Stav. 33._ Uhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Urednlltvo: Ulica Sv. Frančiški Astikega SI. 20, L nadstr. —. Vst doplii naj te poSilJajo urednlltvu lista. Ncfrankirana pisma se n« sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij ||«ta .EdinostV — Tisk tiskarne .edinosti', vpisane zadruge z omejenim poroltvom v Trstu, ulica Sv. FrančKka A»i*kega 9L 20. Telefon uredništva in uprave Ste v. 11-57. Naročnini znala: Zt celo leto.......K 24.— Za pol leta ................ • 12.— ca tri mesece................• za nedeljsko 11 d a j • u celo leto....... 5-20 ca pol leta..............- . 2.60 V Trstu, ¥ torak 1. februarja 1916. Letnik XII. Posamezne številk« .Edinosti* se prodajajo po f risarjev, zastarele ftevtlke po 10 vtaarjt*. Oglati se računajo na ml U metre v flrokosti ene kotoac Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, aakvale. poslanice, oglasi denarnih ss- vodov..............mm po 20 vlc Oglasi v tekstu lista do pet vrst.......K 20.— vsaka nadaljna vesta................. . 1— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarje* Oglase sprejema ln se rat al oddelek .Edlnosttv Narobri« ta reklamacije se poiUjajo upravi listi. Plačuje se izključno I« upravi .Edinosti*. — Plača ia toU se v Trstu. Upava in inseratnl oddelek a« nahajata v ulici Sv. FrsnHIke Aaiikega It 20. — Poltnohranilnični nCun 9L 841.652 j Pregled naMilh dosodKou. Na vseh bojiščih položaji v splošnem neizpremenjen. Razno. — dj- Helfferich na Dunaju. — bazonov o mednarodnem političnem položaju.__ Hule uradno poročilo. DUNAJ, 31. (Kor.) Uradno se objavlja: 31. januarja 1916, oooldne. Na vseh treh bojiščih nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fml. Poročilo Udome. DUNAJ, 30. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Poročilo Ca-dornc 28. januarja. Posebno živahno topovsko delovanje na raznih točkah fronte na Koroškem. Ob gornji Soči nas ie sovražnik dne 27. t. m. zvečer po srditi topovski pripravi, skušal pregnati iz ogrožene postojanke na Malem Javorčku. Tri napade smo odbili z velikimi izgubami za sovražnika. Seve-rozapadno Gorice so naše čete zopet zavzele del v noči na 25. t. m. izgubljenega ozemlja in so se tamkaj utrdile. V tem oddelku je bil včeraj le topovski boj, stresanje s strojnimi puškami in boj z bombami. S kraške planote se poroča o drznem vpadu enega naših oddelkov v sovražen strelski jarek jugozapadno Sv. Martina. _ MhQ uradno porotno. BERLIN, 31. (Kor.l Veliki glavni stan, 31. januarja 1916. Zapadno bojišče. — V ozemlju Neuvilla smo naše nove jarke proti poizkusom Francozov, da bi jih zopet osvojili, obdržalL Število severozapadno sela La Ione napravljenih ujetnikov se je zvišalo na 318, pien na 11 strojnih pušk. Francozi so izvršiii \eč napadov na po-stojanko severno Somme, ki so jo dne 28. januarja zavzeie šlezijske čete. Splošno je megleno vreme oviralo bojno delovanje. V odgovor na metanje bomb francoskih letal na odprto, izven operacijskega o-zemiia ležeče mesto Freiburg, so naši zrakoplovi v cbeh zadnjih nočeh napadli pariško trdnjavo z dozdevno zadovoljivim uspehom. Vzhodno bojišče. — Ruski napadni poizkusi proti pokopališču pri Vis-nanu (ob reki Aa, zapadno Rige) so se izjalovili v našem pehotnem in topovskem ognju Balkansko bojišče. — Položaj je nei/premeiijen. Vrhovno armadno vodstvo. Poizvedovalni poleti francoskih letal v Macedoniji. SOLUN, 30. (Kor.) Agence Havas javlja: Pri Pazali so izvršili letalci uspešen