e ■ g Naročnina 1 -za državo SHS:
do preklica:
») po pošti mesečno Din b, dostavljeno na dom
mesečno...... „ 12
za inozemstvo:
mesečno	Din 23
s Sobotna izdaja: ~
v Jugoslaviji ..... Oin 20 v Inozemstva ..... „40
Posamezna številka stane 1 Din.
V LM1M, v lorcK & l avpsla 1823.
s Cene inseratomta
CnostDlpna netttni vrsta mali oglasi po Oin. 1*50 ln Oin. 8—, veliki oglas) nad 43 mm višine po Din. 2 50, poslana itd. po Din. 4'—.
Pri večjem naročlln popust.
Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in jaeva po prazniku ob 5. uri zjutraj.
Paštolna ulacanav gotovini.
W Uredništvo je v Kopitarjevi oltal štev. 8/111. KoKopisi se ne vračajo; nelrankirana pismo se ne sprejemajo. Dredn. telet. štv. 50, apravn. štv. 328.
Oprava je v Kopitarjevi al. 6. — HaOan poštne hran. Ijublianske 61. 65D za naročnino In št, 349 za ofllase, za grob 39.011, a-ratev. 7363, pr3;i*'e in (luna). 24.797.

SOBOTA, 25. AVGUSTA:
Ob 7. uri v stolnici sveta maša in skupno sv. obhajilo dijaštva.
Ob 9. uri zborovanje akademikov v 'Akademskem domu.
Ob 9. uri zborovanje srednješolk v čitalnici Jugoslovanske tiskarne.
Ob 9. uri zborovanje srednješolcev v dvorani Ljudskega doma.
Ob 9. uri v frančiškanski cerkvi sv. masa Slomškove zveze.
Ob 10. uri zborovanje Slomškove zveze V dvorani Mestnega doma.
Ob 14.30 uri manifestacijsko zborovanje dijaštva v dvorani Mestnega doma.
Ob 15.30 uri zborovanje kršč. socialnega delavstva v Ljudskem domu.
Ob 15.30 uri ženski kongres v dvorani Uniona.
Ob 18.30 uri :>Pridi sveti Duh- v stolnici.
Ob 20. uri pozdravni večer kat. shoda v dvorani Uniona. (Priredi dijaštvo, poje »Ljubljana«, svira vojaška godba.)
NEDELJA, 26. AVGUSTA.
Ob 6. uri zbiranje udeležencev katoliškega shoda.
Ob 7. uri odhod k sveti maši v slovesnem sprevodu.
Ob 9.30 uri sveta maša ha Kongresnem frgu (celebrant apost. nuncij Pellegrinetti). Pri sveti maši poje Pevska zveza sledeče pesmi: 1. Premrl: 8 mašita, 2. Sattner: Z visokega prestola, 3. Hribar: Jezusa ljubim, 4. Jurkovič: Sv. Ciril in Metod. Po sv. maši skupna posvetitev presv. Srcu Jezusovemu, pesem Posvetitev domovine (~vPoj-te hribi in doline«) in pesem Povsod Boga«, blagoslov z Najsvetejšim.
Po službi božji manifestacijsko zborovanje istotam:
Nagovor predsednika pripravljalnega odbor#.
Udanostni izjavi papežu in vladarju (predsednik slavnostnih zborovanj).
Pesmi: Papeška himna, Pravde Bog, Lepa naša domovina.
Slavnostni govor: Sreča in ponos katoliškega kristjana (dr. J. Brejc).
Slavnostni govor: Versko-nravna obnova — cilj V. kat. shoda (dr. J. Leskovar).
Razhod po pesmi >Povsod Boga*.
Oh 14.30 uri pobožnost Marijinih družb v stolnici (dr. T. Klinar).
Ob 14.30 misijonska pobožnost v cerkvi Srca Jezusovega (Pav. Živortnik).
Ob 14.30 uri pobožnost III. reda v frančiškanski cerkvi (dr. P. Gvido Rant).
Ob 14.30 uri slavnost evh. Srca Jezusovega v cerkvi sv. Jožefa (P. žužek).
Ob 14.30 uri pobožnost Apostolstva sv. Cirila in Metoda v cerkvi sv. Jakoba (ar. A. Merhar).
Oh 14.30 uri dijaške večernice'v cerkvi pri uršul inkah (Fr. Finžgar).
Ob 14.30 uri pobožnost vojakov iz svetovne vojne v cerkvi sv. Petra (bivši kurat Bonač).
Ob 14.30 uri pobožnost salezijanskih sotrudnikov na Rakovniku (D. J. Valjavec).
Ob 16. uri orlovska prireditev v Stadionu.	,
Ob 19. uri zborovanje rokodelcev v Rokodelskem domu.
Ob 20. uri oratorij Vnebovzetje Marijino v dvoraui Uniona (poje »Ljubljana«:, svira orkester Dravske div.).
PONEDELJEK, 27. AVGUSTA:
Ob 7. uri v stolnici cerkveni govor: Katoliška reforma src (dr. M. Opeka).
Ob 7.30 v stolnici pontifikalna sveta maša (nadškof dr. A. Bauer).
Ob 8.30 uri zborovanje šolskega odseka v dvorani Uniona:
1.	Splošne zahteve glede šol (dr. I. Samsa).
2.	O Osnovnih šolah (Fort. Lužar).
3.	O meščanskih šolah (Rud. Pečjak).
. 4. O srednjih šolah (I. Osana).
5.	O skrbi za šolsko mladino izven šole (I. Dolenec).
6.	O ustanovitvi društva ^Krščanska šola« (Ign. Nadrah).
Ob 8.30 ari zborovanje odseka za Narodno prosveto v Ljudskem domu:
1.	Naše dosedanjo prosvetno delo ter cilji in metode za bodočnost (dr. K. Capuder) .
2.	Mladinske organizacije (Fr. Zabret).
3.	O ljudskih oclrih (N. Velikonja).
4.	Državljanska vzgoja v naših organizacijah (Ev. Jarc).
o. Osrednji prosvetni dom (dr. J. Puntar).
Ob 8.30 uri zborovanje odseka za leposlovje, znanost in umetnost v dvorani Akademskega doma:
1.	O umetnosti (dr. Fr. Štele).
2.	O domači zgodovini in vodstvu arhivov (msgr. V. Steska).
3.	O znanstvu (dr. Fr. Lukmah).
4.	O časnikarstvu in kolportaži (Fr. Smodej).
0.	O leposlovju (dr. J. Lovrenčič). 6. O glasbi (dr.'Fr. Kiniovec).
Ob 9. uri Obrtniško zborovanje v Rokodelskem domu.
Ob 14. uri Misijonsko zborovanje v Deželnem muzeju.
Ob 14. uri zborovanje voditeljev III. reda v dvorani pri frančiškanih.
Ob 14. uri sestanek delegatov Slov. kršč. socialne zveze v Akademskem domu.
Ob 14. uri občni zbor Pevske zveze v Ljudskem domu.
Ob 15. uri zborovanje voditeljev in odbornikov III. reda v dvorani pri frančiškanih.
Ob 15. uri zborovanje katehetev v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne.
Ob 15. uri zborovanje Marijinih družb v Rokodelskem domu.
Ob 15. uri občni zbor Vzajemnosti v semeniški dvorani.
Ob 16. uri slavnostno zborovanje v dvorani Uniona:
1.	Veličastvo katoliške ccrkve (dr. A. Medved).
2.	Šolsko vprašanje (I. Mazovec).
3.	Mladinske organizacije (dr. Josip Basaj).
4.	Narodna in državljanska vzgoja (dr. A. Veble).
Nagovor lav. knezoškofa dr. Andr. Kar-
lina.
Ob 20. uri Predavanje francoskih akademikov (v franc. jeziku) v Akademskem domu.
TOREK, 28. AVGUSTA:
Ob 7. uri v stolnici cerkveni govor: Božje Srce Jezusovo (dr. I. Tomažic).
Ob 7.30 uri pontifikalna sv. maša v stolnici (nadškof dr. I. šaric).
Ob. 8.30 uri zborovanje odseka za versko Življenje in nravni prerod v dvorani Uniona:
1.	Naloge versko-nravne obnove (dr. J. Srebmič).
2.	Skrb za inteligenco (dr. P. G. Rant).
3.	Katolička diaspora u Jugoslaviji (msgr. V. VVagner).
4.	Apostolstvo sv. Cirila in Metoda (dr. A. Snoj).
5.	Dobrodelnost s posebnim ozirom na mladinske domove (Fr. Lavtižar).
6.	Duhovne vaje (p. Tome). •
Ob 8,30 uri Zborovanje odseka za cerkveno-političjia, politična iu narodna vprašanja v dvorani Akademskega doma:
1.	Politično udejstvovanje katoličanov (dr. J. Jeraj).
2.	Cerkev in država (dr. G. Rozman).
3.	Naše razmerje do pravoslavja (dr. Fr. Grivec).
4.	Mednarodna politika (Viktor Korošec).
5.	Mednarodni stiki med katoličani (dr. L. Ehrlich).
Ob 8.30 uri zborovanje socialnega odseku v dvorani Ljudskega doma.
1.	O družini in o ženskem vprašanju (dr. A. Brecelj).
2.	O socialnih strujah (dr. p. Tominec).
3.	Kapitalizem in krščanstvo (dr. J. Ujčič).
4.	Delo in kapital (dr. A. Ušeničnik).
5.	Socialni sloji in krščanska načela (dr. J. Mohorič).
6.	Zadružništvo in gospodarstvo (dr. J. Basaj).
Ob 14. uri Zborovanje Apostolstva sv. Cirila in Metoda v semeniški dvorani.
Ob 14. uri Občni zbor Leonove družbe v Akademskem domu.
Ob 14. uri Občni zbor Svete vojske v dvorani pri jezuitih.
Ob 14. uri zborovanje Vincencijeve družbe vseli konferenc v dvorani Rokodelskega doma.
Ob 14. uri zborovanje, salezijanskega sotrudništva na Rakovniku.
Ob 16. uri slavnostno zborovanje v dvoran? Uniona:
1. Sodobni socialni razvoj iu krščanstvo (dr. A. Ušeničnik).

Edgar Allan Poe«
Znameniti doživljaji Arturja
(Dalje.)
Dasi je dosti vališč, kjer prebivajo le pinguini in albatrosi, vendar naletiš ponaj-večkret med njimi najrazličnejša morske ptice, ki uživajo vse ugodnosti "'meščanstva in raztresejo gnezda, kjer pač najdejo prostor. Vendar nikdar ne zavzamejo mest večjih sovrstnikov. Pogled na gnezdičja je k dalje zelo značilen. Ozračje nad gnezd' jo docela temno od množice alb ctjTosov in Manjših ptičev, ki neprestano preletavajo sotorišče, bodisi da prihajajo z occana ali letajo tja. Obenem se prerivajo v ozkih hodih pinguini. Nekateri korakajo v značilnem vojaškem koraku po splošnem šetali-sču, ki obdaja gnezd ičje. Skratka, !:r.kor tudi opazuješ, ni presenetijivejšega od razsodne pameti teh krilatih bitij in nič ni pri-pravnejšega za napeljavanje urejenega človeškega razuma k raznolikemu premišljevanju.
. Jutro našega prihoda v božični pristan 1® vze( nadbrodar g. Petterson čolne in se opravil ua lov na nwrske pse, dasi je bilo podnje leta. Kapitan se je z mladim sodnikom l»krral n« pustem rtiču v zapa-k»r 3to Imela skleniti nekakšno kup-v rwlracJo*ti otafc*, o kateri pa nisem
zvedel podrobnejšega. Kapitan je vzel sabo steklenico z zapečatenim pismom in se odpravil iz iuke na najvišji vrh. Skorogotovo je hotel shraniti na tem mestu pismo za ladjo, ki bi kdaj kasneje pristala. Kakor hitro je izginil izpred oči, smo križarili — Peters in jaz sva bila v pomagačevem čolnu — ob obali in prežali na morske pse. Ukvarjali smo se s tem tri tedne; preiskali smo skrbno vsak kotiček ne le na Kerguelah, temveč tudi na malih sosednih otokih. Vendar prizadevanje ni imelo dosti uspeha. Videli smo nmogo tjulenjev s kožuhi, bili pa so zelo plašni in nismo uplenili vsč kot 350 kožuhov. Morskih slonov je bilo vse polno, posebno ob zapadni cbaii. Zajeli pa smo jih le 20, pa še te z velikim trudom. Na malih otokih smo našli številne dlakaste morske pse; pustili pa smo jih v miru. Enajstega smo se vrnili na ladjo, kjer smo naleteli na kapitana in njegovega stricnika, ki sta otokovo notranjost opisala jako neugodno. Rekla sta, da je najžalostnejši in riai-puščobnejši kraj na zemlji. Prebila sta vsled nesporazumljenja z nižjim brodarjem, ki bi moral priti po njiju s čolničkom. dve noči na otoku.
Petnajsto poglavje.
Dvanajstega smo odpluli iz božične lu-ke in smo jadrali najprvo nazaj po prejšnji poti ter pustili otok Marion, ki spada k Cro-zet-skupini, na levo. Ravnotako smo pluli
mimo otoka Princ Ednard, ki je tudi ostal na levi. Nato smo krmarili bolj proti severu in pripluli v 15 dneh do otočja Tristan d' Acunha ob 37° 8' južne širine in 12° 8' zapadne dolžine.
