Urška Smole, dr. Branka Čagran, dr. Vlasta Hus
Preživljanje prostega časa četrtošolcev
Znanstveni članek UDK 379.82-053.9
KLJUČNE BESEDE: prosti čas, interesne dejavnosti v šoli, interesne dejavnosti izven šole, učenci četrtega razreda
POVZETEK - Prosti časje čas, ki ni zapolnjen z nobenimi obveznostmi. Vsak posameznik v svojem prostem času počne to, kar si sam želi. V tem času se spočije-mo, zabavamo, umirimo in razvedrimo. Potrebujejo ga tako otroci kot odrasli. Je način za doseganje kakovostnega načina življenja. Zato je pomembno, kaj v tem času počnemo. V prispevku je najprej predstavljen pomen prostega časa, prostočasne dejavnosti in dejavniki, ki vplivajo na izbiro le-teh. V drugem delu prispevka predstavljamo rezultate raziskave o preživljanju prostega časa učencev 4. razredov iz izbranih šol savinjske in posavske regije. Predstavljamo obseg prostega časa, kakšne so vsebine le-tega in ali so učenci zadovoljni s preživljanjem svojega prostega časa. Preverjali smo razlike glede na spol učencev, kraj bivanja in izobrazbo staršev. Rezultati so pokazali, da učenci dokaj kvalitetno preživljajo prosti čas in ga v največji meri preživljajo z družino. Pokazale so se razlike v preživljanju prostega časa med spoloma, razlike med mestnimi in podeželskimi učenci in razlike med učenci staršev z višjo izobrazbo ter učenci staršev z nižjo izobrazbo.
Scientific paper UDC 379.82-053.9
KEYWORDS: free time, extra-curricular activities in school, extra-curricular activities outside school, fourth-grade pupils
ABSTRACT - Free time is defined as time without any obligations. Each individual is free to choose their free time activities according to their demands, either to relax, have fun, calm down or cheer up. It is needed by children and adults alike. Free time is a means of achieving quality lifestyle, therefore the choice of free time activities is very important. This article introduces the meaning and role of free time activities and factors which influence the choice of the activities. In the second part of the article we present the results of a research which was aimed at finding out how the fourth-grade pupils of selected schools from Savinja and Lower Sava regions spend their free time. We wanted to establish the amount of free time, its content and whether the pupils are satisfied with how they spend it, while keeping in mind the pupils' gender, location and parents' education. The results showed that pupils spend their free time in a beneficial manner and mostly with their families. Our research also showed that the results differed according to gender, location and parents' education.
1. Uvod
Prosti čas je čas, ko vsak posameznik počne to, kar si sam želi, ko se spočijemo, zabavamo, umirimo in razvedrimo. Potrebuje ga vsak posameznik predvsem zato, da si "napolni baterije" za novo delo.
Prosti čas je pojav, ki se je razvijal in nastajal skozi celotno zgodovino. Prve omembe prostega časa lahko zasledimo v stari antiki. Za stare Grke in Rimljane je bil smisel prostega časa pridobivanje vrlin in individualni razvoj. Vendar je bil prosti čas privilegij vladajočega razreda. Vsebine prostega časa so bile predvsem kulturne, umetniške, športne in zabavno-razvedrilne dejavnosti (Kristančič, 2007).
Prosti čas v sodobni družbi postaja sredstvo za življenje, potrebo za počitek in osvežitev ter smoter, kjer človek najde sebe in svojo srečo. Današnja služba zahteva od človeka veliko energije in časa, in prosti čas je tisti, ki ljudem povrne energijo za nadaljnje delo. Ta se lahko doseže s počitkom ali z raznimi aktivnostmi. Vendar pa so ljudje velikokrat preutrujeni in se raje odločajo za takšno preživljanje prostega časa, ki je manj naporno, pa čeprav bo to nudilo manj zadovoljstva (Derganc, 2004).
Tako kot odrasli potrebujejo prosti čas tudi otroci oziroma učenci. Tudi ti potrebujejo sprostitev, da se v šoli lažje zberejo. V prostem času otroci počnejo stvari in se ukvarjajo z dejavnostmi, ki jih zanimajo, v njih uživajo in se ob tem sprostijo. Otroci preživljajo prosti čas na različne načine, in sicer eni zelo aktivno, drugi manj ali pa se celo dolgočasijo. Vzrokov, zakaj ga preživljajo različno, je veliko. Eden izmed najpomembnejših je zagotovo motivacija otrok do določenih aktivnosti. Vpliva pa na preživljanje prostega časa tudi okolje, v katerem otrok živi, starost otroka, spol, starši itd.
S. Derganc (2004) opredeljuje prosti čas mladih kot čas, ki jim ostane po opravljenih učnih in drugih življenjskih obveznostih. Je čas, ko mladi zadovoljijo potrebo po spanju, prehranjevanju, ko naredijo domačo nalogo, ko končajo s pomočjo v gospodinjstvu itd. Mrgole (2008) pa obravnava prosti čas mladih kot čas, ki ga preživijo zunaj formalno strukturiranih dejavnosti, to se pravi čas po šoli in po delu. Oba avtorja menita, da je prosti čas mladih tisti čas, ki jim ostane po opravljenih obveznostih.
V tem času so mladostniki večinoma brez nadzora staršev ali drugih odraslih oseb. Pod nadzorom so takrat, kadar preživljajo prosti čas skupaj s starši ali če obiskujejo organizirano prostočasno dejavnost. Prosti čas preživljajo sami ali v družbi vrstnikov, zato je zelo pomembno, kaj v tem času počnejo in kakšne izkušnje si pridobivajo (Gril, 2006).