poizvedovalni polet in so napravili znatno škodo. Vsi letalci so se vrnili nepoškodovani. Zaseden;e rtiča Kara Burnu. MILAN, 30. (Kor.) Kakor poroča »Cor-riere delia Sera«, utemeljuje francosko poveljstvo v Solunu zasedenje Kara Bur-nu š potrebo, da bo z oziroin na torpediranje angleškega prevoznega pai nika po nemškem podvodniku mogoče uspešno izvrševati obrežno policijo pred Solunom. Grška vojaška oblast je bila o zasedenju Kara Burnu šele obveščena, ko je bilo že izvedeno. Grška posadka je bila odpravljena, pač pa so pustili grško zastavo. ATENE, 30. ki kralj Nikola je, kakor znano, sprejel v Lyonu zastopnike časopisja in jim je po ministrskem predsedniku Miuškoviču dal sporočiti one že objavljene izjave glede črnogorske armade, ki da je storila več kot svojo dolžnost in se umeknila samo pred premočjo. Miuškovič je protestiral z največjo gorečnostjo proti obdolžitvam ententnega časopisja zaradi domnevnih tajnih pogajanj Crnegore z Avstro-Ogrsko. Neki visok črnogorski častnik pa je priznal nekemu »Mattino-veniu« uredniku, da so se res vršila pogajanja, ki pa niso izhajala od Avstrije. Crnagora ni odklonila predloga, pač pa je odgovorila, da pride do sporazuma še le tedaj, ko se avstro-ogrske Čete u-maknejo iz Crnegore in se zajamči celotnost in neodvisnost države. V isti stvari pa piše »Idea Nazonale«, da se je, preden je udarila armada generala Kovessa na Crnogoro, vršil na Ceti-nju ministrski svet, h je prišel tudi srbski ministrski orjsednik Pašić iz Skadra. Pašić je v t^iii ministrskem svetu razpravljal o skupnem miru z Avstrijo, toda načrt se je izjalovil zaradi prevelikih zahtev Srbije. »Potemtakem je torej gotovo«, pravi »Idea Nazonale«, »da je tudi Srbija hotela skleniti mir z Avstrijo«. V nekem uvodnem članku pa opominja »Corriere della Sera« strastno razvnete duhove, naj so potrpežljivi in zaupljivi, in jih spominja »veličastnega Čudeža (magnifico miracolo) italijanske priprave za vojno, na katero sme biti dežela ponosna. Danes da je med obema borečima se skupinama vzpostavljeno militarično ravnotežje. Ure sedaj samo še za to, da se to ravnotežje premakne v prid četverozaveze. Zato je še treba nekoliko potrpljenja. V svrho dogovora o skupni albanski akciji pričakujejo 2. februarja prihod francoskega ministrskega predsednika Brian-da v Rim. »Tribuna« poizkuša občinstvo tolažiti s tem, da so dogodki na Balkanu le mi-inogredočega pomena, potem pa pravi v svofi nejevolji: »Končno bi pa le vedeli radi, koliko časa bodo še trajale žalostne posledice nesrečne četverozavezne balkanske politike. Vedeli bi radi, kaj se vendar končajo te posledice in ali ne misli četverozaveza, da je prišel trenutek, da se opogumi in zameni pot zmot s potjo zdravega človeškega razuma. Posebno bi radi vedeli za italijansko vlado, ali ne smatra za dobro in koristno, da se vendar enkrat opere izvirnega greha hudih balkanskih pogreškov, in ker so danes naši interesi ogroženi tako strahovito, da z odločno roko odpravi posledice onih zmot. Dosedaj smo vse preveč blebetali, besedičili o skupnih velikih dejanjih in drug drugega kovali v nebesa. To ne zadostuje, to nas ne zadovoljuje, temveč se mora storiti več. Saj se vendar četverozaveza dela tako, kot da bi imela božansko pravico na neizogibno končno zmago. Toda da bi se gibaJa, da bi delala, to pa jej ne prihaja na um». »Corriere d'Italia« pa beleži mnenje rimskih vojaških krogov o akciji v Albaniji. Nedostopnost gorskega in močvirnega ozemlja da bo