Stev. 235.
¥ Trstu, v žetrtek, 24. avgusta 1916,
Letnik XII.
Izhaja vsak dan, tudi oj nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška Asiškcga št. 20, i. nadstr. .Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. • - • .
Izdaittclj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij I sta Edinost= — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Agiškega št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. U-57.
Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24.—
Za pol leta . . . -.............
za tri mesece........ • •
nedeljsko trdijo za celo let«.......5M
za pol leta.......
2JBO
Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po vinarjev* zaftarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v šlrokosti ene kolo:««.. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov . . . . . mni po 10 vi.t. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarniii zavodov ..............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.—
vsaka nadaljna vrsta ........: . . . . . 2.—«
Mal' oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačtije se izključno le upravi .Edinosti' — Plaća ln to2i se v Trstu.
Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiški Asiškega it 20. — Poštnohranllnlčmi račun ». 841.652
Pregled najnovejših doMou.
Italijanska bojišča. — Na primorski
fronti mestoma živahen sovražni artiljerijski ogenj. Na Tirolskem v Fleiinski dolini naš uspeh. — Pri Bohinjski Bistrici zajet laški dvokrovnik. -
Ruska bojišča. Nič posebnih dogoa-kov. Zapadno Moldave nov nemški uspeti, pri 2abju ruski sunki odbiti
Balkanska bojišča. — V okolišu Vaione živahnejše sovražno delovanje. Nas letalec sestrelil dva laška dvokrovnika. — Očiščenje hribovja zapadno Ostrovskega jezera napreduje. Srbski sunki v moglen-
skem okolišu odbiti.
Zapadna bojišča. — Ob Sommi ponovni angleški in francoski napadi odbiti, ravno tako francoski napadi pred Verdunom.
Turška bojišča. — Ruski napadi na desnem krilu kavkaske fronte odbiti z velikimi ruskimi izgubami
Razno. -- Važne izjave glede zunanje politike v ogrsko-hrvatskem parlamentu. — Podvodnik »Deutschland« se je vrnil srečno.	___
Italijanska bojišča.
DUNAJ, 23. (Kor.) Uradno se razglaša:
23. avgusta 1916.
Italijansko b o | i š C e. — Na primorski fronti je sovražna artiljerija od časa do časa živahno obstreljevala posamezne okoliše. Italijanski letalci so razvijali živahno delovanje. Pri Bohinjski Bistrici je prijel en dvokrovnik v roke nam; letalca smo ujeli. Na Tirolskem smo pri nekem podjetju na fronti v fleiinski dolini zajeli 80 neranjenih sovražnikov in 2 strojni puški.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fini.
Italijansko uradno poročilo.
DUNAJ, 23. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročila italijanskega
generalnega štaba.
21. avgusta. — Močne nevihte na vsem bojišču niso mogle preprečiti živahnega topovskega delovanja. Sovražna artiljerija je posebno delavna na trentinski fronti in v gorenji butski dolini. Pobijala jo te povsod naša artiljerija, ki je tudi učinkovito delovala proti dravski dolini, kjer je mottfa železniški promet. Majhni boji so se vršili v astiški dolini. V pla-vskem odseku smo odbili sovražnika m ie pustil v naših rokah okoli 20 mož; V goriškem odseku in na kraški planoti so naše čete utrjevale pridobljene postojanke. Sovražna artiljerija ie vrgla nekaj granat v Gorico in proti soškim mostovom, ne da bi jih bila poškodovala.
2? avgusta. — Obojestransko nadaljno artiljeriisko delovanje v svrho piotitve utr je valnih del. Sovražne baterije so obstreljevale goriško bolnišnico m so ranile nekoliko sanitetnih vojakov.
Obrekovanja ententnega časopisja.
DUNAJ, 23. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Med mnogoštevilnimi bajkami, ki Jih ententno časopisje običava pripovedovati svojim čitateljem, se v zadnjem času vedno zopet ponavlja bajka o okrutnosti« avstro-ogrskih vojakov napram Italijanom, ki jim zaidejo v roke. Baje dobivajo c. in kr. čete od svojih poveljnikov ukaze, da naj ne ujemajo sovražnikov, temveč da naj poubijajo vse ltaliiane in sicer tudi potem, če le-ti dvjg-nejo roke v znamenje, da se vdajajo. Ker posamezni ententni listi trdijo, da se lahko sklicujejo celo na posebne slučaje, so se takoj uvedle skrbne in stroge preiskave. V vseh slučaiih pa se je tudi sedaj izkazala zlobna lažnivost sovražnega časopisja. Će so bili kedaj usmrčeni italijanski ujetniki. so bili vedno taki, ki so, uporabljajoč skrajno zavržno vojno zvijačo, vzdignili roke in so se nato prihitelim avstro-ogr-skim vojakom zoperstavili z orožjem.
Ruska bojišča*
DUNAJ, 23. (Kor.) Uradno se razglaša:
23. avgusta 1916.
Rusko bojišče. — Zapadno Mol-dave so nemške čete z naskokom vzele nadaljno rusko pehotno postojanko, pri čemer so zajele 200 mož in 2 strojni puskl. Pri Žabju smo odbili ruske sunke. V okolišu Kukula boj stoji. Dalje proti severu ob malenkostnem bojnem delovanju in popolnoma neizpremenjenem položaju nič posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fini.
BEROLIN, 23. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan. 23. avgusta 1916.
V z h o d n o bojišče. — Od morja do Karpatov nič posebnih dogodkov. — V gorovju smo razširili posest Stare Vipči-ne z zavzetjem novih sovražnih postojank, zajeli 200 mož, med njimi en bataljonski štab. in 2 strojni puški ter zavrnili protinapade. Na obeh straneh Črnega Cere-moša ruski poizkusi, da bi zopet osvojili izgubljeno ozemlje, niso imeli uspeha.
Vrhovno armadno vodstvo.
Ruski finančni minister pri carju.
KODANJ, 22. (Kor.) »Berlingske Ti-aende? javlja iz Petrograda: Finančni rak
nister Bark se je vrnil iz glavnega stana, kjer je car odobril njegovo poročilo o posojilih, najetih v inozemstvu. V poročilu se poroda, da se je v Italiji, na Japonskem, Norvešk m in Švedskem vsega skupaj naložila ena milijarda posojila, ki se uporabi za plačila vojnih dobav.
Balkanska boJiita.
DUNAJ, 23. (Kot.) Uradno se razglaša: 23. avgusta 1916.	y
Jugovzhodno bojišče. — V okolišu Vaione razvija sovražnik živahnejše delovanje. — Eno naših bojnih letal, katero je vodil štabni narednik Arigi, je v boju s štirimi farmanskimi dvokrovnlki sestrelilo dva; eden leži ob izlivu reke Skumbl, drugi pa Je padel v morje, a ga je rešil sovražni rušilec. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
BEROLIN. 23. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 23. avgusta 1916.
