I IZHAJA VSAKO SOBOTO ZJUTRAJ, POSAMEZNA ŠTEVILKA LIR 15, DIN 5, ZAOSTALE ŠTEVILKE DVOJNO. CELOLETNA NAROČNINA LIR 700. POLLETNA LIR 360. TRIMESEČNA LIR 190. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TRST, ULICA MONTECCHI ST. 6, li. NADST. — TEL. UREDNIŠTVA 93-073 - 93-806; TEL. UPRAVE 90-247. DOPISI SE DOSTAVLJAJO UREDNIŠTVU. NEFRANKIRA-NA PISMA SE NE SPREJEMAJO, ROKOPISI SE NE VRAČAJO. - OGLASI: V SIROKOSTI ENEGA STOLPCA ZA VSAK MIL. L. 30. OGLASI SE PLAČAJO VNAPREJ. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI, SPED. ABB. POST. DELO GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Tržačani! Naše Ozemlje ne sme postati bojišče atlantskih vojnih sil. Združimo se vsi ter zahtevajmo, naj bo Trst proglašen za odprto mesto! Obnovljena izdaja leto III. štev. 108 TRST SOBOTA, 13 JANUARJA 1951 Cena 15 lir u- «Podkralj» za Evropo Eisenhower zbira vojake po deželah atlantskega pakta ljudstvo Zahodne Evrope se upira naertom amerišhili uetilcev vojne Nad 10 milijard novih davkov bodo morali plačati Američani za stroške oborožitve - Po Eisenhowerjevi vrnitvi bo Trumanova vlada poslala svoje čete v Evropo - Tudi ameriško javno mnenje proti vojnim pustolovščinam - Dulles pripravlja mirovno pogodbo z Japonsko Vedno novi dogodki potrjujejo, da ameriški vojni hujskači kljub težkim porazom v Koreji ne mislijo opustiti misli na novo vojno. Pri netilcih vojne gre danes samo za vprašanje, kje bi bilo bolje začeti z napadom. Pri tem si seveda zaradi notranjih nasprotij ki vladajo v imperialističnem taboru, posamezne države a tudi različne vojnohujska-ške struje v isti državi niso vedno edine. To nam dokazuje med drugim tudi ---------------------- oster nastop republikanskega sena torja Tafta, ki je imel v petek govor v senatu ob priliki razprave o zunanji politiki ZDA. Ves njegov govor je bil ena sama velika obtožba Trumanove zunanje politike. Med drugim je Taft očital ameriškemu predsedniku, da je vsilil Organizaciji združenih narodov sklepe za protizakonito vojno v Koreji. Odgovornost za to pada predvsem na ZDA. Prav tako pa je vlada zagrešila protizakonitost proti ameriškemu parlamentu, katerega ni vprašala niti za svet, še manj za odo-brenje. Dalje je voditelj republikanske stranke očital Trumanu, da so proti-postavne tudi obveze ki jih je vlada ZDA sprejela z Atlantskim pak- om; kajti predsednik po ameriški Ustavi nima pravice dogovarjati se glede pošiljanja ameriških čet v vropo, da bi se bojevale ob strani atlantskih držav proti Sovjetski zvezi. Končno je izrazil tudi pre-Piičanje, da bi bile ameriške divizije v Evropi v primeru vojnega spopada uničene, ker bi jim bil onemogočen umik. Prav tako kot bivši predsednik Hoover je tudi Taft zahteval, da uaj Združene države ustvarijo silovito zračno brodovje in veliko vojno mornarico, katerih pomoč bi mogli Američani nuditi onim državam, ki bi prosile, da se ubranijo komunističnega napada. V ameriškem javnem mnenju se zelo širi zahteva, naj Trumanova vlada odpokliče svoje čete s Koreje. Številna pisma prihajajo poslancem in senatorjem v katerih zahtevajo, naj se vrnejo njihovi «dečki» domov. Novo stopnjo v ameriških vojnih Pripravah pomenja Trumanov govor, ki ga je imel v kongresu ZDA v ponedeljek. V tem govoru se je skusal Truman oprati pred javnim mnenjem, ki ga — kot je razvidno 17 Taftovih obtožb -— tudi že v bo proizvajala po potrebi 50 tisoč letal, 35 tisoč tankov in ogromne količine drugega orožja vsako leto. Vojaške sile se morajo dvigniti na tri in pol milijona mož, pri čemer niso vštete rezervne sile. Podaljšati misli (udi obvezno vojaško službo; po vsej verjetnosti na dve leti in pol. Ameriki sami smatra za vojnega rujskača. V ta namen je zvračal vso krivdo na Sovjetsko zvezo, češ a ima napadalne namene, on pa da samo brani zahodno civilizacijo. Po tem uvodu je obrazložil v svoji spomenici vladni načrt za ujacenje oborožitve in pospešenje vojnih priprav sploh. Povedal je, da bo od državnega proračuna v znesku 75 milijard dolarjev odpadlo Približno tri četrtine za vojne po-irebe. Tako je najavil, da je treba ameriško industrijo usposobiti, da Napovedal je celo vrsto ukrepov proti delavcem,, med drugim nadzorstvo nad plačami, prisilno mobilizacijo civilistov za delo, ter nove zakone proti sindikatom, da Li preprečil stavke. Zaradi povišanih izdatkov za oborožitev bodo ZDA zvišale davke in pristojbine. Iz tega si obetajo, da bodo dobili preko 10 milijard novih dohodkov. • Truman je imel v četrtek tiskovno konferenco, na kateri je odgovo- ril senatorju Taftu ter poudaril, da ima vlada po ustavi pravico, da pošlje ameriške čete v katero koli deželo. Dalje je rekel, da bodo ZDA poslale v Evropo svoje čete šele po Eisenhowerjevi vrnitvi, ko bodo vedeli, koliko čet je «potrebnih». Istega dne je predsednik ZDA imenoval Posterja Dullesa kot voditelja posebne diplomatske misije, ki ima nalogo, da pripravi mirovno pogodbo z Japonsko. V nedeljo je prišel v Pariz novo imenovani vrhovni poveljnik združenih armad Atlanskega pakta Dwight Eisenhower. Ta vzorni pristaš totalne vojne je prišel v Evropo, da osebno pregleda, kakšno je pravo stanje njegove atlantske «armade». Ves teden že hodi po zahodno evropskih prestolnicah ter se razgovarja s civilnimi in vojaškimi oblastmi in funkcionarji, katerim daje tudi potrebna navodila za pospešenje oborožitve in ustanavljanje novih divizij. Poleg Francije je obiskal doslej še Holandsko, Belgijo in Dansko. Danes pa namerava odleteti v London, kjer bo imel razgovore z Attleejem, Bevinom, z glavnimi predstavniki britanskih oboroženih sil ter z raznimi ameriškimi funkcionarji, med njimi z veleposlanikom ZDA v Londonu. Po vseh državah zahodne Evrope je povzročil obisk vrhovnega poveljnika atlantske armade velik odpor. V Parizu, v Bruslju in drugih mestih je bilo mnogo napisov, s katerimi ljudstvo protestira proti vojni ter poziva Eisenhowerja, naj se vrne v Ameriko. V znak protesta so delavci v pariški pokrajini ter v prestolnici sami izvedli v torek generalno stavko. Poleg industrijskih delavcev je stavkalo tudi veliko število železničarjev, uradniki večine občin v pokrajini ter razne druge kategorije. Iz Eisenhowerjevega spremstva se je izvedelo, da je atlantskega vrhovnega poveljnika zelo prizadelo sovražno razpoloženje v teh državah, kakor tudi velike gospodarske težave istih. Mnogi opazovalci smatrajo, da se je Eisenhower že odločil za taktiko vojne, ki jo pripravljajo. Predvsem skuša na svojem prve dni prihodnjega tedna daljše I obisku po Evropi zbrati v vseh državah čim večje število vojakov, predvsem še nemških. Ko pa bi enkrat sprožili vojno, pa bi se rajši z vso atlantsko armado umaknili v svoje baze v Angliji in Afriki, od koder bi začeli atomske ofenzive proti Sovjetski zvezi ter ostalim evropskim državam, ki jih mislijo «osvoboditi». V petek so se začeli med zastopniki ZDA in Zahodne Nemčije razgovori o ponovni oborožitvi Nemčije ter o obnovitvi nemške vojske Glavni poveljniški kader bi bili bivši hitlerjevi generali in višji oficirji. Vrhovni poveljnik naj bi po tem dogovoru postal nacistični general Speidel, za šefa generalnega štaba pa naj bi bil imenovan general Heusinger; nadalje bo imenovanih še drugih 15 nacističnih generalov. Zelo značilen je članek ameriške revije Newsweek, ki odkriva, da je bil med ZDA in Anglijo tajen dogovor, da se bosta uprli sovjetski zahtevi po umiku okupacijskih čet iz Nemčije ter da bosta nadaljevali z oboroževanjem Nemčije ter tako povzročili uspeh konference štirih. Kongres Komunishčne parfije STO je preložen na 10.-11. februarja Predkongresna diskusija podaljšana do 4. februarja - Na kongres bodo prišle delegacije dru-gih partij - Do 21. januarja je treba izvesti vpis članov in volitve delegatov za kongres Na prošnjo nekaterih bratskih partij, ki žele poslati svoje delegate na naš III. redni kongres, je Izvršni komiie Komunistične partije STO sklenil sklicati kongres za dva tedna kasneje. Tako bo III. kongres v dneh 10.