To sedaj dobro poznano otočje sestoji iz treh okroglih otokov. Odkrili so jih najprvo Portugalci, kasneje so jih obiskali Ho-landci (1643) ter Francozi (1767>. Vsi trije skupaj tvorijo trikotnik ter stoje v razdalji deset milj vsaksebi, tako da so med njimi lepi odprti prehodi. Celo otočje je zelo gorato, posebno pravi Tristan-otok, ki je največji med njimi. Meri 15 milj obsegu in ima tako visoke vrhove, da jih ob lepem vremenu ugledaš iz daljave 80—90 milj.
Na severu se dviga del celine več kot 1000 čevljev navpično iz morja. Na vrhu se raztega ploščnata gora skoro do srede otoka in iz nie raste visok stožec, sličen tene-rifiskemu. Spodnji del je poraščen z lepim drevjem, zgoraj pa je pusta ?kala, ki jo povečini obdajajo oblaki in večji dol leta pokriva blesteči sneg. Okrog otoka ni niti plitvin niti sipin; obal je posebno strma, voda globoka. Na severozdpadu se nahaja zaliv z obrežjem iz črnikastega peska, kjer se lahko izčolniš, posebno ob južnem vetru. Tu najdeš izborne pilne vode v izobilju; udobno lahko loviš r.a trnek polonovke in druge ribe.
Drugi večji otok na zapadu imenujejo »Nedostopni otok«. Meri sedem do osem
milj v obsegu in je od v:, ju strani obdan od strmih prepadov, ki zrejo odbijajoče in ponosno. Zgoiuj je v.:c popolnoma avno in pusto, najdeš le par izsušenih grmov.
»Slavckov otok je najmanjši na jugu; na južnem koncu ga nadaljuje vrsta skalnatih holmov; nekaj jih je tudi na severu. Tla so neravna in nerodovitna; globoka ravan se zajeda v otok.
Na obali otočja mrgole o gotovem letnem času morski levi, sloni, psi in vse vrste oceanskih ptic. V soseščini je tudi mnogo kitov. Udobni iov jo privabil semkaj mnogo obiskovalcev, odkar so otočje odkrili. Kmalu so že prijadrali Francozi in Holandci. Leta 1790 je priplul na Tristan-otočje kapitan Palten od družbe industry< v Philadelphiji in ostal tu sedem mesecev. V tem času je zajel nič manj kot 5600 kožuhov ter bi lahko, kakor je pravil, v treh tednih naložil veliko ladjo z oljem. Ob prihodu ni našel razen divjih koz nobenega če-tveronožca; zdaj pa je otok poln najkoristnejših domačih živali, ki so jih upeljali kasnejši obiskovalci.
Nedolgo po kapitanu Pattcnu je obiskal glavni otok kapitan Colquhonu na aine-rikanski ladji : Betsy«, da bi se moštvo odpočilo. Nasadil je čebulo, krompir, zelje in dosti drugega sočivja, ki sedaj uspeva v izobilju.
Leta 1811. je obiskal Tristana kapitan Ha.vwood l ladio Nerevs«. Naletel ie na
2. ' iuova družinskega življenja (dr. A. B :eeelj).
8. Delo za treznost (dr. Fr. Kovačif).
4. Verska misel v javnosti (dr. M. Lav-renčič).
Nagovor ljubljanskega knezoškofa dr. A. B. Jegliča.
Ob 19.30 uri v stolnici zahvalni blagoslov.
Ob 20. uri zaključni večer v dvorani Uniona (priredi alcademično starešinstvo, »vira vojaška godba).
SREDA, 29. AVGUSTA:
Ob 7. uri v stolnici slovesni rekviem za umrle udeležence prvih štirih katoliških shodov.
DRUGE PRIREDITVE ZA ČASA KATOLIŠKEGA SHODA:
Sobota, 25. avgusta:
Ob 20. uri vprizoritev »Kristusovega trpljenja« v Ljudskem domu.
Ob 20. uri telovadna akademija Orlov v dramskem gledališču.
Ob 20. uri v opernem gledališču: Foer-sterjev »Gorenjski slavček«.
Nedelja, 26. avgusta:
Ob 20. uri uprizoritev »Kristusovega trpljenja« v Ljudskem domu.,
Ob 20. uri v opernem gledališču: Sme-%anova »Prodana nevesta«.
Ob 20. uri v dramskem gledališču: sZa pravdo in srce..
Ponedeljek, 27. avgusta:
Ob 20. uri uprizoritev »Kristusovega trpljenja« v Ljudskem domu.
Ob 20. uri v opernem gledališču: Foer-sterjev »Gorenjski slavček«.
Ob 20. uri v dramskem gledališču: Shakespearejev Hamlet«.
Opomba za nedeljo, dne 26. avgnsta:
V vseh cerkvah v Ljubljani se bodo v nedeljo, 26. avgusta, ob običajnih urah služile svete maše, vrhu tega od šestih do devetih vsake pol ure. Ob poldesetih je slovesna sveta maša na Kongresnem trgu; v slučaju skrajno slabega vremena ta izostane, in bodo mesto nje v vseh cerkvah ob poldesetih tihe svete maše. V tem slučaju se mesto manifestacijskega zborovanja na Kongresnem trgu vrši dvojno zborovanje ob enajstih v dvoranah Uniona in Mestnega doma. Na enem govorita dr. Brejc in dr. Leskovar, na drugem dr. Medved in dr, Lavrenčič.
roviriarsketia
Ljubljana, 6. avgusta.
Danes je parlament jugoslovanskih novinarjev nadaljeval zasedanje. Vodila sta ga podpredsednika Smodej in Kovačevic. Kongres je pokazal, da tudi v naši državi med novinarji polagoma dozoreva stremljenje, da se v doglednem času krona dosedanje delo našega udruženja s sindikatom naših časnikarjev, ki naj bi jim zagotovil vsaj brezskrbno starost. Posebno slovenski novinarji čutimo to potrebo, ker znamo, da so umrli tragične smrti trije naši najboljši novinarji, ki jim ni bila zagotovljena življenjska eksistenca po najvestnejšem in najpo-žrtvovalnejšem delu več desetletij. Na kongresu je padla tudi opetovano z energičnim poudarkom beseda o vseslovanski zvezi časnikarjev, kar je zbor ponovno podkrepil z največjim pritrjevanjem.
Dopoldne se je vršila silno zanimiva razprava za časnikarje (ne za širšo javnost), ker je šlo zgolj za to, da bi se krepke jše oprijeli udruženja belgrajski časnikarji, kateri so se sicer kongresa zelo častno udeležili. O tem vprašanju so govorili tovariši Korkut, Brozovič (Zagreb), Wilder, Smodej, Soklič in čurčin. Verifikacijski odbor je ugotovil navzočnost 86 članov z 257 pooblastili.
Kongres so brzojavno pozdravili tovariš Stojan Protič, starosta čeških novinarjev Holeček, redakcija »Difese« na Sušaku in gospod Ivan Hribar.
Novinarska konvencija češkoslovaških in jugoslovanskih novinarjev.
Na predlog tovariša Karla čvanča-r a (Praga) se je soglasno sklenila sledeča konvencija:
»Kongres jugoslovanskih novinarjev, zbran 5. avgusta 1923 v Ljubljani, je na podlagi referata gen. tajnika »Sindikata češkoslovaškega dnevnega tiska« tov. Karla Cvančare in koreferata II. tajnika JNU tov. Brozoviča zaključil, da se z današnjim dnem osnuje češkoslovaško-jugoslovanska novinarska konvencija, koje svrhe in delovno bazo tvorijo punktacije, ki so označene v predlogu tov. Cvančare na kongresu v Su-botici prošlega leta. Eventuelne izpopolnitve teh punktacij, ki so večalimanj tehnične narave, se bodo uvrstile v konvencijo z medsebojni!;; sporazumom obeh upravnih odborov. V svrho tehnične izvedbe same konvencije je centralna uprava JNU dolžna takoj imenovati svoje poluomočne zastopnike v posamnih sekcijah, med tem ko za izvedbo konvencije na Češkoslovaškem jamči »Sindikat češkoslovaškega dnevnega tiska« in »Čsl. obec novinarska«.
Soglasno je obveljal tudi predlog, katerega je stavil za ljubljansko sekcijo tovariš Virant, ki se glasi: »Jugoslovenski, češki in poljski novinarji, zbrani na kongresu v Ljubl jani 4., 5. in 6. avgusta 1923, iskreno želijo in se obvezujejo po svojih močeh delovati na to, da se čimprej ustvari vseslo-vanska novinarska federacija. JNU naroča svoji centralni upravi, da stopi v tej zadevi v stike z obstoječimi organizacijami slovanskih novinarjev.«
Načrt tiskov;::;- n 'ona.
O tem predmetu se je razvila daijša razprava, ki so se je udeležili tovariši Vo-deb, Cirkovič, Pavlovič, Wilder, dr. Flanun in drugi. Sprejela se je si .leča resolucija, ki jo je predlagal tovariš Korkut iz Sarajeva:
1. Cenlralna uprava zahteva od vlade, da v komisijo za sestavo predloga o tiskovnem zakonu imenu je minister za izenačenje zakonov tudi zastopnike JNU. — 2. Centralna uprava izdela svojim zastopnikom konkretna navodila za delo v navedeni komisiji. — 3. Zastopniki JNU naj v komisiji branijo načela svobodnega tiska. — 4. Zastopniki JNU naj zahtevajo od vlade zaščito novinarskega položaja in nadalje skrb za moderni novinarski naraščaj (štipendije itd.!). — 5. Zastonpiki JNU naj končno predlagajo lizakonjenje primernih voznih olajšav za novinarje, zaščite v slučaju bolezni, starostno zavarovanje ter državno posredovanje pri kolektivnih pogodbah. — Sprejme se predlog dr. Tomandla (Panče-vo), da se vsem članom JNU dostavi izvod predstoječega elaborata, da ga prouče in da pošljejo svoje opazke centralni upravi.
Vozni listki in olajšave.
Govorilo je več govornikov. Mnenja so si nasprotovala in splošno se je obsojalo, da
tri Amerikance, ki so se naselili zaradi kožuhov in ribjega olja. Eden njih, Jonathan Lambert po imenu, se je zval vladarja dežele. Obdelal je 60 akrov zemlje in se posebno pečal s kavnim drevesom in sladkornim trstom, ki mu ju je preskrbel ameri-kanski poslanik v Rio de Janeiru. Vendar so končno opustili koloni jo in leta 1817. je angleška vlada odposlala oddelek s Kapa in zasedla otoke. Obdržala pa jih je le malo časa. Ko jih je opustila, so se naselile dve ali tri angleške rodbine, neodvisne od vlade. 25. marca 1824 je priplula ladja »Rer-wick«, kapitan Jeffrey, na poti iz Londona v Vandiemenstko deželo k otoku. Tu so naleteli na Angleža Glassa, ki je bil preje narednik britanske armade. Imenoval se je guvernerja ter vladal 21 možem in trem ženam. Izrazil se je kar najugodnejše o dobrem podnebju in rodovitnosti tal. Prebivalci so se pečali z lovom na morske pse in slone. Glass je imel ladjico, ki jo omogočala prevoz na Rtič dobre nade. Ko smo mi pristali, je ta guverner še živel. Mala občina se je pomnožila. 56 oseb je živelo na otoku Tristan, sedem na Slavčkovem otoku. Nabrali smo si brez težav vse potrebno: ovc, prašiče, vole, kunce, perutnino, koze, vsakovrstne ribe ter sočivja v izobilju. Zasidrali smo se v globini 18 sežnjev blizu glavnega otoka ter vzeli vse na krov udobno, kar smo količkaj rabili. Kapitan Guy je kupil od Glassa 500 kožuhov morsk'h psov in nekaj slonove kosti. Ostali smo na otoku teden dni. Ves čas jc pihal od severa in za-pada; vreme je bilo megleno. 1.1 ™vpmbra
smo odpluli proti jugozapadu, ker smo hoteli obiskali otočje »Auroras«, o katerem je bilo mnogo različnih mnenj, jeli obstoja ali ne.
Menda je otok odkril že leta 1762. poveljnik ladje »Aurora«. Leta 1790. je jadral kapitan Manuel de Oyarvido z ladjo »Prin-cezinja. kraljeve filipinske drržbr sredi skoz otočje. Leta 1794. je skušala španska korveta »Ostrevida« določiti natančno lego otokov. V publikaciji 1 Mrografske družbe v Madridu stoji v letniku 1809: »Korveta •Ostrevida» je od 21.—27. januarja opazovala vse potrebno ter merila razliko v dolžinah teh otokov in luke Soledad ne Malvi-nah. Otočje sestoji iz treh otokov, ki leže skoro vsi ob istem poldnevniku. Srednji je precej raven, ostale opaziš že iz dalje devetih milj.«
27. januarja 1820 je odplul kapitan We-dell, ki je bil pri britanskem mornarištvu, od Statelanda v nameri, da obišče »Auro-re :. Javil je, da je ves kraj natančno preiskal; da ni le podrobno prejadral od ..Astre vide: izmerjeni prostor temveč tudi vso soseščino v vsaki smeri, ne da bi ugledal vsaj sled zemlje. Tako nasprotujoča si poročila so napeljala druge potnike, da so obiskali to otočje. In zanimivo: medtem ko jih je dosti, ki so vsak palec morja preiskali na mestu, kjer naj bi se nahajalo, pa niso nič našli, je spet dosti drugih, ki izrecno trdijo, da so videli otoke in cclo pluli mimo obali. Kapitan Guy je napel vse moči, da bi razkril tako pereče vprašanje.