Balkansko bojišče. — Očiščevanje hribovja zapadno Ostrovskega jezera je danes napredovalo. Ponovni srbski sunki v okolišu Moglene so bili zavrnjeni.
Vrhovno armadno vodstvo.
SOFIJA, 22. (Agence Tel Bulgare.) Generalni štab poroča: V strumski dolini smo popolnoma porazi?! sovražnika. Z begom se je rešii na desni brej reke. Vse ozemlje v okolici vasi Jenikej, Nevolen in To-paiovo je pokrito s trupli padlih sovražnih vojakov. Doslej smo našteli nad 400 mrtvecev, med njimi več časinikov; zajeli smo osem strojnih pušek, veliko pu-šek. krogelj, artilerijskega materijala in municijskih zabojev, 190 neranjenih ujetnikov, med nimi 4 častnike, in 60 ranjenih ujetnikov. Velika množina opremnih predmetov, ki pokrivajo bojišče, priča o popolnem sovražnikovem porazu. Sovražni odde iek konjiče, ki ga je s spretnim manevriranjem naša konjica đovedla v naš pehotni o^nj, je bil dobesedno uničen. Po izpo-vedbah ujetnikov se je poleg francoske Bertierjeve brigade udeleževal bojev tudi en angleški pešpoSk. Napadi, ki so jih Francozi deset dni sem naperjali proti našim postojankam južno in zanadno Doj-ranskega jezera, so se izjalovili poginoma. Ta okolnost je najbrž napotila Sar-railov generalni štab, da Javlja zavzetje militarlčnih točk, ki so bile doslej vedno v francoskih rokah, kakor n. pr. dojranski kolodvor. V vasi Doludjeli, ki jo je sovražnik zapustil, so naši vojaki pokopali trupla 50 francoskih vojakov. Na desnem bregu Vardarja smo tekom napada v okolišu Majadaga zajeli sovražni oddelek in eno strojno puško. Francozi so pustili 79 mrtvecev na bojišču. Desno krilo nadaljuje svoje operacije.
LONDON, 23. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Soluna: Nič izpremembe na dojranski fronti. Razdejali smo neki železniški most. Na strumski fronti je naša artiljerija zaustavila sovražno prodiranje pri mostu v Koprivi. Razpršili smo tudi sovražne konjiške skupine.
Lahi na macedonskem bojišču.
LUGANO, 22. 'K->r.) Iz cele stolpce dolgih poročil italijanskega časopisja o prihodu laških čet v Solun se dobiva vtisk, da njih število dosega-kvečjemu moč ene divizije. Čete, ki so se večinoma udeleževale boja v južnih Tirolih. so opremljene za gorsko vojno. Za sedaj so jih namestili v taboru, a kmalu odidejo na fronto. Transportne parnike so na prvi tretjini vožnje spremljale laške, na drugi tretjini angleške, na tretji pa francoske in angleške torpedovke.
BERN, 23. (Kor.) »Matin« javlja iz Soluna: Doslej je bilo izkrcanih 20.000 Italijanov.
BERN. 22. (Kor.) »Petit Parisien« javlja iz Rima: 4. t. m. je prva, v Solun namenjena brigada zapustila Rim pod poveljni-štvom generala Petitija, ki prevzame vrhovno poveljništvo nad italijanskimi četami v Solunu. Isti list doznava iz Soluna, da se je 4. grški armadni zbor s po eno divizijo v Seresu, Drami in Kavali popolnoma umeknil iz ~-zasedenega ozemlja. Bolgarji stoje sedaj v Hermandiju.
Grški kurir aretiran v Italiji.
BERN, 22. (Kor.) Kakor poroča * Teras« iz Aten, je bil grški diplomatski kurir, ki so ga aretirale italijanske oblasti in so zadržale njegovo prtljago, v svrho poročanja poklican v Atene.
Zapadna boliSCa.
BEROLIN, 23. (Kor.) Wolffov urad poroča : Veliki glavni stan, 23. avgusta 1916.
Zapadno bojišče. — Med Thiep-valoin in Pozleresom so Angleži zaman ponavljali svoje napade. Severno Oviller-sa so se tekom noči vršili boji moža proti možu. Vzhodno fouroškega gozda, ravno tako kot pri Maurepasu so se ponesrečila sovražna podjetja z ročnimi granatami Artiljeriji razvijate neprestano veliko delovanje. Južno Somme smo pri Estrees« očistili majhne kose Jarkov, v katerih so se Francozi držali še od 21. avgusta sem; zajeli smo tn 3 tutmlkm la 143 mož. Na
desni Moze smo v fleuryjskem odseku zavrnili sovražne napade z ročnimi granatami V Gorskem gozAi so se vršili za nas ugodni manjši pehotni boji.
Vrhovno armadno vodstvo.—
BOJI NA MORJU.
Nemška bojna ladja poškodovana.
LONDON, 22. (Uradno. -raliteta poroča: Podvodnik »E 23«, ki se je vrnil iz Severnega morja, poroča, da je 19. t. m. zjutraj uspešno napadel s torpedom nemško bojno ladjo razreda »Nas-sau«. Poveljnik podvodnika poroča: Ko je pet rušilcev spremljalo umikajočo se poškodovano ladjo, je ponovno napadel in zadel z drugim torpedom. Misli, da se je ladja potopila. Treba je še ugotoviti, da je že opovržena in danes ponovljena u-radna berolinska vest da bi bil v soboto en angleški rušilec potopljen in ena angleška bojna ladja poškodovana, popolno*-ma neutemeljena. (Wolffov urad pripominja: Poročilo angleške admiraUtete o napadu angleškega podvodnika »E 23« na neko nemško linijsto ladjo razreda »Nas-sau« 19. t. m., je tonko nepravilna, da je bila linijska ladja »Westfalen« po podvod-niku pač zadeta pri njegovem prvem napadu, toda tako lahno poškodovana, da je ostala sposobna za boj m manevriranje. »Vvestfalen« bo v najkrajšem času zopet popolnoma sposobna za porabo. Res je tudi. da je sovražni podvodnik še v drugič izstrelil torpedo proti ladji, a jo je torpedo zgrešil.
Linijska ladja »Westialen« pripada razredu »Nassau«, je bila splavljena leta 1908, dolga 146, široka 27 m, 18900 ton; najmočnejši oklop 300 mm, oborožitev: 12 topov po 28'5 cm, 12 po 15'5 cm, 16 po 8'8 cm, 2 mitraljezi. 6 cevi za lansiranje torpedov; stroji 28.200 konjskfh sil, hitrost 20 porn. milj, moštva v miru 966.
