170. Številka. Trat, v frtrtrk 27. julija 1 S99. IVčaj XXIV. „Edinost" izhaia rimkrat na dati. razun neilelj in praznikov, zjutraj in ».večer oh 7. uri. D ponedeljkih in po praznikih izhaja 0)1 uri zjutraj. Narodi« ii / ii JI ^ ;i : Ohe tedanji na leto . . . jrl.l. 'iI-Za nanio večerno tadanje . 1'i'— h pol leta. četrt letu in na meneč »zmerno. Naročnino i« plačevati naprej. \« naročile hrez priloftene naročnin« ne uprav« ne ozira. Nh drobno se prodajajo v Tratu zjut-rnnje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedtljake »jutranje Številke po a nvi. Iy ven Trata po 1 nvč. več. EDINOST Večerno Izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. H" Telefon Stv. H70. 4 nvč. V -ittniiNtt je moč ! Oflatl »e računajo po vr*oili v petitu, /.h vrf-krntno naročilo 4 primernim popustom. Poklan«, oumriniee in javne zalivale. domači oclaai itd. ««e računajo po pogoditi. V«i ilopiai naj »e poSiljajn iireilnistvh, Netrnnkovani dupini »e ne sprejemajo. Knkopiai »e ne vračajo. Naročnino, re k I an ine i je in i|trt*- jenm iipriivni4tvii. Naročnino in ofllaae je plačevati loco Trat. VrHnlitni in tiskarna *e nahajata v uliri Carin ti* Uv. 12. I;|irnvnišl i o. »d-priivništva Iii sprejemanje inseriitm v ulici Molin piccoln 4lv. .1, 11. luuistr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Oodnik Lastnik konaorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna konnoicija lista „Edinost" v Tratu. Brzojavna in telefonična poročila. (Novejfie vesti.) Dunaj 2ti. *VV iencr A hendpost» oporeka vesti nek« tukajšnje lokalne korespondence o sprejemu odposlanstva avstrijskih sladčičarjev pri Bilančnem ministru, glasom katere da je dr. Kaizl odklonil odgovornost glede novega davka na sladkor, ker da je bil ta zakonski predlog /e pripravljen pred tremi leti. Finančni minister je izjavil, da prevzema za vpraša v ne naredbe popolno odgovornost. Tudi ni res, da bi bil minister svetoval sladčičarjem, naj ustanove kartel. Minister je le opozoril deputacijo, da državna oblast do sedaj nima sredstev, s katerimi hi mogla postopati proti kartelom ter da čaka vprašanje o ureditvi kartelov že dalje časa parlamentarne rešitve. IIHIgrati 2*1. Preko sodišče je danes nadaljevalo razprave. Večina današnjih tožencev je obsojena zaradi razžaljenja veličanstva. Tri obdolžence so obsodili v ječe. Eno osebo, toženo zarndi razširjanja neke brošure proti dinastiji Obrenovi-dev, so osvobodili. Razprave zaradi napada na Milana se še niso začele. Pariz 2fi. V vojnem mi niste rstvu zagotavljajo, da je kazen, ki je doletela Negriera, posle-diea govora, katerega je isti imel v Uourgesu. Druga preiskava, katero je vodil general Brugferč proti Pellieuxu, ni spravila ničesnr na dan, kar bi nasprotovalo načelom časti in discipline. Vendar je bil Brugei* za to, da Pellieux ne more na dalje obdržati poveljništva v Parizu, Bukurešta 26. O priliki pogreba earjeviča Jurija se je danes tukaj opravljala maša zadušnica. Pariz 20. Nacionalistični listi protestirajo proti presta vljenjii Pelieuxa in proti kaznovanju Negriera, češ, da se hoče s takimi naredbami strašiti vojno sodišče v Rennesu. Revizijonistični j listi pa čestitajo vladi k tem odločbam, katera primoraju častništvo, ali da spoštuje ustavo in vojaške dolžnosti, ali pa da se odpove vojaški službi. Novine potrjujejo že znane vesti, zakaj se je Negriera kaznovalo. »Figam« pravi, da je Negrier rekel: (V vlada ničesar ne stori, bo moral začeti delati najviši vojni svH. Dopis iz Štajerske. Vseli zavednih Slovencev oči so sedaj obrnjene posebno na primorsko stran, kjer naši slovenski zastopniki, združeni na vsej črti, bijejo boj proti sovragom našim. Ni rečeno s tem, da drugod ni takega ali morda še hujšega boja (.Ve, ga ni hujšega. lTred.), pa zanimiv je postal položaj primorskih Slovencev in Hrvatov. Sicer pa me k temu dopisu iz Štajerske, kateremu se boste morda čudili, ni dovelo samo zanimanje za vaš boj, ampak še nekaj druzega. Vi imate na Vašem listu kakor vodilo lepi in pomenljivi rek: »V edinosti je moč«. Žal, da mi Slovenci tega ne uinevamo. Žalostne razmere med našimi brati na Kranjskem nam to še posebno spričnjejD. Tako strastnega strankarstva menda ni lahko kjo najti, kakor je med Slovenci na Kranjskem. Ko nam domačija gori od vseh strani, se naši bratje koljejo med seboj, mesto tla bi skupno branili to domačijo. Mesto da bi gledali, kako bi se Slovenci, zlasti ob mejah, okrepili gospodarski in narodnostno, se v središču pulijo za gospodstvo, katero jim itak iztržejo nasprotniki, ako pojde tako tako dalje še nekaj časa. Mesto da bi nas navduševali /.a boj, naše bojne vrste klicali k jedinosti in vztrajnosti, mesto da bi nas moralno podpirali:. sejejo razdor in prepir, brat n» stopa proti bratu, sedaj se ve- P O 0 L I S T E K, fi Ivan in Ljuba. ----« .Spisal Nekdo. y ~ On je bil silno razburjen. Sto besed mu je sililo na jezik. Konečno je vprašal: — Ali je to — žen i te v — iz ljubezni ?... Trenotek je molčala. Srce ji je bilo težko, kakor hi bilo polno svinca. Potem je odgovorila. — Da. — Ne lažem se, je mislila. Saj me Malnar res ljubi. Ivan je oddirjal. Ves dan je taval kakor pijan po Tuškaneu, po Cmavkn, zašel je do