot pošteno dekle... Za stekli trgovin je opažala obrise uslužbenk, ki jih je po videzu poznala. Često so se bile ozirale za njo ob sedmih zvečer, ko je bil zrak ves z zlatom presijan. Srečavala je odjemalke gospe demence. Rožnata lica so bila skrita pod kopreno, vratovi so bili zaviti v krzno. Zanje je bila pomerjala klobuke, morda celo tiste, ki so jih nosile. Dame je niso pogledale. Od daleč so bile uganile
CHICAGO. ILL
BUSINESS OPPORTUNITY
GROCERY — MEAT MARKET & BUILDING
Very reasonable. Must sell by July 29. Will sep. Stock plus equip. — $6,000. Barrington area. EM 2-2757.
(146)
Moving to Florida: GROCERY” STORE & BLDG. — BY OWNER Est. 32 yrs. Lake Ave., Channel Lake. Antioch. Good & steady income. 4 rm. apt. 2 acres incld. Price $35,000 for immed. salp. Write Rte. 3, Box 264, Antioch, 111. Phone 395-1726..	(146)
SCHOOL SUPPLY AND VARIETY STORE — BY OWNER ACROSS from school. N. W. Illness. $1,000 — BE 5-5616.	(147)
REAL ESTATE FOR SALE
2	Bedroom house, overlooking Pine Lake in City limits of la Porte, Ind. with all utilities in the house. Gas, electric, sewer, telephone, full bsmt. sun porch, private beach, can be shown anytime. Price $20,000. Contact owner.
DOCTOR EDWARD YOUNG, 610 LAKESIDE, LA PORTE, IND. — 362-3907.	(147)
DEERFIELD — BY OWNER KEEP YOUR CHILDREN SAFE Schls. only % blk. 3 bdrm cor. split-level surrounded by trees, 2 baths, oil heat, full bsmt., finished rec. rm. att. gar. good transp. High 20’s. Call for appt. Windsor 5-0892.	(147)
WHEATON AREA — BY OWNER, 9 Rms. 3 bedrm. bi-level on large cor. lot. Patio; garage; fin. rec. rm. beau landscaped. Walking dist. to public & Parochial schls. $23,750. MO 5-0830.	(148)
By owner — 7 rms. auto, oil ht., ht. wat., fenced in yard. Bsmt. Ccrnd. Frt. Porch. Insul. Siding. Brk. foundation. $12,500. Best offer. WA 5-7287.	(148)
GLENVIEW — BY OWNER Charming 3 bdrm. hse. Indscpd. & gardened, lited patio, IVi baths, tile kit.-laundry, paneled din.-rec. rms.. washer-dryer, refrig. - range, soft wtr., nr. everything, $24,500. — 217 Donald Ter. PA 9-0684.	(149)
PARK FOREST — 441 Natoma —
3	Bdrm. ranch. Owner transferred.
IVi car gar. Will sacrifice for quick sale. MUST SEE TO APPRECIATE. PI 8-2492.	(147)
4	BEDROOM CAPE COD.
Gas heat, 2 car garage, asphalt drive. By owner $15,500. POrter 6-1415.	(148)
S. W. PALOS PARK — 6 Rm. brick ranch, 2 acres, private lake, basement, 2% car gar. Close to schools. Many extras. By owner only $39,500. FI 9-7873.	(148)
;po njenem spremljevalcu, da ne spada med boljše ljudi. Vendar je čutila zadrego. Bala se je, da ne bi nenadoma naletela na katero izmed deklet iz delavnice ali pa na kakega prodajalca Mourieuxevega. Zato je brž privolila, ko je na nekem vogalu dejal Antoine, ki se je bil na zraku iztreznil:
“Ne vem, kaj neki tukaj iščem. Hočeš, da greva na polje?”
Brž sta krenila na polje v smeri Ville-en-Bois in Chante-naya. Izognila sta se gosposkim okrajem. V ovinku sta krenila po uličicah predmestja, ki so jima bile domače. Hoja je Marijo utrujala, a tožila ni. Antoine pa je bil postal on sam. Od jutranjih budalosti in prepira je bila ostala v njem samo črna otožnost, v kakršno ga je bila videla zatopljenega pogostokrat. V težkih trenutkih se je v taki otožnosti samo javljala svojstvenost rodu, ki je bil nekdaj tako tesno navezan na bridkosti bretonskega morja. Tiho ji je govoril. Poskušal jo je tolažiti, ne da bi mogel najti pravih besed za olajšanje dvojne bolesti, ki se potolažiti ni dala.