-11. februarja 1951. Predkongresna diskusija se podaljšuje tako do 4. februarja. Volitve delegatov na kongres KP STO se bodo izvedle do prej določenega roka to je do 21. januarja, prav tako pa tudi volitve sekcijskih komitejev. Svoje pozdrave za III. kongres naše Partije so že poslali Centralni komiteji KP Kitajske, Francije, Belgije, Velike Britanije in Finske. Avstrijska KP je zagotovila ,da bo poslala dva člana svojega Centralnega komiteja kot delegata na kongres naše Partije. Izvršni komite poziva vse tovariše, da dovršijo vpis članstva do 21. januarja ter da izvedejo volitve vodilnih organov sekcij ter onih celic, ki tega doslej še niso izvedle. Poleg tega poziva Izvršni komite vse člane, da se udeležujejo še z večjo vnemo predkongresne diskusije bodisi ustne bodisi pismene ter da kar najbolj popularizirajo III. kongres naše Partije med množicami. Tretji kongres Komunistične par- V*5 gospodarski napori beograjske vlade so naaMeiifeni pospešenim vofnim pripravam Titofašisti izvajajo proti Albaniji prave vojne akcije ob podpori Grčije in Italije Tito pošilja konservirano kri jugoslovanskih delavcev za ameriške napadalce na Korejo - Ojačene provokacije tudi na bolgarski meji - Trumanovi odposlanci nakupujejo v Jugoslaviji strateške surovine ter nadzirajo gradnjo vojaških cest in vojnih objektov Iz dneva v dan so bolj razvidni napadalni nameni od ameriških imperialistov odvisnih vlad v Beogradu* Atenah in Rimu. Dogodki zadnjih tednov ponovno potrjujejo, da obstaja med temi tremi vladami tajen odgovor, da izzovejo na Balkanu vojni spopad* predvsem pa da čim preje zasedejo Albanijo. Tako so prejšnji teden jugoslovanske patrulje izvedle pravcato vojno akcijo na širokem predelu albanske meje. Več ur so obstreljevali albanske obmejne postojanke. Iz strojnic, pušk in brzostrelk so izstrelili na albansko ozemlje okrog 600 krogel. Istočasno pa so italijanska in grška letala letela preko albanskega ozemlja. Letala so letela po več kilometrov v notranjost Albanije. Pod zaščito teh letal so tudi grške obmejne straže začele obstreljevati albanske obmejne posto* janke in straže. Stiri dni kasneje je jugoslovanski motorni čoln na Ohridskem jezeru po* skušal iskrcati večje število jugoslo* vanskih diverzantov in saboterjev. Da bi jim ta akcija uspela, so jo titofašisti izvedli ponoči; poleg tega pa so ojačili posadko motornega čolna z ne-kaj desetinami vojakov. Cim so se približali albanskemu bregu jezera, so jih albansKe obrežne straže, zagledale ter jih prisilile k umiku. Iz jugoslovanskega motornega čolna so odprli močan strelni ogenj ter pri tem ubili enega albanskega vojaka. Zunanje ministrstvo v Tirani je vložilo ostro protestno noto pri jugoslovanski vladi, v kateri je poleg navedenih dveh zločinskih napadov navedlo še sedem drugih kršitev albanske nedotakljivosti, ki so jih zagrešila jugoslovanska letala. Poleg tega je alban- General Eisenhower namerava priti tudi v Trst? Strnimo^ se vsi ter preprečimo, da naše Ozemlje ne postane del "alpske bojne črte,, - Nujno zborovanje vseh odborov miru mesta in podeželja V četrtek zvečer se je sestal Izvršni odbor tržaškega gibanja za lr na nujno zasedanje, da bi pre-'hotril težak mednarodni položaj spričo blazne oboroževalne tekme atlantskih držav. Tajnik odbora An-^ Fi-anza je v svojem poročilu Podčrtal, da novi ukrepi ameriške vlade vedno jasneje potrjujejo, da T . zastavila kot cilj ponovno Oborožitev, kar kaže njene napadalne namene. Za tem je tajnik odbora predlagal celo vrsto sklepov in ukrepov, katere bi moralo tržaško gibanje za 'uir izvesti v svoji borbi proti voj-ni- Posebno je še treba nastopiti Proti poskusu, da bi spremenili Trst v stalno vojaško postojanko v a-antski vojni črti, kakor to pred-V' sva «Giornale di Trieste» od tor-a v svojem članku, ki se zavzema a ustvaritev «Berthouartovega na-r a». Ta načrt predvideva ustva- nh V°j,ne črte na obronkih Alp in sega kot najjužnejšo točko naše esto Na tej'črti naj bi atlantske vodile nameravano vojno. TeJn v"6 T,Trst in Ozemlje si mo-emo kaj lahko predstavljati. Končno je obvestil odbor tudi, da se vztrajno srnjo vesti o namera-vanem prihodu Eisenhowerja v Irst- To samo še bolj potrjuje verjetnost, da obstajajo takšni načrti z našim mestom, ali vsaj podčrtuje veliko strateško važnost Trsta za aaglo-ameriške imperialiste. S tem Sl je mogoče tudi razlagati, zakaj hočejo oditi okupacijske čete z nagega Ozemlja ter zakaj se polaga 'oiiksna važnost na Titovo arma-a° v atlantskem bojnem ustroju. Po obširni in temeljiti diskusiji Je Izvršni odbor sklenil, da izvede sJedeče ukrepe: L V zvezi z Eisenhowerjevim 'skom in z izpopolnjevanjem voja-® baze na našem Ozemlju: a' sklicanje vseh odborov miru na izredno zborovanje, ki naj bo čim prej. Na tem zborovanju se bo razpravljalo o akcijah, ki jih je treba izvesti po splošnem načrtu za čuvanje Trsta; b) razviti je treba široko in podrobno akcijo, v kateri naj se prikaže pogubnost obiska vrhovnega poveljnika atlantske vojske, ki prihaja gledat področje, kjer bo se po njegovem mnenju morale razvijati težke bitke; c) dati pobudo, da se čim prej v Trstu skliče sestanek odborov miru iz alpskih dežel, na katerem naj se razpravlja o skupni akciji proti militarizaciji teh predelov in obenem obme pozornost vsega sveta >.ia konkretne vojne priprave v teh pokrajinah; dl prizadevati si na vse načine, da mobilizii amo odbore in vse prebivalstvo v obrambo miru, ki je danes bolj kot kdaj koli prej ogrožen prav v Trstu, na čigar .nesrečo je le nekaj kilometrov od njega oddaljena jugoslovanska vojska, katero vodijo brezvestni provokatorji; e) ojačiti na vse načine borbo, naj bo Trst proglašen za «odprto mesto» ter razširiti razglednico, ki prikazuje grožnjo vojne proti Trstu; te razglednice bo odbor kmalu razdelil. 2. Splošna akcija proti vojni: a) Odbor ustanavlja «tribuno miru», to je določa, da bo organiziral v dvorani PD «Tomažič» tedensko Po eno javno predavanje, ki se bo nanašalo na borbo za mir in na katerem se bo mogla razviti splošna diskusija; vsak obiskovalec predavanja bo namreč smel svobodno govoriti o predmetu, ki ga bo iznesel določeni govornik in s tem se bo skušalo najti pot sporazuma med ljudmi različnih struj; b) pomnožena bodo v vseh me stnih predelih in jx> vaseh predavanja o miru. 3. Vse te akcije se kajpak morejo izvesti le z ojačenjem in razširitvijo odborov miru, kateri se morajo danes bolj kot kdaj koli smatrati v popolni mobilizaciji proti vojni, katera se približuje z verjetnostjo prihoda generala Eisenhowerja, ki se mora prepričati, da Trst noče vojne, temveč le mir. Ob zaključku sestanka je odbor odobril besedilo manifesta, v katerem odbor poziva vse prebivalstvo Ozemlja, naj v tem trenutku ojači svojo borbo proti vojni, katero občutimo pričo Eisenhowerjevega o-biska v Evropi (in morda tudi v Trstu) bliže kot kdaj koli prej. ska vlada protestirala s posebno noto lir ^napolnitve strateške autostrade, ki pri generalnem tajniku OZN Trygve Liu. Podoben protest je poslala tudi Italiji, kjer zahteva, da takoj preneha z nadaljnjimi kršitvami. Tudi na bolgarski meji se vedno bolj stopnjujejo obmejne provokacije. Tako so jugoslovanski- graničarji prekoračili mejo, ugrabili na bolgarskem ozemlju dva civilista ter ju zvlekli na jugoslovansko stran. Tu so ju odložili, da bi tako «dokazali», da Bolgari delajo obmejne incidente. Po nalogu Titove vlade in gospodarskega sveta se vse jugoslovansko gospodarstvo preusmerja na vojni tir. Ustavljena je proizvodnja vseh industrijskih proizvodov, ki niso koristni temu namenu ali sicer niso nepogrešljivi. Z vso naglico pa se širijo obrati, ki proizvajajo orožje, vojno opremo ter surovine, potrebne za pripravo vojne. Istočasno se s pospešenim tempom dograjujejo strateške ceste in železnice po vsej državi. Tako je prišel v Jugoslavijo celo tajnik, gospodarske komisije OZN G. Myrdal ki se je sestal s Titom, Kardeljem, Kidričem in drugimi. Najbolj ga je zanimalo vprašanje stanja jugoslovanskih cest, da bi jih mogli — kot pišejo titovski časopisi — «vključiti v evropsko zvezo avtomobilskih cest». Drug «visok» obisk, ki se zanima za Jugoslavijo, je ameriška vojaška misija pod poveljstvom generala Th. Wilsona. Ta komisija je prišla po nalogu Trumanove vlade nakupovat v Jugoslavijo strateške surovine predvsem baker, krom, živo srebro, svinec in druge, ki jih v velikih količinah potrebuje ameriška industrija orožja. Ze doslej je Jugoslavija prodajala v Ameriko, toda vedno posameznim jabrikantom, velike količine teh surovin, ki pa se zde vladi ZDA še vse prenizke. Sklenjen je bil zato med Titovo vlado in ameriško misijo dogovor, po katerem se Jugoslavija obvezuje, da bo dobavljala po določenem načrtu še mnogo večje količine strateških kovin, Ta general pa se je obenem zanimal tudi za druge stvari, ki se tičejo jugoslovanskih vojnih priprav. Predvsem se je razgovarjal s titovskimi predstavniki glede graditve gre iz Trsta preko Ljubljane, Zagreba, Beograda, Skopja do Soluna in ki je najvažnejša za ameriške vojne dobave Jugoslaviji ter za hiter prevoz atlant- l judstvnni proti vojnim pripravam Titove klike. Posebno industrijski delavci in rudarji na vse načine sabotirajo proizvodnjo v vojne namene. V štirih največjih železarnah Jugoslavije, skih čet v pomoč fašističnemu diktata- na Jesenicah, i> Varešu, Zenici in Sme- rju. Dalje je pregledal tudi stanje oborožitve in vojnih priprav ter razpravljal o konkretnem nadaljnjem sodelovanju na vojaškem polju med Titom, monarhofašisti in De Gasperijevo vlado. Verjetno bo ista misija obiskala tudi Atene in Rim. V očitnem provokatorskem namenu je dal izdajalec Tito ameriškemu dopisniku Korryju več pomembnih izjav. Glede vojaških sil Madžarske, Bolgarije in Romunije, ki po njegovem štejejo 660.000 mož, je izjavil, da imajo «izrazito protijugoslovansko nalogo». Kljub temu pa se jim Titova vojska z lahkoto upre, in če treba, še mnogo večji armadi. Precej v zadregi je bil glede poročil, da se je jugoslovanski poslanik v Atenah razgovarjal z grško vlado o medsebojni pomoči pri vojaški obrambi. Dopisniku je odgovoril, da ne ve če je