D
ROLETAREC
mv.-NO. 827.
Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze CHICAGO, ILL., 19. JULIJA (July 19th), 1923._
LETO—VOL. XVII1.
Upravništvo (Office) 3639 WEST 26th ST., CHICAGO. ILL.—Telephone Rockwell 2364.
AMERIŠKA SODIŠČA IN STAVKE.
Wilkersonova "trajna" prepoved.
Zadnje leto smo imeli veliko stavko delav-ivposljenih v železniških delavnicah. Ker se svkarji niso podali, je generalni pravdnik ugherty končno izdal proti njim sodnijsko »poved (injunction), ki jo je potrdil meseca itembra preteklo leto sodnik Wilkerson v igi. Prepoved je bila izdana proti 400 unij-odbornikom in 400,000 stavkarjem. Stav-'jem je na podlagi te prepovedi zabranjeno .. kakršenkoli način ovirati promet na želez-[licah; delavcem, ki hočejo delati, ne smejo pri-jvarjati, da naj puste delo; posamezniki ali t skupine ne smejo delati dogovorov, ki bi uteg-■ škodovati železniškim družbam ali ovirati [osebni in tovorni promet na njihovih progah; it smejo se zbirati v bližini vbodov v Železnike delavnice, ob progah in kjerkoli v bližini j prog z namenom ovirati promet ali siliti delavke, naj puste delo ali jim braniti sprejeti služ-|ko; ne smejo groziti delavcem, ki nočejo pustili prepovedano je rabiti silo; prepoveda-| «o je piketirati.
Stavka železničarjev je bila dolgotrajna in It izpadla večinoma v prilog kompanijam. V Katerih delavnicah še traje. Sodnik James [ H.Wilkerson je proglasil prej označeno prepo-ted proti njim za permanentno prepoved (injunction), ki je naperjena proti vsemu delavki! na železnicah. Ako se bo to trajno prepoved izvajalo v bodočih stavkah delavstva na Beznicah, bodo stavke železničarjev sploh ne-Imogoče, ker bi se jih na podlagi določb v prepovedi lahko takoj zadušilo.
Vladna komisija je izračunala, da ima petdeset železniških družb $96,501,376.26 škode ra-I stavke železničarjev v preteklem letu. V tej Moti pa niso vključene poškodbe prog, lokomotiv, delavnic itd., ki so jih povzročili stavkarji |direktno ali indirektno, niti škoda, ki so jo I imeli farmarji, industrialci in splošna publika. Maje morala najeti posebne deputije za valjanje privatne lastnine, kar jo je stalo $1,-9.45. Tekom stavke je bilo 19 oseb ubitih, [mnogo ranjenih, izvršenih je bilo 1,500 napadov, 55 nasilnih ugrabi j en j, dogodilo se je 300 )požarov in razstrelb in petdeset vlakov je bi-i lo vrženih raz tira.
Škode je bilo toi-ej ogromno in zakrivili so jo — stavkarji, kakor trdijo generalni pravdnik Daugherty, sodnik Wilkerson, železniške družbe in kapitalistično časopisje. Da se ne bi taki slučaji ponavljali, je treba trajnih prepovedi, ki bodo onemogočile stavke in vse bo dobro.
Skupna škoda železnic presega vsoto $100,-000,000; približno toliko škode imajo razne industrijske družbe, ker niso mogle dostavljati izdelkov in dobivati sirovine ter so morale prekiniti ali pa omejiti svoj obrat; farmarji so imeli tudi ogromno škodo.
Kaj pa stavkarji? Ti so imeli in imajo največjo škodo. Zahtevali niso ničesar nemogočega. Primerno plačo, to je vse. Ampak železniške družbe se niso hotele pogajati s svojimi delavci. Železniški-delavski odbor, ki je nekaka napol vladna institucija za reševanje meddržavnih zadev, je odločil v prid družb in v škodo delavcev. Boj se je tiral naprej na vsi črti. Justični department je prišel na pomoč kompanijam, končno sodnik Wilkerson, nato so pričele kompanije ustanavljati svoje unije, nekatere železniške družbe pa so se pričele pogajati s stavkarji. Vzeto v celoti, so bili stavkarji poraženi. Železniške družbe bodo, ako še niso, dobile nazaj tistih sto miljonov dolarjev in še nekaj več, medtem ko stavkarji ne bodo dobili povrnjene škode, ki jo imajo radi svojega boja za ohranitev že pridobljenih plač. Tako tudi v tem slučaju vidimo, da mora delavsko ljudstvo plačati takozvano škodo, ki jo imajo kompanije v času stavk, pri tem pa trpeti svojo ker ni nikogar, ki bi jim jo mogel povrniti. Današnji sistem je tako urejen, da trpi škodo tisti razred, ki ima najmanj.
Stavke na železnicah za deželo res niso prijetna reč, kakor niso stavke na pouličnih železnicah, pri vodovodnih napravah, v elektrarnah, plinarnah in drugih podobnih javnih napravah. To je res, ampak zakaj se dogajajo stavke? Mar puščajo delavci službe, ker se jim zde stavke zabavne? Ali morda zato, ker ne morejo delati pod neznosnimi razmerami, za male plače, dolge delovne ure, pa si hočejo potom stavk izboljšati svoj položaj?
Wilkersonova prepoved ne bo preprečila stavk na železnicah. Vzroki za stavke so še tukaj, torej bomo še imeli stavke v našem transportnem sistemu. Odpraviti bi bilo treba vzroke. Transportna sredstva bi morala postati javna last. Obratovana bi morala biti za potrebe splošnosti, ne za profit posameznikov. Po-družabljenje transportnega sistema v Zed. državah je danes pereč problem. Železniški sistem v tej deželi je vse prej kakor dobro urejen. Vsaka najmanjša kriza ga spravi v kaos. Videli smo to tekom vojne, po vojni in zopet v zadnji stavki ,ko je pustilo službo samo del železniškega delavstva. Ameriški železniški sistem potrebuje preosnove.
Ameriška vlada obljublja farmarjem, ki najbolj trpe radi visokih voznih cen, da bo že nekaj napravila njim v prilog. Železniške družbe pravijo, da na znižanje cen za prevažanje tovorov ni misliti, ker delajo proge večinoma izgubo. Edina pomoč bi bila subvencija železniškim družbam od strani države. To že dobivajo. Ampak železniške družbe, kakor vlada se branijo celo misliti o podržavljenju železnic. Vlada kakoršna je zastopa seveda načelo privatne lastnine in je proti socializiranju, ker zastopa privatne interese.
Da imamo tako vlado še danes, je delavstvo krivo; da imamo namesto pametnih reševanj socialnih problemov sodnijske prepovedi, je krivo delavstvo. Ako so železnice še danes privatna posest, so krivi delavci in farmarji enako.
Podružabljenje prometnih sredstev bo rešitev transportnega sistema v tej deželi in rešitev železniškega delavstva. Ampak kadar ga bomo podružabili, moramo tudi skrbti, da ga bodo upravljali tisti, ki bodo hoteli, da bomo prišli s to spremembo na boljše, ne na slabše.
Italija v objemu reakcije.
Gslabljenje italijanskega delavskega gibanja, ki je sledilo razdorom in pogubnim taktikam, je omogočilo Mussoliniju uvesti nad deželo svojo diktaturo, ki jo sistematično izvaja. Iznebil se je liberalnih voditeljev v meščanskih strankah in iznebil se je opozicije klerikalne stranke, katero je vodil duhovnik Don Luigi Sturzo. Slednji je na pritisk iz Vatikana odstopil kot strankin tajnik. O tej aferi je bilo v Proletarcu že poročano.
Mussolini hoče vladati po svoji volji. Povedal je parlamentu, da se mu mora ukloniti, ali pa ga bo razpustil. Sestavil je nekako predlogo, ki določa, da dobi v parlamentu dve tretjini sedežev tista stranka, ki dobi pri volitvah navadno večino glasov. Ta stranka bo fašistična, in če ne bo ta, bo parlament vseeno raz-puščen, kajti taka je Mussolinijeva volja. Don
Sturzo se je poleg socialistov boril proti predlogi in zato je moral odstopiti od tajništa v stranki in se umakniti iz političnega živi) nja.
Dne 15. julija je prišla predloga MussoM je vlade v italijanski zbornici na glasovanji Rezultat je tak kakor je bilo pričakovati, poslancev je glasovalo za in 140 proti predlogi Fašisti dobe dve tretjini poslancev, tudi čepi volitvah ne dobe niti polovico oddanih glasm Glavno je, da jih dobe več kakor katera druga posamezna stranka. Mussolini bo skrbel, i nobena ne dobi več kakor banda črnosrajini kov.
Za Italijo je bila seja parlamenta dne 13 julija žalostna scena. Na povelje ministerske-ga predsednika glasujejo poslanci za njegovo diktatorsko predlogo, dasi so mnogi izmed njih storili to proti svojemu prepričanju, ampak ker so bili strahopetci ali pa lakajske duše, so storili kakor jim je velel ukaz. Ako bi se večini izrekla proti njemu, bi sledil razpust državnefl zbora. Ampak Mussolini se ne bi mogel i vzdržati brez pomoči parlamenta. Padec nje-| govega režima bi prišel toliko prej.
Italijanski proletarijat je doprinesel veli] kanske žrtve v borbah za pravice, katere sije izvojeval. Sedaj, ko je takorekoč brezmočen, mu en Mussolini jemlje pridobitev za prido-j
bitvijo in pričeti bo treba borbo z nova. ^
Justica vislic, električnih stolov in plinskih celic.
V Nevadi so sprejeli 1. 1921 zakon, ki določa, da se bo na smrt obsojene morilo s plinom. Jetnika se zapre v celico, ki se jo lahko trdi zapre, kadar se spusti vanjo plin. Celica imtfl skrivne odprtine, ki jih jetnik ne vidi, skozi katere gleda rabelj in kdor ima že dostop do njih, kako umira jetnik.
Sedaj bodo imeli priliko preizkusiti te < ce. Dva Kitajca sta bila obsojena na smrt rai umora. Vrhovno sodišče države Nevada je p«-] trdilo obsodbo. Edino, kar je še treba, je zapreti zračne odprtine in odpreti plin v ce Justica bo plačala zob za zob, kakor je staro-j davno pravilo.
Zagovorniki obsojencev so skušali spren niti smrtno kazen v zaporno, češ, da je potom katerega se jemlje v Nevadi človeku i Ijenje, brutalen in čisto nov. Jetnika zapre lico, v kateri ve, da bo moral neke ure umreti Ne povedo mu, katerega dne, katero uro i odprli plin, in ta nesigurnost napravi človek tudi če je Kitajec, blaznega. Noben kriminala si ne bi upal zaspati v taki celici in že to j pričakovanje je hujše kakor smrt sama.
Ko so odvetniki izčrpali vse instance za a-pel v državi Nevada, so se obrnili še na zvezno vrhovno sodišče. Kitajca pa se čudita, čemu je i toliko razburjanja radi enega umora, ki sla ga izvršila.
Ali je med justičnim umorom na vislicah, električnem stolu ali v plinski celici kaj razlike? Kako se počuti na smrt obsojeni, kadar ga po-sade na električni stol in ga pritrdijo nanj z jermeni? Kako se počuti, kadar ga ženejo na vile? Kaj je razlike med zanjko, električnim lokom in plinom? Ako je kaj razlike, je ta, kakor je gori omenjena. Jetnik, ki ima dati življenje na električnem stolu ali na vislicah, lahko pričakuje rešitve do trenutka, ko ga posade stol ali vislice. Jetnik v celici, v katero spuste lahko vsak hip plin, nima tega pričakova-Kakor hitro pa bi jetniku povedali: Ta in la dan ob tej in tej uri te bomo dali v drugo celico, kjer ti vzamemo življenje — bi ne bilo v stvari prav nobene razlike.
Kdor čita velike ameriške dnevnike, bo našel polno opisov brutalnih umorov. V Chicagi jih je bilo zadnji teden osem, v New Yorku najbrž ne veliko manj, pobijajo se v Kentuckyju, W.Virginiji in v vseh drugih krajih. V Evropi ni nič boljše, najbrž še slabše. Smrtna kazen torej ni zdravilo za odpravljanje umorov. Pač pa sejustica postavlja z njo na enako stališče, kakor morilci.
Tekom svetovne vojne so bili vojaki slavljenj—zakaj? Zato, ker se jih navduševali za umore. V vojni je umor dovoljen in časten če izvršuje vojak na povelja. Nekaj miljonom človeških bitij je bilo vzeto življenje. Stvar je bila v redu.
te vzame človeku življenje justica, je to tudi v redu in prav. Ampak, če sme moriti vojak, če sme justica ubijati, zakaj bi povprečen smrtnik ne smel rabiti te pravice?