Prostočasne dejavnosti se razlikujejo od drugih dejavnosti v tem, da si vsak lahko sam izbere, kaj bo počel v prostem času. In zato te dejavnosti ne doživljamo kot obveznosti. Izbiramo tiste dejavnosti, v katerih lahko izpopolnjujemo svoje spretnosti in znanje, hkrati pa imamo tudi možnost za izražanje svojih idej (Gril, 2006).
Ključni element prostočasnih dejavnosti so samousmerjanje, notranja motivacija, spoznavanje lastnih sposobnosti in izkušnja zadovoljstva (Cadwell in Baldwin, 2003; povzeto po Gril, 2006, str. 1).
Prostočasne dejavnosti zelo vplivajo na razvoj mladih. Številne študije dokazujejo, da je aktivno preživljanje prostega časa povezano s pozitivnimi razvojnimi rezultati. Pripomorejo k boljšemu šolskemu uspehu, prilagodljivosti, boljšemu mentalnemu zdravju (Coatsworth, 2005, povzeto po Kuhar, 2008, str. 18).
Prostočasne dejavnosti prispevajo k štirim dimenzijam kompetentnosti:
□	zunanji osebni oziroma praktični kompetentnosti (fizično in kognitivno znanje, to je obvladovanje nečesa konkretnega),
□	notranji osebni oziroma emocionalni kompetentnosti (samonadzor),
□	zunanji socialni kompetentnosti (socialne veščine),
□	notranji osebni kompetentnosti (sposobnost refleksije) (Bjarnadottir, 2004, po Kuhar, 2008, str. 18).
Ni vseeno, kakšne dejavnosti se pojavljajo v prostem času. Nekatere so lahko koristne, druge manj. Nekatere dejavnosti nam lahko čez čas postanejo všeč, druge pa ravno obratno. Pogosto pa dejavnosti, ki jih počnemo v prostem času, preženejo dolgočasje. Dejavnosti prostega časa je zelo težko združevati, saj zajemajo zelo različna področja življenja. Zelo težko jih je tudi ločevati, saj se po izhodiščih prepletajo (Lešnik, 1982).
Na prostočasne dejavnosti vplivajo številni dejavniki. M. Kuhar (2008) pravi, da so ti dejavniki motivacija, potrebe, kompetentnost, starost, spol, družbeni sloj, kupna moč, mobilnost, legalne in starševske omejitve itd. Mrgole (2008) navaja drugačno razdelitev le-teh, in sicer na razvojne, motivacijske dejavnike in pripadnost referenčnim socialnim skupinam. S. Derganc (2004) pa pod dejavnike, ki vplivajo na način preživljanja prostega časa, navaja starost, spol, družinske in socialne razmere, bivališče, obremenjenost mladih, učni uspeh, vrstnike, sposobnosti in interese mladih.
2. Namen empirične raziskave
Z empirično raziskavo smo želele raziskati, kako preživljajo prosti čas četrtošolci iz izbranih osnovni šol savinjske in posavske regije. Zanimal nas je obseg prostega časa, kakšne so vsebine le-tega in ali so učenci zadovoljni s preživljanjem svojega prostega časa. Preverjale smo razlike glede na spol učencev, kraj bivanja in izobrazbo staršev.
3. Metodologija
Raziskovalne metode
Uporabile smo deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja.
Raziskovalni vzorec
V raziskavo smo zajele neslučajnostni priložnostni vzorec učencev 4.. razreda OŠ Koprivnica, OŠ Kozje, OŠ Bistrica ob Sotli, OŠ Pišece, OŠ Bizeljsko, OŠ Artiče, OŠ Brežice in III. OŠ Celje. V raziskavo je bilo vključenih 70 učencev podeželskih in 72 učencev mestnih šol. Od tega je bilo 75 deklic in 67 dečkov. 33 staršev je imelo osnovno ali poklicno šolo, 44 4-letno srednjo šolo in 65 staršev je imelo višjo oziroma visoko šolo ali več. Pravilno izpolnjenih je bilo 142 vprašalnikov.
Postopki zbiranja podatkov
Anketiranje četrtošolcev je potekalo v mesecih februar in marec 2013. Potekalo je v skupini in ni bilo vodeno. Anketni vprašalnik je bil sestavljen po sklopih. Uvodna vprašanja zajemajo spol, kraj bivanja četrtošolcev in izobrazbo njihovih staršev. Prvo, deveto in deseto vprašanje je vezano na razumevanje prostega časa četrtošolcev. Sledijo vprašanja, vezana na kvaliteto in način prostega časa četrtošolcev. Z izjemo drugega in osmega vprašanja, ta sta vezana na zadovoljstvo in ovire preživljanja prostega časa četrtošolcev. Anketni vprašalnik vsebuje osem vprašanj zaprtega tipa in dva vprašanja odprtega tipa.
Merske karakteristike anketnega vprašalnika
□	Veljavnost smo zagotovili tako, da smo vprašalnik sestavili po splošnih navodilih za sestavljanje anketnih vprašalnikov.
□	Zanesljivost smo zagotovili z navajanjem natančnih navodil.
□	Objektivnost smo zagotovili tako, da smo uporabili skoraj vsa vprašanja zaprtega tipa, pri katerih ni mogoče s subjektivnim presojanjem spreminjati informacij.
Postopki obdelave podatkov
Podatke smo obdelale z računalniškim programom SPSS. Vprašanja zaprtega tipa smo prikazale tabelarično z navedbo absolutnih (^) in odstotnih frekvenc (f/o). Za preizkušanje odvisnih zvez med spremenljivkami smo uporabile %2-preizkus.
4. Rezultati in interpretacija
Najprej predstavljamo, kako učenci pojmujejo prosti čas, sledi prikaz obsega in vsebin prostega časa ter zadovoljstva učencev z njimi.
Tabela 1: Števila (^) in strukturni odstotki (f%) po odgovoru na vprašanje: "Kaj zate pomeni prosti čas?"