Šestin, potikal se je po gozdu, prehodil, bolje rekoč preletel je vse steze, potrgal si vso obleko. O polunoči je prišel domov, utrujen kakor jelen, katerega so ves dan lovci preganjali. Legel je na posteljo, ne da l>i odložil obleko. Zaspati ni mogel. Skočil je k pisalni mizi in popisal karto. — .Ali je vse res, kar si mi sinoči pisala in danes dejala ? — Potem je odnesel karto na pošto. Domov ni mogel iti. Čutil je, da tam ne bi mogel obstati. Sel je v »Narodno kavarno* in brskal po časopisih, ne da bi mogel kaj čitati. Gosti so zapustili kavarno do zadnjega. On ni opazil ničesar. Nata- žejo z nasprotniki jedili, sedaj drugi, in le naravno je, da ne morejo vspevati podjetja, ustanovljena v našo obrambo. Pikre besede bi tu človak iinel na jeziku, pa boljše je menda, da jih prihranim za se. Tolika je gotovo, da nam, ki smo na mejah slovenskih, treba, da razmišljamo sami o sredstvih in načinu, kako nam je braniti dom. Mi prod vsem uvažujemo geslo: »V edinosti je moč«. Mi nočemo brezzmiselnoga in pogubnega boja in ne delamo razdora med hratl; nam ni nu tem ležeče, kdo je več ali manj, ampak gledamo na to, kako in koliko je kdo storil v obrambo in procvit naroda. Vendar je med nami še vse premalo edinosti. Nedostaje nam /.lasti skupnega glasila. Ljubljanska dnevnika sta oba preveč zapletena v strastni boj in torej ne moreta ne eden ne drugi izvrševati naloge, ki hi ustrezala našim obmejnim potrebam. Naš svet jc zato ta-le: Naj se Slovenci izven Kranjske oklenejo jednega izvenkranjskilt glasil, ter si je izvolijo za svoje skupno glasilo, v katerem hočejo braniti svojo narodnost in nje pravice. To naj bi bil list, Ui se tlo sedaj ni zagrešil ni proti eni, ni proti drugi strani ter je tudi sposoben za dobro vršenje svoje naloge. »Narod« in »Slovenca« pa prepustimo Slovencem nn Kranjskem. Nočemo s tem reči, da bi mi Slovenci ob meji nekak a front napravili bratom na Kranjskem. Ne, ampak svoje stališče in svojo taktiko hočemo uravnavati" po direktivi, katere se n. pr. drži Vaša »Edinost«. Tudi ne bomo nikdar iskali prepirov z ljubljanskima dnevnikoma, ampak skušali vse Slovenci zjediniti k ljubezni bratovski in k skupnemu boju proti skupnim sovragom. Nihče torej ne bo »Naroda« ali »Slovenca« preziral, ampak ju bo uvaževal, ti v prvi vrsti bo podpiral ono skupno glasilo, ki si je izvolimo. kar ga je opozoril, da se kavarna zapre. Mehanično je plačal in odšel. In potem je taval, opotekajo se, po vseh trgih in ulicah, dokler se je rodil beli dan . . . Opoludue je dobil njen odgovor. — Res je. — In zvečer se jo odpeljal. Najprej na Dunaj, potem v Prago. V tem se je zgodilo nekaj nepričakovanega, kar je delovalo kakor čudež, a vendar ui bil čudež... Ljuba je hodila po hiši, kakor senca. Zbrala je res svoj pogum, vso svojo duševno moč in ener-žijo, iskala dela, da bi tako pozabila — vse to ji je prav malo pomagalo. Ohranilo jo je bolezni, določene bolezni, kakoršne poznajo zdravniki, zaželje-nega pozabljenja ji ni moglo podati. Sedaj je šele vedela, kako globoka je bila njena ljubezen. In če je pomislila na bodočnost, se je zgrozila. Kaj bo iz nje? Kako ona prebije to? Pa Ivan! Kdo ve, kaj on trpi! Saj jo je ljubil, morda prav tako vroče, kakor ona njega ljubi. Reči bi morala: kakor ga je ljubila. Ker sedaj ga ne sme več. A kateri zakon je dovolj močan, da bi ji to prepovedal? Oh! Da je kakšna sila v vesolju, ki bi za mogla uničiti njeno ljubezen, bi lahko odpravila tudi njeno trpljenje. Kajti vse njene boli izvirajo samo iz njene bolezni. A ko bi bila kje taka sila, ona se je vendar ne bi poslužila. Rajše prenaša vse duševne muke, vse srčno trpljenje, nego da hi dala zatreti to ljubezen. To ljubezen! Prepovedana je sedaj, grešna je; ona bi jo morala iztrgati iz srca, ko se pripravlja, da stopi z drugim pred oltar. A ne more! Morda trpi Ivan ravno tako. Rekla mu je: pozabi! A sama vidi, kako težko je to. Težko —-nemogoče. Morda l>j mu olajšala trpljenje, ako bi mu povedala, zakaj jo morala to storiti. A tega ne sme. A misel, da je on duševno beden, je še povečevala njene muke. Malnar jo je obiskal vsaki dan. Kadar gaje zagledala, je sovraštvo zabliskalo v njeni duši. In potem se ji je smilil. Vedel se je tako pohlevno in tako spoštljivo, da ni mogla hiti huda. Bila je njegova nevesta, a on se je ni tipal niti poljubiti. Govoril ni skoraj nič, k večemu ji je kaj pripovedoval, kar ni bilo v nobeni zvezi z njegovo ljubeznijo, n. pr. o literaturi, o tujih krajih, ki so mu bili znani, ali o gledališču. Nikdar se ni mogel to-liko opogumiti, da bi izrekel vsaj besedo »ljubezen*. Ona mu je bila na tihem hvaležna za to, a smilil se ji je. Nekega več ra je pripovedoval o Indiji. Postal j.e nenavadno živahen. < tovori 1 je glasneje, nego obično. (Pride še.) Sprožila se je med obmejnimi Slovenei misel skupnega shoda. (V pride do takega shoda obmej-nili Slovencev, tedaj Iti pni bilo treba, da se kaj določi glede skupnega glasila. »V edinosti je moč« ! S tem geslom budimo in vnemajmo in vodimo vse naše stražnike na meji slovenski k vspešnemu iti srečnemu boju proti zakletim sovražnikom, da pridemo mi, ali vsaj naši potomci do cilja in zmage. Opomini uredništva. Yfeloeeiijeni