(Dalje sledi.)
naša preljubezniva vlada ne dovoljuje novinarjem tistih ugodnosti, ki jih njihovim stanovskim tovarišem priznavajo vse uprave državnih in zasebnih železnic celega kulturnega sveta. Bodoči osrednji upravi se je naročilo rešiti vprašanje tako, da bo dobil vsaki poklicni novinar stalno železniško legitimacijo za prosto vožnjo po vseh progah in v vseh vlakih.
Nova centralna uprava.
V	novo centralno upravo so bili izvoljeni sledeči tovariši: predsednik Krešo Kovači č (Zagreb), I. podpredsednik L u k o v i č (Belgrad), II. podpredsednik: Smodej (Ljubljana), prvi tajnik: Brozo-vič (Zagreb), II. tajnik: Velikič (Belgrad), blagajnik: Barajevič (Belgrad).
V	verifikacijski odbor so se izvolili tovariši: Kobasica, Protič in dr. Subotič. — Predsednik tov. Kovačevic se je zahvalil za izvolitev ter izrekel nad zaupanjem svoje veselje. Nadeja se, da bo njegOvo delo in delo cele uprave za profesionalne potrebe JNU doseglo na prihodnjem kongresu enako zaupnico.
Na predlog glavnega urednika Smodeja je storil kongres soglasen sklep, da bo razpravljal kongres o po sekcijah stavljenih resolucijah v torek od 8.—12. dopoldne v univerzitetni blagajni.
Vzorčni velesejm in novinarji.
Odbor ljubljanskega vzorčnega velesejma je povabil novinarje na banket, ki ga jim je bil priredil v restavraciji »Uniona«. Restavracijske prostore je v ta namen v resnici okusno okrasil ravnatelj Uniona K. R i s t. Tudi postrežba je bila vzorna. Razpoloženja ni dosti motil silno neokusen in netakten nastop Orjunašev in Orjunašinj, kateri so nadlegovali goste s — prodajo razglednic in z vsiljevanjem svojega lista in celo zasmehovali goste, kateri so odklanjali netaktnosti Orjunašev in Orjunašinj. Na banketu, katerega sta se udeležila v imenu občine ljubljanske župan dr. Peric in občinski svetovalec Moškerc, katera so orjunaši in orjunaške tudi nadlegovali, ie pozdravil novinarje z daljšim nagovorom g. J e 1 a č i n ml. Zahvali se mu je v imenu novinarjev tovariš Kovačič.
Izlet Poljakov in Čehov v ljubljansko okolico.
Delegate poljskih in čeških novinarjev je povabil ljubljanski župan dr. Perič na izlet v ljubljansko okolico. Vabilu so se naši gostje odzvali in so se v spremstvu podžupana dr. 'unovnika in obč. svetovalcev Tokana in Pirca odpeljali popoldne v Dole, Domžale, Mengeš in Komendo, kjer so se ude.ežili več ljudskih prireditev in koncerta »Ljubljane« v Dolu, Kjer jih je prisrčno pozdravil kanonik dr. Kimovec.
Belgrad, 6. avgusta. (Izv.) Iz Bleda javljajo, da je sinoči kralj podpisal uradniški zakon in zakon o glavni kontroli.
Upokojitev častnikov bivše
Belgrad, 6. avg. (Izv.) Vojni minister je predložil kralju na podpis ukaz, s katerim se vpokojuje večji del iz bivše avstro-ogrske armade v jugoslovansko armado sprejetih častnikov. Gre večinoma za Hrvate in Slovence.
Dr, Ninčic m Pašič potujeta
Zagreb, 6. avgusta. (Izvirno.) Včeraj se je peljal skozi Zagreb na B1 e d dr. Ninčič, da poroča kralju o poteku in rezultatih konference v Sinaji. Na Bledu se sestane s Pašičem, s katerim se skupno podasta v Pariz. Namen Ninčičevega potovanja v Pariz je, da zainteresira vplivne francoske kroge za svojo kandidaturo za Društvo narodov.
Vse za Belgrad.
Belgrad, 6. julija. (Izv.) Po poročilih iz Curiha je predsednik Uprave fondova Markovič zaključil s švicarskimi bankami novo posojilo v znesku 10 milijonov švicarskih frankov. Posojilo se porabi tako kakor ono prvo v znesku 5 milijonov frankov za dvig stavbene delavnosti v Belgradu.
PROTESTNI SHOD ZAGREBŠKEGA DELAVSTVA.
Zagreb, 6. avg. (Izv.) Za nedeljo, dne 12. avgusta sklicuje celokupno zagrebško delavstvo velik proteshii shod proti aretaciji tajnika železničarske zveze K r e k i č a, katerega vlada dolži, da je on povzročil zadnji železničarski štrajk.
HRVATSKI SODNIKI PRETE ZAPUSTITI SLUŽBO.
Zagreb, 6. avgusta. (Izvirio.) Minister «a pravosodje je svoječasno odredil, naj sodniki opravljajo svojo službo dopoldne in popoldne. Zagrebški sodniki so proti tej odredbi odposlali v Belgrad predstuvko, v kateri zahtevajo, da ostane vse pri starem ali pa bodo vsi mlajši sodniki zapustili sodno službo.
FINANČNI MINISTER V ZAGREBU.
Zagreb, 6. avg. (Izv.) Danes je prišel; v Zagreb finančni minister dr. Stojadino-vič. Njegov dohod semkaj spravljajo v zve-zo z vprašanjem insolventne Balkanske banke. Drugi trdijo, da stoji njegovo poto-vanje v zvezi z nameravanim odkupom Južne železnice, ki naj se izvrši na jesen.
DR. NINČIČ POSLUŠA REFERATE.
Belgrad, 6. avgusta. (Izvirno.) Pred odhodom na Bled je obiskal dr. Ninčiča polkovnik Kalfatovič, ki mu je poročal o razmejitvenih delih z Rumunijo. Dalje je po-setil dr. Ninčiča naš poslanik v Švici Jovanovič, ki mu je poročal o zaključkih konference v Lozani.
PROTEST NUNCIJA.
Belgrad, 6. avg. (Izv.) Papeški nuncij je protestiral proti temu, da je bilo nekaterim samostanom pod krinko »agrarne reforme« odvzeto nad 800 oralov zemlje. Via-da je odgovorila, da bo to vprašanje proučila in potem odločila končnoveljavno.
Trboveljska premogokopna družba «g je odločila, da stavko rudarjev zlomi s silo in terorjem. Ta teror je začela najprvo izvajati v Kočevju. Pri tem se družba nadeja, da bodo državni organi opravili posel za njo in mesto nje. V soboto še je gospod veliki župan deputaciji strokovnih organi-zacij izjavil, da vlada ne bo ničesar ukrenila napram delavstvu, dokler bo mirno. Obenem je izrekel priznanje, da je delav-stvo tako trezno in disciplinirano, da doslej ni bilo najmanjšega povoda za kak nastop, Včeraj 6. t. m. pa so se v Kočevju zgodili dogodki, ki kažejo, da vlada namerava obljubo g. velikega župana preslišati ter stopiti iz nevtralnosti na stran družbe.
Znani ravnatelj kočevskega rudnika je odpovedal že prejšnji teden stanovanje vsem samcem, ki stanujejo v rudniških stanovanjih. Sedaj pa je odpovedal še trem poročenim delavcem, katerih eden ima 8 otrok, drugi pa 5. Posrečilo se mu je skoro, doseči v ta namen od okrajnega glavarstva oboroženo asistenco orožnikov. Te deloži-rane družine naj bi potem vlada po izgonu iztirala iz okraja. Vse to pa bi se imelo zgoditi kot »strašilen in svarilen vzgled«, da bi drugi delavci padli na kolena in štrajk zlomili. Gospod ravnatelj je bil že tako gotov svojega uspeha, da so njegovi podložni po vsem Kočevskem včeraj raznesli Vest da je štrajk v Kočevju končan. Tako je sodil gospod ravnatelj in ž njim tisti, ki mu drže lestvo. Jasno pa je, da bi tak ukrep še bolj razpalil štrajkujoče. Boj bi se le še poostril v taki meri, da bi bile posledice nepregledne.
Medtem je dospel v Kočevje včeraj dopoldne poslanec Kremžar v družbi zastopnika trboveljskih rudarjev E. Kukmana, ki je povabil delavstvo na sestanek. Po sestanku sta oba zastopnika odšla k okrajnemu glavarju protestirat v več zadevah, poslanec Škulj pa se je odpeljal v Ljubljano informirat g. velikega žuoana, ki pa je bil iz Ljubljane odsoten. Na okrajnem glavarstvu je poslanec Kremžar v odločnem in resnem tonu protestiral proti vmešavanju žandarmerije v ta mezdni spor, ki se vrši čisto v mejah zakona, protestiral, da se vrše deložacije samcev v navzočnosti orožništva, odločno ugovarjal, ker je orožništvo napravilo hišno preiskavo v pisarni kršč. socialne strokovne zveze rudarjev t:r tam zaplenilo arhiv in končno najodločneje nastopil proti deložaciji družinskih očetov, ld niso ničesar zakrivili in so vseskozi korektni. Gospod glavar se je nato telefonič-no zvezal z Ljubljano, nakar je govoril a pokrajinsko upravo tudi poslanec Kremžar, ki je svoj protest ponovil. Dogovorjeno je nato bilo, da se deložacija odgodi do prihoda g. velikega župana v Ljubljano. Danes bo deputacija s poslancem Kremžar jem šla h gospodu velikem županu, ki bo o tej zadevi končno odločal.
Mi smo prepričani, da bo g. veliki župan ostal zvest svoji besedi ter ne bo dopustil, da se organi države udeležujejo tega čisto mezdnega boja na strani družbe, o kateri je že minister za šume in rudnike sam izjavil, da obžaluje, ker nima sredstev, da bi proti njej nastopil tako kakor bi rad. Če vlada nima sredstev proti družbi, naj tudi ne nastopa proti delavcem! S trenutkom, ko se to zgodi, je vlada prekršila svojo nevtralnost, in boj, ki je bil doslej čisto gospodarski, se prenese na politično polje. In v tem slučaju, povemo jasno i« glasno, bomo svoje organizirane tovariše in somišljenike, ki jim preti nevarnost, z vso vehemenco branili! Kajti povdariti moramo, da so prizadeti pristaši in somišljeniki naše stranke in krščanske delavske organizacije.
Na vladi je sedaj, kako se bo ta boj dalje vršil. Mi vsi želimo, da se ta štroik v interesu javnosti čimprej konča. Tc željo je izrazilo tudi delavstvo, ki se je izraz1-1-?' da je pripravljeno od svojih zahtev popustiti, da se doseže sporazum. Toda pod no; benim pogojem ne bomo dopustili, da b'
na naših tleh bili naši bratje in sinovi de-iožirani in izganjani na ljubo tujerodcam, ki jedo pri nas naš kruh! Tu ne poznamo nobenega pardona! Posledice naj nosi, kdor je ta položaj ustvaril.
K sklepu še to: Popoldne je povabil poslanec Kremžar rudarje, ki so še v Kočevju, na sestanek, da jim poroča o položaju. Ni bil to nikak shod, ampak le razgovor, na katerem je poslanec delavstvo pomiril, ga pozival k redu in miru ter vsestranski treznosti. Razgovor je trajal dobre tričetrt ure. Na poti nazaj v mesto je poslanca, ki je bil namenjen zopet na glavarstvo, srečal komisar glavarstva z orožnikom. Povabil ga je, da bi ž njim sestavil zapisnik, menda radi »shoda«. Poslanec je rabilo na zapisnik odklonil ter mirno nadaljeval pot k okrajnemu glavarju, kateremu je pojasnil položaj ter končno glede »shoda« naznanil, da je ta razgovor sklical on jam in da je on sam zanj odgovoren. Pripomnimo še, da je g. ravnatelj rudnika bil radi »shoda« zelo razburjen, čisto brez potrebe. Dokler bodo delavci na sestankih poučeni o položaju in tako disciplinirani, gaj se g. ravnatelj ničesar ne boji. Tudi sa se ne!
Kočevski dogodki pa kažejo, da je družba začela nevaren eksperiment. Skriti se hoče za državno avtoriteto. Mi svarimo pred takimi poskusi i družl>o i vlado!
REPARACIJSKO VPRAŠANJE.
London, 6. avg. (Izv.) »Daily Cronicle« poroča, da Anglija ne bo posebej odgovarjala na nemško noto.
London, 6. avgusta. (Izv.) Lord Cur-zon bo še pred koncem tega meseca potoval v Pariš, kjer se bo sestal s Poincare-jem. V političnih krogih se zagotavlja, da je lord Curzon za rešitev reparacijske krize izdelal nov načrt, ki vsebuje tudi načrt Anglije radi medzavezniških dolgov.
ATENTATI V PORTTHRJU.
Pariz, 6. avg. (Izv.) Agence Havas poroča iz Diisseldorfa, da se je v trenutku izmenjave glavne vojaške straže v bližini razpočila bomba, ki je ranila tri francoske vojake in več civilnih oseb. Kot storilca so zaprli nekega dijaka, ki pa taji, da bi bil on vrgel bombo.