Kaj zate pomeni prosti čas?	f	f%
Čas brez obveznosti	33	23,2
Čas sprostitve	51	35,9
Razvedrilo	14	9,9
Čas uživanja	44	31,0
Skupaj	142	100,0
Iz naše tabele je razvidno, da največ učencem pomeni čas sprostitve (35,9 "/o), čas uživanja (31 %), čas brez obveznosti (23,2 %) in čas razvedrila (9,9 %).
Rezultati se kar precej razlikujejo od rezultatov, ki jih je dobila A. Kristančič (2007). Ugotovila je, da 36 odstotkom mladim prosti čas pomeni čas brez obveznosti, 24 odstotkom kot čas sprostitve, 23 odstotkom kot razvedrilo in 11 odstotkom kot čas uživanja.
Predvidevamo lahko, da do razlik prihaja zato, ker je avtorica zajela v svoj vzorec mlade različnih starosti, tudi starejše učence, ki imajo precej več šolskih obveznosti kot pa četrtošolci. Zato bi lahko rekli, da starejšim učencem prosti čas pomeni čas brez obveznosti in čas sprostitve, mlajšim pa čas sprostitve in uživanja.
Zanimalo nas je, ali se učenci v šoli pogovarjajo o prostem času. Raziskava nam je pokazala, da 84,5 odstotka četrtošolcev se pogovarja o prostem času. To se nam zdi pomemben podatek, saj naj bi šola, kot pravi A. Kristančič (2007), seznanila učence s pomenom in možnostmi prostega časa.
Iz raziskave smo ugotovili, da se učenci največ o prostem času pogovarjajo pri predmetu družba, tako je odgovorilo kar 97 učencev od 120. Ta rezultat nas ni presenetil, saj je v učnem načrtu (2011) za četrtošolce pri predmetu družba pod tematskim sklopom: Ljudje v družbi naveden cilj, da se učenci seznanijo s prostim časom. 11 učencev se pogovarja o prostem času pri jezikih in le 3 učenci govorijo o prostem času izven pouka. Presenetilo nas je, da je samo 9 učencev odgovorilo, da se pogovarjajo o prostem času pri razredni uri. Tu smo pričakovali več odgovorov.
Iz tega lahko povzamemo, da učenci razumejo prosti čas kot čas sprostitve in uživanja. K takšnemu rezultatu je lahko pripomogla tudi šola, saj kot smo ugotovili, se učenci pogovarjajo o prostem času v šoli in najpogosteje pri predmetu družba. Tako da jih učitelji spodbujajo k temu, da prosti čas preživijo koristno, predvsem pa v skladu s svojimi željami. Tudi učbeniki, ki pišejo o prostem času, govorijo predvsem o dejavnostih prostega časa, interesnih dejavnostih in koristnem preživljanju prostega časa.
Tabela 2: Števila (f) in strukturni odstotki (f%) po odgovoru na vprašanje: "S kom preživiš največ prostega časa?"
S kom preživiš največ prostega časa?	f	
Sam	24	16,9
S prijatelji	25	17,6
Z družino	93	65,5
Skupaj	142	100,0
Ljudje največ prostega časa preživimo v družinskem okolju. Nekateri trdijo, da je prosti čas v družini celo pogoj, da lahko družina deluje kot družbena skupina. Prosti čas v družini ima zelo pomembno vlogo, kot je na primer zbliževanje, stiki, socializacija (Strojin, 1982).
Naša raziskava je pokazala, da največ učencev preživlja svoj prosti čas skupaj z družino, kar 65,5 odstotka. S prijatelji jih preživi 17,6 odstotka, 16,9 odstotka učencev je tistih, ki največ prostega časa preživi samih.
Š. Prah (2011) je v svojem diplomskem delu zastavila enako raziskovalno vprašanje ter prišla do ravno nasprotnih rezultatov. Ugotovila je, da učenci največ prostega časa preživijo sami, nekaj manj jih ga preživi s prijatelji, najmanj pa učenci preživljajo prosti čas z družino.
Družina ima velik vpliv na preživljanje prostega časa posameznika. Starši so nekaki arhitekti in menedžerji stila preživljanja prostega časa svojih otrok. Interese svojih otrok usmerjajo v tista področja, do katerih sami čutijo naklonjenost (Kristančič, 2007).
Tabela 3: Števila (f) in strukturni odstotki
najpogosteje preživljaš prosti čas?"
po odgovoru na vprašanje: "Kako
Kako najpogosteje preživljaš prosti čas?	f	f%
Sem telesno aktiven/aktivna	50	35,2
Pred računalnikom/ televizijo/računalniškimi igricami	10	7,0
Berem	10	7,0
Se igram	62	43,7
Počivam	7	4,9
Se dolgočasim	3	2,1
Skupaj	142	100,0
Ugotovili smo, da se učenci v svojem prostem času največ igrajo, sledi telesna aktivnost. Enak odstotek jih prosti čas preživlja pred računalnikom in televizijo ter z branjem. Najmanj pa učenci v prostem času počivajo in se dolgočasijo.
Igra je zelo pomemben način preživljanja prostega časa skupaj z družino. Igra družinske člane sprošča, povezuje, združuje in tke medsebojne vezi. Pomembna je tudi takrat, ko se otroci vključujejo v vrstniške skupine. Takrat, ko vstopajo v vrtec, šolo, ali pa, ko se združujejo v formalnih ali neformalnih skupinah (Kajba Gorjup, 1999).