gospod dopisnik naj nam oprosti, ako se ne strinjamo z njegovim predlogom glede nknpnega glasila za izvenkranjske Slovenee, ki naj l»i izhajalo izven Kranjske. Opravičena je gospoda dopisnika sodba o kranjskih razmerah, ali čuvati se moramo pred tem, da hi — kakor se pravi — z umazano vodo tudi otroka samega izlili v jarek. Saj grajamo tudi mi ljubljanske razmere, zbok česar smo menda na indeksu na vseh ljubljanskih straneh, ali to nas ne moti, da ne bi odsvetovali od vsakega koraka, ki bi pomenjal dekapitulacijo Ljubljane. Sleherni narod potrebuje svojega središča, kjer se stekajo in združujejo njega kulturne, moralne in gospodarske sile in od koder se zopet te sile raztekajo v vse predele naro la. Tudi slovenski narod mora imeti svoje središče, ki pa zopet more hiti — le Ljubljana. Kadi začasnih zmot in grehov na Kranjskem ne smemo kratiti Ljubljani primata v narodu slovenskem. Ako bi res prišlo do novega ukupnega glasila zlasti izvenkratijskih Slovencev, izvrši naj se to zopet — v Ljubljani ! Tako menimo mi! Politični pregled. TftHT 25. julija 1H99. K položaju 1 '"leg ogromnega posla, ki jim ga nalagajo sedaj protesti proti nagodbi in $ 14., imajo nemško opozicijonalne stranke še časa dovolj, da iščejo in stikajo po — nasledniku grofu Thunu. To stikanje ima to dobro na sebi, danične stane in v tolažbo je vendar onim, ki radi verjamejo, česar žele. Kako dobro de to, ko čujejo, da je grofu Thunn že najden naslednik in da je mož zvest — to se seveda umeje ob sebi — pristaš l.omške liberalne stranke ! Bodoči mož pa da ni ni kdo drugi, nego avstrijski poslanik na ruskem dvoru, baron Aehrenthal. Mož je čisto nepoznan na polju notranje avstrijske politike. Iz tega je že razvidno, da je tu želja porodila misel! Za sedaj pa ostane še grof Thun minister in če pade v bližnji bodočnosti, ga gotovo ne vrže baron Aehrenthal, ampak pade, ker se ni znal naslanjati na one, ki bi ga radi podpirali. «Information* javlja kakor gotovo stvar, da se ogerska kov ta poviša, da pa Ogerska del prirastka k temu bremenu zvali na Hrvatsko s tem, da se poviša hrvatska kvota za Ogerske ukupne stvari. Protesti proti § 14. Malone iz vseh pokrajin javljajo proteste občinskih svetov proti uporabi £ 14. v svrho povišanja posrednih davkov. Liberalno veleposestvo naznanja, da razglasi v kratkom protest ne le proti rabi £ 14., k pomočjo katerega se je potom narod I Je usilila nagodba z Ogersko ter se zvišali posredni davki, ampak tudi proti političnim razmeram v obče. (iraško namestništvo je razveljavilo sklep graškoga občinskega sveta od dno 2;"). t. m., s katerim so protestirali proti rabi i; 14. Namest-ništvo opira svoj odlok na S 70. občinskega statuta, po katerem da prvi del omenjenega sklepa nasprotuje zakonom, ki so v veljavi, drugi del pa prestopa meje občinskega delokroga. Razmere na nemških šolah v Avstriji. Neki konservativni list v Inomostu, »Neue Tiroler Stimmen«, je pred kratkim pisal o razmerah na tamošnjih srednjih šolah ter pi išel do zaključka, da je dolžnost roditeljem, dajati svoje sinove na druga učilišča, kjer se še spoštuje — cesarska pesem. Zavoljo tega članka je bil list zaplenjen na podlagi £ ttOO. Potem je list prijavil zaplenitveni odlok in razloge, a glej : zopet je bil zaplenjen. O teli čudnih zaplenitvah razmišlja omenjeni list v daljšem članku jedne zadnjih izdaj ter konstatira, da se na srednjih šolah v Inomostu mnogo, mnogo politizira, in sicer v nemško-radikal-nem zmisbi. Ne le roditelji, ampak tudi učitelji tožijo, da jo temu res tako; na konferencah uči- tQljstva so se bavili s tem vprašanjem, ki je glavni vzrok slabim uspehom pouka. Kakor so izjavili učitelji sami, se je moralo gojencem prepovedati, da ne prinašajo seUij v šolo znanih Rismarckovih cvetek v svrho demonstracij. O zaključku šolskega leta pa je v e č i n a učencev n e k e g a srednjega zavoda štrajkala, ko se je pela c e s a r s k a pese in, a l i p a j e p e 1 a n a -mest o n j e nemško h i m n o: 1> e u t ae h 1 a n d, I> e u t s e h 1 a n d iiber a I les! O tem dogodku se je pisalo v novinah, in nihče se ni upal trditi, da bi ne bilo res. To se je zgodilo javno, v cerkvi. I čiteljstvo se je posvetovalo o tem, kako bi se v bodoče prišlo v okom podobnim demonstracijam. Da so so zadnjih proti verskih in protipatrijotičnib demonstracij v prvi vrsti udeleževale nekatere tamošnje srednje šole, je znano; saj tega, kar se godi javno na ulici, oo svitu plinovih svetilnio in ba-kelj, ne more nihče tajiti. So-li na takih prikaznih kriva ravnateljstva in profesorji? Potem bi hilo naravno, ako bi jih državna oblast vzela v svoje varstvo, a razmere same bi bile tedaj še manj naravne. Po prepričanju lista imajo učitelji le malo krivde na teh razmerah. Krivo je — ozračje ,kriva je bližina vseučilišča sč svojimi beznieami, sfc svojim strankarskim gibanjem. Tu tiči glavni vzrok : ne v šoli, ampak v življenju, no v pouku, ampak v mestu, ki draži nezdrelo mladino in j o z a v a j a v s k u š n j a v o. Da imajo roditelji kakor katoličani in Avstrijci pravico, varovati svoje sinove toga ozračja, o tem ni dvoma. Nastaja le še vprašanje, da-li je dovoljeno, roditelje javno pozivati v to, kar je njihova pravica in včasih tudi dolžnost. To vprašanje je državna oblast z obzirom na $ 800. — zanikala. List se klanja tej sodbi in molči... V Avstriji je torej dovoljeno klicati: »Proč od Kima!