poslanik govoril o medsebojni obrambi; dodal je, da gre predvsem za «utrditev» dobrih odnosov z Grčijo za ohranitev «miru» na Balkanu. Priznal je veliko strateško važnost nove železnice Beograd - Solun. V svoji brezpogojni pokorščini ameriškim vojnim hujskačem, so titovski zločinci zagrešili nov zločin nad jugoslovanskim. ljudstvom. Z veliko časopisno in ustno propagando so silili izčrpane jugoslovanske delavce, da bi darovali svojo kri, ki da jo rabijo za transfuzijo težkim bolnikom. Kljub temu da so se ljudje v precejšnjem številu odzivali temu pozivu, pa vendar ni bilo nikdar dovolj krvi. Sedaj se je končno izvedlo, da so to kri s posebnim postopkom konservircli ter jo pošiljali v Ameriko. Od tod pa je šla kri jugoslovanskih delavcev na korejsko bojišče, kjer so jo uporabljali za transfuzijo vojakom ameriške napadalne ekspedicije. Cim so Jugoslovani zvedeli, kam je namenjena njihova kri, so začeli bojkotirati to «velikodušno» akcijo. Velik odpor je med jugoslovanskim derevu je v petih mesecih preteklega leta zapustilo delo nad 5.000 delavcev, zaradi česar so morali titovci s težavo mobilizirati primanjkljaj. Delavci ne dosegajo norm in velike količine izdelkov so neuporabne. V zadnjih volitvah v Vojvodini so doživeli titovci težke poraze. V mestu Zemunu je 25 odst. volilo «črno» skrinjico, 21 odst. jih ni prišlo na volišče in 17 odst. volivcem pa je bila že prej odvzeta votivna pravica. Na ta način je kljub vsemu terorju volilo za Tita komaj 37 odst. volivnih upravičencev. Podobni rezultati' so bili tudi v Subotici, Rumi in drugih krajih. ti je STO, ki bo v dneh 10.-11. februarja 1951 v Kinu ob Morju, bo imel sledeči DNEVNI RED: 1. Izvolitev predsedstva. 2. Izvolitev delovnih komisij (za overovitev mandatov, volivna, politična, organizacijska, sindikalna in komisija za množično delo). 3. Delo in naloge Partije v borbi za mir, blagostanje in svoboščine (Vittorio Vidaii, generalni sekretar Komunistične partije STO) in diskusija. 4. Borba proti titofašizmu (Karel Siškovic-Mitko). 5. Poročilo Centralne kontrolne komisije (Leopoldo Gasparini). 6. Zaključki in odobritev resolucij. 7. Izvolitev Centralnega komiteja Komunistične partije STO. IZVRŠNI KOMITE KOMUNISTIČNE PARTIJE S.T.O. Italijanski demokrati proti oboroževanju RIM — V italijanskem senatu je v teku ostra diskusija o zunanji politiki Degasperijeve vlade. Številni senatorji so nastopili proti hlapčevski politiki zunanjega ministra Sforze. Med drugim je komunistični senator Scoccimaro v imenu svoje skupine predložil resolucijo, v kateri opisuje težek položaj, v katerem se nahaja Italija po krivdi svoje vlade. Na to predlaga, naj vlada posreduje za mirno ureditev korejskega spora ter naj prizna Maocetungovo vlado. Dalje zahteva njeno podporo za združitev Nemčije ter proti njeni oborožitvi. Poziva tudi, naj Italija ne sodeluje s svojimi vojaki v atlantski armadi, zaradi česar bi se slabo gospodarsko stanje države še poslabšalo. Končno predlaga, naj se vse države, ki kljub prošnji niso bile sprejete v OZN, sestanejo na posvetovanje, kako doseči ta sprejem. Izvršilni komite CGIL je poslal vodstvoma obeh ostalih sindikalnih organizacij pismo, s katerim ju vabi na skupno akcijo za dosego razorožitve in utrditev miru. Ker pa je Mac Arthurju pri ponovni oborožitvi Japonske Komunistična partija največja ovira, dela na tem, da bi jo razpustil. Te dni je neki funkcionar povedal, da se proučuje načrt, da bi joostavili izven zakona Komunistično partijo. Sestanek poveljnikov Sredozemskega pakta ATENE — Na otoku Malti je za konec tega meseca sklicana konferenca vojaških funkcionarjev sredozemskih držav. Te konference se bodo udeležili vsi angleški poveljniki Vzhodnega Sredozemlja in Bližnjega Vzhoda, zainteresirani ameriški poveljniki in funkcionarji ter vojaški predstavniki sredozemskih držav, zlasti Italije, Grčije, Turčije, Jugoslavije in morda tudi drugih Razpravljali bodo verjetno o nalogah teh držav v Sredozemlju v zvezi z obveznosti atlantskega pakta. NEURNBERG — Novonacistična in klerikalna stranka sta pred zaporom v Landsbergu uprizorili demonstracije z zahtevo, naj pomiloste 27 na smrt obsojenih nacističnih vojnih zločincev. Proti temu je nastopila večja skupina Zidov in drugega prebivalstva, dokler ni intervenirala policija. Aretiran ni bil niti en nacist, pač pa več Zidov. «Za trajen mir» prepovedan v Franciji Mac Arthur ustvarja novo japonsko vojsko TOKIO — Japonski pravosodni minister je priznal, da so ameriške okupacijske oblasti že pričele s ponovno oborožitvijo Japonske. Pred časom so bile sestavljene «policijske rezerve», katere so Američani že uporabili na Koreji. Te policijske rezerve nameravajo ameriški okupatorji še precej pomnožiti, jih oborožiti z najmodernejšim orožjem ter jih uporabiti za svoje napadalne ekspedicije v Koreji in drugod po svetu, kakor se je izrazil imenovani japonski minister. PARIZ — Notranji minister Moch je prepovedal nadaljnji prihod glasila I.U. .Za trajen mir" v Francijo. Volitve v ZSSR za Vrhovni sovjet MOSKVA — Volitve v Vrhovni sovjet bodo 18. januarja. Delavci električne industrije so izbrali za svojega kandidata tov. Stalina v priznanje velikih zaslug, ki jin ima tov. Stalin za razvoj elektrifikacije v ZSSR. Volivna propaganda se vodi v znamenju borbe za mir. PRAGA — V Novem Sadu je sodišče obsodilo skupino Madžarov, obtoženih diverzantskega delovanja. Obsojeni so bili od 2 do 12 let prisilnega dela. V Nišu pa se je začel drug proces proti skupini Bolgarov. Pripravljajo pa se še drugi provo-katorski procesi, naperjeni proti sosednim ljudskim demokracijam. OSLO — Predstavniki petih največjih norveških političnih strank sHpnTa^ač1ovek aamo», Tostojeve «Očeta Sergija»,1 Namesto da bi preučevali kako na Nekaj o repentabrski občini in njeni upravi lepe teste kot pa sta'novaniske Piše Scena iz filma "Oktober,, (deset dni svetovnega prevrata) od S. M. Eisensteina. V tem filmu je najbolje prikazana Oktobrska revolucija. Preteklega decembra smo v dveh poglavjih opisali delovanje občin ske uprave v Miljah. V dveh zadnjih številkah pa smo nekoliko opisali vprašanja, ki se tičejo zgoniške občine ter ovire, težave in uspehe iste. V tej vrsti člankov smo s številkami, in torej s konkretnimi dokazi, popolnoma razgalili laži, ki jih Primorski dnevnik neprestano siplje na naše občinske uprave. Iz podatkov, ki smo jih navedli, je jasno razvidno uspešno in plodonosno delovanje teh naših uprav. Danes pa se bomo malo obširneje pomudili v repentabrski občini, t. j. v edini občini cone A, ki jo upravljajo titovci. Repentabrska občina je najmanjša občina v coni A. Na zadnjih upravnih volitvah je imela komaj 356 volivnih upravičencev. Ta občina je bila z uveljavitvijo mirovne pogodbe razdeljena na dvoje. Večina vasi je sicer ostala v coni A, kjer je tudi njen sedež. Danes spadajo pod njeno upravo naslednja naselja: Repentabor, Col, Veliki Repen, Poklon in Fernetiči. Prebivalstvo se bavi s kmetijstvom in živinorejo. Vendar pa se iz tega še zdale-ka ne more preživljati, kajti prav ta občina je najbolj «obdarjena» s kamenjem, ki uspešen razvoj poljedelstva, kakor tudi živinorejo silovito ovira. Zato pa je že od starih časov večina moških iskala zaslužka v kamnolomih. “Ano Karenino» in «Vojno in mir».1 najbolj realističen način prikazati >čth ena iz filma «Prisega» od Mihaila Ciaurelija, ki prikazuje življenje •se ovjetske družine iz dob sovjetske zgodovine: borbo proti kulakom domovinsko vojno, in gradnjo socializma. oči. etn- r -ul, 30 bile na vsak način izjeme, rgt lahko je razumeti, da ruska [po- kinpmatografija ni mogla biti v ^re- ^,arlstični dobi resnično narodna. 'cel fraT's.tìéna vlada je na vse načine b| Podpirala pobude tujih podjetnikov, im« ?! s'° s svoje strani storili vse, da ve- D1 zadušili porajajočo se rusko na-!mt!.0 kinematografijo. Velika socia-zbr ‘stična oktobrska revolucija je na-ile£prav^a konec tej anarhiji v ruski bi kinematografiji. Na Leninovo po-ja(lbudo je bila avgusta 1919. kinematografska industrija nacionalizirana, isa-Prvi sUki sovjetskega kina z življe-njem ljudstva so nastali s «kinom 'M kr )rtv obl nel St pa stt m* ita lui v oniko». življenje, borbo in pridobitve sovjetskega ljudstva, so mlajši ostvari-li razne policijske, nesmiselne in nerealne filme. Proti tej tendenci, ki je bila imenovana formalizem, se je vedno borila sovjetska kinematografija. Pod besedo formalizem razumemo vse ono, kar nosi umetnika daleč od stvarnega življenja in njegovih problemov. On je v diametralnem nasprotju s socialističnim realizmom, ki umetnika čvrsto povezuje z živo stvarnostjo in napravlja iz njega aktivnega soudeleženca pri delu vsega ljudstva, to je graditelja socialistične družbe. Qkoncerfu na Opčinah Dm ne^e^° 7- t.m. je bil v dvorani Z> up SVetnega društva na Opčinah velile l0^ rep8 ‘ ‘n slasbeni koncert, na kate-Icp* S° SO£ieioi>an poleg openskega or-'re narra cPeVS,Ci zč°rt iz Lonjerja-Kati- bty;cert’ SV' K>'Ža in Trebe- Za ta kon‘ rfii.- le veliko zanimanje bo- . 