Organizirane morije, ki jim pravimo vojna, so brutalne; justični umori so brutalni; nezakoniti umori so brutalni. Ampak, če izvrši umor ta ali oni "civiliziran" barbar, bi morala bili organizirana družba vsaj toliko človeška in civilizirana, da ne bi posnemala morilcev. Mi go-vorimo o civilizaciji, o človečanstvu, o izpopolnjevanju človeka v človeka; ampak, dokler bo človeku žival, včasi zver, dokler se bo zatekal k brutalni sili, ne bo ne človečanstva in ne civilizacije.
t^®
Organizacija je kakor stroj. Posamezni člani so de-'i organizacije. Ako ne delujejo vsi deli pravilno, je i strojem nekaj narotbene, ne funkcionira tako kot bi rat. Ako so v organizaciji člani, ki mesto da bi delali trie 1 esabotažo, ne more vršiti dela tako kot bi ga morala. Poikvarjen stroj je treba popraviti — polomljene kose je treba nadomestiti z novimi deli. Slabe, organizaciji škodljive člane je treba iztrebiti, kadar se pojavijo, in jih nadomestiti z novimi, ki bodo delali tako kakor je namen organizacije kateri pripadajo.
SEM I NT J A.
Vesel pojav. — Konstitutcija in "odprta" delavnica. — Časi se menjajo, z njimi ljudje. — Najvažnejši dogodek. —Pred dva tisoč leti in danes.—Dvojna mera.
Novi klubi J. S. Z. se ustanovljajo, prejšnji se reorganizirajo. Zveza narašča v članstvu, cirkulacija Proletarca se veča. To je za naše delavstvo en vesel pojav. Tudi skupna stranka beleži večje aktivnosti. Po večletnih izkušnjah je delavstvo spoznalo, da ga revolucionarni apeli
in manifesti ne bodo privedli v boljše razmere. * * *
General Daves, ki organizira oddelke "Minutnih mož konstitucije", pravi, da morajo u-nije priznati odprte delavnice. Čudni so ti možje konstitucije. Ustava zanje pomeni odprto delavnico in svetost privatne lastnine. K vragu z delavci! Med "Minutnimi možmi konstitucije" je precej takih, katerim je edini dohodek plača, ki jo dobivajo pri svojem delu v pisarnah ali delavnicah. Kapitalizem ima še veliko lakajev.
* * *
L. 1919 so komunisti na svojih konvencijah v Chicagi pripovedovali, da je revolucija v A-meriki na pragu. Treba je samo bojevne organizacije, ki jo bo vodila. Zato so ustanovili kar dve komunistični stranki. Revolucija pa je medtem odšla izpred praga. Komunisti so po progonih razpustili svoje bojevne organizacije, oziroma so razpadle same od sebe, se prelevili v legalno W. P. in potem v reformistično "federativno farmarSkoTdelavsko stranko". Ruth-enberg na komunistični konvenciji 1. 1919 je bil čisto drugi, kakor pa Ruthenberg na konvenciji farmarske delavske stranke 1. 1923 v Chicagi.
Časi se menjajo, z njimi ljudje.
* * ★
Dne 12. julija je bil za 90% ameriškega prebivalstva od 7. leta naprej najvažnejši dogodek "prize fight" v Jersey City, N. J. Glavni zvezdi pretepa sta bila Amerikanec Jess Wil-lard in Argentinec Luis Angel Firpo. Razun teh dveh so se tepli še štirje manj poznani boksarji. Willard je izgubil bitko. V osmem spopadu je omagal in na tleh je obležalo kup zbitega mesa. Argentinec je odnesel slavo. Willard, ker je A-merikanec, dobi $120,000, četudi je bil tepen, Firpo pa $80,000. Promoterji pretepa so dobili nad $300,000. Sto tisoč oseb je bilo navzočih, na tisoče jih ni moglo v areno, nad tisoč policajev je delalo red.
* * *
Najvažnejši dogodek 4. julija ni bila kon-
venci j a f armarske-delav.sk e stranke, kakor so trdili uredniki komunističnih listov, ampak "prize-fight" med Jack Dempseyjem in Tom Gibbonsom v Shelbyju, Montana. Nekaj tisoč ljudi se je zanimalo za čikaško konvencijo, 80 miljonov je nestrpno čakalo, kako bo izpadla bitka v Shelbyju, ki je neznatno mesto v mon-tanski pustinji. Predno je šel Dempsey v Mon-tano, je zahteval garancijo, da bodo tisočaki, ki jih je zahteval za svojo "umetnost", tudi prišli v blagajno. Prireditelji so šli k montanskim bankirjem in jim rekli: "Montana je sedaj zelo nepoznana država; z vprizoritvijo te rokoborbe bodo obrnjene vse oči na vas. To bo za Montano imenitna reklama. Toda Dempsey se bo tepel v Montani edino pod pogojem, da se mu bo stvar izplačala. Ako je vam kaj za reklamo, morate položiti par sto tisočakov garancije."
Nekaj bankirjev in nekaj posameznih bogatašev in revnejših trgovcev je položilo garancijo. Shelby je daleč in udeležba ni bila tolikšna, da bi se pokrili visoki stroški. Rezultat: par bank je moralo zapreti vrata in nekateri posamezniki so napovedali bankrot. Dempsey in Gibbons sta dobila svoje tisočake.
* * *
Ko sta se Willard in Firpo spopadla, je rju-lo vseh sto tisoč udeležencev in pozivalo svojega ljubljenca, naj zbije tujega protivnika. Ko je to rjovenje odmevalo iz arene v noč, so se mu pridružili še otroci, ki so čakali izida izven arene. V areno so bili napeljani brzojavni aparati, od kjer so poročevalci brzojavili svojim listom potek boja. Listi po vseh ameriških mestih so izhajali radi tega boksanja v posebnih izdajah. Med vojno so slovela imena generalov, po vojni so jih nasledili pugilisti 11. pr. Francoz Carpentier, zamorec Siki, Ameri-kanci Dempsey, Gibbons, zamorec Wills itd. Ar-gentinec Firpo in par ducatov drugih. Ni čuda, da postajajo tudi ameriški profesorji radikalni. Pretepači zaslužijo, ko dobe enkrat "sloves", od petdeset do dve sto tisoč dolarjev en večer. Profesor na univerzi ne zasluži toliko vse svoje življenje.
h n *
Decimus Brutus in njegov brat Marcus sta se bila 1. 264. pr. Kr. pred publiko v Rimu. To je prva gladijatonska igra, ki jo označujejo rimski zapisniki. Pretep sta priredila ob priliki pogreba svojega očeta. Poznejše gladijatorske i-gre so bolj znane. Rimljanom so služile v največjo zabavo. V ogromnih arenah sta se bila gladijatorja in rimsko ljudstvo je rjulo kakor je rjulo ameriško v Shelbyju dne 4. julija in v Jersey Cityju dne 12. julija. Razlika je le v tem, da je eden gladijatorjev navadno poginil zaboden od meča v boju s svojim nasprotnikom, medtem ko se današnja boksanja nvadno končajo brez smrtne nezgode.
Tudi gladiator ni vselej pobil svojega nasprotnika do smrti. Ko je eden omagal, je čakal
njegov protivnik, kaj bo rekla avdijenca. Ako ji poraženec ni ugajal, je dala zmagovalcu signal, naj ga zabode. Ako je imela z njim simpatije, jt j dala signal, naj se mu ohrani življenje. Pozneje, ko so se pričele gonje proti kristjanom, se je rimsko ljudstvo zabavalo s tem, da je gledalo, kako se njihove žrtve bore z levi in drugimi divjimi zvermi. Danes se nam bi to zdelo najbrž že preveč barbarsko. Civilizacija je napredovala v toliko, da dobe današnji gladijalorji "nagrade" v tisočakih, medtem ko so dobili zmagoviti rimski gladijatorji pred dva tisoč le-j
ti samo palmovo vejo kot odlikovanje.
* * *
Dne 12. julija je bilo v bližini Bessemerja. Alabama, ubitih pet rudarjev in petintrideset nevarno poškodovanih, ko se je utrgala vzpen-jača, s katero so se peljali v 1,400 čevljev globok rudnik. Rudarji se bore vsaki dan globoko pod zemljo, vedno v nevarnosti, da jih bodo sovražne sile porazile. Take borbe ne zanimajo ljudi. Vest o nesreči v alabamskem rudniku so prinesli listi na zadnjih straneh z nekoliko vrsticami. Ostali prostor je napolnen z opisom
pretepa v Jersey Cityju.
* *
Mrs. Sabella Nitti, Italijanka, ni bila srečna s svojim soprogom; njen "star boarder" Cru-delle ji je pomagal pri umoru Nittija; čez devet mesecev je poročila Crudellija. Vse bi bilo dobro, da niso našli Nittijevega trupla in odgnali Sabello in njenega drugega soproga v zapor ] Prišla sta pred sodišče v Chicagi, bila spoznana krivim umora in obsojena na smrt. Sabella zatrjuje nedolžnost, njen soprog tudi, toda otroci so pričali proti materi, in kar je glavno, Mr. Nit- j ti je bil umorjen. Kdo drugi naj bi ga bil umoril? Mrs. Sabella Crudelli, preje Nitti, ni lepa ženska; ravno nasprotno. Ko so ji po izreku porotnikov prevedli na italijanščino, da je obsojena na smrt, je dejala, da bi porotniki sodili drugače, če bi bila lepa in bi znala ljubimko- ! vati, padati v nezavest in plakati na obravnavi, kakor navadno delajo lepe, prikupne morilke svojih mož. Najbrž ima Sabella prav Ona je prva ženska v Chicagi, ki jo je doletela smrtna obsodba. Poskušala je ukaniti justico z butanjem z glavo ob zid in železje, toda samomor se ji ni posrečil. V New Yorku so obsodili na smrt Mrs. Anno Buzzi, istotako radi umora, j Sabella bo plačala kazen na vislicah, Anna na 1 električnem stolu.
* * *
Ljubosumnost, moralna pokvarjenost, tu- i ga, blaznost, vse to vodi v mnogih slučajih k j umorom. Te stvari se ne more zdraviti z vislica- ■ mi ali električnimi stoli. Ženske v Chicagi se i zgražajo nad poroto radi njenega izreka, ne J zato, ker morda mislijo pomoriti svoje može, j ampak zato, ker se jim zdi vsak umor brutalen. Brutalna justica ni napravila ljudi bolj j človeške. Obešenje Sabelle ne bo preprečilo j

daljnih zločinov, kakršnega je ona zakrivila. Slom, da je prišel njen zločin na dan, ako ga je v resnici ona storila, je bila že kaznovana. Zapor bo še hujša kazen. Pečat morilke je na
njenem obrazu, vsem viden. Čemu vislice? * * *
Pred ameriškimi porotami je imel človek priliko opazovati čudne slučaje. V resnici pokvarjene ženske, toda fizično lepe, so bile oproščene in listi so jih slikali za nekake juna-dneva, dasi so jim bili zločini dokazani. Porotniki so se solzili in ko sta državni pravd-lik in zagovornik končala z govori na porotnike, so odšli v sobo, glasovali in odglasovali, se morilko oprosti. Način oprostitve, način obravnave, način pisanja listov je pokvaril več iensk, kakor jih more poboljšati umor na ve-ialih petdesetih Sabel.
w * *
"Miss Elsie Campbell, strežnica v restavraciji, ogrnjena samo v kopalno obleko, je skočila ali pa bila vržena skozi okno v tretjem nadstropju hiše na 5605 Drexel ave., v kateri stanujejo dijaki." To je kos te dnevne vesti. Trije dijaki so bili aretirani. Eden izmed njih jo je privedel iz restavracije v svojo sobo. Pri prvem zaslišanju so vztrajno trdili, da ni bilo nobenega v sobi razun nje, in nihče ne ve, zakaj je skočila na tlak. Dekle je na poti v bolnišnico umrlo, mrtveci pa ne morejo pričati.
Našli so par njenih not, ki dajejo nekaj slike njeni tragediji. Borba za obstanek, nesrečna ljubezen, majhna plača, ljubimci, ki so pripravljeni kaj malega plačati za ljubezen. Tako se skvarijo ženske v velikih mestih. Žen-skara ostane madež, moškim, ki so ga jim zakrivili, se oprosti skoro v vsakem slučaju. Od rimskih aren pa do današnjih, je civilizacija napravila zelo zelo majhen korak.