sicer oteževala prodiranje proti Draču, toda vkljub temu da se je treba kar najhitreje pripraviti za o-brambo. »Dočim so nam Italijanom«, pravi list, *na razpolago zavratna pomorska pota, imajo Avstrijci že danes prednost, da imajo skupno mejo z Albanijo in jih že zdavnaj za Avstrijo pridobljeni severni Albanci podpirajo v vsakem smislu«. iGiornale d'Italia« kar najostreje napada Rusijo, ki da je v svoji medlosti pustila na cedilu balkanske države in je torej glavni krivec sedanje katastrofe. Malim balkanskim državam da se pravzaprav niti ne sme zamerjati, če so, zapuščene po četverozavezi, končno poslušale glas zapeljivca. Italija da je bila edina vlast v ententi, ki je videla, da prihaja u-soda, da se pa nihče ni hotel ozirati na njena svarila. Kakor je znano, se je Italija končno vendarle udala zahtevam entente, zlasti Arclcškc, da encrEfičneje poseže vmes ra Preranu, splošne mnoriie je pač, da hoC. i\i: • ki !! jiz Valcr.e drugi Solun in potem morda — po angleški zahtevi seveda — celo prodirati od Valone proti Solunu, da bi se tako vse balkanske ententne sile, združile za skupno ofenzivo v Macedoniji. Malo težko je to za Italijo, in ali bo sploh iz te moke kaj kruha, pač šele pokaže bodočnost, ki se pa z ozirom na hitro prodiranje naših čet v Albaniji ne kaže posebno lepa za Italijo. Razne politične vesti Izkrcanje ententnih čet na rtiču Kara Burnu. Dne 29. januarja so, kakor smo že poročali, angleške, francoske, italijanske in ruske vojne ladje, ki se nahajajo v pristanišču Soluna, izkrcale na polotoku Kara Burnu čete, ne da bi se grška posadka upirala. Polotok Kara Bumu se nahaja južno Soluna in tvori najzapadnejši del polotoka lialkidike. Kara Burnu ščiti Solun pred južnimi vetrovi in je oddaljeu komaj 7 km od nasproti ležečega obrežja grške celine, vsled česar ie velikega vojaškega oomena. Ker se nahaja v solunskem pristanišču že veliko število vojnih ladij, v okolici mesta pa francosko -angleška armada, je bila okupacija Kara Burna, ki obvladuje vhod v pristanišče, neizogibna. Poizkus, da bi se tamkaj ustalili, je bil izvršen že preteklo leto takoj ko so stopile prve izkrcane čete na solunska tla. Takrat so se približali čolni neke angleške voine ladje in je dobil poveljnik grškega forta ukaz, da naj ga izprazni. Toda poveljnik je zagrozil, da se bo branil do skrajnosti, nakar so Angleži opustili svojo zahtevo. Takrat je bilo število v Solunu izkrcanih francoskih in angleških čei napram sedanjemu zelo majhno. \ rh tega je bilo v mestu mnogo grških čet in je imel zato poveljnik grške utrdbe dobre šanse za odpor. Sedaj se je stvar izpremenila in bi bilo naravnost nesmiselno, ako bi se skušal braniti. Vsekakor pa je le malo čudno, da so bile grške čete čisto pasivne napram temu nasilnemu činu. Z zasedenjem rtiča Kara Burnu si hoče ^eneral Sarrail najbrže za vsak slučaj zasigurati že sedaj umikanje, kar je zopet nov dokaz, da se ententne čete okoli Soluna ne počutijo ravno tako si-gun»e, kakor se piše po Časopisih. Fort Kara Burnu se nahaja okoli 20 km od Soluna. Nesigurnost v mednarodnih odnosa jih Amerike. Predsednik Wilson hoče spraviti streho veliko vojaško predlogo. Ameriška armada naj se večkratno pomnoži in mogočno ojači tudi brodovje. Na nekem banketu Je Wilson naglašal v svojem govoru, da Amerika nikdar ne bo skala prepira, a se jim je tudi ne izogibala. Predsednik je izjavil: »Ne morem reči, kaki bodo mednarodni odnošaji dežele jutri. Mislim jutri v dobesednem