« t. j. od katoliške cerkve. In da-si dotični agitatorji s toliko hvalevredno odkritostjo sami priznavajo, da hočejo s tem klicem »graditi močne mostove v — rajh«, da torej ta klic ne pomenja druzega, nego: »Proč od Avstrije!« — vendar se tega klicanja še ni skušalo zadušiti in ni se slišalo, da bi se državna oblast bila kedaj razburila zategadel. Klicati pa: »Proč od izvostnih učnih zavodov!« — to prepoveduje S 300. Tako imenovani list. Drugod v Avstrji ho razmere prej slabše nego boljše. Glasilo nemških irredentarjev, »Unverfiilschte Deutsche \Vorte«, jo postalo nekak organ tajnih društev, ki na avstrijskih nemških gimnazijih in realkah delujejo v proti-avstrijski propagandi. »Leipzigor Neueste Nachrieb-ten« so pred nekaj dnevi priobčile poročilo voliko-šolskega odposlanstva iz »rajha«, ki se je udeležilo neke slavnosti v Gradcu. Tu se črta mišljenje grnškega dijaštva v bujnih barvali. Isto se da označiti najbolje z edino besedo: veleizdajstvo! In kaj bi še le rekli o Trstu?! V stokrat povečani meri veljajo za TrBt one besede v »Neue Tiroler Stimmen« : da se na srednjih šolah mnogo politiziua in sicer v laško radikalnem duhu, da se učenci srednjih šol (komunalnih) udeležujejo javnih poliriških demonstracij, da je že ozračje tako, ki zavaja mladino v skušnjave!! Opozarjamo še enkrat na slučaj z dijakom Cenoeljnoir., ali Cencellijem ako hočemo govoriti s »Piecolom«. Nam gotovo ni do tega, da bi si belili glavo za avstrijske državnike. Vsokako pa je dolžnost novinstva, da resnici in zgodovini na ljubo opozarjamo, na taka dejstva. K atentatu na razkralja Milana. Milan je pogorel — to dejstvo stoji že danes. Dvojno rase kakor lavina: prepričanje, da je ves »atentat« naročen in pa živo sočutje z zaprtimi radikalci. Danes imamo zanimivih vesti. Srbski radi-kalci trdijo, da imajo neoporečnih dokazov v roki, da je bil »atentat« že pred dvomi meseci določen med agenti Milanovimi in raznimi osebami dvomljive kakovosti. In kar je najhuje za Milana: svet veruje v te vesti, ki kompromitujejo Milana notri do kosti! Pa tudi vest. da so v Belemgradu jako vznemirjeni, se potrjuje in da bi se radi na kakov lep način rešili iz zagate. Potrja se namreč vnovič vest, da je bil finančni minister Petrovič v zaporih z namenom, da pregovori zaprta voditelja rsuli-kalcev Pašiča in Tavšanovica, naj razpustita radikalno stranko in naj za vedno zapustita Srbijo. Ako se obvežota v to, se takoj ustavi postopanje proti njima. Pašić je jednostavno odklonil obisk ministrov, Taušanovie pa^ je odgovoril: Mi niti ne moremo razpustiti radikalne stranke, ker radikalna i stranka je — narod. Jas in somišljeniki niti ne mislimo na to, da bi živi zapustili Srbijo. Le ti-j rajte nas pred vaše krvavo sodišče in isto naj nam naloži usodo, katero ste že določili vi.« Nasproti široko,istnim ofieijoznim poročilom | o neštevilnih deputaciijali, ki se poklanjajo Milanu, i je heložiti vest, da isto prebivalstvo bel igraj sko obsiplje 7. simpatijami onega istega poslanika <»ru-jiča, povrni všegn se v Beligrad, katerega je Milan izpokal iz službe in katerega jo ruski car — odlikoval. Reči se more, da je danes ves svet proti Mil anu, izvzomši peščico njegovih kreatur in pa par dunajskih in budimpeštanskih »šornalistov«. Po pravici smo torej rekli, da je temeljito pogorel ta srbski Stambulov. Domače vesti. Itllfliovailjl. Minister za pravosodje je imenoval blagajnika na civilno - sodnem depozitnem uradu v Trstu, Frana Koren ča na, predstojnikom, in azistenta Evgena Su 11 e r j a blagajnikom. <{tl4HlNi|ll(» tandemi! Da, res: kako dolgo še ?! Mi sino bili vedno tega menenja, da imeno-i vanja in premeščenja uradnikov so vsikdar precej zanesljivo merilo za sodbo o namenih sodobne vlade, j Po tesni in neprestani dotiki državnega uradnika z ljudstvom, po funkcijah, ki jih vrši uradnik mej ljudstvom, in po oblasti, ki jo ima uradnik nad ljudstvom: je imenovanje in premeščanje uradnikov neizmerne važnosti za ljudstvo. Ako je vlada res dobrohotna do ljudstva, mu pošilja dobrih in potrebam v vsakem pogledu odgovarjajočih uradnikov; ako ni — pa ne! Ako nam je imenovanje in premeščanje uradnikov v merilo za sodbo o namenih Thun-Kaizlove vlade, potem moramo biti hitro pri kraju se svojo sod ho, ki se ne more glasiti drugače, nego: od te vlade nima slovenski narod p/ičakovati ničesar dohrega ! Včasih se pač dozdeva nekaj, kakor da bi hotela kreniti na boljo pot, ali vsakokrat, vidimo, kako eucmu pravičnemu koraku sledi hitro po več krivičnih! Sploh : ako bi hoteli Thun-Kaizlovo vlado soditi po imenovanju in nameščanju uradnikov v naših slovenskih krajih, mogli bi jo z mirno vestjo, ne da bi jej storili najmanjo krivino, postaviti poleg one iz dobe cvetja neinško-židovskega liberalizma, ko je sleherni birokrat moral biti nasprotnik našega naroda, ali pa je bil na pro-skribcijski listi. Ce kdo misli, da pretirujemo, pa naj posluša! Ravnokar se je izvršilo imenovanje nekaj davčnih uradnikov za Kanal, Bovec, Cerkno in Komen, torej