Dfisseldorf, 6. avg. (Izv.) Zaradi bombnega atentata so francoske oblasti zaprle policijskega ravnatelja v Dusseldorfu in pa očeta atentatorjevega.
AMERIŠKO-TURŠKA POGODBA.
Lausanne, 6. avg. (Izv.) Včeraj je bila 'podpisana posebna pogodba med Turčijo in I Minjenimi državami.
BRATIANU V KARLOVIH V ARIH.
Karlove vari, 6. avg. (Izv.) Rumunski ministrski predsednik Bratianu je včeraj prišel v Karlove vari.
NEZNANA BOLEZEN.
Berlin, 6. avg. (Izv.) V kraju Hameln je obolelo okoli 100 oseb na neki neznani bolezni. Sodijo, da je vzrok bolezni zavži-vanje pokvarjenega konjskega mesa.
*	Vloga sir Younga v Belgradu. Odličen inozemski diplomat, ki pripada neki nevtralni državi, je dopisniku »Jutarnjega lista« v Lozani dal neke jako zanimive informacije. Anglija se zadnji čas zelo zanima za Jugoslavijo. To je v zvezi z njeno orient-Bko politiko. Anglija vodi danes turkofilsko politiko. Ona hoče, da ostane rešitev dar-danelskega vprašanja, kakor ga vsebuje lozanska pogodba, vsaj polstoletja v veljavi.
S tega razloga želi Anglija močno Turčijo, kateri bi se priključila še Zveza arabskih držav (Mezopotamija, Sirija, Palestina, Transjordanija, Arabija in eventualno še Egipt). Te države kot prijateljice Anglije zasigurajo le-tej varno zvezo z Indijo. Ker pa je Sirija danes v francoskih rokah, je razumljivo, da sta Anglija in Francija danes veliki nasprotnici (poruhrski problem je zgolj simptom tega nasprotstva) in da Francija išče zveze z Rusijo ter Jugoslavijo nagovarja, naj obnovi diplomatske stike z Moskvo. Jugoslavija pa je enako pri srcu Angliji, ki noče, da bi se na .Balkanu vodila politika v smislu Francije. Odtod je razumljiva vloga sir Y o u n g a v Belgradu, o katerem se z vso gotovostjo Mi, da je on preprečil aretacijo g. Radi-» in izjemno stanje na Hrvatskem. On šifer nikdar ni svojih tozadevnih želj izrekel v pozitivni obliki, nego je vsakokrat, Kadar je hotel kaj doseči ali preprečiti, Datiel vprašanje povračila dolgov Angliji. To je pa stvar, zaradi katere Pašič rad vse frtvuje, da le Anglija ne začne resno tirjati nazaj svoje milijarde. Ker pa bo Anglija svojo orientsko politiko čezdaljebolj ak-j^ntuirala, bo Jugoslavija prišla v čezda-'jebolj neprijeten položaj.
*	Pogajanja med Ttalijo in Jugoslavijo n'č ne napredujejo. V soboto se je vršila Pri ministru dr. Ninčiču konferenca, v kateri so se pretresali referati, poslani od Paritetne komisije iz Rima. Glasom teh po-
plenum te komisije dozdaj sploh še zboroval, ker predsednik italijanske
delegacije Quartieri ni bil prisoten, ampak £o deldvale samo sekcije. Prva plenarna seja se je vršila šele zdaj, o Čem pa je sklepala, tega iz Belgrada nikakor ne izvemo. Zdi se pa, da so italijnaski predlogi vse kaj drugega nego koncilijantni.
*	0 pogajanjih med Turčijo in Jugoslavijo poroča »Jutarnji List«. Baje se turški in jugoslovanski delegati v kratkem se-stanejo in sicer v Belgradu. Gre za podpis posebne mirovne pogodbe, ki se bo tikala največ finančnih vprašanj, ki so v Lozani bila nepovoljno rešena, kolikor pride vpo-štev Jugoslavija kot nasledstvena država Turčije. Seveda bi ta pogodba tudi ne bila brez političnega pomena.
*	Uspeh mažarske politike. »Grazer Tagblatt« poroča iz Budimpešte, da je ogrski ministrski predsednik grof Bethlen prejel od češkega ministra vnanjih zadev dr. Beneša brzojavko, s katero dr. Beneš obvešča grofa Bethlena o sklepih konference v Sinaji. Dalje mu naznanja, da sta mu naročili belgrajska in rumunska vlada, naj stopi v zvezo z madžarsko vlado in naprosi grofa Bethlena, kdaj bi hotel začeti pogajanja. — Ako je ta vest resnična, potem znači, da se je Mala antanta popolnoma uklonila zahtevi Anglije, da morajo Madžari dobiti mednarodno posojilo, kar je ob enem velik uspeh nedavnega potovanja grofa Bethlena v London. Mala antanta in ž njo vred tudi kraljevina SHS pa je zopet za eno izkušnjo bogatejša.
*	Češko-madžarska pogajanja. Ta teden se sestaneta češkoslovaški minister za zunanje zadeve dr. Beneš in ogrski ministrski predsednik grof Bethlen in sicer na češkoslovaških tleh. Kraj še ni znan, zdi se pa, da najbrže na gradu Topličane. Dr. Beneš je od male antante pooblaščen, da se dogovarja z Bethlenom glede pogojev, pod katerimi je mala antanta pripravljena pomagati, da se Madžarska gospodarsko vzpostavi.
*	Sestanek ministrskih predsednikov Male antante v Marijanskih Lažnih. V kratkem odpotuje ministrski predsednik Nikola Pašič na Bled, potem pa v Marijanske Lažne na Češko, kamor prideta tudi čeho-slovaški ministrski predsednik Švehla in rumunski ministrski predsednik Bratianu.
*	Anglija v zagati? Angleška akcija v svrho rešitve reparacijskega vprašanja je doživela vsled taktične spretnosti g. Poin-careja fiasko. Anglija je s svojo akcijo zasledovala namen, da bi potom ustanovitve neke mednarodne komisije strokovnjakov dobila sama v roke reševanje cele zadeve in mogla tako igrati vlogo vrhovnega razsodnika v ruhrski zadevi. Z drugimi besedami, Anglija je hotela izviti Franciji iz rok incijativo v najvažnejšem vprašanju evropske politike. To pa je Poincare preprečil s tem, da noče o taki komisiji ničesar slišati, marveč opozarja Anglijo na to, da itak obstoja v to svrho reparaciiska komisija zeviznikov, ki je ustanovljena s sodelovanjem Anglije in predstavlja najvišji nepristranski forum. Nadalje pa Poincare sprašuje Anglijo, kaj razume pod »splošno in definitivno finančno rešitvijo celega problema?« — Ali Anglija vklu-čuje v to rešitev tudi vprašanje medzavez-niški dolgov? Znano pa je, da Anglija o tem, kako si misli definitivno rešitev tega kočljivega problema, previdno molči, ker bi sicer izdala svoje karte. Tako se nahaja Anglija zdaj v zagati in baje ne ve, kaj naj stori. Razmere so namreč take, da se na prelom v antanti ne sme niti misliti. Ker pa Francija na svoji reparacijski politiki trdno vztraja, nima Anglija nobenega sredstva, da jo prisili na drugo politiko. Iz cele te stvari skuša izbiti zase profit Italija, ki je izročila angleški vladi noto, v kateri pravi, da se z Anglijo glede nujnosti gospodarske vzpostavitve Evrope popolnoma sklada, da pa je treba, da se Anglija točno sporazume s svojimi zavezniki glede medsebojnih dolgov. Tendenca zaveznikov Anglije gre očividno za tem, da se na kakršenkoli način osvobode odplačil svojih dolgov Angliji, oz. Ameriki, vsled česar to vprašanje vedno spravljajo v bistveno zvezo z reparacijami, dočim je Anglija na to uho gluha. Toda Italijani gredo še delj. Iz njihovega časopisja se namreč jasno razvidi, da težijo za angleško-itali-jansko zvezo, ki naj bi Italiji prinesla ugodno rešitev v zadevi dolgov in glede sredozemskega morja. Na ta način bi mogli Anglija^ in Ilalija Franciji izviti iz rok hegemonijo v Evropi. — Vprašanje pa je, ali se res Anglija nahaja napram Franciji v tako neugodnem položaju, da je navezana na pomoč Italije-. 0 tem smemo upravičeno zelo dvomiti. Anglija in Francija se vedno lahko sporazumeta brez bistvene škode za svoje obojestranske interese in se najbrž tudi bosta. V sedanjem trenutku igra posredovalca Belgija, koje pomoč je Angliji gotovo ljubša in obeta več uspeha nego italijanska. Belgija se stvarno popolnoma strinja s francoskim stališčem, da se more Poruhrje evakuirati le stopnjema, vzporedno in v odgovarjajoči primeri z nemškimi odplačili ter da je treba vzeti pod kontrolo nem s.<c imance, nima pa ničesar proti komisiji nepristranskih izvedencev, kateri pa se morajo držati določil in duha verzajske pogodbe.
I t Warren Harding, pokojni predsed-j nik Zjed. držav Sev. Amerike, je bil iz-j vrsten mož, čist značaj in dosti energičen. | Bil je izvoljen leta 1920. s 6 milijoni ve-| čine nad kandidatom demkoratske stranke ! Coxom. Vsega skupaj je glasovalo takrat | za Hardinga 16 milijonov volivcev. Med vspehe njegovega predsedovanja je šteti washingtonsko konferenco, ki je dosegla izvestno omejitev oboroževanja na morju, nadalje novi sistem budžetiranja in velikega varčevanja v državnem gospodarstvu. Pod pokojnikom se je Amerika v gospodarskem oziru silno dvignila.
*	Novi predsednik Združ. držav Sev. Amer. Coolidge bo ostal na svojem mestu do novembra 1924., ko se vršijo predsedniške volitve. Sedanji kabinet posluje še dva tedna, nakar stavijo državni tajniki svoje portfele predsedniku na razpolago. Coolidge ni nobena izrazita politična osebnost in se bo zvesto držal Hardingovih smernic, oziroma smernic konservativnega krila republikanske stranke.
*	Teror v Bolgariji. Praška »Tribuna« poroča, da je nova vlada v Bolgariji obsodila na smrt in obsodbe tudi. izvršila nad 1500 pristaši Stambolijskega.
H- Obnova radikalsko-demokratske koalicije? Zagrebške »Novosti« poročajo iz Belgrada, da v radikalskih vrstah znova razpravljajo o vprašanju obnove koalicije med radikali in demokrati. Če pride do koalicije, bi dobili demokrati ministrstvo notranjih zadev. Koalicijo smatrajo za potrebno, da bi se mogel z večjim uspehom voditi boj proti Radiču, za kar mora imeti vlada v parlamentu trdno večino. — Odgovornost za vsebino te vesti prepuščamo »Novostim«. Značilno pa je, da se vesti o obnovi stare radikalsko-demokratske koalicije redno pojavljajo v demokratskih organih. Zato upravičeno smatramo vse take vesti za izraz srčnih demokratskih želja.
-f- Davki v Vojvodini. Takoj po prevratu so vojvodinski kmetje skoro po vseh krajih vdrli v davkarije in uničili vse uradne davčne dokumente, zemljiški kataster itd., tako da nova državna uprava ni imela nikake podlage za odmero davkov na razpolago, ampak je pobirala davek tako približno in samo »na račun« bodočega davka. Tako se je zgodilo, da eo plačevali bogati Vojvodinci naravnost smešno nizke vsote kot »davek na račun«. Sedaj pa je vlada v svoji večni denarni zadregi davku »na račun« napravila konec in odmerila je pravi davek, ki ga pa Vojvodinci niso posebno veseli. Kakor poroča novosadski »Deutsches Volksblatt« znaša namreč novi redni davek približno 10.000 kron od orala zemlje in ta znesek je treba plačati za 4 ieta nazaj. Ta-' ko mora n. pr. neki posestnik, k" ima okoli 120 oralov zemlje, plačati za letos nad 1 milijon kron zemljiškega davka. Isti list pa pripominja, da so Srbe obdavčili znatno nižje kot vojvodinske Švabe, tako da plača srbski posestnik od 150 oralov zemlje v istem kraju kakor zgoraj omenjeni »milijonar« ne 1 milijon kron davka, ampak samo 300 tisoč kron in to še za 150 oralov!
Odkritje spomioske plošče Antonu Kržiču.
t
Dne 5. avgusta t. 1. je bila v Rakitni nad Borovnico odkrita lepa spominska plošča f profesorju, častnemu kanoniku, slov. pisatelju in vzgojitelju Antonu Kržiču. Istočasno je bilo s tem slavljem združeno tudi posvečenje novih bronastih zvonov.
Rakitna doslej še nikdar ni bila doživela kaj tako lepega in pomembnega. Pa se je teh dveh izrednih dogodkov tudi zavedala in je okrasila prijetno gorsko planoto z mnogimi slavoloki in visokimi mlaji, s katerih so te pozdravljali krasni rdeči naglji in lepe slovenska trobojnice. Pa topiči so pokali, da je odmevalo po vsej planoti. In ljudstva sc je bilo obralo od blizu in daleč, da ga toliko doslej ris ni bilo v Rakitni.