1 ned Openci, ka or tudi med oko-e,e narn Je Potrdila številna tl ,eeŽba> sai ie čila dvorana prena-re 0 jnjena še pred pričetkom sporeda. al'*r'reditev je otvoril predsednik ni bHPz tov. Košuta. Ob tej priliki je C imel kratek nagovor. Koj za tem po iali Se zaigral openski orkester pod vod-stvom dirigenta W. Wernerja. Ne bo-ni° tu podrobneje ocenjevali izvajanja onienjenega orkestra, saj smo podali °r h Vla' Le tako bo moSOče reči, az' Zato a prireditev zares uspešna. PO' ob Pd .svetujemo prirediteljem, da i« nest T Dniikah opozorijo jav- '{0' sa sporeda^ ^ lZVajaniem celotne st Izmed pevskih stopil zbor iz nojmlajši pevovodja na svoifn^V C0k' Tudi 0 tem zboru smo timo, smn°aali oceno- Ce se ne mo- Za pr' ZS tedaŠ nnpisali, da se opa-lahko !/iirtem Velik napredey- m to Četudi h °b priliki Ponovimo, kar ■ Zb°r Se ni Popolnoma uglajen, smemo POpoln°ma razumljivo vendar Postane Tf'' da ima vse P0Soie’ da en izmed najbolj ubranih zborov je prvi na-Lonjerja-Katinare, ki in to tembolj, er je nastopil za krU škim zborom, ki razpolaga s številnimi in močnimi glasovi. Vendar pa moramo po vsej pravici trditi, da je bilo izvajanje Trebencev zelo, zelo dobro. Z nekoliko požrtvovalnosti bi ta zbor postal lahko eden izmed najboljših na Tržaškem, sej razpolaga z odličnimi glasovi. Na nedeljskem koncertu je ta zbor presenetil občinstvo z na novo naštudirano rusko pesmijo o Stalinu, ki jo je prekrasno izvajal ob spremljavi zbora in klavirja solist Miro Cuk. Za pevskimi in glasbenimi točkami so nastopili Križani z znano šaljivo lol lorno igrico «Na kriški osmici». Tudi nedeljski koncert nam je ponovno potrdil, da razpolagamo z zelo dobrimi zbori, ki bi prav lahko nastopali na radiu in se tako predstavili širši javnosti. Zato tem potom ponovno apeliramo na ravnateljstvo slovenske radijske postaje v Trste, da omogoči vsaj nekaterim najboljšim zborom čimprejšnji nastop na radiu. Km vati tudi svojega življenja, človek ve ikodušnega srca in bistrega uma Takšnega človeka vidimo v filmu «Mi iz Kronstadta». ki smo ga imeli oriMko videti tudi v Trstu, v Koslnčevi «Trilogiji o Maksimu» in v Frmlerjevem «Velikem meščanu» Z oblikavonjem tega lika je prišlo do drznega poskusa: prikazati narodu njegove velike voditelje. Ta nelahka naloga je bila kronana z uspehom predvsem v dveh filmih Mihaila Rooma in sicer v filmu; «Lenin v oktobru» in «Lenin v letu 191-8», ki so ju vrteli tudi v Trstu. Medtem (v letih od 1930 do 1940) se je začela čutiti potreba tudi po veselih in glasbenih komedijah ter po komičnih in satiričnih filmih. .Stalin je v teh letih dejal: «Sedaj se živi boljše in veselejše». In resnično vidimo, da se v tem času vrstijo na sovjetskem platnu številni veseli filmi, med katerimi so najboljši oni, ki jih je režiral Gregorij Aleksandrov, in to «Veseli dečki», «Cirkus» in «Volga-Volga», ki so polni optimizma. V zgodovinskih filmih ne opisu- jejo sovjetski režiserji zgodovine carjev, knezov ali «osvajalcev», temveč razredno borbo in često primerjajo določeno zgodovinsko dobo Rusije s sedanjim zgodovinskim položajem Sovjetske zveze. Tako so nastali filmi kot so «Aleksander Njevskij», ki ga je režirali Eisenstein, «Peter L», Petrova in «Su-vorov», Pudovkina. Velike važnosti so tudi filmi vzeti iz klasičnih del ruske književnosti, kot so filmi režiserja M. Donskoja «Detinstvo», «Med ljudmi» in «Moje univerze», vzeti vsi iz istoimenskih del Maksima Gorkega. S pričetkom velike domovinske vojne, so sovjetski kinematografski umetniki posvetili vse svoje sile službi obrambe domovine. Tedaj se je rodilo veliko število filmov, ki so opisovali junaško borbo Rdeče armade in vsega sovjetskega ljudstva proti nacističnemu okupatorju. Predolgo bi bilo naštevati vse. Naj omenimo le dokumentarna filma «Stalingrad» in «Bitka» za Ukrajino» ter filme «Veliki ovinek», «Ona brani domovino», «Mavrica» in «Prisega». Po končani vojni so se postavljale sovjetsemu ljudstvu nove naloge, in sicer naloge miru in obnove. Večji del sovjetske kinematografije je usmerjen v tem smislu. Režiser Aleksandrov izdela «Srečanje na Elbi» film, ki poveličuje prijateljstvo med sovjetskim in ameriškim ljudstvom in ki raz-krinkuje spletke sovražnikov miru in vojnih hujskačev. Pomanjkanje prostora nas sili da zaključimo ta bežen pregled sovjetske kinematografije, toda pred za-kjučkom želimo še zabeležiti napredek, ki ga je sovjetska kinematografska umetnost dosegla v zadnjih letih. Na vseh festivalih ki se jih je udeležila je doživela ogromen uspeh. Sedaj je ta kinematografija usmerjena v obrambo miru in v graditev komunizma in je zato pred vsemi drugimi na svetu. FRANCO GIRALDI Iz zaključnega poročila odbora za «Otroško božičnico» NABRANO JE BIL01.926.300 LIR RAZDELJENIH PA 6.466 ZAVOJEV Na sestanku vseh sekcijskih odbo- nen h komadov rov «Otroške božičnice 1950» z dne 5. t.m. je bil. podan točen pregled izvršenega dela. Ze iz številk, ki jih bomo navedli v nadaljnem, lahko raz-vidimo, da je dosegla tudi ta otroška božičnica zadovoljive uspehe, posebno še ako upoštevamo izredno kritični gospodarski položaj v katerem se nahaja naše delovno ljudstvo. Kljub naraščajoči brezposelnosti, vedno večji draginji in neštetim drugim življen-skim potežkočam, ki tarejo široke sloje prebivalstva, je bilo nabranih skoro dva milijona lir. Pri tem je v pretežni večini prispevalo delovno ljudstvo, to je prav tisti sloji, ki so v sedanjih gospodarskih pogojih najbolj prizadeti. To nam dokazuje, da se delovne množice tudi v izredno težkih prilikah zavedajo svojega veli-casinega posiansiva souaarnosti in požrtvovalnosti do sotrpina. Vsakdo si lahko predstavlja s kakšnimi žrtvami je bila nabrana ta vsota. Prad zara-ri tega je uspeh otroške božičnice tem Čitajte podpirajte «DELO širite pomembnejši in to še posebno, ker jo je delovno ljudstvo pripravilo in izvedlo edino le z lastnimi, čeprav skromnimi sredstvi. Brez dvoma bi bilo božično obdarovanje lahko uspešnejše in bi se lahko vsaj delno osrečilo večje število otrok. Za to pa je bila potrebna enotna akcija, ki bi morala združiti vse dobro-misleče sile, ki so imele v resnici iskren namen, da pomagajo čim večjemu številu potrebnih otrok. Demo ri-stjanski monopolizatorji javnega življenja so odbili predlog naše občinske svetovalke tov. Karlete ter kot vsako leto organizirali za svoji račun običajni «Natale triestino». S tem so hoteli pokazati, da je predvsem njihova stranka tista, ki skrbi za potrebe revnih slojev. Oglejmo si torej podrobnejše podatke «Otroške božičnice 1950», ki so bili sestavljeni na podlagi poročil vseh odborov. V denarju je bilo nabranih 1 milijon 926 tisoč in 300 lir. Vrednost oblačil iz blaga in volne, ki so jih pripravile požrtvovalne žene same znaša 351 tisoč lir. Mladina je izdelala 3.320 komadov različnih igrač, žene pa so sešile razen tega še 5S0 omadov. Spletle so nadalje 667 vol- ili sicer maje, rokavic itd. ter sešile 458 olekc, srajčk itd Razdeljenih pa je bilo 6.077 zavojev ter nadaljnih 377 zavojev v otroški bolnici «Burlo Garofolo». Revnejšim starčkom je bilo razdeljenih 12 zavojev. Razdeljevanje se je vršilo na 38 mestih, dočim so na 19 sedežih naših organizacij priredili istočasno priložnostne pionirske predstave. Brez dvoma je zajel, v tej plemeniti pobudi, vse sekcije pravi val požrtvovalnega tekmovanja za čim večji uspeh. Naj omenimo le nekatere, kot sekcijo Tomažiča, Barriere, Podlonje-rja, Roccia ter nadalje Opčine, Pisani, Križ, Prosek, Skedenj, Sv. Ana, Sv. Ivan, Ferola, Greta, Padriče, Borovlje, Vicolo Ospedale Militare, Sko-Ijet, Rinaldi, Dugolin, Kačun, Rojan ki jim sledijo ostale iz mesta, okolice in podeželja. Pri tem pa moramo še omeniti,''da je prejel takozvani «Natale Triestino» od italijanske vlade kar 5 milijonov lir, 3 milijone je dala na razpolago VU, ki je seveda istočasno popolnoma prezrla našo pobudo. Razen tega so prispevale z izdatnimi vsotami tržaške banke, skoro vsa večja podjetja in ustanove. Kljub temu pa je bilo od te strani obdarovanih le prilično 8.000 otrok. Pri tem so skoro popolnoma prezrli otroke revnih družin, tel so v posesti ubožne izkaznice občin-s e podporne ustanove (ECA) in to iz edinega in neopravičljivega razloga, ker so nekatere izkaznice že zal-padle. Ce upoštevamo izdatna denarna sredstva s katerimi je razpolagal ta odbor, pridemo pač lahko do logičnega zaključka, da je izvršil svoje «človekoljubno» poslanstvo dokaj slabo. Število 8.000 obdarovanih otrok ne odgovarja niti zdaleka dejanskim potrebam mesta in okolice. Odveč bi bilo govoriti o titofašističnl «novoletni jelki», i je bila v bistvu le običajna politična špekulacija, prikrita z demagoškim geslom nekega domnevnega človekoljubja in skrbi za potrebe revnih slojev. Tito/ašisti se hvalijo na vse vetrove, da so obdarovali 4500 otrok. Toda s čigavim denarjem? Res je sicer, da so v Trstu in . na podeželju nabrali nekaj denarja; točne vsote niso še povedali. Logično pa je tudi, da bi s to vsoto ne mogli obdarovati vseh 4500 (ako hočemo verjeti «Primorskemu») otrok. Kdo jim je dal torej ostali denar? Ni pač ni-kakega dvoma, da so za