Edinstvo, ki je rodilo ne-
edinstvo.
Da bodo imeli naši čitatelji čim več jasnosti o poteku čikaške konvencije kmečke-delavske stranke, priobčujemo članek iz njenega glasila, ki s svojega stališča razlaga, čemu je konvencija prinesla mesto združenja še več razdrnženja.
"New Mayority", ki je glasilo "Farmerske-ielavske stranke", je prinesla po čikaški zdru-alni konvenciji članek pod naslovom: "Far-rska-delavska stranka zavrača novo stranko. - Workers' party se je poslužila prilike, ki jo je k na naši konvenciji kot gost, da je pričela •ko gibanje. -— Članek se glasi: "Narodna konvencija in konferenca, ki jo esklicala kmečka-delavska stranka Zedinjenih
r_ dne 3.-5. julija, da skuša najti bazo za
skupno nastopanje delavskega razreda na političnem polju, je dokazala, da je taka enotnost v sedanjem času še nemogoča.
Kar se tiče konference, je ena izmed povabljenih skupin od strani kmečke-delavske stranke, skupina Workers' party, izrabila situacijo, se polastila kontrole nad konferenco in ji usilila svoj program z brezobzirno silo. Na tej skupini leži torej odgovornost, da je konferenca, namesto da bi nam prinesla zedinjenje, imela za posledico še večje razdražen je, ki je nastalo s tem, da se je ustanovila še ena nova stranka.
Delegatje Workers' party so si celo prizadevali izmakniti ime "farmerski-delavski stranki", in njihova taktika je končno imela za rezultat, da so se krstili z dolgim, nerodnim imenom "federativna farmerska-delavska stranka".
Farmarska-delavska stranka Zedinjenih držav odklanja indorsirati novo stranko, ali sodelovati pri njenem formiranju. Na svoji konvenciji, ki se je vršila po konferenci, je sklenila, da bo delovala naprej z obnovljeno energijo, vršeč svoje naloge kakor dosedaj.
Četudi je konferenca prinesla neenotnost namesto enotnost, je farmarska-delavska stranka dosegla s tem poizkusom več enotnosti kakor doslej, ker so se ji pridružile nove skupine farmarjev in delavcev, katere niso hotele sledili zastavi Workers' party pod njeno novo ime "federativna kmečka-delavska stranka".
Zborovanje se je pričelo dne 3. julija, ko je začasni predsednik Toscan Bennett otvoril konvencijo farmarske-delavske stranke. Eksekutiva far. delav. stranke je zaključila, da bodo imeli delegatske pravice na konvenciji naše stranke samo delegatje političnih skupin in unij, ki so pridružene farmarski-delavski stranki. Ko bi se konvencija organizirala in napravila vse potrebne priprave za konferenco z delegati drugih skupin, bi se konvencija odgodila in bi se pričelo s konferenco. Odbor za pregledanje poverilnic pa je premenil to pravilo in sklenil predlagati konvenciji, naj imajo vsi delegatje, tudi če ne zastopajo farmerske-delavske stranke, enake pravice na konvenciji.
Napori gl. tajnika far. del. stranke J. G. Browna in drugih, da se ne sprejme tega odloka, so bili neuspešni in posledica je bila, da so tvorili delegatje, ki niso pripadali farmarski delavski stranki, večino.
Radi taktike vladajoče stranke je bila ta konferenca konferenca samo po imenu. Prvo, kar je sledilo, je bila resolucija, ki jo je predlagala Workers' Party. Ta resolucija je določala formo federativne stranke. Namesto, da bi delegatje W. P. dopustili, da bi šla ta resolucija pred nepristranski odbor, so forcirali takojšen sprejem načrta. Z resolucijo se je sprejela tudi točki, ki je določala izvolitev odbora, ki bi imel izdelati podrobni program za skupno stranko.
Resolucija je tako prikrojila ta odbor, da je imela v njem Workers' Party veliko večino.
Farmerski-delavski stranki so z velikodušno gesto dali v tem odboru dva člana. Skupno število članov odbora je bilo devetindvajset. Naša stranka je izvolila C. M. Madsena in R. M. Rucka v ta odbor. Ko je bil odbor z delom gotov, je bilo podano konferenci poročilo večine in manjšine odbora. Manjšina, ki je zastopala farmersko delavsko stranko, je izjavila, da ne more sprejeti novega programa, ker ustvarja novo stranko, ki ni nič drugega kakor dualna stranka poleg že obstoječe farmerske-delavske stranke, katero se samo duplicira, in ker ji hoče večina ukrasti celo njeno ime. Organizacijska forma nove stranke je skoro ista kakor že obstoječe farmar-ske-delavske stranke.
Poleg tega ne predlaga večina odbora niti tako dalekosežnega in fundamentalnega programa, kakor ga ima obstoječa farmarska delavska stranka.
Program, kakor ga je predlagala večina odbora in sprejela večina konference, določa socializacijo vseh večjih javnih naprav, komunikacijskih in transportnih sredstev. Industrija mora biti operirana v interesu farmerjev in delavcev, v kateri morajo dobivati delavski elementi vedno več kontrole. Industrije morajo biti operirane tako, da se delavcev in farmarjev ne pahne v pomanjkanje in brezposelnost, ter da se jih zavaruje v slučajih bolezni. Delavsko ljudstvo mora biti varovano pred visokimi cenami potrebščin. Zahteva se osemurni delavnik; preuredba bančnega sistema; prepoved otroškega dela, minimalna plača za vse delavce; prisilna izobrazba za vsakega pod osemnajstim letom starosti; bonus za veterane svetovne vojne; socialno zavarovanje; in še nekaj drugih takih zahtev, ki so enake v skoro vseh minimalnih programih delavskih strank.
O programu samem ni bilo skoro nobene debate, toda o konstituciji je bila debata dolga in burna. C. E. Ruthenberg je končno predlagal, naj konvencija osvoji strukturo in ime "far-merske-delavske stranke-", kateri naj se da pet članov v eksekutivi nove stranke. Konferenca se je nato odgodila, da se je dala prilika delegatom kmečke-delavske stranke obdržavati sestanek, na katerem so imeli odločiti svoje stališče glede propozicije. Na tem sestanku so izdelali svoj načrt in izjavo napram Ruthenbergo-vern predlogu in načrtu kakor ga je predlagala Workers' Party. Po seji delegatov farmerske-delavske stranke je podal delegat Buck konferenci sledeči predlog in izjavo:
"Posvetovalni sestanek delegatov farmer-ske-delavske stranke je z vseh vidikov razpravljal o propoziciji, ki jo je podal Mr. Ruthenberg konfeienci, katere smisel je, da so tisti, v katerih imenu je Ruthenberg govoril, pripravljeni sprejeti ime, konstitucijo in platformo kmečke-de-
lavske stranke namesto načrta, kakor gaje predložil tozadevni odbor onference.
Odgovarjajoči na to propozicijo, izjavljamo, da ime, struktura, konstitucija in program kmečke-delavske stranke odgovarja potrebi za enotno politično akcijo delavskega razreda v sedi-njih razmerah, ker je bila stranka organizirani tako, da se ji morejo pridružiti tudi druge delavske skupine, ki soglašajo z njenim programom in načeli.
Kmečka-delavska stranka sedaj sprejmi vsako delavsko skupino, vključivši politi® stranke; apelira nanje, naj se ji pridružijo m podlagi avtonomije za vsako skupino; pogoj za pridruženje je, da sprejmejo načela in progran naše stranke.
Smatramo pa, da bi bilo samomorilno za nas in razne druge organizacije, ki skupno z nami delajo za zedinjenj.e delavstva na političnem' polju, če bi sprejeli v naš krog organizacije, ki propagirajo ludi nelegalna sredstva za dosego političnih prememb, ali ki sprejemajo navodila bodisi od narodnih ali mednarodnih organizacij, kako.' je na primer tretja internacijonala. ki propagira nasilno strmoglavljenje vlade Zed držav.
Ako hočemo, da bo samostojna politična akcij a delavstva uspešna, mora biti organizirana na podlagi širokih delavskih in kmečkih mas in najvažnejša naloga te akcije je, da se utrjuje med temi masami in jih pridobi za našo stvar. Mi smo prepričani, da ako se to gibanje za samostojno politično akcijo komplicira z grupami kakor jih prej omenjamo, bi imelo to za naše gibanje katastrofalne posledice.
Sestanek delegatov kmečke-delavske stranke želi naglasiti konferenci, da če bosta dve organizaciji delovali kot dve politične stranke z dvema enakimi imeni, bomo imeli brezkončno konfuzijo in sledila bodo nešteta zamotanja, ki bodo zadela obe stranki. Nadalje, ako ena skupina vzame drugi stranki ime, ki je že v rabi ne more roditi to drugega kakor antagonizemin rnržnje proti skupini, ki se je polastila imena druge stranke."
Ko je bilo to poročilo prečitano, je siedila diskuzija, nakar je večina konference zavrgla naša stališče in sprejela originalen predlog, kakor ga je stavila skupina Workers' Party. Potem je sledil odmor, da je mogla vsaka skupina izvoliti zastopnike v eksekutivo nove stranke, j
Dasi je bila konferenca sklicana z namenom, da se posvetuje, kako bi mogle razne skupine delati skupaj na političnem polju in potem predložiti zakl jučke skupinam, ki so bile repre-zentirane na konferenci, se je Workers' Party polastila vodstva in odvedla konferenco z največjo brzino v svojo strujo in insistirala, da se nova stranka takoj ustanovi in celo zahtevala, da se izvoli eksekutiva že na konferenci; tako
k je konferenca spremenila v pravo konvencijo nove stranke.
Kmečka-delavska stranka je predložila vprašanje pridružen j a svoji konvenciji, ki se st je vršila 6. julija, medtem ko se je konferen-a razpustila 5. julija, ko so večinske skupine izvolile zastopnike v odbor nove stranke. Dele-;e pravice na naši konvenciji 6. julija so dobili samo delegatje naše stranke. Predsedo-
ji je Robert M. Buck, urednik našega glasila "New Majority". Toscan Bennett je predla-fal. naj se naša stranka pridruži novi stranki z rezervacijo in izvoli pet članov v njeno ekse-hitivo. 0 predlogu se je debatiralo štiri ure nakar je bil predlog poražen z veliko večino. Četudi je večina konference pozneje pristala, iase da naši stranki pet mandatov v eksekutivi uove stranke, je že sam površen pregled organizacijskega odbora, iz katerega bi imela iziti eksekutiva nove stranke, pokazal, da bi jo kontrolirala Workers party s pomočjo skupin, ka-lereima pod svojim vplivom. Ko je bil porazen Bennettov predlog, je konvencija potrdila stališče sestanka naših delegatov, ki se je vršil prejšnji dan.
Kmečka-delavska stranka je prišla iz konference nedotaknjena, izvzemši washingtonske skupine, ki se je pridružila novi stranki. J. C. Kennedy, bivši čikaški alderman, sedaj tajnik washingtonske kmečke-delavske stranke, je vodil to Skupino v novo stranko, in W. Bouck, eden njegovih tovarišev, je bil izvoljen za predsednika nove dualne stranke. Razun njihove skupine, broječa tri delegate, se je ločilo od naše stranke par posameznikov, ki pa niso mogli odvesti s seboj organizacij, katere so jih poslale. Ti odpadniki so se potem zbrali skupaj in izvolili v imenu odpadle skupinice kmečke delavske stranke pet članov v ekseku-[ivo dualne stranke. To je bil nelegalen korak, kajti kmečka-delavska stranka odklanja vsako zvezo z novo "federativno kmečko-de-lavsko stranko."
ALI VAM JE S TO ŠTEVILKO NAROČNINA POTEKLA?
Tekoča številka "Proletarca" je Q Če je številka poleg vašega nas- JI A A lova manjša kakor je tu ozna- ^^ žena, je to znamenje, da vam je naročnina potekla. Pazite torej na številko v oklepaju poleg vašega naslova na prvi strani platnic.
Obnovite naročnino takoj, ko vam poteče. Ne čakajte opomina! S tem prihranite upravništvu delo in stroške. Ce mogoče, pošljite poleg svoje še kako novo naročnino. Širite "PROLETARCA"!
Zgodovina socializma v Srbiji.
Spisal Fran Erjavec.
(Nadaljevanje.)