Ob 10. uri je g. kanonik Alojzij Stroi blagoslovil nove zvonove, imel nato v cerkvi prav lep govor, v katerem je ljudstvu razlagal vzvišeni pomen zvonov in obenem mojstrsko združeval prelepe in vekovite nauke rakiškega rojaka Antona Kržiča. Po sv. maši pa se je podalo vse zbrano ljudstvo v velikem sprevodu, pred katerim je šla šolska mladina z zastavo in večja deputacija Društva rokodelskih pomočnikov iz Ljubljane tudi z zastavo pred rojstno hišo t Antona Kržiča. ki je bila prav lepo ozaljšana ter obdana od množice visokih mlajev. Tu je g. kanonik Alojzij Stroj v spremstvu več duhovnikov pozdravil vse navzoče, posebej šc učiteljstvo Slomškove zveze, ki je prihitelo počastit in izkazat čast svojemu velikemu prijatelju ter dobrotniku, pozdravil zastopnika pokrajinske šolske uprave g Narte Velikonjo in druge ter izročil zbranim pozdrave gosp. knezoškofa, ki se osebno ni mogel slavlja udeležiti, dasi bi sc ga rad, ker ima pokojnega Ant. Kržiča kot svetega moža v veliki časti. Učiteljstvo je zapelo nato nesčrn »Naroda cvet in predsednik Slomsko-j ve zveze g. Iv. Š t r u k e 1 j je povzel za be-| sedo fer govoril navdušeno slavnosti govor, v katerem je na prav zanimiv način očrtal živ-
ljenje in delovanje pokojnega slavljenca od roj-^ stva do smrti. Kljub temu, da je dokaj dolga! govoril med največjo vročino, je ljudstvo vztrajalo in z velikim zanimanjem sledilo njegovim izvajanjem. V imenu pokrajinske šolske uprave je govoril g. Narte V e 1 i k o n j a , član višjega šolskega sveta, ki je proslavljal pokojnega slavljenca kot člana bivšega deželnega' Šolskega sveta, v katerem je pokojni Kržifi deloval nad 20 let v dobrobit slovenske šole in slovenskega naroda. G. dr. P u n t a r pa je v svojem govoru naglašal delo kulturnih delavcev in še posebej delo Kržičevo, čigar zasluge moramo ceniti nad zasluge generalovi! kajti on nas je navduševal s svojimi mnogo-: brojnimi spisi za ljubezen, mir, srečo. Delo' kulturnih delavcev ustvarja dobrine za čloi veštvo, delo generalov pa jih uničuje. G. duh. svetnik Ant. Č a d c ž je v svojem govoru na-! vajal zlasti zasluge Kržičeve na vzgojnem po-i lju, omenjajoč Kržiča kot ustanovitelja »Ka-< tehetskega društva«, v čigar imenu je prišel na slavnost ter naglašal Kržičevo prizadevanja za složno vzgojno delovanje duhovščine, uči-? teljstva in staršev. G. župnik Zaje pa se je zahvaljeval vsem, ki so prihiteli v Rakitno počastit pokojnega rakiškega rojaka ter v imenu župljanov obljublja, da bodo Rakičanji čuvali spominsko ploščo kot biser-draguli.
Po zaključnih besedah g. kanonika Stroja; ki je želel Rakičanom, da bi dali Slovencem še kaj takih odličnih mož, kakor je bil Anton Kržič, zapelo je učiteljstvo še »Nazaj v planinski raj!». Ginjeno in ponosno se je nato razšlo ljudstvo, ki bode ohranilo to lepo narodno slovesnost v trajnem spominu.
—	Orožne vaje železničarjev. Od magistrata sprejemamo sledeče obvestilo: Železniški uslužbenci so pozvani na orožno vaje. Opozarjajo se, da se vsakdo odzove pozivu, kateri mu bo dostavljen. Kdor bi se ne odzval, bo občutno kaznovan, ne samo s tem, da se mu odtegne plača, temveč so bo proti dotičnemu tudi sodnijsko postopalo.
—	Prehrana pasivnih krajev. Posamezne občine se obračajo na razne oblasti radi pojasnila, kaj je z dobavo koruze iz prehranjevalne akci je ministrstva za socijalno politiko. Da bodo vse občine o tej akciji na jasnem sporočamo, da se nahaja koruza za pasivne občine v skladiščili Žitnega zavoda v Ljubljani, ter jo more dobiti vsaka občina takoj, ko pošlje zavodu izjavo, da se obveže koruzo razdeliti med občane in pobrati protivrednost od njih najkasneje do 15. oktobra t. 1. in sicer po ceni, kakor jo bode vlada določila. Ker namerava vlada likvidirati prehranbe-no akcijo je v interesu občin, da pošljejo omenjene izjave takoj Žitnemu zavodu ali pa Pokrajinski upravi v Ljubljani. Naročila se bodo izvršila takoj, dokler ni zaloga izčrpana.
—	»Orjuna«, ki se Tie briga zanjo pri nas nihče, se skuša vzdržati s »posebnimi izdajami«, v katerih širi barnum-bayližke vesti. So pač minuli zlati časi, ko je bila belgrajska državna kasa Orjuni na stežaj odprta; zato treba na kakšen drug način zaslužiti denar, z zelenimi zmajčki, »posebnimi izdajami« ter podobno. Na prvi dan novinarskega kongresa je »Orjuna«, da obrne nase pozornost jugoslovanskih časnikarjev, priredila »posebno izdajo«, V kateri poroča, da so Italijani Triglav oku-i pirali, da so Aljažev stolp z italijanskimi barvami prepleskali, da prihajajo že na Kredarico itd. itd. Kakor danes turisti kon« statirajo, je vse to popolnoma izmišljeno, kar so sicer časnikarji že v soboto uganili, l"e otročarije »Orjune« pa škodujejo slo-i venski turistiki, kar konstatira tudi »Slo-venski Narod« in bi naj se zato rajše opu« stile. Saj se najde lahko kakšen drug ori' ginalnejši način reklame.
—	Blagoslovitev j a slovesna otvoritev društvenega doma na Rohu bo na Veliki Šmaren, dne 15. avgusta s sledečim sporedom : Ob pol 2 sprejem udeležencev v Robu, nato odhod v župno cerkev k litanijam. — Po litanijah blagoslovitev doma, potem slavnostni govor, tri pevske točke. Dalje igra: Turški križ. Po igri prosta zabava: petje, godba, srečolov. Za pijačo in mrzla jedila preskrbljeno. Sodeluje orlovska godba iz Škocjana. Vabimo vse prijatelje katoliškega gibanja.
—	Glavna skupščina Jadranske Straže in »Mornariški dnevi« v Splitu. Od 12. do 15. avgusta se vršijo v Splitu mornariški dnevi z naslednjim sporedom: 12. avgusta ob 7. uri začetek svečanosti s topovskimi streli in budnico Narodne godbe. Ob 11. uri plavalna tekma .Popoldne ogledovanje mesta, muzeja in umetniške razstave. 6b 21. uri predavanje o pomenu in ciljih Jadranske Straže in koncert. 13. avgusta ob 9. uri glavni občni zbor delegatov Jadransko Straže, ob 16. uri izlet v Trogir in Solin s parobrodom ob Kaštolanski revijeri. Ob 21. uri svečan koncert na obali. 14. avgusta. Ob 9. uri nadaljevanje občnega zbora, ob 16. uri izlet v Omiš in Gubavico a parnikom in avtomobili. Ob 21. uri svečani banket, ki ga priredi gostom splitska občina. 15. avgusta ob 7. uri sprehod na Marjan, ob 9. uri blagoslov morja in žrtev, ki so našle smrt v morju za dobo svetovne
/



vojne od Soluna, Krfa do Trsta. Ob' 18. nr! pričetek nacijonalnih veslaških tekem s startom izven luke ob sviranju godbe. Ob 21. uri komers na obali z akademijo Sokola, vojske, mornarice in drugih splitskih narodnih društev s sijajno razsvetljavo cele splitske luke. Želeti je, da se udeleže teh svečanosti in občnega zbora Jadranske Straže razun delegatov tudi drugi Slovenci. Priglase sprejema glavni odbor Jadranske Straže v Ljubljani. Odhod iz Bakra 11.
A
m. okrog 17. ure.
Iz Rovt. Dne 29. julija so se pri nas vršile volitve v krajni šolski svet. Izvoljeni bo bili izključeno le novi člani, ki večinoma še niso bili s tem zaposleni. Stari krajni šolski svet je deloval od 1. 1912. tedaj celih 11 let Predelal je torej najtežje čase med svetovno vojno in italijansko okupacijo. Njegova največja zasluga je bila, da se je naša šola po odhodu Italijanov razširila iz dvorazrednice v trirazrednico. Predsednik je bil vzoren katoliški mož g. Ivan Jurca, posestnik. S prevzetjem predsedstva si je postavil skrb za šolo na prvo mesto in se tako dosledno ravnal celo svojo poslovno dobo. Vsega priznanja je tedaj vredno njegovo vneto in vestno vsestransko podpiranje šole. Vsa leta je stal učiteljstvu krepko ob strani. Mirno lahko rečemo, da smo ponosni, ko imamo tako vrlo poštene može. Čast takim možem!
—	Obrtna zadruga na Vrhniki naznanja, da se vrši protestni shod za preveč obdavčene obrtnike in trgovce dne 15. avgusta 1923 ob 3. uri popoldne v pisarni. Enake shode priporoča tudi drugim obrtnim zadrugam.
—	Planinska slavnost v Johinju. Slovensko planinsko društvo je prenovilo svoj hotel »Zlatorog« ob Bohinj:':om jezeru in priredi njega slovesno otvoritev dne 15. avgusta, na dan Vel. Šmarna. Društvo nam pokaže pri tem, zaključujoč trides L let svojega dela, najvažnejšo svojo postojanko. S slavnostjo zvezana neprisiljena planinska veselica bo gotovo od blizu in daleč privabila zveste prijatelje našega planinstva. — Turisti naj si ture v Triglavskem pogorju uredijo tako, da jim bo na dan slavnosti Hotel Zlatorog bodisi izhodišče, bodisi zatočišče. Za člane SPD se izposluje polovična vožnja po železnici.
—	Skupni sestanek bivših »Bosancev« se vrši v sredo, dne 8. avgusta ob pol 9 zvečer v restavraciji Zvezda, nakar opozarjamo vse tovariše, posebno še Ljubljančane, katerim se vabila niso posebej poslala ter prosimo, da se tega sestanka zanesljivo udeleže.
—	K umetniški razstavi kluba »Vesne« na Bledo nam še poročajo, da se ne bo vr-Sila v Zdraviliškem domu, nego v veliki dvo-Pfcni Kazine. Za razstavo vlada na Bledu veliko zanimanje. Otvori se, kakor smo že poročali, 8. t. m. z umetniško soarejo, pri kateri sodelujejo gdč, Sfiligajeva in gg. Križaj in Šimenc.
—	Cene v Zagrebu. Zelenjava: Kuma-fe po 6 K kilo, kumare za vlaganje 16 do 20 K, čebula 10 K, fižol v stročju 16 K, iz-iuščen novi fižol 16 do 20 K, krompir 6 K, karfijole 20 K, vse za kilogram. Salata 3 do t K glavica. Peteršilj, korenje in slična zelenjava za juho 4 K šopek. Jajca 6 do 7 K komad. Sadje: grozdje 80 K, italijanske breskve 120 do 160 K, hruške 28 K, kisla jabolka 14 K, hruške maslovke 32 K, slive °4 K kilogram. Maline 40 K liter.
—	Zahtevajte po vseh hotelih, kavarnah in restavracijah špecijalna vina v steklenicah slovite tvrdke G j u r o V a 1 j a k , Grajska klet v Mariboru. 4636
štajerske novice.
š Kralj Aleksander je sprejel protek-torat nad Industriisko-obrtno razstavo v Mariboru. Član glavnega odbora razstave g. Gjuro Džamonja je bil od kralja sprejet v avdijenci, v kateri je kralj pokroviteljstvo, za katero je bil naprošen, radevolje sprejel, zaradi raznih obiskov pa otvoritvi razstave ne bo mogel prisostvovati. Pač pa je kralj obljubil, da si potem razstavo osebno ogleda.
š Avtomobil je povozil včeraj na cesti blizu Kamenice nekega dečka ter ga hudo poškodoval po celem telesu. Eno oko je izgubljeno. Avto je dečka odpeljal v mariborsko bolnišnico.
š Sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 3. avgusta 1923 v Mariboru se je pripeljalo 231 svinj, 3 koze in 2 ovci. Cene so bile sledeče: mladi prašiči, 5—6 tednov, kom. 1000 do 1100 K, 7—9 tednov, kom. 1400—2000 K, 8 do 10 tednov 2400—3200 K, 5—7 mescev, komad 4600—5300 K, 8—10 mescev, komad 5600 do 5800 K, 1 leto, kom. 7600—8000 K, 1 kg žive teže 80—100 K, 1 kg mrtve teže 100 do 120 K, koze komad 900—1000 K, ovce komad 1100—1200 K.