za sodne okraje, ki so popolnoma in najčistejc slovenski. Nočemo govoriti o pravici, ali že zdrava pamet hi velevala, da hi v take kraje pošiljali uradnike, ki so popolnoma vešči našemu jeziku. Sedaj pa čujte! V Kanal pride dav-kar, ki ne zna s l o v e n s k i; v Bovec pride dav-kar, ki ne zna slovenski in o katerem se govori, da je bil popred prestavljen disciplinarnim : potom iz Motovuna v Lošinj; v Cerkno pride kontrolor, ki ne zna ne slovenski, ne n e m -i ški, in v Komen pride davkar, ki ne zna slo-i venski in ki je živel do sedaj v vzduhu la-I binjskem. V Cerknem in Komnu bomo imeli j nezaslišan slučaj, da oba viša davčna uradnika ne bosta znala jezika ljudstva!! Kako naj taki uradniki poslujejo med našim ! ljudstvom, kako naj gredo ljudstvu na roko?! j Tuji so mu bili do sedaj, tuji mu ostanejo in kakor 111 j«■ i ne morejo imeti srca zanje! Mar menijo više oblasti, da je niži uradnik le njihov organ in da mu ne treba druzega, nego da zna poročati — njim?! Ne, uradnik je služabnik države - ljudstva. Le v interesu države in ljudstva je, ako je mej uradnikom in ljudstvom razmerje dobrohotnosti z jedne in zaupanja z druge strani ! A kako naj nastane tako razmerje, ako uradnik ne zna govoriti z ljudstvom?! Imenovanje uradnikov, ki ne znajo govoriti z ljudstvom, je temu poslednjemu pljuska v obraz! In take pljuske prihajajo našemu narodu v sedanji čri jedna za drugo! Kako dolgo bo trajalo še to?! Kako dolgo bo še trajalo, da pride do odločne i reakcije med ljudstvom samim? Kako dolgo bo še trajalo, »la se osokoli jo naši jioslanei tlo odločne besedo in odločnega dejanja?! Kako se rešujejo nase prošnje ! Nekaj čudnoga zahteva o. kr. loterijski urad tržaški od pevskega društva »Adrija« v Bnrkovljah. To društvo je hilo namreč zaprosilo za dovoljenje, da hi na slavnosti dne 9. t. m. smelo prirediti tudi efektno loterijo. Na to prošnjo ni društvo še do dane« dobilo nikneega odgovora, in to je hilo zanjo toliko, kakor da prošnja ti i uslišana in se efektna loterija faktično ni vršila. V svoje veliko začudenje pa je rečeno društvu seda j dobilo od loterijskega urada nemški poziv, naj naznani koliko sreček jo prodalo na loteriji, katere ni hilo in Ui se torej tudi — ui vršila. Klasično na tem jo, da je ministerstvo — kakor smo izvedeli - vendar-le dovolilo loterijo namerjano za 9-, toda z naredbo od 13. t. m.; še bolj klasično je, da društvo ni dobilo nikakega obvestila o tem dovoljenju, a višek vsemu je v tem, da loterijski urad zahteva izkaz o loteriji, katere ni bilo! Tako se reš.ijejo naše uloge! Slovenska tro bojnica in »Piccolo«. Slavni »Malček« z lesnega trga še sedaj požira sline, ki so se mu nabrale v ustih v očigled slovenskim trobojni ca m, ki so v zadnjem času o raznih svečanostih veselo vihrale v mestu in okolici ter oznanjevale svetu, da tukaj biva slovenski rod. Sline se mu cedijo, ker njemu in njegovim ni dovoljeno, da hi razobešali italijansko trikoloro. Našo trobojnieo sicer imenuje »moskovitsko«, a to nič ne de, glavno je to, da nam je ista dovoljena in priznana po državnih oblastih ! Slovenei ! Jeza italijanske gospAde nam bodi v spodbujo, da vselej in povsod i kažimo tudi zunanje, kaj smo v srcu : navdušeni za svoj teptani narod. Naj vihrajo naše zastave, pa če bi se »Malček« na slinah, ki se mu cedijo vsled tega, tudi — zadušil. Vse jim prihaja prav. Pišejo nam: Na Prošeku biva neki gospod na letovišču, kateri pa zahaja vsaki dan v inesto opravljat svojo službo. Ko so izvedeli njegovi tovariši o nesrečnem poboju, ki se je dogodil v ponedeljek na Prošeku, začeli so ga takoj ščuvati, češ: kako da mora bivati v takem kraju, kjer se dogajajo ubojstva?! In so šli v svoji nesramnosti tako daleč, da bo ga strašili: ko Prosečani izvedo, da ima denarju pri sebi, ga lukko napadejo, ukradejo in še hujše! Dotični gospod pa je odgovoril nesramnim obrekovaleem: Mene nič ne straši, in se ne bojim, bivati na Prošeku, ker dobro vem, kako in iz kakih razlogov je prišlo do onega žalostnega dogodku. Pač pa moram pristaviti, da me vsi ljudje na Prošeku in in v njega bližini spoštujejo in jaz se čutim zadovoljnega in srečnega mej njimi!« Mi, ki poznamo onega gospodu, in ki smo bili tudi v njegovi družbi, videli smo vselej, kako vesel je bil v družbi proseških in kontoveljskih sdivjakov« ter smo prepričani, da vse nasprotne nakane in grda obrekovanja ga ne odvrnejo od dobre sodbe o poštenosti naših okoličanov, marveč krajcarjev, g«*pa Viktorija Lah 1 K. gospa M. Perliavec I K, gospa Katica Kendn I K, gg. Maša in Ante 1 K. g. Ludvik M« hI i c .TO kr., g. Josip Man koč 2 K. V Milkini pušiei H K HO st. Hvala! Možku podružnica sv. Cirila in Metoda naznanja s tem p. n. občinstvu, da se začne veselica na vrtu slovenske šole pri sv. Jakobu deljo ob 7. liri zvečer, ker je po ;*>. i v proslavo godu sv. Jakoba. Teški visokosolci v IJnbljani In na Slovenskem. Nad 11MI čeških visokošolcev priredi v mesecu avgustu izlet na slovensko ozemlje pod pokroviteljstvom gospoda prof. tehnike, Vladimira II ruskega. Dne 1»., 7. in deloma H. bodo v Ljubljani, dne S. se odpeljejo v Postojno, dne K. avgustu v Celje, dne 10. pa se odpelje del Cehov v Trst ter od tod v