BEROLIN, 23XKor.) Wolffov urad poroča: Angleška admiraliteta je nemško uradno poročilo, da je 19. t. m. nemški podvodnik poškodoval angleško linijsko ladjo,, označila za neresnično. Na podlagi v tem došlega sporočila dotičnega podvodnika se objavlja naslednje: Podvodnik je 19. t. m. o mraku naletel na del angleškega brodovja, obstoječega iz bojnih ladij in oklopnih križark, ki jih je spremljalo veliko število križark iu rušilcev. Posrečilo se mu je ustreliti torpedov proti bojnim ladjam. Podvodnik je plul pol pod vodo. Na stolpu so stali trije častniki. Ko je torpedo zadel, se je ob zadnjem dimniku zadnje linijske ladie dvignil kakih 20 m širok in 40 m visok ognjen steber, v katerem je bil zadnji dimnik, belo Žareč, jasno viden. Ognjeni steber je bil viden nekako eno minuto. Obenem je močno izbruhnil par iz kotlov. Ko je izginil ogenj, je bilo videti le še ladjo brez dimnikov in jarbol, dočhn je bilo od sosednjih ladij še videti polne obrise. Poveljnik je imel vtisk, da je torpedo poleg težke poškodbe kotlov povzročil velik požar olja. To so enako opazovali častniki podvodnika. Potemtakem je bila angleška bojna ladja najmanje težko poškodovana po podvod-niškem napadu.
Parnik je imel nst krovu švedskega pilota, ki tudi ni več dal glasu o sebi.
Podvodnik „BeiiftchtaniT4 dospel.
BREMEN, 23. (Kor.) Nemška oceanska iadijskolastniška družba javlja: Prvi trgovinski podvodnik »Deutschland« se je danes popoldne zasidral pred ustjem VVe-Kor.) Admi- sere. Na krovu vse zdravo.
Turška bojišča.
CARIGRAD, 22. (Agence Tel. Milil.) Olavni stan javlja:
Iraška in perzijska fronta. — Neizpremenjeno.
Kavkaška fronta. — Na desnem krilu so naše čete s protinapadom odbile posamezne sovražne napade proti delu naših namaknjenih postojank ob izredno težkih sovražnih izgubah, ki samo v o-gnotskem odseku znašajo 2000. Na enem samem prostoru pred postojankami pri Kigiju smo našteli 400 mrtvih, med njimi 4 častnike. Poleg tega smo zajeli nekaj mož in eno strojno puško. V središču neznatni patruljski boji. Z ostalih front nI dospela nobena vest.
Liebknecht pred višjim vojnim sodiščem.
BEROLIN,. 23. (Kor.) V postopanju proti Liebknechtu se je pričela davi razprava pred višjim vojnim sodiščem. Sodišču predseduje fregatni kapitan, razpravo vodi višji vojnosodni svetnik, prisedni-ki so en nadaljni vojaški sodni uradnik, dva majorja, en stotnik in en nadporočnik. Obtoženca brani zopet odvetnik Bracke iz Brunšvika, ki si ga je obtoženec izbral sam. V začetku razprave je zastopnik obtožbe predlagal izključitev javnosti zaradi ogrožanja javnega reda, posebno pa državne varnosti in zaradi ogrožanja vojaških interesov. Sodišče je ugodilo predlogu. Razsodba se, kakor v prvi instanci, izreče v javni razpravi.
BEROLIN, 23. (Kor.) Višje vojno sodišče je obsodilo poslanca Liebknechta na 4 leta in 1 mesec ječe, na odstranitev iz armade in v šestletno izgubo časti.
Letina na Nemškem.
BEROLIN, 22. (Kor.) »Berliner Tagc-blatt« je povprašal pri svojih dopisnikih, kako kaže letina v Nemčiji. Iz odgovorov je razvidno, da Je pričakovati dobre, ponekod celo prav dobre srednje letine. Poleg žitnih pridelkov so se izborno obnesli tudi pridelki živil. Ravno tako obeta tudi zimski krompir v splošnem dober pridelek. Polja za sladkorno re^o in sočivje ter oljnate sadeže so se v posameznih predelih znatno povečala. Tudi število vseh vrst živine zopet narašča.
Mesna izkaznica v Nemčiji. BEROLIN, 22. (Kor.) Naredba, ki ureja porabo mesa in stopi v veljavo 2. oktobra t. L, uvaja mesno izkaznico za vso nemško državo. Izkaznica je veljavna za štiri tedne. Najvišja količina mesa in mesnine, ki se sme na teden dobiti na izkaznico, je 250 gramov 04 kg) mesa klavne živine z vrastio kostjo. Otroci do šestega leta dobe samo polovico določene tedenske količine.
Mirovna pogajanja brez sklicanja angleškega parlamenta.
LONDON, 22. (Reuter. — Kor.) V dolnji zbornici je vprašal Pousonby (radlkalec), ali bi v slučaju, da bi se tekom parlamentarnih počitnic pričela pogajanja v svrho zaključitve sovražnosti, ministrski predsednik sklical parlament, da bi se le-ta posvetoval o stvari. Ministrski predsednik Asquith je odgovoril: »Ne, take obveznosti ne morem sprejeti.«
Zaradi prodnemškega vohunstva aretirana Šveda.
LULEA, 22. (Kor.) Policija je aretirala dva brata po imenu Ekhoim, enega v Lu-leji, drugega, ki je bil 17 let kapitan v Baku in je sedaj tolmač ruskega konzulata v Haparandi, pa v Haparandi. Oba brata sta na sumu trgovinskega vohunstva v prid neki tuji vladi proti nemškim rudninskim parnikom.
Angleška dolnja zbornica.
LONDON, 22. (Kor.) V včerajšnji seji dolnje zbornice je Lloyd George odklonil odgovor na vprašanje, koliko novincev je bilo ob koncu meseca julija potrjenih po zakonu o vojaški službeni dolžnosti. Poudarjal je, da bi pojasnila o tej stvari ne bila v javnem interesu. On sam bi bil vesel, če bi bila znana števila nemških novincev. — Trgovinski minister Runciman je izjavil o pogajanjih z italijansko vlado, da se tičejo 1. dobave in cen premoga za Italijo, 2. pa omejitve trgovinskega prometa s sovražnikom. Na konferenci se ni podpisala formalna pogodba. Edina listina, ki se je sestavila, je bil zapisnik o pogajanjih.
Potopljene ladje.
LONDON, 22. (Kor.) Lloydova agenci-
ja javlja: Italijanski parnik »Erix« in i ta- uživa parlamentarno življenje.
lijanska jadrnica »Dia« sta bila potopljena. HERNOESAND, 22. (Švedski brzojavni
OgrsKo-Imlskl državni zbor,
Izjave opozicije in grofa Tisze glede zunanje politike.
• BUDIMPEŠTA 23. (Kor.) Predsednik pl. Bcothy je otvoril sejo o V2II dop. in je sporočil, da so si poslanci grof Albert Apponyi, grof Julij Andrassy in Štefan Ra-kovszky izi rosili in prejeli dovoljenje, da izpregovore pred prehodom na dnevni red.