š Srednja kmetijska šola v Mariboru fltvori svoj I. in II. letnik s 1. oktobrom t 1. V. interesu našega kmetijstva bi bilo želeti, da se posveti večje število naših, v prvi vrsti kmetskih mladeničev strokovnemu polj edelskemu študiju. Osobito bi lahko podeželne meščanske šole dajale izvrsten materijal za ia zavod, deloma take kmet-ake sinove, ki ostanejo po zvršenih študijah doma, deloma take, ki bi imeli dovolj
veselja, da se posvetijo delovanju za napredek našega kmetijstva v privatni oz. državni službi. Šola je triletna, četrto leto je določeno za praktično izpopolnitev. Absolventi, ki bi imeli veselje za nadaljni študij, pa lahko vstopijo na poljedelsko visoko šolo. Zakoniti predpisi sprejema so: a) starost vsaj 15 let in ne nad 19 let, vendar morejo vstopiti tudi 14 letni, ako so telesno dovolj razviti, kar potrdi šolski zdravnik; b) dovršena nižja realka, gimnazija oz. popolna meščanska šola z vsaj dobrim uspehom, vendar pa slab red iz kakega tujega jezika ne ovira sprejema. Absolventi samo 3 letnih meščanskih šol ter dvoletnih kmetijskih šol morajo polagati ob vstopu sprejemni izpit iz srbohrvaščine oz. slovenščine, matematike, geometrije, fizike in zemljepisja (program se dobi pri direkciji za 1 dinar); c) absolventi 6. razreda realke oz. gimnazije lahko izjemoma vstopijo takoj v II. letnik pod pogojem, da polože izpit črez I. letnik; č) lepo vedenje; d) državljanstvo SHS; e) telesno in duševno zdravje. Prošnje, koleko-vane s 13 dinarji, je poslati do 15. septembra t. 1. direkciji srednje kmetijske šole v Mariboru. Prošnji je priložiti: 1. krstni list; 2. domovnico; 3. zadnje šolsko izpričevalo; 5. izpričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne prestopijo neposredno iz kake druge šole. Obvestilo o rešitvi prošnje se dostavi po pošti vsakemu prosilcu.
š Ptuj. Udeleženci kat. shoda prijazno prosijo krajevni pripravljalni odbor, da jim 19. avgusta t. 1. na sestanku razloži vse podrobnosti o potovanju v Ljubljano in o sporedu katoliškega shoda.
~T
lj Kuluk za pijance in razgrajače bi bil najboljše sredstvo zoper take vrste ljudi. Vsak pijanec, katerega prime policija ali žandarmerija, bi moral najprej v zapor, da prespi, potem na delo v isti obleki, kakor je bil aretiran. Najmanjša kazen sedem dni kuluka na cesti. Hrano bi mu dala dotična občina, kjer bi delal, stanovanje bi imel v zaporu. Tujski promet bi se gotovo dvignil, če bi delavci v fraku in cilindru, poleg elegantno oblečenega gigrla ali raztrganega capina složno delali na cesti, pometali, vozili pesek, trebili jarke itd., zvečer pa složno v vrsti marširali domov. Ako bi se te vrste kuluk za pijance upeljal, bi profitirali gotovo vsi, javnost in pa pijanci, ker bi teh postalo vedno manj.
lj Užhorod in Ljubljana. Užhorod je malo mesto v Karpatih. To mesto, ki leži danes v bogati Češki, se pogaja ža posojilo v Ameriki, ki bo tudi uspelo, kakor poročajo »Lidove Noviny«. Ljubljana leži v kraljevini SHS in je glavno mesto Slovenije. Tudi Ljubljana je enkrat nekaj govorila o potrebi dolarskega posojila, toda »Slovenski narod« je takrat silno zakričal, češ da bo mestna občina prišla na kant in na dva bobna, če pridejo dolarji v deželo in z dolarji vred tudi prepotrebna moderna elektrarna. V Užhorodu k sreči nimajo »Slov. Naroda«.
lj 50 letnica, ljubljanske tobačne tovarne. Včeraj je minilo 50 let, odkar je začela obratovati tobačna tovarna v Ljubljani. Ob tej priliki je umestno, če poudarimo, da je delavstvo te tovarne izmed vseh tobačnih tovam bivše monarhije prednjačilo s strokovno in organizatorično izobrazbo. Danes, v sedanji državi je isto, samo z razliko, da tovarna po 50 letnem obstoju vedno bolj peša in se s tem tudi časi za tobačno delavstvo slabšajo. Vsako privatno podjetje, če slavi kakšno obletnico, se gotovo spomni tudi delavstva. Tu je pa vse mirno. Spodobilo bi se, da bi se uprava monopola pri tem dogodku spomnila že dalje časa vložene spomenice tobačnega delavstva za zboljšanje plač. Kakor pa je videti, ne bo s tem nič.
lj Slavnostna otvoritev mestnega kopališča. V nedeljo, dne 5. avgusta je župan dr. P e r i č v navzočnosti podžupana dr. Sta-novnika in občinskih svetovalcev Tokana, Pirca, Albina Zajca, Jožeta Turka in drugih občinskih svetovalcev otvoril novo mestno kopališče na Ljubljanici izvajajoč: »Iskreno me veseli, da se je nam tekom tako kratkega časa posrečilo zgraditi tako lepo kopališče. Kljub temu, da imamo v Ljubljani dve reki, do danes mesto še ni imelo primernega kopališča. Kopališče v Koleziji smo morali iz higijenskih vzrokov zapreti. Kopališče bo, kakor je razvidno, skoro premajhno in ga bo treba drugo leto povečati najmanj še za enkrat.« Župan se je nato zahvalil dr. Breclju, ki je z vso vnemo podpiral načrt, da se zgradi ta za Ljubljano vele-važna higijenska institucija in inženirju g. Štembovu, stavbnim mojstrom in delavcem. — Ob otvoritvi sta priredila športna kluba Primorje in Ilirija plavalno tekmo, ki je prav dobro uspela.
lj Ljudski oder v Ljubljani vabi vse Člane in članice k prvemu sestanku, oziroma razdelitvi vlog in določitvi skupin za igro »Pasijon * danes v torek, dne 7. avgusta ob pol 8. zvečer v prostore Ljudskega odra, oziroma v preddvorani Ljudskega doma. Uljudno so vabljeni tudi vsi gospodje in gospodične (nečlani), ki so iz prijaznosti sodelovali pri^ Pasijonu« meseca aprila.
lj Slovenska krščanska "ženska zveza inyi danes zelo važno sejo ob -6 zvečer v posvetovalnici KTD v I. nadstropju Jugoslovanske tiskarne. Radi važnosti seje udeležba obvezna. — Tajnica.
lj Družba sv. Elizabete. Osrednji svet družba sv. Elizabete ima redno mesečno sejo danes (torek, 7. avgusta) ob petih popoldne {Jugoslovanska tiskarna).
lj Pevski zbor »Glasbene Matice«, V torek, dne 7. t. m., točno ob 6. uri in pol kratka pevska vaja za mešani zbor. Vadili bomo le nekaj zborov za koncert, ki se vrši isti večer ob 8. uri v veliki dvorani hotela »Union«. Pol ure pred pevsko vajo važna seja odbora. — Tajnik.
lj Pogrebna bratovščina sv. Jožeta naznanja svojim članom, da se ji je odvzela dosedanja shramba za društveno orodje, vsled česar je prišel odbor v silno mučen položaj ter bo moral, ako sc mu v najkrajšem času ne posreči dobiti primernega prostora, prirejanje pogrebov svojim umrlim članom brez lastne; krivde ustaviti. Ako je kakemu članu znan tak prostor, naj ga nemudoma v lastnem interesu odboru naznani. — Odbor.
lj Umrli so v Ljubljani: Marija Škoda, hči kov. strugarja, pet let in pol. — Ivan Milič, zidar, 47 let. — Josipina Kajdiž, dninarica, 33 let. — Doroteja Smrdel, posestnikova žena,
45	let. — Antonija Hribernik, hiralka, 22 let. — Ema Gombač, žena bančnega uradnika, 35 let. — Barbara Hošek, muzikautka, 35 let. — Rudolf Iskrač, čevljarjev sin, 18 dni. — Stanko Novak, rejenec, poldrugo leto. — Josipina Osolnik, hiralka, 28 let. — Marjeta Čelešnik, zasebnica, 80 let. — Dušan Andrej Vefmirov-sky, sin trafikantke, 6 dni. — Ciril Muzga, rejenec, 2 leti. — Pavel Ilec, kamnosekov sin, 2 dni. — Terazija Magister, poljska dninarica,
46	let. — Uršula Škafar, užitkarica, 82 let. — Marija Paradis, žena trgovskega sotrudnika, 50 let.
lj Opozarjamo na današnji oglas novo otvorjene brivnice Fr. Zajca ml.
Ustanovni občni zbor ljubljanske borze.
Včeraj, dne 6. t. m., se je vršil v Filharmoniji ustanovni občni zbor ljubljanske borze za blago in vrednote, katerega je v imenu osnovataljev sklical g. Dragotin Hribar, predsednik Kranjske hranilnice.
G. Hribar, kot predsednik zbora, je kon-statiral, da so se ustanovnega občnega zbora udeležili vsi osnovatelji borze, to je oni, ki so svojčas podpisali tozadevno prošnjo za ustanovitev in ki se v smislu pravil imajo smatrati kot prvi člani borze. Zastopani so bili vsi industrijci, trgovci, banke in druga pridobitna društva.
Vlado so zastopali gg.: dvorni svetnik dr. R. Marn za ministrstvo trgovine in industrije, delegat ministrstva financ dr. Kari Šavnik in dr. Rupnik za finančno ministrstvo. Trgovsko zbornico je zastopal pooblaščenec dr. Viktor Murnik, zbornični tajnik, zvezo industrijcev pa inž. Milan Šuklje.
G. Dragotin Hribar je v uvodnem govoru opisal, kako je potreba in gospodarska korist Slovenije zahtevala ustanovitev borze ter kako se je končno doseglo državno dovoljenje. Bližina in dobre zveze z inozemstvom ter sedež borze v središču gospodarskega življenja v Sloveniji jamčita za uspešno poslovanje.
Pripravljalni odbor je najel za borzo prostore v Filharmoniji, katere je primerno uredil, tako da bode prvi čas povsem odgovarjal svrhi.
Občni zbor je soglasno sprejel borzna pravila, tako kakor so bila odobrena od ministrstva, ter nato izvolil za borzne svatnike gg.: Dragotina Hribarja, Ivana Kneza, Avgusta Praprotnika, Antona Kristana, dr. Fran Čer-neta, Jean B. Pollaka in Janko Juvana. Nadalje je izvolil v razsodišče gg.: Viktorja Medena. Fran Siupico, Jos. Pogačnika, Fran Ču-čeka, Rihard Skubcca in Anton Kajfeža. — Bodočemu občnemu zboru, ki se skliče nujno, bo pristopil k borzi še več članov, volitev še drugih razsodnikov. Pravila jih predvidvajo 16 članov razsodišča.
Pozvale se bodo trgovske, industrijske in druge tvrdke k pristopu,
V seji borznega sveta, ki je sledila občnemu zboru, je bil izvoljen predsednikom g. Dragotin Hribar, podpredsednikom g. Avgust Praprotnik.
V
Dne 15. avgusia t. 1. se otvori v Mariboru Industrijsko-obrtna vzorčna izložba, združena z vrtnarsko, gradbeno in umetniško razstavo, ki bo tra-jala do vključno 26. avgusta. Ta razstava ni le lokalnega pomena, ampak je velevazna za vse naše narodno gospodarstvo. NaSa država je po veliki večini agrarna, industrijska le po onih delih, kjer je gorata. Agrarna država brez razvite industrije pa so nikoli na moro osamosvojiti od inozemstva. Iz tega vidika je vsako prizadevanje, da se povzdigne in izpopolni naša domača obrt in industrija, kar najtoplejc pozdravljati. Že po svoji naravni legi je Slovenija najbolj industrijska pokrajina v naši državi. Zalibog pa se pri nas domač pridelek še vedno ne vpošteva lako, kakor bi bilo za naše narodno gospodarstvo potrebno in koristno. V nasprotju *
velesejmi, ki so nekako mednarodno tržiSže, ai ^ stavila Industrijsko-obrtna vzorčna izložba v Ma. riboru za cilj, da spozna konzumenta z domačimi j^. delki in je za to ta razstava eminentno državnega, pomena.
Maribor, najsevernejše mesto naše driave, kf se je že ponovno postavil s svojim obrtništvom i5 svojo industrijo, je za prireditev take razstave nai primernejše mesto. Kot važno prometno križišč« ima zvezo na vse strani. Mesto je bilo do preobrata popolnoma pod nemškim vplivom. Avstrijska vlada je naseljevala tukaj le nemške obrtnike ter povsod izpodrivala slovenski živelj. S težkim bojem in v«, liko požrtvovalnostjo se je tekom zadnjih let posre-čilo uveljaviti domačo industrijo in obrt Da ta domača pridobitev zopet ne propade, je nujno potreb, no, da jo v boju s tujo konkurenco v vsakem oziru podpiramo in krepimo.