pomenu bese^ ''"mva je zelo čudna. Vojna nevarnost ™ed Ameriko in Nemčijo v tre-notku ne obstnif. Afera »Lusitania«, ki jo je še poravnati, nikakor ni težavnejša, kakor dosedame. Misija polkovnika House je dokazala, da Wilson ne misli opustiti dobrega razmerja z Nemčijo. Se manj je govora o kaki vojni nevarr?ost? med Ameriko in Anglijo. Sigurno obstoja sicer neka razdraženost proti Japonski, toda tudi pri tem konfliktu ni misliti ali vsaj opaziti kako poostritev napetosti. Radi tepa je domnevati, da imajo Wilsonove besede le namen, da izsilijo brambno predlogo in izvrše morda na zunaj tudi pritisk na Nemčijo v vprašanju »Lusitanie«, na Anglijo oa radi blokadnega vprašanja. — Leto predsedniške volitve je za vsakega ameriškega politika, ki upa na zopetno izvolitev, zelo važno in zato jc naravno, da skuša predsednik dvigniti samozavest naroda. O kaki neposredni voini nevarnosti pa ni niti govora. Ameriška formula za "ojno s podvodni k i. Ameriški državni tajnik Lansmg je izročil vojujočim se državam novo formulo za vojno s podvodniki. V tej formuli zahteva Amerika slejkoprei popolno svobodo za ameriške državljane, da se smejo voziti z ladjami vojujočih se držav in predlaga, da se nobena trgovska ladja ne napade brez svarila in ne strelja na nobeno ladjo ako se nc upira. Tudi mora napad takoj nrenehati, ako preneha odpor. Uničenje ladje je upravičeno le tedaj, ako je nemogoče snraviti na ladjo posadko, vendar pa je treba rešiti vse na krovu se nahajajoče osebe. Amerika hoče dalje le pod gotovimi pogoji pripustiti oborožene trgovske ladje v svoja pristanišča. Na prvi pogled ni v teh zahtevah nobene točke, ki ne bi bila sprejemljiva za Nemčijo. Nemčija je že tako odredila, da se torpediranje ne sme izvršiti brez svarila in da je kolikor mogoče potreba poskrbeti za rešitev potnikov. Seveda bi bilo pametneje, ako bi Amerika odstopila od svoje zahteve, da se smejo njeni drža-vliani neomejeno voziti z ladjami vojskujočih se držav. Dalje bo podvodnikom jako težko vedno garantirati za to, da se spravijo vse osebe na varno. V splošnem Laiisingenova nota ni nespravljiva in bi bilo le želeti, da se najde formula, ki bi enkrat za vselej preprečila spore med Nemčno in Združenimi državami. ku glede posameznih točk pritožb uredilo stvar tako, da se bo podporna komisija pri odmeri podpor za svojce naših hrabrih vojakov ozirala ne samo na sedanje splošne gospodarske težave, da bo temveč upoštevala tuđi posebne tržaške razmere. To zadeva zlasti tudi vprašanje neenake odmere podpor za družine v mestu in v predkrajih in pa vprašanje podpor za žene, ki uživajo kot hišnice prosta stanovanja, torej vprašanja, kojih reševanje po podporni komisiji je dajalo povoda opetovanim pritožbam. S> * ^ S tem odlokom se je sedaj vsaj kolikor toliko uredilo najbolj pereče vprašanje revnih družin vpoklicanih vojakov in upamo, da se v smislu tega odloka odpravijo vsaj one najbolj kričeče neenakosti v razdeljevanju podpor, Največje neenakosti je porajalo dosedaj zlasti vprašanje najemninskega prispevka. V našem listu smo že lansko spomlad obširno pisali o tem ter opozarjali merodajne činitelje , L Znano je, da veliko revnih družin vpoklicanih vojakov, ki so navezane samo na državno pGdporo, sedaj sploh ne plačuje najem-ščine, ker je pri pičli podpori pač ne morejo zmagovati. Vkljub temu pa so zmerom redno dobivale najemninski prispevek in gospodom v podporni komisiji gotovo niti na misel ni prišlo, da bi radi tega