ostalo vsoto krep o prikajšali že itak revne in sestradane jugoslovanske delavce m kmete ter njihove bose in napol nage ostroke. Dejstvo je tudi, da je «socialistična» oblast dala na razpolago v Sloveniji za tamkajšnjo novoletno jel- ko, povprečno za vsakega obdarovane-.ga otroka od 2 do 14 let starosti, reci in piši... 10 dekagramov keksov in od 5 do 12 dekagramov bombonov. S tem «širokogrudnim» obdarovanjem se je dejansko začela in tudi končala usd «socialistična» s rb za otroke. Vse ostalo breme je moralo, kot običajno nositi ubogo jugoslovansko delovno ljudstvo. Seueda so se hoteli pokazati tržaški titofašisti v povsem drugi luči. Njihova značilnost je pač špekulacija z bedo in revščino ubožnih slojev. Pod pretvezo nedolžnega obdarovanja otrok si skušajo pridobiti med starši vsaj nekaj ljudi, ki naj bi zamašili vrzeli v njihovem razkrajajočem tabore. I-stočasno pa hočejo prikazati beograjskega trinoga v luči «dobrotnika» revnega ljudstva. O teh «dobrotah» pa imajo posebno jugoslovanski otroci iz dneva v dan bridkejše iz ušnje. Otroška božičnica v tovarni Mediano. Ce je torej repentabrska občina siromašna na poljedeljstvu, je pa bogata na kamnolomih. Svojčas so ti obratovali z vso paro. Mnogo 'epega kamenja so izvozili v Trst, a mnogo tudi v druga mesta po svetu, Danes pa kamnolomi komaj životarijo. Zato si morejo repentabrski občani iskati zaslužka drugje. Na zadnjih upravnih volitvah so v repentabrski občini kandidirale svoje člane tri politične skupine ali stranke in sicer naša SIAU, takoi-menovana «neodvisna» skupina (t. j. zmes belčkov, ki se nico upali nastopiti samostojno in odkrito, ter skupina pravih neodvisnikov, ki se ne marajo «zameriti» ne eni in ne drugi «stranki»), ter titovci. Na volitvah so dobili sorazmerno največ glasov «neodvisniki»; na drugem mestu je bila SIAU, na tretjem pa titovci. Vendar pa je bil po zaslugi nekakega «kompromisa» izvoljen za župana titovski svetovalec Bizjak. Tipične, a istočasno zanimive so seje občinskega sveta repentabrske občine. Na njih prevladuje neka domača familiarnost. Redkokdaj pride do ostrejšega vzdušja. Vsa razpravljanja navadno potekajo kot bi se pogovarjali v gostilni ob kozarčku terana, ali pa za domačim ognjiščem. Med razpravljanja o občinskih vprašanjih so čestokrat vpletene domače, včasih celo družinske ali osebne zadeve. Med važnejše sklepe, ki so bili sprejeti na sejah sedanjega občinskega sveta spada postavitev novega občinskega doma, napeljava javnega telefona v Velikem Repnu, popravilo ceste od Opčin do Velikega Repna ter ceste od Poklona do Cola. V načrtu pa je še preureditev ceste, ki vodi iz Cola v Veliki Repen ter postavitev novega prosvetnega doma v Velikem Repnu. Ko se je šlo za določitev kraja, kjer naj bi stal občinski dom je prišlo na seji občinskega sveta do neobičajne živahnosti. Nekateri svetovalci so zahtevali, naj bi dom postavili na Colu, drugi na Poklonu, tretji v Velikem Repnu. Končno je prišlo tudi tu do kompromisa. Sprejet je bil sklep, ki je nedvomno najpametnejši, da se novi dom zgradi v bližini Cola. Kot po drugih krajih, je tudi v repentabrski občini velika stanovanjska kriza. Mnogo revnih družin stanuje v zelo tesnih in nezdravih prostorih. Nemalo je slučajev, ko spi v mali, nezdravi, zatohli sobici po pet in celo po sedem ljudi razne starosti. In prav na ta žalostni pojav današnje dobe je sedanja občinska uprava popolnoma pozabila. Prav za prav ga ni niti vzela v poštev! Ta uprava je šla tako daleč, da je toliko časa spletkarila v občinskem svetu za razveljavitev enega izmed prvih sklepov, ki so bili sprejeti po volitvah in sicer sklep o gradnji dveh stanovanjskih hiš. Ta sklep je bil sprejet in odobren celo od VU, ki je nedavno nakazala 20 milijonov lir za gradnjo omene-nih hiš. Torej, če je sklep spreje'a celo VU, ki le s težavo nakazuje fonde v te svrhe, je jasno, da v resnici obsto;a velika stanovanjska kriza v občini. In evo kaj se je zso-dilo na zadnji seji občinskega sveta: Po daljšem in odločnem vztrajanju titovskih svetovalcev z županom na čelu je občinski svet sprejel razveljavitev sklepa o gradnji stanovanjskih hiš in to zato, ker bi bile te dodeljene siromašnim ljudem. Mesto tega sklepa pa je sprejel sklep, da se popravi oziroma preuredi cesta, ki vodi iz Velikega Repna na Col, s preostanki pa da se zgradi v Velikem Repnu nov prosvetni dom, v katerem naj bi bilo tudi eno družinsko stanovanje. Seveda se uprava, kakor tudi občinski svet nista vprašala, ali bo VU odobrila kredit za gradnjo prosvetnega doma, ali ne. Tako torej, po mnenju titovskih poglavarjev niso potrebna stanovanja, oziroma bolj nego ta, je potreben prosvetni dom in še bolj kot prosvetni dom lepa cesta po kateri se bodo vozili tuji vojaki in katero bodo nedvomno še pred dograditvijo, razorali tanki tujih čet! Po mnenju titovskih poglavarjev siromašno ljudstvo lahko še nadalje životari v zatohlih in tesnih prostorih. Kvečjemu naj se to zadovolji le s «sanjami» o udobnejših stanovanjih. Iz bilance predvidenih dohodkov in izdatkov repentabrske občine je razvidno naslednje: Skupni znesek efektivnih dohodkov znaša 4.026.642 lir, znesek izrednih dohodkov 9.924j606 lir, skupno 13.951.248 lir. Skupni znesek efektivnih stroškov znaša 5.931.248 lir, skupni znesek izrednih pa 8,020.000 lir, skupno 13.951.248 lir. Po vsej verjetnosti se bomo še povrnili k obravnavanju vprašanj, ki se tičejo repentabrske občine, kakor tudi k preučevanju posameznih točk občinskega proračuna. Jalovi protikomunistični poskusi “Stvarnosti. Papirnata kopja proti novi stvarnosti Prejšnji mesec je izšla v Trstu prva številka nove revije «Stvarnost», ki se sama naziva za «neodvisno slovensko revijo». Toda zadostuje pogledati jo samo površno, da se človek prepriča, da je revija kaj malo slovens a, temveč le pisana v slouenščlnl. Tem manj je seveda «neodvisna», kar že na prvi pogled izhaja iz njenih generalij. Odgovorni urednik in predstavnik konzorcija je namreč bivši uradnik okupacijske Vojaške uprave in sedanji odgovorni urednik «Demokracije» dr. Janko Jež. Sourednik pa je neki Vili Hajdnik, čigar ime vzbuja sum, da spada med one, i so se izognili slovenski stvarnosti ter iskali zavetja pri ameriških pokroviteljih. Našo ugotovitev o «neodvisnosti» kontno potrjuje tudi sedež revije, ki je isti kot «Demokracije». glasila agnelettovcev in belogardistov. Vse te očividne luknje v svoji «neodvisnosti» skuša pokriti z uvodno besedo, v kateri si zadaja nalogo, da bo «obravnavala vprašanja današnje slovenske stvarnosti nepristransko in brez ozira na levo in desno». Dodaja še dalje obljube, da bodo «začeli s procesom čiščenja pojmov v duhovni in idejni zmedi na Slovenskem», da hočejo podvreči ritiki vse nestvarne elemente v svojih predstavah, podedo- -borov na Tr* x 1 '* Popolnoma r.,..a?kem- M,ad‘ Pevovodja obvlada pevce. ar je prav ki je uglajenosti in izpopolnitve. zbor i^Kri^'ot Zb°r°m Je "“stopil likokmt ° tem zborh smo že to- da nennt 'h" ’ da Se nam zdl skoro-’ febitnn re n°’ da bi tU POhavliali mn-da t0 °Cen0' °^niti moremo le, stvJuZJ lJSkem kon^d občin- 3- rei nn iZ ^ ~ Ul je Mla t0' 3 a ZZ posrzena ~pesem =. p “esf vsl>>- ki K bila podana s tu ^ P^no kriško živahnostjo t) Treh* Zadnii Pa le nastopH zbor iz dol’ k' Sd VOdi pevovodJa Kralj. p0 - Uvr^ ČaSU SS Jg ‘°rej tUdi ta zbor z stU v vrsto nastopajočih zborov, pe s.mo opazili, da niso nastopili vsi cPbCi' Navadi tega je se Je poslušal- zdelo njegovo izvajanje bolj šibko Morje se je smejalo. Pod rahlim dihom vročega vetra je podrhtevalo in se pogrnilo z drobnimi gubicami, ki se je od njih odbijalo bleščeče sonce ter se smehljalo s tisočero srebrnimi smehljaji modremu nebu. V globokem prostranstvu med morjem in nebom je plavalo veselo in šumeče pljuskanje valov, ki so se zapovrstjo vzpenjali na položni breg zemeljske kose. Ta zvok in blesk sonca, ki se je v tisočerih pramenih odbijal od nagubanega morja, sta se ubrano vlivala v nepretrgano valovanje polne žive radosti. Sonce je bilo srečno, ker je svetilo, morje ker je odbijalo njegovo vriskajočo svetlobo. Veter je ljubeznivo božal mogočne atlasne prsi morja, sonce ga je grelo s svojimi vročimi žarki in morje, dremotno vzdtihujoč pod nežnim pritiskom tega božanja, je prepajalo vroči zrak s slanim vonjem svoje izparice. Zelenkasti valovi so se vzpenjali na rumeni pesek, stresali nanj belo peno svojih bujnih griv, ki je s tihim šumenjem kopnela na žgočem pesku in ga močila . . . Ozka in dolga zemeljska kosa je bila podobna ogromnemu stolpu, ki se je zvrnil z brega v morje. Njegova ostra konica se je zapičila v brezmejno puščavo vode, ki se je igrala s soncem, a njegovi temelji so se izgubljali v daljavi, kjer je motna in vroča megla zakrivala zemljo. Od tam je veter prinašal težek vonj, ki je bil tuj in nadležen sredi samotnega, čistega morja pod modrim, jasnim krogom neba. Na pesku zemeljske kose, posejane z ribjimi luskami, so bili zataknjeni leseni koli, na njih je visela dolga ribiška mreža, ki je metala na pesek pajčevino tankih senc. Nekaj večjih