Posl. grof Albert Apponyi je izvajal, da opozicijonalni zaupniki ne smejo več obdržati svojih poveril. Zdi se, je dejal govornik, da vodstvo zunanje politike ni tako umevalo narave naše misije, kot smo jo mi. Naša misija je bila v pomirjenje onega dela javnega mnenja, ki nima zaupanja v vlado. Ko smo pa morali spoznati, da smo bili pri odločitvi zelo važnih vprašanj postavljeni pred gotova dejstva, je za nas nemogoče, da bi obdržali svojo misijo. Izjavlja pa hitro, da se razlika v mnenjih ne nanaša na naše zaveznike. Tudi v tem ni razlike v mnenjih, da se tako dolgo ne more govoriti o miru. dokler se ni izjalovil program naših sovražnikov, ki so ga priznali sami, namreč popolno nase uničenje. Razlike v mnenjih, ki nas ločijo od vodstva zunanje politike, so se izkazale dalekosežne. — Nadaljni vzrok njegovega ravnanja je, da more opozicija nadaljevati svoje pasivno postopanje. Njena dolžnost je, da i>oostri svojo kontrolo. Ni dvoma, da so se storile težke pogreške, za katere se mora ugotoviti odgovornost. Na polju zunanje politike se mora izvrševati kontrola. Govornik opozarja na na-godbeni zakon, ki odreja, da mora tudi v Avstriji vladati popolno ustavno življenje, in nastopa proti mnenju, ki je razširjeno v Avstriji, namreč kakor da bi na Ogrskem radi gledali, da Ogrska saina
Nato je govoril posl. grof Julij Andrassy (ustavna stranka), ki je izvajal, da tudi
urad. — Kor.) Kakor poroča neki Ust, je on ne more dalje izvrševati one misije, ki nemški parnik »Desterro«, ki je vozil proti jo je prevzel, ker ni nahajala one cdkrito-jugu, izginil od četrtka prošlega tedna, srčnosti, ki je je pričakoval, in ker ni bil
obveščen o oniii stvareh, ki bi jih potreboval kot potreben predpogoj, da bi mogel izreči svoje mnenje. Govornik se je ozrl na politično zgodovino izza izbruha vojne in je nadaljeval: Politični boj, ki je dotlej divjal z brezprimerno srditostjo, je bil utišan na mah v zavesti, da bi nadaljevanje strankarskih bojev deželo izpostavljalo razdejanju. Vlada je napravila pogreško, ker splošnega navdušenja, ki bi bilo odmetle vsa nasprotja, ni porabila v zagotovitev' primerne reorganizacije kabineta tudi za pozneje. Opozicija je molčala zato in se je izogibala vsakemu boju. r'ujna potreba je, da se zastopniki naroda nahajaj'o v stalnih stikih z onimi, ki doslej najvažnejše stvari vodijo brez kontrole. Zat> bo predlagal, naj se kar najhitreje ukrene vse za sklicanje delegacij. Delegacija je edini ustavni faktor, ki bi mogel vzpostaviti intaktno stanje. Zaradi prevelike javnosti tlclegacijskih posvetovanj ni treba nikomur imeti skrbi. Ce predlaga sklicanje uelegacij. stori to, ker ve, da so vsak merodajni činitelj in vsi patrijotični elementi monarhije, tako v Avstriji kot 11a Ogrskem, odločeni za boj do konca in vse žrtve, ki si jih je le mogoče pomisliti, dokler se ne doseže pošten mir. Nihče v monarhiji ne /eH osvojitev, toda vsakdo se hoče boriti za zmagoslaven mir.«
Posl. Rakovszky (ljudska stranka) ie tudi nastopal za sklicanje delegacij opozarjajoč na ogrsko ustavo, je v svojih nada Ijnih izvajanjih napadal vodstvo zunanjih stvari ter trdil, da tudi ogrski ministrski predsednik nI bil dovoli informiran. Končno je izjavil, da bi bila velika zmota, če bi se mislilo, da je Ogrski dovolj boja. Boriti se moramo, je dejal govornik, dokler ni dosežen pošten, dostojen mir.
Nato je izpregovoril ministrski predsednik grof Tisza in je izvajal, da obžaluje izjave predgovornikov, da ne mislijo nadaljevati onega načina informacij o zunanjih stvareh, kakor je obstojal zadnje tedne. Za minist. predsednika da je neskončno težko, bolje rečeno, nemogoče, razpravljati o vprašanju, ali so težki pomisleki gosjx)dov unravičeni. Kajti gre pač za taka vprašanja, o katerih je v tem trenutku javna razprava absolutno nemogoča. Da pa nazor gospodov poslancev v tem oziru ni brez nekih zmot, v tem pogledu bi opozarjal 11a neko vprašanje, ki ga je posl. Andrassy označil po imenu. Gospod poslanec je opozarjal na diplomatsko akcijo, storjeno pred italijansko vojno. Ne da bi se dotikal posameznosti tega vprašanja, bi opozoril na neko stvar, na to namreč, da bi bila italijanska vojna napoved, če bi se ne bili mi v zadnji fazi pogajanj — priznam — držali upravičeno samozavest najtežji preizkušnji izpostavljajoče, recimo, ponižujoče oblike, pravim, če bi ne bili ravnali tako, potem prišla ali po predoru pri Gorlicah ali pa v neposredno nato sledečih dneh.
Posl. Smreczany: »Tri tedne!«
Grof Tisza: Ce sedaj preudarjam, kakšne posledice bi bile mogle nastati iz tega, da ne govorim nič drugega, želim sarno, da bi omeil dejstvo, ki se sedaj že more objaviti, da se je v svrho zaustavitve italijanskega napada razgalila srbska meja, in če pomislim, kakšne.bi bile mogle biti posledice razgalitve srbske meje, če bi se bila ta razgalitev izvršila v dneh, ki so bili pred Gorlicami ali neposredno po Gorlicah, potem mislim, da moremo s povzdignjeno glavo prevzeti odgovornost za to, da smo v teh zadnjih mučnih tednih šli v zatajevanju svoje upravičene samozavesti do skrajnosti, da pridobimo tedne, dneve In ure in da odgajamo italijansko vojno napoved, dokler nismo mogli razpolagati z močmi, ki so bile potrebne za zaustavitev napada. (Živahno pritrjevanje na desni.)
Posl. Smreczany kliče: »Tri tedne!«
Grof Tisza: Gospod poslanec je zakli-cal: »Tri tedne!« Ne vem, ali to pravi v smislu, da je bil to dolg ali kratek rok. Po mojem mnenju so bili trije tedni vendar precej kratek rok. Če bi bilo mogoče, bi bili pridobili še četrti in peti teden; kajti ves učinek velike zmage pri Gorlicah se je kazal od dne do dne bolj in je kazal svoj učinek vedno bolj ne samo ob srbski meji, temveč povsod na vsem svetu. (Pritrjevanje na desni.) Enako pa smo to nadaljevali tudi po Gorlicah, kajti bila je naša dolžnost, da pridobimo toliko časa, kolikor se ga je le dalo doseči. (Odobravanje.)