dotičnim družinam odtegnili najemninski prispevek, zato ker dobivajo po zakonu najemninski prispevek samo one družine, ki plačujejo najemnino. V tem slučaju je torej podporna komisija popolnoma pravilno postopala. Vzemimo pa sedaj družino uboge vratarice. Priklenjena je na hišo ter se ne more ganiti nikamor, zaslužka ni, napitnine, ki so v mirnem času tvorile lep postranski zaslužek* so pač ponaj-več odpadle, reditelj družine je pod orožjem, tako da je dvojno prizadeta, in tej ubogi ženi se prizna celih 87 vinarjev na dan — to je najvišja zakonita svota zanjo — zato ker ima za svoj trud kak skromen podzemski ali pa podstrešen kotiček, ker torej — ne plačuje najemnine. in upamo, da se bodo navodila g. namestnika izvajala tako, da se bo tudi hišnicam priznal polni najemninski prispevek. — Toda kakor rečeno, vprašanje najemninskega prispevka tudi po najnovejših navodilih g. namestnika Se ni pojasnjeno popolnoma. V poročilu namest-ništvenega predsedništva se pač govori o hišnicah, ki naj se napram njim v bodoče pri odmeri podpore postopa po drugem kriteriju, kakor se je postopalo do sedaj; prezrlo pa se je očividno posestnike malih delavskih hiš, kojih gospodarski položaj je Čestokrat 5e obupnejši nego pa položaj onih družin, ki plačujejo oziroma danes — ne plačujejo najemnine. Po dosedanji praksi se lastnikom takih hišic ne priznava najemninskega prispevka, ker imajo »svojo« hišo in torej ne plačujejo stanovanja. Domala vesti. I Podpore za družine vpoklicani!! vajakiv. Iz c. kr. namestništvenega predsedništva nam poročajo: V smislu zagotovila, ki je je pred kratkim dal namestnik baron dr. Fries-Skene deputaciji, ki se je pod vodstvom državnega poslanca Oliva oglasila pri njem, je namestništvo pritožbe radi odmere podpor družinam vpoklicanih vojakov natančno preiskalo ter se je izdal na deželno podporno komisijo tozadeven odlok. Namestništvo je v tem odlo- odličnejšim spoštovanjem Fr. GombaČ, c. kr. nadporočnik. Dobrdobska planota, 19. januarja 1916. Promocija. Dne 31. januarja t. 1. je bil na dunajskem vseučilišču promoviran doktorjem prava g. c. kr. namestništveni koncipist Fran Svetek z okrajnega glavarstva v Gorici. Slučaj usode. Primari j deželne bolnišnice v Puli, g. dr. Antichievich je težko obolel. Zanimanje zanj je veliko, ker je res izvrsten kirurg. Istočasno pa se je moral podati v Trst iskat leka za svoje težko porušeno zdravje g. Josip Stlhović ravnatelj istrske posojilnice in deželni poslanec. Slučaj je torej nanesel, da je svoječasna politična protikandidata istočasno zadela enaka usoda. Bog jima povrni zdravje obema! Prva hrvatska pesem v reškem gledališču. Na Reki so priredili te dni v tamošnjem gledališču koncert v dobrodelne svrhe, na katerem je med drugimi sodeloval hrvatski operni pevec Marko Vuš-kovič, na čegar umetnosti smo se mogli že naslajati tudi mi tržaški Slovenci v svojem skromnem gledališču. Poleg nekoliko opernih partij je zapel tudi dve hrvatski pesmi in občinstvo mu je burno aklami-ralo. Prosimo, to se je zgodilo v tistem reškem gledališču, ki je bilo doslej tolikokrat torišče viharnih ultraitalijanskih »manifestacij«! Sedaj se je zgodilo prvikrat, da je hrvatska beseda zazvenela v reškem gledališču, ki se radi tega — ni podrl, niti ni občinstvo popadalo v ome-dlevico, marveč je pripravilo slavnemu hrvatskemu umetniku velik triumf. Kakor je res, da je pesem v materinem jeziku zmagovita osvojevateljica srca in velika narodna misijonarka, tako je tudi Vuško-vić v tem času vojne nastopil kot osvo-jevatelj, ki je na pridobljeni poziciji zasadil svojo zastavo — naše slovanske pesmi. Na ruskem bojišču je 19. januarja t. I. padel junaške smrti četovodja Avgust Radovič iz Trsta, sin vratarja c. kr. namestništvenega svetnika. Rojen je bil leta 1895., v vojaško službo pa je stopil 15. marca 1. 