Tabela 4: Način preživljanja prostega časa glede na spol
Način preživljanja prostega časa	Dečki		Deklice		Skupaj	
	f	f%	f	f%	f	f%
Sem telesno aktiven/aktivna	26	38,8	24	32,0	50	35,2
Pred računalnikom/ televizijo/ računalniškimi igricami	9	13,4	1	1,3	10	7,0
Berem	2	3,0	8	10,7	10	7,0
Se igram	27	40,3	35	46,7	62	43,7
Počivam	2	3,0	5	6,7	7	4,9
Se dolgočasim	1	1,5	2	2,7	3	2,1
Skupaj	67	100,0	75	100,0	142	100,0
Opomba: x2 = 13,548, P = 0,019
Med spoloma obstaja statistično značilna razlika v načinu preživljanju prostega časa (x2 = 13,548, P = 0,019). Rečemo lahko, da so dečki bolj telesno aktivni v svojem prostem času kakor deklice. Dečki tudi več časa preživijo pred računalnikom, televizijo ali računalniškimi igricami kakor deklice. Deklice raje kakor dečki berejo, se igrajo in počivajo.
Tak izid smo pričakovali, saj tudi avtorji Lešnik (1982), N. Sadar (1991) in Ra-ičevič (2008) dokazujejo, da prihaja do razlik med spoloma pri izbiri prostočasnih aktivnosti. Raičevič (2008) je ugotovil, da se fantje bolj redno ukvarjajo s športom kot dekleta, medtem ko dekleta, v primerjavi s fanti, raje berejo.
Tabela 5: Števila (^) in strukturni odstotki (f/o) števila obiskanih krožkov v šoli
Obiskani krožki v šoli	f	f%
Nič	50	35,2
1	39	27,5
2	31	21,8
3	14	9,9
4 in več	8	5,6
Skupaj	142	100,0
Iz tabele je razvidno, da učenci največkrat ne obiskujejo nobenega krožka v šoli. To bi lahko pripisali temu, da šola nima na voljo dovolj krožkov, za katere se učenci
zanimajo. 27,5 odstotka jih obiskuje 1 krožek, 21,8 odstotka pa 2 krožka. Le 9,9 odstotka jih obiskuje 3 krožke. Vse manj pa je tistih, ki bi obiskovali 4 krožke ali več. Grilova (2006) pa pravi, da večina učencev obiskuje krožke, ki so organizirani na šoli.
Tabela 6: Število obiskanih krožkov v šoli glede na kraj bivanja
Obiskani krožki v šoli glede na kraj bivanja	Podeželska šola		Mestna šola		Skupaj	
	f	f%	f	f%	f	f%
Nič	16	22,9	34	47,2	50	35,2
1	24	34,3	15	20,8	39	27,5
2	17	24,3	14	19,4	31	21,8
3	10	14,3	4	5,6	14	9,9
4 in več	3	4,3	5	6,9	8	5,6
Skupaj	70	100,0	72	100,0	142	100,0
Opomba: x2 = 12,148, P = 0,016
Izid x2-preizkusa kaže, da med mestnimi in podeželskimi učenci obstaja statistično značilna razlika v številu obiskanih krožkov v šoli (x2 = 12,148, P = 0,016).
Podeželski učenci v šoli največkrat obiskujejo en ali dva krožka. Mestni učenci pa v šoli največkrat ne obiskujejo nobenega krožka. Teh je kar 47 odstotkov. Razlogov je lahko več, in sicer jih krožki, ki so organizirani v šoli, ne zanimajo, morda so že v popoldanskem času vključeni v krožke oziroma interesne dejavnosti in bi jim tisti v šoli bili odveč. Le 22,9 odstotka podeželskih učencev ne obiskuje nobenega krožka.
Tak izid smo pričakovale, saj menimo, da imajo podeželski učenci več ovir pri vključevanju v organizirane dejavnosti izven šole in se zato raje vključijo v krožke, ki so organizirani v šoli. Iz tega lahko domnevamo, da se podeželski učenci intenzivneje vključujejo v krožke, organizirane v šoli, kakor mestni učenci.
Tabela 7: Števila (f) in strukturni odstotki (f "/o) števila obiskanih krožkov izven šole
Obiskani krožki izven šole	f	
Nič	31	21,8
1	55	38,7
2	42	29,6
3	9	6,3
4 in več	5	3,5
Skupaj	142	100,0
V naši raziskavi smo ugotovile, da največ učencev obiskuje po en krožek izven šole, teh je kar 38,7 odstotka. Nato sledijo tisti, ki obiskujejo po dva krožka - 29,6 odstotka. Zanimiv podatek se nam zdi, da se učenci veliko bolj vključujejo v krožke izven šole kakor v tiste ki so organizirani v šoli. Le 21,8 odstotka je takšnih, ki ne obiskuje nobenega krožka izven šole, medtem ko krožkov v šoli ne obiskuje 35,2 odstotka. Kot smo že v prejšnjih odstavkih omenile, bi lahko bil razlog za to v različnih željah in zanimanju učencev za določene dejavnosti. Učenci imajo na voljo veliko več organiziranih dejavnosti izven šole kakor v njej. In zato, če le imajo možnost, se raje vključijo v tisti krožek, ki jih najbolj zanima in veseli. Je pa res, da je vključevanje v organizirane dejavnosti izven šole postal nekakšen trend. Starši so postali tako rekoč "obsedeni" s prevelikim vključevanjem otroka v organizirane dejavnosti.
Do podobnih ugotovitev je prišla tudi A. Gril (2006), saj je pri raziskovanju prostega časa mladih v Ljubljani ugotovila, da osnovnošolci v prostem času povprečno obiskujejo dva krožka. Ena petina osnovnošolcev se ne vključuje v nobeno organizirano dejavnost ali krožek.