Častiti zbornici navajam to le kot primer, pri katerem morem morda z neko pravico reči častiti zbornici in vsemu madžarskemu narodu, naj v tem vprašanju toliko časa odlašata s svojo sodbo, dokler ne moremo na podlagi reka »audiatur et altra pars« razpravljati o tem vprašanju in ga pojasniti.
Posl. Rakovszky: »Delegacije!«
Grof Tisza: Gospodje poslanci pravijo, da je to stvar delegacij. V sedanjem času bi tudi delegacije ne mogle storiti ničesar; kajti tudi v pododsekih delegacij se glede tega vprašanja ne more iti do one meje, kakor bi bilo potrebno v svrho razprave tega vprašanja.
Posl. Rakovszky: »Preskrbite delegacije!«
Grof Tisza: Gospoda vedo prav dobro, da je ovira za sklicanje delegacij v drugi
o
Stran II.
.EDINOST- štev. 233.
V Trstu, dne 24. avgusta 1916.
okoliščini namreč v odgođitvi avstrijske- Romunski rusofili, h katerim je treba pri- premenil stvarni in pravni položaj glede ca parlamenta. Ogrski parlament izvršuje števati del Bratianovega kabineta, po- javnega razpravljanja vojmh ciljev. 1 udi
™ "	*	" i	__11- - i__1	• *___ _ Tt * i _ O j------1 —	I nrincim nam SI- onm _ Mo iTinri OITltl (htl rv Ar 11 a
posle delegacij z ozirom na ugotovitev skupnih izdatkov v ogrskem indemnitet-nem zakonu, z ozirom na načelo ministrske odgovornosti samoposebi umljivo v onem okviru, ki ga nudi zakonski člen 12 iz leta 1867. V sedanjem trenutku ne more biti moja naloga, da bi govoril o avstrijskem položaju. Poudaril bi samo eno stvar: Kdor le s količkaj pazljivosti zasleduje avstrijske razmere in razvoj avstrijskega ustavnega življenja, bo vedel, da se je delovanje avstrijskega ustavnega mehanizma ne šele odkar obstoji sedanja vlada, temveč že od veliko preje, moralo boriti s toliko nepravilnostmi, ki so bile zvezane z velikimi nevarnostmi tudi v času miru, ki bi pa v stresih svetovne vojne mogle imeti usodne posledice. Tudi iaz hočem protestirati proti obdolžitvi, češ da bi naša zunanja politika ne bila odkritosrčna. Ta obdolžitev nima niti najmanjšega videza upravičenja.
Gospode poslance pa prosim: Ce v vprašanjih zunanje politike zahajajo na polje javne kritike, naj bi niti en trenutek ne izgubljali iz oči patrijotičnih namenov. Naj bi ne pozabljali nikdar, da je bilo postopanje gospodov poslancev, kakor se je kazalo v parlamentu od začetka vojne sem, eden najdragocenejših virov moči madžarskega naroda, in naj bi madžarskemu narodu ne odvzeli tega vira moči. (Živahni klici »eljen«, ploskanje na desni.)
Madžarska opozicija.
BUDIMPEŠTA. 23. (Ogr. kor.) Neod-visnostna stranka je imela danes dopoldne v parlamentu pred sejo državnega zbora konferenco, v kateri je, kakor poroča »Magyar Tudosito«, grof Apponyi razpravljal o političnem položaju in razložil razloge, ki so napotili zaupnike opozicije, da so odložili svoja poverila. Konferenca je vzela poročilo soglasno na znanje. V zbornični seji bodo pred prehodom na dnevni red govorili grof Apponyi, grof Andrassy in Štefan pl. Rakovszky.
Iz Romunske«
V »Miincliner Neueste Nachrichten« čitamo: Kakor je treba v težki bolezni skrbno opazovati naraščanje in padanje mrzlice, smo se tudi privadili zadnje tedne, da danzadnem pazljivo zasledujemo valovenje v politični krizi na Romunskem. Da ta kriza obstoji še vedno in da morda še ni dosegla vrhunca, smo poudarjali že večkrat in poudarjamo še danes. Močna struja, ki je Bratianova vlada nikakor ne zajezuje in ki je naperjena proti centralnima vlastima, neprestano podkopuje tla romunske nevtralnosti in računati moramo slejkoprej z nevarnostjo, da se udere ta gibajoči se temelj. Da se s tem razruši tudi Romunska sama, je sicer naše trdno, dobro utemeljeno prepričanje, v Romunski sami pa žal vsi merodajni činitelji še niso prišli do tega prepričanja. Dokler ne bo tako, moramo biti oprezni in pripravljeni na vse.
Vsem različnim, večkrat si nasprotujočim vestem iz Bukarešta se ne sme pripisovati bogve kak pomen. Tamošnji poročevalci so pod raznovrstnimi vplivi in pravzaprav ne vedo nič več, kot je že znanega, namreč da je odločitev v bistvu odvisna od dogodkov na vzhodnem bojišču. V ostalem pa je zanimivo, da »Novoj c Vremia« poroča o neprestanem živahnem izmenjavanju mnenj med Petro-gradom in Bukareštom, a se pritožuje, da Bratianu namenoma zavlačuje pogajanja in se zasedaj izogiba vsakemu obveznemu dogovoru. Ruska vlada misli zopet, da more stvar v Bukareštu pospešiti s pritiskom na svoje romunske podanike. Tako poroča bukareški list »Dreptatea«, da je Rusija zaplenila vsa romunska posestva v Besarabiji. Romunska vlada je baje protestirala pri ruskem poslaništvu in zahtevala, da bi smela poslati v Besa-rabijo svoje zastopnike v svrho poizvedbe o vzrokih zaplembe. Misliti je, da preneha pritisk na ruske Romune, kakor hitro napravi gospod Bratianu zopet korak na strmoviti poti, ki jo je nastopil v škodo Romunske.
Gospod Poklevski-Kozjel, ruski poslanik v Bukareštu, bivši zaupnik dobrega kralja Edvarda VII. Angleškega, si prizadeva zbrisati sled, po katerem lovi. Brid-, ko se pritožuje nad previsokimi Bratiano-vimi zahtevami in je baje dejal, da so nadaljna pogajanja z Bratianom nemogoča, ker zahteva že vso Rusijo! To pa zato, ker romunski ministrski predsednik zahteva, da bi Rusija prepustila Romunski vse ustje Donave. No, gospoda Po-klevski in Bratianu sta pa velika prijatelja, in pritoževanj prvega ne smemo smatrati za tako tragična kakor tudi ne onega Bratianovega vzdiha, o katerem se je poročalo. Bratianu je namreč nekemu odposlanstvu, ki je zahtevalo uresničenje Velike Romunske, odgovoril bajej takole: »Da, vse je popolnoma prav, kar pravite glede Velike Romunske. Prezrli ste pa nekaj, na kar se je treba ozirati. Ce se ustvari Velika Romunska, bi si vseh osem milijonov Romunov pripisovalo zaslugo za to; če bi se pa stvar izjalovila, bi bil krivec po mnenju njih vseh edino le jaz sam. V takih okoliščinah boste pač smatrali za umljivo, če si stvar premislim še enkrat.«
Važnejša kot ta Bratianova izjava, ki ne pove ničesar, pa se nam zdi ugotovitev bukareške »Dreptateje«, da ni nikakršna skrivnost več, da se je Bratianu zopet pričel pogajati z zavezniki. Za aktivno sodelovanje Romunske ob strani četverozaveze da je zahteval prepustitev Sedmograške, Bukovine, južnega dela Banata in severnega dela torontalske županije. Da ima Bratianu dober tek, se ni dvomilo nikdar.