Bile so zgolj besede. Njih cena je bila v tem, da jih je govoril nežno in iz bridkosti.
“Posojilo ti pošljem, to ti malce pomore ... In potem ... dve leti... Morda bom kaj predrugačen ... Ko bom prost, te vzamem za ženo, kaj, Marija?” Poslušala je. Vedela je, da od posojila niti dva dni ne bo živela, da se Antoine ne vrne, da je po odsluženem roku ne bo vzel za ženo... In vendar se je ženska v njej, bitje udanosti in nesmrtne ljubezni, kakršno je bila, vzradostila že ob zvoku besedi, kakršne so sicer namenjene dekletom, ki še niso padle in katerih srce je obrnjeno v prihodnost.
Ko sta že dolgo hodila, sta v rebri miseriskega griča proti sredi neke strmine zagledala sonce, ki je zahajalo. V vležnem zraku sta podrhtevala. Marija je mislila na tisti davni dan, ko je bila šla s Henrietto k Loutrelo-vim na mauveške travnike v oni silni moreči vročini.
In nenadoma ga je vprašala: “Ali se pojdeš poslovit od njih, Antoine?”
Trdo je odgovoril:
“Ne.”
Obmolknila' je, obrnila šobo proti vrtnim zidovom, ki so se dvigali ob predmestni ulici. Na koncih golih vej so bili šopi rumenih listov. Kadar je zapihal veter, so drseli po starem ometu zidov, ki so bili pozeleneli od mahu in potemneli od dima. V zraku je zvenelo to turobno brnenje zamašnjakov iz tvornic. Prav visoko v luči pa so plavale konopljenke, ki so jih mikale daljne zemlje.
Antoine in 'Marija se nista več vodila za roke. Henriettino ime je vsakemu speljalo misli drugam.
Nenadoma pa sta skozi odprtino napol podrtega zidu zagledala pod sabo nekaj hiš, onkraj njih travnike, ki so se raztezali po pobočju, ob njih polje in moža, ki je delal na njem. Na levi malo dalje pa so bila odprta vrata pokopališča.
“Glej no”, je dejal Antoine, “nisem mislil, da sem tako blizu. Ker sem že tu, ne odidem, ne da bi je spet ne obiskal.”
“Prav imaš”, je odvrnila Marija. “V dveh minutah sva na ulici de THermitage. Če je prišla že domov, bo tako srečna!” On pa je stopil naprej in zavil po tridesetih korakih na pokopališče.
“Antoine! Ne maram! Bojim se pokopališča, saj veš!”
Ni se ustavil. Ko se je Marija odločila, da vstopi tudi ona in se je iz navade bila že pokrižala, je bil on že daleč. S preplašeno kretnjo je dvignila krilo na obeh straneh, ko da se ga sicer s peskom primejo tudi smrtne kali. Beli grobovi v vrstah so jo poganjali na sredo poti, kjer so se
nahajali tu pa tam veli venci, ki se jim je izogibala. Najsi je bila še tako trudna, tekla je, da je dospela do Antoinea.
Antoine se je bil izgubil na desno v oddelek, kjer so bili ka-meniti križi manj visoki in že pomešani z lesenimi. Stal je, držal v roki klobuk in ga tiščal k telovniku kakor kmet v zadregi
ter strmel v križ iz črnega lesa, ki je bil že star, nagnjen in ki je na njem bil napis: “Prosperju Madiotju, delavcu, st. 44 let, 6 mes. 2 dni, in Jacquelini Malier-jevi, njegovi ženi, st. 31 let in 8 mes. — njuna neutolažljiva otroka.”
Marija ga je bila dohitela in je za njim pokleknila.
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 St. ... 17002 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči IIEnderson 1-2088	KEnmore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene



V blag spomin
DVANAJSTE OBLETNICE SMRTI PREDRAGEGA SOPROGA IN OČETA
Anton
Chandek
ki je preminul 2. avgusta 1950
Dvanajst let je minilo že,	Zaman Te iščejo naše oči,
odkar si Ti zapustil nas.	a Tebe od nikoder ni!