Vključevanje otrok v organizirane dejavnosti pa ima prednosti in slabosti. Prva prednost je ta, da organizirane dejavnosti pomagajo otroku, da se spoznajo z vrstniki in da si širijo svoja učna področja (Elkind, 2003, povzeto po Heath, 2009). Druga prednost pa je, da imajo otroci priložnost spoznati prijatelje, ki prihajajo iz različnih kultur in okolij (Tirone in Pedlar, 2005, povzeto po Heath, 2009). Nekateri starši menijo, da niso dobri starši, če otroci niso vključeni v veliko organiziranih dejavnosti, zato otroke prekomerno vključujejo v dejavnosti. To pa prinese veliko slabosti. Takšni otroci so pod velikim pritiskom, saj skušajo biti dobri na vseh področjih, kamor so vključeni. In ti otroci imajo manj časa za igro, družino in osebne interese (Rosen-field in Wise, 2000, povzeto po Heath, 2009).
Tudi S. Derganc (2004) meni, da mladim predstavljajo organizirane dejavnosti dve strani. Pozitivno je to, da imajo mladi pri organizirani dejavnosti priložnost, da se srečajo z vrstniki, da skupaj počnejo zanimive stvari in srečajo nove prijatelje. Po drugi strani pa jih organizirane dejavnosti s svojo organiziranostjo preveč spominjajo na šolo.
Tabela 8: Število obiskanih krožkov izven šole glede na kraj bivanja
Obiskani krožki izven šole glede na kraj bivanja	Podeželska šola		Mestna šola		Skupaj	
	f		f		f	
Nič	23	32,9	8	11,1	31	21,8
1	27	38,6	28	38,9	55	38,7
2	18	25,7	24	33,3	42	29,6
3	2	2,9	7	9,7	9	6,3
4 in več	0	0	5	6,9	5	3,5
Skupaj	70	100,0	72	100,0	142	100,0
Opomba: x2 = 18,295, P = 0,001
Med mestnimi in podeželskimi učenci obstaja statistično značilna razlika v številu obiskanih krožkov izven šole (x2 = 18,295, P = 0,001). Čeprav lahko iz tabele razberemo, da je enako število učencev, ki je vključenih v en krožek, je razlika očitna v rubriki "nič", saj 32,9 odstotka podeželskih učencev ne obiskuje nobenega krožka. Mestnih učencev, ki ne obiskuje nobenega krožka, pa je samo 11,1 odstotka. Razlika se pokaže tudi pri obiskanih treh in štirih krožkih. Tudi tu je več mestnih učencev, ki obiskujejo tri ali štiri krožke. Rečemo lahko, da se mestni učenci bolj vključujejo v krožke izven šole kot pa podeželski.
Tak izid smo pričakovale, saj so nekateri podeželski učenci do malo večjega mesta, kjer potekajo različne organizirane dejavnosti, oddaljeni tudi do trideset kilometrov, kar predstavlja veliko logistično oviro za starše (na primer vožnja dvakrat na teden).
Tudi A. Gril (2006) pravi, da se mestni učenci bolj vključujejo v krožke izven šole kot pa podeželski. Razlog za to navaja predvsem oddaljenost oziroma dostopnost do krožkov.
Tabela 9: Število obiskanih krožkov izven šole glede na izobrazbo staršev
Obiskani krožki izven šole glede na izobrazbo staršev	Osnovna in poklicna šola		4-letna srednja šola		Višja oz. visoka šola ali več		Skupaj	
	f	r/o	f	f%	f	f%	f	f%
Nič	14	42,4	9	20,5	8	12,3	31	21,8
1	14	42,4	19	43,2	22	33,8	55	38,7
2	2	6,1	14	31,8	26	40,0	42	29,6
3	3	9,1	1	2,3	5	7,7	9	6,3
4 in več	0	0	1	2,3	4	6,2	5	3,5
Skupaj	33	100,0	44	100,0	65	100,0	142	100,0
Opomba: x2 = 26,050, P = 0,001
Na osnovi x2-preizkusa lahko ugotovimo, da obstaja statistično značilna razlika v številu obiskanih krožkov izven šole glede na izobrazbo staršev (x2 = 26,050, P = 0,001). Učenci staršev z višjo izobrazbo obiskujejo več krožkov kakor učenci staršev z nižjo izobrazbo. Opazimo lahko porast števila obiskanih krožkov v povezavi z rastjo izobrazbe staršev. Večjo kot imajo starši izobrazbo, več krožkov njihovi otroci obiskujejo.
Razloge za takšne ugotovitve lahko najdemo v tem, da imajo bolj izobraženi starši posledično višji ekonomski položaj in lahko svojim otrokom nudijo več krožkov izven šole. Večina krožkov izven šole je plačljivih in zato si starši otrok z nižjim ekonomskim položajem njihovih obiskov ne morejo privoščiti.
Otroci, ki živijo v družini z visokim socialno-ekonomskim standardom, imajo precej več možnosti za vključevanje v organizirane dejavnosti kot tisti iz družin z nižjim socialno-ekonomskim standardom (Zeijl idr., 2001, povzeto po Heath, 2009).
S tem se strinja tudi Kuhar (2008), ki pravi da mladi, ki prihajajo iz družin z nižjim družbeno-ekonomskim statusom, so velikokrat prikrajšani. Ti si zaradi pomanjkanja denarja določenih prostočasnih aktivnosti in izdelkov ne morejo privoščiti. To je na primer obisk kina, lokalov, vodene telovadbe, nove računalniške tehnologije.
Mladi, ki pa prihajajo iz družin, ki imajo višji družbeno-ekonomski status, pa imajo več možnosti, da izkoristijo poučne izkušnje v prostočasnih dejavnostih. Obenem pa imajo tudi možnost, da se izurijo v obvladovanju sodobnih informacijsko-komanikacijskih tehnologij.
Tabela 10: Števila (^) in strukturni odstotki (f%) po odgovoru na vprašanje: "Kje raje preživljaš svoj prosti čas?"
Kje raje preživljaš svoj prosti čas?	f	f%
Doma	53	37,3
Zunaj doma	89	62,7
Skupaj	142	100,0
Rezultati so pokazali, da 62,7 odstotka učencev prosti čas raje preživlja zunaj doma, kar potrjuje tudi Bajzek (2008).