čolnov in eden manjših so ležali v vrsti na pesku in valovi, ki so se vzpenjali v breg, so jih vabili k sebi. Ribiški kavlji, vesla, velika klobka vrvi, .košare in sodi so bili razmetani po kosi, sredi njih pa se je dvigala ko- bori liha, narejena iz vrbovja, ličja in rogoznice. Pred njenim vhodom so štrleli na vejnati palici klo-bučevinasti škornji s podplati navzgor. Nad vsem tem neredom pa se je dvigal visok drog z rdečo krpo na koncu, ki je plapolala v vetru. V senci čolna je ležal Vasilij Legostev, paznik na zemeljski kosi, ki je bila prednja straža ribiške obrti trgovca Rebenščikova. Ležal je na trebuhu in si podpiral glavo z dlanmi ter napeto gledal v morsko daljavo, v komaj vidno obrežno črto. Tam, na vodi, je migljala črna točka in Vasiliju je bilo prijetno gledati, .kako se neprestano veča in približuje. Prižmuril je oči spričo bleščečih sončnih žarkov, ki so plesali na vodi, in se zadovoljno smehljal: — Malva se pelje. Pripeljala se bo, zakrohotala, da se ji bodo prsi zapeljivo zazibale, objela ga bo z močnimi a rpehkimi rokami, poljubila in začela govoriti glasno, da se bodo galebi splašili, o novicah tam na bregu. Skupaj bosta skuhala dobro juho, popila nekaj žganja, nato bosta ležala na pesku, se pogovarjala in si zaljubljeno nagajala, potem pa, ko se bo stemnilo, si bosta skuhala čaj, ga pila in pri grižo vala okusne preste, nato bosta legla spat. . . Tako je vsako- nedeljo, vsak praznik v tednu. Zgodaj zjutraj jo bo odpeljal na breg, po še spečem morju v mraku pred svitanjem. Ona bo dremaje sedela na krmi, on pa bo veslal in jo gledal. Smešna je tedaj, smešna in, ljubka kakor sita mačka. Morda 1. bo zdrsnila s klopice na dno čolna in bo tam zaspala zvita v klobko. Večkrat tako naredi . . . Danes so celo galebi upehani od vročine. Sede v vrstah na pesku z odprtimi kljuni in s povešenimi krili, ali pa se lenobno pozibavajo na valovih brez kričanja, brez običajne grabežljive živahnosti. Pod vročim božanjem sonca se prsi morja z naslado dvigajo in zrak je prepojen z opojno utrujenostjo. Vasiliju se je zazdelo, da ni Malva sama v čolnu. Ali se ji je že zopet Serjožka obesil? Vasilij se je težko obrnil na pesku, sedel, prikril oči z dlanjo in z nejevoljo v srcu ogledoval, kdo se tam pelje z njo? Malva sedi na krmi in vodi. Veslač ni Serjožka, ta vesla močno, a nerodno; če bi bil Serjožka, bi Malva tudi ne krmarila. — Ej! — je nestrpno kriknil Vasilij. Galebi na pesku so se zdrznili in prisluhnili. — Ej, ej . . . — se je razlegal s čolna zveneči Malvin glas. —- Kdo je s teboj? V odgovor se je razlegel smeh. — Vražja ženska! — se je tiho ujezil Vasilij in užaljeno pljunil. Zelo rad bi vedel, kdo se pelje z njo. Zvijal je cigareto in vztrajno gledal v tilnik in hrbet veslača, ki se mu je naglo bližal. Glasno p’juskanje vode pod močnimi udarci vesel se je razleglo v zraku in pesek škriplje pod bosimi paznikovimi nogami; se z nestrpno radovednostjo. - Kdo je s teboj? — je kriknil, ko je razločil znani smehljaj na lepem in polnem Malvinem obrazu. — Počakaj vendar, boš že videl! — je odgovorila s smehom. Veslač se je obrnil z obrazom k bregu in tudi s smehom pogledal Vasilija. Paznik je namrščil obrvi in skušal dognati, kdo je ta fant, ki mu je nekam znan. — Močneje udari! •— je ukazala Malva. Čoln se je v enem mahu skoraj do polovice vzpel z valom na pesek, se nagnil na bok in obstal. Val pa je porogljivo zdrknil nazaj v morje. Veslač je skočil na breg, stopil k Vasiliju in rekel: — Pozdravljeni, oče! — Jakob — je presenečen vzkliknil Vasilij,, bolj začuden ko vesel. Objela sta se trikrat in poljubila na ustne in lica, Vasilijev obraz pa je izražal začudenje, radost in zadrego. — Gledam, gledam ... in nekaj me v srcu za-šegeče . . . Ah, ti . . . Ali si res ti? Glej ga no! Gledam —• je to Serjožka? Ne, ni Serjožka- Ti si torej! Vasilij si je z eno roko gladil brado, z drugo mahal po zraku. Rad bi pogledal Malvo, toda na njegovem obrazu so se ustavile smejoče se sinove oči in bilo mu je nerodno spričo njihovega bleska. Občutek ponosa, da ima tako zdravega in čednega sina se je boril v njem z občutkom zadrege zaradi navzočnosti ljubice. Prestopal je z noge na nogo, stoječ pred Jakobom ter ga obsipal z vprašanji, ne da bi čakal odgovor nanje. V glavi se mu je vse zmešalo, posebno nerodno pa mu je bilo, ko je slišal porogljive Malvine besede: — Nikar se toliko ne slini. . . od veselja! Pelji ga v kolibo in pogosti ga . . . fSe nadaljuje) vane od prejšnjih generacij (meščanskih struj na Slovenskem — dodatek ur.) ter da bodo skušali stvarno presojati položaj zlasti še v politični problematiki. Iz tega si obetajo izdajatelji, da bodo doprinesli svoj delež k začetku novega slovenskega miselnega ustvarjanja. Do sem obljube, sedaj pa stvarnost. V članku V. Hajdnika «Pregled povojnega slovenskega slovstva» se pokate vsa njihova ljubezen do naše stvarnosti. Ce pustimo vnemar izredno zmedo pojmov ter površno poznavanje dejanskega stanja v Sloveniji, ki jih je poln navedeni članek (Isto velja tudi za ostale član e, ki se nanašajo na dogajanja u Jugoslaviji ), pa ne smemo preko nekaterih trditev, o katerih je težko reči, da li so bolj bedaste ai pa bolj zlonamerne. Vsekakor pa so najboljše spričevalo, kako si «neodvisen» meščan predstavlja našo narodno «stvarnost» in kako nekritično prevzema vse puhle in preživele načine ideološke borbe od starih liberalnih in klerikalnih korijej. Kljub izrecni ugotovitvi, da je umetnost na Zahodu v tež i krizi, nima člankar poguma, da bi pokazal njene prave vzroke, to Je propad njenega nosilca — meščanskega razreda. Se ne-stvarnejši je člankar pri presojanju kulturnega mrtvila v Sloveniji. Namesto da bi pokazal edini vzrok, ki je tudi preprostemu človeku popolnoma jasen, to je uvedba fašističnega režima v Jugoslaviji po odcepu od socialističnega tabora, pa prežvekuje puhlice iz slovarja politične reakcije o sovjetskem «totalitarizmu». Po njegovem je glavni vzrok v tem, da tlto/aštstt «še niso prelomili s preteklostjo» ter da «so še presvežl odtisi sovjetskih spon na njihovih ro ah». G. Hajdntku bi priporočili, naj se rajši informira o sponah, ki dejansko oklepajo danes najboljše in najnaprednejše slovenske in ostale jugoslovanske pisatelje, potem bo šele razumel sedanjo slouensko stvarnost. On najbrž Se ni slišal, da Je po titovskih ječah in taboriščih na stotine kulturnih delavcev. Naj navedemo le pisatelja Ludvika Mrzela, znanstvenika Ceneta Logarja, pesnika Zogovlta in Markovskega. To dejstvo ter fašistična cenzura in strah pred preganjanjem so edini vzroki tesnobnega molka v slovens t literaturi in umetnosti sploh. To je, g. Hajdnik današnja slovenska stvarnost,, vse drugo pa so bedni poskusi protikomunlstiine propagande, ki so te vnaprej zapisani neuspehu. Isto velja tudi za brezpogojno odklanjanje sovjetske literature, ki sl je kljub odporu kulturno Jalovega meščanstva utrla pot med vse narode. Prav tako vedite, da so doslej še osi politični in kulturni donklhoti polomili svoja papirnata opja ob stvarnosti nove dobe, ki se imenuje socializem. BIS. Stian 4 KOČLJIVA ZADEVA — Kakor znano imajo ».razredno) sindikati špijona Bortola Petronija posebno v zadnjem času prepolne roke dela. Ako še ne veste, so končno najavili, svoj »ustanovni kongres)), ki bo kot zgleda zadnje dni tega meseca. Seveda če pojde vse po sreči. O tem »kongresu)) namreč pisarijo že nekaj mesecev in so na ta račun napolnili že kilometre dolge stolpe svoje papirnate brozge. Prvih 50.000 tiskanih »sindikalnih)) izkaznic so baje že razdelili, ker so se delavci kar trgali za vpis. Naklada jim je torej pošla, toda na deset tisoče delavcev še vedno »nestrpno)) pričakuje novih izkaznic — vsaj tako namreč zgleda po bahavem pisarjenju poklicnih »sindikalistov» (ali morda »sindikalistik»?), ki grejejo svoj »jugozapadni» del telesa v udobnih uredniških foteljih »Primorskega» zgagarja. Petronijevi »sindikalisti» so torej tako globoko zaverovani v svoje »u-spešne» priprave za »kongres», da so verjetno pozabili, da jih čaka tik pred vratini nova in za titofašistič-ne »sindikaliste» povsem svojevrstna »sindikalna borba». Gre namreč za »razredno» borbo proti odpustom, ki so jih sprožili — glej smolo! — prav v Uto fašističnih organizacijah. V titovskem podjetju so namreč odpustili zadnje čase večje število tiskarjev in drugih nameščencev. Precejšen prepih je tudi v uredništvu »Primorskega» f kjer so »elegantno» postavili na cesto kar štiri urednike in enega korektorju, pri pornografskem »Ljudskem tedniku» pa je »kraška burja» odpihala dve tipkarici. Ostale porno-grafičarje »Ljudskega» pa bodo baje v doglednem času »presedlali» v UL nadstropje. Torej ofenziva proti »delovnemu ljudstvu» na čeli črti. Kakor znano so bili vsi ti ljudje vpisani v »razredne» sindikate Bortola Petronija et Co. Ce nas spomin ne vara, sedi v odboru »razrednega» sindikata časnikarjev celo . . . Franc Kavs, odgovorni urednik »Ljudskega tednika». Radovedni smo kako bo »sindikalist» Franc Kavs branil interese odpuščenih nameščenk in kako se bo postavil po roku navidezne-mu delodajalcu . . . Kavsu Francu in Branku Babiču, ki igra pri vseh teh odpustih prvo vlogo velekapitalista. Tudi Bartolu Petroniu bo kot »sindikalistu» in članu odbora »razrednih» sindikatov časnikarjev, verjetno zelo nerodno, ko bo moral poslušati proteste in zahteve, ki jih bodo postavili odpuščeni uredniki »Primorskega», ker ne verjamemo, da se bodo morda iz »revolucionarne» zavesti odpovedali odpravnini, posebno ne- ateri »polbogovi))f ki so jih izbac-nili kot .... obrabljeno rokavico. Sedaj je torej za Petronijeve. »razredne» sindikate sijajna prilika, da dokažejo svojo »revolucionarnost» in »borbenost» proti delodajalcu Branku Babiču et Co. Šaj so vedno in ob vsaki priliki kričali, da se Enotni sindikati ne borijo za delovno ljudstvo, marveč da so povezani z delodajalci. Torej, Bortolo Petronio, Giordano Luxa, Franc Kavs et Co., le korajžno v »borbo» proti gaulaj-terju Babiču, pokažite vašemu »delovnemu ljudstvu» iz III. nadstropja svojo »sindikalno borbenost» in vaše »zmage» bodo zapisane z zlatimi črkami v knjigo zgodovine! «BREZ POVEČANIH NAPOROV» — »Primorski dnevnik» z dne 3. 