zabijajo, kakor jim očita »Steagul« popolnoma pravilno, samo eno: Naj se tudi vzame, da zmaga četverozaveza, more razdajati le taka ozemlja, ki so jih osvojile njene armade. Gotovo pa je Sedmo-graška zadnja pokrajina, ki bi jo hotela zavzeti četverozaveza. Ta pokrajina bo tudi za časa mirovnih pogajanj v rokah sedanjih lastnikov, ki je ne bodo hoteli izročiti. Je pač malo upanja, da bi četverozaveza, ki bo imela dosti opraviti sama s seboj, hotela novo vojno, da bi Romunska dobila Sedmograško. Zato je vojna proti Bolgarski, ki jo Rusija zahteva od Romunske, norost in nacijonalen zločin, pri čemer je še treba pomisliti, da bi tudi ljudstvo ne bilo zanjo.
V »Adeverulu« je rusofilski voditelj Konstantin Mile izblebetal nekaj iz Bra-tianove kuhinje. Trdi namreč, da Bratianu celo napram kralju zamolčuje svoje namene. Ako je to res, namerava romunski ministrski predsednik — po zgledu svojega bivšega grškega tovariša Venizelosa v solunski stvari — postaviti kralja pred končana dejstva. Verjetnosti te trditve nočemo izpodbijati.
• • •
BUKAREŠT, 22. (Cenzurirano.) »Ziua« poroča iz Galaca: Posebni poročevalec »Ruskih Vjedomosti« brzojavlja svojemu listu iz Renija: Politični položaj na Romunskem se je izpremenil zadnje dni. Mi-litarični ukrepi so se zopet skrčili na normalno stanje. Danes moramo ponovno pri-poznati dejstvo, da ste centralni vlasti zopet nadvladali v Bukareštu. Z ozirom na ta izpremenjeni položaj, pravi omenjeni ruski list, je petrograjska vlada zopet ustavila prevoz municije iz Rusije v Romunsko, ker je uvidela, da se ni zanašati na Romunsko, da bi posegla v vojno. — List »Ziua« objavlja tudi dobesedno uradni razglas kišenevskega gubernatorja, kakor je bil objavljen predkratkim v kiše-nevskem listu »Besarabski Žizni« in v katerem se pravi: »Vsi moški in ženske od 17. do 55. leta starosti se pozivajo na vojaška dela ob besarabski meji. Prijaviti se morajo najpozneje 20. avgusta ob 6 zvečer pri policijskem komisarijatu svojega bivališča, odkoder jih s posebnimi vlaki odpravijo na dotična mesta. Dnevna mezda za vsakega delavca, brez razlike, ali je moški ali ženska, v imenovani starosti, znaša 2 rublja 50 kopejk, odškodnina za hrano pa 23 kopejk na dan in osebo. Kdor bi se ne pokoril povelju, se kaznuje s trimesečno ječo, globo 3000 rubljev ali pregnanstvom v Sibirijo.« — Kakor soglasno poročajo bukareški listi, se ruska utrjevalna dela ob besarabsko-romunski meji nadaljujejo dan in noč.
BUKAREŠT, 22. (Cenzurirano.) Neki poslanec vladne stranke je izjavil poročevalcu »Dreptateje«: Nič ni resnice v stvareh, kj se očitajo vladi. Vkljub temu, da se zdi, da položaj Romunske še ni čist in da mir še ni vzpostavljen, morem trditi z vso odločnostjo, da je položaj stvari zelo pomirljiv. Ce ne nastopijo zapleti, se nič ne izpremeni v stališču Romunske. Kot posebno pomirljiv znak navajam tudi, da se prihodnje dni prične izvoz onega blaga, katero se je Romunska zavezala dobavljati na podlagi trgovinske pogodbe z Bolgarsko.
BUKAREŠT, 22. (Cenzurirano.) »Drep-tatea« objavlja poročilo o poteku ene zadnjih konferenc med Bratianom in francoskim poslanikom. Bratianu je poudarjal politično-militarične momente, katerih izpolnitev bi po romunskem mnenju šele ustvarila jasen položaj. Francoski poslanik, ki je govoril v imenu entente, je odgovoril, da si mora pridržati odgovor, ker se šele pokaže, ali se bo po nastopu mili-taričnih dogodkov, o katerih je razpravljal Bratianu, sploh še polagala kaka važnost na vstop Romunske v vojno. Imenovani list dostavlja, da se zdi, da je bil Bratianu zadovoljen s tem odgovorom.
BUKAREŠT, 22. (Cenzurirano.) Pravkar gredo štirje vagoni zdravil iz Nemčije v Romunsko.
Rožne politične vesli.