Industrijsko-obrtna vzorčna izložba, ki ho n«. kaka slika naše industrije in obrti, bo vseskozi po učna in zanimiva. Poleg industrijskih in obrtniškli izdelkov bo zastopano tudi vrtnarstvo, ki je v naše® narodnem gospodarstvu važna panoga, ki pa je po, trebna -Se nadaljnega razvoja. Na tej razstavi bo razstavila največja tvrdka v naši državi »Vrt« (Dž». monja in drugovi), ki je znana po svojih pridelki! širom naše države in ki zalaga s cvetiicami vsa na-ša mesta, kakor Belgrad, Zagreb, itd. in je v pre. težni večini že izpodrinila tujo, predvsem italijansko konkurenco, ki se je doslej šopirila na naših tržiščih. Poleg vrtnarskih pridelkov bo zastopana tudi sadjereja, predvsem vzgoja drevesc, kar je a naše sadjarstvo in poljedelstvo zelo važno. NiJ manj važna je gradbena razstava, prva v naši drž«, vi. Splošna stanovanjska beda nujno zahteva, da « čim več gradi. Vsled splošne draginje pa je gradbeno gibanje skoraj popolnoma zastalo. Gradbena raz-stava bo predvsem spoznala občinstvo z modernim načinom gradbe, ki je najcenejši in za današnjo do, bo najpripravnejši. Zastopani bodo v tem oddelku vsi najnovejši vzorci in načrti zgradb. Vsem, ki m. meravajo graditi, priporočamo, da si to razstavo ogledajo in si dajo predložiti proračune. Za vino-rejce najvažnejša pa bo vinska razstava, ki jo priredi vinarski oddelek kmetijske družbe. Vinski trg je pri nas zeio slab. Razstavni odbor si prizadeva, da privabi čim več kupcev ter tako opomore vinski krizi, ki vlada v naši državi. Umetniško razstavo priredi umetniški klub »Grohar«:, ki je razstavil t« di že v Belgradu in drugih mestih nale države.
Za obiskovalce naše razstave je vsestransko preskrbljeno. Na vseh progah naše države uživajo posetniki naše razstave 50 odst. popust, če sc Izkažejo z legitimacijo, ki se dobi pri vseh denarnih zavodih in obrtnih društvih in zadrugah za ceno 20 Din. Legitimacija velja kot permanetna vstopnica. Vsakemu obiskovalcu je na razpolago stanovanje, ki mu ga nakaže stanovanjski odsek proti zmerni odškodnini, tako da je vsako izkoriščanje onemogočeno. Priporočamo našim čitateljem, da si to razstavo zanesljivo ogledajo. Zlasti je obisk razstave priporočljiv za uvozničarje, ker jim bo na razslavi dana prilika, da stopijo v zvezo z domačimi prod« centi in si s tem prihranijo mnogo stroškov in dvignejo svojo konkurenčno zmožnost. Vsa pojasnila n razstavi daje uprava razstave, Maribor, Cankarjeva
T^ica 5, telef. interurban 325.
♦ * *
Vnem razstavljalcem t vednosti Blago, nam* njeno za razstavo, mora hiti najkasneje do 13. avgu sta v Mariboru na razstavišču. Zato skrbite, da blago pravočasno odpošljete. Opozarjamo, da je za prevoz razstavljenega blaga dovoljen 50 odst. popust na vseh progah naše države. Vsaka pošiljatev mora biti naslovljena na »Industrijsko-obrtno vzorčno izložbo v Mariboru« ter nositi opazko: razstavno blago za Industrijsko-obrtno vzorčno izložbo v Mariboru. Tovornina se plača pri prevozu v Maribor br«! popusta, zato pa se blago po razstavi brezplačno odpremi nazaj. Vsak razstavljalec si naj v to svrho pridrži tovorni list, ki mu služi potem kot izkaz a brezplačni prevoz nazaj. Vse po železnici poslano blago prevzame v Mariboru spedicijska tvrdka >Balkan« in ga prepelje na razstavni prostor. Po sebne želje .glede prevoza naj se sporoče pravoca? no omenjeni tvrdld. Dodeljeni prostor na razstavi-šču je popolnoma prazen in si ga mora vsak rai-stavljalec sam urediti. Razstavni odbor je za ta dola imenoval oficijelne rokodelce, ki bodo v tem času stalno na razstavišču na razpolago. Vse stojnice morajo biti najkasneje do 14. avgusta ob 18. uri popolnoma urejene. Vsi razstavljal« se pozivajo, da se točno ravnajo po doposlanih navodilih.
Ofieijelna dela na razstavi. V svrho enotne izvedbe je pooblastila uprava razstave za izvršitev na razstavi potrebnih del sledeče tvrdke: mizarska dela Jožef Volčič. Slovenska ulica 36 in Rudolf Kom-para, Maribor, Mejna ulica 6; slikarska dela: Frs-ujo Ambrožič, Maribor, Grajska ulica in Frani" Horvat, Maribor, Slovenska ulica 10; dekoracije in tapetništvo: Ferdo Kuhar, Maribor, Slovenska ulica 12 in Blaž Jagodic, Maribor, Rotovški trg; okras* nje in rastline tvrdke »Vrt« Džamonija i drogovi, Maribor, Čopova ulic:1 in tvrdka Ivan Jemec, Maribor, Razlagova ulica Špedicija tvrdka »BalkaiK d. d. mednarodne tranjnortc, podružnica Maribor, Aleksandrova cesta 35.
Legitimacije za polorično vožnjo se dobe pn vseh denarnih zavodih in obrtniških društvih in drugah ter stanejo skupno a vstopnino 20 Din. gitimacije veljajo ob enem kot permanetne vstopnice. Kjer ni prodajalcev legi 'macij, priporočano, da si jih naroče skupno pri upravi razstave v M-1' riboru, Cankarjeva ulica 5.
Kino na razstavi. Za časa raz-'ave bo na vflf* ličnem prostoru urejen ldno, ki bo ••ezplačno pr<^' vajal razne gospodarske filme, o na ' jdustriji & obrti, poleg toga pa tudi kaj veselega. Ne dvomimo-da bo ta kino velika privlačna točka red flru5'®1 zanimiv ostmi na razstavi.
' i^itfea-
Y7o.
g Zagrebški Sitni trg. Cene so bile sledeče:
nova pšenica 350—360 Din, stara pšenica 375— 380 Din, ječmen 300—310 Din, oves 295—300 Din, rž 325—330 Din, koruza 260—270 Din, nova pšenična moka št. 0 590—610 Din, mekinje 140—150 dinarjev.
g Cene kolonijalnemu blagu na zagrebškem Sitnem trgu so bile sledeče: sladkor v kockah 23.50 Din, kristalni 22.50 Din, kava Rio 34.50 Din, riž: Biuma Ia 7.75 Din, Splendor Ia 11.50 Din, amerikanska mast v zabojih 28 Din, olje 29.50— 30 Din.
g Poljska zunanja trgovina. Na podlagi iz-fcaza ministrstva trgovine in industrije je uvozila Poljska v januarju 1923 blaga v vrednosti 423 milijard p. mark, izvozila pa blaga v istem času za 349 milijard p. mark.
BORZA.
Zagreb, 6. avgusta. (Izv.) Devize: Berlin 0.065—0.75, Italija 4.07—4.08, London 429— 430, New York 93 K 93%, Praga 2.76—2.77, Dunaj 0.1320 K—0.1322^, Zurich 16.82 K— 16.87.
Curih, 6. avgusta. flzv.J Devize: Budimpešta —.35, Berlin —.005, Italija 24.12, London 25.41, New York 556.—, Pariz 32.27, Praga 16.35, Dunaj —.78K, Zagreb 5.95. — Valute: n. a. K —.79._
Prosveta.
pr Nova pesniška zbirka. Izšla Je nova
pesniška zbirka Antona Vodnika: »V i -g i 1 i j 'e«. Izdala in založila slov. kat. akad. omladina. Natisnila Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. 1923. Cena 12 Din. Dobiva se po vseh knjigarnah.
pr Koncert Josipa Rijavca t RogaSkl Sla-
tini. Dasi je prišel sloveči pevec na Slatino le kot gost in prvotno nameraval nastopiti samo na dobrodelnih prireditvah, se je dal vendar preprositi, da je priredil v soboto zvečer poseben koncert. Na samo obvestilo je bila velika dvorana hipoma razprodana in še med izvajanjem so donaiali novih sedežev — našega prvega jugoslovanskega tenorista pozna pač že vse država, saj js deloval na odrih vseh treh naših prestolnic. Toda za občinstvo na višji kulturni stopnji ima koncertna dvorana brezdvoinno svoje posebne prednosti in tudi to pot se je zgodilo, da je prišla čisto umetniška stran vsega, kar smo čuli, do še večje veljave nego v gledališču. Odtod morda vseobča sodba, da Rijavec skoraj še ni doživel takega triumfa, kakor ga je na tem koncertu. Navzlic silni vročini se po končanem vzporedu ni hotel dvigniti niti en poslušalec s svojega sedeža in vzhičena množica je zahtevala vedno novih dodatkov. Šolski otroci se lahko vsekakor vesele na uspeh dne 15 t. m., ki je namenjen njim v pomoč in na ka terem nastopi poleg g. Šimenca zopet tudi go spod Rijavec.
Josip Vedral: Uspavanka za gosli s sprem-ljevanjem klavirja. Pod tem naslonom je pravkar izdala Jugoslovanska knjigarna jako lepo skladbo našega vobče znanega pedagoga. Fina melodija, zanimiva harmonija in krasno bla-goglasje obvladajo to »Uspavanko« od prve do zadnje note. Tehnično ne stavi skladba nobenih velikih zahtev do godca, pač pa jo je
treba pravilno pojmiti in predavati. Dovršeno igrana mora najtršemu srcu ugajati. Zato sem prepričan, da bodo naši goslači drage volje po tej skladbi posegli. Oprema je čedno domače delo. Uspavanko toplo priporočamo.
Dijaški vestnlk.
Blejska podružnica S. D. Z. ima 12. avgusta t. L v Radovljici (Ljudski dom) ob pol devetih občni zbor. Na dnevnem redu so važne stvari, zato pridite vsi in točno. Ker je pa ta dan tudi orlovski tabor, prosimo, da se vsak član podružnice pismeno prijavi, da pripravimo kosila. Prijave na naslov Mrak Franjo, phil., Radovljica, do 10. t. m. — Predsednik.
Orlovski vestnik.
Fantovski večr šentjakobskega Orla se vrši danes ob pol 8. zvečer v prostorih Prosvete sv. Florijana nI. št. 15. Vdeležba za vse Slane obvezna.
Črnomelj. Podpisani telovadni odsek Orel se prav prisrčno zahvaljuje vsem bratom in sestram, ki so s svojo udeležbo počastile njegov praznik, blagoslovitve zastava, Dasiravno je bila vsa slavnost zamišljena bolj skromno, se je vendar razvila v lepo manifestacijo orlovske misli v Beli krajini. Številna udeležba, strumna telovadba sta pač sijajni priči, da se je orlovstvo udomačilo tudi ob hrvatski meji. Srčna hvala g. proštu iz Metlike za krasen cerkveni govor, g. dr. Česniku za iskrene bo-drilne besede na telovadišču. Zastava, ki je
"I
delo pridnih rok gospe Rezike Jerman in Kat H ke škof, je očarala vse navzoče. Izvršena j«< po načrta domačega g. kaplana Vinko Zor-a< v narodnih in državnih barvah, v lepih kom-« binacijah belokranjskih motivov. Zastava je prva med onimi, ki so zavrgli tradicijo »plaht« in se oklenili vzora rimskih znakov. Kako, lepo se pač ujema ideja orlovska: ljubezen do domačije z nastavkom, ki predstavlja mestni črnomeljski grb z orlom. To delo je v splošno zadovoljnost izvršil g. Iv. Kregar v Ljubljani. Vsem kliče črnomeljski odsek: Bog povrni in Bog živi! — Telovadni odsek Orel v Črnomlju.,
* Poizvedovanja.
Našla se je manjša vsota denarja. Dobtj se Grubarjevo nabrežje št. 8 od 1 do 2 popoldne.
Veliko pisavo (za drž. in odvet. pisarne) ima »Stoevver«. Zastop Ljublj., Selenb. ul. 6-1.
Meteoroiogično poročilo/
Ljubljana 306 m n. m. viš.
Cas opuso-vania	Barometer t mm	Termometer 7 C	P.ihrom. diloreuca T C	Nebo, vetrovi	1'aiiavine v mm j
6./8. 21 b	7370	18-3	1-2	jasno sz.	
6./8, 7 h	739-1	20-2	1-3	jasno	
6,/8. 14 h	739-0	23-6	4-6	jasno sv.	
Gostilno
V NAJEM ali na RAČUN za takoj ali pozneje IŠČE gospodična. — Ponudbe je poslati na upravo »Slovenca« pod: »GOSTILNA«.
Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo pretužno vest, da je danes dne 6. avgusta t. 1, mirno v Gospodu zaspala
Marija Mahorčič
roj. REBOLJ
Pogreb predrage se vrši dne 8. t. m. ob desetih iz Šmarce na pokopališče Homec.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi na Homcu, Šmarca, 6. avgusta 1923.
Žalujoča rodbina GOSTINČAR - MAHORČIČ.
Dr. Fran Viranf
ORDINIRA zopet redno od 2-3. Miklošičeva cesia 18/D.
14 letno dekle
iz dobre in poštene hiše, ima veselje do trgovine, IŠČE primernega mesta, da se izuči. — Naslov na upravo »Slovenca« DEKXE«.
pod
462S
Dr. PUHER
zobozdravnik, Poljanska cesta 16
ne ordinira
DT do 19. avgusla 1923,
Prodam dva konja
enake barve in	KOČIJO
zmerni ceni. — Naslov v upravi venca« pod Stev. 4626.
: PO .Slo-
f
MIHA JAZBEC sporoča v lastnem, kakor tudi v imenu vseh ostalih sorodnikov tužno vest, da mu je preminula ljubljena in nepozabna soproga, oziroma sestra, svakinja in teta, gospa
Marija Jazbec, roj. Danko
učileljica v pokoju
v petek dne 3. avgusta t. 1. zvečer, previdena s tolažili sv. vere, po zelo dolgi, s potrpežjivostjo preneseni mučni bolezni.