1. 51.: »Podaljšanje petletnega načrta gospodarske izgradnje do konca leta 1952. bo narodom FLRJ omogočilo, da brez povečanih naporov izvršijo vse naloge». Spominjamo se, da v začetku leta 1949. so Uto fašistične veličine prerokovale v svojih govorih, da bo petletni načrt izršen v štirih letih kot odgovor na .. . informbiro-jevske laži. Ko pa so »informbiro-jevske laži» pravile, da petletni načrt ne bo izvršen nikoli, dokler bo titovska klika na oblasti, so se hudili, da jih je bilo lepo videti. Zagotavljali so, da bomo. . . videli. Pravili so, da bodo dejstva odgovorila na . . . klevete, in res, dejstva so ... odgovorila na klevete. Danes se je izpolnilo, kar smo mi, »inf or mb ir o jev-ski lažnivci» prerokovali Petletni načrt ne bo izpolnjen v petih letih, marveč je že bil podaljšan za eno leto. V določenem trenutku bo podaljšan do trenutka, ko bodo jugoslovanski narodi ponovili dejanja iz trga Loreto v Milanu. Dejstva, so odgovorila, da mi nismo lažnivci, da govorimo resnico. Lažnivci, klevetniki in razbojniki so le titofašisti. Zgodovina ne plačuje le ob sobotah, plačuje tudi v nedeljah in ponedeljkih 'in vseh dnevih tedna, dragi pisunčki in trobentači »Primorskega»! RES LEPO «BLAGOSTANJE» — V eni izmed zadnjih številk svojega glasila nam belčki povejo kdo je tisti velik »človekoljub», ki najbolj skrbi za vzgojo; blagostanje in zdrav razvoj mladine. Pod naslovom »mladina in borba proti komunizmu» priobčuje »Demokracija» vest, da se je začela v Beli hiši konferenca o otrocih in mladini, kjer je seveda govoril tudi Truman. Prisotnih je bilo 5000 delegatov in opazovalcev, ki se, kot trdijo belčki »živo zanimajo za vzgo^ jo, blagostanje in zdrav razvoj mladine». Ze iz samega dejstva, da je na tej konferenci govoril prvi vojni hujskač in odgovoren za umore deset tisočev korejskih otrok, žena, starčkov in mladine, si lahko ustvarimo docela jasno sliko, kakšna »skrb za blagostanje» je prevladovala v ljudeh, ki so se zbrali na konferenci prav v tisti hiši, iz katere še prepletajo po vsem svetu niti za sprožitev novih in še večjih grozodejstev nad vsem človeštvom. Sicer ne dvo-mimo, da je bodisi za belčke kakor seveda tudi za titofašiste Truman v resnici »človekoljub», ki se zanima za »blagostanje» mladine. Najotiplji-vejše dokaze imamo pri nas V Trstu, kjer je zaradi Trumanovega neposrednega »zanimanja» na tisoče in tisoče mladincev brezposelnih in brez poklica. Drugi še zgovornejši dokaz o »človečanskem poslanstvu» Trumana pa naj nudijo nešteti zločini, ki so jih povzročile prav njegove čete nad korejskimi materami, otroci in starčki: O tem »Demokracija» seveda ne bo pisala. s***#»; ., ■ DELO 13. januarja 1951 TEDENSKI SINDIKALNI PREGLED TUDI TOKRAT JE ZMAGALA enotnost delovnega ljudstva Po štiridnevni narobni stavki je bilo 348 odpuščenih delavcev zopet sprejeto na delo - Pri ACEGAT so v teku pogajanja - Nameščenci krajevnih ustanov niso še prejeli predujma Vztrajna in enotna borba nameščencev občinskega poljedelskega podjetja - se je zaključila preteklo soboto z vidnim in neovrgljivim delavskim uspehom. Po štirih dneh odloéné in enotne narobne stavke je VU v soboto zvečer dala v javnost svoj sklep, na podlagi katerega so bili s ponedeljkom ponovno sprejeti na delo vsi delavci in nameščenci odpuščeni z 31. decembrom. Čeprav je njihova zaposlitev začasnega značaja, vendar so delavci s svojo enotno borbo vsaj za zimsko dobo odvrnili grozečo nevarnost brezposelnosti. V tem času bodo oblasti namreč preučile predloge, ki. jih je postavil občinski odbor za povoljno rešitev tega perečega vprašanja. Pomembni uspeh 348 delavcev občinskega poljedelskega podjetja, je nedvomno sad delavske enotnosti, strnjenosti ter stalnega- prizadevanja in podpore, sindikalnih organizacij. K temu je treba še dodati vztrajna prizadevanja komunističnih svetovalcev v občinskem svetu, kjer so dosegli, da se je za rešitev vprašanja zavzel tudi občinski odbor in župan. V tej štiridnevni borbi za borni košček kruha je zmagata delavska enotnost. Pravična borba za ogroženi zaslužek je žela splošne simpatije in solidarnost vsega delovnega ljudstva, ki bi v primeru potrebe, to borbo tudi konkretno podprlo. Ta delavska zmaga pa mora služiti kot nauk in napotnica za bodoče in verjetno Se težje borbe delavskega razreda. 4. t. m. je zasedala glavna skupi-ščina ZES, ki je odobrila resolucijo v zvezi s titofašistipnimi pripravami za takozvani «kongres» sindikatov špijona Bortola Petronija. Ta ■nov titofašistični podli manever je v resoluciji pravilno označen kot ponoven poskus za razbijanje delavske enotnosti, kar spada v sklop imperialističnih napadov na razredne organizacije. Prav zaradi tega morajo delavci budno paziti ter zatreti že v kali vsak titofašistični S SEJE OBČINSKEGA SVETA NA REPENTABRU S velo valeč SIAU zahteva pregled davčne lestvice Z denarjem, ki ga je VU dodelila repentabrski občini za gradnjo stanovanjskih hiš, misli občinska uprava graditi cesto, s preostanki pa. prosvetni dom z enim stanovanjem REPENTABOR - Pretekli petek popoldne je bila redna seja občinskega sveta za repentabrsko občino. Na: seji so razpravljati o važnih vprašanjih, ki se tičejo repentabr-ske občine. Med te spada zlasti vprašanje reorganizacije odmerjave občinskega itn družinskega davKa. To vprašanje so stavili na dnevni red naši svetovalci. Tov. Lazar je na seji zahteval, naj se pregleda stare lestvice obdavčenja, ki je bila sestavljena še za časa fašizma m ki v nobenem primeru ne odgovarja današnji situaciji. Da bi se davkopia-eevaicem ne godile krivice z uved-oo nove lestvice družinskega davka, ki je bila občini dostavljena od predsedstva cone, je bila na tej seji imenovana posebna komisija sestavljena iz Svetovalcev in odpornikov iz vseh vasi, ki pripadajo občini. Titovski mlečnozobi svetovalec Silvester Škabar je vtaknil v unev-ni red tudi vprašanje gradnje novega prosvetnega doma v Velikem Repinu. Seveda je po njegovi «iogi-xi» mnogo bolj potreben prosvetni dom.kot pa -staiiovanja. Po daljšem razpravljanju je prišlo do sklepa, da se vsota 2Q milijonov lir, ki je bila svojčas -od VU dodeljena občini v svrho gradnje stanovanjskih hiš porabi za gradnjo nove ceste iz Velikega Repna na Col, preostanek pa za .gradnjo prosvetnega doma, ,v katerem naj ti bila tudi zasilna prha in kvečjemu eoo stanovanje. Po «logiki» istega mlečnozobca bo na ta način, torej z zgraditvijo ENEGA stanovanja rešeno Kritično stanovanjsko vprašanje v občini! Nedvomno se za takimi postavkami titovskih svetovalcev skriva določena nakana. To nam potrjuje tudi dejstvo, da je bil nedavno poslan iz cone B neki bivši miličnik, z namenom, da ustanovi v Velikem Repnu nov pevski zbor, seveda pod titovsko firmo. Vemo, dia bodo titofašisti zagnali vik in krik, češ, da nasprotujemo gradnji prosvetnega doma, ki je tako potreben v repentabrski občini, in da smo torej nasprotni razvoju «slovenske» (reci titovske) kulture. Toda mi se ne zmenimo na ves njihov krik. Dejstvo je in ostane, da je prav v repentabrski občini velika stanovanjska kriza. To dejstvo so svojčas tudi titovski svetovalci z županom .vred potrdili in to takrat, ko so zaprosili za državno podporo za gradn.,0 stanovanjskih hiš. Zato ni res, da je Skabarjeva zamisel «pohvale vredna» kol piše «Primorski dnevnik». Nasprotno, obsodbe je vredna in to tembolj zato, ker v svoji politični zaslepljenosti ne vidi veliko večje potrebe dostojnih stanovanj, ki so vsekakor temeljnega pomena za ves nadaljni razvoj v vseh ozirih. Javni seji je sledila še kratka tajna seja, na kateri so razpravljali o sprejemu v službo dveh uradnic, V stalno službo je bila sprejeta g, Ostrouška, g. Kocjanova pa ostane še nadalje v začasni službi. razbijaški manever. Peto kolono beograjske klike je treba obenem odločno razkrinkovati kot hlapca imperialističnih vojnih hujskačev, Pojačena borba proti titofašizmu je častna naloga slehernega