Zakaj je smrt prišla po Te, Vsa hiša naša prazna je, ko brez Tebe tako dolg je čas? ko pride smrt, je končano vse!
TVOJA ŽALUJOČA DRUŽINA
Cleveland, Ohio, 2. avgusta 1962.

NE SAMO ZA POROKO — Poročna obleka (na levi) ni namenjena samo za poroko, je uporabna tudi za druge prilike, kot kaže slika na desni.
Prav na glas je dejal tako sanjavo, kakor je bila vajena pri njem:
“Mar to ni žalostno! Nista bila srečna, ta dva . ..”
Šopek še svežih rož, ki jih je
bilo zbilo zadnje deževje, je ležal počez na grobu v travi. Antoine ga je sunil z nogo iz okvira, ki sta pod njim ležala njegova draga.
(Dalje prihodnjičj
3

NAZNANILO IN ZAHVALA
Žalostni naznanjamo sorodnikom in znancem, da je Bog poklical k sebi mojega ljubljenega soproga, našega dobrega očeta in starega očeta
Anton Boldin
ki je po težki bolezni izdihnil svojo dušo dne 6. julija 1962. Dušo smo izročili Bogu, truplo pa materi-zemlji 9. julija na pokopališče Kalvarija.
Blagi soprog in oče je bil doma iz vasi Zagorica, fara Št. Vid pri Stični.
Našo iskreno hvalo izrekamo Rev. Slapšaku za opravljene cerkvene obrede in spremstvo do groba. Hvalo izrekamo Rev. Baragi in Rev. Lekanu za asistenco pri sv. pogrebni maši.
Hvala vsem, ki so darovali za sv. maše in vsem, ki so položili vence in šonke ob krsti.
Hvala vsem, ki so blagega pokojnika kropili, molili za njegovo dušo in ga priporočali božji milosti. Hvala vsem, ki so se udeležili sv. pogrebne maše in ga spremili do groba.
Hvala vsem, ki so ob času žalosti nam bili v pomoč, nas tolažili v času velike žalosti.
Vsem, ki so nam kaj dobrega storili, naj bo Bog plačnik.
Hvala nosilcem krste.
Hvala Joseph Fortuna pogrebnemu zavodu za spoštljivo vodstvo pogreba in za vso naklonjenost.
Ti moj ljubljeni soprog in naš dobri oče, dokončal si zemeljsko trpljenje. Veliko si trpel na zemlji v času doige bolezni, sedaj imaš plačilo pri Bogu. Res je bi!a težka ločitev od Tebe, saj sva živela 55 let v pravi zakonski ljubezni. Tolažimo se, da se vidimo v nebesih. Počivaj mirno v grobu in na svidenje v raju večnem.
Žalujoči ostali:
MARY, soproga
ANTON, JOSEPH, LAWRENCE, LOUIS, sinovi MARY por DOWNEY, ANNA por. PAPEŽ, JOSEPHINE por. KING, ANTONIA por. WISE, hčere VNUKI, PRAVNUKI, SORODNIKI
Cleveland O., 1. avgusta 1962.
V BLAG SPOMIN
ŠESTE OBLETNICE SMRTI LJUBEGA SOPROGA, OČETA, STAREGA OČETA IN BRATA
Frank Novak
ki je za vedno zatisnili svoje cči 2. avgusta 1956
šest let je že minilo, kar si Ti zapustil nas, kako težko nam je brez Tebe, pogrešamo Te ves ta čas.
Žalujoči ostali:
Sladko spavaj v tihem grobu, Bog Ti večni daj pokoj. Upamo, da v svetem raju se snidemo nekoč s Teboj.
JENNIE, soproga FRANK, sin
Cleveland, Ohio, 2. avgusta 1962.

DARILO PREDSEDNIKU KENNEDYU — Kanadski slikar Jack L. Gulley je poklonil v znak prijateljstva med Kanado in ZDA predsedniku Združenih držav Kennedyu sliko, ki predstavlja prizor iz življenja ribičev v Novi Škotski.