Še pred razkolom in oblikovanjem samostojne delavske organizacije so pa poskušali z ustanovitvijo stranke še dvakrat, namreč 1. 1893. in 1. 1894., a vselej brezuspešno, kajti njih število je bilo vendarle še premalo in njih materij alne sile prešibke, le 1. majnik so proslavili prvič že 1. 1896. Podjetniki so se med tem razšli po različnih meščanskih strankah. Kakor v Belgradu, tako so nastajale v tej dobi delavske organizacije tudi po notranjosti Srbije in samo od 1. 1888.—1893. se jih je osnovalo okoli 20, največ v obliki bolniških podpornih društev, izmed katerih obstojajo mnoge še danees.
Kakor že rečeno, ni imelo vse to gibanje po Ceničevi smrti nobenega izrazitega voditelja in pravega središča, ki bi mu dajalo smer in inici-jativo. Vendar je pa živelo in delovalo v tej dobi več mlajših inteligentov, ki so s svojim peresom in svojo besedo odlično sodelovali pri opisanem delavskem gibanju ter vzdrževali živo vez med njim in razvojem socialističnega nauka ter gibanja na severu in zapadu. Eden najzanimivejših pojavov tega izobraženstva je bil — Vasa Pelagič.
V. Pelagic je bil rojen 1. 1838. v Žabaru v Bosni. Po dokončanih bogoslovnih naukih je postal kmalu arhimandrit in rektor semenišča v Banji luki, kjer je vzgajal duhovniški naraščaj v demokratičnem nacijonalnem in svobo-doumnem duhu. Ta delokrog mu je pa postal kmalu preozek, zato je zbiral okrog sebe tudi ostalo ljudstvo ter ga v oerkvi in izven cerkve navduševal za politično, nacijonalno in socialno osvobojenje. To je seveda začelo kmalu vzbujati pozornost gospodujočih begov in ag, dokler ga ne zapro, obtožijo hujskanja raje in pošljejo v železju okovanega v Carigrad. Tam so ga obsodili na 101 leto ječe in poslali v Malo Azijo, odkoder je pa pobegnil kmalu v Rusijo. Ko je prišel tja, ni niti mislil na odmor in na uživanje slave, ki je spremljala njegovo ime že preko vse Evrope, temveč se napoti takoj na južno Ogrsko, kjer so vladale tedaj še izrazito fevdalne razmere. Tu začne takoj z živahno a-gitacijo med delavci in kmeti, a oblasti ga kmalu primejo in obtožijo za zločin, ki se je kaznoval s smrtjo na vešalih. Tem je ušel na ta način, da je skočil med prevozom iz vlaka ter se pretolkel preko Donave v Srbijo.
V Srbiji je sprejel slavnega mučenika tudi vladajoči režim odprtih rok ter mu ponudil celo škofovsko stolico, a Pelagič jo odločno odkloni, obratno, o priliki neke procesije, ki jo je vodil sam metropoli! Srbije, se postavi Pelagič pred procesijo, jo ustavi ter začne narodu navdušeno govoriti o "popovskem poneumneva-

nju ljudstva." Ljudstvo se res razide ter pusti metropolita s svečeniki vred na cedilu, a Pela-giča izženejo kmalu nato iz Srbije. Na poziv črnogorskega kneza je odšel na Cetinje, kjer je prevzel službo tamošnjega naučnega ministra ter se ji posvetil iz ljubezni do ljudske izobrazbe z vso vnemo. Nekoč pa pokliče knez Nikola na dvor vse črnogorske dostojanstvenike, da se dogovori z njimi glede prestolonasledstva. Tedaj se zavzame Pelagič z vso silo za republiko, a Nikola mu odvrne: "Glej, da te čez 24 ur moje oko ne bo videlo več na Cetinju"!
Kmalu nato je izbruhnila v Bosni nevesinj-ska vstaja, kateri se je nemudoma pridružil tudi Pelagic. Odšel je tja, organiziral in navduševal ljudstvo proti turškim zatiralcem, a Milan je znal vse ugledne voditelje upora (med njimi tudi pokojnega kralja Petra I.) izriniti iz vsta-škega gibanja in s tem ubiti tudi gibanje samo. Pelagiča pa vsa razočaranja in preganjanja niso uklonila. Slekel je svojo meniško haljo ter se posvetil popolnoma nekemu utopičnemu socializmu, ki ga je deloma pobral iz zapadnih socialističnih teoretikov, deloma pa izkonštru-iral sam. Pisal, zalagal in razširjal je socialistične in revolucionarne knjige ter z govori budil ljudstvo. Jasno je, da so mu bile zato oblasti neprestano za petami. L. 1882, je bil zaradi svojih knjig "Borba za oslobodjenje" in "Put una-krst oko sveta" ponovno izgnan v Romunijo, kjer je izdal svoje čase zelo priljubljeno knjižico "Šta nas košta Bog i gospodar". Šele po petih letih so mu dovolili zopet povratek v Srbijo, kjer je izdal kmalu nato celo vrsto knjig (med temi tudi "Socializem"), a že 1. 1890. je bil izgnan zopet v Rumunijo, odkoder mu je bilo kot "borcu za ljudske pravice" šele na narodno peticijo in zahtevo skupščine dovoljen zopet povratek. Ker mu vladajoči srbski despotizein ni mogel drugače do živega so ga leto dni po povratku iz Rumunije proglasili za nenormalnega ter čilega in zdravega vtaknili v blaznico. Iz nje so ga rešile šele narodne mase o priliki velikih demonstracij dne 1. aprila 1. 1893. Čez leto dni nato je bil zaradi tiskovnega pregreška zopet obsoj en na večletno ječo, 1. 1897. pomilo-ščen, a 1. 1898. zopet vržen v ječo, kjer je dne 23. januarja 1899. končno izdihnil svojo muče-niško dušo.
V. Palegič ni bil nikak teoretik, niti zavesten socialist v današnjem Pomenu besede, ker mu je za to nedostajalo socialistične izobrazbe, temveč zgolj neumoren propagator ter neustrašen borec za ljudske pravice in kot tak je neizmerno koristil tudi srbskemu socialističnemu gibanju. Vse širše in globlje socialistično obzorje je imel Jaša Prodanovič, sedanji voditelj srbske republikanske stranke. Tudi on se je pridružil socialističnemu gibanju še v dijaških letih, napisal lepo študijo o Sv. Markoviču in njegovem delu, pridno sodeloval pri socialistič-
nem listu 'Narodna Misao' ter se udeleževal dt la v delavskih in obrtniških organizacijah. Želja po intenzivnejšem političnem udejstvovanji ga je pa polagoma privedla v stranko radikalne demokracije, potom katere je postal tudi minister in v tej lastnosti je ustvaril ter vkljub največjemu odporu od strani reakcionarjev uzakonil tudi tako zvani "Zakon o radnjaraa", ki predstavlja prvi, čeprav še zelo primitivni za» tek socialne zakonodaje. Žal je ostal pretežni del tega edinega srbskega socialno političnegi zakona vedno le na papirju.
Poleg J. Prodanoviča sta živahno nastopala v socialističnem gibanju te dobe (koncem preteklega stoletja) tudi kovaški mojster Miloš Ob-radovič in mizar Andra Bankovič (f 1911). ki je po dolgih letih dela in preganjanja po vseli evropskih državah končno doživel cilj, za katerim so stremili vsi od Markoviča sem, namreč u-stanovitev socialistične stranke. Končno je o-meniti kot agilna člana tedanjega socialističnega gibanja še znamenitega literarnega zgodovinarja in učenjaka Jovana Škerliča in KostoJo-vanoviča, ki sta oba preživela svojo mladost sredi socialističnih vrst ter časnikarja Milorada Popoviča, ki je urejeval zadnja leta svojega življenja (1901—1904) v Budimpešti tamošnje socialistično glasilo "Narodna rječ".
Tako veliki učitelj in preroditelj Svetozar Markovič vendarle ni ostal brez vseh naslednikov. Cela vrsta najboljših inteligentov, brez katerih je vsako globlje idejno gibanje vedno nemogoče, je razvijala dalje njegov nauk in cela vrsta neustrašenih borcev ga je razširjali dal je, dokler se ni po četrtstoletnem delu in naporu toliko razširil in ukoreninil v vrstah srbskega delavstva, da so bili končno dani začetkom tekočega stoletja tudi materijalni pogoji za ustanovitev posebne socialistične stranke, ki je nato prevzela zastopstvo interesov srbskega proletarijata in vodila njegove trde boje za gospodarsko, politično in socialno osvobojenje do najnovejše dobe.
(Dalje prih.) < j* j*
Podlaga družabnega življenja je gospodarska. Vse prve potrebe človeka so gospodarskega značaja. Njegov organizem zahteva hrane, varstva zoper klimatične. in vremenske vplive, torej perila, obleke, stanovanja, snage itd. Šele kadar je zadoščeno tem potrebam, je mogoče misliti na druge in delati za drugačne, bolj duševne cilje. Seveda je življenje nekaj višjega kakor kruh, ali kruh je neizogibno sredstvo življenja in zan je treba skrbeti pod pretnjo smrtne kazni.
Socialistična stranka v Ameriki ne spada med kričave stranke in se je ne čuje toliko kakor par ekstre-mističnih struj. Toda socialistična stranka je vendaj predstavnica ameriškega razredno zavednega delavstva in izmed vseh struj je ona prva po številu pristašev, prva po številu članov, prva po številu časopisja in prva pri delu za socialno revolucijo.

LEONID ANDREJEV:
t TEMA.
Poslovenil Jos. Vidmar. (Nadaljevanje.) Razburjen, vržen iz svojega tira, je bil sedaj podoben veliki lokomotivi, ki je sredi črne noči skočila s tira in skače kot neko čudo najprej po krtinah in kupih. Iskal je Poti in hotel jo je najti za vsako ceno. Toda dekle je molčalo in očividno sploh ni hotelo govoriti. [ —Ljuba! Dajte, govoriva mirno! Treba je vendar . . .
I — Jaz ne maram govoriti mirno. Zopet!
I —Poslušajte, Ljuba! Vi ste me udarili, in jaz tega ne pustim tako.
Dekle se je nasmejalo. I — Da? Kaj pa napravite z menoj? Me mislite morda tožiti?
; — Ne. Toda hodil bo k vam, dokler mi tega ne pojasnite.
1—0, prosim, prosim! Dobiček za gospodinjo.
-	Jutri pridem. Pridem . . .
In mahoma se mu je, skoro istočasno z mislijo, da mu ne bo mogoče priti niti jutri niti pojutrišnjem, pojavil domislek, celo prepričanje, zakaj je dekle ravnalo tako. Celo razveselil seje.
—	Ah, zdaj razumem! Zato ste me torej u-darili, ker sem vas pomiloval, vas užalil s svojim pomilovanjem? Da, bilo je neumno. Res, nisem tega hotel, toda mogoče to v resnici žali. Seveda, ker ste prav tak človek kot jaz . . .
I - Prav tak? — se je nasmehnila. E —No, dosti. Dajte roko, pomiriva se!
Ljuba je zopet lahno pobledela. I - Ali bi radi, da bi vam zopet dala po gobcu?
I — Ampak roko, po prijateljsko! — je iskreno in bog ve zakaj celo z basom vzkliknil on.
Toda Ljuba je vstala, stopila v stran in iz-pregovorila::
-Veste kaj . . . Ali ste bedak, ali pa ste jih v resnici še premalo dobili!
Nato se je ozrla nanj in se glasno zasme-jala:
I —No, prav gotovo, moj pisatelj! Čisto popolnoma pisatelj! Kako naj vas ne oklofutam, plobček vi moj!
[ Očividno je smatrala besedo pisatelj za psovko in je vlagala vanjo svoj posebni, določeni smisel. Postal je zanjo brezpomemben in že »ravnala z njim kakor s stvarjo, kakor z brezupnim idijotom ali pijancem. S popolnim prepiranjem in zaničevanjem je brezbrižno stopila po sobi in dejala mimogrede: t - Kaj sem te zelo udarila? Zakaj se cmeriš naprej in naprej ?
Ni odgovoril.
—	Moj pisatelj pravi, da zelo udarim. Toda mogoče ima on bolj plemenit obraz, po tvojem kmečkem gobcu bi pa lahko bila, kolikor bi hotela, pa ne bi čutil ničesar? Ah, veliko ljudem sem dala po gobcu, ampak nikogar mi še ni bilo tako žal kot mojega pisateljčka. Le me, pravi, le, saj tudi zaslužim. Pijan, slinast, še tepsti ga je zoperno. Taka svinja. Na tvojem gobcu sem si pa še roko pobila. Na — poljubi, kjer me boli.
Pomolila je roko k njegovim ustnicam in je znova hitro stopila po sobi. Njeno razburjenje je rastlo in včasih se je zdelo, da se duši v nečem vročem; podrgnila se je po prsih, dihala s široko odprtimi ustmi in se nevede prijemala konjaka in ga izpila. Drugič jo je opozoril z mračnim vprašanjem:
—	Vi vendar niste marali piti sami?