Benetke. Odbor akad. ferijalnoga društva »Sava«, katero društvo je prevzelo sprejem čeških kolegov v Ljubljani, naznanja svojim členom v Istri in Trstu, da se bo dne 7. avgusta vršil v Ljubljani občni zbor društva »Sava« in prosi iste, da se ga udeleže polnoštevilno in da pokažejo s tem, da se zanimajo za društvo in znajo upoštevati velevažnost izleta čeških visoko-šoloev na Slovenskem. Z a o d bor: st. ing. Janko Krsnik, st. iur. Hinko Logar, predaednik. tajnik. «PoTŽevccm» se naznanja, da bo prihodnjo nedeljo izlaz v Podgrad. Nnj vsak zakrpa svojo hišo ! Natančneje se naznani o pravem času. «Žvop». Iz dravinjske doline nam pišejo: V Studen i ca h v dravinjski dolini smo imeli predzadnjo nedeljo domačo veselico na korist koče na Boču, ki jo naše planinsko društvo kmalu postavi za naše »liribolazce«. Boč sicer ni tako težaven in visok za popotnika, saj je komaj nekaj nad 1100 m. visok, vendar ho koča dobro došla vsem prijateljem hribolaztva in pomore tudi Boču do veče slave, da bo boljše konkuriral z ponosno Rogačko goro. Zanimanje za to kočo je tudi precejšnje, kajti na veselici v Studenicah se je zbralo dosti odličnega občinstva iz okolice. Vabilo pa je tudi to, da se je igrala izvirna igrica, katero je spisal g. Zolnir, učitelj v Mttkolah. Pisatelj je pokazal tu dvojni talent: talent dramatika, pa tudi talent igralca. Igral je svojo ulogo izmed vseh najboljše in ne odlikoval po svobodnem, neprisiljenem kretanju in dobri mimiki. Igra sama na sebi je seveda začetek, toda dokaj lep začetek. Ker igra obsega le dva čina, se seveda ne dajo značaji tako dobro orisati in je tudi težko soditi. Vsebina igrice je na kratko ta: Neki odvetnik N. snubi Anico, krčmarja hčer. Pa drug drugemu se zditn prehladna. Tu prihaja neka tuja gospa z hčerjo »na deželo«. Odvetnik N. se takoj zaljubi v to hčer, Anica pa V nekega slikarju, ki je po naključju prišel v to gostilno in ki ji tudi obljube dela. Ko inisli Anica, da bo skoro spolnjena njena želja, dobi pismo, da se je slikar poročil s »tujo gospodičino«. Ko je odvetnik izvedel to, pu je vzel Auico. Kakor se vitli, je konflikt dober. Ko bi bil pisatelj mulo bolje razložil vso stvar in razjasnil, kako in zakaj je tako izteklo, ko bi bil osebam dal več opraviti, več govoriti in ako bi vplel se kakih zapletli in ovir, nastala bi iz igrice lahko lepa igra s peterimi čini. Torej pogumno naprej! »Um ti je dan«, sreča pa že pride. Pesnik pa se naj izogiblje sa-mogovorov, pa tudi oseb, ki ne zapletajo igre, naj ne uvaja. Morda bomo drugikrat gledali to igro z »različnimi nazori«, podaljšano in še bolj izgotov-Ijeno. Bom že poročal. Truplo pok. Kupelj n a so odpeljali iz mrtvašnice v bolnišnici danes ob 3. in pol uri pop. Sprevoda se je udeležilo 22 proseških deklet v narodni noši in nad 40 mladeničev, mej temi vsi členi društva »Hajdrili« s predsednikom Alojzijem Gori upom na čelu. Raznih vencev s primernimi napisi je bilo 0, mej temi tudi pevskega društva »Hajdrili«. Dekleta so nosila šopke svežih cvetlic. Po ulicah, po katerih se je pomikal sprevod, je bilo vse polno radovednega ljudstva. Pogreb je bil nocoj ob ii. uri na proseškem pokopališču. Dražbe premičnin. V petek, dne 2H. julija ob 10. uri predpolndne se bodo vsled naredbe tuk. o. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici Bosoo st. ."», hišna oprava; v ulici Ar ca t a št 4/p. I, hišna oprava; v zagati dol Moro št. 1, štacitnaka oprema; v Bazovici št. 11*, jedna krava; v V rdeli štev. 7 .'12, 4 prešiči. Smrt v tujini. Smoči ob H. uri je umrl v tukajšni bolnišnici za pljučnico neki amerikanski mornar, kater ga so bili dne 21. t. m. tjekaj prenesli z »Olvmpije*. Lahka mu zemlja slovenska. Mornar — kolesar. Minoli torek si je mlad amerikanski mornar z »Olvmpije« izposodil pri nekem tukajšnjem i/posojevalcu koles hieikelj v vrednosti 160 gld, in sicer samo za en dan. V zastavo mu je pustil vizitnieo. Ker se mornar ni pokazal ni o določenem času, niti drugo jutro, se je lastnik bieiklja podal na krov »Olvmpije« ter dal poklicati moža, katerega ime jo stalo na vizitniei. Prišel je neki Grk, ki še nikdar ni mislil na to, da hi zajahal železnega konjiča in ki razven tega še ni zapustil »Olvmpije«. Stvar torej ni povsem jasna. Danes se je podal lastnik kolesa zopet na krov »Olympije«, kjer so nastopili vsi mornarji, ki so bili vprnšuvnegn dne v mestu. Mogoče, da je našel med njimi izpoBojevnica, mogoče pa tudi da ne. — Hieikelj so našli v neki gostilni blizo luke, kjer ga je bil mlad človek, oblečen kakor amerikanski mornar, prodal natakarju za 40 gl. Roparski lllllor? Neznan zločinec je umoril v nedeljo po noči v Stihodolu pri Novem mestu 26-letno Jožefo Gruber, kateri je nje mož pred kratkim poslal iz Amerike 500 gld. V ponedeljek zjutraj so našli nesrečnico mrtvo s prevezanim vratom in vso razmesarjeno. Triletnega otroka umorjene je zločinec zavil v odejo ter dejal pod blazine. Otrok je bil obtolčcn in oškropljen od krvi, vendar še živi. Ker so našli denar nedotaknjen, se sumi, tla je zločinec morda iz pohotnosti izvršil umor. Neznan napadalec je nocoj ob */., 2. uri v ulici delle Beeoherie začel prepir z 32-letuim Antonom Amhrosijetn ter ga ranil z nožem v