Razprave o mirovnem vprašanfu
Nemčiji. Berolinska krajevna skupina »Nemške mirovne družbe« je prosila državnega kancelarja, da bi ji dovolil svobodno razpravljanje o vojnih in mirovnih ciljih, z utemeljitvijo, da je tudi »Narodni odbor« dobil svobodo govora. Krajevna skupina je prejela na to prošnjo naslednji odgovor iz državne pisarne in sicer od državnega podtajnika VVahnschaffeja: ^Krajevni skupini »Nemške mirovne družbe« si po nalogu dovoljujem na dopis 28. julija t. 1. odgovoriti nalvdaneje, da se g. državni kancelar ne more strinjati s tamošnjim mnenjem, da bi se bil z nastopom nemškega »Narodnega odseka« iz-
napram nemškemu »Narodnemu odboru« se je poudarjalo, da se predlogu na dovoljenje svobodne razprave vojnih ciljev ne more ugodili toliko časa, dokler se še na vseh frontah vrše srditi boji. V tem smislu se mu je naznačilo nadalje, da se more o miru, ki naj bi zagotavljal bodočnost države in pomnoževal nje moč, razpravljati edino le v splošnih obrisih, ne da bi se spuščalo v konkretne zahteve in brez polemične ostrosti. Neizogiben predpogoj za dovoljenje tako omejene razprave vprašanj vojnih ciljev je tudi, da mora razpravo navdajati duh odločnega vzdržanja na zunaj in znotraj. Ravno tako je za objavljanje poročil o poteku zborovanj in morda sklenjenih resolucij v časopisju predpogoj, da ni v njih nič, kar bi moglo kvariti notranje edinstvo našega naroda, podžigati odpor naših sovražnikov ali o-krepljati njihovo upanje v popuščanje naših sil. Ta navodila veljajo enako za prireditve vseh organizacij in strank. Presoja in odločevanje v posameznih slučajih je stvar ohlasti, ki so odgovorne za potek takih prireditev.«
Italijanske čete v Solunu. K prihodu italijanskih čet v Solun piše milanski »Cor-riere della Sera«: Italija je morala biti prisotna tam in sodelovati je morala tudi i>ri tem urejevanju balkanskega vprašanja, namreč pri vzpostavitvi Srbije. Italija ne prihaja v Solun v reprezentativnem namenu, temveč da se krepko bojuje ob strani svojih zaveznikov. V tem novem, konkretnem j>ojavu solidarnosti članov Četverozaveze sodeluje Italija z vojaško silo, katere velikost, ^pstava in postavitev imajo posebno učinkovitost in ji dovoljujejo popolno samostojnost. Italijanski kontingent bo na macedofiski fronti, kjer se pojem akcijske enotnosti in popolnega skupnega delovanja zaveznikov izvede tudi materijelno, ugledno zastopal Italijo. — talija vidi v macedonskem podjetju novo in ne najneučinkovitejše orožje za končno zmago in poraz sovražnikov. — »Secolo« izjavlja, da Italijani v Macedoniji uničijo zmago Nemčije, Avstro - Ogrske in Bolgarske nad Srbijo in prerežejo zvezo med Nemčijo in Turčijo. Enotna fronta četverozaveze triumfira zopet. Italija nastopa sedaj, da svojo dolžnost direktno izpolni tudi proti Nemčiji. To je v logiki in potrebi italijanske vojne. Tako se pospeši ko-nečna zmaga in mir. — »Popolo d' Italia« vidi v italijanskem podjetju v Solunu izpolnitev svoje že zdavnaj glasno zastopane zahteve in pričakuje političnih učinkov iz srečanja italijanskih čet z Nemci, ki skupno delujejo z Bolgarji. (Kor.)
Italija in Vatikan. »Kolnische Zeitung« glasilo nemških katolikov) javlja brzojavno: V »Tribuni* se bavi senator Vittorio
Rolando Ricci z vprašanjem sodelovanja papeža na bodočem mirovnem kongresu. Meni, da ni pričakovati in tudi ne želeti skorajšnjega miru, ker se mir more postaviti le na popolno zma^o zaveznikov. Ricci izvaja pri tem, da Italija je sicer posvetna, nikakor pa ne ateistično zadojena država, a narod je sestavljen po pretežni večini iz praktičnih katolikov. Posebno hvali delovanje in stališče ital. duhovščine, toliko v libijski, kolikor v sedanji svetovni vojni. Italijanski episkopat da prednjači vsikdar z dobrim domoljubnim in verskim zgledom, sodelujoč v tej vojni. Treba nn razlikovati med predstavlteljl katolicizma v Italiji na eni, in Vatikanom na drugI strani. Papežtvo mora biti internacionalna ustanova in ravno radi tega ne more gojiti patrijotičnih čutstev. Se ni rešeno vprašanje papežke posvetne oblasti na zapadu in vsa Italija gleda na Vatikan kot politično ustanovo, dasi italijanski katolicizem in verska stremljenja spoštuje. Značilna da sos razpravljanja v nemških listih o sodelovanju papeža na mirovnem kongresu, iz katerih jasno izhaja — pravi rečeni senator — kako si nasprotniki Italije prizadevajo, da bi pridobili papeža kot svojega zaveznika. Italija pa da ne bo mirno gledala, da se zastopnik Vatikana pogaja o pogojih miru. Italija da sc bo — ko pride čas za to — sama pogajala v sporazumu z zavezniki, kako bi se najbolje zadovoljilo zahtevam naroda, ki doprinaša toliko žrtev. Med strankami, ki se bodo pogajale, da ne treba posredovalca. Tudi nevtralne države da ne bo?lo jmele besede v nikakem pogledu — in to iz enostavnega razloga, ker niso sodelovale in niso doprinašale nika-kih žrtev.
Iz Bolgarske. Bolgarska vlada — z drom. Radoslavovom na čelu — ima le majhno večino v sobranju. Zato Je navezana na sodelovanje opozicije. Kakor je bila sporočila bolgarska brzojavna agentura, je sredi julija prišlo do nekih navskrižij z opozicijo in posledica temu je bila, da je Oenadijevljeva skupina izstopila iz vladne večine. Tedaj pa je Gešovega m Teodb-rovega skupina priskočila vladi na pomoč. Od uradne strani se je naglašalo, da se razlike med vlado in opozicijo nanašajo na vprašanj* notranje politike in uprave, ter da današnjo protirusko politiko odobravajo tudi bolgarski rusofili. Spor vlade z opozicijo je pokazala tudi zadnja seja sobranja, ko je vsa opozicija nastopila proti vladi. Ta poslednja je predlagala parlamentarno preiskavo radi nekorektnosti upravnih organov, dočim je opozicija zahtevala preiskavo glede zlorab vseh organov In ne samo upravnih. Seja Je bila zelo burna, in to brez ozira na osebe, ki so zapletene. Zlorabe, za katere gre, so baje raznovrstne in so se dogajale pri vojnih dobavah, v oskrbni službi, pri gospodarskih oblastih; ter datirajo baje od dneva mobilizacije. Predlog opozicije je vlada odklonila z motivacijo, da zahteve opozicije gredo za tem, da ali člane večine, ali sanio vlado spravijo v preiskavo, kar je nedopustno. Končno so predlog ministr-i
ki jo igra Bolgarska v današnjih svetovnih dogodkih, — da se ta spor nanaša le na notranjo in ne tangira vnanje politike Bolgarske.
Domate vesti.
Naš Bo-
Banfield v avdijenci pri cesarju, vrli letalec, linijskoladijski poročnik gomir Banfield, je bil poklican v avdijenco k cesarju. Cesar ga je sprejel včeraj ob M>12 dopoldne v Schonbrunnu. — O Ban-fieldu"objavimo jutri daljši sestavek, da tako natančneje seznanimo naše občinstvo s tem hrabrim braniteljem našega Trsta.
Premestitev uradov okrajnih načelnikov. Urad okrajnega načelnika Stare mitnice, ki posluje tudi za Novo mitnico, se z današnjim dnem premesti v ulico Bar-riera vecchia št. 31., urad okrajnega načelnika za Sv. Ano pa v Largo Pesta-lozzi št. 2.
Drobne šolske vesti. Zaposlovalne gimnazijske tečaje za italijanske učence v Gradcu je obiskovalo 94 učencev in učenk, 8. t. m. so prejeli »letna izpričevala«. Tečajev je bilo 8, I.—VIII. Maturo sta napravila 2 učenca. — Državna višja gimnazija v Ogrskem Gradišču na Moravskem je imela v šolskem letu 1915/16 84 javnih učencev. V osmem razredu je bil samo eden, drugi so biji poklicani k vojakom.
skega predsednika sprejeli samo člani ve- Hllfl	P° K -V?!® je n£pr£đaj vo£-5a mr°" '
čine. - Spor je torej precej resen in bi'11110	žma v ul,cl Vald,nvo št 2J"	on3
utegnil imeti posledic, ako bi se dalje razvijal. Ali povdariti je treba — kar je za vnanji svet najvažneji moment v vlogi.