Kot razlog, zakaj učenci raje preživljajo prosti čas zunaj doma, navajamo, da imajo zunaj doma na voljo več različnih aktivnosti, s katerimi se ukvarjajo v prostem času. V rubriko "zunaj doma" štejemo tudi vse krožke, ki jih obiskujejo, npr. različne oblike telesne aktivnosti, druženje s prijatelji, igre na igriščih, v parkih in podobno. Zato nas takšni rezultati tudi ne presenečajo.
Bajzek (2008) je ugotavljal, kako mladi preživljajo prosti čas zunaj doma. Najbolj pomembno je mladim srečevanje s prijatelji ali prijateljicami. Na drugem mestu je srečevanje s svojo skupino. Temu sledi srečevanje s fantom/dekletom pri malo starejših. Nato je ukvarjanje z aktivnim športom, nakupovanje, obiskovanje lokalov, preživljanje prostega časa skupaj s starši zunaj doma, obiskovanje kina.
Pri starejših sledi vožnja z motorjem in nato obiskovanje diskotek. Temu pa sledi delovanje v prostovoljnih dejavnostih in preživljanje časa v knjižnici. Nekateri radi preživijo prosti čas zunaj brez cilja in na zadnjem mestu je obiskovanje igralnic.
Tabela ll: Števila (f) in strukturni odstotki (f"/o) po odgovoru na vprašanje: "Kdo najbolj vpliva na izbiro tvojih prostočasnih aktivnosti?"
Kdo najbolj vpliva na izbiro tvojih prostočasnih aktivnosti?	f	f%
Sam	75	52,8
Starši	50	35,2
Prijatelji, vrstniki	17	12,0
Skupaj	142	100,0
Raziskava je pokazala, da kar polovica učencev aktivnosti svojega prostega časa izbira samih. To kaže na dejstvo, da starši dajejo svojim otrokom prosto pot, da vsaj v prostem času počnejo to, kar si res želijo. Temu sledijo starši v 35,2 odstotka. Na samo 12,0 odstotka učencev vplivajo prijatelji.
Podobno je ugotovila tudi A. Kristančič (2007), ki pravi, da na prostočasne aktivnosti najbolj vplivajo učenci sami. Temu sledi družina in šele nato prijatelji.
Družina ima velik vpliv na preživljanje prostega časa posameznika. Starši so nekaki arhitekti in menedžerji stila preživljanja prostega časa svojih otrok. Interese svojih otrok usmerjajo v tista področja, do katerih sami čutijo naklonjenost (Kristančič, 2007).
Pri izbiri prostočasnih aktivnosti so prijatelji oziroma vrstniška skupina tudi pomemben dejavnik. Ti dajejo mladostniku podporo in prijateljstvo izven domačega okolja. Ravno preko vrstnikov pa na mlade vplivajo stvari in dejavnosti, ki so trenutno v modi. Posamezniki zelo radi prevzemajo vzorce ravnanja in posnemanja (Der-ganc, 2004).
Tabela 12: Števila (f) in strukturni odstotki (f%) po odgovoru na vprašanje: "Ali si zadovoljen s preživljanjem svojega prostega časa?"
Ali si zadovoljen s preživljanjem svojega prostega časa?	f	f%
Zelo zadovoljen	111	78,2
Še kar zadovoljen	30	21,1
Nisem zadovoljen	1	0,7
Skupaj	142	100,0
Kar 78,2 odstotka mladih je zadovoljnih s preživljanjem svojega prostega časa, 21,1 odstotka jih je še kar zadovoljnih, medtem ko samo eden izmen vseh anketiranih učencev ne izraža zadovoljstva. To, da so učenci zadovoljni s preživetim prostim
časom, bi lahko pripisali temu, da se večinoma sami odločajo, kaj bodo počeli v tem času, in si izbirajo tiste dejavnosti ter počnejo tiste stvari, ki jim prinašajo zadovoljstvo, kar je tudi bistvo prostega časa. Tudi Metka Kuhar (2008) poudarja, da v prostem času posameznik počne to, kar si želi, in se ukvarja s tistimi dejavnostmi, ki ga veselijo.
Tako Bajzek (2008) kot A. Gril (2006) sta prišla do podobnih ugotovitev. Oba se strinjata, da je večina mladih s preživljanjem svojega prostega časa zadovoljna.
5. Sklep
Na podlagi opravljene raziskave lahko ugotovimo, da anketirani učenci razumejo prosti čas kot čas sprostitve in uživanja. V šoli so največ pozornosti pogovoru o prostem času namenili pri predmetu družba. Anketiranci največ svojega prostega časa preživijo skupaj z družino, v tem času pa se najpogosteje igrajo. Dečki so bolj telesno aktivni kakor deklice in tudi več časa preživijo pred računalnikom, televizijo ali računalniškimi igricami. Deklice raje berejo, se igrajo in počivajo. Približno tretjina anketiranih v šoli ne obiskuje nobenega krožka. Med tistimi, ki pa ga, prevladujejo učenci z enim izbranim krožkom.
Učenci, ki obiskujejo prostočasne aktivnosti izven šole, povečini izberejo eno aktivnost. Podeželski učenci se bolj vključujejo v krožke, organizirane v šoli, kakor mestni. Mestni učenci se bolj vključujejo v krožke izven šole. Raziskava je pokazala, da učenci staršev z višjo izobrazbo obiskujejo več krožkov kakor učenci staršev z nižjo izobrazbo. Četrtošolci raje preživljajo svoj prosti čas zunaj doma. Na izbiro prostočasnih aktivnosti v največji meri vplivajo sami in so z njimi zadovoljni.