delavca, ker je to obenem borba za obrambo sindikalne organizacije, miru in izboljšanje življenskih pogojev. Pri ACEGAT se v tem tednu nadaljujejo pogajanja za rešitev spornega mezdnega vprašanja nameščencev. Vprašanje izplačila predujma 25 tišoc lir nameščencem krajevnih ustanov ni še rešeno. Sklep za izplačilo so. sicer že odobrile vse uprave, občina in consko predsedstvo, Manjka le še pristanek VU. Verjetno bo prišlo v teku današnjega dne do kakega zaključka. ŽALNA SEJA tržaškega obč. sveta Zadnja seja tržaškega občinskega sveta, ki bi se morala vršiti v torek 9. t- m., je bila prekinjena v znak žalovanja zaradi nenadne smrti občinskega generalnega tajnika dr. AJda Lonciarija. Dr. Lonciari je umrl v ponedeljek; zadela ga je srčna kap. Pogreb je bil v torek popoldne. Pogreba se je udeležila velika množica prebivalstva ter predstavniki civilnih in vojaških oblasti, župan in občinski svetovalci, med katerimi so bili tudi svetovalci komunistične skupine, ki so poklonili svoj venec. Po pogrebu je imel v občinskem svetu župan Bartoli žalni nagovor. V imenu komunistične skupine je spregovoril tov. Pogassi. Sledili so nato krajši priložnostni govori predstavnikov ostalih političnih skupin, nakar je bila javna seja prekinje- Po krajšem odmoru pa se je nadaljevala tajna seja. Tovarišu Ferdinandu Zidarju, u-redniku tržaške strani «Unità», je preteklo soboto umrla mati. Ob nenadomestljivi izgubi izreka uredniški kolektiv «Dela» tov. Ferdiju iskreno sožalje. Še dva ai ss I z st Is o n t s* o 1 votivnih imenikov Votivni imeniki eo na vpogled občinstvu še danes 13. in v ponedeljek 13. t. m. na anagrafičnem uradu v ni. Diaz 23. III. Uradne ure so naslednje: od 8. do 14. ter od 16. do 20. ure. Vsakdo ima možnost, da lahko kontrolira obenem vpis ostalih družinskih članov, sorodnikov ali znancev, to pa v omejenem številu. Pazljivo je treba obenem kontrolirati vse osebne podatke v voliv-nem imeniku (Ime, priimek, očetovstvo, kraj in datum rojstva), ki morajo točno odgovarjati podatkom osebne izkaznice. Za vsa natančnejša pojasnila glede predložitve rekurzov, naj se prizadeti obrnejo do Komisije za krajevne ustanove KP STO, ki ima sedež v Domu .pristaniških delavcev, ili. nadstropje. Sekcija KP iz Sv. Ivana in demokratična solidarnost izražata najiskrenejše sožalje družini Petrič iz Sv. Ivana ob nenadomestljivi izgubi matere. V dvorani «Škamperle» pri Sv. Ivanu je vsako nedeljo pies in sicer od 16. do' 19. ter od 2U.30 do 23.30. Stura plesni orkester «Giordy». Podprimo pravično borbo revnejših slojev prebivalstva NEDELJSKO ZBOROVANJE V OKVIRU KAMPANJE ZA ZAJEZITEV BEDE IN REVŠČINE V okviru kampanje za zajezitev bede in revščine, ki jo je sprožila Zveza enotnih sindikatov, se je vršilo v nedeljo zjutraj zborovanje, kjer so podali.naši sindikalni predstavniki podroben pregled tragičnega stanja delovnih množic. Tragično stanje preko 50.000 brezposelnih, upokojencev, brezdomcev in družin, ki jim grozi stanovanjski izgon je dejanska obtožba merodajnih oblasti, ki so kot prve poklicane, da se zavzamejo za izboljšanje obupnega položaja. Namen te kampanje pa je obenem, ria se ustvari okrog najbolj prizadetih slojev prebivalstva najširša in enotna fronta ljudske solidarnosti, ki bo prišla do še večjega izraza v upravičenih borbah brezposelnih, upokojencev, brezdomcev kakor tudi v borbah zaposlene delovne sile. Na nedeljskem zborovanju je tov. Radici) obravnaval vprašanje povišanja najemnin, proti kateremu se ES borij o že od oktobra meseca dalje. To borbo so komunistični svetovalci prenesli tudi v občinski svet. Govorn ic je nakaza! potrebo, da se proti temu nečuvenemu ukre- O tem titoiašistično časopisje noce poročati Dvolastniki iz Gropade in bližnjih vasi so povsem upravičeno zelo ogorčeni zaradi stalnih ovir, ki jih delajo titovske obmejne straže pri prehodu bloka. Zadnja titofašistič-na «novotarija», ki povzroča dvolastnikom še posebno škodo je ta, da zapirajo blok že ob 15. uri odpirajo pa ga šele ob fi. uri zjutraj. Na dvolaslniških izkaznicah je sicer z spisano, da so bloki odprti pd sončnega vzhoda pa do zahoda, tega pa se titovski stražarji očividno ne držijo. Druga zapreka pa je. da se ob sobotah zapirajo bloki že ob 12. uri. Očividno so titofašistični miličniki deležni «angleške» sobote, ki pa seveda ne velja za izčrpane jugoslovanske delavce. O nerednostih, birokraciji in zlonamernih ovirah na titovskih blokih smo sicer že večkrat pisali, posebno še, ker se to vprašanje ne tiče samo Gropade in sosednjih vasi. JUTRI BO ZBOROVANJE DELOVNE MLADINE Naglo propadanje vajeništva v vseh miljskih ladjedelnicah Jutri, 14. t. m. s pričetkom ob 9. uri bo v dvorani krožka «Tomažič» (ki je bila ciana vljudno na razpolago) zborovanje delovne mladine, kjer bo obravnavano vprašanje izboljšanja življenjskih pogoje delovne mladine. Odbor, ki je organiziral to zborovanje poziva vse zaposlene in brezposelne mladince in mladinke, da se udeležijo zborovanja ter da posežejo v diskusijo. S tem bodo dali svoj izdaten doprinos za uspešen potek in sklepe zborovanja. Ze večkrat smo obravnavali pe- reče vprašanje stalne krize, ki je zajela ladjedelniško industrijo v Miljah ter nakazali naglo padanje števila zaposlenih strokovno usposobljenih delavcev. Nismo pa pri tem z isto vztrajnostjo načeli in nadaljevali vprašanja vajeništva, ki je nerazdružljivo povezano s to krizo. Naj navedepio torej le nekaj številk, ki nam nazorno prikazujejo dejansko stanje vajeništva v miljskih ladjedelniških objektih. V ladjedelnici Sv. Roka je bilo zaposlenih v letih od 1944 do 1947 povprečno od 110 do 160 vajencev. Pozneje je začelo to število naglo padati tako, da je danes zaposlenih v tej ladjedelnici le še 10 vajencev. Oglejmo si sedaj položaj vajencev v dveh drugih miljskih ladjedelnicah in sicer pri Marlinuzziju in Felszeghiju. V ladjedelnici Martinuzzi je zaposlenih 9 vajencev, dočim jih ima Felszeghi 11. To pomeni, da pride na približno 200 zaposlenih del-avcev le 20 vajencev. V primeri s Sv. Rokom pa je: položaj v teh dveh ladjedelnicah vsekakor boljši, čeprav še zdaleka ne odgovarja dejanskim potrebam delovne mladine. V ladjedelnici Martinuzzi je pri 70 delavcih zaposlenih več vajencev kol pa v ladjedelnici Sv. Roka, ki šteje 650 delavcev.. Skupno je zaposlenih v vsej milj-ski ladjedelniški industriji 30 vajencev in to v razmerju s številom 850 delavcev. Gornjim številkam je vsak komentar odveč, ker nam že same na sebi nazorno prikazujejo popolno upropaščanje vajeništva in obupno stanje delovne mladine. Kot neizbežno posledico tega stanja pa beležimo postopno deklasificiranje strokovno usposobljene delovne sile. Skrajni čas je torej da se mladina zoperstavi temu žalostnemu stanju ter s konkretnimi pobudami mobi- NADZORNI SVET NAJ ZAVZAME JASNO STALIŠČE ZAKAJ SE ZAVLAČUJE SKLICANJE občnefla zbora Delavskih zadrug Nedvomno je, da imajo gotovi tržaški politični krogi ves interes, da bi se vprašanje občnega zbora in demokratizacije Delavskih zadrug zavleklo v nedogled. To lahko vidimo že iz mahinacij raznih političnih §kupin in nedopustnega vmešavanja conskega predsednika,, ki je znan kot, zvest pristaš demokristjanov. Toda pretežna večina članov in še posebno tistih, ki jim je razvoj te delavske ustanove v resnici pri srcu, pa niso sporazumni, da bi se rešitev tega problema še nadalje zavlečevala. To so jasno izrazili na poedinih sestankih zadružnikov, j - ; . , , mi zadrugami nimajo nič skupnega, Ze večkrat' smo poudarili, da: so Delavske zadruge dejanska last zadružnikov in prav zaradi tega nima nihče pravice vmešavanja in spletkarjenja, pa naj bo to katera koli višja ali nižja osebnost. Delavske zadruge so postavili na noge delavci s svojimi žulji. Prav zaradi-teg-i je vsako vmešavanje bodisi strank ali osebnosti, ki dejansko z Delavski^ tembolj nedopustno in proti vsakim načelom demokracije. KP STO je v svoji izjavi jasno nakazala edino pravilno pot, ki bo lahko privedla do končne demokratizacije te delavske ustanove. Ponovno je treba namreč podčrtati, da v danem primeru ne gre za ustvarjanje v tej ustanovi kakega političnega monopola ene ali druge stranke, ker bi bilo to v največjo škodo bodisi zadružnikom, kakor tudi nadaljnjemu procvitu zadruge. Tudi če so poedini člani pripadniki ene ali druge politične struje, je vsekakor možno rešiti to vprašanje v smislu, da se čimprej skliče občni zbor ter da se izvedejo volitve za novi upravni svet. Sklicanje občnega zbora in volitve novega upravnega sveta, je upravičena zahteva pretežne večine članov. To zahtevo morajo torej upoštevati člani sedanjega nadzornega sveta, ki imajo pri vsej stvari odločujočo besedo. Nekateri so se sicer že javno izrazili v tem smislu. Toda zadružniki se ne morejo zadovoljiti s samimi izjavami, marveč zahtevajo konkretnih dejanj. Skrajni čas je torej, da zavzame tudi nadzorni svet povsem jasno stališče, ki bo razčistilo vse even-tuelne dvome in upravičene proteste zadružnikov. Otvoritev nove trgovine s pohištvom Pretekli sohoto dopoldne Je bila ot-vorjena v ulici Sorgente