Vlinilfflm volno, železo, lito železo, bombaž IlUPUjfelU po K 7 in razne kovine. Trst ulica del Bosco IS. Prihajam tudi na dom.	±an
467
flAPfbft III HA izborna vr.-ta, po K 157 bi U$IA!\U VlflU. franko Hangar 41. vedno na razpolago v kleti. — EM. MILLOSSOVICH, Trst, Via Barriera št, 4.	543
Kllfinlom cunj®» volno, bombaž, volnena in nU^UJtlll vatirana pokrivala in \olnene pletene srajce Prihajam tudi na dom. Zaloga Settefontane Stev. 45.	475
Kadetje In kadetski aspiranti v ruskem vojnem ujetništvu. Avstrijska družba Rdečega križa javlja: Kakor uče izkušnje, kadetov in kadetskih aspirantov, ki so padli v rusko ujetništvo, vsled pomanjkanja dokumentov v vojnem ujetništvu daljši čas ne priznavajo za častnike. Tako dobe pripadajoče jim alimentacije mnogokrat šele potem, ko se je ruski Rdeči križ informiral na Dunaju o njihovi šarži. — Svojcem onih kadetov in kadetskih aspirantov, ki so v zadnjih bojili zapadli v rusko vojno ujetništvo, se tedaj priporoča, da se že sedaj obrnejo do nadomestnih četnih oddelkov onih polkov, ki jim pripadajo dotični vojni ujetniki, da jim uradno potrdijo njihovo šaržo. Kakor hitro potem izvedo za ujetniško taborišče, kjer je bil definitivno nastanjen zadevni kadet, oziroma kadetski aspirant, naj odpošljejo uradno potrdilo kadra o šarži dotičnika Skupni osrednji poizvedovalnici (Gemein-sames Zentralnachweisbureau, Auskunfts-stelle ftlr Kriegsgefangene, Abteilung B.) — Dunaj I., Fischhof 3., ki je odpošlje ruskemu Rdečemu križu.
Mestna zastavljalnica. Jutri, 25. t. m., od 9. dop. do 3. pop. se bodo prodajali na dražbi nedragoceni predmeti serije 137., zastavljeni meseca junija 1915. na modre listke, in sicer od štev. 85.700. do štev. 86.700.
tla debelo samo za preprodajalce.
Nogavice, gukanec, pipe. milo, gumijevo podpet-nike, razni g^mbi, denarnice, mazilo za Čevlje, električne svetiljke, baterije, pisemski papir kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega krila, krema za brado, žlice, raz.ua rezila, roboi. mrežice za brk«, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Kuopfe" in drago prodaja JAKOB LKVI. ulica S. Ni«olo štev. 19	63
Priporočljive ttvrdke.
Paradižna konserva.
PRO D A JALNA SPECIJALITETA „C A J N O MASLO", Via Campanile 15 in Via Ghegha 2 Koncentrirana v zaprtih erigioalnih lončkih in na drobno.	253
Manufakturne trgovine.
SUCCESSORI (Nasledniki) PIETRO TAVOLATO Trst, Leseni trg (Prazza della Legna) Stev. 1. — Bogata izbera manufakturnoga blaga. — Cene zmerne.	19-4
notarsko pisarna o Pogradu, Istra
sprejme
samostojnega delavca, verziranega tudi v spornih stvareh. Želi se perfektno znanje slovenskega, eventualno hrvaškega ter ume-vanje nemškega in italijanskega jezika. — Prednost se da invalidu ali beguncu. — :-: Vstop takoj. — Plača po dogovoru. :-:
ZDRAVNIK
M. Dr. Karal Pernlčlč
stanuje v Trstu, ul. Giulia 76 III. n. (zraven
Dreherjeve pivovarne) in ordinira v ulici Carintia 39, I. od 3 do 4 pop. za notranje« nervozne in otroSke bo«
lexnl (blizu cerkve sv. Antona novega.)
ĆEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosžkova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Oiorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
MALI OGLASI.
Kletna deklica,
trgovini t svrho nadaljoega učenja za prodajalko. Naslov pore Ins. odd. Edinosti.	565
1	Milo ii lilpga trlska Menplenl
3	Bergmnnn & Co„ Deiin na lobi, Tetschen
žj	uživa vsestransko pr ljubljeno*t vsled svo-
m	iega izbornega učinka in dokazani neprekos-
i	ljivosti za odpravo poletnih mehurčkov in
5	rac jonelno negovanje kože In lepote Na
■	tisoče zahvalnih pisem. Mnogu odlikovanja! £1	Paziti je pri naknpn na znnmko -Stecben-
2	pferd" in na polno ime tvrdke ! Dobiva se
■	po K 1*— v lekarnah, mirodilnicali in par-
■	femerijah. Ravno tako se je obnesla lilij na 2	krema „M a n e r a" (8<) stot) za ohranitev
7	nežnih belih rok.
n
GAMBRINUS
n
&
vsaki večer ; ob 97,
velika variofotna pršita.
u C
03
Vstopnina K 1'
Zlatarnica G. Pmo
Trst, ulica Canale štev. 13 Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne.	Cene zmerne.
linllIVMitM Mitu s prostim vhodom in z
nEDiirnno sodo n^bo kuh^e «odda
v najem. Ulica Commerciale 14, L naastr. 1057
Z vojno Sortlove moke
dobi se isboreu
___w_______________in cen Šartl (Ku-
gelhupf). Zavitek 60 vin. pri naročbi 100 zavitkov po 60 rin. razpo&ilja A Zajec, Ljubljana, Dunajska cesta 14.	47o
HHH delavca izurjena v izdelavi metel se takoj ftlVU sprejmeta, pri tvrdki Zupančič, Lj ubij a u a. Kar lovska cesta 6.	474
Anten Jarkič poaluje zopat ▼ svojem ateljeju t Trata. Via dali« Post«
ZOBOZDRAVNIK
j Dr.J.Čermak	|
I se le preselil In ordinira sedal	|
v Trstu, ul. Poste vecchie 12,	1
I vogal ulice delle Poste.	|
Izdiranje zoftoirArcz bolem Miraij!	I
UMETNI ZOBJE*
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes po dolgi in mučni bolezni v Gospodu preminul naš ljubljeni oče ozir. tast in ded	. _
Matej Podreka.
Pogreb dragega pokojnika se bode vršil v petek, 25. t. m. ob 2', pop. iz mrtvašnice mestne bolnišnice v cerkev sv. Antona in potem na pokopališče pri sv. Ani.
TRST, 23. avgusta 1916.	Žalujoči:
Dragotin, Ivanka, Milovan.
Novo pogrebno po*)etje, Corao 4T.