—	Se ne morem zdržati, dragi! — je odgovorila preprosto. — Da, pa tudi zastrupljena sem, — če nekaj časa ne pijem, me hoče kar zadušiti. Od tega bom tudi crknila.
In naenkrat je začudena široko odprla oči, kakor da ga je zapazila šele sedaj, in se zakro-hotala
—	A, to si ti! Si še tukaj, kaj nisi šel? Sedi, sedi! — Z divjim izrazom v očeh je potegnila raz sebe pleteno ruto in zopet so zardele njene rame in tenke, nežne roke.
—	Zakaj sem se neki zavila? Še tako je vroče, pa se še . . . Njega sem varovala s tem, seveda treba je . . . Poslušajte, slecite hlače! Tu je že tako, tukaj ste lahko brez hlač. Mogoče imate umazane spodnje hlače, tedaj vam dam svoje. Saj nič ne stori, če so preklane, kaj ? Poslušajte, oblecite jih! No, mili, no, golobček, no, kaj vas to stane . . .
Krohotala se je, se dušila v smehu, prosila in stegovala roke. Potem je hitro zdrsnila na tla, pokleknila, lovila njegove roke in prosila:
—	No, golobček, no mili, roke vam poljubim! . . .
Odmaknil se je in dejal z mračno žalostjo:
—	Zakaj me mučite, Ljuba? Kaj sem vam storil? Tako dober sem vam . . . Zakaj me mučite, zakaj? Kaj sem vas užalil? No, če sem vas užalil, oprostite! Jaz sem vendar popolnoma novinec v vseh teh stvareh . . .
Ljuba je prezirljivo skomignila z rameni, gibčno vstala in sedla. Dihala je težko.
—	Torej jih ne oblečete? Skoda, rada bi vas videla.
Začel je nekaj govoriti se zmedel in nadaljeval negotovo zategovaje besede:
—Poslušajte, Ljuba . . . Seveda, jaz . . . vse to so malenkosti. In če že vi tako hočete, tedaj . . . lahko ugasnete luč. Ugasnite luč, Ljuba!
—	Kaj? — se je začudilo dekle in je široko odprlo oči.
(Dalje prihodnjič. )
mm
MM
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA.
DOPISI.
Aktivnosti našega delavstva v W. Virginiji.
MERIDEN, W. VA. — V zapadni Virginiji se Slovenci ne moremo ponašati z isto mero napredka kakor naši rojaki v Pennsylvaniji, Ohiju, Illinoisu in v nekaterih naselbinah drugih držav. Toda ako ne moremo pokazati več, so krive tukajtšnije razmere. Naše delavstvo v Zapadni Virginiji ni nazadnjaško, kakor je n. pr. v klerikalnih naselbinah. Ampak železna peta tlači tukajšnje delavstvo nemara bolj kakor v marsikaterem drugem kraju in nestalmost je tu večja kakor kje drugod.
Pa vendar se gibljemo. Tudi nas so zadeli težki boji tekjOm zadnje stavke premogarjev. Kot znano, so baroni, ki lastujejo rove, v tej državi resnični baroni, po Oblasti namreč.
Dne 5. julija se je nahajal tukaj sodrug Chas. Po-gorelec, ki je prišel iz Pursglove, kjer je govoril na shodu. Organizirali smo sestanek, s. Pogorelec je nam polagal, kako važna je politična organizacija za delavstvo in po kratki razpravi smo ustanovili klub in ga pridružili JSZ. Pristopilo je lepo število članov in njihovo število bodo pomnožili somišljeniki, ki bodo gotovo hoteli postati organizirani sodrugi.
Tudi v teh krajih se dobe taki, ki ne verujejo v stvar socializma. "Kaj pa je socializem že napravil?" vprašujpejo. "Saj ne bo potem nič boljše," modrujejo nekateri. Kapitalisti vedo, kaj je že napravil in vedo, kakšna bo ekonomska uredba, kadar dobi socializem vladajočo moč. Zato se ga branijo, napadajo, trosijo ogromne vsote za protisocialistično propagando.
Delavci se moramo poučiti o socializmu, da ga bomo poznali tako kot ga poznajo tisti kapitalisti, ki vodijo boj proti njemu. Ko se naučimo, kaj je socializem, bomo nekaj vredni za socialistični armado. Tovariši- delavci, v socialistično organizacijo, na delo za širjenje socialističnega tiska, v. boj zoper razred, ki nas izkorišča. — Eden izmed pristašev socializma.
Pripravljajmo se!
GIRARD, OHIO. — Predsedniške volitve v Zedi-njenih državah so takorekoč pred nami. Hardingova počitniška turneja po zapadu in severozapadu in njegovi govori v prilog sedanjemu režimu, potrjuje to. Republikanci kakor demokratje se že pripravljajo na ta važen političen boj, ki ima zopet odločati, dali naj vodijo gospodarsko politiko dežele mali ali veliki kapitalisti. Za delavce je seveda vse eno, dali pridejo na krmilo mali kapitalisti, ali pa če ostanejo, velekapita-listi; kajti tudi če zavladajo politično za eno dobo zopet mali kapitalisti, bodo pravi vladarji vendar vele-kapitalisti. Tako je bilo v Ameriki vedno, odkar se je razvil velekapital, pa naj je bila na krmilu stranka, katere političen simbol je magarec, ali pa tista, ki se označuje s slonom.
Kaj pa delavci, ali pridejo kedaij na vrsto? Ali se pospno kedaj do tega, da postanejo politična sila v deželi? To je vprašanje, s katerim bi se moralo začeti baviti delavstvo vseh narodnosti v Ameriki.
Če bi človek sodil po številkah, bi moral reči, da sliši vladanije v Ameriki delavstvu ,ki ga je vendar 90 krat več kakor pa kapitalistov. Ali številke kakor izgleda ne odločajo; odločujoča sila na prvem mesta je danes denar, na drugem pa ljudska nezavednost od-nosno zmota, da postane lahko vsak kapitalist. Lahko bi obrnili ta stavek narobe, toda s tem ne bi dognali nič drugo kakor dejstvo, da si gresta denar in ne» vednost na roke in tako drug drugega izpopolnjujeta. Kar ni vstanju doseči nevednost in zimota, priporaoj-ne denar itd., in tako se vrti stvar v vrtincu kapitalističnega sistema.
Nehote se človek včasih vpraša, kako dolgo bo šlo tako naprej?
Odgovor na to vprašanje prihaja kar mimogredi — in ta je, tako dolgo, dokler se delavstvo ne bo organiziralo gospodarsko in politično ter porazilo vh kapitalistične politične stranke, prevzelo vladne vajeti v roke in odpravilo sedanji kapitalistični sistem.
Zavedajoč se tega, smo tukajšni delavci pret kratkem reorganizirali neaktivni socialistični klub šl. 222 in upamo, da bo odslej v naprej aktiven. Seje kluba bodo vsak drugi petek v mesecu ob 8. zvečer i Slovenskem domu v Girardu, O., kamor vabimo ni poset vse delavce iz Girarda in okolice z namen® da se pridružijo klubu in delajo z nami za cilje, ki jih ima socialistična stranka.
Odbor kluba za tekoče leto je sledeči: John Ko-kašin, 1006 State St., Girard, O., organizator; Jack Kotar, 72 Roman Ave., Warren, O., tajnik; John Dol-čič, 45 Smithsonian St., Girard, Ohio, zapisnikar; Frank Gorenc, 1020 State St., Girard, O., blagajnik.
Sodrugi in somišljeniki v Girardu in okolici, tj naše vrste!
V imenu socialističnega kluba št. 222, J. S. 'L
JACK KOTAR, tajnik.
E. V. Debs bo govoril 2. septembra v Chicagi.
CHICAGO, ILL. — Socialistična stranka okraj« Cook priredi vsako leto dva piknika, enega v meseci (juniju in drugega v septembru. O zadnjem pikniku jej bilo v Proletarcu že poročano. Izpadel je nadvse z« dovoljivo. Udeležencev je bilo na tisoče.
Kakor so nastopili na našem prvem letošnjem pikniku razni govorniki, tako bodo tudi na drugem. Oit-bor okrajne organizacije je dobil za naš drugi piknik, ki se bo vršil v nedeljo dne 2. septembra v Rivervie« parku, sodruga E. V. Debsa, ki bo glavni govornik. Kakor zadnjič, bodo tudi 2. septembra na program« koncertne točke in igre.
Sodrugi, agitirajte za ta shod, da bo udeležba čiJ večja.
Meseca novembra bomo imeli v Chicagi volitve zi sodnike; do 20 jih bo treba izvoliti. Naš piknik v septembru bo pričetek naše kampanje v velikem obsejj za te volitve.
Nekateri klubi v Chicagi vodijo živahno agit za pridobivanje članstva. Tudi naš klub je izvolil sebni agitacijski odbor, ampak v agitaciji moramo lati vsi. Čim več agitacije, toliko hitreje se bo v članstvo našega kluba. — Tajnik.
Sodrugom v Clintonu na znanje.
! CLINTON, LND. — Članstvu kluba št. 41, JSZ., v Clintonu, Ind., naznanjam, da se bo vršila prihodnja seja v nedeljo 29. julija ob 10. dopoldne v navadnih prostorih.
f Sodrugi, udeležite se te seje polnoštevilno. Ker je (teku kampanja za pridobivanje članov socialistični stranki, delujmo tudi mi za pomnožitev njenega članstva. To lahko storimo, ako vsak naš član, če le more, privede s seboj svoje znance in prijatelje, da pristopijo v naš klub na prihodnji seji.
I Naši nasprotniki so organizirani, kar vsi vemo. Se vemo pa, ali pa se ne zavedamo v zadostni meri, ia se moramo tudi mi čim popolnejše organizirati, iko hočemo vojevati uspešen boj za naše pravice in splošne delavske interese. Rrez organizacije se ne nore v današnji dobi ničesar doseči. Kdor je boljše ioniziran, tisti vlada.
I Delavci, združite se pod zastavo socialistične ■ itranke t
[ Sodrugi in somišljeniki v Clintonu, na svidenje dne 29. julija v prostorih sod. J. Musarja. — A. M.
Sodrugom kluba št. 1, JSZ.
CHICAGO, ILL. — Redna seja kluba št. 1, JSZ., se trši v petek 20. julija v navadnih prostorih. Na dnevnem redu bodo volitve v odbore JSZ. in druge važne točke. - Tajnik.
Springfieldskim sodrugom.
Ker se vrši štirimesečna seja S. N. Doma na četrto nedeljo, bo seja socialističnega kluba teden po-aieje to je dne 29. julija ob 2. popoldne v navadnih prostorih. Na dnevnem redu bo nominacija gl. tajnika J. S. Z. kakor tudi volitev klubovega odbora za drugo jolovicp leta. Sodrugi upoštevajte to, in pridite vsi na sejo.
TAJNIK.
LISTU V PODPORO.
STAR CITY, W. VA.: Rosie Selak, nabrala na ve-
selici dr. št. 388, SNPJ. v Pursglove ......$	11.00
HOMER CITY, PA.: F. M. Stopar, 50c; Andy
| Simcic, 50cs; W. J. Lazar, 50c, skupaj...... 1.50
LITTLE FALLS, N. Y.: M. Penich .......... 1.04
CLEVELAND, O.: Louis Samsa............. 1.00
CHICAGO, ILL.: Mary Aucin $1.00; C. P. 14c.. 1.14 FOREST CITY, PA.: H. Stanicli.............35
Skupaj.............................$ 16.03
Prejšnji izkaz ...................... 236.37
Skupaj.........................$25? 40
Oddano tajništvu J. S. Z. za klub št. 181., Lloydell, Pa. v pokritje stroškov zapisnika ladnjega zbora JSZ. t................... 10.00
tista svota listu v podporo toraj znaša......$242.40
[ (Opomba: Svota $10.00 poslana od kluba št. 181. Lloydell, Pa., je bila pomotoma vknijižena listu v podporo, poslana je bila za pokritje stroškov zapisnika ndnjega zbora JS.Z.)
LAWRENCE, PA. Seje socialističnega kluba št. 184, JSZ., se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. popoldne na Itwrence, Pa. — J. Terčelj, tajnik.
Tekma za razširjenje "Proletarca".
Izkaz naročnin poslanih do 14. julija v tekmi za razširjenje "Proletarca".
Število Celoletne naročnikov, naročnine.