1915. Bil je 7 mesecev v Galiciji, sedaj pa ga je zadela ruska granata. Pokojnik je bil Član pevskega društva »Trst«, vnet naroden mladenič. Bodi mu lahka daljna tuja zemlja! Staršem nase sožalje! Telovadno društvo »Sokol« v Rojanu, vabi slavno občinstvo na prireditev, ki se bo vršila na Svečnico, 2. februarja t. I. v prostorih »Rojanskega Konsumnega društva«. Na sporedu so: 2 burki, šaljivi prizori, kupleti itd. Nato pa sledi prosta zabava. Začetek točno ob 4 popoldne. — Vstopnina za odrasle 40 vin., za otroke 20 vin. Sedeži 20 vin. Ker je del čistega dobička namenjen našim junakom ob Soči in CMD, prosimo obilne udeležbe. Za vojne begunce iz juga. V Mariboru se je ustanovil okrajni pomožni odbor za vojne begunce z juga. Pojasnila se dajejo v poslopju c. kr. okrajnega glavarstva, II. nadstropje, vrata 14 ob pondeljkih, sredah in sobotah od 10—12. ure predp. in od 2.—4. ure pop. Rojanska podružnica CMD priredi dne 6. februarja ob 4. pop. v dvorani »Konsumnega društva« v Rojanu veselico v prid podružnici s sledečim sporedom: 1. D. Jenko: Na tujih tleh, dvospev s spremlje-vanjem glasovirja. 2. S. Gregorčič: Soči, deklamacija. 3. E. Adamič: a) Glejte, že solnce zahaja, b) Uspavanka, c) Tcpežnica (solooetje s spremljevanjem glasovirja. 4. I. Krilna: Mati, deklamacija. 5. Slovenske narodne: a) Skrjanček poje, žvrgoli, b) Barčica, c) Gozdič je že zelen (dvoglasno). 6. Palčki: otroška igra s petjem. Spored izvajajo učenke CM dekliške šole na A cquedottu. Vstopnina 50 vin., sedeži 20 vin. — Z ozirom na narodni namen prireditve je pričakovati obilne udeležbe. Voino - pomožni urad političnega dru štva »Edinost« posluje vsak dan izvzemši nedelje in praznike od 5. do 7. zvečer v odvetniški pisarni dr. Rybara in dr. Abra-ma, ulica Campanile št. 11, I. nadstropje. Kdo ve kaj? Išče se Kati jjodec iz Primorskega, občina Deskle, vas Podbrdo št. 10, pri Kanalu. Prosi se, kdor kaj ve, da naznani na naslov: Goljevšček Matija, k. k. Lndst. Etap.-Bat. N.o 416, II. Komp., iij ix)šta 330. / Kupujem zastavne listke, zlato, pokvarjeno umetno zobovje. Via Maria Tereza i5, I. nad Vsaki dar' od 10—12. 637 Tlfffn sr®bro, briljante kupuje in prodaja nov? UlliUt zlatarnica in urarnica Mihael Zitrin, Corso 47. 20 Fotograf Štev. 10. Anton Jer kič postaje zopet v svojem ateljeju v Trstu, Via delle Poste 2485 Zlato, srebro in platin v vsaki obliki kupuje po najvišjih centih Zavod R. Dussich & C o ulica Acquedotfto 62. zobje I z Id Urez teOmfl, zlate krone In ofirobR] | VILJEM TUSCHER f konces. zobotehnlk ♦ TRST, uL Coserma St 13,1L n.: Ordinira od .9 tjutraj do 6 zvečer. o ^ ZOBOZDRAVNIK ^ Dr. J.