Učenci, zajeti v raziskavo, dokaj kakovostno preživljajo prosti čas. Pokazale pa so se tudi možnosti izboljšave, npr. v šoli bi se lahko namenjalo več pozornosti tej tematiki, ne samo pri enem predmetu, temveč tudi pri drugih. Še posebej pa bi bilo smiselno to tematiko vključevati v program razrednih ur. Prav tako je pomembna sprotna evalvacija interesnih dejavnosti (krožkov), ki jih ponujajo osnovne šole, saj se tako kot vsa druga področja tudi interesi učencev spreminjajo. In temu trendu naj bi sledila tudi šola s ponudbo aktualnih dejavnosti v času izven pouka.
Kot učitelji in vzgojitelji lahko močno vplivamo na to, da otroci preživljajo prosti čas kakovostno. Pomagamo jim pri razvijanju močnih področij in usmerjanju v dejavnosti, v katere se želijo vključevati. Imamo pa tudi možnost, da vplivamo na starše in jih ozaveščamo o potrebah prostega časa za vsestranski razvoj za njihovega otroka.
Urška Smole, dr. Branka Čagran, dr. Vlasta Hus: Preživljanje prostega časa četrtošolcev 65 Urška Smole, Branka Čagran, PhD, Vlasta Hus, PhD
How fourth-grade pupils spend their free time
Free time is defined as time spent away from obligations Each individual is free to choose their free time activities according to their demands, either to relax, have fun, calm down or cheer up. Free time is much needed in an individuals' life as a means of charging the batteries and getting energized, both for adults and pupils alike. The pupils need time to relax in order to focus better in school. Their free time is spent engaging in various fun and relaxing activities. Some children tend to be very active during this time, others not as much, some are even bored. The causes for this are numerous. Among the most important is, without doubt, the children's'motivation to do particular activities, while other aspects should also not be neglected, such as the environment, age and the parents' education.
Derganc (2004) defines adolescents' free time as the time left after completing school and life obligations, and time when they satisfy their need for sleep, food, doing their homework, helping in the household, etc. Mrgole (2008), however, defines adolescents 'free time as time spent outside of formally structured activities - the time after school and work. Both authors agree that free time is the time which remains after all other duties have been fulfilled.
Free time activities differ from others as each individual can choose what they want to do. This is the very reason free time activities are not perceived as obligatory. We tend to choose activities which enable us to perfect our skills and knowledge and express our ideas (Gril, 2006).
Free time activities have a major impact on children's development. Numerous studies show that being active in our free time correlates with positive development, increased academic performance, adaptability and better mental health (Coatsworth, 2005, as cited in Kuhar, 2008, p. 18).
The type offree time activities matters greatly, as some of them can be useful, others not; we can grow to like some, as well as the opposite. Regardless, free time activities very often reduce boredom. Free time activities are difficult to group as they cover various parts of our lives. On the other hand, they are difficult to separate since they have common origins (Lešnik, 1982). Free time activities are influenced by various aspects. Kuhar (2008) lists them as motivation, needs, competence, age, gender, social status, purchasing power, mobility, legal and parental limitations, etc. Mrgole (2008) offers a different classification, namely the developmental aspect, motivational aspect, and belonging to particular social groups. Derganc (2004), however, lists the following factors which influence the choice of free time activities: age, gender, familial and social circumstances, residence, adolescents' overload, academic achievements, peers, abilities and interests.
Our empirical research was aimed at establishing the ways how the fourth-grade pupils from the selected primary schools in Savinja and Lower Sava regions spend their free time. We were interested in the amount and content of free time and the pupils' satisfaction with their free time activities, while keeping in mind the pupils' gender, location and parents' education. In order to do so, we used a descriptive non-experimental method of empirical research and non-probability convenience sample. The participants were pupils attending the fourth grade at the primary schools Koprivnica, Kozje, Bistrica ob Sotli, Pišece, Bizeljsko, Artiče, Brežice and III. Primary School Celje. The sample consisted of 142 pupils, of which 70 pupils were attending suburban schools and 72 pupils were attending urban schools (47.2 %o male). The parents of the participating pupils consisted of those with primary or vocational education (23.2 %), specialised secondary education (31 %) and higher or university education (45.8 %). The survey was conducted in February andMarch 2013. After a prior permission from the schools, we administered the survey at the schools, where they were completed in groups and without guidance. The questionnaire consisted of several parts, where the initial questions inquired about the pupils' gender, location and their parents' education. The questionnaire included eight closed-ended and two open-ended questions. The acquired data were analysed using the SPSS software. Closed-ended questions were presented in terms of absolute and percentage frequencies. We applied the Chi-square test to verify the associations between the variables.
The survey revealed that the pupils see free time mainly as a time to relax and enjoy; this partly resulted from free time being discussed at schools and the teachers encouraging the pupils to engage in useful free time activities they can enjoy. This is also the case in various textbooks which discuss free time activities, extra-curricular activities and spending free time in beneficial ways. Our survey showed that the pupils learned most about free time within the subject Society. This is not surprising, as the 2011 Curriculum for the fourth-grade pupils covers the people in society topic, with the aim of introducing free time to the pupils.