Soc. klub št. 1, Chicago, 111.......	. .122...	.. ,iooy2
Soc. klub št. 27, Cleveland, O., ____	.. 86...	...68
Anton Žagar, Sheboyigan, Wis.....	.. 87...	...67
J. R. Sprohar, Pursglove, W. Va. ..	.. 21...	...20
Jernej Kokelj, Pa.................	.. 30...	. 18%
Louis Bartol, Beynoldsville, W. Va.	.. 21...	...14
Soc. klub št. 47, Springfield, 111.....	.. 18...	...13
Lukas Butva, Moon Run, Pa.......	.. 12...	...12
Louis Gorsich, Renton, Pa........	.. 12...	. .. 11
Anton Zornik, Herminie, Pa......	.. 14...	.. . 11
W. J. Lazar, Homer City, Pa......	.. 12...	. . . 11
Andy Bertl, Harwick, Pa........	.. 16...	... 10%
Max Martz, Buhl, Minn...........	.. 12...	... 9%
Joseph Ule, Chisholm, Minn.......	. . 10...	... 9%
Louis Krasna, Conemaugh, Pa. . . .	.. 13...	... 9
Joseph Korsic, Carlinville, 111.....	.. 9...	... 9
Rosie Selak, Star City, W. Va......	.. 11...	... 8
John Ban, Pittsurgh, Pa..........	.. 7...	... 7
Val. Laharnar, Delmont, Pa.......	.. 12...	... 6%
Frank Ludvik .Pittsburgh, Pa......	.. 8...	... 6%
Frank Ravnikar, Lorain, 0.........	.. 8...	... 6
Anton Pečnik, Banberton, 0.......	.. 6...	.. . 6
Anton Mravlje, Clinton, Ind......	.. 8...	.. . 4
Peter Bukovac, Johnstown, Pa. . ..	.. 4...	... 3y2
Frank Klun, Chisholm, Minn.......	. . 4...	... 3%
Joseph Sterle, Chisholm, Minn.- .	.. 6...	... 3y2
Jack Kotar, Warren, 0...........	.. 5...	.. . 3
Joseph Kocjan, Brooklyn, N. Y.	.. 4...	... 2%
Paul Les, Spangler, Pa............	.. 2...	.. . 2
Rudolph Potočnik, Detroit, Mich ..	.. 2...	... 2
Martin Kaucich, Avella, Pa......	, . 3...	... iy2
Paul Subic, Stockett, Mont......	.. 2...	... 1%
Louis Sterle, Dunlo, Pa.............	.. 1...	... i
Frank Modic, Glencoe, 0...........	. 1...	i
Skupaj....................	,.589...	.. .462%
(Klub št. 1.—Ghas Pogorelec 48—39%; Frances A. Tauchar, 29—22; Frank Benchina, 20—17%; Marv Oven, 10—8%; F. Z. 7—6; Frank Florjancich 4—4; John Vogrich, 1—%.)
(Klub št. 27. — John Krebelj, 41—32 %; L. Gor-jup, 26—23%; Aug. Komar, 13—9%; Jos. Volk, 3—2; J. Bradach, 2—1; Vin. Jurman, 1—<1.)
(Klub št. 47. — Jos. Ovca, 11—8y2; Joseph Shum, 7—4%. Opomba: Druga številka v seznamu znači celoletne naročnine.)
AGITATORJI NA DELU.
Naročnin na "Proletarca' 'so poslali (izven kon-testa):
Frances A. Tauchar, na agitaciji v Utah in Golo. . .49
Louis Urbancich, Detroit, Mich....................................4
Angeline Tich, Chicago, 111..........................................2
Frank Garm, Blaine, 0................................................2
Anton Ocepek, Penna..................................................2
Harry Stanioh, Forest City, Pa....................................1
Tony Zalar, Lloydell, Pa...................................1
Listnica uredništva.
lrvin, Pa. — Bo priobčeno v prihodnji izdaji.
Reorganizirani in novi socialistični klubi.
Nov socialističen klub se je organiziral s pomočjo sodr. Chas. Pogorelca v Meridenu, W. Va., z 18-timi člani in članicami. Tajnik kluba je John Korošec v Meridenu. Številka kluiba je 237.
Dalje se je organiziral s pomočjo kluba št. 41 v Clintonu, Indiana, nov klub v Universalu, Indiana, z 20 člani. Tajnik kluba je Frank Kranjc, Box 106, Universal, Ind., Številka kluba je 238.
Iz Blanforda, Indiane, je prijavljen novo se ustanavljajoč klub z 12 člani. Tudi ta klub je bil organiziran s pomočjo kluba št. 41 iz Clintona. Številka kluba še ni določena.
Reorganiziral se je s pomočjo sodr. Jack Kotarja klub št. 222 v Girardu, Ohio s f> člani. Tajnik kluba je Jack Kotar, 72 Roman Ave., Warren, Ohio.
V	Scofieldu, Utah, se je s pomočjo sodružice Frances A. Taucharjeve organiziral nov klub. Tajnik za sedaj je sodrug Peter Zmerzlikar, box 192, Scofield, Utah. Številka kluba še ni določena.
Iz raznih drugih krajev prihajajo pisma, v katerih poročajo naši sodrugi ali simpatičarji, da se snujejo socialistični klubi.
Ce v vaši naselbini še ni socialističnega kluba, tedaj glejte, da se ustanovi. Drugo leto bodo predsedniške volitve, in socialisti bomo potrebovali vsepovsod postojanke, s pomočjo katerih bo stranka vodila s sodrugom Debsom na čelu predsedniško kampanjo.
V	vrsto slovenski in drugi jugoslovanski prole-tarci, pod prapor bojevne organizacije Jugoslovanske socialistične zveze, ki je del socialističnega gibanja v Ameriki!
Vsa navodila, kako se ustanovi socialističen klub daje tajništvo J. S. Z. brezplačno. Naslovite: Frank Pelrich, 3639 W. 26th Street, Chicago, III.
Dober tek, ako vam prija taka hrana.
Sava Bojanovič je v svojem dopisu, objavljen par tednov nazaj v Proletarcu, skušal prepričati "radni-kovce", da so v zmoti in da lažejo. Prepričevati zakrk-njence je težka reč. Boljše jih je ignorirati ali pa se z njimi pošaliti, ako jih je že treba omeniti. Vredni so pomilovanja, ampak to jinn ne pomaga.
"Proletarec" jim na njihove napade ni odgovarjal. Zotijevski "komunisti" so element, ki ne zasluži drugega kakor da se ga prikaže v javnosti kakišen je, ne s tem, da se ga napada, ampak da se pokaže, kako on napada. "Proletarec" je in bo poročal samo dejstva. "Proletarec" se ni in se ne bo igral s čitatelji kakor se igra "Radnik", ki je urejevan po isti metodi kakor Brozovičev "Hrvatski list" ali glasilo slovenskih frančiškanov. Vsi ti trije listi se igrajo z ignoranco či-tateljev.
Kije so bili sedanji krmarji Radnika pred par leti? Vojne obveznice so prodajali, za Rdeči križ so agi-tirali, ali pa se navduševal, za Franjo-Josipovo cesarstvo.
V tem listu je bilo priobčenih nekaj citatov iz Radnika, ki so prikazovali oštarijsko sposobnost njegovih urednikov za zmerjanje. To je pomagalo toliko, da so dobili nekaj protestov in svaril, naj se ne zatekajo k takemu načinu napadanja. V opravičevanje svojega
početja so uredniki sedaj pronajdli, da jih je pri« Proletarec "pred par meseci napadati". Vsakovrstni odkritelje smo že imeli na svetu, torej zakaj bi Inl Fisher in Delija ne znala česa odkriti. Roosevelt je J "jagi" v Južni Ameriki odkril reke, tiče, kače in iuiej ke, dobili so se ljudje, ki so odkrili severni tečaj nedj bi ga kedaj videli. In tako imamo neslavne odkritd tudi Jugoslovani v Ameriki. Takole odkriva "Radnik" "Pred jedno par mjeseci je "Proletarec" počeodani napada, i to na način kao samo ljudi bez mozga i kil me mogu. Kao odgovor na te napade, mi smo ih M nili po brnjici, i oni su se cviljajuči povukli u kut po put izlemanog psa. Da im začepimo gubac, mi d i m stavili sledeča pitanja":
Potem slede "pitanja" o zadnji svetovni vojni, lu tero so slovenski socialisti povzročili, jo podpiral dosegli zmago in sestavili versaillsko pogodbo. To način, s katerim radnikovci "zapečatijo gobce". 1 Ko so slovenski socialisti orali med hrvatskim 4» lavstvom ledino, ko so se hrvatski delavci lotili ddl za razširjenje svojega glasila "Radničke Straže", s bili sedanji "komunisti" še večinoma "čisti Hrvati' in Zotijev dnevnik jim je bil glasilo. Med vojno so pU kali za Avstrijo, iz strahu in hinavščine pa so prodi jali ameriške vojne obveznice, agitirali za Rdeči kri in si kinčali prsa s patriotičnimi znaki. Kje je bilo me vojno več patriotizma, kakor med njimi? Po vojni, k je postala situacija varnejša, so se podali h kom nistom. Ti so jih sprejeli, kakor pravi tista povesti ježu in lisici. In dogodilo se je tako, kakor v tistipfl vesti. Jež je izrinil lisico in revolucija je rešesa. Seda ni treba drugega kakor "lopati po čeljustih".
Dober tek, kameleoni, ako vam taka hrana prija
Osebna izjava.
Na zbora J. S. Z. sem že namignil, naj se de!« ti in člani J. S. Z. ne čudijo, če tc pot ne bora sprd kandidature za tajniško mesto J. S. Z.
Ker me nekateri klubi zopet kandidirajo, monfl na tem mestu apelirati na vse klube, naj me to pol oproste kandidature za tajništvo in naj namesto mM kandidirajo kakega drugega sodruga.
S tem se bodo sodrugi nele izognili slučajneml zavlačevanju tozadevnih volitev, ampak jih celo p«l spešili.
Zahvaljujoč se prav iskreno vsem klubom, ki m me že imenovali, ali ki me mislijo imenovati, in ap« lujoč nanje, naj že izvršeno ali nameravano iraenonB nje sedanjega tajnika prepišejo odnosno odrede nfl kakega drugega sodruga, ostajam sodružno,
Frank Pelrich, tajnik J. S. Z. 1
Veselica socialističnega kluba na Syganu, Pa.
Rojakom in somišljenikom na Svganu in bljiži naselbinah naznanjamo, da priredi Socialistični ki št. 13, JSZ. plesno veselico 28. julija zvečer v dvor: dr. "Bratstvo" št. 6, SNPJ. Začetek točno ob 7. Ign bo izvrstna godba iz Beadlinga, Pa.
Vstopnina za možke 75c; ženske brez sprerasl
25c.
Za vsakovrsno postrežbo bo dobro preskrbljei Priporočamo se za obilno udeležbo. — VESELIC ODBOR.
KANDIDATI ZA EKSEKUTIVO, NADZORNI ODBOR J. S. Z. ZA "PROSVETNI ODSEK J. S. Z." IN ZA NADZORNI ODBOR SLOVENSKE SEKCIJE J. S. Z.
Kakor je bilo naznanjeno v Proletarcu, se it vršila dne 29. junija t. 1. konferenca čikaških ilubov JSZ, na kateri so se po pravilih Jugo-ilovanske socialistične zveze postavili kandi-latje, ki gredo na glasovnico za izvolitev posebnih odborov J. S. Z.
Predlagani in sprejeli so kandidaturo za liksekutivo J. S. Z. sledeči člani in članice: [ Aleš Frank, t Benchina Frank R., Cainkar Vincenc, Kovach Mary, Lotrich Donald C., Novak Blaž, Olip John, Tauchar Frank S., [ Udovich Mary, Zajec Frank.
Izmed tu navedenih bo pet izvoljenih v lisekutivo J. S. Z. Tisti, ki dobe po vrsti naj-I w glasov bodo ob enem prvi tajnik slovenske I akcije, drugi blagajnik slovenske sekcije, in
■	tretji zapisnikar slovenske sekcije; ostala dva I »sta odbornika.
Predlagani in sprejeli so kandidaturo za
■	udzorni odbor J. . Z. sledeči člani in članice:
Aucin Mary, I Godina Philip, Margole Frank, Tich Angela, Udovich Frank, I Zajec Louis-
[ Izmed tu navedenih bosta dva izvoljena v ■udzorni odbor Jugoslovanske socialistične Breze, in sicer tista dva, ki dobita izmed vseh H največ glasov. Tretjega nadzornika v J. S. Z. I nolisrpski klub št. 20 J. S. Z. v Chicagi.
