Atomska centrala v Calder Hallu
V Ca;der Hallu na Aagle5ketn So ui'adno izročili y oUratova-nj« električno centralo 70.000 kiiovatov. Centrala bo dobivaJa en©rgijo iz urana. Njeni svečaoi otvoritvi so prisostvovali za-stopniki 16 držav. Jugoslavijo je zastopal tovariS Milentije Po-povdč, član Zvezne komisij-e la jedrsko energijo. Naj kratko opišemo, kakšen pomen iana Calder Hall za razvoj jedrske energije.
Ta e-lektrična centrala v Cal-der HaJJu ni prva, v kateri bo-do  proiizvajali   elektr!čno   ener-
jedia. Prvič j-e bilo to reallzi-rano v Združenih državah leta 1952. 2« leta 1954 j« začela v Moskv; delovaK taka centrala z močjo 5000 kilovatov. Toda to so foili poiikusi, pri katerili niso gledali na ceno. Calder Hail pa je prva jedrslta cen-trala, ki proizvaja električno energijo iz urana po. približno taki ceni, kafcršna je v ternno-centralah ali hidrocentralah. Ta centrala bo vključena v redno energetsko mrežo Velike Brita-nije. Calder Hall bo imel moč »krog 70.000 kMovatov — pri-bližno dva in polkrat manjSo kakor Jablanica.
Calder Hall je velik uspeh inženirjev in znamstveniikiov. Njegov osredfllji del ses-tavljata dva reaktorliis — oapravt aa proixvodnjo   energije   s   cepJje-
njem atomskih jeder. Za ta re-aktorja bo kat gorivo služilo sto ton kovinskega naravnega urana. Za vsaki vat energije, ki ga proizvede reaktor", bo raz-cepljeinih 30 milijard uranovih jeder. S cep]jenjem tako veH-kega števila jeder se bb ustvar-jala toplota, k; bo grela pame kotle. Tak-o se bodo začele vrte-ti turbiae in generatorji za pro-izvodrtjo   elektrione   eneTgije.
Reaktorji v Calder Hailu ao izdelani taio, da bodo imeli dvojno funkcijo: v prvi vrsfci bodo skjžUi proiivodaji eleik-trične energije, hkraa pa bodo proizvajali plutonij, to je novo jedrsko gorivo, ki ža je mogo-če upor-aibljati tako za gradmjo r&aktorjev kakojr za proizvodnjo atomskih bomb. Nova centrala je bila zgrajena z reJcordno na-glico   v   treh  Jetih.
Hitri tejnpo zgraditve Calder Ha.lla — prve izmed 10 veJikih jedvsklh central v Britaniji — je zahievala energ«tska kriza, v kateri je Vel&a Britanija. Se-dania proizvodnja premoga iu zadostna. rezerve pa so čedalje manjše. Britanija razen tega ae razpolaga z izvori hidroenergije. Ceprav je iz enega kg urana mogoče dctoitd toliko energije kakor iz 2 in pol milijona kg premoga, Calder HaLl ne bo proizvada'1 energije, ki bi bila cenejSa od dosedanje. Zato sta dva vzroka, Prvič za.to. ker d?rog 75*/o stroškov v proizvod-nji iji dis.trilbueiji e-lektrriCne energije odpade na njeno razde-litev do potrošnika; drugvč za-to, ker 90 stroiki za konstruk-cijo realctorjev -in naprar za prenos toplote iz reaktorjev do parnih kotlov še vedno zelo ve-lUci v primerjavi s konstrukci-jt. denimo, bermoelektrarn. Upo-števajoč pa energetski položaj kaikor tudi postranske izdelke v oblilri plLfctonija in drugih ra-dioatetivnih izotopov je bila zgraditev Cald«r Halla za Bj-i-tanijo zelo nujna.
Zatetek obratovanja Caldcr Halla je pwnen»ben še iz enega varoka-   Do   danes   je   bilo   po
svetu 2a proizvodnjo jedrske energije in goriv potrošeno mno_ go vet kakor pa dobljeno. Z izročitvijo v obratovanj« t« centrale pa jedr^ta eoergija prvii lačeoja vraiati svoj d&Lg. S. D.