hrbtenico in v levo roko. Potem je napadalec zbežal. Ambrozija, ki je težko poškodovan, so spravili v zavod g. Trevesa in od tod i v bolnišnico. Tatvine. Včeraj so priprli 49-letno Adelo R. iz Gradca, obdolženo, da je mornarju VVilliamu Blacku z « Olvmpije » ukrala — stota k. Včeraj popohidne so aretirali iivl-le t nega Mihaela K., ker da je iz izložaiee trgovcu Andreja Sirce v ulici Cologna večkrat vzel kavo v skupni vrednosti 1 gld. Nesrečen otrok je triletni Peter Flego. Pred kratkim je padel z nekega zida ter se težko ranil na glavi; potem je padla nanj neka škrinja ter gu poškodovala na desni roki; včeraj pa ga je doletela tretja nezgoda. Igral seje namreč, okoli 6. ure popoludne, pred svojim stanovanjem pri Sv. Mariji Magdaleni zgornji št. 308, kar je priletel voz z enim konjem ter vrgel dečka na tla. Sreča je, da je tudi to pot deček ostal živ. Voz ga je samo opraskal na levem kolenu in ranil na desni nogi. Velika zaloga solidnega pohištva in tapecarij 0(1 Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg S. Giovanni hiš. štev. 5 (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo! Zaloga in tovarna pohištva vsake vrste od Almandro Levi Minzi v Trste, Pia/./a Kosa rio žtev. 2. (Aoisko poulopje). Bogat Izbor v tapetarijali, zrcalili i u slikah. Ilustriran ec nI k gratis in Iranko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se ua h rod ali železnico, brez da bi se /a to kaj zaračunalo. Mati je spravila »lečka na vozičku v zdravniško postajo, kjer so ran podelili potrebno pomoč. Ker pravijo, da gre rado do tretjega, bo imel deček morda odttihdoh več sreče. DnžM hv. Cirila in Metoda v IJuhljanl so poslali nadalje: <». Josip Vrtover, krčmar v Vel. Zabijali, iz Vrtovčega nabiralnika 1 gld. nč. in iz Kosavelovega l-l/i — J?« Ivan Sakser, župnik v Hotedršiei, 'J gld. — Slavna »Narodna tiskarna« v Ljubljani 50 gld. Podružnica v Ljutomeru H gbl., kakor preostanek kresa. — gld., katere so darovali v proslavo sv. Cirila in Metoda: e. g. župnik .los. Sanein 1 gl. ;">0 nč., Mimica Sanein, Lena Recbberger, l)ra-gotin in Marija Šiškovič po 50 nč., Josip Koblar in A. Herzog po 10 nč. in nabirate!) 1 gl. .'50 nč. Rajhenburški II a ram basa nabral med ondot-nimi rodoljubi za godov no darilce sv. blagovestni-koma 17 gld. — T. g. Martin Medved, kapelan v Slov. Bistrici, nabral pri veselici v PolČanah ti gld. — Moška podružnica v Kranju t>0 gld. — Za mutsko šolo so darovali na pastoralni konferenci v Mare nbergu zbrani duhovniki 10 gl. in sicer čč. gg.: Jurij Žmave 4 k., A. Keček k., A. Heel, F. Klepač, Rud. Raktelj, Kr. Hurt, Mat. Tertinek po 2 K. in Mart. Stolz, Fr. Mandelček, Jos. Somrek po 1 K. — Prisrčna hvala vsem darovalcem. Pri tej priliki posebno priporočamo izvrstne vžigalice družbe sv. Cirila in Metoda. Nobena slovenska hiša ne bodi brez teh vžigalic; tirjajmojih po vseh prodajalnicah ! Blag a j n i š t v o družbe sv. Ciril a in Metoda v Ljubljani. Različne vesti. Vprašanje o naslovu tehnikov. Naučni minister grof Bvlandt je sprejel zadnje sobote odposlanstvo avstrijskih tehnikov, katerim je rekel, da je vlada že dovršila predlogo o vprašanju naslovov ; le načrt zakona o varstvu naslovov še ni iz-gotovljen. Tehniki, ki so položili državne izpite, dobč naslov inženerja, tisti pa, ki položč razven tega še rigoroz (strogi izpit) iz določenih tehničnih predmetov, dobe naslov «dontor rerum technicarum». Posebnih izpitov za diplomo ne bo. Razžaljeni dijaki. Kakor javljajo iz dunajskega Novega mesta je 14 nemško-nacijonalnih (lijakov na tamošnjem okrajnem sodišču vložilo proti izdajatelju lista «\Viener-Neustadter Volkspresse«. dr. Berstlnu, in odgovornemu uredniku, Maverho-ferju, tožbo zaradi razžaljenja časti, ker jih je imenovani list nazival v nekem članku «ušivee» ter jih dolžil »pobalinstva*. Dr. Berstluaso bili namreč nemško-nacijonalni dijaki o priliki neke veselice dejanski napali, vsled česar je napisal omenjeni članek. Na razpravi dne 25. t. m. je rekel dr. Berstl, da okrajno sodišče zato ni pristojno , ker je predmet iste razžalitev po novinab, da spada stvar pred porotnike, kjer je dovoljen dokaz resnice. Pred porotnim sodiščem hoče dr. Berstl dokazati, tla so se dijaki res vedli kakor «ušivei» in «pobalini». Sodnik je sprejel pred log obtoženca ter u potil tožitelje pred porotno sodišče. Novi armensko-katoliški patrijarh. Kakor poročajo iz Carigrada dne 2(5. t. m. je izvoljen škof v Cezareji, mous. Emanuelian, armensko-katoliškim patrijarhom. Papež je že potrdil to izvolitev. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadnje vesti.) Cap llaitien 'J7. »Agenee Havas« javlja: Siri se govorica, da je sinoči neki človek, imenom Ramon Caceres, umoril predsednika repuhlike San Domingo, Heureaux-a. Napadalca zasledujejo. Za sedaj je podpredsednik republike prevzel vodstvo državnih poslov. V republiki vlada popolen mir. .Madrid 27. (Senat.) Na dnevnem redu je predloga o vojaškem kontingentu. General \Vevler govori za zmanjšanje kontingenta. Položaj je težaven. Najbrže bukne revolucija, ki pa bo v rešitev za Španijo, kakor jo je rešila revolucija, zasnovana po Serrano. Minister za notranje stvari, Dato, je odgovoril, da naloga vojski je, da služi domovini, ne da bi zadovoljevala častihlepnosti posa-mičnikov. Predloga se je nato vsprejela. Pari/, 2(5. »Journal« javlja, da so se predvčerajšnjim vršile v Parizu hišne raziskave, ki so v zvezi s pravilo proti Drevfusu. Zahvala. Podpisani odbor se tem |Kitom najiskrenije zahvaljuje goMjM»d Jakob« M a n k o č u, trgovcu z lesom v Trstu, ki je povodom naše veselice jmi-so«lil les za napravo odra. Nadalje se zahvaljuje gosp. T r c v n u za prepustitev svojih prostorov, gg. Volka r ju in V r biču ter vsem drugim gospodom, ki so kaj pripomogli, da se je veselica tako lepo obnesla. Slednjič se zahvaljujemo vsem onim, ki so kaj darovali. Odbor pevskega društva „Zarja" y Rojanii. Zanimiv oglas kolesarjem! kolo iz i tovarne Želiš imeti eleganten in soliden bieikel? Obrni se ustmeno ali pismeno do Jakoba Štoka. Trst, via Molino piccolo štv. 3, II. nadstr. Naznanjam da sem prevzel že dolgo let obstoječo Zalogo olja, kisa in mila v ulici Barriera vecchia štv, 4. Blago razpošiljam po hišah in na deželo. Priporočam se najtopleje. Josip Gre goric. Johann Puch is Gtradca ustanovitelja industrije za kolesa, je najbolje kolo sveta L. Golobiff v Trsta, Via del Torrente štev lO. Jedini in glavni zastopnik za: Trat, Primorsko In Dalmacijo. pravega dalmatinskega vina iz lastnih hramov na debelo in za družine v malih sodčekih, za mesto in deželo, se nahaja v ulici Sanitfc na oglu ulice Annunziata. Gregor Pctric. d o u < o 04 * i 3 O 5 Jj (0 ^ C 0 3 Konsumna zaloga olja rn/pošiljatve i/ glavnih pridelkov od 5 litrov naprej (prosto (Jorica). Olje jedilno fino nvč. dalmatinsko 36 ., ,, istrsko 40 namizno I.a 44 „ najfinejše 4H ., .. extra 5 b „ speeijnlitetno 60 .. Posebno za cerkveno luč 38 r--------------------------------------------1 Tržaški posojilnica in hranilnica lezistrovana zadruga z omejenim poroštvom, ulica S. Francesco it. 2, II. n. (fSloviinska .Čitalnica). Kolesa JLJ^I JA" jLPoMnohr""'"icni racun 8,6004 J j Ilraiiilne uloge se sprejemajo o 1/s,°/0. 1*radne ure so: od 9—1*2 dopoludne in od 53—4 popoludne; ob nedeljah in praznikih od 10—12 dopoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11 — 12 dopoludne in vsaki četrtek od «']—4 popoludne. so največji češke znamke. Izvrsten materijal, naj* skrbnejse delo, lahek tek, okusna oprava in primerna cena so nedosegljive lastnosti teli koles. Tovarna biciklev in motorov „SLAVNA" Lawrin & Klement v Mlmh' Boleslavi. Največji češki zavod te vrste. 11 Prizmimi iiiijlioljAl ■/. važnimi patentiranimi novoHtmi lastne H iznajdl«' tehnično tlovrSeni glasovirj i dolie se tmjliiilj<> in niiji-enojc direktno pri tovarnarju Henrihu Bremitz o. kr. dvornemu zatagatotju, Trst — Borzni trtf številka i> — Trst Ilustrirani katulugi na zuhtevuiije franko. |H Špiritu« alnapis oompositua ALGOFON. Jedino sredstvo proti zobobolu, revmatič. glavobolu, migreni itd Steklenica z navodilom stane le 20 nvč. ter »e dobiva jedino le v lekarni PRAXMARER (Ai dne Mori) Piazza eranie TRST Paziti na ponarejanja. cir. m astrliskeia MMu zaroda /ai trgovino in obrt v Trstu. Novol za vplačila. V vrednostnih papirjih na 4-dnevni izkaz 2l/4°/0 30- „ „ 38V/0 V napoleonih na 30-dnevni odkaz 2%°/0 3-mesečni „ 'i- , 2 Va°/ „A G RIC O L" Patent T. 49/1008. Privilegovano mehko kalijsko milo za uničevanje mrčesov raztopijivo v mrzli vodi, v raznih krajih T r e n t i n a, I s t rre, (i oris k e in pri t u k. p o 1 j e <1 e 1 j s k i cl r li ž h i izkušeno kot uspešno sredstvo z zatiranjem vseli parasi-karnih in kriptogamičnih bolezni in žuželk v obče ki okužujejo trte, sadna drevesa in zelen jad. Navodilo, kako rabiti »A g r i e o I«, na željo poštnine prosto. Milarnica F. Fenderl i dr. v Trstu. Vla Limitanea Itv. 1. Zastop in zalogu na Goriftkem pri gosp. Frideriku Primas-u v Gorici, veliki trg 16, na dvorišču ; pri Petru Debelich-u v Kopru in Izoli, v Trstu v drogerijah: Bolle, Via Farueto ; Cillla, Ponterosso; Cumar, Vin Belve-dere; Jellersitz, Burrieru vecckia; Mlzzan, Sun 05 i a-como; Oiujaro. Viti deli' Orologio; Petrone, Via Giuliu jn Cumar, Općina. na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avHtrijske veljave, steoijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah. Okroinl oddel. V vredn. papirjih •2" „ na vsako svoto. V napoleonih ln-ez obrest Nakaznice na Dunaj, Prago, Testo, Brno, Lvov, Tropavo, Keko kuko v Zagreb, A rad, Bielitz, Gablouz. Gradec, Sibinj, Inomostu Czovec, Ljubljano, Line, Olomuc, lteiehenberg, Sutiz in Sol-nogrud, bre/, troškov. Kupnja ln prodaja vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov proti odbitku lu/0„ provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestnejšinii pogoji. Predujmi. Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v ljou-donu, Parizu, Berolinu uli v drugili mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati uli are brni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. NaSa blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijauak v Italijanskih frankih, aH pa po dnevnem kursu. M. Kristofić-Makulić Koper (Capodistria) ima na prodaj rrnu in bela istrska vina po 14 do 22 gld. hektoliter in retosk za buteljke po 4f> do SI) kr. liter.