Predlagani in sprejeli so kandidaturo v I Prosvetni odsek J. S. Z." sledeči člani: Kobal Andrew, Molek Ivan, Olip John, Oven Joško.
I Izmed tu navedenih bodo izvoljeni trije v I "Prosvetni odsek J. S. Z", ki se konstituirajo I «ed seboj in delajo v sporazumu eksekutive • ■ll Z.
Predlagani in sprejeli so kandidaturo za I udzorni odbor slovenske sekcije sledeči člani 13 članice:
Kobal Andrew, [ Logar Albina,
Oven Joško, j Podlipec Frank.
Izmed tu navedenih bodo izvoljeni trije v
■	udzorni odbor slovenske sekcije J. S. Z., ki se H konstituirajo med seboj in delajo v sporazumu I odbora slov. sekcije, odnosno eksekutive J. S. Z.
Individualne glasovnice za izvolitev toza-
■	devnih odborov, dobe klubi v kratkem.
Tajništvo J. S; Z.
A RE C	|3
Brez naslova.
"The Los Angeles Examiner", Hearstov dnevnik, se jezi nad "Avstrijce", dasi jih v Kaliforniji ni. Ti "Avstrijci" so dalmatinski Hrvati. "A handful of Austrian fishermen against the People of California", vzklika Examiner. Ti Dalmatinci bodo haje iztrebili gotove vrste rib, ker se ne ozirajo na zakone, ki določajo, katere ribe se sme in katere se ne sme loviti. Pred kratkim sem dohil neki dulutski list, v katerem se opisuje neki poboj med "Avstrijci". Imena teh "av-strijcev' 'se končujuje na ič, v angleščini na ich. Pred nekaj meseci sem bil v Calumetu. Ko sem vprašal za delo v rudniku, so me vprašali, če sem Avstrijec. Povedal sem, da sem Slovenec. Slovencev tem ne poznajo, Avstrijce pa. Slovencev je v Calumetu mnogo, Avstrijca nobenega. Tudi v Jolietu moraiš še zmerom vprašati za Avstrijce, če hočeš najti Slovence. V Cali-forniji imajo društva, ki nosijo uradno ime "Avstrijsko" podporno društvo, dasi ni pri njih niti enega Avstrijca, ampak sami Hrvatje. V nekaterih naselbinah imajo Hrvatje še sedaj na stenah sliko Franjo Josipa in Karla. Slovenci, kateri so jih imeli, so jih že davno pometali proč. Zadnji jo je spravil v klet P. Schneller, ko je videl, da ne bo nikoli avstrijski podkonizul.
Nekje so imeli društvo "Habsburški sinovi"; do-tično društvo bi se moralo sedaj imenovati "Habsburške sirote".
#
"Avstrijci" v državi Utah, v Coloradi, Californiji in v drugih deželah po zapadu niso nikoli iimeli kakega posebnega ugleda. Po vzhodnih državah, kjer je proporčno veliko več inoizemcev kakor po zapadu, je bila in je še situacija drugačna. Ampak na zapadu je bil "Avstrijec" obsovražen kakor Grk ali Italijan.
Ta obsovraienost je dediščina, ki so jo zapustili "Avstrijci" Avstriji. "Avstrijci" pa so postali Ame-rikanci, Škandinavci, Nemci, Francozi in tudi na par Belgijcev sem že naletel s katerimi sem se lahko po slovensko pogovarjal.
V. "D. S." je bilo priobčeno pismo nekega rojaka, ki je šel z znano ekspidicijo Amerikancev v Rusijo, kjer delajo v premogovnikih. Ta rojak piše med drugim: "Mladina hodi pridno v šolo; kako lepo jih učijo, ti ne morem popisati. Vsi otroci so izobraženi in nič več podivjani. Naletim večkrat na male dečke, ki so komaj dobro ped dolgi, pa mi stavijo vprašanja, ki jih ne morem odgovoriti; vsak me spravi v sramoto. Vsak tak mal mož ve več o svetovnih dogodkih kot ameriški profesor . . . Jaz moram kar strmeti nad učenostjo teh otrok; ameriški otroci, ki ne vedo razun podrobnosti o baseballu in rokoborbah ničesar.
so proti njim kakor divjaki ..."
*
Pretiravanje tudi v propagandi ni dobro. Otroci ne morejo biti učenjaki. Lahko ti stavijo vprašanja, na katere ne boš mogel odgovoriti, ker se tistih reči nisi nikoli učil. Otroci naših rojakov v tej deželi tudi stavijo starišem vprašanja, na katera ne morejo odgovoriti, pa mislijo, kako so "učeni". Ameriška propaganda tudi trdi, da je ni dežele na svetu, ki bi imela boljši šolski sistem kakor ga imajo Zed. države.
Vendar pa ima vsak odraščen človek lahko toliko razuma, da ve, da ne morejo biti "ped dolgi dečki učenjaki." Naj "D. S." na podlagi tistega pisma pove svojim čitateljem, da so njihovi otroci divjaki zato ker se uče v ameriških šolah. Če ima urednik "D. S."
kaj otrok, si misli kakor vsak drugi oče, da so bolj razumni od vseh drugih. Rusiji se lahko koristi, ne da bi se uvajalo smešnosti v propagando, s katero se je hoče slaviti.
• # *
"D. S." našteva v zadnji izdaji nekaj oseb, ki so se udeležile v imenu progresivnih premogarjev konvencije v Scrantonu. Toda dotičniki niso premogarji, niti se niso udeležili konvencije v imenu progresivnih premogarjev. Prišli so le kot opazovalci ali pa kot poročevalci za svoje liste.
"The Worker", glasilo W. P., se jezi, da niso imeli napredni delegatje nobenega voditelja na scranton-ski konvenciji. Rinaldo Capellini ni izpolnil nljihovih nad. Lewis, nazadnjak kakor je, je bil absolutni gospodar zbora, če je verjeti enim ko drugim. Ako je imel na svoji strani 300 delegatov, mu ni bilo treba najemati pretepačev. Ako je bila večina proti Lewisu, kakor pravi "D. S.", čemu mu ni zabranila izgnati tistih par organizatorjev "Izobraževalne lige strokovnih unij," ki so sedeli na galeriji? Preveč konfuzije je v vaših poročilih in komentih. Nazadnjaštvo bo treba iztrebili, da, toda v boju proti nazadnjaštvu se ne smemo posluževati iste taktike kakor nazadnjaki. Nazadnjaki ščuvajo, mi moramo učiti in organizirati. Ako ne bomo delali boljše in pametnejše kakor nazadnjaki, bomo zmeraj tepeni, ker ne bi bili s tako taktiko, kakor se jo poslužujejo nekateri, ne napredni in ne nazadnjaki. — K.
Prve poštne znamke.
Večini ljudem, ki si pošiljajo pisma drug drugemu, ne pride niti na um ,da so tudi poštne znamke iznajdba, kakor vsaka druga reč. Tudi pošta je danes vse drugačna, kakor pa v davni prošlosti. Sploh je moderna pošta pojav novejše dobe. Karkoli imamo pred seboj, vse je delo človeškega uma, vse je izpopolnjeno in se izpopolnjuje, vse dokazuje, da je nauk razvaja ne-izpodbit. Kakor se razvia vsaka posamezna ustanova v družbi, tako se razvija tudi človeška družba kot celota. Razvija se sicer zelo počasi, ampak naprej se vendar pomika.
Raznašanje poročil je že zelo stara reč. V starodavnih časih so posebni kurirji prenašali sporočila in ukaze svojih poveljenikov njihovim zaveznikom. Naj-primitivnejša pošta ima svoj začetek v vojnah. Raznašanje vesti pa so dolgo poznej med civilnim prebivalstvom vršili berači, kramarji, vagabundi in podobni karakterji. Listov ni bilo, in kar je bilo takrat spisa-nega, so znali čitati le zelo učeni ljudje. Tiskarna je bila takrat popolnoma nepoznana beseda.
Prve pismonoše je imel na dvoru angleški kralj Henry III. v 13. stoletju. Pisma so se dostavljala iz kraljeve pisarne le dvorjanom, visokim uradnikom in plemičem. Pravijo, da je bil to začetek modernega poštnega sistema.
Nemci trdijo, da je prvo regularno pošto organiziral grof Roger Thurn. Stari zapiski pripovedujejo, da je grof s svojo pošto pridobil precej premoženja, ker je njegov poštni sistem postal prav dobičkonosno podjetje. Ampak ne kralj Henry III., niti grof Roger Thurn nista poznala še poštnih znamk.
Leta 1650 je v Franciji Jean de Villayer ustanovil, takozvano "la petite post". Na raznih krajih Pariza je pritrdil pisemske nabiralnike in kdor je hotel oddati pismo v njegov nabiralnik, je moral kupiti njegov ovoj, katerega je prilepil na pismo, ker bi drugače ne
bilo odposlano. Ta ovoj je plačal poštne stroške in to našal ustanovitelju tudi dobiček. Ampak Villayerjn poštni sistem je obsegal le nekatere dele Parna.
Poštni sistemi se do leta 1690 niso nič spremenili ker jih sploh bilo ni, v našem pomenu besede. Omenjf nega leta pa je neki Robert Murray v Londonu, pope-klicu tapetnik, organiziral prvo regularno pošto. Njegovo delo je nadaljeval William Docwra in kolikor so raziskovalci mogli dognati, je bila na tedanjih pismih edina reč, podobna današnjim, poštni pečat. Pnt poštne znamke pa je uvedla angleška vlada, katere ji deisigniral Sir Rowland Hill, ki je napravil tudi načrt za njihovo porabo in prodajo.
Od takrat do danes se je v poštnem obratu marsikaj spremenilo. Pisal je malokdo in pošta ni imela veliko dela. Danes se v tej republiki odpošlje vsako uro in to v vseh dnevih leta, en milijon štiri sto tiso« pisem. Izračunajte, koliko pisem se odpošlje vsaki dan in koliko vseh skupaj na leto. Dobili boste ogromno številko, da je navaden človek ne more niti poj-miti.
Za časa Franklina je bila ameriška pošta še privatna ustanova. Pismo je moralo biti oddano odprtoii poštni uradniki so prešteli liste v pismu .Na podlagi teh so računali poštnino, ki je bila 10 centov za enlist in i20 centov za dva lista na prvih 50 milj razdalje. Za drugih 50 milj je bilo treba plačati 10 ali 20 centov več, kar je bilo odvisno od prometnih potov. Da nes odpošlijete lahko pismo v najskritejši in oddalji* nejši kotiček Unije za 2 centa poštnine.
Ne leto se porabi v Zed. državah štirinajst tisti miljonov poštnih znamk, 57 miljonov znamk za bral dostavna pisma, tisoč miljonov poštnih dopisnic ii razun teh še razne druge znamke. Razun pisem pošilj^ pošta še na milijone izvodov raznih listov in revij vsaj ki teden, ki plačujejo poštnino od teže in po zonal! (drugi poštni razred). Tudi parcelna pošta ima v« ko leto večji promet. Kaj bi bil svet brez pošte'! Iifl vendar so bili časi, ne še tako dolgo nazai. ko i» ' ■ bilo.
t^t
Priseljevanje iz amerikan- I skih dežel.
Mnogo naših ljudi je napačno poučenih o nek rih predpisih ameriškega zakona z dne 19. maja 1! ozirom od 11. maja 1922. Tako na primer mis mnogi, da lahko dobe svoje sorodnike ali znance t obzira na kvoto v Zedinjene Države, če pridejo tični čez Kanado, Mehiko ali kakšno južno amerik -sko državo.
To mišljenje je napačno.
Omenjeni zakon res določa neko izjemo za te i žele, ampak pravi, da se v kvoto ne vštevaijo ... I aliens who have resided continuously for at Ie; five years immediately preceding the time of tb application for admission to the United States in t Dominion of Canada, Newfoundland, the Republic Cuba, the Republic of Mexico, countries of Centi and South America, or adjacent islands.
Le tisti torej, ki je živel najimanje pet let v k teri omenjenih dežel, in sicer neposredno pred prib dom v Zedinjeno Državo, in vseh pet let neprekidn ne gre na račun kvote svoje rodne dežele. Nikaki tedaj ni pošteno obetati komu koli, da bo lahko neoi rano prišel v Zedinjene Države, če se mu le posrei priti v katero omenjenih dežel.