Pogreb drage pokojnice se vrši v nedeljo dre 5. t. m. ob štirih popoldne iz mrtvašnice na Pobrežju.
MARIBOR, dne 4. avgusta 1923.
Poslovodja

Palma
Ne na nisko ceno
temveč na kvaliteto
morate paziti kadar kupujete gumi potpetnike. Zahtevajte od Vašega črevljarja izrečno Palma kaučuk pete in ootolate.
Banatsko moko fe-
na vreče in vagone razprodaja M. BIELIČ, Dunajska cesta 33, pri «Balkann« po najnižjih dnevnih cenah.	»>96
fflekdanja škofova
vinska Met
9red škofijo št t. združena z zaiu-terkovalmco zopet otvorjena. *6o-
Ta pristna vina
večje trgovine, 27 let, z nekaj kapitala, hoče postati samostojen, želi v svrho ženitve znanstva j. gospodično, simpatično, 18 do 27 let, ki bi imela veselje do trgovine ter nekaj premoženja ali trgovino (gostilno). Vdove brez otrok niso izklju-t čene. — Resne ponudbe s sliko na upra-i vo »Slovenca« pod «Trgovka 18—27«.
Slov. plan. društvo v Mariboru
išče oskrbnika
za Mariborsko kočo na POHORJU.
Prednost imajo zakonci in taki, ki so ža bili v sllčnih podjetjih. - Pismene pri. jave do 20. avgusta 1923 na naslov' Odbor S. P. D. tvrdka PINTER & LE-NARD, Maribor.	4721
Podpisana preklicujem in ob« žalujem vse, kar sera žalji-! vega govorila glede moralnosti vdovci Marije Kurbos in jo prosim radi tega odpuščanja. Zahvaljujem se ji obenem, da mi je odpustila mojo ncosnovano žalitev. — Ljubljana, dne 4. avgusta 1923.
ROSA SEL
Izjava.
Pekarska hiša
z dobroidočo trgovino na glavnem trgu v industrijskem mestu pri Celju, NAPRODAJ. Plačljivo je treba od 150.000 do 200.000 Din. — Ponudbe poslati pod: «PARNA PEKARNA« na upravo lista.
Zahvala
Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja povodom prerane smrti našega nadvse ljubljenega in dobrega, nepozabnega brata ln strica, gospoda
I
postnega nadbortraloria
izrekamo vsem udeležnikom najprisrčnejšo zahvalo. Osobito se zahvaljujemo g. poštnemu ravnatelju Kurentu in gg. predstojnikom ter vsem uradnikom in uslužbencem, dalje zdravnikom primariju dr. Jenku, primariju dr. Stoj cu, dr. Rusu in dr. Pušniku, ki so mu z vso požrtvovalnostjo lajšali trplenje tekom njegove dolge in mučne bolezni, nadaljne se zahvaljujemo častitim oo. fračiškanom ter onim, ki so ga obiskovali in tolažili v njegovi bolezni, zahvaljujemo se vsem darovalcem prekrasnih vencev ter vsem prijateljem in znancem, ki so ga spremili dragega pokojnika na njegovi zadnji poti.
V LJUBLJANI, dne 6. avgusta. 1923.
Posojilo išče
trgovec in hišni posestnik v Liubljoni -Din 84.000 proti mesečnemu odplačilu Din 7000 in Din 1000 mesečno za ob-resli. Posojilo najsigurnejše ininbulaciia na hišo v Ljubljani, cenjena nad 700.000 Din. Odplačilo posojila na mesečne terminirane menjice 7000 Din plus Din 1000 za obresti. Menjice lahko tudi pre-zentira v plačilo kaieri si bodi ljubljanskih bank. — Preskrbi se vrhu iega še sianovanje v Ljubljani. — Ponudbe pod »Dobre obresti in še sianovanje 4700« na upravo. »Slovenca«.
Priprosto sobo
S HRANO vred iščeta takoj dva mirna in solidna GOSPODA. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »MIR« 4704.
Brata POHL1N S. dr.
TVORNICA: vlasnlc, idjnklc, rlnčtc za čevlje, kovInasUh gumbov itd.
LiuMfaiaa 1, poštni predal 126
prejema vsa naročila, ki se takoj in v vsaki množini izvršujejo. Zahtevajte vzorce in cenik. Pri večjih naročilih popust.
KUPIMO
National registr. blagajno
- Ponudbe z detailno označbo stroja in ceno na upravo lista pod Stev. 4730,
i
III AUTO III
BENCIN	PNEUMATIKA
OL|E	VSA POPRAVILA
MAST	IN V02N1E
JUGO-AUTO d. z o. z. v Ljubljani.
Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi
JElKlT
PT. občinstvu, zlasti trgovcem in obrtnikom, najvljudneje naznanjam, da sem otvoril oblastveno odobreno pisarno za PRESTAVLJENJE SPISOV IZ TUJIH JEZIKOV v slovenščino in obratno. — Jamčim za pravilnost prestave. HONORAR ZMEREN. Vljudno se priporočam za cenj. naročila. - Hinko PRIVŠEK, LJUBLJANA, Miklošičeva cesta St. 18, I. nadstr., poleg sodišča. 4715
Stanovanje oddam
v novi hiši, v sredini mesta, obstoječe hi' dveh sob, kuhinje, kopalnice in sobe za služkinjo, s pritiklinami in clektr. razsvetljavo, proU nagradi. — Ponudbe na upravo lista pod: «NAGRADA«. 4722
Pozor! kupujem stare OBLEKE, ČEVLJE, POHIŠTVO itd.
Grem tudi na dom. — Drame Martin, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje Stev. 29.
KRASNA
tridelna velika omara
ceno naprodaj, posebno pripravna za. restavracijo. - Ogleda se pri LOTRIČU, Tesarska ulica štev. 3.	4728
»ali.
žensko kolo
dobro ohranjeno, KUPIM. - FANI ŠEŠEK, Selo Stev. 47, p. Moste. 4726
so najboljši MarSnercvi šumeči Htaonadni BOMBONI. Dobijo se povsod, na debelo pa pri tvrdki JOS. VITEK, Ljubljana, Krekov trg St. 8 (zraven Mestn. donjal.
I4|pw v Zg. Šiški se DA jako ugodno niCV v NA)EM. Zraven spada soba, skladišče in podstrešje. - Vpraša sc: Dr. Zarnikova ulica 19, pritličje. 4650
OVES - KORUZO laT
na VREČE in VAGONE razpro^ daja M. BIELIČ, Dunajska cesta št. 33 pri «Balkanu« po najnižjih dnevnih cenah.	3697
Kavarniška hiša
s koncesijo tudi za gostilno v industrijskem mestu na glavnem trgu pri Celju, NAPRODAJ. Plačljivo je treba 150.000 Din. — Ponudbe jc poslati pod šifro: .KAVARNA« na upravo lista 4633
Naprodaj imam:
STISKALNICO in MLIN za sadje treti in prešati in napol krito KOČIJO, vse v dobrem slanu in nizko ceno. ~ FR. JERKO, Črnuče štev. 10
Priporočajo se sledeče domače tvrdke:
(Objava 4 ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE Ivan Bogataj, konces, elektrotehnično
podjetje, Sv. Petra cesta 30. Jože Markeč, Jesenice 54, Gorenjsko.
KLEPARJI: Remžgar & Sinerkol, Pionjanska ul 13. Produktivna zadruga kleparjev, instalaterjev, kotlarjev in krovcev v Ljubljani,
Kolodvorska ulica štev. 18. Kom T, Polifinska ccsta štev 8
MEHANIČNA DELAVNICA; pisalne, računske, razmnoževalne in druge pisarn stroje popravlja in prenavlja Ludovik Baraga, Šcienburgova ulica 6/1.
PARNA PEKARNA: Jean Scnreva nasted. Jakob KAVČIČ,
Gradišče štev. 5.
dinarje.)
STAVB IN GALANT. KLEPARSTVO:
l erenc & Fuclis, Ljubljano, Mirie štev. 2.
ŠPEDICDSKA PODJETJA: »čehoslavija« d. d., Sodna ul. 3, Tel. 463. Ranzinger R., Cesta na inž. železn. 7—9.
TRGOVINA Z ZELEZNINO:
Sušnik A, Zaloška cesto Št 21, Ljubljana TRGOV. Z DEŽNIKI IN SOLNČNIKI:
Mikuš L., Mestni trg 15. TRGOV. Z ZELEZNINO IN CEMENTOM: Pran Erjavec, pri <Zlati lopatic, Valva-zorjev trg štev. 7.
ZALOGA POHIŠTVA: F. Pajdirjo sin, Sv. Peti a ccsta Stev. 17.
Rko še niste, pošljite naročnino!
Jeseni asopet na trgu:
naznanja cenjenemu občinstvu, da
se je preselil s svojo lekarno
v na novo predelane in najmoderneje urejene prostore v last. hiši
na Dunajski cesti štev, 6.
Ob tej priliki se ceni. občinstvo naproša, da ohrani podjelju, •ki obstoja že 50 let v Ljubljani, ludi v nadalje svojo naklonjenost.
i sj
BATTLE AXE
v izvirnih zabojih zacarinjen in obdavčen kakor tudi
visoko koncentrovani
VBnaBomH^iH&^K^BsraieESEgEsngBGBHraBS
»Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem OTVORIL v Pražakovi (Miklošičevi! ulici — za sodnijo
O O
fedTOki ml©m
OO
opremljen z najmodernejšim komforiom.
blarjoholen obisk
Priporočam se za
^a resanje.
Fred naročbo zimske potrebščine zahtevajte vzorec in oferto potom našega potnika in zastopnika ali naravnost potom:
A,. A. BAMER «& CO. d. a o. a.
(London E. C.)
Zaloga za SHS: Ljubljana 7. Zastopnik za Ljubljano in okolico: AleS«sas*«ier Wislak Ljubljana, Gosposvetska c. 7
•CJ I fl
-v« g
i; I
JC
a p«.

F
—»
JUGOSLAVIJA
, 5JEVERNA-AMERIKA -JUŽNA
rPUTNIČKIlIRED
JADRANSKE BANKS %
Ljubljana, Zagreb, Beograd, Sarajevo, Splii,,
Šibenik. Dubrovnik, Kctor, Ercegnovi.-.Metkovič, ■Korčuia, Jelša,'Maribor. Celje, .Provaije,'Kranj
n. .
feao zastopa < ft^C " \ Navlgazlone
za iagosiasfijn
Generale Ita!iana
vozni"IED
Puch-motor 2 = Si P in
znamke Co-ckerell K
H P. po nizki ccni. — AVTO FLOR-JANČIC, LJUBLJANA.	4454
z dobroidočo trgovino na glavnem trsju v industrijskem mestu pri Celju NAPRODAJ. Plačljivo je treba 200.000 Din. — Ponudbe je poslati pod šifro: »ZLATA JAMA« na upravo lista.	4632
razprodaja na vagone, paritet vsaka postaja v Sloveniji, M. BIELIČ, Dunajska cesta 33, pri «Balkanu«.
najceneje in z dobavnim rokom od 2 do 5 mesecev
Genova
23. avgusta 18. avgusta 25. avvnsta 2b. avgusta
Bueno1! Airos Pssa ^lafaldu 16. septembra Napoli	10. septembra.
Iudiana	20. beptombra
lie Vittorio 1(3. septembra
Genova
6. septembra Duc-a d'Aosta 25. septembra
avgusta Taormina 2 i. avgusta Colorubo So. avgustu America 7. septembra Giulio Cesare 18. septembra 10. septembra Taormina 0. oktobra
New York
20. avgusta 4. sortembra 12. soptembra
1
Št. Vid nad Ljubljano.
1 rtlllUlttfMlinilJIlllMHII tllllH IIIIMIIIIIIIII f''*V1fv:il>lttltlitlV(ICIitll&ISIIttt>IVItlltl(IIItt|ltfttffltll>lft||f4tliVTWIfSVIKIVIIII11VllllVfttVflltfltlfltllTltffSXI2IflllTIJII1lllftVllltVlilttfft
BNr®BMilCS3E »AJE JSffiEZPLACN©
JADRANSKA mmik v zg®raj navalenlh
Stalne ceste p&d svetovno
©t> naj¥@£Ji
za vse vrste blaga
2.-3, SiPTEMBKJI 1923
Pojasnila daje:
W!E^ER MESSE, W2EN, Vil.,
kakor tudi zastopstvo;
LJUSSJA&EA, Avstrijski konzulat, Turjaški
4.
R&vnolcar je dospela velika količina
Ljubljane, Miklošičeva cesta štev. 10
(v lastni palafii vis a vis hotela ,Union").	Telefon št. 57 in 470.
Bačun poStno-čekovnega urada za Slovenijo štev. 11.945, v Zagrebu Stev. 39.080.
Podružnice: DJAKOVO, MARIBOR, SARAIEV0, S0MBGR, SPLIT, 3I8EN1K. Ekspozitura: 31ED,
Interesna skupnost z: Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu.
Kapšžai in re^s-ve skupno Din 15,000.000--.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije.

\jjAskifi konzorcij >Slovenca«.

Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v Ljubljani.
Jugoslovanska tiskarna v Liubliani