The participants spend the majority of their free time with their families. They most often spend time playing, the boys being more physically active than the girls. However, boys spend more time using computers or playing computer games, whereas girls prefer reading, playing with toys and resting. These findings are in accordance with previous findings (Lešnik, 1982; Sadar, 1991; and Raičevič, 2008), which revealed gender differences in spending free time. Raičevič (2008) reports that boys engage in sports activities more frequently than girls, while the girls are more likely to read than the boys. Our survey suggested that a rather large number of pupils (one third) do not attend any extra-curricular activities, which can be due to the schools not offering activities which the pupils might find interesting. However, we noticed that the pupils from suburban schools are engaged in the extra-curricular activities offered by the school more frequently, whereas the pupils from urban areas are engaged in the extra-curricular activities outside of school. This is not surprising and can be explained by the fact that pupils from suburban areas find it more difficult to commute to activities outside school. The analysis revealed that the majority of pupils attend one extra-curricular activity,
followed by those visiting two. What we find interesting is that the pupils prefer the activities outside school, which could be explained by the pupils' interests and wishes - there are much more outside school activities offered, which means the pupils prefer joining activities they are actually interested in. However, joining the outside school activities has become somewhat of a trend. The parents developed an obsession with including their children in too many organised activities. Or, in the words of Rosenfield and Wise (2000, as cited in Heath, 2009), parents feel less confident in their parenting if the children do not attend numerous activities.
Our research showed that the pupils, whose parents have higher or university education, are engaged in more extra-curricular activities which could be explained by the fact that these parents also have a higher income due to their education, and can offer their children more activities outside school. Such activities usually demand a payment of attendance fees which cannot be afforded by the parents with a lower economic status. The pupils from families with a higher socio-economic status are given more opportunities to attend organised activities than the pupils from families with a lower status (Zeijl, Poel andReymond, 2001, as cited in Heath, 2009). A view shared by Kuhar (2008) as well; she claims that underprivileged children are often deprived, since they cannot afford certain free time activities, such as going to the cinema or bars, attending workout, using new computer technologies, etc.
The fourth-grade pupils prefer spending their free time outside their home - including all extra-curricular activities they attend, which is also confirmed by Bajzek (2008), who noticed that boys prefer spending their free time outside of home. This could be explained by the fact that the pupils have more activities available outside home, namely, various extra-curricular activities covering sports, socialising, spending time at playgrounds, parks, etc. The choice of free time activities is left to the pupils themselves, which was also stated by Kristančič (2007), who says that the pupils 'personal choice is the most influential factor when selecting free time activities, followed by the influence of their family and, lastly, friends.
The majority of participants are satisfied with their free time activities, which was expected, since they choose the activities based on their own interests. As Kuhar (2008) states, individuals engage in activities which they find satisfying. Such views are supported by Bajzek (2008) and Gril (2006), who both found out that the majority of young people engage in satisfying free time activities.
We can conclude that the participants spend their free time in a beneficial manner, however, there is room for improvement. Namely, schools could allocate more time to cover the topic of free time in a number of subjects, particularly during the Class Lessons. Continuous evaluations of the extra-curricular activities at schools are also vital because the pupils' interests change during time. Schools should be guided by this fact and adjust the offer of activities accordingly. As teachers, we can influence the way the pupils spent their free time and orientate them towards the beneficial activities, help them to develop their strong areas and to do things they find enjoyable. On the other hand, we can make parents aware of the role offree time and its place in the pupils' development.
LITERATURA
1.	Bajzek, J. (2008). Svet prijateljstva in vezi prostega časa. V Odiseja mladih (str. 278-321). Radovljica: Didakta.
2.	Derganc, S. (2004). Prosti čas mladih. Ljubljana: Salve: Društvo Mladinski Ceh.
3.	Gril, A. (2006). Prosti čas mladih v Ljubljani. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
4.	Heath, P. (2009). Parental Structuring of Children's Leisure Time. Pridobljeno dne 12. 01. 2013 s svetovnega spleta: http://www.education.com/reference/article/parental-struc1:ure-children-leisu-re-time/.
5.	Kajba Gorjup, N. (1999). Prosti čas in njegov pomen nekoč, danes in jutri. Otrok in družina, 48 (4), str. 13-15.
6.	Kristančič, A. (2007). Svoboda izbire - Moj prosti čas. Ljubljana: A. A. Inserco, d.o.o. svetovalna služba.
7.	Kuhar, M. (2008) Prosti čas mladih v 21. stoletju. V Z. Škvor, B. Zupan (Ur.), Zbornik posveta mladi in prosti čas (str. 17-30). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad RS za mladino.
8.	Lešnik, R. (1982). Prosti čas: delo, človek, družba, vzgoja. Maribor: Založba Obzorja.
9.	Mrgole, A. (2008). Prosti čas mladih,, ki niso nikamor vključeni: nekaj kulturno in sistemsko pogojenih dilem in/ali možnosti. V Z. Škvor, B. Zupan (Ur.), Zbornik posveta mladi in prosti čas (str. 31-47). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad RS za mladino.
10.	Prah, Š. (2011). Preživljanje prostega časa pri različnih generacijah osnovnošolcev. Diplomsko delo, Maribor: Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta.
11.	Raičevič, L. (2008) Prosti čas mladih. V Z. Škvor, B. Zupan (Ur.), Zbornik posveta mladi in prosti čas (str. 67-74). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad RS za mladino.
12.	Sadar, N. (1991). Moški in ženske v prostem času. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.
13.	Strojin, T. (1982). Prosti čas. Ljubljana: Delavska enotnost.
14.	Učni načrt: Družba (2011). Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo.
Urška Smole (1989), profesorica razrednega pouka na Osnovni šoli Cerklje ob Krki. Naslov: Poklek 32, 3257 Podsreda, Slovenija; Telefon: (+386) 040 862 933 E-mail: urska.smole1@gmail.com
Dr. Branka Čagran (1961), redna profesorica za pedagoško metodologijo na Pedagoški fakulteti in Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru.
Naslov: Sprehajalna pot 8, 2000 Maribor, Slovenija; Telefon (+386) 041 787 010 E-mail: branka.cagran@um.si
Dr. Vlasta Hus (1960), izredna profesorica za didaktiko spoznavanja okolja in družboslovja na Pedagoški fakulteti v Mariboru.
Naslov: Pod vinogradi 33, 2351 Kamnica, Slovenija; Telefon: (+386) 031 851 360 E-mail: vlasta.hus@um.si