VAŠA POLETNA TONIKA.
t Koga se ne oprime tisto "trudno razpoloženje" t teh poletnih dnevih, ko vročina sili človeka, da nebi dekan? In ali ne trpimo vsled zgube teka, ko je prej nami položena nam priljubljena jed? "Zdi se mi, iipotrebujem tonike," kar mnogi rečejo, ampak vprašuje je, katera tonika je najbolja. Narava ve kako se počutimo in zato nam ponuja vse kar potrebujemo v iiki zelenjave. Vse primesi v Trinerjevem zdravilno frenkem vinu imajo svoj izvor iz zelišč in radi tega jtTrinerjevo zdravilno grenko vino najboljša letna tolika. Isto drži črevesje odprto in čisto brez bolečin iineprilik, pomaga prebavi in oživljuje ves sistem. Če riivate Trinerjevo zdravilno grenko vino, se boste re-iili vseh želodčnih neprilik, glavobolov, slabega teka, splošne pobitosti in krasno poletno sezono boste tiivali v udobnosti in veselju. "Zdravilno grenko vino pomeni doibro zdravje," kakor pravi Mr. Adam B. Costomski, 224 E. 57th St., New York, ampak edino Trinerjevo zdravilno grenko vino je pravo zdravilo, -originalno in pristno Trinerjevo zdravilno grenko rino, kateremu še ni bilo nikoli para in ki uživa naj-boijši ugled že nad 33 let. V vseh lekarnah in trgovinah z zdravili.
DELAVSTVU V WAUKEGANU, North Chicagi in okolici naznanjamo, da se vrše seje socialističnega Hub št, 45, JSZ., vsako drugo nedeljo v mesecu v S. >i, Domu. Udeležujte se jih točno. Na nečlane apeliralo, naj se pridružijo našemu klubu. — Tajnik.
SODRUGOM V CLEVELANDU.
Seje socialističnega kluba št. 27. se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne, v klub o v ih prostorih v Slov. nar. domu. Dolžnost vsakega sodruga je, da redno prihaja k sejam. — Tiste, ki simpatizi-rajo s socialističnim gibanjem, pa še niso pri soc. stranki, vabimo, naj pristopijo v naš klub in tako pomagajo pri delu za osvoboditev proletariata. Prva nali ga delavca je, da postane razredno zaveden. Pri ter pa vpoaštevajmo geslo: "V organizaciji je moč."
VICTOR NAVINSHEK
331 GREEVE STREET, CONEMAUGH, PA.
Trgovina raznih društvenih potrebščin kot re-galij, prekoramnic, znakov, kap, uniform, itd.
Moja posebnost je izdelovanje lepih svilenih zastav, bodisi slovenskih, hrvatskih ali amerikanskih, po zelo zmernih cenah.
V zalogi imam veliko izbero raznih godbenih inštrumentov vseh vrst. Velika zaloga finih COLUMBIA GRAFONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih rekordov. Moje geslo je:
Zmerne cene in točna postrežba.
Pišite po moj veliki cenik.
Naročila pošiljam v vse kraje Združenih držav. Za obilna naročila se toplo priporočam.
Prečita jte naš cenik knjig,
priobčen v tej izdaji. Velika izbera novih knjig, katere smo prejeli pred nekaj dnevi iz Slovenije.
Največja zaloga boljših književnih del.
"OGENJ"
(Dnevnik desetnije) spisal H. BARBUSSE
Najznamenitejša povest iz vojaške-p življenja tekom zadnje vojne. Cena: Vezana $1.50; mehko vezana $1,10. Naroča se pri "Proletarcu".
STEDLJIVI LJUDJE
Pod vladnim in državnim nadzorstvom in Chicago Clearing House Ass'n.
vlagajo redno in investirajo razumno v
KASPAR STATE BANKI
največji jugoslovanski banki v Zed. državah
1900 Blue Island Avenue
in vogal 19. ceste.
CHICAGO,	ILLINOIS.
Kapital in prebitek
$1,2 5 0,0 0 0.0 0
Prodajamo parobrodne listke
za vse prekomorske črte v Jugoslavijo in nazaj. Izdelujemo sve-dočbe (affidavits) za naseljence ter pošiljamo denar v staro domovino najhitrejše in najceneje.

cenik kjig.
ZNANSTVENE RAZPRAVE, POLITIČNI EN GOSPODARSKO SOCIALNI SPISI, UČNE IN DRUGE KNJIGE EN BROŠURE. ALI JE RELIGIJA PRENEHALA FUNK0I0NIRATI7 D«
hata........................20
ANGLESKO-SLOVENSKI BESEDNJAK. (Dr. J. F. Kern).. 5.00 DEMOKRATIZEM IN ŽEN-
STVO, (Alojzija Stebi) .......10
DRŽAVA PRIHODNJOSTI . .. .20 GOSPODARSKA GEOGRAFIJA,
(Dr. V. šarabon), vezana.....1.28
KATOLIŠKA CERKEV IN SOCIALIZEM .................30
KDO UNIČUJE PROIZVAJANJE V MALEM...........20
KOMUNISTIČNI MANIFEST, (Kari Marka in Friderik En-
gel«) ........................20
KRATKA SRBSKA GRAMATIKA, (Dr. Josip Meneej).....25
KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV, (Matija Pire) ........ .40
O KONSUMNIH DRUŠTVIH... .10 O KULTURNEM POMENU SLOVENSKE REFORMACIJE, (Dr. L Prijatelj), broširana... .40
POGLED V NOVI SVET........10
POLITIČNO ŽIVLJENJE SLOVENCEV, od 4. jan. 1797, do t), jan. 1919 leta, (Dr. Dragotin
Lončar), vezana............90
POT K SOCIALIZMU, (Dr. Oto
Bauer)......................20
PROLETARIJAT.............15
PSIHIČNE MOTNJE NA ALKO-HOLSKI PODLAGI. (Ivan
Robida, vezana ............1.15
RAZVOJ SOCIALIZMA od utopije do znanosti, (Friderik En-
gels, prevel M. Žagar)........35
REFORMACIJA IN SOC. BOJI SLOV. KMETOV, (Abditus)
broširana..................45
SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA, izdala in zalotila Književna matica 8NPJ., 364
strani, vezana t platno ......'2.00
SMERNICE NOVEGA ŽIVLJENJA, (Dr. K. Oavald), broširana ....................... .58
SOCIALIZEM IN VERA, spisal Zvonimir Bernot, 128 strani, mehko vezana 50c, trdo voza-
............................65
SOCIJAL. KNJIŽNICA (dva snopiča) ......................10
SPOL-LJUBEZEN-MATERIN-STVO, (Prof. dr. Z. Zahor),
trda vezba..................40
SRBSKA POČETNICA, (J. T.).. .50 SPRETNA KUHARICA, broširana, $1.00, vezana ........... 1.25
SVETOVNA VOJNA IN ODGOVORNOST SOCIALIZMA. (Et-
bin Kristan)................50
USTAVA, ruske socialistične fed.
sovjetske republike...........10
VARČNA KUHARICA, (Marija
Remec-), vezana............1.00
VOLJA IN DEJANJE, (psiho-logična analiza).............25
Nadaljevanje z 2. strani.
0ADRUŽNA PRODAJALNA ALI
KONSUM ...	.10
ZAKON BIOGENEZIJE. (J. Howard Moore, provel I. M.) .... 1.50 ZA STARO PRAVDO. (Fran
Erjavec) ...................50
ZBIRKA RUDARSKIH IN FUŽINSKIH IZRAZOV, (J. Bez-
laj) .......................30
ZDRAVJE, zdravstvena revija za pouk o zdravstvu in zdravljenju, letnik 1921, broširana $1.,
trdo vezana...............1.50
ZDRAVJE, jan., feb., marc, april in majska izdaja letnika 1922,
vsaka po....................10
ZGODOVINA SOCIALIZMA V
SRBIJI (Fran Erjavec)......25
ZGODOVINA SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV, (Ant.
Melik) I. del.................85
II. del....................75
RAZNO.
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR, vezan v platno, letnik
1919, 50c; letnik 1920 ........50
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR, letnik 1922, mehko
vezan 50c, vezan v platno.....75
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR, letnik 1923, trdo vezan.. .75 CANKARJEVA SLIKA na dopisnicah, 2 za 5c.............
(Imamo jih dvojne vrste.) DEMOKRACIJA, (Cankarjeva
številka) ...................10
KRES, revija, 1. 1922, št. 9-10.. .25 KRES, revija, 1. 1922. št 11-12.. .25 KRES, kulturni mesečnik, 1.
1923 št. 2-3.................25
NAJNOVEJŠE INFORMACIJE O DOBAVI DRŽAVLJANSTVA
ZEDINJENIH DRŽAV......40
O ZDRAVSTVENIH NALOGAH SOC. ZAVAROVANJA, (Dr. Demet. Bleiweis-TrsteniSki) .. .10 PROLETAREC, vezan, letnik 1919, $5.00; vezan, letnik
1920 ...................... 5.00
PROLETAREC, letnik 1921, vezan v platno ............... 5.00
PROLETAREC, letnik 1922 v platno vezan................. 5.00
RDEČI PILOT, mesečnik prevratne mladine za duhovno revolucijo, prva in druga številka .05 TRIJE LABODJE, ilustrirana revija ........................25
ANGLEŠKE KNJIGE.
ANARCHISM AND SOCIALISM, (Geo. Plechanoff), vezana .60 ANCIENT LOWLY, (C. Osborne Ward) dve knjige, 1313
strani, vezane.............. 5.00
ANCIENT SOCIETY, (Lewis H.
Morgan), vezana............ 1.50
BRASS CHECK, (Upton Sinclair). Slika korumpiranosti kapitalističnega žurnalizma, vezana ...................... 1.20
"DEBS, HIS AUTHORIZED LIFE AND LETTERS". (David Karsner), vezano v platno 1.20 END OF THE WORLD, (Dr. M. Wilhelm Meyer), vezana.......60
EVOLUTION OF MAN, (Wilhelm Bolsche), vezana......m
EVOLUTION OF PROPERTY,
(Paul Lafargue), vezana..... m
JOD AND MY NEIGHBOR, (Bob-
ert Blatehford), vezana.....1.25
GOOSE-STEP, (Upton Sinclair). ] študija ameriškega visokoSol-stva nad katerim imajo kontrolo privatni interesi, vezana . .. 2.U IMPERIAL WASHINGTON, (R. F. Pettigrew), knjiga, ki opisuje prehodno dobo iz demokracije v denarni imperializem v Zed. državah, 441 strani, trda vezba ..............12
JUNGLE, (Upton Sinclair) povest iz chicaških klavnic.....lit
KARL MARX, biographical memoirs, (Wilhelm Liebknecht),
vezana ....................R
KING COAL, (Upton Sinclair), povest iz aadnjaga itrajks (1913) coloradskih premogarjar,
trda vezba .................IS
LAW OF BIOGENESIS, (J.
Howard Mooro), vezana..... M
LIFE AND DEATH, (Dr. E.
Teichmann), vezana ........H
OUTLINE OF HISTORY, (D.
G. Wells), vezana, 1171 strni II.tr PHYSICIAN IN THE HO08B, (J. H. Greer, D. D.) DomaiSi
zdravnik, vezana ...........2.(1
REPUBLIC OF PLATO, Tetam 1M RIGHT TO BE LAZY, (Pill
Lafargue), vezana.........Jfl
ROBERTS RULES OF ORLBB,
vezana ....................].lt .
SAVAGE SURVIVALS, (J. Hew
ard Moore), vezana.....IS
SOCIAL REVOLUTION, (bail
Kautsky), vezana .......... III
STRUGGLE BETWEEN SCIENCE AND SUPE&iVJ. TION, (A. M. Lewis), roma J THEY CALL ME CARPENTEB,
(Upton Sinclair), trda veiba.. Mil] THE DREAM OF DEBS, (Jack
London) ................
THE PROFITS OF RELIGION. Razprava o izrabljanja rer za
privatne interese ...........13$ ]
THROUGH THE RUSSIAN REVOLUTION, (Albert Bhys ' | Williams), s slikami, 311 strani, vezana v platno .........Ull
100%. (Upton Sinclair). Povest
patrijota ..................1.2)
VITAL PROBLEMS IN SOCIAL EVOLUTION, (A. M. Lewis),
vezana .................... sj
THOUGHTS OF A FOOL, (Eve-
lyn Gladys), vezana ........1.SJ J
Naročilom priložite poštni ali eks- 9 presni money order, ček ali gotovino. Za manjša naročila lahko pošljeta 1 poštne znamke.
Vse knjige pošiljamo poštnine prosto. Klubom in čitalnicam, pri n večjih naročilih liberalen popust.
Vsa naročila naslovite na:
PROLETAREC 3639 W. 26th Street, Chicago, 111.