Čer mak I se je prebil in ordinira sedaj v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delte Poste. Izdiranje zoMrez bolečine. Plombiranje. UMETNI ZOBJE. J »— Ces. kr. priv. za trgovino in obrt (I. r. priv. Stabilimento Aastriaco di Credito per Commercio ed Industria) Podružnica Trst, Trg Marije Terezije štev. 2 se bavi z vsemi bančnimi posii toliko tukaj, kolikor na Dunaju Vil. Zollergasse 2 (Naslov za brzojavke na Dunaju „Filcredit") Sprejema vloge na vložne knjižice in jih obrestuje do nadaljne odredbe po 3*75 70 (rentni davek plača zavod sam) kakor trrV vloge na tekoči rac p. godbi. Blagajna ie odprta od 9-12 in od 3-5 pop. Vrhutega uraduje oddelek za varnostne celice (safes) v lrstu od 10—12 predpoldne. V7 '"TTiiiiril iT £' Dr. HORVATH TRST, Via Carinftia 39 feccUalkl u KOlNB In SPOUM SOLUN* ■ NcavozNon •d tO - t pop« In 4*7 avt(« / ob notfoliah odlO-1. ČEŠKO - BUDJEVlSKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici dellc Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgk) Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni lish. FrateSIB Haube? TRST, Via Torrente itv. 14, TRST Zaloga ustrojenih Velika izbera potrebščin za čevljarje. - Specijaliteta potreiiin za sedlarje. Zahvala s fronte. Gospa dr. Slavikova je prejela naslednje pismo: Velecenjena gospa Antonija dr. Slavikova v Trstu. Potrjujem prejem 250 kron (dvesto petdeset kron), katere ste poslali včeraj v imenu »tržaške CM ženske podružnice« na tukajšnje etapno poveljstvo kot darilo za naše ranjence. Ker odpotujem od tu že jutri, sem izročil še ta znesek, kakor vse prejšnje reči, sanitetnemu šefu zbora, ker je največ ranjencev sedaj v Komnu pri Gorjanskem, ki so temu šefu podrejeni. Denar se bo razdelil po želji Nj. Visokosti in po Vašem pismenem nasvetu. 50 K sem samovoljno odločil za ranjenca svoje stotnije, kateremu ie granata meseca novembra v Opatjemselu pokvarila nogo tako, da so mu jo morali odrezati. Ko dobim od g. šefa razdelilno potrdilo, Vam zopet pišem. Za sedaj pa iskrena hvala za toliko požrtvovalnost! Z naj- :: HALI OGLASI ss Ivam Hrže Trs«, Plassa S. Giovveni 1 kahiigskih in kleftaražnh potrcl> Sftin od lesa in pletesin, &ka£o? □□ □D □□ *e računajo po 4 s to t. be-eJo liastuo tiskana besedo se rača najo enkrat reč. — KajmaojSa : pristojbina znaša 40 stotinU. : Gospa daje lekcije v italijanščini, nemščini in francoščini. TJ). Barriera 1, I. 47 vrtnanfuo delkov. Ponudbe pod Edinosti. se da v nagem po ugodnem po goju oziroma na polovico pri .Vrtnarstvo" na Ins. odd. 45 vreut, iebrov in kad, sodftekov, lopafc radet, sit in j v, jerbasev in metel drugih. ▼ to stroao ter mnoge bsskovrstaih kole v, jerbasev in jnei gpft&jotih predmetov. Priporoča svojo trgovino s kuhinjefao posodo"vsake vrste bo<*" cd porcelana, zemljo emaila, kositarja ali oinka nadali« pasantantojge, kletke itd. Za gostiinl&aij. pipe, Vrogjje, sesalje in rteileno po—do za vina mmmmmmmmmmmm Potrebna Edinosti pod je gospodinja za majhno župnišče na deželi. Ponudbe na Tnser. odd. „Gospodinja". \ 4ti Kupujem nišmci). žakljri vsako vrste. Jakob Margon-ul. Solitario št. 21 tpri mastni bol- 23 Uvifflnfl P°5teno dekle, z večletno rFlullU službe z stanovanjem in hrano v tobakarni ali trgovini. Ponudbe p d oddelek Edinosti prakso išče kaki 1916" na Ins. Pridna služRfnlu di Scorcola 353. l.epo postopanje, dohra plača 4 ' Zaloga tu in inozemskih vin, špirita, liker« lev In razprodala na drobno hi debelo Jakob Perhauc Trst, Via delle Acque it. 6 (Nasproti Calfi Centrale). Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezer-tnih italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeau* Burgundtr, renskih vin, Mesella In Chianti. Rum konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinove« slivovec In brlniavec. Izdelki 1. vrste, doSll Iz do tlčnlh krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Ra*. pošilja sepopovzetiu. Ceniki na zahtevo In franka Razprodaja od pol litra napr*| O